2:W. Številka. Trst. v shmIu IS oktolna I Te&ij XXIV. „EAtnoat" ir.hhifl dvakrat mi dan. ružim ne<|elj in prazni k o?. zjutraj in r.veffr oh 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih iahaia uri zjutraj. X«ni?»liin /.mlin : Oh* iz.tanjj na leti) . . . gM. 'JI — Za čamo vefiarno izdanje . l-i- — V j A p <>l letu. četrt letu in na nii^Mfc razmerno. Naročnino ir plačevati naprej. Na na-roi^te hrer. priložene naročnine ie uprava ne ozira. Na drobno ie prodajajo v Trulu zjnt-ranie številke po 3 ntc. večerne Uevilke po 4 rivč.; pon.-iiiu. /.a »eč-k ral no naročilo » primernim popn*ioin. Poslana. i»*mrtni«,e in javne nali »»le, domači oir|;t«i iii| ae računajo po pogmlhi. V*i ilopini naj »e i»n*iliiijo uredništvu. NetVnnkoviini dopi«i »e ne »prejemajo. ltokoi»i«i »p ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ojcl»prejema llprai ItMtl o. Naročnino in o^laie je plačevati loro 1'rat. t rednlšlui in tUkarNM »e nahajala v »lici Carintia »tv. 1"2. I'prm ništio, od-priivnistio in -prejemanje Inseralov v ulici Molin piceolo Hv. .!. II, nftdair. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Tratil" Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle vesti ) IVima 17. Danes so ho vršile vsled razve-ljavljenj h jezikovnih nnredeh demonstracije po vsem mestu. Policija je vedela, da se imajo vršiti, tor je bila pripravljena. Vojaštvo je bilo konsignirano. Na Karlovem trgu je stalo veo stotnij. Iz uredništva »Narodnih Ustov« se je govorilo. Več demonstrantov ho zaprli. Dunaj 17. Razglas o hoj i svobodne nemške skupine javlja: »Skupina je po temeljitem pretre-Hovanju političnega položaja sklenila, da ima obetati tudi za naprej.« Vsled odstopa predsednika Mautlinerja se bo vršila v četrtek volitev novega predsednika. Dunaj 17. V današnji skupni seji ministrov m; je razpravljalo in rešilo skupni proračun. Dunaj 17. Poljski klub je /.avršil danes razpravljanje o političnem položaju ter sklenil jednoglasno naslednjo resolucijo: »Poljski klub vzema na znanje in potrjuje naeela, izražena v razglasu o seji izvrše val nega odbora desnice od 24. sep. 1.1., zlasti glede nadaljne zveze strank desnice in stremljenja, da se uresniči njih skupni program, posebno, da se reši jezikovni spor na podlagi vsem narodom v ustavi zajamčene jednakopravnosti, ter ustanovi vlada, ki hi odgovarjala razmeram parlamentarne večine*. BrilO 17. Na dan 21. t. in. je razpisana dopolnilna volitev za deželni zbor na mesto poslanca Ivana Sehneiderja, ki je odložil mandat. London 17. Danes se je otvorilo izredno zasedanje parlamenta. Prestol ni govor naglaša, da so dogodki, ki se tičejo življenskih vprašanj države, prisilili kraljico, da je zahtevala svtt in pomoč parlamenta. Vsled razmer v južni Afriki je bila vlada primorana pomnožiti vojaške moči ter sklicati rezerve. Sioer pa, razven tež koč v Afriki, da je politično stanje v obče mirno. PODLIH T B K. h Sursum corda! Spisal E—n.—n. — Saj se še skisaš v svojem brlogu, je dejal vrli Kremen, ko se je bil Pavel nekoč že pol jure branil z vsemi mogočimi izgovori. Človeški razum ni iz železa; nobena reč se ne sme preveč napeti, vse poči. Učiš se in učiš, a konečno—misliš mar, da postaneš učen ? Vraga ! Zblazniš, zblazniš. Ali naj ti povem nekoliko primerov? (Je hočeš, iz moje lastne družine jih vem. — Ne, ne; ne maram poslušati takih primerov. Saj vem, da je vse mogoče, a doslej se še ne bojim, da /.blaznim. — Kaj?! je odvrnil Zupan. Kaj! Zblazuiti! Ce tudi ni te nevarnosti, vendar lahko postaneš hipohonder. Ali bi ne bilo škoda? — Pustite me, pustite. Saj veste, kako je. Eh, kaj, veste, veste — se je kremžil Kakož. Tako je, da ni lepo, kakor Ti živiš. Ali Kino mi tvoji tovariši, ali ne? He?! Nihče ne sme tako zanemarjati svojih tovarišev. Tristo rogačev ! Saj te človek niti ne vidi, če te ne poišče v tvojem brlogu! Ali ne pravi že sveto pismo, da človeku ni dobro, samemu biti ? Da, da, da. A jaz imam dela. Prosim vas, ne silite me. Vojna v južni Afriki. London 17. Reuterjeva pisarna javlja iz Pre-torije: Brzojavke, doposlane transvaalski vladi,javljajo, da se bitka na severu od Afafekinga nadaljuje. Poglavje o optimizmu in pesimizmu. Zadnja »Domovina« pripoveduje v članku »Tarnati in tožiti nikar«, da jej prihajajo očitanja, da je v tem listu vse preveč jadikovanja in vse premalo navdušanjn. Celjski list odgovarja na ta očitanja, da bi tudi on raje pisal o nadobudnih načrtih in mnogo obetajočih ciljih, ali odkritemu novinarju da je prva dolžnost ta, da piše - resnieo! Hesnioa je sicer trpka, ali je potrebna. Slovenski politiki morajo skrbeti, tla našo ljudstvo ne bo obračalo svojega pogleda od realnih dejstev, da ne bo tiščalo z glavo v pesek, ne h oteče videti nevarnost. V resnih časih moramo biti resni in slovensko ljudstvo naj gleda resno prod-se! O pridobitvah bomo pisali z radostjo tedaj, ko jih bomo — imeli. Ali dokler vse naše pozitivne pridobitve obstoje v kakem dvojezičnem pečatu — a še ta je bela vrana —, dotlej naj nam nikdo ne šteje v greh, ako tožimo in tarnamo. To je jedro izvajanj v »Domovini« v odgovor, da ta list vse preveč tarna in toži. In priznati moramo, da so nas ta izvajanja zelo zanimala, kajti zvene nam nekako v odmev na zaključne besede govornika o položaju na zadnjem shodu političnega društva »Kdinost« pri sv. Ivanu. Isti je menil: »Huda je, vihar buči nad našo ekzisteneo. In vendar bi vas prosil: ne obupujmo, uc zanašaj mo mej narod malodušja! Optimizem je nesreča Tovariši so godrnjali in odšli. Savič je ostal sam doma. Tako sam ! Čutil je, da imajo prav v marsičem. Človek se res skisa ob takem življenju. In napredka ni pravzaprav nobenega. Uči se, uči, a ob večnem pomanjkanju denarja mu učenje le malo koristi. S časom se je moral prepričati, da z medicino ne pojde. To je dolgotrajen študij ; tako dolgo ne vzdrži. To spoznanje ga je jako bolelo. Razbijal si je glavo, da bi se domislil kaki način, kako bi povečal svoje dohodke, a bilo je vse zastonj. Konečno se je s težkim srcem odpovedal medicini, ter je prešel v filozofijo. Tako pride prej do kruha. Lastna beda, iz katere se nikakor ni mogel izkopati, je pregnala dokaj svežosti iz njegovega sroa. Njegovo zaupanje v življenje se je močno skrčilo. Užitka ni imel nobenega, a skrbi so ga vedno morile. V takih razmerah pobledevajo mnogi zlati cilji. Seveda se je sedaj dosti temeljito zanimal ?.a politiko. A tudi to mu ni moglo povzdigniti čuv-stev. Vesti, ki so prihajale iz domovine, so bile jako tužne. Nič se ni gibalo, povsod je bilo mrtvilo. Včasih se mi je zdelo, kakor bi bila njegovemu narodu izrečena smrtna obsodba. Tudi pogled po njegovi okolici ni bil rado-stnejši. V okraju, kjer je bival, so živeli večinoma in douaša škode! Ali taka škoda s<> da popraviti; pretirano črnogledje pa je mnogokrat zločin, kajti škoda, ki jo je napravilo, se često ne da več popraviti.« Po tel besedah bi se morda tudi dotičnemu gospodu mogel očitati ali nepravičen optimizem, ali ;»a nekak fatalizem, ki raje ne gleda, samo da ne vidi kaj neprijetnega. < )čitalo bi se mu torej lahko, da je slovensko ljudstvo hotel zavajati ali v optimizem ali fatalizem ! Seveda je dodal -k navedenemu vskliku še dostavek v pojasnilo. Dodal je: »Seveda tudi mi ne smemo držati križem rok ! N a m je d o I ž ii o s t, d a u e p r e s t a n o m a n i f e s t u j e m o s v o j o ekzisteneo, da se oglaša m o, da kričimo o k r i v i o a h, kise nam gode, da nas bodo čuli naši zastopniki, in da nas bodo čuli tudi oni, ki so krivi na tem, da se takemu lojalnemu narodu krivica godi.« Po teh besedah je bilo menda že jasno, kaj je hotel reči in je menda zavarovan pred očitanjem, kakor bi propovedoval neopravičen optimizem ali pa fatalizem. Ali predmet se nam zdi velevažen ne le za vse novinarje, ampak tudi za vse one, ki govore slovenskemu ljudstvu na javnih shodih. Zato ho čemo nekoliko pojasniti svoje stališče na to stran. Položcnje naroda slovenskega je znano, krivice, ki se mu gode, so vnebovpijoče in notoričue. Kdor hoče! slikati vse to. mora pomnkati čopič v črno barvo. In govoriti treba neprestano onim, ki nam delajo krivico; pa tudi narodu treba govoriti ter ga poučevati, tla bo vedel, kje se mu krivica gotli in kolika je mera te krivice. Zavest, da se mu tolika krivica gotli, drami in vzbuja narod; čim živeja je ta zavest, tem odločneji bo narod v borbi proti krivici. Soglašamo torej z »Domovino« delavci. Ne ho tč je moral videti, kako bedno životarijo ljudje, ^katerim človeška družba dolguje mnogo hvaležnosti. Videl je, da se gibljejo, da se združujejo, da se borć, a da se njihove razmere nič ne /boljšajo. Njegova duša je bila skoraj vedno žalostna. Sive sence ljudske bede so legale na njegovo življenje, splavale so mu v srce in globoka, moreča bol se mu je vgnezdila v prsa. Kjer je hodil, mu je bilo kakor bi mu ob strani doneli obupni glasovi: Pomoči ! Pomoči ! A on ni mogel pomagati. Saj je bil sam tako beden, kakor one množice, katerim je trpljenje pritisnilo svoj neizbrisni pečat na čelo. Co je bil /večer duševno izmučen, tla ni mogel čitati, da ni mogel mirno sedeti in tla same utrujenosti ni mogel zaspati, je šel včasih na i/prehod. Težko je hodil, kajti v njegovem slabo rojenem životu je bilo le malo moči. A zrak je bil edino krepilo, katerega si je mogel privoščiti. Tedaj jo je včasih zavil v mesto, kjer je zvečer tako lepo svetlo po širokih ulicah, polnili srečnega, vsaj navidezno srečnega ljudstva, ki se zabava s kramljanjem, s koketiranjem, s smehom, ki se ustavlja pred visokimi okni izložbenih skrinj, napolnjenih raznovrstnega blaga, zlata, biserov; ki posedajo po verandah kavarn in gostiln, modruje o visoki politiki in obiraje druge ljudi. (Pride še.) popolnoma, da nanulu treba odpirati oči, da l>o videl remicii, Tako toženjc in tarnanje je neizogibno potrebno, je |>*)goj odločnosti v l»orbi in izbiranju primernili sredstev za to liorho. Ali tu treba razlikovati mej resničnim slikanjem razmer in mej širjenjem malodušja« Proti takemu pesimizmu, ki jemlje narodu vero v ImkIo inoHt, so bile naperjene besede govornika na sliodn pri sv. Ivami; proti tistim nesrečnim prorokom, ki kremžijo svoje kisle obraze po vseh kotih, češ: z nami ne ho nič, pri kraju smo, zgubljeni smo, vedno gre na slabše, zastonj so vsi naši napori, o čemer pa je najlepše to, da j<- pri teh Jeremijah v 100 slučajih vsaj krat resniea hi, da ravno njih nikjer ne vidiš na narodnem delu ! Taki ljudje so v resniei prava nesreča za narod. Pomislimo le, koliko žrtev zahtevajo naše borbe; pomislimo, da ga morda ni naroda, ki hi razmerno moral plačevati tolik narodni davek, kakor jra plačuje naš mali narod slovenski, hodisi z delom, hoilisi z horhami, bodisi z raznimi škodami in proganjnnji, ki jih trpi vsled teh horb, hodisi tudi v gotovem denarju! In mej tem ko narod plačuje narodni davek, ki malone preseza njegove moči, pa da mu prihajajo take nesrečue prikazni z vedno kislimi obrazi in I rokami, vedno prekrižanimi na hrbtu: saj je vse zastonj, mi smo izgubljeni — ali ne bi bilo umevno s psihologičnega stališča, da narod obnemore, da kloni duhom in se fatalistično uda v svojo žalostno usodo?! Kdo ho hotel še nadaije žrtvovati svoj zlati čas, svoje telesne in duševne moči in svoj denar, ako se ga polasti prepričanje, da je vse zastonj ? ! Govornik na shodu pri sv. Ivanu je hotel ! reči torej, da v narodu ne smemo širiti pesimizma, j ki bi bil identičen z m a I o d u š j e m in o 1) u p n-v a njem. Saj še na zavednega človeka, vajenega j borbam in verujočega v bodočnost, ne ostaja tako tarnanje brez utiša; v hipu bi najraje pustil vse ' skupaj. Za čutstvovanje pri prostega ljudstva pa je . tako tarnanje moreča elana. Narodu treba govoriti resnico, to je res, ker drugače narod tudi ne dozoreva politički; ali to resnico mu moramo pripovedovati tako, da mu ne jemljemo vere v bodočnost. Ne jemati, ampak utr- , jevati mu moramo vero v bodočnost! Narod naj ; vidi vso krivioo, ki se mu godi, ali hkratu nuj bo uverjen, da moč krivice ni tolika, da bi je ne premagal, ako bo ziiresoo hotel. Po našem monenju je jedino taka vzgoja naroda prava. V slikanju | s e d n n j o s t i hodi m o resni č n i, g o v o reči j o bodočnosti pa raje optimisti, pesimisti pa nikdar! Kdor ne veruje v bodočnost, ta se je odpovedal bodočnosti! Politični pregled. TKST IS. oktobra IM»9. K položaju Dovršeno je: jezikovne naredbe grofa Badenija oziroma barona Gautscha so odpravljene. Vlada je torej storila herojičen skok z višine načela jednakopravnosti doli v niža ve — zadovoljnosti NVolf-Sehonererjcve revolte. Ta skok v globoko je storjen. Kakrj zleze državna avtoriteta zopet v višino, tega gotovo ne vedo tudi oni, ki so svetovali k temu usodnemu koraku. Nemška obstrukoija je torej zadovoljena! -le in ni! Vsaj veseliti se ne more svoje zmage. .le pač prišlo marsikaj drugače, nego so pričakovali. Meniii so, da z odpravo jezikovnih naredeh bo se le začetek onega, kar so hoteli: ponovljena doba nemškega pritiska. Odprava jezikovnih naredeh naj bi bila le prva etapa do uresničenja blaznega njih binkoštuega programa. To nam potrja uvodni članek v danes nam došli »Neue Freie Presse«, ki zaključuje klaverno: »da Nemoi nimajo povoda za triumfiranje, ampak morajo hiti pripravljeni vsaki hip, da znova zapričnejo hoj«. Se jasneje so govorili v včerajšnji soji stranke nemških naprednjalcov. Odprava jezikovnih naredeh jim ne zadošča, ampak vsi postulati njih binkoštuega programa se morajo izvršiti! — Ako pomislimo, da bi morali popred porušiti avstrijsko ustavo, predno bi se moglo to zgoditi, pa vemo, kako drzne načrte so snovali levičarji. To pa bi se moglo zgoditi le po gnusnem izdajstvu mej zastopniki slovanskih narodov. Na tako izdajstvo so bržčas tudi računali. Naši čitatelji vedo že, kako krivi so bili ti računi. Zastopniki slov. narodov so umeli važnost trem »tka in ostali so zložni. Od tod i grozno razočaranje na levi. Zmagali so sicer, izvojevali so zmago, s kakoršnjo se z lepa ni mogla | onašati kaka manjšina, usilili so svojo voljo državi, kroni, vladi in večini, ali tega niso izvojevali. kar jim je bil glavni cilj. In včerajšnji soglasni soglasni! — sklep poljskega »kola« jim je udušil še zadnjo iskrico drzne nade. Kolo se je soglasno izreklo za /vezo s strankami na desni, za uresničenje programa desnice, za rešenje jezikovnega vprašanja na podlagi jedna kopra vnosti vseh narodnosti in za tako vlado, ki bo odgovarjala razmeram na desni!! To vse pa je ravno nasprotno od onega, kar zahteva hinkoštni program Nemcev. Odločilno pa je, da Nemci morajo računati/, dejstvom, da tudi za bodoče ostanejo manjšina proti večini, ki se je od vseli strani in slovesno proglasila solidarno. To ume tudi »Neue Freie Presse», ki v svojem preludiju k otvoritvi drž. zbora piše potrto: «Ko se pojutršnjim sni de državni zbor, stopijo Nemci vanj kakor ista, od vseh strani obsovražljena, od sodoločanja v javnih stvareh izključena manjšina, kakoršnja so bila pod Badenijem in Thunom...« To sicer ni res in Je le drzna falzifikacija, ako se naši Nemci predstavljaj i) ki »kor novodobni Johi, ležeči kje na smetišču, ali to kremženje židovskega lista priča, da imajo gospoda občutek kakor oni, ki se je nadejal šampanjca, a mora piti trdo vremščino. Manifest mladočeike stranke povodom odprave jezikovnih naredeb pravi, da se je narodu češkemu odvzel kos težavno pridobljenega prava in da ga sedaj napotujejo pred dunajski parlament, ki ni ne opravičen, ne zmožen za rešenje jezikovnega vprašanja. Odprava jezikovnih naredeb pomenja zmago prizadevanj, hotečih nadvladje in krivico, pomenja agresiven udarec narodu češkemu, pomenja žgoče razžaljenje, zalučano narodu češkemu v obraz. Tudi za časa najhujegu propada je bil jezik češki gospodovalni jezik v državi češki in še le po bitki pri Beli gori je bil nemški jezik pri poznan jednakopravnim z češkim. Jednako pravo češkega jeziku je potrjeno tudi po kabinetnem pismu Ferdinanda V. od H. aprila 1H48. in tudi po ustavi od leta I«S<»7. Mi protestujemo —• pravi manifest nadalje — proti temu činu v imenu pravice, zakona in pravičnosti; mi protestujemo v imenu naroda šestih milijonov, ki je položil temelj obstanku te monarhije; ini protestujemo proti temu napadu v imenu politiške nravstvenosti in dostojnosti. N a rod češki ni zaslužil ta k e n e hvaležnost i. Narod češki ne more brez posledic prenašati takega ponižanja. Mi vsprejemamo usiljeni nam boj in poživljamo ves narod na naj-odločneji odpor. Narod češki mora dokazati, da zahteva svoje pravo in da nobena človeška moč ni v stanu odvrniti ga od pravice in pravičnosti. Ta boj med idejo pravičnosti in predpravico, med mislijo jednakosti in nadvladjem bo zahteval, da ves narod razvije svoje moči in svojo požrtvovalnost. In ta ideja pravičnosti najde tudi zaveznikov v zastopnikih onih narodov, ki imajo jednako pravo i in avtonomijo dežel v svojem programu,- Zastop-l niki češki stopajo torej v opozioijoualni boj z vso I odločnostjo in trdno voljo: za državno pravo češke krone, za jeduakopravnost jezika, za politiške in državljanske svobode naroda, za njega kulturelno in gospodarsko povzdign, nadejajo se, da se na tem delu združijo vsi odkritosrčni sinovi naroda češkega. V prepričanju, da narod takega duha in srca, tako zavzet za svojo čast in svojo narodnost, mora zmagati, in sklicuje se na velikanske žrtve, ki jih je dopriuašal in jih še doprinaša ta narod za blaginjo države, bodo delali na to, da bo tudi država vršila svojo dolžnost. Sedanji čas nas ni našel ni brez poguma, Ji tudi ne strastveno zaslepljene. Triumf naših nasprotnikov bo uničen, ako mi sami ostanemo trdni in odločni in inožko mirni. Združimo i i© ti »ro j Ui ikor sinovi jetlne neločljive domovine v trdno sklenjeno falango, porabimo vse svoje moči v obrambo časti in pravice naroda češkega in vztrajajmo v stanovitnem prizadevanju, dokler naša poštena stvar ne pride do konečne zinage. Domače vesti. Hlllicil. Gospod Štefan Pregelj, c. kr. finančni koncipist v Trstu, se jt- poročil % gospodiČino Josipi no Hornitschek v Tržiču. Bilo srečno! Nov« groba. Profesor veronauka na Celjskem gimnaziju, dr. Ivan .1 a n e ž i č, je dne 17. t. m. predpoludne nenadoma umrl v konferenčni sobi gimnazija. Pokojnik je bil še mlad, bilo mu je okolo .'»0 let. V prejšiji dobi se je bavil s pisateljevanjem. Hodi mu lahka zemljica Slovenska! V Trstu je umrl tudi mej našim ljudstvom splošno znani trgovec Fran K a s t e I i c. Nezakonito stanje v Oprt 1Ju. Včeraj smo priobčili odprto pismo volilcev z Oprtaljščine v Istri, naslovljeno na namestnika primorskega, grofa (Joessa. V tem pismu vprašujejo volilci, kedaj bo konec sedanjemu nezakonitemu stanju na upravi občine. Čitatelje ho gotovo zanimalo, ako jim podamo nekoliko pojasnila, v čem da sestoji ta nezakonitost. Občinske volitve so se vršile pred dvemi leti in pol. Zmagala je italijanska stranka, toda le na ta način, da so se volitve vršile na podlagi starih list, v katerih je bila večina hrvatskih volilcev ali izpuščenih, ali pa so bili mesto njih vpisani njih — mrtvi predniki in celo pradedje. Celo takih je bilo, ki so že nad 20 let med inrt-I v i mi. Proti taki volitvi je hrvatska seveda vložila | utok na namestništvo in ta oblast je tudi res ugo-i dila utoku. Proti rešitvi namestništva se je itali-j jauska stranka pritožila na upravno sodišče. Raz-j prava vsled te zadnje pritožbe se je menda vršila J dne 1<», junija na upravnem sodišču. «Piceolo»je ! pisal in posl. Bartol i kakor zastopnik laške pritožbe I je brzojavil z Dunaja v Oprtal), daje upravno so-' dišče ugodilo pritožbi italijanske stianke. Po takem j bi bile volitve veljavne in bi se imelo zastopstvo že davno konstituirati. Toda, od takrat so minuli | že 4 meseci, a občino še vedno upravlja začasno | postavljeni odbor in izvoljeni občinski odbor se še ! ni konstituiral. Tu je daj le dvojno mogoče: ako | je upravno sodišče res ugodilo Italijanom, tedaj hi i se bilo moralo zastopstvo že davno konstituirati; i ako pa sta «Piccolo» in Bartoli govorila nekaj, kar ni bilo res, potem pa bi se bile morale že davno razpisati nove volitve. Na vsaki način je torej nepravilno, da je uprava občine še i vedno v rokah začasnega upravnega odbora. Taki ■ slučaji so v Istri navadni, kar pa ne zadržuje hr-j vatske stranke na OprtaljšČiui, da ne bi slovesno ! protestov a la proti takemu zatezanju Italijanom na ! korist! Ciistos, <|Iliri de lioctc. Pod tem naslovom I priobčuje ljubljanski »Slovenec« dopis, katerega smo čitali z velikim zadoščenjem, kajti odlikuje se j z hvalevredne objektivnostjo. Hvalevredno je, da o/.iri na lastno ožjo stranko niso dopisnika motili ninudo, da ne bi pisal le resnieo tudi na naslov cerkvene oblasti tržaške, (lovore o naših tržaških razmerah v obče pravi: »Pritožbe ne veljajo več, na nje se ne ozira iu ne odgovarja, Slovenec trpi, plačuj davke pa — molči ! Naravno je, da take nezdrave razmere iščejo odpora. Ako hočemo hiti lojalni, .se nam ! smejajo, ako hočemo biti narodni, nas pitajo z Rusi, panslavisti itd., ako v cerkvenem obziru iščemo | svojih pravic, smo izdajice. Sedaj pa naj človek iz j vsega tega izvaja posledice, iu uvidi, da nimamo ' pričakovati nič dobrega«. Opisujč cerkvene razmere, pripoveduje, kako | je župnik Jurizza često bolan --- v Rojanu, ker bi moral propevedovati — slovenski, a da je istega ! — v Trstu tako zdrav, da more pri sv. Justugo-I voriti - italijanski. Potem govori dopisnik o cincanju z imenovanjem župnika v Barkovljah in vsklika: »Ali ako se to /godi (da bi namreč tudi v Barkovlje poslali kakega odpadnika) in da za Iloja-nom pridejo še Barkovlje v take roke, potem naj gledajo gospoda, ne toliko v rumeni hiši, ampak v via Ca van a, kjer je ordinarijat! Mej okoličani nekaj vre, in gospodje v mestu tega ne opazijo, ali godi se zistematično; nevolja nad gospodarstvom v cerkvi a la Rejan mora postajati vedno veča in enkrat lahko pride do usodnega koraka. Ko je bil nedavno shod v Barkovljah, omenilo se je tudi odlašanje imenovanja novega župnika in zahtevali so, naj preč. ordinarijat vendar enkrat kaj ukrene in sicer v prilog Slovencem, ker vas je slovenska ; »ako pa m stori tejja ordinarijat«, je rekel govornik in |ki dvorani je zagrnaelo : »pojdemo v pravoslavje !« Morebiti hi kdo menil, da gledam prečrno, ali opomnim da dobro poznam odnošaje našega ljudstva v Trstu in okolici, in da ni treba * I« »r-ti, in e e 1 e in s c Slovencev ol» r-n e j o hrbet e c r k v i. Zato naj bi ukrenili edino pravo pot v liar-kovljah imenovaje župnika, ki je naš in pošten, ki naj pa spoštuje tudi drugo narodnost. Žida iz cerkve ven, in na magistratu vlada žid. Ako se tudi tu da Slovencem p Ij ii s ka v obraz, videant consules, ali more se zgoditi, da novi župnik v Rat 'Kovljab postane pastir — brez črede. Časi so resni, zato: Custos puid de nocte?!« Gospodje v via Cavann, ali ste čuli?! Ce že nočete verjeti nam, ki vam bi bili radi tesni somišljeniki, ker vemo, kako tesno sta spojena v teh krajih interes vere in interes narodnosti, pa verujte temu glasil, došletnu iz vašega tabora ! /oprt mala ilustracija ravnopravnosti na poštnih uradih na Primorskom. Več rodoljubov v Lovranu je bilo uložilo prošnjo na poštno ravnateljstvo, da bi se za tamošnjo pošto napravil dvojezični pečat. Rešitev tej prošnji jo bila nastopna: »Št. /1H533 — 1800. Blagorodnomu gospodu I. T., posestniku v Lovranu. Vsled dopisa c. kr. ministerstva od 14. septembra t. 1. štev. se priobčuje Vašemu blagorodju, da se imenovani osrednji oblasti ni videlo ugoditi skupni prošnji lovranskih prebivalcev od 27. fe-bruvarja t. I., tičoči so nabave novega pečata v dveh jezikih z napisom Lovrana — Lovran za tamošnji c. kr. poštni urad. C. kr. viši poštni svetnik in upravitelj ravnateljstva«. Dobro, tako se glasi odločba ministerstva. Ali sedaj vprašamo : na podlagi čegavega poročila ?! Saj nam ne bodo hoteli trditi, da je osrednja oblast na Dunaju odločila sama, ne da bi povprašala po-pred na lokalni oblasti v Trstu ?! lvakovo meno-nje je dalo od sebe ravnateljstvo poste in potem — e. kr. namestništvo?! Zavrnitev so spisali na Dunaju, želele pa so jo oblasti v Trstu! To je kakor pribito. Izreden občni zbor »Del. podp. društva«. Odbor »Delalskega podpornega društva« sklicuje za dan 20. t. m. ob 10. uri zjutraj izreden občni zbor v društvenih prostorih. Na dnevnem redu bo sprememba društvenih pravil. Odbor društva -Kolo. nam javlja da to društvo priredi v nedeljo dne K) decembra t. 1. koncert v redntni dvorani »Politeama Rossetti*. Isti odbor opozarja vse sodelujoče člene društva, naj redno zahajajo k vajam ter naj glodajo da pridobe društvu tudi novih moči. Prvi plesni vetlček. Podpisani javlja, da priredi v soboto dne 0 januarja 1900 v dvorani »Mali v« prvi plesni venček. ODBOR pevskega društvu „Kollo', Nove razglednice v korist družbe sv. Cirila in Metoda s podobo pisatelja Janka Kersnika je založila gospica Ljudmila Hoblek v Litiji (Kranjsko). 100 komadov teh krasno izdelanih razglednic stane 4 gld., ali pa po poštnem povzetju 4 gld. .'H) kr. Pri isti gospici je dobiti T> različnih razglednic n. pr, s podobami dr. Frana Prešerna, Val. Vodnika, vladike Strossmaverja, Sim. Gregorčiča in Litije proti vpošiljatvi 10 novč. v poštnih znamkah. Nemčije v a slavnost. V nedeljo so v Kri-ževcib odkrili spomenik hrvatskemu pesniku iz ilirske v Ameriki. SI ovenei v Clevelandu so imeli dne 7. t. m. posvetovanje, da si zgrade «Narodni d<>m». V t»» svrho so izvolili poseben odbor. Želcznlcna vest. Kakor javlja e. kr. ravnateljstvo državm> železnice v Beljaku, so od nocoj za n a prej ponočni brzovlaki na progi Sv. Mihael Amstcttcn zopet v prometu. S tem je promet brzovlak ov med Dunajem in Pontebo zopet odprt. Lloydov paril I k Scmiraiiih« je dospel danes z 22 potniki iz Alcksandrije ter se podal v lazaret pri sv. Jerneju. Naborniki. Tržačani in iz družili občin, rojeni v letih 1870, ls7s in 1877 se imajo tekom meseca novembra javiti radi upisa v naborne imenike, in sicer Tržačani v vajaškem odelku tuk. magistrata, pripadniki tujih občin pa v a nag ra lic nem uradu. Oba imenovana odelka se nahajata v ulici SS. Marti ri št. 21. Brzojavni promet z južno Afriko. Poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavna zveza z Mafeking-om ter od tam dalje je pretrgana. Zasebne brzojavke v tajnem narečji se v naselbini Caplaud tudi v transi tu ne pripuščajo. Požar. V stanovanju Verginije R. v ulici Galileo št. 14. je nastal včeraj popoludne ogenj. Cnela se jo obleka v neki omari. Gasilci so ogenj kmalu pogasili. Škoda znaša nekoliko stotakov. Poškodovani predmeti so bili zavarovani. Povožen. 70-lctni Dominik Pieruzzi iz Pirana je prišel sinoči v tdiei S. Franeosco pod voz ter so ga morali po prvi pomoči na rešilni postaji spraviti v bolnišnico. Zastrupljeiije vsled uživanja gob, Peter C. in Remigija Z. iz ulice Sorgentc št. 1. sta občutila včeraj hude bolečine v želodeu. Poklicali so zdravnika z rašilne postaje, kateremu sta izjavila, da sta jedla gobe, kupljene na trgu Ponte rosso. Zdravnik je kmalu odvrnil vsako nevarnost. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 10. oktobra ob 10. uri predpohidne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Stadion št. hišna oprava ; v kavarni v javnem vrtu štneun-ska in kavarnarska oprema in, glasovir; v ulici Crooiera št. 2. A, hišna oprava in štacunnrska oprema. Različne vesti. General reda jezuvitov se preseli, kakor poročajo italijanski listi, te dni iz vile San Girolamo v Fiasolu, zopet v Kim, kjer je bival do 1. 1870. Imenovana vila se proda na dražbi. Zabavljica proti Dreyfusu. Neki pariški častnik je zložil in uglasbil pesem proti Drevfusu tor jo razdelil v tisočih odtiskov med vojake, ki so jo prepevali ob korakanju. Vojni minister Gallittet je odredil preiskavo proti dotičnemu častniku. Izgnani črnogorski dijaki. Generalissimus Milan je dal izgnati vse črnogorske dijake, ki so obiskovali srbske šole. Dijaki so se obrnili v Karlove, da bi nadaljevali svojo nauke na tamošnji srbski gimnaziji. Tukaj jih niso sprejeli, ker hrvatski ban vidi v tem pretečo politično nevarnost. Reklo se jim je, naj se obrnejo v Sarajevo. Sn-pienti sat! Umor v Polni. Ta stvar se je zasukala zanimivo. Sedaj dolže mater in brata umorjene deklice Neže Hruza, da sta imela opraviti na zločinu. Dne lf>. t. m. je sodna komisija temeljito preiskala stanovanje imenovanih dveh oseb. Ni /.tiaro še, s kakim uspehom. Povodenj. Kakor javljajo iz Pize, jo vsa tamošnja okolica preplavljena. Zelezniena zveza Piza-Rim je pretrgana, isto tako proga Campiglio-Piom-bino. Skoda na poljih in med živino je velika. Nemščina v vojski. Tudi v Galiciji, in sicer v Lvovu, Jaroslavu in Rzeszowu so zaprli mnogo rezervistov, ki so se o kontrolnih shodih posluževali poljskega jezika namesto nemškega »hier«. Kakor je videti, imajo samo Italijani nekak pri-v i legij tudi v tem oziru. Vlak napaden od roparjev. Zeleznični vlak, ki vozi iz Chieaga proti severo-zapadu, je bil nedavno o polu noči napaden od našemljenih ropar- jev, ki so lotili poštnega voza ter odnesli 2f>.b četrtkih in sobotah dobiva juho in ,">(MI gramov mesa s salato ali krompirjem. Vsaki večer ima juho ter vsaki dan OfiO gramov kruha. Kedar je po dnevu kaj delal, mu dajo tudi 2 decilitra vina. Marsikteri delavec lahko zavida Lucchenijn. 0 Levčevem „pravopisu". (Dalje.) Pridevniški kličemo Slovenci tudi sinove, ki niso še samisvoji gospodarji in maloletne, n. pr. Kdo so oni trije fantje, ki po vasi gredo? Jeden je Avbeljnov, drugi Brinarjev, tretji pa Cvetkov. Mahiletni Zorčev Ciril se ženi. Včasi brhko domačo hčer posebna milost doleti, da je blagoslov nebesni obsenči in njenega zaeimka tudi pridevniški zovemo, n. p. CegaV je ta dečko? Mlinarjev Lojzek je, Ankin —, Loj-zin —, Miein —, Nežin, Špelin —, Cršin sin, to se pravi : sin Mlinarjeve Anke —, Lojze —, Mice —, Neže —, Špele —, Urše neudane. Ali sedanji naši pisatelji se ne vladajo po teh pravilih in zelo greše proti slovanskemu duhu sploh; da, celo naše pisateljice so toliko brezvestne, da ne spoštujo takih pravil in še svoja lastna imena podpisujo, n. p. Fani Kosmač, llcti Oma-hen . . . Tako označevanje ni le grdrt, pogrešno, neslovansko, nego je tudi zelo smešno; kajti kdo od Slovanov bi mislil, da naj sta tu izraženi dve ženski imeni?! Prav nikdo ne, saj oni označujo ženska bitja vsele ženskim načinom, zlasti Cehi in Poljaki, ki so vredni, tla jih posnemajmo; vsak od nas pa naj pomni, da piše Slovanom in ne ino-rodeem. — Razmotriva še nekoliko, kako g. prof. Lcveo svojo misel slovenščino; izraža. — Slovenskega glagola on ne pozna in ga tore pravilno tudi rabiti ne more, to je dokazano in ustanovljeno. Po tem takem je čisto naravno in strogo dosledno, da tudi glagolnikov pravilno ne rabi, n. p. mehčanje, krčenje samoglasnikov ; pretapljanje goltnikov ; razlikovanje, prilikovanje soglasni kov; sklanjatev sa-mostavnikov, pridevnikov, lastnih imen; stopnjevanje pridevnikov ; s p regate v glagolov ; tvoritev samostavnikov, pridevnikov, glagolov. Vidiš? to ti je kakor da bi raznih prekelj vse navskriž nametal! (Dalje na četrti strani.l Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Plazza ltosarlo žtev. 2. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili iu slikah, ilustriran eenlk gratis lit franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanui hiš. štev. 5 (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo ! Zakaj ni on rekel tudi »klanjanje, Hprrganje, tvo-renje . . .? No, <»n misli, da je v slovenskem živem je/iku vse jedno, če pravi sklanjatev ali uklanjanje, spreffatev ali sprega nje, tvoritev ali tvo-renje. Misliš tudi Ti tako? K j, dragi moj, v tem je velika velika razlika, katere |>a prof. Leve«' prav li i e ne pozna, Kes so to glagolniki, to s«' pravi, samostavuiki od glagolov /vedeni : ali vsa razlika je baš v naeiuu, kako jili izvajamo, kajti ako govorim: mehčanje, krčenje, pretajdjiinje, prili-k«»vanje, sklanjanje, sproganje, tvorenje . . . tu si predstavljaš in čutiA, da dejanje trnja, da se še vrši delo, katerega takovi glag«»Iniki izražajo, tore pomenjajo glagoluvo dejanje samo. Oblikujemo jih pripenjevaje glagolskemu deblu — a nje, enji', čim one druge obrazujemo, da glagolovemu name-nilniku obešamo ev, n. p. sklanjat - sklanjatev, spregat — spregatev, tvorit — tvoritev . , . (Pride še.) Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj IS. (Zbornica poslancev). Zbornica je nenavadno zasedena, galerije prenapolnjene. Ob 11. in pol uri zo došli ministri z grofom ('larvjem na čelu. Poslanec Zurkan, kakor starosta mej poslanci je prevzel predsedništvo, nagovorivši zbornici* in vskliknivši trikratni «hoeh» presvetlemu | cesarju. Predsednikom zbornice je bil izvoljen dr. i Puehs z 2f>4 glasovi. Le-ta je rekel v svojem na- j govoru, da vsi narodi gledajo na parlament, priča- , kuje od istega plodonosno delovanje. Potem je podal ministerski predsednik grof j Clarv dolgo izjavo (katero priobčimo jutri doslovno. I < >p. ured.) Ko je govoril o odpravi jezikovnih naredeb, so češki poslanci godrnjali in klicali: Sramota ! Pfui! Posl. Kngel je v imenu Mladočeliov protestoval proti odpravi jezikovnih naredeh, katero je označil kakor čin sovražtva proti narodu češkemu in je predlagal, naj se o izjavi vlade otvori debata. Tudi poslanec Kuiser se je izjavil za to, da se v prihodnji seji otvori debata. Ta dva predloga sta se vsprejela. Na to se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v petek. DlliinJ 1H. Za dra. Kuehsa predsednikom zbornice je bilo oddanih 2l>4 glasov. Nemška ljudska stranka in nemška liberalna stranica sta oddali bele listke, dočim so krščanski socijalisti in liberalno veleposc8tvo glasovali za dra. Fuolisa. Selio-nerer je zasrnmoval Fuolisa in VVolf mu je pritrjeval. Dunaj 1 H. Mej vladnimi predlogami, predloženimi državnemu zboru, je tudi ona o odpravi časniškega kolka in koledarskega kolka. Vojna v južni Afriki. London IS. V zgornji zbornici se je vršila adresna debata. Lord ftalisburv je rekel, da je Transvaal poslal angleški vladi predrzno izzivanje. Ta žalitev Angliji je odnesla vsako vprašanje, da-li je mir mogoč. Angleška vlada mora braniti iind-vladje v južni Afriki, kakor tudi jednake pravice vseh belih plemen. Adresa se je vsprojela soglasno. Loildoil is. V nadaljevanju adresne razprave je Dellon predlagal dodatek, zahtevajoči, Anglija naj skuša spor s Transvaalom rešiti potom razsodišča. Ta predlog se je odklonil s ;V2'2 glasovi proti f>4. Pictcrmarit/hiirg IS. Kcuterjeva pisarna javlja: Uradni list objavlja proklamacijo bolaud-skega konzula, ki poživlja holandske podanike naj ostanejo nevtralni. Zahvala, Podpisani odbor izreka tem potom svojo naj-srčnejo zahvalo slavnim društvom »Slava« iz Sv. M. Magdalene spodnje, »Lipa« iz. Hnzovice, »Slovenec« iz Horšta ter pevskemu društvu iz Lonjerja, da ho se v tako lepem številu, oziroma korporativno, udeležila veselice v lliomanjih dne S. t. m. Isto-tako se zahvaljuje mešanemu in moškemu zboru društva »Slavec« iz llieimiij za prekrasno petje, zlasti pa neutrudnemu in požrtvovalnemu gospodu pevovodji .los. Valentifiu. Prisrčna zalivala dekla-rnovalki, gosp. Ivanki ProBtoslavni, gg. diletantom ter vsem udeležencem, ki so pripomogli, da se je veselica obnesla tudi gmotno tako sijajno. Bog plati! Odbor bralnega in pevskega društva „Slavec" v Riemanjih, H. oktobra ls<>t>. Ivan Berdou, Miha Komar, predsednik. tajnik. ..Rojansko komumno društvo" razpisuje sluzi »o krčmarja. Zahteva se ,'tuo gld. kavcije. Prednost i ni ji oni ki ima na razpolago dobro kuharico. Ponudbe nuj se pošilja, do 24 t. m. n;i ..Koiisuinno društvo v Kojamr*. Razpisana je služba cerkvenega orglarja tui županstvu v Skopem. Plaču po pogodbi, nastopiti je t u k o j. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL 8 Rafaela Italia ^ TRST - Via Malcanton št. I — TRST Zaloira |»ohištva /n jedilnic«', *|iiilnlrc in sprejemale«, /himic la p«* resni c. otrledal in železnih (•Iturajiu |h» cen ali, «1 ti se ni hali konkurence. Iščeta se dva pol delavca čevljarja. Nnslov: riica Malcanton 2, v centralni ecvljnrnici. ( Tržaška posojilnica is hranilnica leeistrovana zadrugu i omejenim poroštvom, ulica 8. Franceaoo it. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne iiloire »e h preje m njo oil vrnikega, će tndi ni m! -/.nriruge in ae obrestujejo po 4"/0. Kentni davek od hranilnih nlog plačuje zavod nam. Posojila dajejo m? Mamo zadružnikom in sioer na uknjižbo po f> ",'"„, na inenjlco po «5 ®/0, na ziuMnve po 61 ,j"/o- I radne ure so: od 0—12 dopolnilne in od fl—4 popoludne; oh nedeljah in praznikih od 10—1'2 dopoludne. Izplačuje se: vmiki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsnki četrtek od il—4 popoludne, Poštno hranilnični račun 816.004. •«______-ji J) EDINOST" večerno in zjutranje izdanje kc prodaja, r.zim v drugih navedenih tobakarnah, tudi na južnem kolodvoru. Njega svetost Papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembru 1SJI7. podelili naslov „dvorni založnik Njihove svetosti,. s pravico v svoji firmi poleg nanlovn imeti tudi grb Njihove svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo holehavim Pieooli-Jevo ielodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje preltav-Ijenje iu telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Ficcoli, lekarnar pri Angelu" v Ljubljani imi Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izd lovatelj v skut-Ijah po 12 steklenički za gld. 1*26 a. vr,, po 24 ntekleničic za gld. 2'40, do M »teki. za gld. 3*A0, po 7f> »teki. /a gl. 6*50 (poštni paket ne črez f> ki. težak), pa 110 za gl. 10*30. Poštnino mora plačati p. n. naročnik. ) po I Ti n vč . 24 „ n 11) „ * 28 „ .. 2« .. Nikolaj Ter&kan! trgovec v Ljubljani priporoča oh pričutku sezone svojo izbomo kislo želje v sodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor tmli sveže zeljo v glavah. 1*1*1 sodeekili po 200 in 100 kg. računi Imitto za nettn, pri pošiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in ;">() kr. Posebno prilično /a večje rodbine iu gostilničarje! Cene brez konkurence. Tvrdka M. AITfi Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. L'sojam si naznaniti sluvneniu občinstvu in svojim I odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajaliiieo v mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon- kurenčiiib ccnali: Raznovrstni perk&l, moderno maije, I mrve garantirane............ Fini perkal za srajce......... Oxford, harve garantirane....... Franoozki sateni.......... Piquet, harvHii in bel za oblekel)« .... Perkalin za podloge v«eii barvali......, 10 „ Blago močno za podloge vseli barvah.....15 „ Blago za ženske obleke dvojnu štirimi od 23 nvč. lutpiej „ .. moftke obleke širina lf>0 cm. n !><> .. Alpagasčr ni za. ženske obleke velik. izbor........'...„50 „ „ Kotenina.............13 » „ bela...........21 „ Navidezno platno.........1f> „ » Platno eisto laneno..... . „ 22 „ >, „ za rjuhe dvojna širina 45 ., Muflolin bel prve vrste........ lli „ Ohiffon za srajce , 18 ., ,. Srajce za gospode, velik izbor belih in barvano............. !>•> ,, » Srajce za gospe....... . „ 50 ., ., Moderci, zadnji kroj.........'»o » „ Velik izbor trakov, tipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za šivilje in modistinje. — Vsprejemajo se naročbe moikih oblek po meri in najnižjih oenah. W Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. [XXXXXXXXXXXXXX)0CXXX)0(X)Ci(XXXXXXXXXXi „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktivu društva do 31. decembra 1X1)7......... Letno vplačilo premij in obresti do vJl. decembru 18il7. Izplačana zavarovalnina iu obresti od obstanka društva (1*1*.) V letu 18(.)7. izdanih 74I5K polie /a glavnico od..... . Kron i:>iUM>7,5<9'— > :U:J.Sii(MH>7*— «7.SH 1,851-91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge intbrnmcije dopošljejo se vsakemu na jiismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. 1 Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. ejo se dobri, zastopniki agentje in potovalci. ^XXX>OOOOOOOOOCX>OOKXXXXS