Paitnina plačan« t gotovini Cena 1 Din v Cw/a{fna Ju^djlat/ifo! m Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 18.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št 21-09. V Ljubljani, dne 25. maja 1935. štev. 19 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Zakaj je pezabljena Istra I Velikonočna številka zelo interesantnega in dobro urejevanega emigrantskega glasila Istre je prinesla pod tem naslovom članek, ki smo ga čitali z velikim zanimanjem, pa nas ie vendar razočaral. To pa iz enostavnega razloga, ker ne prinaša odgovora na stavljeno vprašanje in niti ne skuša poseči v jedro problema, ki je eden najžalostnejših pojavov izza našega osvobojenja in uedinjenja. Vprašanje je treba staviti seveda širše, ne sme obsegati samo Istre, nanašati se mora žali-bog na vso našo zemljo, ki je glasom mirovnih Pogodb pripadla naši južni sosedi. Zakaj je Pozabljeno Primorje? Ne bo mnogo ugovorov, če ugotovimo kot dejstvo, da je zanimanje za zasedeno ozemlje med širokimi plastmi našega naroda pad-‘°. na tako nizek nivo, da se moramo zgroziti. Ni dovolj, če obstojajo organizacije naših emigrantov, kajti emigrantje sami za sebe še ni-s° bili in ne bodo nikjer sposobni uresničiti ^vobojevalnih teženj, ki presegajo meje one države, v kateri so se naselili. Koliko emigrantov ima Italija izven svojih meja, kako ^alo zaleže ves njihov trud, fašizem gotovo bo propadel radi njih. Če in kadar bo Propadel, bo doživel svoj konec iz čisto drugih notranjih in zunanjih razlogov. Pri nas je vladala splošna narodna žalost Po rapalskih dneh, niso bili emigrantje pokrovitelji in nosilci te žalosti, široke mase našega ljudstva so smatrale pogodbo kot udarec v svoj obraz, vsak Slovenec brez izjeme je stiskal svoje pesti in škrtal z zobmi vsled tvesti, da se je v dobi in pod firmo samo-^ločitve narodov zgodila baš nam, Slovenim, strahotna krivica. Kdor je preživljal tiste dni in kdor je gledal iz bližine delo, ki se je začelo vršiti ^ svrho okrepitve nacijonalne zavesti naših Heosvobojenih bratov in v svrho pripravljanja njih končne osvoboditve, ta bo moral podčrtati predvsem dejstvo, ki se nam zdi odločilne važnosti za presojo tega vprašanja. Kdo bili oni oni, ki so v prvi vrsti z lastno krv-1° sodelovali v vseh teh divnih, danes že po-zabljenih akcijah? Kdo so bili oni, ki so stali v Prvih vrstah, kadar je bilo treba žrtev in slasti takrat, kadar je bilo treba žrtvovati J|vljenje? Naši Kraševci so bili to, imena Molk, Kukec, Žnidaršič itd. so najboljši dokaz te trditve. Kraševci so bili oni, ki so znali ustvariti med nami borbeno akcijsko ?entralo, Kraševci so bili oni, ki so znali zainteresirati tudi vse tukajšnje domačine za to težko borbo, Kraševci so bili oni, ki^ niso sedeli na udobnih mestih, marveč so šli in ginili drug , za drugim. Koliko je bilo takrat emigrantov, ki niso odobravali tega dela svojih bratov, koliko jih je bilo, ki so prišli k nam kot narodne žrtve, pa so si hitro poiskali Udobne eksistence in navduševali za neosvo-bojene brate in neosvobojeno ozemlje le še v raznih^ društvih in pri raznih prireditvah, torej le se v teoriji, ne pa tudi v praksi. Spominjam se, kako je eden takih go-Podov v prijateljskem razgovoru nekoč ome-’ ’.da imajo emigrantje med nami Slovenci ®1° posebno misijo v tem, da nas nauče f>i /!e^a nacionalizma in pravega nacionalne-1'ohm a' Zavrnjen je bil z vso ostrostjo, da bo „i 1*°,le odpor, če bodo hoteli emigrantje na-k; kot nekaki učitelji od zgoraj navzdol, oodo govorili neprestano kako lepo je bilo k"?1 doli, dokler so bili seveda tam oni in 3"° slabo je bilo v nacionalnem oziru pre-n;.r,hijeno pri nas, dokler ni bilo med nami . Jm. Cemu omenjamo ta sicer brezpomembni /‘^ident? Ker se nam zdi tipičen dokaz na-Pacne mentalitete, s katero je prišlo zelo "^ogo emigrantov, predvsem onih, ki niso asli na Krasu, med nas in vsled katere je "lrpela ogromno škodo baš ona ideja, kot ko-16 glasniki so hoteli nastopati med nami ti niigrantje. Je že tako, odrasli smo bili tudi ji tudi mi smo kljub vsem napakam imeli Precej težkih skušenj v nacionalni borbi, tu-mi smo dokazali svoj nacionalizem pred sem svetom in smo nosili posledice svojega nacionalnega čuvstvovanjo in udejstvovanja, "raslega gjoveka učiti je težko in ni ravno rn , Jši dokaz ustaljenosti, čp. Se pusti od-i«Sk-, žlovek preveč učiti in spreminjati. Tudi s” blla stvar zagrabljena narobe, kajti priučiti « mora pač oni, ki pride na novo! Ta se mo-u,v. Prilagoditi novim razmeram, ta se mora vih naiPrej v novi krog znancev in njihova mišljenj, šele potem sme in more uspeš-nplivati na svojo novo okolico. So 1 8mo doživeli in videli nekaj drugega, če ČjtiSe emigrantje direktno na zunaj hoteli l0-nekai/ nas *n na9loPali vedno in povsod kot onj k corpus separatus med nami, so pač dili Sattll zakrivili, če so se domačini prilago-v ni,lemu niihovemu stališču in niso videli rocjnl1 neka' svoJega, marveč nekaj sicer so-gre ,P& vendar ne povsem lastnega. Ne ne “ za organizacije, ki so bile ustanovlje-* nam specielne organizacije emigrantov rodm,enom, s* v vzbujajo spomine na grudo in lepše čase. Kadar se govori o političnih razmerah v naši banovini, se mora vpoštevati seveda tudi one še danes dokaj številne vrste, ki se priznavajo k načelom in organizaciji bivše SLS. Ne le vsled razbitosti v naprednih vrstah, marveč tudi vsled dobre taktike klerikalnega časopisja in slabega poznavanja naših prilik so gotovi srbijanski krogi še vedno prepričani, da predstavlja skupina bivše SLS ogromno večino slovenskega dela našega naroda in da se brez te skupine med Slovenci ne da voditi trajno nobene politike. To stališče je gotovo deloma upravičeno, ker ni dobro, če se večji ali manjši del naroda bodisi vsled popolne pasivnosti, bodisi vsled pripadnosti k eni ali drugi opozicijski partiji odteguje aktivnemu sodelovanju in svojemu deležu na odgovornosti. To je vedno nezdravo, to rodi vedno neprijetne posledice, ki so vodstvu SLS prav gotOvo zelo dobro znane. Ne drži pa trditev, da bi se brez ene ali druge skupine, torej tudi brez bivše SLS ne dalo gospodariti v naši banovini. Ravno časi od septembra 1931 dalje kažejo, da je to mogoče in da abstinenca te skupine ne pomeni nobenega ogrožanja države in njenih interesov, pač pa škodo za to skupino samo, seveda tudi škodo za pozicijo Sloveiicev v državni politiki. To si je treba imeti pred očmi, kadar sc govori o vlogi dejansko še obstoječe SLS, ki je tudi v dobi po 9. oktobru 1984 ponovno nastopala bodisi samostojno bodisi v zvezi s svojimi blejskimi zavezniki in skušala uveljaviti zOpet sebe in svoje nazOre. Ne bomo govorili o teh poskusih, da So dokazali ti poskusi tudi intransingentifti elementom v vrstah SLS, da je vsako prenapenjanje loka opasno in da je danes nemogoče stavljati pretirane zahteve, ker ni faktorja, ki bi mogel ugoditi takim pretiranim zahtevam, pa naj bo položaj trenutno še tako zmeden in še toliko obetajoč za takozvano opozicijo. Obstojajo meje, ki niso nikjer fiksirane, ki pa so umevne same po sebi in ki jih vsled tega ne sme prekoračiti nihče od nas, pa naj bo pristaš ali nasprotnik obstoječega stanja. To bo dokazala tudi bližnja bodočnost. Edinstvo naroda in države je in ostane temelj naše države in nacionalne samostojnosti. Kdor gleda odprto, ta ve, da predstavlja armada bivše SLS na zunaj še vedno kompaktno maso, da pa ta masa na znotraj ni enotna. Kruh opozicije je grenak, kruh abstinence in postajanja po kotih je še grenkejši. Tega se zavedajo danes vsi rešni ljudje v vrstah SLS, pa naj pripadajo gospodarskim ali kulturnim krogom. In teh treznih elementov hvala Bogu ni malo. če so bili doslej odklonjeni razni poskusi pridobivanja, se je to zgodilo prav gotovo tudi iz onih razlogov, ki smo jih navedli v prvem članku. Ni pa nobenega dvoma, da obstoja v vrstah SLS razpoloženje za sodelovanje z vsemi treznimi elementi iz drugih taborov, kajti vsi vedo, da bi nadaljevanje današnjega stanja škodovalo vsem, zlasti pa bivši SLS, njeni solidnosti in njenim gospodarskim in kulturnim institucijam. Ni treba o tem podrobneje razpravljati, zadošča ta ugotovitev, ki brez dvoma drži. Še važnejše je morda vprašanje mladine. V prvih letih abstininee se je poslužila bivša SLS svoje srednješolske, zlasti pa akademske mla- dine kot avantgarde svojih separatističnih in federalističnih nazorov. Med to mladino je bi- lo vrženo geslo, da je slovenski narod s slovenskim jezikom in slovensko kulturo v opas-nosti. Mladina sc je dala speljati, poprijela je to geslo in doživeli smo dogodke, ki nam in naši kulturi, zlasti pa naši univerzi kot najvišji kulturni instituciji niso delali časti. Toda mladina ni ostala pri borbi za »obstoj slovenstva«, ona je šla dalje, njena gesla so postajala vedno radikalnejša. In končni uspeh? Večina one mladine, katero je bivša SLS lahko štela za svojo, je prešla v marksistični, deloma celo komunistični tabor. Tudi to je povzročilo mnogo skrbi in strahu v vrstah treznih pristašev bivše SLS, ki se zavedajo, da je mladino prav lahko spraviti v ekstreme, da je pa težko, včasih celo nemogoče spraviti jo nazaj na pot stvarnega in treznega razmišljanja in delovanja. Nič zato, če bo izzval ta naš človek kako reakcijo v enem ali drugem glasilu, ki zastopa stališče bivše SLS, nobeno zanikanje in izbegovanje ne bo spravilo s sveta teh gotovo ne razveseljivih dejstev, s katerimi mora računati in brez dvoma tudi računa vodstvo te bivše politične stranke. Poleg tega stojimo neposredno pred podpisom konkordata v Vatikanom. Vsebina konkordata še ni znana, brez dvoma pa bo prinesel konkordat zlasti nam, Slovencem ogromno olajšanje. Staro je naše stališče, katero zastopa danes tudi že pretežni del inteligence v taboru SLS, da politika ne spada v cerkev, da je treba vsled tega cerkev depolitizirati in zaključiti dobo, ko so vodili |ntiko v SLS skoraj izključno sami duhovniki. Brez dvoma so bili med njimi zelo sposobni politiki in se mora SLS ravno požrtvovalnemu in idealnemu delu teh svojih duhovniških voditeljev, pa tudi podeželskih župnikov in kaplanov zahvaliti, da je zavzela gospodujočo pozicijo v naši ožji domovini. Neugodna posledica tega dejstva pa je bila ta, da smo bili vsi, ki nismo spadali v vrste bivše SLS, stigmatizirani kot protiverski in brezverski ljudje, ker se je vcepljalo ljudem prepričanje, da je proti veri vsak, kdor ne sledi po duhovnikih vodeni SLS. Kot že omenjeno, traja odpor laiške inteligence v vrstah SLS proti nadvladi duhovništva že dolgo, ta odpor postaja vedno večji in odpornejši. Sklep konkordata bo zaključil to borbo, zaključek bo prinesel znatno olajšanje situacije za vse Slovence v vsakem, zlasti pa v političnem oziru. Tudi to je treba imeti v mislih in vpoštevati, kadar se razmotriva vloga pristašev bivše SLS v bodočnosti in možnost sodelovanja drugih skupin z njimi. Lahko torej rečemo, da razmere za bivšo SL,S niso rožnate in nimajo niti najmanjšega povoda veseliti sc sporov in cepljenja v naprednih vrstah. To tem manj, ker nudi naša prošlost vsem treznim elementom iz ene in druge skupine najboljši dokaz, da nadvlada ene skupine, izključna posest moči v rokah predstavnikov samo ene skupine ne znači posebnega profita in veselja za to skupino. Veseli so morda posamezniki, ker se lažje prerinejo na gotova mesta, ker ni konkurentov iz drugih skupin, stvarno pa predstavlja taka izključna nadvlada veliko opasnost tudi za vladajočo skupino zlasti v današnjih, gospodarsko tako težkih časih, ko jo treba sicer močne roke in energičnega vodstva, pa moro biti to vodstvo uspešno le, če stoje za njubi vsi resni in premišljeni krogi. Da je sodelovanje možno, o tem ne more biti nobenega dvoma, da obstoja razpoloženje za tako sodelovanje, tega ni treba niti posebej ugotavljati, kajti to razpoloženje ne datira šele od danes. Značilno je seveda, da a4s je to razpoloženje baš v zadnjih časih in gotovo tudi vsled zadnjih dogodkov silno po jačalo in je zajelo celo ljudi, ki bi Bvojčas razburjeni skočili pokonci, če bi se jim sam« namignilo o možnosti takega sodelovanja. Kako daleč gre to razpoloženje, kažejo govorice o nastanku neke slovenske fronte! Vse to je le ugibanje, prav gotovo pa do »slovenske fronte« ne bo nikdar prišlo, če bi naj pUme-nila ta »slovenska fronta« nekako uresničenje separatističnih teženj naših akademskih in literarnih slovenoborcev. Slovenska fronta more nastati in mora imeti v svojem progra*-mu čuvanje gospodarskih in kulturnih vrednot slovenskega dela našega naroda, vendaT le v okviru narodnega in državriega edinstVa, ki prav nič ne ograža niti Slovencev kot takih niti njihove kulture, niti njihovega jezi1-ka in njihovih tradicij. Združenje vseh poer-tivnih sil med Slovenci, doprinos teh sil v skupno delovanje z brati Srbi in Hrvati 8 ciljem, ustvariti enotno in močno Jugoslavijo, to bi moral biti program »slovenske fronte«, ki bi morala že na zunaj izključevati vsak« možnost sumničenja, da je predstavnica kakih separatističnh ali federalističnih tendenc. Čini bi obstojala možnost takega sunknttenja, bi bila slovenska fronta najbolj škodljiva nam Slovencem, ker bi takoj izzvala za nas neznosno in pogubnb protiutež dveh drugih front, to je hrvatske in srbske. Tega si |>a nihče ne želi med nami, vsak se zaveda, da smo Slovenci na najbolj eksponirani točki Ju*-goslavije, obdani od treh tujih držav, nam sovražnih narodov in da bi se zadušili gospodarsko, s tem pa tudi kulturno, če bi si s čemurkoli zaprli svoboden razmah proti vzhodu in jugu, svoboden izvoz naših industrijskih in obrtnih izdelkov ter svobodno gibanje naše inteligence, zlasti pa našega naraščanja tudi onstran Sotle in Kolpe. Hoteli smo nanizati le nekaj misli brez vsakega strahu pred raznimi, zlasti neresnimi komentarji in pred očitki, da smo se spreobrnili pod tem ali onim vplivom. Ni nobeiie spreobrnitve pri nas, ker je tudi treba ni, saj nismo nikdar in tudi ne bomo nikdar zapustili svoje osnovne teze, svoje jugosloven-ske miselnosti, ki nas pa ni nikdar in nais tudi v bodoče ne bo ovirala, da smo in ostanemo dobri in zavedni slovenski državljani kraljevine Jugoslavije in samozavestni pripadniki slovenskega dela enotnega jugoslo-venskega naroda. Za nas ni bilo nikdar nobenih konfliktov med jugoslovensko idejo in našim pripadništvom k slovenskemu delu ju-goslovenskcga naroda, stremeli smo in stremeli bomo po dosegi višje dobrine, ker se zavedamo, da bo samo jugoslovenska ideja ohranila nam Slovencem vse to, kar imamo res dobrega in vpoštevanja vrednega, zlasti naš jezik, in da bo le jugoslovenska ideja sposobna privesti v svobodo tudi one naše brate, ki danes še ne uživajo svobode, I. C. V vsem in povsod se je kazala ta ločitev in to že od vsega početka, takrat, ko smo bili mi »domačini« veseli in srečni, če smo mogli tudi v dejanju pokazati svojo žalost nad zgubljeno zemljo in smo tekmovali v tem, kje in kako bi ustvarili boljša mesta izgnanim trpinom. Polnih deset let je trajala ta doba, ki ni bila doba gostoljubnosti, marveč samoposebi razumljivega sprejemanja in dajanja, o katerem se sploh ne govori. Ko pa je začela pritiskati svetovna kriza in je začelo naraščati število brezposelnih domačinov, zlasti inteligenčnega naraščaja, takrat so padli pogledi brezposelnih »domačinov« predvsem na emigrante, ki so že dotlej zasedli lepo število mest v naši banovini, , pa so seveda tudi še odtlej zasedali vedno nova mesta. Da ni bilo gorenje, le od manjšega dela emigrantov povzročene zunanje ločitve, bi domačinom vse to padlo v oči tako ostro, kot se je to dejansko zgodilo. Kriza je s svojo borbo za košček kruha to ločitev zaostrila in ustvarila oni nevčečni prepad, ki danes žal obstoja in ga neprijetno čutimo prav vsi uvidevni ljudje na eni in drugi strani. Ni dvoma, da je bilo storjenih dovolj pogrešk, kojih posledice preprečujejo, da bi se ta prepad premostil. Ravno tako tudi ni dvoma o tem, da pretežni del naših priseljenih bratov na vsem tem ne nosi niti najmanjše krivde, marveč so zakrivili to stanje le oni faktorji, ki so nastopajoč pod emigrantskim imenom z neko nastrpnostjo izzivali pri domačinih animoznost proti »Primorcem«. Neprijetno je že dejstvo, da obstoja danes bolj kot je obstojala kdaj prej ločitev v »domačine« in »Primorce«, še bolj neprijetna pa je okolnost, da se meče danes med »Primorce« prav vse, ki so prišli iz krajev onkraj Rakeka, čeprav niso bili nikdar, niso in tudi nočejo biti »Primorci« v pravem, ožjem smislu besede. Je velika razlika med našimi ljudmi, izišlimi iz trdih tal Krasa in onimi, ki so živeli v stalnem stiku z italijanskim življem in so se že pred vojno nekoliko navzeli italijanskega temperamenta. Že takrat se je n. pr. med akademiki v bivših avstrijskih univerzitevnih mestih opažalo, da so se predvsem Tržačani, deloma pa tudi Goričani več ali manj izolirali od drugih naših akademikov, tvorili neke lastne krožke, posluževali se prav radi italijanščine in to kljub protestom s strani ostalih akademikov. Dočim so se Kraševci čutili povsem eno z drugimi slovenskimi tovariši, so tvorili »Primorci« v ožjem smislu besede vedno neko posebno skupino, ki je s svojo živahnostjo, pa tudi z neprestanim opevanjem Trsta in Gorice, povzdigovanjem tainošnjih razmer in nekakim prezirljivim gledanjem na Štajerce in Kranjce vzbujala pozornost. Ta ločitev obstoja še danes in jo mora opaziti vsak, ki se nekoliko poglobi v naše »Primorce«. To loči- tev je treba tudi vedno vpoštevati, kadar se govori o Primorcih, ki nikakor niso eno, marveč se ločijo tudi med seboj najmanj v dve skupini, ki se razlikujeta že na zunaj po temperamentu in vsem svojem nastopu. Le preveč si danes zastiramo oči pred takimi pojavi, s katerimi je treba resno računati, kajti le v tem primeru jih bo mogoče zdraviti in tudi ozdraviti. Taki pojavi so gotovo skrajno škodljivi in bo treba napeti vse sile, da se jih zatre in da se ustvari iz vseh nas Slovencev tu in onstran državnih ipeja enotno, za istimi cilji štremečo celoto, kajti sicer bo naše itak majhno število zgubilo še ono veljavo, katero ima danes vsaj še v mer jah naše države. Vsi, ki so prišli k nam vsled resnične nujnosti, da si rešijo svoj obstoj ih svoje življenje, so prišli k nam kot naši, ki li lahko poljubno izbirajo kraj svojega bivanja in način svoje zaposlitve pod domačo streho. Ali se naselijo v Dravski banovini ali pa gredo dalje proti vzhodu in jugu, svobodna jim pot, doma so in kot domačini imajo svobodo gibanja. Skupni interesi zahtevajo, da se razlikovanje polagoma popolnoma zabriše, ker prav gotovo ni koristno, marveč škoduje nam vsem, zlasti pa emigrantom in onim ciljem, radi katerih se organizirajo in radi katerih se baje razlikujejo, od nas. Teh ciljev ne bodo dosegli emigrantje sami, doseči jih bo mogla le enotna jugoslovanska država z enotnim jugoslovanskim narodom, ki SVeve znefcde »Glas naroda« poroča: Politimi spletkarji ali gospodarski politiki Dandanes, ko je svet nestalen v vsakem pogledu, ne samo v gospodarskih rečeh, temveč tudi v političnem življenju, se marsikdo sklicuje na stalnost in načelne usmeritve, kakor jih je doživljal pred vojno. To so predvsem starejši gospodje, zakaj današnja mladina se spominja na življenje pred 1. 1914. samo megleno, ako se sploh spominja. Reš, da so nekdaj veljale tudi v politiki neke načelne smernice, skoraj bi rekli dogme, katere kršiti je bilo kar grešno. Dandanes je drugače. Pa ne zaradi ljudi, kakor da bi se ti spremenili, temveč zaradi mnogo hi-tretjšega tempa življenja. Politika, ki je izraz gospodarskega stanja in hotenja, se mora ravnati po tekočem traku življenja ljudstva in narodov; zakaj življenje noče slediti političnim zamislekom posameznika ali posameznih skupin in organizacij. Prožnost in okretnost je torej danes hudo potrebna. Vkljub temu pa je tudi dandanes potrebna v politiki neka jasnost o ciljih, za katerimi gremo. Pri nas bi moral javni delavec, pa ne samo ta, vse ljudstvo bi moralo biti prežeto tehle ciljev: Prvič, da nam je država jugoslovanska potrebna in koristna za življenje sploh. Drugič, da mora v tej državi vladati red in absolutno spoštovanje zakonov. Tretjič, da moramo vsi stremeti za tem, da se izboljšajo življenjske prilike našega malega človeka, to je kmeta, delavca, obrtnika in uradnika — nameščenca. Kdor to prizna, se mora po tem tudi ravnati. Tega nam manjka. To jasnost in to zavest pa imej vsakdo. Na žalost pa vidimo, da se pri nas v javnosti najvidnejši ljudje ne ravnajo po tem. Zakaj ne? Zato, ker mislijo preveč na sebe, na svoj osebni položaj, na splošno narodno korist pa bore malo, časih pa tudi nič. Tako smo v zadnjih 15 letili cesto doživeli neverjetne stvari. Posamezne politične stranke in struje, ki so se grele na solncu vladne milosti, so na dolgo in široko dokazovale svoj neodpovedljivi patriotizem in svojo neomajno državotvornost. Kakor hitro pa so bile po sili dogodkov nekoliko odrinjene od oblasti, pa so takoj zašle v bučno opozicijo in njihove kritike ni bilo ne konca ne kraja, pa čeprav so objekte svoje kritike ustvarile baš one same. Videli smo visoke politike na delu, ki so bili zelo absolutistično in ošabno razpoloženi, ki niso hoteli poslušati niti dobronamernih svetovalcev in prijateljev. Kakor hitro pa so izgubili svoj visoki položaj, so pljuvali na svoje lastne ukrepe in odloke. Ti ljudje so mislili predvsem le na svojo vsebno korist ali ugodje, ki ga prinaša s seboj visok položaj; zato so tako delali. V zadnjih letih so se nekatere politične osebnosti — saj ni treba s prstom pokazati na nje! — izurile v takšnem političnem in-trigantstvu, ki je vse obsodbe vredno. Ze dolga leta se že kolportirajo med ljudmi razne novice, ki se nikoli ne uresničijo. Ravno zadnje dni so ljudje, ki ne morejo preboleti, da je bila njihova politična vsemogočnost ma- lo okrnjena, raznašali vznemirljive vesti, ki se samo šepečejo od moža do moža. Danes izmišljotina, da je padel Jevtič, jutri flauza, da je odstopil general Zivkovič in potem zopet govorica, da so ti in oni ministri odstopili itd. Vse to se lahko zgodi, to ni nemogoče. Toda vse te in takšne vesti so gladko izmišljene in ljudje, ki so jih vrgli med ljudstvo, so dobro vedeli, da so si jih namenoma izmislili, ker jim je šlo to v račun njihovih političnih intrig. Pred leti si slišal takšne in podobne novice na Krekovem trgu in na Miklošičevi cesti. Danes, ko se je situacija malo zasukala, pa jih lahko čuješ tudi v Šelen-burgovi ulici ali na Kongresnem trgu. bo pazil na naše zasedeno ozemlje s prav toliko pozornostjo in skrbjo kot na vsak drugi košček domače grude, pa naj leži kjerkoli v mejah ali izven meja naše države. To ločevanje pa je zlasti opasno v današnjih časih težke gospodarske krize, ki tudi proti lastni volji spravlja v medsebojno borbo prosilce za razne službe in prehaja zlasti na ozemlju naše banovine v velikem številu primerov na opasni teren razlikovanja med domačini in Primorci. Če bi se ti »Primorci« ne bili hote ali nehote ločili od domačinov, bi jih poslednji tudi ne opazili v toliki meri. Kako to n. pr., da so naši ljudje v Prekmurju tako nevoljni nad Primorci? Izvajanje agrarne reforme je dalo povod, bedni domačini so čakali stoletja na zemljo madžarskih magnatov, ko so že mislili, da bodo dobili to zemljo, so se pa naenkrat pojavili kolonisti iz Primorja. Ti kolonisti so bili nedolžni, krivi so bili oni, ki so jih poslali tja ne da bi se zavedali, da morajo vzbuditi s tem nevoljo proti »prišlekom«, nevoljo, ki se ni omejila samo na posamejne osebe, marveč na ves emigrantski problem. Dovolj takih razlogov bi se lahko še navedlo, skupni efekt vsega tega je žal strahotni padec onega interesa in zanimanja, ki je vladalo še pred leti med Slovenci za zasedeno ozemlje in neosvobojene brate. Takih vprašanj ne moremo in ne smemo reševati z osebnih vidikov, treba jih je načeti globlje in se pri tem ne smemo stražiti nobenih zamer. Mi nacijonalisti odklanjamo gonjo proti Primorcem, zaviramo z vsemi svojimi močmi pojave, ki bi mogli na zunaj in pred vsem svetom pokazati prepad, ki je tu in ga zakriti ne moremo, pojave, ki se ne kažejo samo na polju kruhoborbe ali pa za gostilniškimi mizami, marveč posegajo celo v dnevno politiko in ustvarjajo tudi tu neke fronte. Gorje nam, če vseh teh pojavov z združenimi močmi ne bomo zlikvidirali čini-prej in na čim odločnejši način. To ni politika. To so intrige in laži! S tem se mora nehati! Brez kazni se ne sme več dogajati, da danes sumničiš vse ljudi okoli sebe nelojalnosti in kot subverzivne elemente zato, da se sam prikažeš kot edini rešitelj — domovine, jutri pa, ko si izgubil svoj izumetničeni vpliv, pa zagrešiš dejanja, ki niso v skladu s kazenskim zakonom. Takšni patrioti na odpoved so* vsaki družbi in vsaki državi res nevarni in se jih imenuje politične prevarante. Politika je delo za občo korist. Kadar je takšna, je tudi poštena. Danes, ko naš ma- li 'človek težko živi in se mora boriti s številnimi težavami in zaprekami, pa politika ne sme biti drugega kot misel in delo za povzdigo gospodarstva. Vsak naš minister, vsak župan, vsak občinski odbornik, vsak odbornik naših hranilnic in posojilnic, skratka vsak človek, naj ima kakšno javno šaržo ali ne, se mora zavedati in samo na to misliti, da je delo za popravo in izboljšanje našega splošnega gospodarstva edino prava politika. Pošteno misliti je treba najprej, potem bo tudi naše delo pošteno in uspešno. Geslo bodočih dni bodi: »Gospodarstvo moralno popraviti najprej, samo to imejmo pred očmi, samo za tem stremimo, in videli bomo, da takšna skupina in poštena volja mora postati meso, mora roditi uspehe v korist naroda in s tem tudi države. Pristavek »Pohoda«: Šelenburgova ulica je razumela in odgovarja, da slika ta članek prav dobro one osebe, ki bodo imele kmalu priliko izgubiti svoj izumetničeni vpliv in pljuvati na svoje lastne ukrepe in odloke. V nizu neprestanih zahtevanj v »Po-hod« se je zadnja številka »Slovenije-^ obregnila tudi ob članek brata Sancina Borisa: »Ali je današnja mladina res materialistična?« Izjemoma odstopamo od svojega stališča, da se ne spuščamo v nesmiselne in nepotrebne polemike s tem listom ter objavljamo pričujoči odgovor. Uredništvo. Korajža velja. To je stara stvar. Če ne kričiš, te ne bo nihče slišal, posebno, ako si majhen. Tega se v polni meri zaveda v Ljubljani izhajajoči tednik »Slovenija« in njegovi anonimni pisci. Če bi jim odrekli vse njihove dobre lastnosti, bi jim kljub temu še vedno ostala njihova čudovita odkritost & intelektualna sposobnost. Kljub vsem tem naravnost odličnim svoj-stvom in širokemu krogu čitateljev, kljub nepreglednim vrstam z do temeljev izgrajeno in dobro sestavljeno ideologijo preskrbljenih »slovenarjev«, se še vedno dnevno dogajajo škandali, da skoro nihče ne odgovarja na v »Sloveniji« iznešene napade. Kje pa bi mogel, ko so pa tako resnični in nepobitni! Tudi jaz bi tega ne delal, čeprav so v navedenem tedniku smatrali za svojo sveto dolžnost, da so se že parkrat z njim lastnim načinom spravili nad razne moje članke. Vendar pa vsebuje njihovo zadnje samovoljno tolmačenje nekaj takih netočnosti, mirno katerih ne morem. Obenem pa je to tako klasičen primer prevračanja besed in misli, da nikomur ne bo škodilo, ako si ga ogleda. V njem se mu bo v vsej goloti pokazala kakovost okrog »Slovenije« zbrane inteligence. Ta tednik je baje glasilo »slovenskega izobraženstva«. Oglejmo si torej na praktičnem primeru, kako akademsko dostojanstveno in pametno to izobražen-stvo dela, misli in sklepa. V članku »Ali je sodobna mladina materialistična?« sem razglabljal o mladini kot taki, nacijonalni, komunistični ali kakršnikoli že. Nisem jemal posameznikov, niti skupin, temveč celote, vso danes doraščajočo mladino, tja do 25. leta. To so vrste med katere spadam tudi sam. Smešno bi bilo misliti, da bi si tako mladi ljudje želeli postati čez noč voditelji ter da radi tega priganjajo starejšo generacijo naj odstopi. 25 letne državne svetnike in ministre si pač lahko predstavlja le tisti, ki mu je strah pred bodočnostjo že zelo povečal oči, oziroma so mu od starosti tako opešale, da vidi že nemogoče stvari. V navedenem članku sem prišel do zaključka, da vsa današnja mladina deluje v smeri svojih idej iz idealnih nagibov, da ji je cilj splošna, ne pa osebna korist, kot ji to danes mnogi očitajo, med njimi v svojem komentarju tudi g. Anonimni. Veseli me, ko vidim, da je moral g. Anonimni najprej preobrniti smisel članka, navesti en stavek, ne pa njegove razi. in šele potem lahko postavil svojo bistroumno ugotovitev, ki izzveni v izključnem fortissimu z ^zgoščenimi besedami«, češ, da trdim: »Vi stari ste se nalezli dovolj denarja pri svojih opravilih kot upravni svetniki, državni upravitelji, narodni borci. Odmaknite se, tudi mi bi hoteli priti na vrsto!« G. Anonimni, ali se Vam je morda zaletelo? Zanima me, kolikokrat je g. Anonimnega zapekla vest, predno je v tem primeru to trditev z mirno dušo napisal. Morda je pa sploh nima. Vsaj tako bi človek zaključil po vsakokratnem čitanju »Slovenije«, kjer vidijo vse le v eni barvi. Toda s tistim, ki noče, oziroma ne more (to dokazuje njegov komentar) nekaj razumeti, nima smisla razgovarjati. Daleč sem od tega, da bi se bavil z dokazovanjem. Ni potrebno. Kdor prečita moj navedeni članek v »Pohodu« in njegov komentar v »Sloveniji«, bo takoj videl pri čem je. Vsako razdobje ima svoje posebnosti. Naj bo to kratka ali dolga doba, vedno najdemo neke pojave, s katerimi moramo ta čas ka-rakterizirati. V najnovejšem času se je splošno uveljavila miselnost, ki zahteva novih ljudi, primernih novim časom. Mogoče bodo baš s to miselnostjo bodoči zgodovinarji označili našo sedanjo politično dobo — prva leta po smrti kralja Aleksandra. Zahteva po novih ljudeh je bila tako močna, da je sijajno zmagala, dobili smo v državnem življenju popolnoma nove osebnosti, ki vodijo državno politiko po čisto novih poteh sporazumov in pridobivanja. V Dravski banovini se je ta zahteva pojavila posebno močno in kot njen rezultat smo dobili od vseh poslancev 25 novih. Skoro vsi so doslej neznane osebnosti, vsak bi imel pravico trditi o sebi, da je nepopisan list. Ta pojav je skrajno simpatičen, ker se s tem odpirajo Slovencem res nove nade, da se bo vendar izpolnilo ono, kar so novi poslanci obljubovali v svojih volilnih govorih. Te nove nade so lepo obeležje letošnje pomladi. Res, kar simbolično: Na pomlad, v mesecu maju, mesecu ljubezni smo dobili nove sile, nove ljudi, ki bodo, vlivajoč narodu nove nade delovali na medsebojni ljubezni in tako zelo koristni politiki pridobivanja ne dovolj zavednih elementov, za edino pravo stališče. Pridobivanje spada med edino prave in zato nove metode v politiki. Edino prave za- Pripomnil bi le, da je članek podpisan s polnim imenom in da je v njem iznešeno v prvi vrsti moje osebno mišljenje, brez kakršnihkoli drugih namenov. Postavil sem le golo trditev. Edino kot takega bi se ga moglo in smelo napadati. Zavedal sem se, da bo marsikoga neprijetno zadel. Kot vidim, pa se čuti prizadeta ena kot druga stran. Vprav to mi dokazuje njegovo pravilnost. Naš narod ne bo živel niti od slovenobor-skih, niti jugoslovenskih fraz, temveč le od, z lastnimi rokami zasluženega kruha. To mu je treba omogočiti. Vprašanje pa je, kje ga bo lažje dobil, ali v svobodni Veliki Jugoslaviji, ali pa kot »ka-nonenfuter« v abesinski vojni; v lastni dovolj močni državi, ali pa v, po milosti in na korist raznih imperijalistov živeči liliputan-tanski republiki; v skupnosti in medsebojnem razumevanju, ali v »bratskih« razprtijah, nezaupanju in medsebojni zagrizenosti. V tem pogledu nimamo istih misli, ni res g. Anonimni? Najbrž Vas čevelj tu žuli in iz te bolečine se porajajo Vaši komentarji. Roko na srce in priznajte! V eni prejšnjih številk »Pohoda« je bilo pisano o nekdanji »Samostojni kmetijski stranki« kot, da je to bila nekaka ustanova pok. dr. Žerjava. Tolikokrat smo že čitali to že tudi drugje, da menda tako nekako misli tudi večina javnosti. In vendar to ni res. Pisec je črpal iz nezanesljivih virov. (Dr. Lončar, Politična zgodovina Slovencev, op. ur.) To lahko trdim kot soustanovitelj bivše »Samostojne kmetijske stranke«, kot njen prvi voljeni glavni tajnik, poznejši podpredsednik, urednik »Kmetskega lista« in do nekaj časa njen spiritus agens in vector. Vsaj jaz sem bil ob ustanovitvi partijsko še nepopisan list. Nobeni stranki nisem prej pripadal, nikjer se nisem strankarsko udejstvoval. Mnogi drugi, starejši ljudje so prej pač bili ali »klerikalci« ali »liberalci« — vsi pa kmetovalci. Ne morem trditi, da ne bi bila dr. Žerjavova stranka JDS tudi poslala kakega človeka, ki naj bi se bil delal našega, a skušal napeljati vodo na tedanji JDS-jin mlin. Celo na sumu sem imel par ljudi. Da pa je bil dr. Žerjav dal pobudo za ustanovitev »Samostojne kmetijske stranke« ali, da bi bil imel pri njej kak vpliv, meni ni bilo, niti sedaj ni znano, dasi bi jaz to po tedanji svoji vlogi moral vedeti. Saj so nas tudi sicer napadali takrat i liberalci i klerikalci in stranko so imenovali mrtvorojeno dete. Jaz do po ustanovitvi »Samostojne kmetijske stranke« dr. Žerjava sploh nisem poznal, spoznal sem ga šele ob neki svečani priliki (menda na rojstni dan kralja Petra I.), ko sem šel na vlado čestitati v strankinem imenu. Dr. Žerjav je kot tedanji predsednik Pokrajinske vlade sprejemal čestitke. Prav dobro se še spominjam, da se ob tej priliki nisva prav nič simpatično gledala, dasi sem ga cenil. Ako bi bil dr. Žerjav ustanavljal neko stranko, kot nekako filijalko JDS, bi se prav gotovo imenovala »Kmetska stranka«, medtem, ko sta se nova stranka in list po moji ini-ci jati vi in volji imenovala »S. kmetijska s.« in Kmetijski 1.« Star politik ni vajen takega naslova, ki je pomenil bolj profesijonalnost pokreta, nego je videl le »kmeta« kot stan in gromado podpor željnih volilcev. Brez dvoma bi se bil star politik odločil za ime »Kmetska«, jaz pa sem hotel že v imenu povedati več, t. j. ne samo zbirališče volilcev, ki naj pomagajo koga riniti navzgor, nego sem hotel dati po-kretu tudi na zunaj tisti značaj, ki ga je imel, t. j. ekonomsko-socialno-kmetski in pa politično vzgojni, da bi se bil začel kmet uspo- to, ker ni potreba pridobivati za državno idejo tistega, ki je že državotvoren. Nova metoda pa je pridobivanje zato, ker je res noviteta. Kedaj so skušali n. pr. stari liberalci pridobivati klerikalce za liberalizem? Kedaj so pa klerikalci pridobivali liberalce za katoliško politiko? Nikoli! Mogoče so bili malenkostni poskusi, ki pa niso obrodili sadov, ker niso bili pri stvari pravi ljudje. Njihovo pridobivanje je bilo nevredno pravih politikov. Šli so od volilca do volilca ter agitirali za sebe... Danes so drugi časi in nove metode. Agitacija med posamezniki je prazna stvar, ker današnji časi ne trpijo malenkostnih metod. Treba je res novega načina. Agitacije en bloc. Recimo med trgovci, posestniki, stanovanjskimi najemniki, železničarji itd. Prav gotovo, skoro vsak volilec pripada enemu takih stanov in s tem je zajet v agitacije. Ko so se Siovenci tako kot en mož 5. maja izjavili za pravo politiko, so dali s tem najboljši odgovor onimT ki so skušali še nadalje uganjati politično alikimijo, ki je enkrat za vselej doživela svoj poraz. Gremo v res novo dobo, k res novim ljudem, v res nove metode! — n. JPOJHOD^ živi samo od - naročnine! Tu bo najbrže vzrok, zakaj mora biti črno, oblateno, zakaj mora biti »nenačelno« in umazano vse to, kar povedo tisti, ki niso z Vami v tem pogledu istih misli. Nikdar nisem bil in tudi danes nisem član Jugoslovenske nacijonalne stranke. Vse kar pišem, pišem kot mislim in tako tudi delam-Za enkrat še nisem vajen sklepati kompromisov, dajati zaupnico, če govorim, da je potrebna nezaupnica. To dokazuje tudi tisti dogodek, čigar posledica je bil članek, s katerim ste v svojem komentarju napravili tako vratolomno akrobacijo, želeč ga videti v svojim nameram primerni legi. Ko smo pa že pri vprašanju nezaupnice, mislimv da bi jo na osnovi svojega postopanja zaslužil pred vsemi drugimi v prvi vrsti g-Anonimni skupno s svojo »Slovenijo«, za katero pri najboljši volji ne morem uganiti, čemu sploh izhaja. V njeno veliko žalost (ali veselje) pa moram končno povedati, da spadam tudi jaz med tiste, ki smatrajo, da je nepotrebno odgovarjati na njene napade. Vse to sem napisal le iz vljudnosti in v zahvalo, ker se je že tolikokrat tako uspešno bavila z mojimi članki. Sancin Boris. sabljati za res »samostojno« presojanje dnev--ne politike in da bi se bilo kmetijskemu go-spodarstvu dalo več povdarka in se mu posvečalo več in sistematičnejše pažnje kot je bilo dotlej med Slovenci v navadi. To pa posebno zato, ker sta v novi državi slovenski kmetijski značaj in interes bistveno drugačna kot v drugih pokrajinah uedinjene domovine. Škoda, da je ta stranka kasneje, ko sem se umaknil iz strankarske politike, krenila na druga pota. Te vrstice sem napisal zato, da javnost ne bo krivo poučena in da ne bo verjela političnim »zgodovinarjem«, ki so pisali vsak s svojega vidika, ki so pisali neobjektivno ali jim je bil celo namen pisati tako, kot so pisali in se namenoma niso potrudili do resnice, ki so torej pisali tendenčno. Da so neki »zgodovinarji« bili taki, se lahko vsakdo prepriča tudi na tem, če pregleda neko knjižico, ki opisuje nekako zgodovino bivše »Samostojne kmetijske stranke*.v njej prijaznem smislu-Dasi sem bil od vsega početka pa do najjačje-ga razmaha tega pokreta glavni in zelo agiln1 delavec stranke v centrali, zelo viden funkci-jonar in organizator, me ta zgodovinar niti ne pozna, zanj nisem nikdar eksistiral, niti z besedico ne omenja mojega dela, zato pa drugim, ki so kasneje prišli, dvori. Jaz seveda takrat, ko je ta zgodovinar pisal, res nisem bil več v stranki. Tako je prezrl tudi druge usta-novitelje in prve požrtvovalne delavce, ki te' daj niso bili več v stranki radi nesoglasja, ki se je bilo pojavilo med vodilnimi osebami. Besed o sebi nisem napisal zato, ker bi se mi za malo zdelo, da me je dotični »zgodovinar« prezrl (kar je storil bržčas namenoma) ker pisanje o meni v tistem njegovem delu ne bi bilo v interesu stvari, za katero je zastavil svoje pero), temveč sem to napisa zgolj zato, da tudi v tem podkrepim svojo trditev, da so taki in slični »politični« ali »strankarski« zgodovinarji pisali brez prave ve3_*’ pač tendenčno, tako, kot se jim je zdelo z svojo stranko ali za prijatelje najumestnej » morda so pisali celo po naročilu ali vsaj tako, da so se enostransko informirali. Dipl. agr. A. Jamnik- Uganka. Kaj bi bilo, če ne bi bilo »Pohoda«, Bo jevnikov in »Napoleona«? (»jBfui9A0is< bibIbiizi !Q ®n) Mladi in slavi Jugoslovani Kaj je resnic« ? A. Makarovič: Boj za Venede (Nadaljevanje.) Kar se pa tiče Jomsburga, o tem ni dvo-P1^ — da je slovansko — J umne! Ali je g. K. »skal rejnico, če je sel sam k Sch.? Ali je dognal kakšno dejstvo, če je »poročal«? Za-*aj se je K. izogibal jezikovne razlage? Vsakdo, ki se je pečal z »Vineto«, je moral tudi z jezikovnega stališča govoriti. Saj! so imena, ki nam jih podaja kronike, vedno problematična. Posebno se temu ne more izogniti jezi-Koslovec-strokovnjak (Niezveza« itd. Kdo je tisti, ki tako fantazira? «az ne, ker nisem nikdar pisal o Medini ne o «uezu, itd. Če je mene mislil, potem naj bi navedel n. pr„ Aquileja in Oglej, Poreč, Piran !z »Peruna«, Volosko iz »Velesa«, Radgono ’z >Radehosta«, Velenje iz »Velesa«, in druge se bolj nerodne! Kako smešno, kako tragikomično, kajne? Vse to pa je na slovanskem ozemlju, ne v Aziji ne v Afriki. Če je namenjeno meni tisto v Afriki in Juž. Ameriki, je le pomoč iz zadrege: »Oqui sensa stroppa una busa!« Menda g. K. ne misli, da je iskati slovanstvo ob Odri nekaj takega kot iskati j?a v Kapstatu! Potem sta v družbi nas tragi-Komikov — Niederle in Briickner in še mno-gokateri — strokovnjak. Na to boste odgovori, da so šli strokovnjaki bolj resno na delo ^ niso fantazirali! Nekatere fantazije pa so jfu. K. gotovo znane v tem oziru, zares fan-^zije, kot sem mu eno tudi navedel v svojem članku: »Slovanom se ta falsifikacija {Jumne — Jomsburg — Vineta) zdi tako čista resnica, kakor enkrat stara enačba Jumne ~~ Julin, Volinij. (Celo Niederle je fantazi-ral o »Julblocku«, germanskem badnjaku v zvezi z imenom Julin)«. Juliua pa je potvorba lniena volinj, kot sem v članku omenil: »Če so mogoče naredili iz Volinja Julin zaradi ''“lija Cezarja, ima to vsaj en smisel za kronista, ki ie hotel iz naših imen dokazati pradavne stike z Rimljani! Kronist Ebbo (Vita Ottonis, itd.) piše: »Julin a Julio Caesare con-dita et nominata«, torej je bilo zaradi Celarja! Kronist nam je naredil tudi Juia Au-tfnsta iz — Woligosta (ob Peni): »urbis woli-8ost apud urbaniores vocatur Julia Augusta Propter urbis conditor.em Julium Caesarem«! je zopet tako tolmačenje, ki nam je dokaz, d’a Julin nikdar ni eksistiral, da je torej iščoč Vineto in Jomsburg fantaziral marsikdo (ne samo Niederle), ki je tolmačil Julin — Jumne ~~~ Jomsburg — Vineta! Za kaj takega je treba precej fantazije! Veliko več nego za enačbo Vineta — Venetia! Kronisti bi naredili iz Vi Ju, oe bi se dalo tudi ostalo prevesti, zaradi Julija Cezarja, nikdar pa iz Jumne — Junmeta — Vimneta — vineta (presneto dolga pot!), ki na koncu še nima nobenega stika z Rimljani, ne njih zgodovino ! Tako so si kronisti skonstruirali boga Julija (Herbord), ki so si ga tolmačili kot oboževanega Cezarja! (Taka navdušenost za Cezarja je morala le imeti svoj vzrok iz zgodovine; to mimogrede.) Velik strokovnjak »c ie torej zafantaziral, da je Jumne — Vineta — Volinj s pomočjo »Julina«, ki se je njemu zdel nordijski! Pri tem pa ni nič opore v pokrajini za tako trditev (Jumne, Vineta — Julin, Jomsborg), ampak baš nasprotno je vse kazalo na Usedom-, še nekaj k samemu »poročilu«! »Stara poročila«, piše g. K., v ^Kronikah in stari zemljevidi so postavljali Vineto na razne kraje«. To ni res! »Vrnete« s tem imenom stare kronike sploh ne omenjajo. Zemljevildi pač, a jo lokalizirajo med severozapadini rtič otoka Usedoma in otočič Ruden, torej ne na razne kraje. Nikdar pri Valjnju. I* zadrege se je Niederle pomagal ‘udi na ta način, da je trdil, da je mesto inielo več imen! Izkazalo se je pa, da je Vohaj bil vedno to in nikdar — Julin! »Osel Sre le enkrat na led — baš to je oslovstvo!« /jUPančič! Za citat iz Prešerna lepa hvala! Da neko potopljeno mesto da lokalizirati »z ?°hrimi razlogi« na severozapadni rt otoka Usadoma, to verjamemo! Da je bilo to Vineta Uidi — ker nam tako prediaja ljudsko izročilo, Pri katerem ni prepisovanja, ne falsifieiranja, "Večjemu naivna etimologija. Vprašanje je le a“ ie tisto potopljeno mesto Vineta identično 2 Jomsburgom in Jumne, in tu je jezikoslo-v®c ina mestu! Kakor ste navedli nestrokovnjaka — tako bi bolj pravilno — Niederleja! M Saino jezikoslovec Koštial jo nedotakljiv. ,e tako sovražnik Vrnete v strokovnjaški vlo-zgodovinarja in tu ne pomaga ne poza, ne ~7 grandezza! Ga. Koštiala bi prosil, da mi kot strokovnjak-jezikoslovec razloži iine Venedi — Vtndi, r str°'{0vnjaki iščejo resnico, jo iščejo p ay tako nestrokovnjaki, prav tako resno! , ripusovati nestrokovnjakom fantazijo, stro-t,.anU'*a»OIU *>a ?resno prizadevanje«, je preti-iftb-v’ ‘iesrK)st lu 'neresnost, fantazija ali ob-zKu j008.1 -*e vse. ^ človeka, tu nima izobra-dosti opraviti! Kadar pa zajame človek hrJIW (Dalje prihodnjič.) Zaščitimo domače delo! Neštetokrat so domače korporacije in strokovne organizacije zahtevale od države zaščito domače delovne moči, ki je v podjetjih, katerim gospodarijo tujci, zapostavljena. Vsak tujec, ki prične v Jugoslaviji industrijsko delovanje, pripelje s seboj razen svojega kapitala, tudi varuhe, ki mu ta kapital ščitijo in pomagajo množiti. Različni mojstri in inže-njerji, ki so nenadomestljivi, odjedajo našim strokovnjakom kruh, na drugi strani so pa najvestnejši priganjači, ki svoj posel opravljajo grobo in brez usmiljenja, p Če bi bili taki mojstri in strokovnjaki res nenadomestljivi, ne bi končno nihče ničesar rekel. Toda zgodi se, da osebe, ki jih pripeljejo inozemski kapitalisti v našo državo, sploh niso strokovnjaki. Tak slučaj je bil v neki naši steklarni, ko je deloval kot strokovnjak za brušeno steklo inženjer agronomije — češki žid. Takih primerov je vse polno. Toda ne-le v industriji, tudi drugod zasluži zaščita domače delavne moči vso pozornost. V gradbeno arhitektonski stroki se n. pr. dnevno dogrfja, da kličejo bogatejši ljudje arhitekte iz inozemstva, ki naj bi jim napravili načrte, bodisi za stavbo, vrt ali notranjo opremo. Splošno znan je primer nekega bivšega ministra, ki mu domač arhitekt ni bil dovolj sposoben, pa je klical inozemca. Svojevrstno podpiranje inozemske industrije po naših podjetjih je kupovanje in uporaba inozemskega tiskarskega papirja. Izgovor, da je domač papir slab in da praši v rotaciji, ne drži. Papir je tak, kot se ga naroči. Odgovarjati mora po teži na kvadratni meter, po vsebini lesovine, lepila itd. Izdelovanje tiskarskega papirja ni nikaka umetnost, doma ga izdelajo prav dobrega in sramota je, da se ta artikel uvaža in to še iz držav, ki nam niso kdo ve kako naklonjene. Takih primerov je nebroj — vsi dokazujejo, da je ves sistem zaščite narodnega dela zgrešen in da more spremeniti te nedostatke, ki oškodujejo našo državo letno za ogromno vsote^ le sistem, ki bo imel avtoriteto, ki se bo naslanjal na ves narod, ki bo delal brez ozira na levo in desno, nesebično. Le pravi nacijonalni sistem. Ob petkih in svetkih lahko pripravljaš »JAJNINE«. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s solato, fižolom, ali kot vloga v postno in mesno juho. »JAJNINE« požlahtnijo vsako jed. Tekstilni delava najbolj izkoriščeni Vsled visoke zaščite carine se je tekstilna industrija v Jugoslaviji silno razvila. Iz malih obratov so nastale velike tovarne, ki proizvajajo ogromne množine tekstilne robe. V Dravski banovini imamo tekstilno industrijo posebno v Kranju in v Mariboru. Velika večina prav te industrije je v židovsko-nemško-čeških rokah. Visoki dobički tekstilne industrije pa ne izvirajo samo iz zaščitne carine. Mnogo več zasluži tovarna, ko prikrajša delavce za njihov zaslužek. Tako dobijo delavci po nekih tovarnah samo po Din 2'— na uro, delavke pa celo po Din 1'50 in Din 1‘20 na uro. Lastniki tovaren imajo glede delavcev čisto določen sistem: Na delo jemljejo večinoma kmetsko delavno moč, ki je napol zastonj in jo do skrajnosti izkoriščajo. Delavcem ne pustijo, da bi se toliko izučili, da bi mogli po- stati mojstri, ker je v njih interesu, da so mojstri sami inozemski priganjači. Delavstvo v tovarnah je brez prave so-cijalne zaščite. Imamo lepe zakone, pa se ne izvajajo. Imamo uredbe, pravilnike, pa jih briskirajo. Tovarne nočejo sklepati z delavstvom kolektivnih pogodb, ker bi njihovi priganjači izgubili svojo moč. Sistem denarnih glob, ki je najbolj dosledno razvit prav v tekstilnih tovarnah, je skrajno nesocijalen in pravo izkoriščanje delavstva. Vsaj proti temu sistemu bi lahko nastopila oblast in ga s tem preprečila. Delavci sami'niso dovolj organizirani. Razcepljeni so v tri politične skupine in tudi zaradi tega ne morejo doseči onih uspehov, ki bi jih v složnem nastopu lahko dosegli. XV. ljubljanski Velesejem XV. Ljubljanski velesejem od 1. do 11. junija t. 1. bo bogato zaseden z vsemi proizvodi domače industrije in obrti. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, galanterije, raznih praktičnih novosti, usnja in usnjenih izdelkov, poljedelskih strojev in automobilov. V okviru letošnjega pomladanskega velesejma bo tudi razstava Zveze gospodinj pod naslovom »Zena in obrt«. Pokazala nam bo, kako se je žena v borbi za lastno eksistenco spričo velikih zahtev realnega življenja XX. stoletja praktično uveljavila v raznih poklicih. Razgrnila bo tudi pred nami stremljenje današnje žene, 9 čim manjšo porabo časa in energije, doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek te razstave pa bo modna revija, ki ima predvsem namen odločno povdariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujemo Velika gasilska razstava bo prirejena v okviru XV. velesejma v Ljubljani od 1. do 11. junija. Gasilstvo Dravske banovine stopa pred javnost, da na ta način pokaže plod svojega 65-letnega dela. V naši državi je gasilstvo najbolj razvito v Dravski banovini, saj šteje že preko 28.000 izvršujočih članov, ki so tudi razmeroma dobro opremljeni in izvežbani. Potemtakem pride v naši banovini na vsakih 40 prebivalcev že en gasilec. Gasilstvo je pri nas prava narodna organizacija in se je zato zelo razširilo zlasti po deželi. Skoraj vsaka večja slovenska vas ima danes že lastno gasilsko četo. Letošnja gasilska razstava ima namen pokazati obiskovalcem velesejma razvoj in sedanje stanje našega gasilstva. Poleg tega bodo tudi vse vodilne tvrdke razstavile najmodernejše gasilsko orodje in opremo. Za časa razstave se bodo vršile brez skrbi s tujino. Živi modeli se bodo predstavljali občinstvu, oblečeni po modi. bodisi kar se tiče klobukov, obleke, obutve itd. Domače žen-stvo se bo lahko na ta način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega blaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprt popoldne in tudi zvečer ob svitu reflektorjev in žarnic. Med odmori bo skrbel za zabavo bogat program, ki bo obsegal glasbene, plesne in pevske točke. Z lut-kovim odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno za deco in odraslo. Druge posebne razstave so: poučna razstava o domači volni in njeni uporabi, kjer se bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov. Velika gasilska razstava. Razstava onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček. Obiskovalci imajo na železnicah 50% (»pust. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico Din 5'—. Na velesejmu dobe I>otrdilo o obisku, nakar jim vojna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni povratek. tudi večje vaje in preizkušnje brizgaln in gasilnih aparatov. Ostale specialne razstave so: »Zena v obrti« z modno revijo; razstava domače volne; razstava malih domačih živali. Velesejem bo bogato založen z vsemi proizvodi industrijske in obrtniške proizvodnje, s čimer predstavlja najuglednejši nabavni vir potrebščin za vsakega. Posetniki imajo na železnicah j>olovično voz-•iiino. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za Din 5-—. Vozna karta jim v zvezi s to izkaznico, na kateri mora biti potrjen obisk velesejma, velja za brezplačen povratek. 50°/o popust na avijonih in parobrodih. • Ljubljančani, nabavite ai legitimacijo za obisk letošnjega pomladanskega velesejma, ki bo od 1. do 11. junija. Legitimacije se dobe v predprodaji v biljetarni Putnika, bankah in večjih trafikah v Ljubljani. Na ta način vas velja vsakokratni poset velesejma skoraj samo 1 Din! Obrtniško razstavo bi lahko imenovali del velesejma, če bi združili vse obrtnike-razstavljalce, ki so sicer nameščeni radi boljšega pregleda po strokah in blagovnih skupinah v raznih paviljonih. Poleg pregleda naše industrijske produkcije nudi baš Ljubljanski velesejem čim popolnejšo sliko obrtniške delavnosti y naši banovini, seveda onih obrtniških panog, ki izdelujejo blago, zmožno za kupčevanje na velesejmu ali razstavi. Letošnji velesejem od 1. do 11. junija bo posebno bogato založen z obrtniškimi izdelki. Saj bo zastopanih samo pohištvenih mizarjev 32, nedalje ta-petniki, žimarji in ščetarji, pečarji, kovinarji, kolarji, pletarji, krznarji, čevljarji, mesarji in prekajevale! itd. Zlasti številno je zastopana naša obrt oblačilne stroke na modnih revijah, ki bodo vsak dan na velesejmu v paviljonu »K« (prijavljenih je' preko 70 obrtnic in obrtnikov). Prezreti tudi ne gre hvalevrednega podpiranja naše male obrti, ki se bori z vsakojakimi težavami, po Uradu za pospeševanje obrti banske uprave. V skupnem oddelku razstavi prilično 40 obrtnikov. Če seštejemo vse te številke, ni Ljubljanski velesejem samo industrijska, marveč tudi velepopombna obrtniška razstava. DRUŠTVO NARODOV PRED TEŽKIM VPRAŠANJEM Društvo narodov je sijajna ustanova, ki je že večkrat preprečila vojno. Njegovi člani imajo velike koristi. Čim pa jim članstvo v Društvu narodov škoduje, lahko brez posledic izstopijo, kar je storila n. pr. Japonska in za njo Nemčija. Društvo narodov stoji večkrat pred težkim vprašanjem, posebno, ko sta si v laseh dve njegovi članici. Kajti vsi sklepi ženevske institucije, ki so jo stvorili francoski in angleški diplomati, morajo biti soglasni. Zato je reševanje sporov še posebno težko, ker morajo biti resolucije sestavljene tako, da sta zadovoljni obe stranki. Resolucije morajo biti torej take, da izideta obe stranki zmagovito. Sedaj obtožuje Abesinija neko drugo državo, da se pripravlja na oborožen napad. Abesinija pravi, da ima s to državo pogodbe in se na te pogodbe sklicuje. Druga država pa se sklicuje na svoje pravice in na civilizacijo. Sedaj bo moralo Društvo narodov sklepati o tem, kdo ima prav. Ali tisti, ki se drži pogodb, ali oni, ki pozna svoje pravice in civilizacijo. Ne dvomimo nič v miroljubnost te druge države, saj jo prav v dobro poznamo. To miroljubnost bo spoznalo tudi Društvo narodov in bo verjetno obsodilo Abe-sinijo, oz. pogodbo, ker bo ta pogodba povod, da bo v Afriki prišlo do vojne. Pa bo zopet pravici zadoščeno! BLAGOSLOVLJENA ZEMLJA je sovjetska Rusija. Kot čitamo v nekem marksističnem listu, živi v tej zemlji svobode 30.000 stoletnikov. Institut za psihologijo starosti vidi razlog tega razveseljivega pojava v socijalno-higijenskih pogojih in socijalnih prilikah, ki jih je stvoril boljševiški režim, (ki' traja komaj 15 let). Ta režim je res prava blagodat! Bog ve, koliko naših marksistov bi doseglo toliko starost, če bi bila uvedena brezrazredna družba ali najmanj diktatura takega proletarijata? ZAKAJ JE MASARYK USTVARJAL SAMOSTOJNO ČEHOSLOVAŠKO DRŽAVO? Tega doslej nismo vedeli. Poučil nas pa je o tem modri in preduhoviti Vladimir Kostanjevec takole: »V tem, da je Masaryk videl, da je češki kapitalizem že zrel za samostojno državo in da je to celo glavni pogoj za njegov nadaljni razvoj... V tem je revolucijonarnost, prvi prirastek Masarykove demokracije.« Duhovita razlaga Masarykovega dela brez ozira na to, da je bil češki kapitalizem v glavnem dunajski in berlinski. Film nase ze mlji GOSTOLJUBNI KEMIKI Ko so prišli v nedeljo v Ljubljano beograjski akademiki, je bila med njimi tudi grupa kemikov, ki so si hoteli ogledati ljubljanski kemični institut, ki je nameščen v re-alski kleti. Za ta njihov namen je izvedel neki gospod in predlagal, naj bi ves ljubljanski laboratorij tako zakadili, da bi beograjski tovariši čutili neprijazen sprejem. Ta predlog, ki je bil skoro vzrok pretepa, je dovolj značilna ilustracija čuvstvovanja, civilizacije in srčne kulture izbrane gospode, ki se »bavi s socijalnimi vprašanji slovenskega naroda«. ZOPET PROVOKACIJA V soboto, dan pred kongresom nacijonal-nih akademikov, so se zbrali v avli ljubljanske Univerze razni gospodje, ki so dali duška svojemu nezadovoljstvu s tem, da so kričali in se drli, kot je sploh to njihov star običaj. Marksisti namreč ne znajo delati drugega kot v zaprtem prostoru, pa tudi preveliki figarji so, da bi javno pokazali svoje mišljenje. Kaj neki mislijo takile gospodje, da bodo s svojim kričanjem rešili svet, spremenili družabni red in vzpostavili diktaturo proletarijata? Čudno pa je, da je prav Univerza zatočišče teh nadebudnih. MAJHNO RAZOČARANJE Neki profesor naše Univerze je sprejel ljubeznivo vabijo enega akademskih klubov in je šel predavat v ta klub o Spenglerju. Bij je prepričan, da bo njegov referat vzbudil splošno zanimanje. Toda, g. profesor se je hudo urezal. Mislil je, da ga bodo poslušali inteligentni akademiki, pa je predaval le nadutim marksistom, ki so si želeli v predavanju o Spenglerju slišati, kaj o sodobnih socijalnih problemih ... Sirarn, i . »POHOD« štev. iSi Dvojna mera K enotnim šolskim knjigam Pred kratkim je sprejel sv. oče, rimski papež deputacijo nemških katolikov in ji podelil svoj papeški blagoslov. Nato jih je nagovoril z ganljivimi besedami ter obsojal preganjanje katolikov v Nemčiji, kjer jim delajo nacijonal-socijalisti velike preglavice. Ta papeška izjava je skrajno značilna za dvojno lice Vatikana. Znano je, da so morali naši verniki v Julijski Krajini opustiti celo obrede v našem jeziku, ker je nekdo izrazil tako željo. Morali so sneti iz cerkev vse slovanske podobe, zabrisati slovanske napise na pokopališčih. Pridige se vršijo v Slovencem tujem jeziku in kateheti pretepajo otroke, ki si upajo odgovarjati slovenski. Za vsakega objektivnega človeka je to preganjanje vere. Kajti, ako se ne sme vernik posluževati pri verskem obredu svojega jezika, potem mu je to opravilo otežkočeno, če ne onemogočeno. Vprašamo, ali je kedaj papež imel za naše primorske brate tolažilno besedo vsaj v verskih zadevah? Če Hitler preganja katolike, ima čisto prav, kajti on preganja samo tiste katolike, ki se upirajo osnovni doktrini tretjega rajha, ki delujejo proti nacijonal-socijalizmu. Ako je papež imel v mislih te, potem je postopal najmanj nepravilno, ker je s tem hujskal proti obstoječemu redu v nemški državi, ker se France Bevk: Ljudje pod Osojnikom; Krivda, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1934, 318 str. Vedno jačje se uveljavlja med našimi pisatelji France Bevk, ki se ne odlikuje samo s svojo izredno plodovi-tostjo, marveč tudi z njemu lastnim slogom in načinom podajanja svojih misli, ki jih zajema iz življenja slovenskega kmeta, kateri živi na oni strani Julijskih planin. Bevk dela pod najtežjimi okoliščinami. Živi v Italiji kot slovenski pisatelj. To in pa, da se s svojim pisateljevanjem tudi preživlja, pove vse. Mogoče so prav zaradi tega osebe, ki jim daje v svojih spisih vidnejše vloge tako izklesane, močne, polne življenjske sile, odpornosti in upornosti. »Ljudje pod Osojnikom« niso novo delo. Že pred leti je Goriška Matica izdala v svoji knjižni zbirki »Strah pred hišo«, ki ga je sedaj Bevk temeljito predelal, jezikovno in oblikovno. Celo osebe je preimenoval tako, da je ostala od prejšnjega romana, kot je on sam nazval »Strah pred hišo«, nedotaknjena le vsebina. To je povest kmeta Krivca, ki se je iz zapuščenega fantiča povspel do najmočnejšega, sebičnega in samolastnega kmeta, katerega omečijo le najtrši udarci usode. V Krivcu se zrcali življenska borba dveh generacijski se trudoma preživljata v hribovski vasici, odrezani od sveta, od Boga zavrženi. Povest je morda nekoliko zdrobljena, vendar pa tako živa in resnična, da napravlja vtis popolnoma enotnega dela. Tudi »Krivda« ni nova. Izdal jo je Bevk že v tržaški založbi »Luč« in jo je sedaj le malo predelal. Bolj enotna je, kot »Ljudje pod Osojnikom«, pa prav tako resnična, življenska. Zajeta je iz življenja kmetov, ki prebivajo na jugozap. obronkih Julijskih planin. Tudi v »Krivdi« so osebe močno izoblikovane, polne življenske sile in odpornosti, pa kljub svojim napakam prikupljive. Bevk piše prijeten jezik. Čeprav ga črpa iz hribovske govorice ni trd, pa kljub temu krepak. Oprema knjige je preprosta a okusna in brezhibna. -1. »Naše ljekovito bilje«, Jugofarmacija d. d., Zagreb, 1985, 73 strani. Po naših je tako utikal v notranje nemške zadeve, ki ga ne brigajo prav nič, kot bi ga n. pr. naše nič ne brigale. Pa je še ena vrsta katolikov, ki so v Nemčiji preganjani. To so nune in menihi, ki so se v zadnjih letih na veliko ba-vili s tihotapstvom valut. Teh papež gotovo ni imel v mislih, ko se je zavzel za preganjane katolike. KAKO JE S CERKVIJO? To izveš iz šeste knjižnice Male biblioteke, ki jo izdaja in ureja ne veliki Rajko Ci-bic. O knjižnici sami ni vredno govoriti, zadostuje, da omenimo, da je v mnogočem posneta po Beerovi zgodovini. Kot dokazilni materijal služi eksaktnemu znanstveniku Vladimirju Kostanjevicu zopet le literatura in zopet marksistična. Marksistična in propagandna literatura, panfleti, letaki, brošure, vse to je znanost. Enemu pisatelju služi kot dokaz drugi pisač, izvor vse modrosti pa je v Marxovem kapitalu. Knjižice Male biblioteke so vodnik vsem onim, ki se hočejo poučiti, kje bo treba pričeti čistiti smeti z našega knijžnega trga. Če je dal Hitler pokuriti vse marksistične knjige, ni napravil nikake škode, posebno, če so vse take kot so to pamfleti Male biblioteke. travnikih in gozdovih rase polno rastlin, za katere se laiku niti ne sanja, da skrivajo v sebi zdravilno moč, ali da so cenjene kot rastline, ki jih uporablja lekarništvo. Kot pravi izdajatelj v uvodu, ima ta knjižica namen, »da služi kot navodilo za poznavanje teh zdravilnih rastlin, da nabiralce poduči, kako jih je treba zbirati, sušiti in spravljati, da se lahko dajo vnovčiti. Z zbiranjem zdravilnih rastlin se lahko pečajo otroci, starci in invalidi, ki ne morejo služiti na drugačen način.« Knjiga sama je razdeljena v dva dela. V prvem delu je opisanih 95 rastlin, od katerih je za vsako navedeno latinsko ime, dalje srbohrvatsko, slovensko, nemško in madžarsko. Za vsako rastlino je navedeno kaj se od rastline zbira (cvet, listje, korenika) ter koliko suhega materijala se dobi iz gotove količine svežega. Končno je pri vsaki rastlini omenjeno tudi kje raste. Poleg vsakega opisa je tudi slika v večbarvnem tisku, da more Vsak laik takoj spoznati, o kateri rastlini je govora". Drugi del knjige se buvi ž vprašanjem, kako se zbira, nabira in suši zdravilne rastline. Tu je podrobno navodilo za zbiranje in sušenje celih rastlin, listja,, cvetja, skorje, korenin, semenja plodov itd. Opisano je tudi, kako se rastline spravlja in umetno suši ter kako se ponuja v nakup lekarnam. Knjižica je gotovo dobrodošla, posebno še, ker so imena rastlin naved. tudi v slovenščini in to ne samo imena, kot jih najdemo v poučnih knjigah, temveč tudi dialektična, tako da more služiti to navodilo tudi onim, ki nimajo šolske izobrazbe in ki pravih imen ne poznajo. Nekaj tiskovnih pogrešk kvaliteti knjige ne škoduje, bilo bi pa dobro, če bi se pri eventuelni novi nakladi odpravile. Broširano delo stane Din 20'—, vezano Din 35'— in se naroča pri Jugofarmaciji, Zagreb, Jukiceva 12. Prevozne olajšave za potnike in razstavno blago, namenjeno na XV. Ljubljanski velesejem, ki bo od 1. do 11. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Francija, Grška, Italija, Madjarska, Nemčija, Poljska, Romunija in Švica. 0 vprašanju enotnih šolskih knjig se je razvila v našem časopisju živahna polemika. Seveda so se tu zopet križala različna mnenja. Eni so zagovarjali odredbo ministra prosvete, drugi so jo zopet kritizirali itd. Stališče pa, ki more biti pri tem edino merodajno, se mora naslanjati na to, ali ima proces zedinjevanja našega naroda v enotnih knjigah pompč ali oviro. Ne more biti za nas merodajno stališče knjigaren, ki zgube z uveljavljenjem enotnih šolskih knjig svoje mastne dobičke. S socijalnega stališča je uvedba enotnih učbenikov le za pozdraviti, ker bi prinesla znatno znižanje cen šolskih knjig in s tem razbremenitev staršev. Za nas najvažnejši efekt pa bi bila enotna vzgoja v vsej državi. Dokler se mladina ne bo vzgajala v istem duhu na Vardarju kot pod Triglavom, toliko časa ne moremo niti KoievJe Kakor prejšnja leta, tako so tudi letos začeli kočevski purgarji s svojimi izleti po okolici, kjer se na njim lasten način zabavajo in delajo propagando svoje vrste. Tako so priredili že nekaj izletov v Koprivnik. Enega pod firmo Gesang Verein, a drugega pod imenom Gotscheer Jugend. Da so nas Slovence pri tej priliki namenoma neznansko izzivali in da so hajlali do onemoglosti ni treba posebej omenjati. Značilno za te izlete je, da se je eden izletnikov toliko spozabil, da je razgrajal okoli poštnega urada in kričal ter psoval poštnega uradnika, pošto itd. Kričal je, da ni več daleč ura plačila. Značilno za te izlete je tudi, da se je nekaki vodji izletnikov spravil nad poklicanega orožnika, češ, da nima ničesar iskati ter da mu bo že pokazal in da ga bo že naučil vršiti službo. Izjavil je, da orožnik sploh ne sme v gostilno ter da se bo pritožil na orožniški komandi. Temu gospodu, namišljenemu vodji Kočevarjev, ki ima sorodstvo v Ribnici, povemo, da mu ne bi bilo ravno prijetno, če bi ga bil slišal orožnik, ko je s svojim govorom bodril navzoče k vztrajnosti ter jim stavil za zgled one Koprivničane, ki so dali prve žrtve novomeškim zakonom. Organizatorjem teh izletov svetujemo, da si v bodoče izbere hrabrej-šo gardo kot je bila ona, ki kriči okoli naših državnih uradov in izziva naše nacijonalno uradništVo, kajti zanese se lahko, da jim bomo preskrbeli vredni sprejem. Oplašili nas ne bodo tudi streli iz bežečega avtomobila. Za narodne izdajice imamo na razpolago dovolj učinkovitih sredstev. Končno opozarjamo še enkrat bansko upravo na to, kako so se Nemci v Kočevju razbohotili. Jesenice ZRELO ŽITO HOČEJO ŽETI, PA BO ŠE LJULJKE MALO! »Pazite, da vas kdo ne zapelje, da ne zraste kaka korenina bridkosti, in jih mnogo ne oskruni...« Ta lepi svarilni izrek prihaja v poštev pri obravnavi obrekovalcev, ki so baš v zadnjem času dobili precej dobičkanosne korajže, da svojo nesramnost, zabeljeno še z odpadniško demagogijo, bruhajo na Narodno Odbrano in njene voditelje. Posebno naši omladini so začeli nastavljati svoje že od daleč smrdeče limanice, ki pa so še premalo preizkušene, da bi mogle omajati! zavednost naših fantov. Ti imajo pač drugačne nazore o ravni liniji, ki se je drži nacijonalist, ki hoče kaj veljati že pred samim seboj, kaj šele pred javnostjo. Naši fantje dobro poznajo gornji izrek in take podtalne, zahrbtne koreniiiice bridkosti se trudijo jeseniški in javorniški demagogi, da požanjejo našo zrelo omladino! No da, dobili bodo tudi ljuljko med žitom, pa naj jo le ski-dajo na svoje svisli! Nam bodo prihranili delo, svoje »odlične« vrste pa pomnožili zopet za kup gnoja, da bo še bolj smrdelo pri njih kakor doslej. Odbranaši! Pljunite vsakemu v obraz, kdor poizkusi pri vas kaj doseči! Vedite, da vsakega, ki se mu približajo, smatrajo za zmožnega prelomiti zvestobo ideji, kakor so jo oni sahii. Že s tem skrunijo vašo čast in vaš ponos, zato ne zaslužijo taktnejše lekcije! Vsakega, ki pa kaj nečastnega govori o voditeljih Narodne Odbrane, pa prijavite, da mu na merodajnem mestu prikrajšamo predolgi jezik! Tudi demagogija je nezdrav nacijonalni pojav, zato jo izrujmo iz naroda! Naš nepisani program nam nalaga to sveto narodno dolžnost. Odbranaši, mirno! Odbranaši! Oglejte si nekoliko pobližje jeseniške gospode, ki nosijo neke posebne vrste, prav nič domače klobuke, ki precej dišijo po uniformi nekega sosednjega »ferajna«. Dobro tudi pazite, kdo to najnovejšo jugoslovensko modo zagovarja! Vse slučaje prijavite organizaciji! Čuvajmo Jugoslavijo! misliti na vzgojo enotnih jugoslovenskih generacij. Preprečiti je treba, da se učijo po istih šolah v državi različne stvari, preprečiti pa pred vsem vsake najmanjše poizkuse uvajanja plemenskih bojev v učbenike. Zadostuje primer Slovenskih čitank, ki smo jih dobili pred leti, v katerih so bile prve strani popisane s sicer lepim tekstom, ki pa v čitanke ni spadal. Tisti sestavki so bili protiavstrijski in se jih je dalo sedaj tolmačiti protinacijonalno (in to se je seveda v ogromni večini tudi dogajalo). Vsebina novih, enotnih učbenikov bi men gla biti samo nacijonalna, pisani bi mogli biti samo v jugoslovenskem duhu, ker bi se morali vporabljati po vsej državi. Vsaj iz šol mora izginiti vsak lokalni patrijotizem in separatistična politika! Sredaora Dovolite, gospod urednik, da tudi jni spregovorimo širši javnosti ter da na ta način javno pokažemo svoje mišljenje. Nas, gozdnih delavcev je tukaj precej. Prišli smo skupaj iz vseh krajev naše lepe domovine. V potu svojega obraza služimo skorjo kruha, kar nam ostane pošiljamo svojim družinam. Res je, življenje je težko in mnoge nezgode nas spremljajo, ki jih pa krepko prenašamo. Po zaslugi našega poslovodje g. Pršeča, ki nam je s svojim predavanjem v nacijonalnem smislu odprl oči, kličemo vsem političnim ve-trenjakom, ki bi hoteli spremeniti pot, po kateri hodi naš narod: Stojte! Čas je šel preko vas. Pospravite svoje stvari in pojdite s svojimi federalističnimi in separatističnimi idejami kamor hočete. Nimamo toliko časa, da bi ga zapravljali z vami. Nimamo sicer sredstev, da bi prišli na Oplenac, kjer počiva blagopokojni Kralj Uedi* nitelj, vendar pa vedno mislimo nanj in na njegovo oporoko. Lesni delavei. Listnica uredništva. Gospod J. B.! Pisali bi radi dosti bolj odkrito, pa nam to ni mogoče, ker za enkrat še vedno velja zakon o tisku, ki nam veže roke. Naš pokret Novo banovinsko starešinstvo: Na predlog ljubljanskega Oblastnega odbora je glavni starešina imenoval naslednje Banovinsko starešinstvo Omladine NO: Kokolj Franjo, sta-rešina, šantel Bojan, Lipnik Janko, pomočniJ ka. Vse omladinske in viteške sekcije bodo v teku najkrajšega časa o tej spremembi p o-drobno poučene. ♦ Krajevni odbor NO Jcscnice-Koroška Bela ima sejo v torek, dne 28. maja 1935 ob osmih zvečer. Predsednik. Moštvo ljubljanske omladine NO, ki bo kmalu osnovalo svoj lasten športni klub. ANGEL VARUH Nekoliko kasneje, kot »Pohod«, je prič? izhajati v Ljubljani tednik, ki mu je, kot J opaziti v njegovem pisanju, glavni namen, se zavzema za slamnato demokracijo in se tu in tam obregne ob »Pohod«. Ta ang® varuh slovenske kulture, civilizacije, s®11) j bitnosti in penetracije (na znotraj), zelo skro1’ da ne bi sam podal o sebi kakšno jasne]s sliko, ker živi pač le tako, da se zagrne meglo slovenske mistike in deli lekcije dri gim. Te šolarske metode bi kazale, da sxo> za njim kak star šolarček, ki je pod silo ra mer moral v pokoj in mu ne da žilica m1* ’ da ne bi še nadalje delil svojih dobrih na kov. Pa nam ne gredo njegove lekcije P nič do srca, lahko jih deli naprej ali ne. F stimo mu veselje. Njemu je njegovo delo >vrlo važno«, nočemo mu *azu selja. " Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljub*laru- Ali je Kongres akademikov uspel ? To je vprašanje, ki so si ga stavili vsi, ki se zanimajo za napredek naše nacijonalne misli v akademskih vrstah. Doslej prav za prav nismo še nikjer dobili jasnejše slike o tem kongresu in sodbo o njem si bomo mogli ustvarjati Šele, ko bo izšla publikacija, kjer bo priobčen ves historijat »Saveza nacijonal-nih akademskih udruženj« ter vsi referati, ki so bili podani ob priliki tega kongresa. Za enkrat se moramo pri obravnavanju vprašanja »Saveza« omejiti le na lastna opazovanja in nekatere privatne informacije, ki smo jih dobili od inspiratorjev »Saveza« ter na časopisna poročila. Posebno iz teh časopisnih poročil bi se dalo sklepati, da so načelna vprašanja vzrok, da je prišlo do ustanovitve »Saveza« v taki obliki, kot je sedaj, Toda dejstvo je, da se v načelnih vprašanjih na kongresu akademiki niso razšli: Zgolj formalna vprašanja o notranjem ustroju »Saveza« so bila, na katera Beograjčani niso hoteli pristati. Pripravljalni odbor »Saveza« je vodil pogajanja mesece in mesece. V Beogradu se je pojavila sedaj ena grupa, nato zopet druga, vsaka si je lastila pravico, da govori v imenu nacijonalnih akademikov. Če je napravil pripravljalni odbor kako pogreško, je ta edina v tem, da je »predstavnikom« beograjskih dijakov preveč zaupal in verjel, da imajo resno voljo delovati nesebično in resno v »Savezu«. Vendar pa je kraljevska vlada dovolj gmotno podprla pripravljalni odbor in s tem omogočila organizacijo kongresa, ki je bil prav lepa nacijonalna manifestacija. Upamo, da pridejo res novi časi, ko se osebe, vodene po idealnih stremljenjih ne bodo morale boriti za vsaj moralno podporo tam, od koder bi jo morale dobiti. B. Š. MARKSISTIČNI POST FESTUM Le slučajno nam je prišel v roko letak, na katerem je podpisana »slovenska akademska mladina« in ki na neokusen način blati kongres akademikov. Ni vredno polemizirati z vsebino tega letaka, kojega avtor more biti duševno impotentna oseba. Letak je namreč zelo slaba »pohvala«. Iz več stavkov jasno sledi, da ga niso izdali katoliški akademiki, ampak marksisti, ki si hočejo napraviti zopet malo reklame, toda na tuj račun, ker jih osebna reklama preveč stane. Denar, ki ni njihov že prav radi žrtvujejo, vsebne svobode pa ne, čeprav bi jo za reklamo. 2Vcve knjige Po naši zemlji