? f
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
1 . 1 Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cytmeriki.



The first Slovenič Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.
4
fKLEFON PISARNE: 127» RECTOS.
Entered m Becond-Claaa Hatter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of CongreM of March S. 1870.
TELEFON PISARNE: 1271 1SOTOB.
NO. 76. — ŠTEV. 76.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 1, 1907. — V PONEDELJEK, 1. MALEGA TRAVNA 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Velikonočna parada. Pomladanske mode.
LETOŠNJA PARADA NA CESTI MILIJONARJEV V NEW YORKU JE BILA LEPŠA NEGO DRUGA LETA.
Nepregledna množica ljudi v novih oblekah.
IZLETI. -o--
Včerajšnja velikonočna parada, oziroma izkazovanje poletne mode, ktera vsako leto vrši na Avenue milijonarjev, je bila večja in lepša, nego k ten »koli dru-o leto. Ko so bogatini in taki. ki se radi kažejo, ostavili cerkvi". kjer so -«• zahvalili za prosperi-teto milijonarjev, so se prišli kazati.
Vse kav nudijo Pariz, London iu New York na |w>lju mode in vse, kar znajo zlatarji ustvariti. — vse to je bilo včeraj videti na 5. Ave. Nek statistik je izrcn'-unal. da bi vrednost toalet iu zlatnine, kar jo je bilo včeraj na itnenovanej cesti, zadostovala, da bi - tem denarjem za mogli siromaki w;*a »vetu na>iti s jxH-enko in šam-panjeem.
Vreme ni bilo bas idealno, toda deževalo ni in tako se je parada zavr-šila |m> "programu". Nad glavami ljudi -o bili črni oblaki, na Ijudeli pa zlate verige, diamanti, svilene obleke, sladek smeh — korzo bogastva in promenada milijonov — to je bila včerajšnja Velika noč.
Včerajšnji praznik so Newvoreani porabili za razne izlete, zlasti na Conev Llandu jih .je bilo mnogo, ker so plesne dvorane že odprte.
Danes proti jutru pričela je tudi narava s svojo parado" in ko so ljudje ustali, so videli, da je — sneg l>okril vse ceste in strehe in sicer po neznosne j vročini, ktero smo imeli na veliki i>etek.
Grozna žaloigra. Mačeha in otroci.
DRUGA ŽENA FARMERJA BRIT-TINGA V NEW JERSEY JE POTOPILA NJEGOVE OTROKE IN SEBE.
Njegovo prvo ženo je ustrelil njen lastni otrok.
MOŽ JE NAŠEL TRUPLA.
ŠTRAJK PIVOVARJEV V SAINT LOUISU.
Lastniki pivovarn prete, da v nacte-lje
ne bodo delali razlike med unij-skimi in neunijskimi de-1 a v c i.
St. Louis. Mo., 31. marca. Št raj k uslužbencev tukajšnjih pivovarn za večjo plačo, je pri izdelovanju pive že občutiti. Lastniki pivovarn nameravajo variti le toliko pive, kolikor se jo potrebuje tukaj in z izvozom v dru-i*a mesta zai sedaj prenehati. Včeraj -o pričeli -trajkati tudi kurilci. Milijonar Buseh od pivovarne Anheuser-Busch sedaj sam dela pri hmelju. Nad 3<M) ntazačev strojev je tudi prenehalo z delom, popoldne je pričelo 1000 pol-nileev steklenic štrajkati.
Lastniki pivovarn so izdali ultimatum. > kterim naznanjajo, da. ako se delavci, ne vrnejo na delo, v nadalje ne bo. o delali razlike med unijskimi in neunijskimi delavci.
Columbus, O., 31. marca. V ponedeljek nameravajo pričeti delavci tukajšnjih pivovarn s štrajkom, ker delodajalci neeejo razveljaviti z delavci sklenjene pogodbe.
Znižane cene.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.25 ............ 50 kron,
za $ 20.40 ............ 100 kron,
za $ 40.70 ............ 200 kron,
za $ 203.00 ............ 1000 kron,
za $1014.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatvo izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. Anah.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovaneiu pismu, večje zneske po Domestic Postal M»ney Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich Street, New York. «104 St. Clair Ave. KB., Cleveland, O.
Dover, N. J., 1. apri'a. Pri malem jezeru Shongum, 4 milje da eč od tukaj. ^e je dne 30. marca vršila grozna žaloigra. Neka mačeha je utopila dva mala otroka svojega moža ki potem še sama sebe.
Ivo se je farmer Britting vrnil domov iz Doverja, mu je njegov hlapec naznnail, da je njegova žena z njegovima otrokoma devet mesecev starim detetom in 3 leta staro hčerko, odšla 'k sosedom. Briitiing je takoj od-šel iskati svojo rodbino, ktere pa pri sosedovih ni našel, pač pa zvedel, da ie j a žena z ot roci tla je iproti ježem.. Naravno, da je tudi on hitel tjekaj. Tam so mu ljudje povedali, da so videli njegovo ženo in otroke na malem mostu, ki vodi preko potoka, ki se zliva v jezero in nek fanner mu je tudi naznanil, da je slišal kričanje otroka, ne da bi kaj videl.
Britting je s ipomočjo svetilke pre-iskal obrežje, ne da bi Iklaj našel in |iotem je drugo jutro z iskanjem na-da jeva*. Kacih 20 čevljev daleč od 'brega je našel trupla svoje žene in otrok v vodi, ki je jedva 4 čevlje glo-Shika. Žena je obleke otrok pripela z iglami na svojo obleko in potem sebe in otroke potopila. Pokojniea se je z Brittkigom poročila še le v minolem oktobru, ko je oletni farmer-jev sinček {*> nakijučju ustre il njegovo prvo ženo. Farmerju ni preostalo drugo, nego »ženiti se že radi oti-ot.c ; to je pa bila velika napaka, kajti mačeha je z otroci grdo ravnala in posebej sovražila malo triletno Grace, ktera ga je prosila včeraj, ko je šel oče v Dover, naj jo vzame sebi: j. ker se mačehe boji. Oče jo je pomiril otr« ka iu ko se je vrnil, je našel vse mrtvo.
Zlato v Michiganu, Na Gardinerjevej farmi.
FARMERJEVA HČERKA, MISS ORAČE GARDINER, JE TBI NOČI ZAPOREDOMA SANJALA SAMO O ZLATU.
Ko so potem kopali, so našli v globo-čini 100 čevljev zlato.
FARMERJEVA SREČA.
Port Huron, Mich., 1. aprila. Hčerka fairmerja Gardine, Miss Grace (Tar-diner, je ^ri (noči zaporedoma sanjala, da se na očetovej farmi nahaja veliko ležišče zlate rude. Končno se jeJ Je posreči o pridobiti očeta za to. da je pričel s hlapci Oaapati.
V globočrni 100 čevljev so potem v resnici našli bogato zlato rudo, ktero so poslali nekemu metalurgu v New Yorku v svrho preiskave. Slednji je sedaj poslal poročilo, da je najdena ruda v re/nici zlato. Vs.-ed te najdbe je med okoličanskimi farmerji zavladala velika razburjenost in sedaj vse koplje v nadi, da najde zlato.
Bodočnost Cube. Naloga tajnika Tafta.
NAŠ VOJNI TAJNIK T AFT BODE MORAL NA CUBI REŠITI VAŽNA VPRAŠANJA.
V Havani ostane le tzi dni, toda ves čas bode moral delati
BOJ J£ED NAŠIMI IN CUBANSKI-MI VOJAKI.
KACE V NEW JERSEYU.
Ženske bežale. — Pismonoša ubil deset kač.
Morristown, N. J., 30. marca. Prebivalci v Olympic Pajrku blizo Morris-towna so bili včeraj v velikem strahu, kajti obiskala jih je cela vojska kač. Prvo kačo je ugledala služkinja rodbine Henry \V. Landfaer. Kača je ležala na trotoarju. Dekle se je tako prestrašila, da je zakričala, vsled ee-sar so prisile na lice mesta vse sosede in skušaJe ubiti kačo. Ko je bila razburjenost vsled kač največja, je prišel na lice mesta pismonoša George de G root in zažvižgal v bližnje j hiši, da naznani svoj prihod. Žvižg pismonoše je pa privabil še več kač na prosto. Ženske so bežale na vse strani, le pismonoša se je začel boriti s kačami, kterih je 10 ubil.
Tudi v West Hobokenu, N. J., so pri samostanskem vrtu dečki vjeli na veliki j>etek mnogo kač, ktere so potem privezane na dolge niti vlačili po cestnem prahu.
NEZGODA NA MORJU.
Parnik Axminster obtičal na pesku.
Wilmington, N. C., 31. marca. Angleški parnik Axminster, ki je plul iz Savane, Ga., v Manchester, Anglijo, je pri Fiying Pan Shoals obtičal na peščeninah in je v nevarnem položaju. Nezgoda se je pripetila rano zjutraj v gostej megli.
Viharji ob obrežju Porto Rica.
San Juan de Porto Rico, 31. marca. Tekom zadnjih 48 ur divja ob tukajšnjem obrežju izreden vihar, taiko da parniki ne morejo priti v tukajšnjo luko in morajo Čakati zunaj luke. Jadranko Julijo iz New Yorka je pri lu-ki Arecibo valovje odtrgalo od sider in jo vrglo na peščenine, kjer se bode brezdvomno razbila.
Okupacija oaze
Udje v Maroku.
FRANCOSKE ČETE SO ZASEDLE IMENOVANO MAROKAN-SKO MESTO.
Francoz je bodo skrbeli, da se mesto pred vsem očisti.
BRZOJAVNA POSTAJA.
Lala Mania, Algier, 31. marca. V navzočnosti vseh v marokam^kem mestu Ud j i Zbranih francoskih čet so včeraj med godbo razobesili francosko trobojnico.
Polkovnil.il Riedel organizuje mestne l*>sle in skrbi, da se mesto temeljito očisti. Ulice so namreč tako umaza ne. da so zdravju nevarne. Dve šotni j i sta odšli v južni del oaze Udje.
Udja, Maroko, 1. aprila. V mestu I'd j a in okolici vlada popolni mir. Cistenje ulie hitro napreduje. Fran cozje so ustanovi i bo.nico in polikliniko za domačine, kakor tudi brzojavno postajo.
Baterija topništva iu švadrona Spali ije v sta odšli v Mar n i jo, kjer čakata nadaijnih povelj.
NAPAD NA VLAK PENNSYLVANIA ŽELEZNICE.
Par potnikov je ranjenih z razbitimi šipami.
Pittsburg, Pa., 30. marca. Včeraj ponoči so nepoznani zločinci s kamenjem napadli potniški brzovlak Pennsylvania železnice, ko je vozil skozi okraj Brush t on. Kamenje je letelo skozi okna potniških vagonov in pri tem so bile štiri osobe nevarno ranjene. —
Napad se je izvršil zvečer ob 9. uri pri Greenburgu. Ranjenci niso mogli nadaljevati svoje poti in so jih dove-dli nazaj v mesto.
Napad na sodnika.
Ripon, Wis., 31. marca. Mrs. W. H. Ogden je včeraj streljala na sodnika L. E. Nolta, kteri je njenega moža spoznaj krivim tatvine. Na sodnika je streljala v sodni dvorani, toda krog-Ija ga je pogodila v neko knjižico, ki jo je imel v žepu in tako se je rešil. Napadalko, ktera je potem še štirikrat streljala), so zaprli.
Tovarna zgorela.
V Pittsboro, N. C., je požar razdejal tovarno za izdelovanje olja iz semena bombaža. Škoda znaša $45,000.
Bankerot.
Brata Eubel, veletržea z volno v St. Louisu, Mo., sta napovedala bankerot. Dolgovi znašajo $100,000.
Havana, Cuba, 1. apr. Prihod vojnega tajnika Zjed. držav, Tafta, vsi tukajšnji politiki nestrpno pričakujejo. Taft pride te dni v Havano iz Paname in takoj bode moral rešiti razna zelo važna vprašanja. Taft se bode mudil tu le tri dni, toda ves čas bode moral delati. Mnogo politikov je prepričanih, da je od njegovega obiska odvisna bodočnost Cube in oni bi sedaj radi dobili definitivne informacije o^ taktiki Zjed. držav, kajti sedanja negotovost slabo upliva tako na finančne, kakor tudi na politične kroge. Dasiravno vlada na otoku mir, so ljudje vendarle vedno vzrujani. Banke nečejo dajati denarja hazienderom na sladkor, dokler ne vedo, kak je položaj.
Nihče se ne bode čudil, ako bode Anglija, ktera ima na Cubi velike koristi, vprašalo vlado Zjed. držav, kaj namerava s Cubo. Ako odidejo ameriške čete, bodo brezdvomno nastali na Cubi nemiri.
Havana, 1. apr. Med vojaki Zjed. držav in cubanskimi rurali prišlo je v Pinar del Rio do bojev. Rurali so bili oboroženi z maclietami. Jeden ru-ralov je bil ranjen.
Dnevne nesreče
na železnicah.
NA LOUISIANA SOUTHERN ŽELEZNICI SO NEPOZNANI ZLOČINCI PCfŠKODO-V A L I TIR.
Vsled tega je skočil raz tir nek lokalni potniški vlak.
V WEST VIRGIN!JI.
MARVTNOVEGA DEČKA NAŠLI?
Poroča se, da so ukradenega Marvino-vega dečka našli v gozdu blizo očetove farme.
Dover, Del., 30. marca. Tukajšnji detektivi trdijo, da so našli 41etnega sina dr. Marvina, kterga so pred tedni odvedli nepoznani roparji. Dečka so baje našli ostavljenega v gozdu blizo farme njegovega očeta dr. Marvina. Ker je farma precej oddaljena od mesta, podrobnosti še ni bilo mogoče dobiti.
PARNIK GREENLAND SE JE POTOPIL.
Moštvo se je rešilo na pamika New Foundland in Erik.
St. John's, N. F., 31. marca. Parnik za lov na tulnje Greenland, kteri se je v minolem tednu blizo obrežja poškodoval, na kar ga je vihar zanesel na prosto morje, se je potopil, toda moštvo se je rešilo na parnika New Foundland in Erik. To vest je prinesel semkaj paruik Algerine. Greenland se je potopil kmalo potem, ko ga je moštvo ostavilo. Nai njem je bilo 183 mož.
JUŽNE REPUBLIKE.
Prihodnji hondurski predsednik.
Washington, 13. marca. Predsednik republike Honduras postane naj-brže general Dio<niso Guiterrez. vodja hondurskih vstašev proti bivšemu predsedniku Bonillu. Semkaj se poroča iz Puerto Limon v Costa Riki. da je Guiterrez odbran kandidatom za hondivrskogra predsednika.
Bivši predsednik Bonilla je popol notna otilioljen, toda kje se sedaj mudi, brzojavka ne navaja.
Bomardemeut na mesto Amapalo še vedno traja.
Nov governor za Jamaiko.
London, 1. aprila. Kolonijalni urad naznanja, da je kralj Edward imenoval Sydney Olivierja governer jem na otoikhi Jamaica kot naslednika Sir A-lexadra Swettenhaana, kteri je radi ana nega škandala o priliki potresa na Jamaiki morali odstopiti.
. • - 1 t" - * '.
New Orleans, La., 1. aprilai Južno od tukaj so včeraj na progo Louisiana Southern železnice nepoznani zločinci naložili 31 tramov, vslqd česar je skočil raz tira nek potniški vlak, kteri se je razbil. Ponesrečil ni nihče, toda vsled tega je v okolici zavladalo veliko ogorčenje.
^Fairmont, W. Va., 1. aprila. Pri Pritehard's Mills, 7 milj zapadno od tukaj, je včeraj popol ud ne v Wheeling, W. Va., namenjeni potniški vlak št. 11 zavozil v nek tovorni vlak. Obe lokomotivi sta razdejani in vagoni obeh vlakov so zelo poškodovani. Par potnikov je poškodovanih in jeden zavirač je nevarno ranjen. Nezgoda se je pripetila vsled slabo razumljenih signalov.
Kansas City, Mo., 1. apr. Na prehodu proge Chicago & Alton železnice na 15. ulici je nek potniški vlak povozil kočijo. Štiri osobe so bile ubite, vodi preko Turtle Creeka je nek vlak
Pittsburg, Pa., 1. apr. Na mostu, ki vodi preko Turtle Creeka je nek vlak Bessemer & Lake Erie železnice izne-nadil tri moške. Dva sta skočila v vodo in se rešila, tretjega je pa povozil.
Buffalo, N. Y., 30. marca. Na Indian Church Road blizo istoene meje mesta je nek vlak povozil in na mestu ubii štiri dečke, kteri so se vračali po progi domov iz lova.
RAZNI POŽARI.
V Marylandu,
Pennsylvaniji in In-diani.
Baltimore, Md., 31. marca. Včeraj rano zjutraj je požar razdejal tovarno tukajšnje Maryland Steel Car and Wheel Co. Škoda znaša $100,000.
Sayre, Pa., 31. marca. Poslopje li sta ''Sayre Daily Record" je včeraj zgorelo. Škoda znaša $5000.
Goshen, Ind., 31. mairea. V Wolcot ville, county La Grange, je požar v trgovskem delu mesta napravil za 25 tisoč dolarjev škode. Zgorelo je deset prodajal nic.
VELIK POŽAR V LA WRENS.
Napravil je za $200,000 škode.
Lawrens, S. C., 30. marca. V mestecu Newberry, ktero ima le 6000 prebivalcev, je včeraj požar razdejal 22 zasebnih hiš, 10 prodajalnic in dve cerkvi. Škodo eenijo na $200.000, do-čim znaša zavarovalnina le $85,000. Goreti je pričelo v hotelu Newberry
Za Rooseveltovo kandidaturo.
Nashville, Tenn., 30. marca. Republikanski člani postavodaje države Tennessee so dar.es jednoglasno sprejeli resolucijo, vsled ktere naj se po vseh državah deluje na to, da se Roo-sevelta v tretje proglasi predsedni škim kamdidatom.
Samomor v Niagari.
Niagara Falls, N. Y., 30. marca. Neka ženska, stara kaicili 30 let, je včeraj popoludne ob 5:30 skočila v vodo-pad Niagare na ameriškej strani.
4
Proti igranju.
Austin, Tex., 30. marca. Governer Campbell je podpisal novi zakon, ki v Texasu prepoveduje igranje na karte in sploh vsako igro. Kdor se pregreši proti temu zakonu, mora v ječo Zakon je postal takoj pravomočen.
lilo sl namenjen^
Mka ter pifiaMe v Ameriko vzeti, pili ra pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, m Orecswkk St, New York, N. Y* ker tu bodeš naj poštene je in najbolje postreien. Fr. Sar ser je priznani zastoo-aik vaeh ir>vitnih paro
Vesti iz Rusije. Petrogradski teroristi.
POLICIJA JE V GLAVNEM MESTU IZPRAZNILA ZBIRALI-Š Č E REVOLUCIJO-NARJEV.
Brezposelni delavec je v Aleksandro-polu umoril sedem osob.
KAZNOVAN POLICAJ.
Moskvai, 1. aprila. Policija je v soboto na nekem boulevardu našla zbi-■ališče revolucijonarjev, kterih po-sl°Pje je natančno preiskala. Predno so policaji prišli v hišo, je nek dijak ustrelil policaja Andrejeva in Gon-čarova ter ušel.
Aleksandropolj, 1. aprila. Armenec Karapetyantis, ki je brez dela, je iz-ršil včeraj več umorov, ker mu njegova oženjena sestra ni hotela več lajati hrane in stanovanja. Lopov je r.. bodalom smrtno ranil svojo setro. zaklal njenega moža, smrtno ranil nečaka in nečakinjo, zaklal neeega so-eda in ranil njegovo ženo ter mater. Potem je izvršil samomor.
Kursk, 1. apr. Kmetski kaznjenci so v tukajšnjih zaporih ubili bivšega policaja Družaninikova. kteri je bil zaprt, ker je mučil kmete pri ekspedi-eijah v Sibir. Kmetje so mu glavo na tleh razbili.
Razne novosti
iz inozemstva.
NEMŠKA VLADA JE PRI POSTOPANJU NAPRAM POLJAKOM ZOPET BLAMIRA-NA; KOSCIELSKI OPROŠČEN.
Anglija prosi, da se v program mirovne konference uvrsti omejitev vojnih izdatkov.
RUSIJA IN BRAZIL
Raznoterosti.
Kmetska vstaja
na Rumunskem.
VOJAŠTVO JE NA ZATIRANE KMETE STRELJALO S KARTEČAMI.
Izredno prolivanje krvi je revo'to na - Rumunskem po nekoliko ustavilo.
V KARPATIH.
Butkarešt, Rumunska, 31. marca. Topovi, oziroma streljanje s fcarteča-mi na uporne rumunske kmete pričeli so zmagovati, kajti kmetje so oboroženi večinoma z vilami in kosami. Tako javljajo uradna poročila.
Zasebna in bolj verodostojna izročila pa zatrjujejo, da zamorejo kmetje v -bojih proti koaijici in pešcem s svojimi kosami izvrstno kljubovati in mnogo vojakov je že ubitih. V o-krožju Vlaška, kjer so nemiri bili najhujši, so se upornilki v velikem števi u udali in svoje vode naznani i oblastim. Vodje kmetov so večinoma učitelji in duhovni. Med možkimi se je
bojevalo tudi mnogo žensk, -k te rili so mnogo našli mrtvih kraj trupelj svojih mož, sinov in brat v.
Sedaj se je zvedelo tudi podrobnosti o napadu na Galac. kjer se je vršila pravilna bit.ka. Več tisoč kmetov je napadlo mesto o polunoči in so prednje utrdbe v naskoku vze i, nakar so si prilastili tudi jedno predmestje, ktero so po popo-nej uplenit vi požgali. Tri bataljone pešcev je skušalo napredovanje kmetov ustaviti toda '-urse so ile hujše neg) baj.mete in vojaki so se pričeli že umikati, ko so vojaki pričeli streljati s topovi nabitimi s kartečnini. Pri tem so kmetje pričeli omahovati in končdio so bežali.
Boji med kmete in vojaštvom so še vedno na dnevnem redu. 2000 kmetov je hotelo napasti Gorje, toda o astim se je posrečilo pregovoriti jih, da so to opustili. Pri Bajleščiju je bi o 150 kmetov ranjenih in mnogo ubitih.
Vojaštvo je s topovi mnogo vasi popolnoma razdejalo.
Dasiravno so nemiri v posameznih okrajih ponehali, se sedaj agitacija razširja v pokrajine ob Karpatih, kjer je dosedaj vladal mir. Tam se sedaj pleni in požiga.
V Moklavi je sedaj mirnejše, toda položaj na Vlaškem je še vedno ze o resen. V Tellormanu so aretovaii 700 (kmetov. 'Vojaštvo čuva petrolej-sike vrelce pri Prahovi. Razni veleposestniki zahtevajo od vlade odškodnino za razdejane posest L Kmetje zahtevajo, da se vse koncesije, ktere imajo -podjetniki, (razveljavijo.
Poznanje, nem.-ka Poljska. 31. n ir-ca. Nemška vlada. k:> • •• j.- «>btf'.i'a vodjo tukajšnjih Pu j-ik.<v i 1. K,— cieM'vega, člana ; ni-ke - -ke zbornice, ker je prin li!	zborovanje. je zopet d o;', i vel a veliko biarna-žo. Sodišče je namreč t udi *K-skega oprostil^ kak .r t ti II i o-uve soobtožence. proti kterim <e je obravnava vršila že preje in kteri so bili tudi vsi oproščeni. Koseielski k prvi obravnavi ni mogel priti, ker je bil bo'.an.
520.000 mailk, tujega denarja je zaigral blagajnik Mueller obrtne banke v Speverju ter pobegnii.
Ijondon, 31 .marca. Angl ija je Rusijo ofieijelno napi-osila, naj v program mirovne konference uvrsti tudi vprašanje o omejitvi vojnih t roško v in priprav. O tem je obvestila tudi vse druge vlasti po svojih poslani-Ikoh.
Riga, Rusija, 31. marca. Generalni gubernator baltiških pokrajin, baron Zagomeljski, dobil je od ruskih kolonistov v Brazilu pismo, kteri se pritožujejo radi slabega položaja v Bra-zi iu in slabega iposto]*anja. Oni prosijo Zagomeljskega. naj izseljevanje v Brazil ustavil.
Rim, 1. aprila. V palači, -kje je nastanjeno ameriško poslaništvo (Palazzo del Drago), je včeraj nastal požar. Gasilci so bili hitro na licu mesta. toda stoletja stari tramovi so že gore i. Streha nad atiko se je podrla in porušila rudi strop lepe plesne dvorane. Škoda znaša $10,000.
Madrid. 1. aprila. Uradno se potrjuje. da se snide ta mesec kralj Alfonso z angležkim kraljem Edwar-dom.
V'SK
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli ao:
Graf Waldersee 30. marca iz Hamur-
ga z 2570 potniki. Pallanza 30. marca iz Hamburga z
S2o potniki. Lucania 30. marca iz Liverpoola s
1115 potniki. Celtic 30. marca iz Genove z 2590 potniki.
La Lorraine 30. marca iz Havre s
1032 potniki. Columia 31. mai*ca iz Glasgowa.
Dospeti uuavj
Turkestan iz Hamburga. Bosnia iz Hamburga. Tropic iz Hamburga. Teutonic iz Liverpoola. Ernv iz Trsta. Frankfurt iz Bremena. La Bretagne iz Havre. Ivroon and iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Rvndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Friedrich der Grosse iz Bremena. S avonia iz Reke.
OdpluB bodo:
Kaiser Wilhelm dne Grosse 2. aprila
v Bremen. Teutonic 3. apr. v Liverpool. Xoordam 3. apr. v Rotterdam. La Lorraine 5. apr. v Havre. Grosser Kurfuerst 5. apr. v Bremen. Lucania 6. apr. v Liverpool. Celtic 6. apr. v Liverpool. Kroonland 6. apr. v Anbverpen. Koenig Albert 6. apr. v Genovo. Graf Waldersee 6. apr. v Hambmg. Weimar 6.
apr. v Bremen.
lojaki, naročajte se n* "OIm Naroda", največji ia najcenejii dnevnik.
"GLAS NARODA" Parlament v Manili.
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
Ixdaja slovensko tiskovno druitvo
FRANK SAK ER, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New Vork, dne 11. julija HKJC.
Ca. leto velja list za Ameriko . . .	1
14 pol leta..........................l.">0
ia. Evropj, za vse It to.......4..r.o
' " " pol leta.......'/."<»
4 " " četrt leta............1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki.	_
•GLAS NARODA" izhaja vsak dan i -vrzemši nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
{"Voice of the People")
• ssjed ever}' day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
4LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement, oglase do deset vrstic se plača 30
rntov.
Polici brez podpisa in osobnosti se
natisnejo.
lH-n r ' 'j se blagovoli pošiljati po vl.mey < >*Her.
!' i spremembi kraja naročnikov rnsimo, da se nam tudi prejšnje bivali-Ič-i ii.izn.r i. d i hitreje najdemo aslov-lika. Dopisom in pošiljatvam nare ite laslov:
"Glns Narodn" (09 Greenwich Street, New York City. Telefon 127',* Rector.
Štrajk železničarjev.
Ak" i-riile <!<► Mrnjka elezničnrjev, bode vi ; •Milar-ki (toložaj in promet 'rpel velikansko škodo. Ako bode, kakor si- poroča. >trajkao pri za-!>.• hiih železnicah 5<MKK) vs'uflbencev, si lahko predstavljamo, Ikake bodo j -ii lice teu'n rajka. kteri -»e bode i otetn -Mim - i|o\<> razširil tudi na dr;i_i< železnice iu tako ustavil vso t i".rii\ i;[O in v-, i b: 1. Ys • naše -o-<t|»>diu>ko življenje l>i moralo potem v.-'c 1 -trnjka tr;>eli, kajli to bi bila prava kalamiteta.
Mii i-iivi 'lo >e še sjniminja na velik šira i . >e ezničarjev v .etu 1H7S. kteri -e je pričel pri Iialtimore & Ohio že-li/i ci, nakar se je razširil tudi na Pennsylvania železnico. Ta štrajk ni : ..v/1 • i; le \e!ika.n>ko Akodo, temveč tudi pr Sevanje krvi. Potem je par let kasneje dedil št raj k na Gmt -do\ ili že eznicalj. pri kterem je tudi 1. ,!a kri. Tudi leta 1^!>4 so železnica ji -i! ij *ali. 1a.c ■ da je bil preil-Milnik Cleveland svojem mnenju prisiljen 'jmslali v Ciiita^o z rozino vojaštvo. Na ni jednem dinurem >-Iju našega	da: >ke^:a živ jeaja
ij t h lom širajkov {* »sled ice ne m o rej > <biti t;i « slabt' kakor bas ipri šrrajka želez-ličarjev, tako da je odgovornost onih ki provzrocijo tak štrajk. tudi ve ikan ca. Ta < d<rovorn<ist se pa m* n; iaša samn na delavce, temveč rudi na delodajalce, kteri kteri delav -kt* zahteve jedrn stavno zavržejo, ne da bi jih jemali v pošte v.
St'ia.;\ e dandanašnji splošno smatra kot -.re lstva, ktero se u potrebi le tedaj, ko že vsa druira sredstva »«1-reko, to tem lx>lj. ti«er je škoda, ki nastane vsled strajkov, cesto k rat u-■prav v»4 i can-ka i i za vse ljudstvo < k n ia. A vo pride do šttajka železni« arjcv. bode trj>elo vsled tega vse Ju lstvo i.i iadi it-jra to ne ln»de le b..| delawk'.h -.i-anizaeij z železnič-uinii družbami, ietn.eč ihij oriraniza-«-;j in drmžb , r«»ti ljudstvu. H;«di te--u moramo še *Hiio upati, da pride
Originalen kandidat.
Iz Bodejo vi c na Češkem poročajo, da je izdal neki bivši sltiira Liška oklic na volilce v tamkajšnjem volilnem okraju, naj vodjo njejra. Pravi, da kot -lar s<linijski služabnik jtozna prav dobro postave, zlasti kazenske, ter ve> zakaj zap rajajo liste; i*e bode izvoljen, iz|M«sluje f»red vsem. da bodo ime e stranke manj stroškov > j ravdami. Zah:«\al bode, da ima /\y : a "ca - jo \-;>'.v dan «,1 10. d >po!u-dsu> 11 d o do "t, i.ri j op d i Ine Kilor nt ij dr >ia z č. izgubi pi ;: *»«-'• do
j ivi t h da tra a;so nikdar v; „!i i/, j a ni h hiš ter "a je pra-
Wr'-ir i1 I1** * j da < dornvi v.-e indirtt .<tt«- da
0 negovanju zob
je pisal /e H i]-.krat ok > o leta 400 pred Krisjom. i'n v nekem 'jrrobu v Tanatrri, ki je bilo približno iz onejra fa-sa, so našli todi umetno zobovje. Italii'anr4 i arheolog Erne- Maneini i<> zamorci iKt daljših ]»reiskovanjih o zobni tehniki dokazati, da je bila £e v starih ea-sih z*lo razvita v Aziji. E^i p'a, Fenieiji in pri Kt ruskih.
Spominjajte »e ob raznih prilikah naie prekoristne družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani! Mal položi dai domu na oltar!	(▼
Predsednik Roosevelt je nkazal fi-lipinskej komisiji, naj izda prokla-maeijo za vd.itve v .parlament za Filipinsko otočje. Glasom prejšnjega dotr-'vora morale bi se te vo itve vi^šiti dne .'><>. julija t. I. To ptumenja pn"i I v, rak za ustanovitev položaja "home rule" na našej velikej koloniji onstran Paeitika. To sieer ni velik ko-iai!\, vendar pa ni korak nazaj, temveč naprej. Filipinci bodo dobili k loni-jsil ni jen lament dasiravno to še ne b.> le svobodno Ijud.sko zastopstvo, katero | menja, da naša v.ada .prijiozna, da imajo Filipinei pravieo do samovlade. To pravico so imeli vedno, ker te pravice ne zirn.bi ni je dno ljudstvo. S se lanjo volilno pn klamaeijo Filiipinci sieer se ne dobe te pravice, vemlar so se jej pa približali v toli-k". v U Ii v r je j»ri "aas v repub iki na za lova'o imperija istično naziranje. To dejstvo boile pa [»red vsem koristilo le nam. dasiravno bodo prve posledice novejra parlamenta služile le v k "ris t fiilipin-kemn ljudstvu, ktero je moralo sedaj deset let okušati našo napačno | itiko.
Novi parlament je e po imenu p>-stavodajalno zastopstvo, kajti v resnici bode na Filipinih vladala tudi v naprej tiilipinska komisija kakor do sedaj, vendar bode pa novi parlament prevzel imi'uro upravnih poslov, ktere je do sedaj iz\T.ševala izključno !e po našej \ladi imenovana tiipin-i a komisija. Urez jxitrdi a te komi--ije naravno tudi novi parlameoit ne bode nio^el ničesar ukreniti.
BSPISi.
ro vse uniči a, ker ob tako naglem
nastopu vode so se komaj sami z družinami rešili. Žalostno je \bvo gle-

Hostetter, Pa.
Dragi "Gias Naroda":—
Prosim, da natisnete mojih par
vrstic.
Z delom ?re še dosti doibro. Nase društvo je sklenilo, da plača vsak član j eden dolar za društvo. Nadalje prejme vsak član po tedenske jtodpore.
Pristopite, kdor še ni pri društvu!
Fran Pavrin, tajn-ilk.
Cleveland, Ohio.
Cenjeni g. urednik-—
Prosim, blagovolite nalisniti v nam i jubljenem listu 4'(Jlas Naroda" par vrstic.
Sicer Vam, dragi čitatelji. nimam kaj veselega poročati, pač pa žalostno. Prišla je zopet nemila smrt in j »'brala rojaka Mihae»a Pintarja dne 22. sašea ob S. zjutraj v najlepši m.»-ški starosti :»!> let. Prlkopiik. je bil član in ustanovitelj našega društva sv. Janeza Krstnika š;. 37 J. S. K. J. in je 'bil vseskozi dober ml našega društva. Bil je previden s svetotaj--tvi za umirajoče,. Hi. je bolan samo štiri dni; vzrok smrti je plučniea. Tukaj zapušča žalujočo ženo s štirimi nedorastlimi otixx*i v starosti od 1. do < let in dva brata, v starem kraju ; a mmogo st)rodtii<kov in prijateljev. Moral se je boriti ves ča.s svojega bivanja v Ameriki z vsakojakimi elementi. Pustil nam je lep vzgled, ikaj-ti bil je vesten narodnjak in veren Slovenec ter tako vestno spolnjeval do žnosti svojega stanu.
Umrli član i i soibrat J. S. K. J. je zaupno gledal v bo jšo bodočnost, ali smrt mu je preprečila vse njegove načrte in naklepe..
Dne 2">. sušca smo njegovo truplo izriH-ili v naročje matere zemlje, v kteri vlada večni mir.
S težkim srcem smo'se ločili od nje-uo\e gonil e, obljubijoč mu, da se ■_ia hočemo večkrat spominjati.\
Torej, dragi rojaki in sobratje J. S. Iv. J. pitrebne je. da se tudi mi -pominjamo tega tre no tka in nestanovitnosti našega življenja, da bodemo vedno pripravljeni na smrt ali nesreči« s tem. da smo pri društvu.
Naša srea žalujejo za njim in vsak vzdih naše duše je vzdih sočutja, sinv patije za nas in za tiste, ki so ga lju-•	Posebno sočustvujemo z zapu-
ščeno ženo in otroci, kajti kolikokrat i . i radi videli a i njega ni slišali i j -j o v glas, a on je utihnil za večno.
: '"pam svoj do; is in pozdrav jam -•■ > j, ke ter - brate -J. S. K. ,). rr. 7. Ii n.'eaib držav in si obenem že-i . da .n zamogel v prihodnjem do-i i kaj veselega poročati; tebi Gias Na-oiIa želim "lo nar .en i kov in I" >la>■ ii"ik v. Cmrlega čkiaa -J- S. a pi (poročam v b'.ag ^;«.min in -i -k ;ij n.u \ iščjino in kličemo: .' ii ti litja žemljica lahka!
Ivan Avsec, tajnik.
Whee'ing Creek, Chio.
I>ragi "Gias Naroda":—
Spim -ati in čem rojakom o straš-iej >-ti\odnji. ki je divjala okolu nas 1 14. do siršea. Voda je prebavila tukaj štiri mesta in več vasi, med njimi tudi našo naselbino Bridgeport in Wheeling Creek, Ikitero je preplavila tako v naglici, da lju 'je niti j>otrebne obleke niso mogli rešiti. Ve čina hiš je tukaj, ki nimajo nadstropja; tem stanovalcem je voda sko-
* % i j i/. ^i&^MMSI
dat^ kako je plavalo po vodi pohištvo istih zaključkov, ki smo jih mi že lan-in obleka ter \Kakojalke stvari, ki jih sko leto navajali, potem je to pač
je voda odnesla iz hiš. Žal, da je tudi več naših rojakov hudo prizadetih tukaj v Wheeling Creeku, ker je voda neikterim vse odnesla, da miti potrebne obleke nimajo.
Od leta 1SS4 ne pomnijo take velike jvovodnji: ker je voda na več krajih poškodova n tudi železmčne. tire, je bi* ves promet nekaj dni ustavljen. Delo ipri tukajšnjih premogo-kopih tudi počiva \sle l tega. Ogromno ško-do, ki jo je povodenj napravila, se ne da ceniti; seveda so najbolj prizadeti -delavci in njih družine.
ilv sklepu pozdravljam vse rojake sirom Amerike. ''Glasu Naroda" pa želim dober napredek!
Mihael Gregorčič.
'V"
dobno smo se zapletli z Rumunijo v carinski spor, čigar pogubnih posledic še danes ni prelbolel <naš izvoz in naša diplomacija je vedno ravmala z Bolgarsko z izredno neprijaznostjo samo znamenje in dokaz, da je bi »o naše zbog teg^ ker rknez ni dal krstiti svo-naziranje doce!a pravilno in da so jega sina po katoliškem, marveč po
ne more očitati, da bi gojili napram Srbiji kakoršnekoli simpatije in če pridejo ti (pO pretefcu enega leta do
^lovensk j katoliško

% Milwaukee, Wis.
( O d g o v o r F r. Baudeku.)
Kakor je Vaša navada, g. Francis Baudek, stanujoč v,Racinef TVis., za lete i ste se z<«pet v oso3je z Vašim pismom, ki je bilo našo vi j eno na g. M. K. v Milwaukee.
Vase hujskanje je naravnost hudobno. Svoječasno ste (blatili in liuj-skali vedno čez Gla.s Naroda". To ste storili zato. ker ste bili njegov za-stopniik. Zato moram jaz prosto in odprto potoni časopisa "Glas Naroda" Vam odgovoriti na Vaše pismo.
Torej, g. Francis Baudek: Kdo za-more dokazati vse onoi kar Vi pidti-kate i >p- dm m a Vam tujim osobam f Vaš edini namen je mirne ljudi ob-rekovati. Že j>reje nam je bi o^ znano. da imate aH jedno kolo v g|avi preveč ali j)a premalo. Isto je tudi razvidno iz Vašega pisma. Za vsebino ?e lahko lepo zahvalite, da ne pride v roke razsodišču, ktero bi ime1'* z Vami. g. Francis Baudek, le kratek • proce-. Pokazati je .nama, fki sva pri-zadejana v pismu, samo popolno prestavo g. Own. poštnemu ravnatelju, in imenovani gospod bi sam končal z Vami. Svetujem Vam iz tega sta-lišča. da* v bodoče ne storite več kaj tacega, kajti kot p.esnivi starček je Im) je, da mislite na svoj konec. Sami sebe s.e že nezmožni nadvladati.
Zahvalite se pa 3e g. M. K., da ne j)ride še do hujšega glede Vaše stare nso'be; a!:o pa še v bodoče kaj tacega prejmeva, zagotovim Vam .drugo postopanje.
Spomnili se Ixiste, da je pisec teh vrsti isti. ki ga v Vašem pismu imenujete.	Bučar.
Spokane, Wash.
Dragi gospod urednik:—
Nedaleč od tukaj se je pripetila nesreča. Delajo namreč jez v vodi; •naenkrat pritisne voda s tako silo. da se pixiere vse dktup&j. Tam delajo največ Hrvatje in jih je več ranjenih.
Z delom gre tukaj dobro in tudi s -plačo smo zadovo j ni.
Pozdrav vsem !	Anton Ihan.
Poraz Avstro=0grske v carinskem konfiktu v Srbiji.
bile denunčijacije na zgoraj, kterim smo bili izpostavljeni radi našega načelnega stališča o carinskem sporu med Avstro-Ogrsko in Srbijo, če ne drugo, vsaj neopravičene in neumestne. V naslednjem podajamo glavne točke iz že naedenega članlia 'iEine Riesemblamage!'' Autor piše:
Avstrija je izgubila na diplomatskem polju bitko in ta poraz grozi postati (j>omeri jiv za izid gospodarske vojne, ki jo vodimo z industriai-nimi zapadnimi narodi za ba kansko tržišče. Predno pa iporočamo najnovejši dogodek na srbskem bojišču, se je nam treba ozreti na zgodovino našega carinskega spora. Srbska vlada je potrebovala denarja za ohoroženje svoje ai*made, ki bi naj bilo, kakor vsdkldo ve> v gotovih okolnostih na perjeno tudi proti Avstriji. Med evropskimi finančnimi silami je takoj nastala ljuta spletkarska barba za to, kdo da bode napravil 'kupčijo. Spretnost naših konkurentov si ji1 skotro priborila nadvlado. Vkljub temu pa je ibi.a Srbija pripravljena ilrno iti, da se Avstrija udeleži pri posojilu in pri industrialnih dobavah v znesku 26 milijonov, samo topov ni hotela naročiti v deželi, proti kateri bi eventuelno morala njena armada poskusiti svojo sposobnost, to tem bolj, ker je avstrijska vojna uprava sama povodom movega oboro-ženja naše artilerije oddala tako sumljivo mnenje, ki se ni bas ugodno glasi o za najuglednejšo tvrdko naše topo vsk e inidusirije.
V tem trenot'ku pa je posegel vmes grof Go Inch o w ski z briskno alternativo: Brez topov ni trgovinske po-giHi'be! Pri tem je treba pripomniti, da se je iže preje v srbski za dolžin i zakon sprejel pogoj,, da se z najetjem posojila ne sme spravljati v zvezo razdelitev dobav. Razume se, da se je s tem hotela samo varovati oblika, in ko so kasneje napravile francoske banke mastno kupčijo s posojilom, je bilo naravno že tudi določeno, da se dobave izroče Franciji. Srbom je za-dosi:ova b, da to ni v pogodbi naravnost sta'o, a francoska diplomacija tega tudi uii potrebovala, ker so ji bila na razpolago ti^ejša sredstva. Pod temi okoluostmi je mislil nas modri Goluchowsiki, da bode lahko vplival z brutalnimi grožnjami: Naročite pri na« topove, ali pa se bode vaša živina -po izkušenem receptu takoj prog a sil a za okuženo in ne bode sine a več prestopiti avstrijske meje. Izbruibndlp. je carinska vojna. Zaman •so prihajali srbska posredovalci jia Dunaj in ponujali, kar so mogli in smeli, ne da bi žrtvovali svoje narodne časti. Zaman so skušnje v zadnjih deseUetjih pokazale, da imajo gospodarsko manj razvite in male države v carinski vojni navadno več odporne sile. kakor velike in indu-strialno razvite države, iz tega enostavnega vzroka, ker imajo pač manj izgubiti in ker v stiski lahko svoje gospodarske produkte same pojedo, za kar pa naši topovi niso pri k adni.
Na najsurovejši način je ofieijozno časopisje polivalo malo Srbijo z gnojnico. ker se je drznila nastopiti proti taki velesili, kakor je Avstrija.
-Seveda uii dvomiti, da je srbsko poljedelstvo dejansko hudo trpelo radi tega, ker se je meja zaprla. Toda tudi avstrijska industrija je bridko občutila srbska protisredstva in zmanjšano nakupovalno silo, predvsem pa je pomanjkanje srbske živine provzroči o, da so cene mesa na Avstrijskem rap/idno narast e, kar je s p hI vo jeno pezo zadelo vse sloje prebivalstva. Fspeh za avstrijsko industrijo je bil ta-le: zmanjšani eks-]x>rt, poslabšanje domačega trga. vedno naraščajoče zahteve delavstva po i po višanju plač vsled visokih mesnih cen. občutno podražitev živalskih su-Tovin, masti, kosti, kož itd.
To je bila carinska vojna, pri katere izibruhu se je proglasila deviza: za avstrijsko industrijo!
Dejansko pa ima avstrijska indu-
ipravoslavnem obredu. Nobena drža- 1 va ne uživa na balkanskem pdotoku ^ manj zaupanja in simpatij kakor Avstrija in za to se ima zahvaljevati objestni nasprotnosti svoje diplomacije ..."
Tako piše glasilo avstrijskih industrijalcev in kdor je pazno zasledoval dogodke tekom carinskega konflikta, mora priznati, da izvajanja tega lista povsem odgovarjajo resničnemu položaju.	S. N—d.
podp. društvo
svete Barba
h-
ta Ziedlnjene države Severne Amerika
Sedež: Forest City-, Pa.
ShUsaffCSWWOno dna 3». lanuarla I903 v državi F^vt.^-.
'Ko je lansko leto nastal carinski konflikt med avst/ro-ogrsko državo in Srbijo, je naš list odkrito in odločno obsodil brutalno politiko avstrijske vlade napram sosedni Srbiji ter izrekel prepričanje, da bode v carinski vojni, ki so jo tako lahkomiselno izzvali dip soma t i pri zelenih mizah v avstrijskem ministerstvu za zunanje po-le, Avstro-Ogrska tisti del_, ki bode radi konflikta trpel največ akode.
tKer smo videli, da je v tem boju pravica na srbski strani, se nismo niti trenotka izmišljali, da bi ne zavzeli Srbiji prijaznega stališča in odkrito ne izjavili svojega uverenja, da mora pravična srbska stvar zmagati in da bode Avstro-Ogrsika kljub svoji moči doživela, kakor pred leti v konfliktu z Rumunsko, tudi v carinski ■borbi s Srbijo vel ilk fiasko.
Iia 'i sta1 -"a. ki smo ira v tem v]>ra šanjn zavzeli, smo 'bili celo denunci- atrija ne samo škodo, ampak, tudi žarami, češ, da propagiramo pretiav- smeh, ki ji ne d), de prihranjeni.
Toda vsaj jedno ligi dno 'j^is edlco ipota da bi ne kritiko- je ime o to žalostno poglavje srbske sne politike avstrijs.ee carinske vojn^! Kot apolitičen mrtvec !
v tej vojaii je padel na bojišču av-; P«-teklo je letc^ in naša domnevanja st«rij^ki genialni minister zunanjih del - - c uresničila do pičice.	grof Ooluehowski. Njegov naslednik
Av.-tro - ogjrska v.ada je morala liana Ahi eutlial je nastopil mučno kapitulirati pred ma o Srbijo in pri- dediščino. Orožje brutalnosti je od-četi trgovinske pregovore s Srbijo reklo. Minister je moral vgriznitil v moifientu ko so avstrijski irtteresi v kis o jabolko in jt^ vprašal nesiado-v Srbiji /.e takivreikoč definitivno za- ma, kakor da bi se ne bi o ničesar igrani.	zgodilo, v vljudni uoti srbske prlja- |
\ tem oziral priobčuje glasilo av- telje, kaj je vendar z naročilom v st tajskih indttsirijaleev Mitteilun- vrednosti 26 milijonov, iki jih je Sr-' gen des Bundes oesterreiehiseher In- bija ponudila .pred izbruhom vojne!, dustrieller" pod naslovom "Eine Srbska vlada je s ponosom odgovo- j Riesenblamage!" v Svoji 4. številki rila, da o onih naročilih sedaj ne velezanimiv članek, v kterem pride more biti več govora, sicer se pa av-pisee dr. F. H. do istih zaključkov | strijska industrija lahko nadeja lo-g.ede avstrijske zunanje pO itike s jalne konkurence na srbskem trgu... •{»osebnim ozirom na Srbijo in balkan- j "Srbska blamaža avstrijske zunanje ske države, kakor mi pred jednim le- J politike pa je tem večjega pomena, torn. Nemškim indnst rialcem, Iktevih' ako jo premotrimo v zvezi z našo glasilo je gori navedeni list, se (pač splošno .balkansko politiko. Svoje-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Fran Gabrenja, Johnstown, Pa. Potrjujemo Vam. da ste Vi imenovali pravilno obe Jednofci, a mi smo črtali jedno iz jednostavnega vzroka,! Ikler -pišemo, delujemo in omenjamo le tiste Jednote, kterih glasilo je naš list. Omenjamo pač, kot v Vašem slučaju 4' neko drugo Jedno to'imenujemo jo ]>a nikdar ne. Ce ima kaka druga Je»dnota kaj sporočili javnosti, naj stori to v svojem glasilu. Toliko v znanje, da se Vam ne bode de ala krivica. Pozdravljeni!
PROŠNJA.
Podpisani sem bil delavec v Norih iiend, Lyleesenton, Pa. Nesreča je hotela, da mi je odtrgalo roko za pestjo. Zdaj ne morem delati. V starem kraju imam žen« in pet otrok, kteri so vsi nepreskrbljeni. Doma, sem iz Hrasta) pošta Suhor pri Metliki.
Ker ni'bilo v tistem kraju nobenega društva, nisem bi. nikjer zavarovan. Tako sem ostal revež brez vsakih sredstev.
Zato se obračam do usmiljenih src in prosim, če bi *mi ma o pomagali. Najmanjši dar sprejmem s hvaležnostjo.
Ludvik Prosenik,
171 Ca-nostaga St.. Steelton, Pa.
NAZNANILO.
Slov. kat. podp. društvo sv. Jožeta št. 45 J. S. K. Jednote v Indiana,po is, Ind., ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob eni uri »popoludine;
Obenem so prošeni vsi društveniki, jjosebno odJbomiki, da se redno udeležujejo mesečnega zborovanja. Ne-kteri udje, ikteri se ne morejo zaradi dela ali zaradi oddaljenosti udeležiti redno iflesečnega zborovanja, naj pravočasno pošljejo svoje mesečne prispevke na določeni odbor. So ne kteri člani, ki pravijo: Kaj. če ne plačam ? Tri me-seee me ne morejo suspendirati od društva!
'Naznanjam vse bratom, ako ne bodo p učali do 20. vsaeega meseca mesečnih doneskov, kar zahteva društvo in Jednota, bode vsak suspendiran. Tolilko v poj asu S o, da se potem nobeden me more izgovarjati na ta ali drugi način.
Bratski pozdrav vsem sobratom!
Alojzij Rodman, I. tajnik. 270S AV. Walnut St., Indianapolis.Ind.
NAZNANILO. Rojakom t Johnstovran, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje je bival na 519 V2 Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v knpčijskej zvezi. Spoštovanjem
PRANK SAKSER CO.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSrP ZALAR ml., Bos 547, Forest City, Pa Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 007, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W, Va FRANK SUNK,. Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa IVAN SKODLAR. Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je ''GLAS NARODA
POZOR ROJAKI !
Pred nekoliko leti ustanovilo se je Slovensko-Hrvatsko zdra-višče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Thompsons, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zd>-avišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. Zastrupljenje krvi • Sifilis ■ izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je to aj potrebno zdravniške pomoči, idite a i pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako:
Slovensko=H rvatsko Zdravišče
DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, N. Y.
Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 0 zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do popoldne.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LB1SY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega in-portirarefa t j n In elz. 1 ; di w } r naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastro l-orist, kakor tudi v korist svoie družine, svetih prijateljev *n drugih.
Leify pivo je najbolj priljubi tro ter se debi v vseh boljši! gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri (ieo. Travnikar-ju 62C2 M. Clsir Ave. N. L", kteri Vam dragevclje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAI Y
CL.EVELAND, O.
ipnuijfip
I
Telefon 2034.
P ujgiiiiuiigiuuiipiumig^, u^pii	c^r?
Frank Petkovšek
714-218 Market Street	Waukegan, 111.
pripc roca rojakom svoj
^SAuoors, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAdALMCI ima vedno sveže groce-rije po nizkih etnab.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v /vezi je z Mr. Frank Sakt,erjem v ^'eF Yorku.
d&l rUll l-T lijteii^NrA.mdlhi^^ml^lffll.....ifiLl	I	i
strijsko politiko, a tudi to ua> ni mn-irlo spraviti = v a1 i	.'i. n
diplomacije napram Srbiji.

m '
.	M Iti tfiJj
......"
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih lilog je: 22 milijonov kron.
llezer\-nej?a zaklada je:
8 lO.OOO__kron.
Mestna hranilnica fkiblianska
O	e?
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejemu ulo«e in jih obrestuje po 4%. Kentni davek plačuje hranilnica sam Vi. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulo£ jann-i nj^n bo^at zaklad, a pole s tejra .šo mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri poznava država sauia s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna s» dišea nalagajo denar inaloletnih otrok i t van vaneev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupiiarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam d nje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJ! PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Sni zaupnik v Združenih državah je že več let nag rojak
109 Greenwich St.,	PD A !VTI<r C A T^C^JO #	6104 "?int Cb.ir Ave. N. F.,
NEW YORK, N. Y.	TivAlNiV	' CL^^ELAND, O.
hh

Jugoslovanska Katol. Jednota.
_________i
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v držav« Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
UftADMKJ:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 St., Caiumet, Micn., Pi/dpredsednik: IVAN GEKM. P. O. »-..• 57, Braddoek, Pa Glavni tajnik: JURIJ L BROŽTO. B<>s 424. Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 30fi Pine St. Ribbing Mina Blagajnik: IVAN GOVŽE, B«.x^i05, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 917S Ewiup Ave., So. Chicago, 111. AN PRIMOŽIČ. 11. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNTK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: IAKOB ZABFKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4C24 Bhu-kl i r\ St., Pittsburp, Pa MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115. 7th St., Calumet, Mick JOS P PEZDIRC, ITI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 1>>5. Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotneira odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno gladilo je "GLAS NARODA".
z V* fl	februarja zvečer. Ka»r ni je mogel vi-fjf j^šj i 5 I ,|t.(i v mkah redarjevih, zato je planil _]*> harmoniki ter jo skušal iztrgati iz
KHANJSKE NOVICE.	rok u"larin- ki "e bi taku sviral
na jijo kot mladi Eurlan Rudolf Ni-Ne-reča. I>ne !•'». ir.area -i je pri	A,j iedarju ni nir. kaj U!?ajal0
><-ka: i drv zhm.il v j«»z.;a lot — tnladeničevo ravnanje, zato ga je na-ri i> >c!uik Pav« 1 Žuidaršič iz Cork- znanil sodniji. ktera je ob-odila igral-!•!'••• P1' ;I ,u'>v" ""-"■ Piip^Uali j na gtiri tedne ostrega zapora. V -•■ -	• ° bolmsnu-o.	j tihih nočeh bo lahko sanjal v zaporu
Hlapec se ponesrečil. Dne 14. mar-j M harmoniki in nje milih zvokih. — P'-"	l*U;lli 1;>u'tT,li i Zopei>taril se je orožniku v Za graj u
1 ■ trii Anton Fidel iz No- j -_»4„j R OreŠič. Sodni "a ga je ob-Susici- ter blizu let stari hlapee
-inula na pel meseeev jece s posti.
,!«•! :h i Mavc voz listja z gmajne. Mu- |
' ... da > bil v / pr. obložen, ali ka-	ŠTAJERSKE NOVICE.
' nd ta I; utira, da ^ je zadel ob	pri igri Sg ohQsil i4ietnetra ja_
■ kratko, vos se je par -:<• me-	,.t.za Ozmeea so našli pri Sv. Bolfan-
nud An.br<<ži. e\ i m mlin..m zvr-	ku p,i Središču mrtvega z vrvjo okoli
. : a iilapoa. Prc-!;ibotna fantiča ni-	v,..,tu_ Fanti(- ^ ^ pri i?rri obesa:
>i:i bila k..- dvigniti voza, zato sta	Samomor_ X^danji dr. Brumnov
prosila Ambrožieeve hlapce poaao«.	18k.tlli Alojzij Ojstere, se je
T pon.i «• - d rek I i, š<!e ko sta pred	vr„e| u MMa v bližini Gradca pod
ilarjein .jokala, je ta zapodil	vjak
I- d-' voz »i\i_rnit. A bilo je prepoz-	yeč Q£eb je zastrupila neka Ana
i-,,., ker >e je bil Jernej Mavc že pod	u.jting.er v Sv Ožbaltu pri Eibiswal-
V"Z<tm zadušil.	,lu_ Grozno babnico so zaprli.
Drag vol. Na svetega Matija dan .je
prodal neki posetnik ložanske doline	HRVATSKE NOVICE,
na -:>.nju v Cerknici ene^a vola za	Strahovita zima< Trgovski popot-
.	nik piše s Hrvatskega. Ko je bil v
Nagloma je umrla v Vel. Zakljah	1H>netIeljek n marca na Udbhli
na Vipavskem 13. marca ob devetih	^^ nastal tak SQeg z burjQj da
zvečer gostilmčarka Alojzija Mako-	je 1Ja lx>vriilku domov ^^
vec, rojena Abram. Zadela jo je kap.	v<?- ]judi iu ^^ nekaj ži_
_____vine. Dne 13. so našli zmrznenih v
PRIMORSKE NOVICE.	, . , .
snegu devet oseb in enega vola, a po-
Nesreča. V Vrtovinu na Goriškem	greša se še 14 oseb. Najstarejši ljudje
j<- našel neki deček paHrono za samo-	iie pomnijo tako strahovite zime. Od
k res. Ko je vrtal z žebljem, je eksplo-	Udbine je 140 kilometrov do Ivar-
dirala patrona ter poškodovala dečka	lovca.
na prstih.
Hrbtenico si je zlomila krava po-	BALKANSKE NOVICE.
-m.mika Vodopivca v K.itonjah na Go-	Nemški glasovi o Srbiji. "Altonaer i i-keni. Odvezala je in zapletala,	Xacli rich ten" in 4 • Due-eldorfer Ge-da se je ponesrečila. Morali >o jo	neral-Anzeiger" prinašata lej>e član-ubiti.	ke o razmerah v Srbiji. Te novine pi-Požar .i' uui. il v Bodrežu v Kanalu	;ejo: »<y vseh vesteh, ki se razširjajo ] >'-'opij. Zgorelo hlev.iv in	{K) svetu o Si-biji, ni nijedne resnične . a liiš.i, last Antona Vidiča, dalje je	hesede. Na spremembo na prestolu ni-/M».'do tudi š« -t goved in trije pre- | kdo ujtj mjsii. Kralj Peter se drži > i. pi-'_rot>di si še štirje drugi po-est-	ustave z veliko vestnostjo. Nikogar ; . Zavarovati so baje vsi.	kj ne priznaval poštene volje V kobariškem okraju je bil 12. mar-	kralja, da v smislu svoje prisege zveča hud vihar: v Borjaiii je razkril	,to vlada po ustavi in da mu je blagor p- -i i-je, ki je bilo p».-ta vi je no	domovine pred očmi. — Tudi anekdo-h !il	te o prestolonasledniku spadajo v ob-Sod mu je padel na glavo. Na juž-	last — bajk. Prestolonaslednik je koVdvi.ru pri odpiranju v a go-	mlad, svež človek, ne bojazljiv za živ-na. p !neira sodo\ piva. padel sod na	Ijenje. Jako je naklonjen telesnemu •/niku Fr. L-liunu ter ga po-	šjH)rtu in smatrajo ga z» najboljšega -i."doval. Rana d- 'ja 7 cm in srlo-	plavalca in dobrega jahača. Nič grde-' . V 14 d h i; /.c zapusti us-	-a r:i v njegovem karakterja. — Tako | . 'I rdo ir avo i i a ! .	d-ejo tudi o tem nepristranske nem-L . kemu sleparju iz kraljestva po	novine. A zdi se, (!::• se je v zadnje I ft./.;; >!.•• /• :. <». -i' bila	' a -e tudi "Pre<se" premislila, Za--'■: ja > Spita!'i .1 Ko-	-tonj j«*, kajti, ko gre za interes čifu- j t je stur ta Lorenzo	r,,v. znajo biti taki in taki — ali na-. • i o>i;i pa je t udi še mlada« in	ali I«dzljivi.
700	rotii c je imela Č .d Lah ,
■ . , . ,	RAZNOTEROSTI.
j' i	... w, „i, » U-jH,. da jo
; • j n iča I, da je na jbolje,	Energičen popravek. Časopis "Ce-
• v IhW:.fo ter m- tam	' V v Tangerju je ostro pri;el pre-
p i,.; », s, , i ki :<•<■ vzameta s	tendenta Bu-Amara. Ta pa pozna ti-!
i. di > / ..i s :ko p iui<-o do	-kovne razmere ter je poslal uredni-j
11 v ivorminu I	;tvu sledeči popravek: Lastnik "Ce-'
< b . / "■■ a denar. Potem j	baba"! Naj vam leži strup in pro- j
-i' '-irai 1. i ' ii'. /a Iret.utekr i	kletstvo vedno na glavah. In vidite,
!	I
i ji- u ■ I Kor-.Šiei ('ez mejo. I	'a je MuU'j-Mohamed (blagoslovi do-
! i r- a - , " i a!« v; uiti na I	hri Bog njegov; ime) prisegel, da vas
K. "Lj d»-l..t" j<« ua/Manila	ubije. Prisegel je, da uniči nad vaši-
ob a - i. Od takrat je preteklo že ne-	n i glavami vašo tiskarno, kjer kujete
kaj < a -a, ;r'ri - e i ijic -o le našli 700-	svoj« laži, ker bi si radi pridobili hva-
k> n-du-j-a "lin ha«" nekje v Pni-	!<» in -poštovanje kroninov (zaničljiv
*<iji ter -ra godali v Gorico, kjer ga	izraz za moha»medane, ki občujejo s
bodo sodili.	kristjani). Pazite se dobro. Preden
Izpred sodnije v Gorici. Od sv*ie	zafne vrag vaš« hudobne, lažnjive in
1 ju'?- ha i a.ovi-ke m mo^el ločiti	t »okvarjene duše, delajte pokoro in
19let ni Rudolf Nikola iz Vileša v La-	obžalujte, ker smo poslali proti vaše-j
hib. Redar mu jo je bil vzel dne 19.	mu mestu veliko četo vojakov z dve-
K a Mm i dHfe	i
ma topovoma*, da uničimo vaše mesto, da pogubimo vas in vaše nesnažno
mesto. In to se zgodi v imenu in po milosti božji prihodnji teden. Bodite previdni, porabite vso svojo zvijačo. Dva moža, najboljša prijatelja in vojaka stat prisegla, da se povrneta le z vašimi glavami (z božjo milostjo in močjo!). Ako vam odsekata glave, iz-rnvala hodeta korenino laži. Prise-jram vam pri edinem Bogu. ako si drznete mi odgovoriti, pošljem vam s svojimi ljudmi deset dinamitnih patron, da poženejo vašo tiskarno z vašimi glavami vred v zrak.
Minister in časnikar. Bivši francoski minister Chaoimier je vložil nedavno tožbo proti uredniku pariškega "Matina" zaradi razžaljenja. Toda tožbe ni vložil iz gotovih vzrokov v Parizu, temuč v 600 km oddaljenem An^ienu. *' Mati" je proti temu ostro protestiral, toda storiti ni mogel ničesar, ker se po francoskih zakonih more tožba proti francoskemu državljanu vložiti pri vsakem francoskem sodišču. In urednik je moral iti k razpravi v Angien. Da bi prisilil Cau-mierja, da se sodi v Parizu, navedel je urednik za svoje priče ves angien-ski sodni dvor od predsednika do praktikanta. In ker priča ne more biti ob jednem sodnik, je senat po zelo kratkem posvetovanju razglasil, da ne more soditi o tej pravdi. Toda u-rednik se s tem še ni zadovoljil. Svojemu protivniku je hotel pokazati, kaj more vse storiti ogorčeni pisae ter je vložil proti njemu tožl>o zaradi obrekovanja. Tožbe pa tudi ni vložil v Parizu. temuč pri sodišču v Fort de France na otoku Martiniku. Iz Pariza do Fort de Fra«nee je z železnico in ladjo ravno 7000 km. In Caumier in njegov sin se treseta jeze, ker se morata pripravljati na tako dolgo pot.
Poraba papirja. Bolj kalior poraba mila se sme smatrati poraba papirja za merilo kulture pri kakem narodu. Polovica na- vsemu svetu pridelanega papirja zapade tisku. Na prvem mestu glede porabe papirja stoje Z je*!, države, kjer se porabi v letu 38,0 angleških funtov papirja na osebo. Na drugem mestu je Angleška s 34 funti za osebo. Na Nemškem se porabi za osebo v letu 30 funtov, na Francoskem 20,5 funtov, v Avstriji 19, v Italiji 15,4, a najmanj v celi Evropi ,-e porabi papirja v Srbiji, namreč le nekaj nad 1 funt na osebo.
Nenavadna nesreča. V gledališču v Glasgowu se je neki mladenič na galeriji nagnil čez ograjo, da* bi bolje videl. Pri tem je zgubil ravnotežje in padel v neko ložo. Ko so prihiteli ljudje, da pobero težko ranjenega, so ga našli popolnoma nepoškodovanega, a lastnik lože je ležal mrtev na tleh. Mladenič mu je padel na glavo, da mu je zlomil vrat.
Pozabljen. Bivši predsednik francoske republike Emil Loubet, se je pritožil svojemu prijatelju: 1 'Ko sem imel moč in oblast v rokah, hrepenel sem le za mirom. Danes vem, kaj pomeni mir: neznosna puščoba, brez vsake tolažbe. Kako so me ljudje brž pozabili! Mislil sem, da mi bodo moje politične izkušnje, moje zveze z raznimi vladarji, moja izurjenost v raznih težkih vprašanjih tudi po odstopu zagotovili nekako pozornost. Mislil sem, da bodo vsaj o priliki možje javnosti prišli k meni ter mi zaupali svoje skrbi ali me prosili za svet, da mi star cu na ta način izkažejo največjo čast. Toda- k meni ni nikogar. Moj naslednik se mora zelo zavedati svojih sposobnosti, ker se nikoli še ni hotel pobrigati za moje izkušnje. Tudi ministri se me ne spomnijo. Niti časnikarji me več ne marajo. Nihče me več ne inviva. Ostala mi je le ena tolažba, da vsaj eden prijatelj predsednika Loubeta ni ipozabil tudi na meščana Loubeta. Nedavno me je obiskal in dolgo sva se razgovarjala. Ta prijatelj je angleški kralj Edward.
Za enega bika vračuniL V nekem listu je priobčil Ven del in Weidhofer članek, v k te rem je razpravljal o pomanjkanju mesa. Ta članek ni ugajal klerikalnemu "Kiimtner Tagblattu" iu ifeki H. P. je v tem listu na dolgo in Široko pobijal Wei d ho f©rje va izvajanja. Napadeni Weidhofer pa ni od-irovar'a! na klerikalne in-inuacije. temveč je posvetil gospodu H. P. tole ' koiM-iM n-i.tico: <;V listu "K T." je neki gospod H. P. razpravljal o n '.j-m spisu glede pomanjkanja mesa. Prepričal me je. da sem se vštel v številki bikov, nahajajoči!« se v alpskih deželah,—Vendelin Weidhofer."
Zakladi perzijskega šaha. Sedaj se šele ve. kake zaklade si je nakupiči! pokojni šah Muzafer Edin v svojih dvorih. Nabral je drasruljev v vrednosti 240 milijonov. V zbirki je nebroj dragega kamenja, saflrov, smaragdov, rubinov, turkizov in a!emov. Stara krona perzijskih šahov je okrašena z rubinom velikim kot kokošje jajce. Dragocen pas, s kterim se šah opa-suje ob prilikah velikih shwnosti je ves obložen z dragim kame-njem. da !e težak devet kilogramov. V neki srebrni posodi je sto najlepših smaragdov. Šahov meč je ves obložen z di.jamanti frer je vreden pet in pol milijonov frankov.
Od psov razmesarjena. lOIetna hči poljskega delavca^. Semerskega iz Czernelice v Galiciji, Marija, je šla
nedavno v bližnje mesto Saszkow po sol in petrolej. Na povratku, dopolu-dne ob 10. uri, pa so jo napadli psi barona Romaszkona in jo popolnoma razmesarili. Pregrizli so ji vrat, raztrgali obleko v cunje in ji na nekte-rih delih telesa iztrgali cele kose mesa. Ko je prišel mimo baronov hlapec z vozom gnoja, so tudi njega napadli psi in rešil se je le s tem, da jim je ušel na voz. Na njegovo vpitje so pritekli na pomoč, a deklica je bila že mrtva.
Išče se MIHAEL BUTALA iz Tance gore št. 52 pri Črnomlju. Pied tremi leti bival je na Calumetu. Mieh., ter odšel ne ve se kam. Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 8th St., Calumet, Mich. (19-3—19-4)	S
WINNETOO
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi J. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. a pošto vred.
Upravnico "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
Iščem JOSIPA BIZČAK. Pred letom bivai je v Lorainu, Ohio. Meseca marea lanskega leta pisal mi je. da pride k meni in od tistega časa ne vem več zanj. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za-kar mu bodem zelo hvaležen. — Joseph Benčič, Box 23, Mount Iron, Minn.	(29-3—1-4)
POZOR, BO JAKI I
Varujte se pred ničvrednim Fran Turkom, doma iz Brusnic, Dolenjsko. Tukaj je bival več let in se bal delati, pač pa je bil mojster za tepež in pijančevanje, zato je imel vedno dovolj posla s sodnijo. Od tukajšnjih rojakov izposodil si je večje svote denarja in jednemu še celo ukradel 130 dolarjev ter jo odkuril ne ve se kam. Pozna se omenjeni mladenič lahko po dveh znamenjih pod levim očesom, ktera si je prilastil pri tepežu z nožem. Rojaki, čuvajte se te<ra tietka. ker nikjer ne bode učinil kaj dobrega
Anton Brešnik, 715 Haugh St., Indianapolis. Ind.
(27-3—3-4)
J--
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Minn.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Co.
KJE SO?
J. SOLAR, ki je bival meseca apri.a 1906 v West Charlestons, W. Va.
JOSIP DRAB ali DRAP, ki je bival meseca aprila 1903 v Darragh, Pa.
B. ŠETINA, ki je bival meseca marca 1906 v Cherokee, Kans.
ANTON STERLE. doma iz Poljan pri Rakeku, ki je bival meseca no\ =im-bra 1905 v O'Reilly, Miss*
LEOPOLD LOVŠE, ki je bival meseca avgusta 1906 v Herminie, Pa.
LUKA ZORMAN, ki je bival meseca aprila 1906 v Reitz, Pa.
IVAN TURK, ki je bivai meseca decembra 1905 v Cumberiandu, Wyo.
FRAN OBRECTA. ki je bival meseca olktobra 1905 v Lloydellu, Pa.
IVAN ORANIČ, ki je bival meseca septembra 1906 v Chambersville, Pa.
Vsi tu označeni rojaki, ki so med tem časom premenili svoje naslove, naj nam nemudoma blagovolijo naznaniti svoje sedanje bivališče.
"Glas Naroda",
109 Greenwich St.. New York, N. Y.
(27-3—3-4)
Kje sta FRAN BENDE in JOSIP TOME? Pred letom dni sta de ala v nekem premogokopu v Pennsvlva-niji. Rojake prosi za naslov: Frank Kmet, 1625 10th St.. Springfield, 111.	(30-3—2-4)
Kje je FILIP VOLOŠEK? Doma je iz St. Martina pri Slovenjem grad-cu, star 47 let. Leta 1SS9 je bil pri 27. lovsfcem polku v Beljaku in pozneje je delal 4 leta v Zagorju in od istega časa ne vem nič o njem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu jedinemu bratu: Anthony Wolosek, Box 53, Lehigh, Webster Co.. Iowa.
(29-3—1-41	fib
ŽENITNA PONTJDBA.
Mladenič, star 32 let, dobrega stanu in dobrega srca. želi se seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok. Znati mora slovensko in nemško. Letošnji njegovi dohodki so znaša i $2000. — Ponudbe s sliko blagovolite poslati na: 1572 J, "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York City. (29-3—1-4)
Mr. Anton Gerzin,
kteri je odšel iz Hibbinga, Minn., je naproxen, da hitro poravna svoje zadeve, drugače si bode sam imel pripisati nasledke.
Več prizadetih.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500,
Jakob Wahčič,
229 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
W	NARAVNA
I KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 50 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct.
galoD s posodo vred. Izvrstni tropu vi ca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko* ličine ne morem raz po šil j at L Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
f
<lli ii AAAAA
1
Iščejo se
SPOSOBNI SLOVENCI ALI SLOVENKE,
da nas zastopajo pri svojem narodu.
Prilika za velik in lahek zaslužek; nikaka sleparija, temveč fina prilika pri dobri in eni največji družbi za prodajo zemljišč v New Yorku. — Oglasite =e ali pišite na:
Geo. T. Ritchings, Mgr.. Room 21. 00 Liberty St., New York-
Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik.
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerifo,
tako se obrni na Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike,
šunke itd.	=
Govorvm v vseh siov&nskiL «
obilni obisk.	£
1
ROJAKI SLOVENCI
PI5ITE PO NOVO OB5IRNO KNJIGO
, ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
, cc
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tuSu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še-manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu Je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se dru^i še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumati?ma v rokah, negab in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
J253 Molilen Avenue, Pueblo Celo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivsi Vaso željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljuje'« za Va-a zdravila, katera ste mi pošilali, k'jr jaz stm svd -j popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam se enkrat zahvaljujem in vsakemu \ 5 priporočujoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo boleztn v materinem jeziku, naznanite k liko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
R-P fi ftfflllWhMFPlOA! ^TITHTF
ki	ataL.L-syii-.iL 2 i S «J! L
m W. 34ih St.	New York N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	1

Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti.-te, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo nava«Ino bolečine. Naj jih torej nobena	-------
družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.S0, za 0 *tekl. $2.75, zal2stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči i7pa danje las, pospešuje ra-t, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatulja $1.00, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tu«li zdravilo za la^e razpošilja:
' M- RE;>IVI, Box 32, Sta. D.* New York, N. Y.
KOLIKO JE URA?
To Tam Elgin ali Watham ure vedno liajločnejse kažeto ! Toliki ee-nik, opremljen z vec sto slikami <eh nr in drage različne zlatnine po naj-nižih fienah se dobi brezplačno in poštnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišite takoj po njega!
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsecn potujočim rojakom v Chicagi, Tli., in otcoliei svoj dobro urejeni
—: 8AILOON. Na razpolago imam tudi lepo kag ijUHSt. Točnn vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ie Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem paro-irodne listke za vs' prekomorske črte »O izvirnih eenab Pošiljam denarji ■iiaro domovino zanesljivim potoir ■ -trievpea. knrzu. V z vug-	,
>nk. Frank Sakser v Ne« Yorku.
^voji k svojim Z Felaspodiovanjtfn JOSIP KOMPASI 8908 Ghreenbay Ave., 80. Chicago, IlL
c/:- - f
INaznanilo.
Rojakom Slorencem in Firvai-.u kteri potujejo eez Dnluth,- Minn., pr poročamo našega zastopnika e
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOOft
»rav blizu kolodvora. Vsak rojak }• ->ri njetno najbolje poatrežen.
Pošilja denarje t staro domovini najceneje in najhitreje po naiem po ^redovanju. Zastopa nas v vseb p< - ih; torej pazit«.	ne v«edet-
<a im laskavim	ničv^edo*
'ev, kterih v Duiuthn tudi ne manjk* Spoštovanjem
FRANK »A¥«RR CO.
DO I A i/ S f krijte se sami in pri 7
.tem si bodete pri-4 hranili na denarju, kakor tudi času.
Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent Gem Junior" z 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakem u se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit talcokot od briyca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo ivoto plačali bodete na expresu. Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu pošljemo o troj po pošti, poštnine prosto.
rtko k do z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.J
Pižlte na
L. Guardia & Co. 210-211 E. Ii2 St., New York, N. Y.



■mm..
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spiski Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Kmalu se vrnejo vsi trije; vsekakor poročajo ugodno, ker se obrnejo čete naravnost proti vodi. Zdaj jrh lahko seštejemo na prosto oko. Pokaže se, da sem jih če premalo sodil po številu. Sami mladi, krepki ljudje so in morajo biti iz dveh vasij, ker jih vodita dva glavarja.
"Ali sta tista dva, ki imata orlova peresa v laseh, glavarja?" vpraša Bernard.
"Da."
' * Slišal sem, da jahajo vedno belee."
"Belce? Hi-hi-hi!" se zasmeje Sam veselo.
"Vi ste slabo podučeni, Bernard," mu poja^nujem. "V starem kraju je že mogoče, da jaha kak general rad belega konja; tukaj pa ni tako. Indijanec sploh ne ljubi jasnih barv pri konjih. Za lov niso, ker preženejo divjačino, za boj pa še manj. Samo pozimi sc včasih dogodi, da zajaha ta ali oni belega konja, če je seveda sneg. V tem slučaju se mora človek tudi ogrniti v belo. Na ta način se lahko premoti sovražnika. To sem poskušal sam jedenkrat gori v Severnem parku in sicer z dobrim uspehom."
Medtem | * »skačejo vsi konji v vodo. Voda precej dere na tem mestu, a se tako krepko drže, da pridejo na oni strani le nekaj yardov nižje na suho. Zopet malo poizvedujejo, potem pa gredo navzdol.
Zdaj sc lahko oddahnemo, ker nismo bili v premajhni nevarnosti. Sam pogladi vrat svoje kobile.
"Kako bi bilo, stara Tony, če bi naju danes Indijanci prikrajšali mene za uše-a, tebe za rep? Ah ne, to se je že zgodilo! Charlie, kaj bode recimo s Patriekom in njegovim sstakemanomf Njegov sled zapazijo vendar!"
"Ničesar mu ne store," odvrne Hoblvn.
"Ne? Zakaj ne?"
•"Ker ga poznajo. To so Comanchi rodu Racurroh, s kterimi je kadil kapitan pipo miru. Z njimi smo pogostoma zamenjali kaj, kar ni imelo
vrednosti za nas."	<
"To je slalni; mogoče so se dogovorili, da bodo skupno izvršili to."
"Počakajmo, Sain," tolažim. "On jih pač ne vzame seboj v dolino! Običaji zahtevajo k večjem, da je par ur pri njih in da kadi ž njimi pipo miru. Potem pa je zopet sam."
Grem na rob gozda in opazujem divjake. Baš zginjajo za ovinkom reke. Predno se umaknem, ozrem se brez namena na gornjo stran in — se naglo umaknem. Sam zapazi ta hiter, boječ skok in vpraša:
"Kaj je? Ali prihajajo Indijanci tudi od zgoraj ?"
"Zdi se mi da! Vsaj tam pri gornji strmini stoji jeden."
Sans-ear prime daljnogled, kteri leži poleg njega na tleh in pogleda.
"Zounds, to je pravilno! Toda samo jeden je, če ni še drugih za njim. Kaj vidim! Ta je recimo Apac^!"
"Kes?"
"I>a in Mcer glavar. Spuščene lase ima; segajo mu doli do konjskega hrbta. Zdaj jaha proti vodi."
"I>aj meni daljnogled!"
Da mi ira a ne vidim, žal, dosti. Jezdec je že v vodi s konjem in ga zakriva breir.
"Ali veš, kako je t«., Charlie? Apachi zasledujejo Comanche, ne da bi ti kaj slutili o tem. Glavar je šel pred četo, da jih vedno vidi. Speljal jo je silno dobro, ker ni šel po njihovem sledu, ampak malo nad njim preko druzega prelaza. Skrijte >e, ker imajo ti dečki bistre oči! Na vsak način pojde tod mimo; zato držite -voje konje za nosnice. Konji imajo navado, da prhajo, če se jim približa kak Indijanec. Moja Tony ima seveda več slame v glavi. Zdaj pa mirno!"
Ne moremo ga videti, kdaj pride, ker se svet na gornji strani tako hitro zavije. Komaj po petih minutah zaslišimo peketanje konjskih kopk.
I>ru_'i >e umaknejo v goščo, jaz se pa skrijem za gost grm. Polagoma pride in preiskuje tla. Mogoče je zapazil pohojene bilke ali ka-j druzega? Mora že biti tako, kajti v tem trenutku se ustavi baš meni nasproti in pregleduje iglevje, ktero sem potresel jaz po tleh. Takoj je na tleh s toma-hawkom v roki, ker je nekaj sumit.
"Streljaj. Charlie!" zašepeče Sam polagoma.
Plaaiem prav tako hitro proti njemu kot on prej na tla. Njegova roka se zaviliti za silen udarec.
"Winnetou! Ali hoče apaški glavar ubiti svojega brata?"
Povesi roko; njegovo temno oko se jasno zablišči.
"Shar-lih!"
Samo to besedo pravi, a v njej je toliko veselja, kolikor ga sploh po-kai/e Indijanec, kteri se povsod^premaguje. Objame me in poljubi na čelo. Jaz >e »eveda izredno veselim tega sestanka in gai vprašam:
"Kaj dela moj brat tukaj ob Peeosu?"
"Bolhe c nanške so zapustile svoja ležišča in se šle napiti apaške krvi. Toda veliki duh pravi, da bode dobil Winuetou njihove skalpe. Kaj išče moj brat v tej dolini? Ali ni rekel pred mnogimi meseci, da pojde v wigwam svojih >tarišev, bratov in sester? Ali ni namerava* iti v tisto puščavo, k t era je groznejša kot Mapimi in Estaceado?"
"Videl selil wi-rwam svojega očeta in sem bil v Sahairi. Toda duh sa-vanski me je kiical v svetlobi dneva in v sanjah noči; sledil sem njegovemu pozivu."
"Moj lx-li brat je storil prav. Srce od prerije je veliko in obširno; nosi življenje in smrt. Toda kdor je poskusil njegovo žilo, sme iti, kamor hoče, a od povsod se vedno vrne. Howgli!"
Prime konja za uzdo in gre z menoj jkhI drevje. Zagleda moje spremljevalce. Ni presenečen, dasi jih nisem omenjal z nobeno besedico. Dela se sploh, kot bi jih ne zapazil. Poseže v sedlo, izvleče pipo in tobak ter sede dostojanstveno na mehak mah.
"Winnetou je bil daleč na severu pri velikih jezerih in je nakopali svete gline za calumet. Shar-lih je prvi, s kterim kadi iz nove pipe."
"Danes bodo še drugi kadilii z mojim rdečim bratom."
"Winnetou kadi samo z ljudmi, v kterih srcih počiva resnica, na kterih ustnicaih se giblje pravica; sploh pa ve, da govori in občuje njegov brat samo s takimi ljudmi."
"Ali je veliki glavar apaški slišal od Sans-earja, pogumnega in pre-v id nega lovca?"
"Winnetou «ra pozna, at ga ni še nikdar videl. Sans-ear je zvit kot kača, pameten kot lisica in pogumen kot jaguar. On pije kri rdečih mož in zapisuje smrt na svojo puško. Toda oni so mu ubili ženo in otroke. On pobija samo zločince. Vidim njegovega konja; zakaj ne pride k Winne-touvu, da bi kadil ž njim pipo miru?"
Sam ustane in pride bližje; vidi se mu, da je malo v zadregi, ko zre pred :-eboj največjega, najjM.guninejšega in 11 a^jpravičnejšega vojnika na prostranih savanah.
"Moj rdeči brat je prav rekel: jaz kaznujem hudobne, dobre pa va- ; rujem," pravi skromno.
Pon.ignem Bei nairdu.
"Naj oko glavarja apaškega zre prijazno na tega vojnika. Bil je zelo bogat n ož. Beli možje so mu ubili očeta in pobrali diamclnte ter denar. ( M' rilec je tukaj na Rk> Pecos. Poginiti mora od njegove roke!"
"Winnetou je njegov brat; [>omagal niu bode poiskati morilca njegovega očeta. Ilowgh!"
Zadnja beseda jx»menja pri Winnetouvu potrdilo, da bo<j,e res držal, kar je obljubil. Pridobil sem torej Bernardu izredno moč, kakoršue se sploh ne dobi. Apach natlači natlači svojo pipo in jo nažge. Puhne trikrat dim proti nebu. trikrat proti zemlji, potem pa na vse štiri strani sveta; nato da pipo meni. Jaz storim jednako ter dam pipo Samu. Ko kadi še Marshall, se vrne pipa Winnetouvu.
Sam poizveduje:
"Ali ima moj brat dosti vojnikov v bližini?"
"Iff!"
To je pri Winnetouvu vedno izraz začudenja Sam ne pozna še Apa-chovih navad; ker mu odgovori samo z jedno besedo, misli, da ga ni razumel. Zato ponovi:
"Vprašal sem, če ima moj brat svoje vojnike v bližini?"
"Uff! Naj mi pove moj beli bran, koliko medvedov mora biti, da potepta tisoč mravelj?"
"$amo jeden!"
"In koliko kr<ykodilov, da požre tisoč krastač?"
(Dalje prihodnjič.)
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda uko imate doma staro in vredno nemško do mače zdravilo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudi m napadom reumatizma, neu-rs-lgije.prehlajenja, bolezni v prsih ** in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. l Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. ""
ralgije.
F. AD. RICHTER & Co.
Z15 Pearl Su
New York.
•jOHIN VENZHL, 1017 E. 62nd Street. N^E- Cleveland, Ohio
izdelovalec^kranjskih in nemSlcih
HARMONIK.
I f Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja li medenine. Cena trivrstnim te od 45 do $80.
tf nr ==a
Nižje podpisana priporo- 9 {am potujočim Slovencem In Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim v e d n o pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ........_____
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen j>oset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
jaa
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".
Compap Generale Transatlantipe.
(Francoska parobredna družba.)
VVD QJj
'I FRANK SAKSER CO.,
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	-- CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
DIREKTNA ČRPA DO HAVRE, PARIZA, ŠViCE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih močila Savcne" ....., .................12,000 „ 25,«00
La Lorraine" „ „ ...................12,000 „ 25,000
H\To",raine,, " " " ................» 12,000
LAquitm e'	„ „ .................ju,n0U	„	12,000
"La Bretagne"............................. 8,000	„	9,000	'
"La Champagne" ........................... 8,000	„	9,000	„ ,,
"La Gascogne" .............................. g,000	,,	9,000	„ „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St*, Chesebrough Building.
Pamiltl od pin iejo od Bed* j naprej vedno ob četrtkih eb 10. uri dopoludne iz pristanišča SI 43-*N©rth River, ob Morton St-, N. Y.
•LA LORRAINE 4. apr. 1907. *LA PROVENCE 25. apr. 1907. La Bretagne	6. apr. 1907 #LA LORRAINE 2. maja 1907.
•LA TOURAINE 11. a/pr. 1907. La Bretagne	4. maja 1907.
*LA SAVOIE	18. apr. 1907. *LA SAVOIE	9. maja 1907.
La Gascogme	20. apr. 1907. *LA TOURAINE 16. maja 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
^V^« Kozminski, generalni agent za zapad.
*7\ Deaborn St.. Chicago, III.
rMSTBB-JllEBICAK LIHP
k*»n;ularnl potni pnrnlkl
"Francesca" odpluje 20. aprila. "Laura" odpluje 7. maja.
v:>sr1Jo med Ntw Yorkom, Trstom In Reko.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje ir» najceneje. rename poSiljatve dospejo na dom v 12—rj dnevih. — Kupuje in prodaja avstrij-stccs denarje po dnevnem knrzu.
Edini zaupnik v ZJed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hrunil e l.njige v izplačilo i:i daje predplačila.
PRODAJA PAROBRODNE LISTKE
za vse parobrodne • rulbe po \z i :. h null.
Potnike iz Clevelanda, C., sp e :nc v New \ ork-.i il >:nač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za p t'j-go in i dve c ra parnik, kar potnika nič ne vt-lja in je to velike vr dnosti.
Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.
CTo Cr^

ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".
KOJAJU, AAilOCAJTL sr NA 11 GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNTK1

10
R
O
S
II.
f Dr WALKIUTH \
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v. Ljubljano in sploh na? Slovensko. Železnica velja do Ljnb-ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko A od doma gredo.
Phelps Bros. C&> Co., General Agents,
2;Washlngton StM New York.
I —- cj
CUNASRD LIN
PARNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YOBiCf
p ^ z
t* H;. -i
PARNIKI IMAJO JUiO 0«xi:ŽKN POKRU PU*»8TOH NA KB0VU ZA ŠETANJK. POTNIKOV THETJEGA IhZKKUA.
MOSli
DLTBNIA 3S— PAN80N1A
rLTONIA. SLAVONIi .XN0NIA so parniki na dva vi-jaka. Ti paruiki so napravljeni najnovejšem kroj 1 iu zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri ar>izi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
The Cul Steamship Co., Ltd,
BOSTON i	MNNEAPCLlSi	CHICAGO 1
Stotm St. Guaranty Building. 67 Dcarborn|«l. 31-X4 STATE ST., NEW YOt^C.
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medica! Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kater* se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
A* Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.
t -Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	-
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila iu zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
«beden dm*i zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi 1 Zato bolnik«
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bedete ozdra\ili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tuux sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila iu se še ne počutite bolje in ue vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, jjovrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kater, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!	^
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega* odlašanja na nas pišete in nasi gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater uici naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne iu se samo na sistematični uačin popol-^ rnma ozdraviti morejo.
* • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • • • Samo 6e kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 goSe bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zammljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s ousti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravnika povedati ali popisati Še nobena Zdravniška -knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi ▼ staro domovino zdravila in sina o dravili samo ▼ mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo a Truzfga stanu iz stare domovine m to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. ruux£ NA SLOVENSKI ODDELEK;	^
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. /
Vmšmrn mm	e« ft. * popoftta «. m T mmVp od IA v 4> 1. popotfea.
teši po celem sve^u slavni profesorji.