Posamezna številka 1 R. Poštnina plačana v gotovini jjlev. 2J9. V UUDIKID), v \mi, dne 11 okloDra m •SLOVENEC« velja m ptm m na atra«! Jioo- rinil« ta t LlnMJaal: m Mto leto naprti. K 180--a pol leta „ .. „ 90>— *a Strt lata M .. 45--n m maaae „ .. „ 15-— Statnonmatvo oeloletao K240. m Sobotna izdaja: ~ oelo leta......K 30-_ jfftJSMMIStVO, . . . „ 35-— LetoM Inmtfttb iu— pstttmta (M mm 3 aua vteka aH ^t n nknt > • • fi K poslana IM. . . p* K Pri wč|«m naroSBn popvrt^ najmanjši oglas SMn Ift tahaja mk da lirwH lodeljek te dan po praatirt, ob 5. url ijntrai. r-r I Bokopii I sprejen ___ Uredništvo je t Kopitarjevi ullol itev. 6/IU. Bokopial se ne vračajo; neiranfclrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. tele!, štv. 50, npravn. štv. 328. ličen list n s! Oprava je t Kopitarjevi ol.6. — Račan poitne Hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 ijuvijaMoav un « ____________49 n oglaa«, avstr. tn češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-bero, 7588. Belini ukazal izprazniti Knr®ik{ LDU I3elgrad, 17. oktobra. (ZNU) »Pravda^ javlja: Vlada ie odločila, da se v plebiscitni coni A naša civilna in vojaška oblastva umaknejo po odločbi plcbiscitnc komisije in da popolnoma odstopijo mesto novi administraciji. Kakor sc vidi, je imel prihod naših čet v to cono samo smoter, da prepreči nasilja, ki so se pojavila v velikem številu. O njih so obveščeni zavezniki, ki 6C bodo to pot mogli lahko uveriti, da znamo vpoštevati obveze, kolikor smo tudi prepričani o krivici, ki se nalaga s temi phvezami. LDU Dunaj, 16. oktobra. Dunajski ko- respondenčni urad poroča iz Pariza: Vele-poslaniška konferenca jc na današnji seji sklenila od jugoslovanske vlade z vso resnostjo zahtevati takojšnjo izpraznitev koroškega glasovalnega ozemlja. O lem je francoski veleposlanik Cambon obvestil avstrijskega poslanika Eichhofa, odgovarjajoč mu na njegov protest in dodal, da so dobili zastopniki zavezniških držav v Belgradu nalog, energično v tem zmislu posredovati pri jugoslovanski vladi. Zaradi oddaje v avstrijsko upravo naj se plebiscitna leomisija v Celovcu sporazume z av- ; strijsko vlado. Konfano je. Na zahtevo veleposlaniške konference v Parizu je bclgraiska vlada definitivno aJdenila, umakniti naše vojaštvo iz Koroškega in upravo ozemlja, ki jc po plebiscitu Eripadlo Avstriji, predali sosednji rcpubli-i. S tem jc končan zadnji akt koroške tragedije. Nič ni pomagal odločni nastop vlade ta Slovenijo, ki jc ugotovivši volivne sleparije Ln pristranost zaveznikov v glasovalnem ozemlju, takoj od Belgrada zahtevala, da zasede zopet Koroško, dokler se nc popravi krivica, storjena našemu narodu. Bel- Šrad očividno smatra našo vlado in celo lovcnijo za nobenega upoštevanja vreden faktor in sc je uklonila pred diktatom tistih zaveznikov, katerim ic žrtvovala ne samo na stotisoče padlih junakov v borbi zoper Gcrmanijo, temveč zdai tudi najsta-rodavnejši del našega na roda in eno v gospodarskem oziru najbolj cvetočih dežel Jugoslavije Zdaj se lc šc bojimo, da nc bi doprinesel enake ali pa še boli občutne žrtve v bližajočih se pogajanjih z Italijo in da bi sc ne uresničila pričakovanja rimskih listov, kateri te dni ravnolako kakor dunaiski glede koroškega vprašanja z neko presenetljivo gotovostjo pričakujejo, da sc Belgrad ne bo uklonil Ljubljani, ampak upošteval koristi slavne entente. Tisti pa pri nas, ki so se te clni čutili poklicane, demonstrirati pred deželno vlado proti njenemu najvišjemu predstavitelju v zahvalo za vse, kar je storil za ohranitev Koroške, nai čredo v Belgrad in storjeno krivico poravnajo s tem, da tam povzdignejo svoj dlas oroti izdajstvu slovenskih koristi. Žalostna usoda Korotana jc glasni opomin vsej slovenski javnosti, naj ho kateregakoli političnega mišljenja, na, sc vsi združijo v boju za ohranitev onih maloštevilnih pravic, ki so še ostale slovenskemu ljudstvu, Samouprava slovenskih dežel jc edina rešilna deska, ki nas more obvarovati popolnega propadanja. Čc se ta naša zahteva ne izpolni, bodemo prodani za vse večne čase igri »višjih državnih- koristi in v tej igri bodemo končno bankerot. MeliitP LDU Dunaj, 18. oktobra. Izid volitev v narodno skuščino, ki so sc izvršile brez imenovanja vrednih incidentov, jc po dosedanjih poročilih naslednji: 51 socialnih demokratov, 62 krščanskih socialcev, 12 Ve-Icnemcev, 1 poslanec kmetske stranke ;n 1 poslancc delavske stranke (Olokar Czer-nin). Krščanski socialci so pridobili 11 mandatov, in sicer 6 od socialnih demokratov, 3 od Vclcncmcev, 1 od Čehov in 1 od židovskih nacionalistov. Komunisti so dobili na Dunaju vsega skupaj 14.138 glasov, mandata pa niso dobili nobenega. Po-leg tega so Velcnemci izgubili I mandat v korist kmetski stranki, ki se je od njih odcepila, Dunajski volivni okraj. LDU Dunaj, 17. oktobra. (Dun. KU) V dunajskem volivnem okraiu I. do VII. jc bilo izvoljenih 28 socialnih demokratov, 16 krščanskih socialcev, 3 Velcncmci in 1 pristaš meščanske delavske stranke (Otokar Czemin), Socialni demokrati izgube 4 mandate, krščanski socialci pridobijo 5 man datev, VvK'«iviIici pridobijo 1 mandat, do- čim izgube židovski nacionalci in Čehi po 1 mandat. Med izvoljenimi so predsednik dr. Seitz, državni tajnik dr. Deutsch, dr. Ellcnbogcn, državni tajnik Heinl, državni podtajnik Glockcl, državni podtajnik Resch in nižjeavstrijski deželni glavar Sever, Štajerski volivni okraj. LDU Gradec, 18. oktobra. Izid volitev v narodno skupščino na Štajerskem: Volivni okraj I. (Gradec in okolica): Sociaini demokrati so dobili 42.655 glasov, krščaski socialci 34.364, velenemška ljudska stranka 23.507, nemška avst. kmetska stranka in štajerska kmetska zveza: 6148, nemško-nacionalistična stranka 847 glasov, židovska nacionalistična stranka 401, krščan-sko-nacionalna stranka edinosti 231, komunisti 2183. Število mandatov znaša 6. Od teh odpadejo na socialne demokrate 3, na krščanske socialce 2, na velenemško ljudsko stranko 1. — Volivni okraj XXI (Srednja in Spod, Štajerska). Socialni demokrati 19.093, komunisti nobenega glasu, krščanski socialci 38.943, velenemška ljudska stranka 6633. nemško-avstrijska kmetska stranka 13.326, nemško-nacionalna socialistična stranka 325. — Število mandatov znaša 6; od teh odpadejo na krščanske socialce 4, na socialne demokrate 1 in nem-ško-avstrijsko kmetsko stranko 1, Zdi se, da jc izvoljen Hans Muchitsch. Volivni okraj XXII (Vzhodna Štajerska): Krščanski socialci 50.264, socialni demokrati 8246, nemško-avstrijska kmetska stranka in Štajerska kmetska zveza 8129, velenemška ljudska stranka 4224. Število mandatov znaša pet. Od teh odpade na krščanske social-cc 5 mandatov. Velcncmci zgube en mandat v korist krščanskim socialccm. Volitve v štajerski deželni zbor. LDU Gradec, 18. oktobra. (DKU) Pri volitvah v štajerski deželni zbor jc bilo izvoljenih 30 krščanskih socialcev, 22 socialnih demokratov, 8 Velencmcev in 6 pristašev kmetske zveze, 4 mandati se zasedejo kasneje. Med izvoljenimi so od krščanske socialnc stranke deželni glavar prof. dr. Rintelen, deželni podglavar dr. Ahrcr, od socialne demokratične stranke deželni podglavar Pongratz in župan Muchitsch, od vclcnemške stranke odvetnik dr. Danline, od kmetske zveze dež. poslancc dr. Klusemann, Bosanska Krajina, 12. oktobra 1020. Zanimivo je, da v Bos. Krajini — med Banjaluko in deželno mejo — ne opažamo nikakega političnega boja. Nepozna-vatelja bosenskih razmer bi lo iznenadilo, a kdor dobro pozna bosanske razmere, bo to razumel. Dočim se pri vas v Sloveniji vrši volilni boj v znaku kulturnih in socialnih razlik, sc v Bosni celokupno življenje osvedotočuje v plemenski in konfesional-ni borbi, toda nc borbi za verska načela, V Bosni prebivajo pravoslavni, muslimani in katoličani ter bodo tudi volilni uspehi zrcalo koniesioualnega ključa. In ravno zato v Krajini dosedaj ni bilo političnega boja. Pravoslavni bodo tu kakor v celi Bosni in Hercegovini glasovali deloma za radikalno, deloma za demokratsko stranko, nekateri pa tudi za Čokorilovo »Srpsko Narodno Organizacijo«, Kdo bi dobil večino: radikalci ali demokrati, je težko reči, Eni k«kyr drugi oBglašaio državni cen- tralizem, oboji so Hrvatom neprijazni. Ve-likosrbska misel igra v volivni agitaciji vedno večjo vlogo. To sc tolmači tako, da bi Srbi radi na ta način prstrašili Hrvate in jih napravili voljne, da bi sprejeli centralizem. Sicer jc pa volivni pakt med' radikalci in Čokorilovo slrujo gotova stvar. Tudi demokratska stranka ima svoje pristaše skoraj samo med Srbi. Hrvatov šteje lc malo, ker so skoraj vsi izstopili. Tudi najidealnejši Jugosloveni in demokrati, ki prihajajo v Bosno, se po kratkem bivanju tukaj izpreobračajo in oddaljujejo od srbskih politikov. Muslimani imajo izvrstno organizacijo v Jugoslovanski muslimanski Organizaciji (J. M. O.). Oni pojdejo složni v volitve in bodo dobili jako močan parlamentarni klub, ker so v tej organizaciji tudi moha-medanci iz Makedonije in Albanije. Delajo jako žilavo in vstrajno. Najuspešneje jih podpira bosanska vlada, ki mirno gleda vsa nasilja proti muslimanskemu delu prebivalstva, Uboji in batinanje muslimanov ne preneha in to je najboljša agitacija za J. M. O. Katoličani — Hrvati — sc cepijo na Hrvatsko ljudsko stranko in Hrvatsko težaško (kmetsko) stranko. Do nedavna so bile šansc obeh strank v Bosni enake, sedaj pa Pučka stranka z vsakim dnem narašča in pušča Tcžačko stranico za seboj. Vstrajno, trezno in tiho delo mladih izobraženih ljudi na prosvetnem in gospodarskem poprišču zmaguje. V Težački stranki je razdor; vsi boljši elementi jo zapuščajo. Pučki stranki se je pridružil dr. Nikola Mandič, bivši predsednik bosenskega sabora — enostavno kot pristaš, brez pre-tenzije na kako vodilno mesto. To je nedvomno najsposobnejši politik v Bosni, mož velike rutine in zmožnosti. Srbski politiki ga mrzijo in so ga skušali, politično ubiti, češ da je služil prejšnjemu režimu. Pa med bosenskimi Srbi samimi so ljudie, ki so sc v avstrijski službi še drugače kompromitirali, ljudje, ki imajo visoke avstrijske redove, ljudie, ki so se obogateli z izvoznicami — pa kljub vsemu temu zavzemajo v srbskem političnem življenju jako vplivna mesta. Podati prognozo za bodoče volitve, je težko. Muslimani utegnejo dobiti do 15 mandatov. Hrvati bodo od svojih 12 mandatov dali najmanj 8 mandatov Pučki stranki. Med Srbi utegnejo dobili radikalci večino v vzhodni in srednji Bosni ter Hercegovini, dočim bi znali demokrati zmagati v Krajini. Razen teh dveh glavnih strank bosta dobili nekaj glasov demokratska »Seljačka stranka« in Čokorilova »Srpska narodna organizacija«. Vsekakor bodo te volitve žalosten dokument raz-drapanih bosenskih političnih razmer. V. S. ce¥ slede ravnanja z nasi- Zbor Sa L* Saše vrši vponedeljek dne 2 5. okt. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o političnem položaju, Poroča dr. Korošec. 2. Naš volivni program. Poroča dr. Gosar. 3. Naše gopodarske naloge. Poroča poslanec Brodar. 4. Sklepanje o kandidatih za volitv■Živela sovjetska republika!« »Živela tretja internacionala!« »Živela soc. revolucija!« je pretresalo zborovalno dvorano. Da ce prepreči najhujše, se je oglasil k besedi sodrug Golouh, in je pozival komuniste k disciplini, češ, da je vsaka nediscipliniranost le v prid in korist meščanskim strankam. Nikar ne kričite po socialni re-voliciji, ko je Lenin sam izjavil, da moramo biti veseli, če se socializem udejstvi v 50 letih. Lenin je vendar v vprašanju socialne revolucije merodajnejši in razsodnsjši sd nas vseh. Vi hočete socialno revolucijo, a niste mogli niti izvesti bojkota proti Ogrski. Kaj je napravil komunistični proletarijat, ko je vlada razveljavila komunistične občinske mandate in razgnala komunistične občinske zastope? Nič! Mirno je prenesel vse nasilje in pogoltnil vso krivico. Kako morejo zahtevati sovjetsko republiko ljudje, ki niso v stanu braniti niti komunistične občine? Po teh izvajanjih sodruga Golouha je nastal v dvorani mir in E, Kristan je mogel nadaljevati svoj govor. Razpravljal je o pomenu bodoče konštituante in izjavil, da sta avtonomija in centralizem velika fraza. Pobijal je misel, da bi železnice bile upravljane avtonomno in se ljuto boril proti tej nameri, ki je v celi Jugoslaviji nihče nima. Nato se jc vojskoval proti šolski avtonomiji. Ako bi slovensko ljudstvo odločevalo samostojno o svojem šolstvu, bi zagazili namreč Slovenci v »srednji vek in nazadnjaštvo«. Zato zahteva Kristan glede šolstva »enoten zakon« to se pravi izenačenje z Makedonijo in Albanijo. Nadalje sc je E. Kristan boril z vso svojo gledališko silo proti socializaciji, češ, da dclavci zato niso sposobni. Kako mora delavstvo voditi našo industrijo, ko ni v stanu voditi niti navadno društvo. Mesto polit, in socialne revolucije rabimo »revolucijo v glavah«. Da se ta revolucija izvede, je treba izboljšati položaj delavstva. Čim boli se bo delavstvu dobro godilo, tembolj bo revolucionarno. Kdor je navajen na dobro življenje, kdor je stanoval v lepem in lu-ksurioznem stanovanju, kdor ima na razpolago lepo kopel in dobro pečenko, ta ne pozabi tako hitro teh dobrot in postane zato revolucionaren, Po našem mnenju se pri Antonu Kristanu ta resnica sicer ni izkazala ,kajti sicer bi morala njegova revolucionarnost rasti sporedno z njegovimi milijoni, toda lo načelo je kljub '»mu resnično, saj je dejal vendar sam E. Kristan: »Beda ni revolucionaren element.« Po razlagi teh marksističnih temeljnih resnic, se je izrekel šc E. Kristan proti diktaturi proletariata in končal. Predsednik Kocmur se je zahvalil zborovalcem za »vzorno disciplino« in zaključil shod. -f Italijanske spletkarije proti Srbiji, »Pravda« piše: Naši državljani, ki so imeli vse dokumente o škodi, storjeni po Bolgariji in njihovih okupacijskih oblastvih, so se obrnili na bolgarsko vlado, da jim izplača odškodnino. Ko je bolgarska vlada te dokumente zadostno proučila, je sklenila, da plača vso odškodnino, ki bi znašala več deset milijonov kron. Bila je izdana naredba, da se izplačilo izvrši, italijanska delegacija v sofijski reparacijski komisiji pa je vložila oster protest in je na njeno zahtevo ta reparacijska komisija odločila, da se ustavi vsako izplačilo. Po sklepu te komisije se Srbiji nobena odškodnina ne sme dati brez odobrenja te komisije. Tako nepravično postopanje zaveznikov napram herojski in opustošeni Srbiji je izzvalo bridko razočaranje v vsem našem narodnem mišljenju ter se je z naše strani vložil proti vsemu temu najostrejši protest v nadi, da se bo vendarle našel način, da se izvrši pravica, + Volivni boj v Dalmaciji. Dne 15, oktobra so na sestanku demokratske stranke v Dalmaciji, ki se ga je udeležil tudi predsednik pokrajinske vlade dr. Krstelj, sklenili ob velikem navdušenju, naj bo dr, Kr-stelj nosilec demokratske liste. + Uradniška stavka v DalmacifL Občinski uradniki neokupiranega dela Dalma-' cije so včeraj pričeli stavkati, ker niso zadovoljili njihovim zahtevam glede povišanja plač. Tukajšnji občinski uradniki, katerim je uprava že povišala plače, so iz solidarnosti včeraj dve uri stavkali. -f. Boj proti draginji. Komisija ministrstva za prehrano je izdelala pravilnik za pobijanje draginje, ki je predložen ministrskemu svetu v odobrenie. + Za izboljšanje plač pravoslavni duhovščini. Odposlanci hierarhijskega zbora z metropolitom Dimitrijem na čelu so poselili ministrskega predsednika in ministra za uk in bogočastje, ter zahtevali, da se uredi vprašanje materijelne nagrade za svečenike .Vlada je obljubila zadovoljiti njihove zahteve, (Kaj pa je z izboljšanjem plač katoliški duhovščini? Kakor smo privatno izvedeli, stoji to vprašanje po krivdi centralne vlade neugodno. -j- Rusija in Poijska. Včeraj je v družbi g. dr. Aleksandra Szczepanskega, generalnega konzula poljske republike v Zagrebu, posetil naše uredništvo g. Stanislav Rosz-kowski, ki je prišel iz Varšave. V pogovoru je gospod Roszkowski izjavil, da so se razmere v poljski republiki zelo konso-lidirale. Večino tvorijo v vladi, ki je koalicijska, pristaši najmočnejše stranke na Poljskem, poljske kmetske stranke, katere glavna programatična točka jc agrarna reforma. Za njim pridejo socialni demokratje, naposled meščanska narodno-demokratska stranka. O reakciji v državi, ki ima splošno, vseobčo, tajno, proporčno pravo glasa brez razlike spola, ni govora. Z Ukrajino je poljska republika zdaj v zelo dobrih odnošajih. Kar se tiče Rusije, so razmere tam bolj žalostne kakor so kdaj bile. Vsled svoje ekspanzivne politike, ki se razprostira na vzhod in zapad, so boljševiki izčrpali vse sile države. Produkcije ni, zaloge se izčrpujejo, prometna sredstva bolj in bolj propadajo. Mase so šle na vojsko s Poljsko radi belega kruha in manu-fakture, nacionalno misel so le izrabljali, sicer so ruski boljševiki slejkoprej fanatični internacionalisti. Brusilov ne igra nobene vloge. Vsakemu rdečemu gardistu je bilo obetano, ako se Varšava zavzame, 1500 rubljev na roko in šest dni svobodnega. grabeža. Po porazu so cele čete teh vojakov prestopile v rusko nacionalno armado generala Balahoviča. Ta armada se formalno podčinjuje generalu Wranglu, operira pa na zapadni fronti. V Varšavi se nahaja odbor ruskih nacionalnih krogov na čelu jim znani socialist Savinkov, potem izvestni Merežkovskij ter Filozofov. Vsi ti izrecni demokratje delajo za prevrat, da se vrže sovjetski režim. Ruski kmet je deloma zato tako pasiven ter se ni zganil zoper boljševizem, ker sc boji, da bi mu nov režim ne vzel zemlje. Kajti zemlja je zdaj trdno v rokah kmetov, ker boljševiki nikakor niso mogli izvesti socializacije zemlje, razlastitve kmetske posesti in izenačenja. Poljsko delavstvo sc je odvrnilo od boljševizma. K temu so mnogo pripomogli Poljaki, ki so se vrnili tekom teh let iz Rusi':, Armada, ki jc bra- -ta- tiila Varšavo pred boljševiki, je sestojala iz delavcev in drugih inteligentov. Gosp. Roszkowski se je tudi zelo zanimal za naše razmere in vzel z zadoščenjem na znanje, da mi vroče želimo procvita demokratične Poljske, ki naj bi postafa most med zapadom in resnično nacionalno, demokratsko Rusijo ter tako pripomogla k kulturnemu zbližanju vsega slovanstva.( +■ Za skupno znanstveno delovanje. Listi javljajo iz Londona, da so mnogoštevilni profesorji na univerzi v Oxfortu v zvezi z drugimi učenjaki poslali nemškim in avstrijskim profesorjem in učenjakom pismo, v katerem obžalujejo, da je vojna pretrgala prijateljske vezi med angleškimi in nemškimi ter avstrijskimi učenjaki. Profesorji oxfordske univerze žele, da se vsa nasprotja, ki so nastala za vojne, pozabijo in da se zopet prične s skupnim delom na polju znanstvenega raziskovanja in duševnih idealov. -f Aretiran anarhist. Milan 17. oktobra. Na povelje sodnih oblasti je bil danes dopoldne tukaj aretiran anarhist Enrico Malatesta, izdajatelj lista »L' Unita Nuova« v trenotku, ko je dospel iz Bologne na milanski kolodvor. Dnevna novice. — Umrl je v Šoštanju č. g. Fekonja, Župnik v pokoju. Pogreb bo v sredo dopoldne. — Naš konzulat v Chicagu. V obve-sčenje interesirancev se objavlja, da je naslov novoustanovljenega generalnega konzulata kraljevine SHS v Chicagu: Consu-lat General ob the Kingdom of the Scrbs, Croats a/nd Slovenes 115 F. O. Doarbord, St, Chicago III. U. S. A. V njegovo juris-dikcijo spadajo te-le države v Severni 'Ameriki: Arkansas, Illinois, Indiana, Jo-wa, Kentucky, Louisiana, Michigan, Minnesota, Missottri, Tennessee in Visconsin, — Poziv. Učiteljske vdove in sirote z milostno pokojnino v Sloveniji, ki jo kaj Erejemljejo ali nič, naj predlože svoje ne-olkovane prošnje na »Društvo upok, učiteljstva« v LJubljani, Marmontova ulica 18, do 6. novembra t. 1., ker je mogoče, da dobe potem kak draginjski prispevek. — V prošnji je navesti svoj naslov iu pošto; dalje koliko seicfaj prejemljejo mesečno kakor tudi povedati, kakšen zaslužek še imajo. Opisati je kratko uboštvo, ka ga pa da pro-silec(ka) uradno potrditi pri šol, vodstvu, župniku ali županu, —Svarimo pred nakupom zvonov, ki jih vedno pogosteje ponujajo razni, deloma židovski prekupčevalci, po naših krajih. Ti ljudje nimajo nikakih lastnih zvonolivaren, marveč dobivajo svoje blago iz inozemstva, večinoma od nemških tvrdk, Delajo proti proviziji, ki gre potem seveda na račun naročnikov. Tem naprte naposled tudi cairino, tako da so končno cene zvonov pretirano visoke, naročniki pa razočarani. Skrajno kočljivo je tuidi vprašanje jamstva. Osobito kadar gre za izpopolnitev deloma že obstoječega zvonenja, treba prilagoditi 'glasove novih zvonov glasovom onih. ki so Še v zvoniku. To pa ni lahka stvar. Ako sc pozneje pokaže, da se stari in novi zvonovi glasovno ne strinjajo, nastopijo lahko za naročnika težki zapletljaji, ker ne vc, koga naj bi se držal. Tuja, za prekupčevalcem skrita tvrdka se bode v takih primerih gotovo branila vsake odgovornosti, ker ni določila poprej glasov starih zvonov, Na mestu je torej največja opreznost! — Poživljam vse slušatelje ljubljanske tiniverze na sestanek, ki se vrši v torek, Jdne 19. t. m. ob 19.30 min. v zbornični dvorani univerze. Predmet: 1. Poročilo o novih dlržavnih podporah. 2. Volitev dveh delegatov dijaštva v komisijo za podeljevanje državnih podpor. M. Sinkovič, tehnik. — Cerkev v Javorja okradena. Dne 26. septembra ali pa 3, oktobra sta bili ukradeni iz žagrada cerkve v Javorju 2 rdeči halji ena ministrantova, druga cer-kovnikova, 2 kameroli in 3 in pol metra dolgi obhajilni prt, Kdo je kradel, se ne vc. — Nesreča v Dolskem. Krojaški pomočnik Viktor Cimerman, kateri je delal v vojaški delavnici v Vevčah, se je vračal ob 11. uri ponoči z neke veselice v Dolskem domov v Sp. Kašelj, kjer je stanoval. Ko se je vozil z brodom čez Savo, je padel nekemu Cimermanovemu tovarišu klobuk v Savo; Cimerman, ki je to videl, je lezel ob kraju broda držeč se za ograjo, da bi pobral klobuk, toda ker je brodnik pozabil zapreti brodno ograjo, mu je opore zmanjkalo in je padel v Savo, ki je tam poldrugi meter globoka. Cimerman je klical na pomoč, toda nihče mu ni pomagal, ker je bila noč zelo temna in je bilo zelo veterno. Ker se Cimerman še ni vrnil domov, ni nikakega dvoma, da jc revež utonil. — Pogorela je dne 12. oktobra vas Vol-6e v župniji Košana. 14 posestnikom je pogorelo prav vse: hiše, gospodarska poslopja, vozovi, oprava, vsi izdelki ln 4 prešičl. Nekateri so rešili samo obleko na sebi. Ogenj se je nagloma razširil, ker jc pihala huda burja, in vse uničil. Par dni preje, v soboto, dne 9 oktobra, ua smo imeli otfeni v vasi Kal v isti župniji, kjer je pogorelo 5 siromakom tudi prav vse. — Ljudstvo je zelo preplašeno, posebno ker je v obeh slučajih bil vzrok ognja, kakor se domneva, razbrzdanost mladine. — Krava ukradena Je bila v noči od 11. na 12. oktobra letos posestniku Antonu Škantarju iz Studora št. 19. Ukradena krava je bila 3 in pol leia stara, breja, vredna je do 7000 kron. v i • __ \ — 4000 kron v denatju je bilo ukradeno posestnici Frančiški Kremenšek v Ilovi gori št. 1 pri Račni. Ko je posestnica delala na polju, se je tat splazil skozi okno v hišo, kjer je v omarah vse preiskal, prišel do denarja in odnesel 4000 kron, — Napad pri Devici Mariji v Polju. Dne 11. oktobra okolu 1. zjutraj sta napadla Rudolf Gostinčar in vojak Štefan Laz-nik uradnika vevške papirnice Karla Ge-bauerja, ga podrla na tla, ga bila s pestmi in suvala s čevlji. — Ljubeznivi vasovalec. Dninar Ivan Zabukovec je zahajal vasovat k mlinarju Jožetu Koščaku v boštanjski mlin pri Grosupljem, Koščak je pa nekega dne zapazil, da mu je zmanjkal iz kovčeka bankovec za 400 kron in da mu je bil ukraden tudi lasostrižnik. Ivan Zabukovec je priznal, da je on kradel, — Ukradeni sod. Posestniku Francu 2veglu iz Rečicc št. 5 je bil koncem septembra ukraden še skoraj popolnoma nov, 400 litrov vsebujoči sod. Orožniki iz Zg. Gorij so v najkrajšem času izsledili dva fanta, ki sta vzela sod, kateri se je vrnil lastniku. — Oglej si, kam se vležeš! V Žejah št, 13, občina Moste pri Kamniku, jc šel 15. oktobra letos 21 letni posestnikov sin Vin-cenc Lap spat in se je vlegel na posteljo, na kateri je bil nož, ki se jc fantu zadri v trebuh. Smrtno nevarno ranjenega Lapa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, — Z voza je padla 15. t. m, Frančiška Grajs, žena bajtarja v Prezidu 96 na Hrvatskem in se nevarno poškodovala na glavi. Grajsovo po prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Straža municijskega skladišča napadena. Dne 13. oktobra t. 1. je bila napadena straža, katera .straži municijsko skladišče pri Zalogu. Vojak Mustafa Mamučo-vič je zaslišal 20—40 korakov daleč šumenje, vsled česar je zavpil: »Stoj!«, precej na to je pa dobil strel v levo nogo, padel je na tla, toda je kljub temu oddal nekaj strelov. Ranjenega Mamučoviča so prepeljali v garnizijsko bolnišnico, — Velika tatvina, V noči od srede na četrtek so ukradli neznanci 13 kosov najboljšega moškega blaga v vrednosti 60.000 kron iz trgovine Antona Werbole, Medija-Izlake. Vzorci so na razpolago. Nagrade sc izplača 5000 K, če kdo tatove izsledi. Medija-Izlake. Anton WerboIe. — Frijeti tat. Orožniki iz Mengša so aretirali Jakoba Brganta iz Repenj, ker je ukradel 7. oktobra letos mesarju Jakobu Flerinu v Malem Mengšu večjo vsoto denarja. Ko so ga orožniki preiskali, so našli pri njem 5214 K 36 vin. denarja. Po dolgem tajenju je Brgant priznal, da je 321 K ukradel mesarju Flerinu, o ostalem denarju pa ni mogel izkazati, kje ga je dobil. — Jugoslovanska Medica, tovarna kemikalij in zdravil, d. d. v Karlovcu. Vabimo vse one podpisovatelje (subskribente) delnic našega društva na konstituiranje glavne skupščine, katera se bode vršila dfie 25, oktobra 1920 ob 10. uri dopoldne v prostorih Hrvatske sveopče kreditne banke, d. d, v Zagrebu, Ilica broj 25, (K) — Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg, Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »Slovencih UubUisiske novice. lj II. Marijina kongregacija (gospodi-čen) pri čč. gg. uršulinkah v Ljubljani pod vodstvom preč, g. Mat. Vilfana, ima v sredo, t. j, 21. oktobra t, m. dan sv. Uršule svojo običajno urno molitev v nunski cerkvi od 1.—2. ure popoldne. Tem potom se obveste vse članice in uljudno vabijo, naj se vdeleže v obilnem številu, da počastimo Jezusa v presv, Evharistiji. Navadni mesečni shod ostane še ta mesec 31, oktobra ob 2. uri popoldne, Predstojništvo, lj Umrl je dne 17,"oktobra 1920 nad-stražnik državne varnostne straže Ivan Tičar. Služil je čez 25 let v tukajšnjem zboru varnostne straže. Pogreb bo dne 19. oktobra 1920 ob 16. uri iz hiše Hrenova ulica št. 3. lj Redni občni zbor »Akademskega društva jugoslov. tehnikov« se vrši v soboto dne 23. t. m, ob 14. uri na obrtni šoli dvorane 5, II. nadstr. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora in preglednikov, 2, Volitve. 3. Slučajnosti, — Odbor, lj Ma obrtno nadaljevalnih šo!p'n v Ljubljani se fe pričelo šolsko leto 1920/21 v nedeljo, dne 17, oktobra 1920, Vpisovalo se jc: 1, za strokovno nadaljevalnico za mehansko-tehniške obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Ko-menskega ulici št, 19; 2, za strokovno nadaljevalnico za stavbne obrti v vodstveni pisarni II, mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 5/1; 3, za moški oddelek strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti v vodstveni pisarni IV. mestne deške ljudske šole Na prulah št, 13/1; 4, za ženski oddelek strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti v ravna-teljski pisarni I, mestne dekliške meščanske šole na Sv, Jakoba trgu št, 1; 5. za splošno obrtno-nadaljevalno šolo v vodstveni pisarni III, mestne deške ljudske šole na Erjavčevi cesti št, 21/11, Vajenci in vajenke, ki se še niso vpisali, kakor tudi oni, ki se niso že pri vpisu izkazali z od-pustnico ljudske šole ter prispevali 10 K vpisnine za učila, naj store to takoj naknadno, — Pouk se prične začetkom tega tedna. Katere dneve se poučuje, zvedo vajenci in vajenke pri šolskem vodstvu, ki daje vsa podrobna pojasnila. — Obisk obrt-no-nadaljevalnih šol je za vajence in vajenke v zmislu 3. odstavka § 99 b) obrt. reda obvezen. Delodajalci in delodajalke so dolžni skrbeti za redni šolski obisk. Proti onemu, ki bi to svojo dolžnost zanemarjal, se bo kazensko postopalo, š Usposobljenostni izpiti pred izpra-ševalno komisijo za obče ljudske in meščanske šole v Mariboru se ne vrše dne 31. oktobra, kakor je bilo pomotoma poro-čano, ampak 25, oktobra. — Izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole v Mariboru. lj Ubogi uradnik je dne 15. oktobra t. 1, ob 1. uri popoldne izgubil na južnem kolodvoru v Ljubljani notes, v katerem je službena legitimacija in vsota denarja. Pošten najditelj se prosi, naj izroči omenjeno daj, da se izvedejo volitve, zastopani po dosedanjih poslancih, 4 socialni demokrati, 3 krščanski socialci in 2 veienemca). Razen tega se na podlagi cstalih glasov razdeli še 15 mandatov med stranke, ki prihajajo v poštev. Po teh, do sedaj ugotovljenih rezultatih, izgube sccialni demokrati šest in velenemci tudi šest mandatov, od katerih sta dva pripadla od njih' odcepljeni kmetski stranki. Judovski nacionalisti in Čehoslovaki so izgubili vsak po 1 mandat, krščanski socialci so pridobili 12 mandatov, Bivši južno tirolski in južno štajerski mandati po številu 10, niso prišli v vpoštev. Med izvoljenimi socialnimi demokrati je omeniti državna tajnika dr. Rennerja in Hanuscha, dalje tudi Fried-richa, Adlerja, med krščanskimi socialci državnega tajnika Mavra in predsednika Hauserja, med velenemci predsednika Dinghoferja. /Oinisfrski svet. LDU Belgrad, 16. okt, V soboto popoldne je razpravljal ministrski svet o naredbi o »redu i radu« ter o pooblastitvah, katera naj da vladi narodno predstavništvo, Naredba o čuvanju javne varnosti in reda, za katero zahteva vlada pooblastil od parlamenta, bi imela vsebovati samo osnovna načela, katera bi se s posameznimi odredbami specificirala. Posebno obsežnu so pooblastila glede zatiranja hajduštva. Vlada zahteva odobrenje za osnovanje sodišč vdo-brih ljudi«. Ta sodišča bi se imela brigati za zapuščeno deco. V borbi za draginjo se uvedejo kazni do 5 let. Posebne odredbe so izdane proti propagandi, ki merijo na to, da se nasilno izprenicni današnji državni in družabni red. SomišlfeniM! Somišljenice SLS 2 Volilni odbor S. L'. S/ za Ljublnno sklicuje v nedeljo 24. oktobra 1920 J«- VOLIVNI SHOD somiiljenikov in somišlienic S. L, S, za Ljubljano. Dnevni red: 1. Političen položaj, 2. Slučajnosti. i . Shod se bo pričel točno ob pol 11. uri dopoldne. Vstop na shod bo dovoljen le proti vstopnicam, katere bodo delili naši somišljeniki in somišljenice pri svojh krajevnih odborih. V tajništvu S. L. S, za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II .nadstropje, sc bodo dobile vstopnice za shod vsak dan od 8.—12, opoldne in zvečer od 7.—9,. v nedeljo dne 24. t m. pa od 8.—10. dopoldne. Vsi naši somišljeniki in somišljenice naj si preskrbe vstopnicc. Častna dolžnost veleva vsakemu našemu somišljeniku in somišljenici: V nedeljo dne 24. oktobra 1920 ob pol il. uri v veliko dvorano Unional Volivni odbor S. L. S. v Liubliani. v uredništvo. Nemška nasilja. LDU Velikovec, 18. oktobra. Zadnjo sredo so pridrli nemčurji iz Lesinj (občina Grabštanj), pred hišo Helene Sele, kjer so razgrajali in kričali: »Doli s čuši,« »Horuk Tscbuschen«, »Tc črne hudiče bomo pobe-eili, ako se ne spravijo naprej«, »Vse vas bomo pobili«. Grozili so ji, da drugi pot vdro v hišo in napravijo še kaj hujšega. Ogroženka se boji za imetje in namerava pri takih razmerah prodati domačijo ter sc izssliti v Jugoslavijo. LDU Velikovec, 18, oktobra. Odkar je piebiscit za Nemce ugodno izpadel, so začeli 7 Vovbrah preganjati Slovenko Ano Jurij, Mizar Hobel jo je pred par dnevi brez vzroka osuval. Danes jo je zopet ozmerjal z vzklikom: »Ho—ruk Tschu-schenU Grozil je, da mora vun, to je iz Koroške. Ana Jurij je pa tako zbegana, da hoče Vovbre zapustiti, , , Pogajanja z Italijo. LDU Belgrad, 18, oktobra. Kraj direktnih dogovorov z Italijo še ni določen. Na vsak način se bodo pogajanja, vršila na. železniški progi Benetke—Firenza, Za odsotnosti ministrov, ki se bodo teh dogovor udeležili, bo zastopal ministrskega predsednika dr, Korošec, ministra za finance Draškovič in ministra za zunanja dela dr, Ninčič. M' Zmaga krščanskih socialev na Dunaju. LDU Dunaj, 18. oktobra. (DKU) Od 151 mandatov za narodni svet je bilo po predležečih uradnih rezultatih doslej izvoljenih 57 socialnih demokratov, 71 krščanskih socialcev, 12 velenemcev. 3 pristaši kmetske stranke in en pristaš meščanske delavske stranke. Manjka še poročilo o izidu volitev v Kremsu, ki ma 8 mandatov. K tem 151 mandatom pride še 9 mandatov \r. Koroške, kateri bodo do te. d Članom »Zarje«, Vabim vse gg. sta-; rešine in bivše redne člane »Zarje« na sc stanek v sredo 20. t. m, točno ob 8. uri zvečer v gostilni Bole, Krsnikova ulica šL 5. .Vabljeni so tudi starešine »Danice«, Marche fuufcbre« po Chopinu, ki je imela v sebi klasično lc« poto, Časih se je zazdelo, da bi vezana beseda ne mogla tako izčrpajoče izraziti misli kompozitora kakor jo je podajala soinatična ritmika g. Isačenko, Menda je včerajšnji večer bil žal edini, — Anonymus pr Spomin po Ivanu Vasovu, V. Sofiji delajo velike priprave za spominsko svečanost Ivana Vasova, bolgarskega narodnega pesnika, ki se vrši dne 25. oktobra t. .!, pr Vseučilišče v Černovicnh, V nedeljo bo slavnostna otvoritev vseučilišča v navzočnosti članov kraljeve hiše ter notranjega in naučnega ministra. Narodno ' Operai 1 Torek, 19. oktobra: bajke.« B, ;>! Sreda, 20. oktobra: »Rigoletto«. C, Četrtek, 21. okt,: »Hofmannove pripovedke«, B. Petek, 22, okt,: »Faust«. A Sobota, 23. okt,: »Lepa Vida«. E, Nedelja, 24, oktobra: Od bajke do bajke«. Izven, ; ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Drama: Torek, 19. oktober: Zaprlo. Sreda, 20, okt.: »Pohujšanje v dolini Šcrdflorijanski, Izven. Četrtek, 21. okt.: »Pygmulion«. A, Petek, 22. okt.: »Anfisa«, uradniška. predstava. Izven. Sobota, 23. okt.: »Ljubimkanje«. D-Nedelja, 24 .okt.: -Pohujšanje v dolini Šentflorijanski. Izven. Ponedeljek. 25. okt, »Lfubimk&nier. C »Od bajke 'do. Orlovski vestntk. Podlegel je brat Novak Viktor, član Sentjernejskega Orla, poškodbi, katero so mu zadali nasprotniki. Pogreb se vrši danes v torek iz bolnico v Kandiji ob 11. uri dopoldne v domačo vas Orehovico pri Št. Jerneju. Pogreba se udeleže dolenjski odseki, Vrlemu Orlu, žrtvi posurovelosti, blag spomin! Težko prizadeti družini 3ekreno sofcalje. Predsedstvo Orlovske fcveze. Seja predsedstva in vaditeljsk?ga zbora Orliške zveze se vrši v sredo, t ne 20. .f. m,, ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Not! orlovksl odseki so se ustanovili zadnji čas v Poljauali nad Škofjo Loko, v Cadramu-Oplotnica, pri sv. Bolfenku pri Sredlžču, v Lomu pri Tržiču in v Hrastniku. Orlovski koledarček za leto 1931 izide Sredi novembra. Orlovski in Orliški krožki naj ga že sedaj naročajo pri Orlovski zvezi. Cena mu bo okrog 10 kron. ». Orlovskih znakov zaenkrat Zveza nima, v zalogi, ker je promet s čelioslovaško zaprt. Gospodarstvo. g Zlato na Sedmograškem, Rumunski finančni minister je dobil pooblastilo, da proda pridobivanje zlata v sedmograških rudnikih. g Valutno vprašanje v Rumuniji. Po končani zamenjavi kron in rubljcv se bodo vzeli v Rumuniji iz prometa tudi bankovci Banke Generale. g Francoski konzulat v Skopliu. Konzularni trgovski oddelek ministrstva za no- tranje stvari objavlja: Francoska vlada, ki jc pred kratkim ukinila svoj ponkonzulat v Skoplju, je sedaj tam otvorila agencijo, katere upravo je poverila francoskemu državljanu Agameninonu Timonu. g Vprašanje bakra. Politika« piše Pred kratkim je država za svoje potrebe nabavila večjo količino bakra iz borskega rudnika. Te nabave se pa do danes še niso izplačale, ker zahteva uprava borskega rudnika, da se izplača v angleških funlih ali pa v dinarjih, ki bi se zaračunali oo kurzu angleških funtov. Država lega težkega pogoja ni mogla sprejeti. Nazadnje je gospodarski odsek ministrov rešil to vprašanje takole: Plačilo sc bo izvršilo v dinarjih po ceni, ki jo bo odredila posebna komisija za izdelke iz bakra. Ta komisija se je takoj določila in so v njo imenovani en rudarski inženir, kemijski tehnolog ministrstva za trgovino in še trije strokovnjaki. Cene, ki jih bo odredila ta komisija, bodo veljale za vse državne nabave bakrenih predmetov iz borskega rudnika. Sodišče in poiicEja. s Potvorba receptov. Pred kazenskim , senatom ljubljanske deželne sodnije se je zagovarjal g. Fedor Gradišnik, lekarnar na Jesenicah. Obtožba ga je obdolževala, da je tekom zadnjega leta pri 102 receptih za člane bratovske skladnice »Kranjske industrijske družbe« zaračunal višjo količino zdravil in je s tem zagrešil hudodelstvo , goljufije v smislu §§ 197, 200 in 201 a k. z. i V obtožbi se jc navajalo med drugim: Pri ekspediciji receptov je postopal Gradišnik nepravilno. Pri nekaterih ie zaračunal proti predpisom višje kakor dovoljene ccnc, pri 102 receptih je pa število o količinah ordiniranih zdravil, katere je dajal bolnikom v od zdravnika določeni izmeri sam na receptih potvoril na la način, da je pripisoval od zdravnika napisanim številkam šc druge številke fn. pr. II, kar pomeni, da se zdravilo ekspedini v dvojni količini, ali pa ničle itd.j Pri nekem receptu j: prvotni številki 3 pripisal kar dve ničli, vsled čc-sar je cena od 5 kron 80 vin. poskočila kalna 648 kron, vsled česar je postal računovodja bratovske skladnice Ivan Sctina pozoren in je pregledal rcceple, r~'-ar se jc odkrilo, da je na 102 recepHi štcv'lke o ordiniranih količinah zdravil povišal in s temi višjimi števil' ?.t,i z,ra"i!nal. Pri refa-ksiranju je Franc Kurr.lt dognal, da je vsled potvorjenja 102 receptov bratovska sklad-nica trpela 30S0 kron škode. Gosp. Gradišnik sc ie zagovarjal, da ni mogel vsled nizkih taks izhajati, ker so zdravila postala tako draga, da je čestokrat plačal za nje višje cene, kakor jih je smel prodajati in se je skliceval tudi na g. dr. Schvva-ba, ki naj hi mu bil svetoval, naj ekspedira manjše kakor ordinirane količine. Sodišče je g. Gradišnika oprostilo od obtožbe, ker je sodilo, da se ni zavedel kaznivosti svojega dejanja. Državno pravdništvo je proti oprostilni sodbi prijavilo ničnostno pritožbo. s Vlom pri Kancu. Vlomilca aretirana. Detektivom ljubljanske policije se je posrečilo, da so pod vodstvom g. revirnega nadzornika aretirali in izročili sodišču dva nevarna vlomilca: 1. 1884. v Gornjičah pri Šmarju rojenega Franca Puciharja in leta 1873. v Dolskem rojenega Janeza Jemca. V noči od 12. do 13. t. m. je bilo vlomljeno v vozno šupo g. drogerista Ant. Kanca v Linhartovi ulici; vlomilci so odnesli sod pristnega špirita: 82*3 1 vrednega 10.370 K, dalje so odnesli vozno plahto vredno '50 kron, dalje so odrezali od sedeža koleselj-na gornje usnje in raztrgali plahto, tako da je imel g. Kane skupne škode 10.660 K. Sledi ni bilo nobene, toda detektivom se jc posrečilo poizvedeti, da jc Pucihar prodajal špirit in je Puciharja nato detektiv Gerk aretiral. Na policijskem ravnatelj, stvu je Pucihar priznal svoj greh in povedal, da sta skupno z Janezom .lemccin vlomila v šupo g. Kanca, odnesla sod in ga zakopala v Rojčev gnoj. Pucihar jc bil 22-krat predkaznovan. s Na Poljanskem nasipu ni dovoljeno kolesarili. Na 10 K globe jc bil pri okrajnem sodišču obcojen, ker jc vozil na Poljanskimi nasipu, kjer je prepovedano kolesariti in jc ob tej priliki podrl g. M. K. na tla. Sodeči sodnik je pripomnil, da bi morala tudi policija kolesarja kaznovati, ker sc jc pregrešil s tem, da je vozil tam, kjer bi sc nc smel voziti in pripomnil, da sc je kolesarjenje po trotoarjih in po dre> voredih strašno razparlo. Mefeorologieno poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. Cas opazovanja Barometer v nam Termometer v C Psibrom. dilorenea v C Xebo, vetrovi Padavina v mir 16./10. 21 b 733-6 11-0 1-2 jasno 17./10. 7 li 733-3 7-6 1-3 megla 17./10. 14 h 7328 13 5 1-6 jasno z. 17./10. 21 li 733-3 11-6 0-8 oblačno 18./10. 7 h 735-5 10-0 0-8 oblačno M 18./10. li li 736-3 100 1-2 oblačno FelrolcjsKe konte sl* % samezno po 22 K vsaka železniška po* staja Sever & Komp., Ljubljana. 4152 Deklica Išče mesla,da bi se i2UCi,a upravništvu _________šivanja. Naslov v Slovenca" pod št. 4267. Krasna graščina kolodvora, H oralov najboljše zemlje in oark, gradič s stolpi in vežo, 11 sob, kuhinja, kopalnica, soba za služabništvo, gospodarska poslopja, se proda le radi oreselitve za 1,100.C00K n. avstr. potom Wiener & Comp. Graz, Jungfeingasse 1, vogal Herrengasse. (1C93 G.) Naprodaj ceno: JSSo Si voz za par koni, motorno kolo SV^HP Ogleda se od 12—2. ure, Kar lovska t. 4. Spreime se služkinja za doni. dela. i mm Bakreni kotel, 325 I. velik, ter drugo posodo za žganjekulio. — Rabljene sode od vina m žganja, — barele za kislo zelje, železo za obroče, steklenice bele za likerje in gostilne, filtrir-aparat za žganje in dve vozni plahti. F. CVEK, Kamnik._ na debelo in na drobno, vso vrste „ moški, ženski, otroški, delavski, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah ne dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Fetia cesta št. 28, _ Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu. J 4037 k lflUir s*101,0 nov sc proda radi prese-»1(1 VII litve po nizki ceni. Več se izve v trgovini Sv. Florjana ulica Stv. It. I pnn iincptfvnpri KoCev]u- ok°luu 2? LupU jJUjbJIiU oralov večinoma dobrih travnikov iu njiv, nehaj mladega gozda, hiša s 3 sobami, kuhinjo, hlevi, vse dobro ohranjeno, s poljeii. orodjem vred takoj naprodaj za 270.000 K. nemško-avstr. pri Wiener & Comp. Grar, Jungfeingasse 1, vogal Herrengasse. (1115 G.) pravi holandskl Sever & Komp Ljubljana, ianeno in de-ieljno seme ter suhe gobe Službo Čevlji Konjak stari vinski je pri slabosti vsled starosti, pri težkočah v želodcu in pešanja moči pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dva litra pošilja franko za v naprej poslanih K 190.80 l liter za K 108, Beneš Hertl, veleposestnik, grad Goli č pri Konjicah, Slovenija. najfinejši, beli, kristalni v celih vagonih in manjših množinah, razpošilja, dokler traja zaloga Gospodarska zveza v LjuDilani. pri žuoni cerkvi odda Župni urad Šmartin pri Kranju. Plača po dogovoru. Odvetnik dr. Leopold Boštjančič ]e ofoorii soafo pisarno o HIHRIBORM, Rleksandrbaa cesta St. 30. M. KuStrln, LJubljana — Maribor Dunajska cesta 20 « Podr, Jurčičeva ul. 9 priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, ^^ golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah. ^^B Telefon št. 470. Enonadstropna hiša v Ljubljani blizu postaje se radi družinskih razmer ceno proda. Hiša v Banatu s tremi prostimi stanovanji za takojšnjo uselitev, pripravna za trgovino se ceno proda ali zamenja za posestvo v Sloveniji. — Naslov pove anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje S. L. GERKMAN LJubljana velika zaloga USftlŠif podplitov L t. d. na debelo. Sv. Petra cesta 71. Podpisana tovarna javlja, da je oddala vso svojo letošnjo zimsko produkcijo svojih različnih suknenih izdelkov, Ljubljanskim tvrdkam I. G. Mayer, Franc Ks. Souvan in Feliks Urbane, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago. Tovarna sina Brala Moro, Vetrinje. Zalepke za srečolov in šaljivo pošto priporoča v najnovejši obliki M. TICAR, LJUBLJANA. Klfob rs« dobro deklico za hišna dela, ki bi znala nekoliko kuhati. Nastop 1- nov. Naslov pri upravi lista pod št. 4281,_ B-klarinel ukraden SSo; beniku Drav. div. Pred nakupom se svari. dobavlja Ringer & Co., Maschinenerzeu-gungs- und Hadels-Ges. m. b. H, Wien XV., Marzstrasse 4. proti srbečici, garjam, lisa ju, kožn. izpuščajem ____ _ . , ' t zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO. Ne maže, ne barva, biea duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico : Rihard Sllšnik »pri zlatem jelenu« IV., Marijin trg. nabaaaanaacaaainiaDaannaaaaaaa V naši, poprej Samassovi, preko Q 150 let stari zvonarni vlivamo in pre- (j livarno Q D □ vseh tež iz najfinejšega brona. Q Prvovrstnost in trajnost naših iz- Q delkov je zajamčena. D Zahtevajte naše cenike in proračune, asss— Q Strojne lovarne in livarne i d„ Ljubljano, o u __u jnnananoaaanaicaaaaaaanaanpap Z ozirom na gornjo objavo, obveščamo svoje odjemalce na debelo in drobno, da smo prevzeli od starorenomirane Vetrinjske tovarne vso letošnjo produkcijo njenih čisto volnenih izdelkov, kakor lodnov, ševijotov, Double-ov v izvan* redni bogati izberi. — Cene so proti minoli se-ziji za več kot polovico nižje. I- C. Mayer. Franc Ks. Souvan. Feliks Urbane. J Za premogovnik v Hrastniku se išče stroliii paznik (Maschinenaufseher) Reflektanti, ki imajo potrebno strokovno izobrazbo (absolventi obrtne šole) naj vpošljejo svoje ponudbe opremljene z spričevali obrtne šole in z navedbo dosedanjega službovanja na ravnateljstvo premogovnika v Hrastniku. Plača in nastop službe po dogovoru. Tvornica perila H. Alešovec LJubljana Izdeluje vsakovrstno perilo po najniijlh cenah. Specialiteta: Opreme za ienine, neveste - in novorojenčke. — Reformno perilo. -