Stev. 117
¥ Trstu, v soboto, dno 90. mola 1*14
Letnik XXXK?
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih« ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredniltvti: Ulica Sv. FranćiSka Asilkega št 20, L nsdatr. — Vd dopisi raj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se oc
sprejemajo in rokopisi se ne vraiajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godfita. Lastnik konsordj 'iib .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane »druge X omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. FranCiSka AsMkega St. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Naročnina znaša: Z* celo leto ...•••« K
si pol leta.....................1J-
sb ti mesece . ...............
Za nedeljsko izdajo za celo lete........ J2J
ca pot leta.................
m Primorsko
V edinosti je močF
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trst«. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega žt. 20. — Poštnohranilnični račun §t. S41.652.
Strahovito nesreča na Atlantskem oceanu
Pomik „Einpress of Irelanf se potopu-tez 100 oseb utonilo.
OUEBEC 29. (Kor.) Glasom brezžičnega brzojavnega poročila se le potopil parnik družbe »Canadian Pacific« »Einpress of Ireland«. Prvotno se je mislilo, da je trčil parnik ob ledeno goro, toda pozneje se je dognalo, da je povzročilo nesrečo trčenje z drugim, dosedaj še neznanim parnikom. Parnik »Empress of Ireland« je ime! 14.000 reg. ton, stroji so šteli 18.500 konjskih sil in je vozil z največjo hitrostjo 20 vozlov na uro. Prirejen je bil parnik za 432 potnikov prvega, 328 potnikov drugega in 846 potnikov tretjega razreda. Na parniku je bilo 200 mož posadke, število potnikov še ni znano. Zadnje poročilo iz potopljenega parnika.
OUEBEC 29. (Kor.) Zadnje poročilo in sicer brezžično brzojavno poročilo iz potopljenega parnika je dobila brezžična brzojavna postaja Fatherpoint. Parnik je trčil glasom tega poročila v silno gosti me-g> v neki neznan parnik in sicer približno 3 Tiilj od Fatherpointa. Brezžični brzo-ja ; parnika je klical pomoč in oglasil s e j e neki vladni parnik. Komaj pa je začel sprejemati poročilo, se je brzojavni pogovor nenadoma prekinil. Takrat se je parnik potopil. — Na parniku je bilo z moštvom vred nekaj čez 1200 oseb. Parnik je odplul od tu proti Liverpoolu dne 28. majnika.
Tudi drugi parnik se je potopil.
LONDON 29. (Kor.) Reuterjev biro poroča iz Ouebeca, da je trčil v parnik »Empress ot Ireland« parnik za prevažani * premoga »Storstad«. Oba parnika s* _ potopila. Podrobnosti še niso znane.
; EBEC 29. (Kor.) Parnik »Storstad«, ki je trčil v '»Empress of ireland«, se je potopil. Na parniku »Empress of Ireland« ie bilo 707 potnikov samo v prvem razredu.
Žrtve.
•	_ 29. (Kor.) Iz parnika »Em-
press ui ireland« se je rešilo 350 oseb, ki so prišle danes v Rimouski. Rešenci pripovedujejo grozne podrobnosti o nesreči. Utonilo je čez 600 oseb, parnik se je potopil 10 minut po nesreči.
NE\V YORK 29. (Kor.) Glasom brezžičnega brzojavnega poročila, se ie rešilo s parnika samo kakih 300 oseb. Število ponesrečencev znaša po tem poročilu čez 1000 oseb.
Različna poročila.
OUEBEC 29. (Kor.) Parnik »Storstad« se baje ni potopil in ga bodo rešili. Na tem parniku je tudi več ponesrečencev parnika »Empress of Ireland«. Parnik »Storstad« je last neke norveške družbe in je bil 17. apriia v Benetkah, 18. majnika pa v Ouebecu.
MONTREAL 29. (Kor.) Družba Canadian Pacific je dobila baje iz Ramouskija brzojavko, da so se rešili vsi potniki ponesrečenega parnika in sicer na parnika »Lady Evelin« in »Heurelja«. — Po drugem poročilu so rešili do sedaj 400 potnikov, ostali pa so še v rešilnih čolnih, ki še niso dospeli.
h .an ponesrečenega parnika o nesreči
i.ONDON 29. (Izv.) Iz Ouebeca brzojavi jajo: Med rešenimi potniki parnika v Empress of Ireland« se nahaja tudi kapitan ponesrečenega parnika. Kapitan je o
PODLISTEK.
Rdeii mlin.
Roi
Spisal Kaviar
Po preteku desetih minut je krošnjar, ko je v Sauvageonovi sobi v prvem nadstropju slekel svojo polorijentalsko obleko in si zmil rjavo barvo z lica, odšel skozi zadnja vrata iz krčme, stopil v čoln, ki je bil privezan ob bregu in odveslal proti rdečem mlinu.
Ko je prišel tjakai, je stal baron Lascars na obrežju, kjer je pristal čoln.
—	Ali si vendar prišel enkrat, Liseron!
—	je zaklical poglavar posenskih roparjev. — Pričakoval sem te že zelo nestrpno.
—	Porabil sem dan prav dobro, — je odgovoril poročnik, — in upam, kapitan, da boste zadovoljen z menoj.
Nato je Liseron poročal baronu o vsem, kar je izvedel ta dan ki ga je uporabil tako dobro, in napačni Joel Macquart je bil zelo zadovoljen z vestmi, ki mu jih je prinesel poročnik.
—	Ali imate kak ukaz zame, kapitan?
-	je vprašal tako laskavo pohvaljeni poročnik.
Odredi tako. da bosta od jutri dalje
stala dan in noč dva moža na straži pred ograjo portmarl.vjskega gradu.
—	To je prav lahko, kapitan; toda ali re bosia ta dva moža vzbujala pozor-
nesreči pripovedoval tako-le: Ko smo včeraj zvečer pluli po reki sv. Lovrenca v morje, nas je zasegla gosta megla, ki pa je postajala od trenutka do trenutka nepro-zornejša. Dal sem voziti le polovično silo. Nekako ob dveh popolnoči pa se je megla zgostila tako zelo, da se ni videlo prav čisto nič. Parnik je plul čisto počasi. Stal sem ves čas na poveljniškem mostu. Naenkrat se je na desni strani zabliskala luč in obenem sem tudi zagledal silhueto velikega parnika, ki je vozil z veliko brzino naravnost proti našemu. Takoj se mi je zazdelo, da je katastrofa neizogibna. Dal sem nemudoma povelje, naj ladja z največjo naglico krene v levo, toda bilo je že prepozno. Isti hip se je že zasadila tuja ladja v telo našega parnika. »Empress of Ireland« se je zatrepetal kakor trepetlika in se je takoj nagnil na desno stran. Prerezan je bil skoraj v dva dela. Ukazal sem nato takoj, naj spuste rešilne čolne v morje, kar pa je bilo mogoče le na eni strani. Zato se tudi ni moglo vkrcati v Čolne veliko število potnikov. Mnogo čolnov se je tudi prevrnilo. Komaj deset minut potem, ko se je tuja ladja zaletela v našo, je bila le-ta že pod morsko gladino.
678 oseb utonilo.
MONTREAL 29. (Kor.) Poročilo, da so se rešili vsi potniki ponesrečenega parnika ni resnično. Število utopljencev cenijo z vso gotovostjo na 678 oseb, 22 oseb je umrlo kmalu po rešitvi v s led dobljenih ran in poškodb, ki so jih dobili pri rešitvi iz vode.
LONDON 29. (Izv) Londonska pisarna „Canadian Pacific" je dobila iz Montreala poročilo, da je bilo od ponesrečencev rešenih samo okoli 400 oseb.
QUEBECK 29. (zv.) Število žrtev še vedno ni znano. Poročila si jako nasprotujejo. Domneva se, da je utonilo nad 700, mogoče tudi 8 900 oseb. Ponesrečeni parnik je bil eden najmodernejših, opremljen z vso moderno opravo. Potopil se je teko hitro, da je sploh čudno, da se je rešilo vsaj toliko oseb. Parnik je bil zavarovan za pol milijona funtov šterlingov.
Zadnja poročila.
OUEBEC 29. (Kor.) Pri rešitvi so se odigravali strašni prizori. Nesreča se je pripetila tako hitro, da potniki niso imeli časa, da bi se pobrigali za svojce, še manj za svoje imetje. Vse je skakalo v vodo in pri vkrcanju v rešilne čolne je bilo nebroj oseb pobitih. Več oseb so potegnili v čolne, ki so bile težko ranjene. Največ ranjencev ima polomljene roke. Izkušeni mornarji pravijo, da je to posledica udarcev z vesli. Katastrofa je skoraj podobna katastrofi Titanica.
Nekateri prizori so bili še veliko groznejši in silnejši. Tudi je poginilo več oseb in se je potopil parnik .Empress of Irland" veliko hitreje kot „Titanic".
1030 utopljencev.
MONTREAL 29. (Kor.) Potnik Render-son, Id se je vozil s ponesrečenim parnikom in ki se je rešil, je brzojavil svoji tvrdki v Montrealu, da se je potopilo s parnikom najmanj 1030 oseb. Kapitan potopljenega parnika je poslal v Montreal samo tole kratko brzojavko: Parnik se je potopil.
—	Ce stvar uredite spretno, nikakor ne. Zadostuje, da pogostoma menjata obleko in vedno kažeta verjeten vzrok svoje navzočnosti. Eden na primer vedno lahko lovi ribe na trnek, ne da bi vzbujal tudi najmanjši sum. Ali ni morda tak ribič že po svoji naravi poosebljena potrpežljivost in trdovratnost? Berač, ki počiva, pijanec, ki prespava svojo pijanost v kakem jarku, kmet, ki pase svojo kozo na vrvici, vse to so tudi popolnoma nesumljivi ljudje, ki ne store nič zlega. Naša druga straža prav lahko igra kako izmed teh ulog.
—	Zgodi se tako, kapitan.
—	Pričakujem, da se.
—	In kako nalogo bosta imela ta dva moža?
—	Opazujeta naj markija d' Herouvilla in naj me brez odloga obvestita, kedaj odpotuje v Pariz ali Versailles.
Poteklo je v tem štirinajst dni.
Oba vohuna, ki ju je po Lascarsovem ukazu Liseron sam osebno namestil v bližini ograje portmareyjskega gradu, sta strogo pazila na vsak pojav v gradu. — Njuna poročila so potrjevala Liseronovo vest, da je Tank red d' HerouviHe vsak teden ob pondeljkih in petkih proti dvem popoldne odhajal iz gradu v Pariz ali Versailles, kamor so ga klicale njegove službene dolžnosti, in se je vračal ob torkih in sobotah tekom dopoldneva.
Parnik »Germania« zgorel
LONDON 29. (Izv.) Semkaj je dospelo poročilo, da je parnik »Germania« pri Azorskih otokih zgorel. Podrobnosti še manjkajo. __
Delegacije.
Plenarna sek avstrijske delegacije.
BUDIMPEŠTA 29. (Kor.) Sejo je otvo-ril podpredsednik dr. Leo. Seje so se udeležili tudi min. preds. grof Stiirgkh, skupni finančni minister Bilinski in vojni minister Krobatin. — Del. dr. Ellenbogen je poudarjal v vprašanju na min. predsednika, da njegova izvajanja o dogodku v Kijelanovicah ne odgovarjajo resnici in da je dal poslanec Stapinski, ki je prišel v Budimpešto popolnoma druge podatke, pri čemer trdi, da je bil atentat na njega prav dobro pripravljen. Dr. Leo je izjavil, da bo sporočil to min. predsedniku. Nato so prešli zborovalci na dnevni red in sicer k poročilu bosenskega odseka. Del. Nemec je izjavil, da ne gre, da bi dobila Ogrska z ozirom na bosenske železnice take ugodnosti napram Avstriji.
Del. dr. Krek je izjavil med drugim, da je prvi temelj za razvoj Bosne zvesto in miroljubno kmetsko ljudstvo. Kmetsko ljudstvo je konservativno, na Balkanu pa je nositelj revolucionarnih in republikanskih idej. Veleposestvo naj se obdrži, vendar pa ne sme biti »Rentner« marveč tudi kos kmeta. To pa je pri begih in agah izključeno. Ti žive od kmetijstva, pa niso kmetje. Ti ne delajo, marveč so troti in obenem največji škodovalci vsakega napredka. Razvoj kmetijstva je nemogoč, če se temeljito ne spremene sedanje razmere. Ce se ne razvije kmetijstvo, ne bo škodilo to samo deželi, marveč tudi monarhiji. Revolucionarni in republikanski duh je prešinil na Balkanu kmetski stan. Mi nimamo nobenih revolucionarjev, niti republikancev. Stranke ki se imenujejo revolucijonarne, drže z državo. Pač pa so revolucijonarci v Italiji, na Angleškem in drugod. Avstrija pa nima republikancev. Še celo radikalne stranke so dejansko monarhistične. To je naša moč in trdnost. Dr. Bilinski je že precej napravil, vendar pa more bosanski kmet postati moderni kmet. Vzgojiti ga moramo za producenta, za trgovca in obenem za obrtnika. Dalje poudarja govornik, da je treba ustanoviti v Bosni zadružno banko, ker zasebne banke ne odgovarjajo in ne zadostujejo tej nalogi. Bosenski kmet potrebuje za svoj razvoj hipotekami in personalni kredit. — Će hoče Albanija živeti in če bi se hotelo iskati kneza v severni Evropi, bi se bilo moralo napraviti za kneza kakega holand-skega ali danskega kmeta. Dalje je govoril govornik o jezikovnem vprašanju, o splošni politiki in o železniškem vprašanju. Končno je poudarjal govornik, da se mora rešiti jugoslovansko vprašanje.
Del. Maš talka je stavil več vprašanj na skupnega finančnega ministra. Med drugim poudarja, da je nujno potrebno za Bosno in Dalmacijo napraviti normalno-tirne železnice. — DeL Ctner je stavil sledeči predlog: Skupnemu finančnemu
ministru se naroča, da predloži pri prihodnjem delegacijskemu zasedanju vse pripomočke, ki so služili za razdelitev oddaje del in potrebščin za bosenske železnice za obe državni polovici. — Nato je govoril skupni finančni minister Bilinski o gospodarskem, kulturnem in ustavnem programu v Bosni in Hercegovini. — Končno je govoril še del. dr. K o r o š e c, ki je pozdravljal tople besede finančnega ministra. — Nato so bili sprejeti: predlog bosenskega odseka glede naknadnih kreditov za komande, čete in zavode v Bosni in Hercegovini in proračun skupnega finančnega ministrstva, dalje proračuni najvišjega računskega dvora za leto 1914./15., carinske določbe, določbe finančnega zakona in re-particija naknadnih kreditov in zaključni račun za leto 1912. — Nato je govoril ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je odgovarjal na razna vprašanja.
Po raznih običajnih in oficijelnih govorih in po verifikaciji protokola je bila seja in žnjo 49. zasedanje delegacije zaključeno.
Ogrska delegacija.
BUDIMPEŠTA 29. (Kor.) Sejo je otvoril predsednik grof Zichy ob 10 dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je interpeli-ral del. Štefan Rakovszky vojnega ministra, če hoče izbrisati in odpraviti disonance, ki so nastale med vojaštvom in med meščanstvom glede parlamentarne straže in kedaj se bo uresničilo zvišanje častniških gaž. Če hočemo imeti res vsak čas pripravljeno armado, potem moramo dati častnikom toliko, da bodo lahko živeli stanu primerno in da ne bomo imeli tako zadolženega častništva. Temu treba odpo-moči. Glede parlamentarne straže pravi govornik, da je njen nadaljni obstoj nemogoč.
BUDIMPEŠTA 29. (Kor.) Nato je govorilo še več govornikov, ki so se pečali z albanskim vprašanjem, s trozvezo, posebno z našimi odnošaji napram Italiji in Rusiji, ki niso nič posebno razveseljivi. Po končani debati je bil sprejet proračun zunanjega ministrstva in je bila z oficijalnimi ceremonijami delegacija zaključena.
Pogreb dr. Porzerja.
DUNAJ 29. (Kor.) Pogreb prvega dunajskega podžupana dr. Porzerja se vrši jutri v soboto ob 2 popoldne.
Masaryk in češko-nemška spravna pogajanja.
PRAGA 29. (Izv.) Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je poslal danes vsem češkim in nemškim strankam povabilo k prvi spravni konferenci, ki se bo vršila dne 4. junija. Prof. Masaryk je na Sylvestrovo pismo odgovoril, da se njegova realistična stranka z ozirom na postopanje vlade v aferi Šviha ne more udeležiti pogajanj, ker je prepričana o nelojalnosti in neodkritosrč-nosti Stiirgkhove vlade.
Bolgarski finančni minister na Dunaju.
DUNAJ 29. (Izv.) Danes je prispel semkaj bolgarski finančni minister Tončev, ki je izjav il, da je namen njegovega potovanja na Dunaj in potem v Berlin, edinole definitivna sklenitev 500inilijonskega bolgarskega posojila, od katerega bi bilo 250 milijonov fiksnih, 250 pa na opcijo. Pri fiks-nnein posojilu bo Avstrija udeležena s 50 milijoni in ravno z isto svoto pri posojilu na opcijo. K temu je treba samo pripomniti, da je morala Avstrija, ko je iskala 60 milijonov za bosenske železnice, iskati posojilo v tujini.
Split za narodno gledališče v Sarajevu.
SPLIT 29. (Izv.) Splitska mestna občina je sklenila, darovati hrvatskemu narodnemu
Lascars je sklenil, da izvede svoj načrt tretji teden v noči od ponedeljka na torek, v času, ko bi morala biti ob mlaju zelo temna noč in bi se ne bilo treba bati, da bi mogel kdo priti na sled njegovemu Iopovstvu.
Prišel je določeni dan. Eden onih dveh vohunov je prišel nekoliko po tretji uri popoldne v rdeči mlin in javil kapitanu, da je marki d' HerouviHe, kakor navadno odpotoval v spremstvu svojega kočijaža, komornega sluge in dveh lakajev.
Nebo je bilo skoraj popolnoma nokrito z oblaki, ki so se vlekli počasi preko po-rajine, ki jo je jesen že rumeno pobarvala. Solnce nikakor ni moglo prodreti skozi težke oblake.
—	Vse nam obeta temno noč, — je mrmral Lascars, — noč, kakor jo potrebujemo za izvedbo svojih načrtov.
Poteze v obrazu so se mu posvetile v grozni radosti, oči so mu zažarele, in nastavil je na usta majhno piščalko, s katero je zapiskal Liseronu.
Poročnik se je kmalu odzval klicu.
—	Gospod, ali me potrebujete? — je vprašal.
—	Ekspedicija je določena na nocojšnji večer, — je odgovoril Lascars.
Liseron si je pomel oči in vzkliknil:
—	Končno vendarle posetimo port-inarlyjski grad! Dober posel! Ne vrnemo se praznih rok! Kedaj odrinemo, kapitan?
—	Odtod odrinemo o polidvanajstih in vdremo v grad proti eni popolnoči.
gledališču v Sarajevu letno podporo 15 000 K, pod pogojem, da bi prirejalo predstave vsako leto tudi v Splitu.
Carjev obisk v Rumuniji.
BEROLIN 29. (Izv.) „Berliner Tagblatt" poroča: V bukareških političnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo imel carjev obisk dne 14. junija v Bukareštu še veliko večji pomen nego Bukareški mir. Govori se celo, da je Rusija pripravljena Rumuniji za njeno trajno pridobitev odstopiti del Bes-arabije, ki je kakor znano, po večini ru-munska.
Pripustitev žensk k orožniški službi v Srbiji.
BELGRAD 29. (Izv.) Vojno ministrstvo je sklenilo pripustiti tudi ženske k orožniški službi. Prve ženske orožnice bodo rastavljene v Skoplju. Će se izkažejo dobro, bodo potem nastavljene ženske tudi po raznih drugih krajih Stare Srbije.
Demisija kabineta Doumergue.
PARIZ 29. (Izv.) Listi poročajo, da je pričakovati prihodnjega tedna demisije kabineta Doumergue.
Španska armada.
MADRID 29. (Kor.) Včeraj je predložil vojni minister zbornici zakonski načrt, glasom katerega se zviša prezenčno stanje španske armade v I. 1914 za 128.763 mož. Obenem se pooblasti vojni minister, da sme, v slučaju potrebe, to stanje Še zvišati. To zvišanje pa je samo provizorično za čas potrebe.	_
Homotlje v Albaniji.
Prepoved izselitve Turkov iz Macedonije.
SOLUN 29. (Kor.) Grške oblasti so, kakor smo že poročali, prepovedale izselitev Turkov iz grške Macedonije, odnosno so prepovedale izselitev v večjem številu naenkrat. Pred vsem je napotilo grško vlado do tega koraka dejstvo da so se turški izseljeniki vedno bolj množili v Solunu, kjer so čakali ladij in ovirali obenem redni promet v celem pristanišču in nadlegovali vse mesto. Včeraj je vložil turški konzul v Solunu pri grških oblastih protest proti tej prepovedi in zahteval, da naj se pusti iti Turke kamor hočejo.
Novo albansko ministrstvo.
DRAČ 29. (Izv.) Novo albansko ministrstvo se je konstituiralo sledeče: Ministrsko predsedstvo Turkhan paša, zunanji portfelj princ Bib Doda, finance katoličan Noga, poljedeljstvo Abdi bej Toptani; ostali ministri so večalimanj dosedaj nepoznane osebe.
Skadrski muslimani za kneza Viljema.
SKADER 29. (Izv.) Več muslimanskih poglavarjev iz skadrske okolice je izjavilo, da stoje odločno na strani kneza Viljema. Ponoči so bili v Skadru afiširani po ulicah plakati, v katerih se poživlja na boj proti italijanskim šolam. Sploh se baje pojavlja v Skadru vedno večje razburjenje radi italijanske politike.
Vstaja se vedno bolj širi.
DUNAJ 29. (Izv.) »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča: Vstaško gibanje v Albaniji se vedno bolj širi. Sedaj se je uprlo tudi prebivalstvo okraja Pekin. Tudi med vladnimi četami se pojavlja vedno več beguncev. Italijanski poslanik v Draču, Aliotti, je zahteval od kneza, naj odstavi nekatere dvorne uradnike, čemur pa se je knez odločno uprl.
Policijski ravnatelj aretiran.
DRAC 29. (Kor.) Včeraj so aretirali tukajšnjega policijskega ravnatelja Rapuija, ker je razširjal vesti, da se vrne cssad paša v nekaj dneh v Albanijo.
—	To je izborno zasnovano, gospod! Ena popolnoči je čas, ko je spanec najtrdnejši. Ali vzamemo s seboj vso četo?
—	Dvanajst mož zadostuje. Izberi najdejavnejše in najodločnejše.
—	Dobro, gospod, kaka obleka?
—	Navadna ekspedicijska obleka. Raztrgana, razdrapane cape, lica počrnjena, da jih ni spoznat, pištole, sekire in noži za pasom. Poleg tega mora vzeti seboj vsak mož seboj po dve baklji, da se grad zažge.
Liseron je, po vojaško pozdravljajoč, dvignil roko k čepici.
—	Kakor ukazujete, — je zamrmral, — počakam. Drugih ukazov nimate za me, kapitan?
—	Ne.
Poročnik je odšel. Lascars ga je poklical nazaj.
—	Rekel si mi, da je gospa d' Herouvil-lova lepa?
—	Če je lepa! — je vzkliknil Liseron ognjevito. — Za vraga, mislim, da je lepa! Jaz, ki govorim sedaj z vami, kapitan, svoj živi dan nisem videl kaj tako lepega niti med slikami in kipi v kraljevi dvorani.
—	In služabniki v gradu, — je nadaljeval Lascars, — zagotavljajo, da marki ljubi svojo soprogo?
—	To se pravi, naravnost zanoren je vanjo! In med nama rečeno, kapitan, je .to popolnoma umljivo. Tudi jaz bi bil na i njegovem mestu.
Ko je ostal Lascars sam, je dejal sam pri sebi:
— Gotovo je, da me navdihuje sam vrag. Pravkar mi je pokazal pot. po kateri moram, da bo moja osveta popolna t Marki Tankred d' HerouviHe, sramota, ne pa kri, naj bo pokora za tvojo krivdo. Ljubljena mrtva žena jemlje srce svojega soproga s seboj v grob. Potem mineva čas, obup izginja, pozabljivi soprog pa zopet najde svoje srce. Krvave, neusahljive solze pa pretaka človek za /eno, ki živi, a je oskrunjena.
Tisti dan se je ob enajstih zvečer kazal v veliki sobi rdečega mlina zanimiv prizor.
Soba je bila precej obširna in je zavzemala skoraj vse pritličje starega poslopja. /vilinski kamni, sita in kolesa, ki so se nahajali prej v tej sobi, so izginila. Najlažje bi primerjali to sobo medkrovu kake vojne ladje, iz katerega so odvzeli jambore, strelnice in topove. Soba je bila posenskim roparjem obenem tudi spalnica in obednica. Po stenah so visele mrežnice, za vsakega člana roparske tolpe po ena, v sredi pa je stala ogromna miza iz okorno zbitih in na kole pribitih de-sek.
Na mizi so stale velike sklede iz navadne loncev ine. V skledah so se še nahajali ostanki bolj krepke nego fine večerje, obstoječe iz zelja in krompirja s slanino ter na ražnju pečene jagnjetine in mladega, v celem pečenega prašička.
(Dalje.)
Stran II.
»EDINOST« št 117.
V Trstu, dne 30. maja 1914.
Italija in Avstrija v Albaniji.
DLNAJ 29. (Izv.) Današnja »Zeit« vehementno napada italijansko politiko v Albaniji. Konstatira, da so vstaši vedno čisto točno informirani o dogodkih, ki se vrše v Draču in očita italijanskemu poslaniku, da je igral v kritičnih dneh jako sumljivo ulogo, češ, da je bil ravno on isti, ki je pregovoril kneza Viljema, da je pobegnil na križarko. da bi ga tako pred Evropo nesmrtno blamira!. Sploh očita »Zeit« Italijanom. da so bili v kritičnih dneh čisto pasivni in da so začeli razvijati svojo delavnost šeie potem, ko je bila nevarnost že odstranjena, pač pa imajo sedaj intimne zveze z vstaši. Knez Viljem da je te italijanske zahrbtnosti že izpoznal.
Izmail Kenial bej v Rimu.
DUNAJ 29. (Izv.) Iz Rima se poroča, da je bivši albanski ministrski predsednik Izi , i! Kemal bej danes cele tri ure konfe-riral z avstrijskim poslanikom. Danes je dos pel v Rim tudi Essad paša. Italijanska vlada se trudi, da bi Essad pašo in Izmail Kemal beja, ki sta si, kakor znano, najhujša nasprotnika, sprijaznila in pripravila do skupnega dela.
Mednarodne čete za Drač,
DLNAJ 29. (Izv.) Tudi danes še ni ničesar deiinitivnega določenega glede izkrcanja mednarodnih čet v Draču. Nasprotno se poroča iz Petrcgrada. da države triple-entente nikakor ne misiiijo poseči aktivno v albanske homatije in tudi ne sodelovati pri eventualni mednarodni akciji v Albaniji.
Angleške čete za Skader.
LONDON 29. (Izv.) Iz Malte se poroča: Dne junija odpotuje večji oddelek tukajšnjega angleškega polka v Skader, da zamenja tamkajšnje angleške čete, ki bi bile eventualno na razpolago za Drač.
Vodja vstašev vjet.
DRAČ 29. (Kor.) Holandski orožniki so po petdnevnem zasledovanju vjeli enega glavnih vodij vstašev derviša Elbassani bega in so ga odpeljali vklenjenega v Va-lono.
HUVUUVU ULlll ZD
u Trstu.
Mesto Trst hoče biti napredno . Uravnavajo se ulice in trgi, zidajo se krasne palače, lepša se vse in povsod. Nič pa se ne misli na uredbo tržišč z živili, kakor morajo biti v modernem mestu. Tu vidimo prodajalke na planem, izpostavljene vsem vremenskim nezgodam. Vsak si mora pomagati sam. da čim rnanje trpi.
V prejšnjih časih so imeli Turki v svojih bazarih najbolje urejena tržišča. Pozneje so začeli po raznih mestih napravljati strehe nad tržišča, in to celo v takih z mi-lejim podnebjem, nego je ima naše. Taka
zaprta tržišča imajo celo v Firenci, na
Krfu. Tudi v Crnigori, razglašeni za div- jz x .	_T	.. . . .
jaško, na Cetinjo so imeli že davno svoj ";er'' oziroma »Vesta Giustimam« (Rudolt
naslednjega dne. Posebnost prodajalnic po mojem načrtu je v trdni pregraji mec prostorom za prodajo in skladiščem, a njihova korist v pripravni uredbi za prodajo živil in za njih hranjenje v zdravem, zračnem in svetlem skladišču.
V pisinu sonavedena še druga pojasniia a potem sledi proračun z natanjčnimi podatki o snoveh in izdelavi vsakega odelka prodajalnic. Proračun kaže, da poedina prodajalna ne bi stala nad 1000 kron, a mogla bi donašati 5% obresti in 10% za porabo in vzdrževanje, torej skupaj 15%, to je 150 K na leto. To svoto, s kupaj z na-jemščino za prostor in vse troške tržišča bo rad plačeval vsak najemnik.
Trst 17. februarja 1913.
Podpis.
Rešitev ponudbe je bila ta, da so mi načrt vrnili s pozivom, naj ga predložim odboru, ki ima razpisati tekmovanje z načrti. To tekmovanje je razglasilo društvo za olepšavanje mesta dne 15. oktobra 1913 po predsedniku g. Leop. Vianello in je določilo, da je načrte predložiti do 1. marca 1914. V smislu tega poziva sem predložil s pismom dne 28. februarja, rečenemu društvu v italijanskem jeziku načrt in podrobno njega pojašnjevanje in utemeljevanje, ter dokazal njega prednosti. Pismo je vsebovalo tudi proračun troškov za izve-denje mojega načrta. Po narisu A bodo znašali troški:
Za 114 prodajalnic po 1000 K 114.000 K za 76 prostorov za prodajalce prve roke po 500 K 38.000, za 6 poslopij s stolpiči po 4000 K 24.000 K, skupno K 176.000.
Po B K 220.000 z 148 prodajalnic, 6 stavb s stolpiči in 96 prostorov za prodajalce prve roke. Ako pa bi hoteli imeti več prostorov za prodajalce prve roke, naj napravijo toliko manje prodajalnic. Načrt in narise daiam rade volje vsakomur na vpogled.
Društvo je došle mu načrte razstavilo v »Esposizione permanente« pred velikonočnimi prazniki. A po razstavi je prinesel »Piccolo« poročilo, ki se je glasilo v
glavnem:
Udeležniki tekmovanja so bili le štirje. Nobeden predloženih načrtov ni podal koristnega navodila. Pa tudi izvršenje stavljene naloge je bilo večinoma negativno. Glede na ogromno število prodajalcev, ki bi jih bilo namestiti na malem prostoru, ni ostalo druzega, nego da so narisali tu pa tam kako kolibo in pa umivalnik za spiranje zelenjave. Pa še ta skrčena naloga se jim ni posrečila.
Pri vsem tem so razsodniki Leop. Vianello, Silvio Benco, Anduino Berlam, prof. Giacchino Grassi, Pietro Locano, cav. Giov. Marin in inž. Giorgio Polli — izpoznavši, da nobeden načrtov ne daja elementom za rešenje naloge, priznavši pa vsem tekmovalcem marljivost — prisodili drugo (300 K) in tretjo nagrado (200 K) načrtoma označenima na zavitku besedo »Ponterosso« (prof. Giov. Wid-
bazar — pokrito tržišče. Pač — tudi mi imamo svoje pokrito tržišče za pomorske pridelke. Ali tam je danes taka draginja, da ne more služiti revnejim slojem. To tržišče je prav lepo urejeno. Krasna stavba je to, pripravna za kaka predavanja, ali koncerte — ali za tržišče ni, ker so za prodajalce pristojbine previsoke in zato tudi cene živil. Le tedaj, če se bodo tudi morski, kakor kmetijski pridelki prodajali na raznih tržiščih mesta, se bodo mogli vsi prebivalci hraniti s temi pridelki.
V minolem letu sem bil predložil našemu županu svoj načrt za uredbo tržišč in obljubil mi je. da skliče tozadevni odsek, ki naj pregleda stvar. Velel mi je , naj predložim svoj načrt občinskem odboru. — Storil sem to s sledečim pismom v italijanskem jeziku.
Slavni občinski odbor v Trstu! Naša tržišča predstavljajo pravi škandal in je njih ureditev silno potrebna in zaželjena. Nadejam se, da ugodim s tem predlogom za izvršenje te uravnave: za napravo klop ali prodajalnic po načrtu, ki si ga dovoljujem tu predložiti v narisih na treh listih. Ker take zgradbe ne obstoje nikjer, naj ta načrt pregledajo dotični upravitelji, ki pa naj se ne objavi, ker si pridržujem pravico iznajditelja. Ni treba razlagati tega načrta z besedami, ker narisi predstavljajo vse podrobnosti. Na željo pa sem pripravljen daiati ustmeno vsa razjasnila. Eventuelno me občina nagradi po spoznani vrednosti načrta in po dogovoru. Tudi bi bil pripravljen izvršiti zgradbo po pogojeni ceni.
Namesto, da šara vsake vrste — mize, klopi, podlage, stoli in posoda vsake vrste, plahte, ki se niti pri malem vetru ne morejo vzdržati — zalagajo prostor, bi bile po mojem načrtu, tržne poti proste in čiste, inblago. prodajalci in kupovalci bodo zavarovani proti nevihtam.
Sedaj se blago za prodajo hrani izven tržišč, po malih prostorih mestnih hiš, često brez zraka, v umazanih in zaduhlih, a pred začetkom inpo prodaji vozijo ali nosijo posode z vsemi pripravami za prodajo po mestnih ulicah. S takim ravnanjem se blago močno kvari, posebno pa žlahtno sadje.
Prodajalci in prodajalke trpe hude ob vihar jih in pri prenašanju blaga; nositi morajo velike troške ne samo s pristojbino za prostor na trgu, ampak in še več za najemnino skladišč po mestnih hišah in za pomoč pri prenašanju in prevažanju. Ni čudo torej, da tekmuje žnjim prodajalci sadja in zelenjav po dragih prostorih mestnih hiš. Na ta način se blago močno podra-žuje, ne da bi imel kdo kaj dobička od tega,
Petracco) in sicer s pripombo: v vspod-bujo (incoraggiare).
Kakor se vidi, gg. sodniki mojega načrta niti pregledali niso, sicer bi bil morali opaziti v njem precej navodil za napravo snažnega in koristnega tržišča. Ako bi se taka tržišča napravila na vseh straneh mesta, bi imelo prebivalstvo boljša in ceneja živila. Ali, dokler ne dobimo mestnih očetov, ki bodo kazali več vneme iti skrbi za blagor ljudstva, ni pričakovati zboljšanja v tem pogledu. Kdor ima ljubezen do bližnjega, naj deluje v tej smeri.
Inž. Živic-
Domače vesti.
Iz sodne službe. Namesto dosedanjega predsednikovega namestnika pri razsodišču v zavarovalnici proti nezgodam in deželnega mesta splošnega zavoda za starostno zavarovanje v Trstu, okr. sodnika dr. Edvarda Tommasinija, je imenovan okr. sodnik dr. Oskar C u m a r.
Iz srednješolske službe. Na slovenski gimnaziji v Gorici se s 1. septembrom t. I. popolnite dve učni mesti za klasično filologijo kot glavni in slovenščino ali nemščino kot postranski predmet s slovenskim učnim jezikom.
Na morje! Pod tem naslovom priobčuje zagrebški »Obzor«: Pri nas sta zakon o razlastitvi morske obali na eni in tržaško vprašanje na drugi strani dvigala dovolj prahu. Ali čudno je dejstvo, da se v tolikem hrupu radi morja vendar tako tesno-srčno držimo — kopnega. Za naše liste, pa tudi tiste, ki žive ob obali, kakor da ne obstoji morje. Vprašanja ki posezajo v življenje naših pomorcev: kapitanov, strojnikov, mornarjev in lastnikov brodov, prihajajo v kolone naših listov le slučajno, od prilike do prilike, brez nikake pretenzije, da bi kazalo, da se tudi naš narod smatra za lastnika morske obali in soude-ležnika na pomorski politiki. Mi ne občutimo potrebe kritike letnih bilanc raznih parobrodnih družb, ki imajo svoje sedeže na naših obalah. Nedavno sklenjeni dogovor »Adrie« s »Cunard-Linijo« kakor da se nas ne tiče; komaj da smo ga zabeležili. V nas se po vsej priliki niti ne ve, da se v dveh dalmatinskih navtikah (v Dubrovniku in Kotoru) v tehničnih razredih še vedno predava v italijanskem jeziku in da se v istem jeziku predavajo nekateri predmeti tudi na bakarski navtiki, a to vse zato, ker da mi nimamo še »izrazov« in »prikladnega jezika« za gotove discipline! Mnrfinri. ki so šele včeraj okusili slanost
rninn letnikov hiš ki drago oddajajo vsa-	morja, imajo že vse: izraze in jezik in svo-
k o hikifjo Zdaj prodajafo na °trgih le žen-	jo strogo madjarsko navtiko. Imajo še
ske in možti nizPke naobrazbe. Po proda-	vec: svojo trgovsko mornanco cet^i m-
jalnicah po mojem načrtu bi se tudi druge	majo niti pedi svoje	6Ml -
inteligentneie osebe mogle baviti s to kup-	In potem se čudimo, da se nam pomorci
čijo. ki bodo po času kupčije lahko mirno	v Trstu poitahjancujejo, da za njih ne ob-
zapuščale svoje prodajalne in se vračale	stoji ne hrvatska kultura, ne ideali hrvat-
ske politike. — Nedavno smo prijeli dubrovačko parobrodarsko družbo, ker v Trstu in v Dalmaciji trpi v svojih poslovni-cah italijanske uradnike in ker je italijanski poslovni jezik. Dočim so drugi dalmatinski listi molčali ob tem škandalu, so se gospodarji na upravi rečene družbe oglasili v »Nar. Jedinstvu« in nam zaklicali zlovoljno: »Gospoda, to ni vaša stvar; ako imate kaj na srcu, pridite na glavno skupščino!« In ostalo je vse pri starem: poslov ni jezik italijanski, uradniki Italijani, v Trstu celo en renjikolo! Zastonj naši protesti, ker nismo delničarji s pravico glasovanja na glavni skupščini! Pred seboj i-mamo imena uradnikov pri tukajšnji glavni poslovnici »Dalmatiae«. Pri vsaki večji italijanski firmi v Trstu najdeš več Hrvatov, nego pri tej »naši« »Dalmatii«. Ali je to prav? Ali odgovarja to hrvatski pomorski politiki? Ali se tako dela za hrvatstvo Jadrana?! Mej tem, ko se od naše strani naravnost nič ne dela za afirmacijo hrvatstva na morju, so se Nemci že dobro ugnezdili v Trstu in si iz pomorske vlade in avstrijskega Lloyda ter »Austro-Ame-rikane« prisvajajo one pozicije na morju, ki bi mogle biti samo naše! — Dunajska vlada si prizadeva z vsemi silami, da pridobi Nemce za pomorsko karijero. Mi se radi omamljamo z uverjenjem, da nam s te strani ne more groziti nevarna konkurenca. Ali vprašamo: je-li nemško cesarstvo dežela samih pomorcev?! In vendar: Nemčija tekmuje danes vspešno na morju s samo Angleško! To bi moralo biti za nas cel program. Vprašanje morja je za nas vprašanje gospodarske in politične emancipacije! Naši listi bi zato storili svojemu narodu veliko uslugo, ako se odločijo, da bodo redneje in obilneje posvečali svojo pažnjo mnogoštevskemu našemu pomorskemu vprašanju. Nekateri mlajši kapitani nas silijo, da bi v Trstu ustanovili list, ki bi se v glavnem bavil s trgovsko-pomorskimi vprašanji. Potreba takega lista je velika, ali na žalost, za sedaj treba čakati, dokler Trst ne dozori malo bolje. Dokler ne pridemo do takega lista, priporočamo mladim vzpodbujevalcem, naj pišejo za druge novine, držeč se stališča, da hrvatsko pomorsko vprašanje ne sme biti regionalne naravi, ampak splošno narodno ter se morajo zanimati zanjo tako slovanski kakor primoski Hrvatje. — Dopisnik »Obzora« je pokazal, tu na velike zamude Jugoslovanov sploh, glede na vprašanje, ki je za nas živijenskega pomena.
Nekdaj in sedaj. Prejeli smo: Mlajši naraščaj tržaški, kakor tudi priseljenci, niti ne sanjajo kako življenje smo imeli Slovenci v Trstu pred 40 leti in tudi pozneje. Smatram torej za primerno, da izpregovo-rim zopet enkrat o mukah in težavah v prejšnjem stoletju. — Lahi so začeli prvikrat, kolikor je meni znano, napadati slovenske okoličane v letu 1868. Gonja proti okoličanom se je nadaljevala, dokler jim niso vzeli edinega državnozborskega mandata. V prejšnjih časih se Lahi niso pečali toliko z mestnimi Slovenci, ker nas je bilo premalo in ker se nas vsled tega niso bali. Me mislite pa, da se mi v mestu nismo bo-; evali. Kmetom so lahonski pobalini izbijali dobuke in pipe, nas pa so zmerjali s ščavi. Jaz sem pa že kot 151eten deček našel na žaljivce-sovrstnike primeren lek. Ko so se sprijaznili z mojo mlado, a trdo pestjo, so me jeli ceniti in pustili so me v miru. V onih časih je bilo dobro, da se za kako klofuto ni tožilo in tudi redar ni bil vedno pri ro-tah, kakor sedaj, a priznati moram, da so tedaj napadali in žalili najnižji sloji in da je laška inteligenca obsojala žaljenja, ko je danes ravno narobe! Nižji sloji so postali bolj inteligentni — inteligenca pa je podivjala! Ko sta bila še pokojni Dolinar in Dolenc voditelja tržaških in okoličanskih Slovencev, so Lahi uprizarjali razne bojkote proti okoličanom, ki so pa vsi kla-verno končali. Z groznim krikom in vikom so napovedali bojkot našim mlekaricam. Vodstvo naše pa je pozvalo vse bojkoti-ranke, naj prinesejo zavrnjeno mleko v tedanjo Dolenčevo tiskarno, in v dveh dneh je bil bojkot končan! Lahi so se poparjeni umeknili, mi smo se pa smejali. To je pa bilo v času, ko se Še ni tržaški mestni Slovenec ponašal z gospodarsko močjo, ki jo ima danes, in ko smo na volišču v mestu položili celih 64 slovenskih glasovnic! Tudi kar so začeli slovenske napise mazati, je žc skoraj 30 let. Pokojni Počkaj Anton, žganjar, je bil menda prvi, ki je dal razobesiti slovenski napis. Lahi so bili radi tega zelo razburjeni. »Indipendente« je ce-o javno napovedal, da mora Počkajeva tabla — ne samo menjati barve — kar bi se reklo, naj se pomaže, pač pa, da mora izginiti raz hišno pročelje! Mi pa smo zmagali tudi tu. Prišli so sicer, da bi odnesli i;ablo, a našli so nas na straži in napis je ostal na svojem mestu. Mladini za zgled navajam še, da se nas je leta 1887. zbrala aka petdesetorica mladeničev. Opazovali smo junaški nastop naših okoličanov ob priliki Nabergojeve volitve. Popoldne pa, <0 je imelo priti do spopada (na tedanjem trgu Gadola) med okoličani in Raškoviče-vimi »cittadini«, smo se pomešali med te zadnje in čakali pripravljeni, da se žrtvu-emo za naše brate iz okolice. Napadov in žaljenj se nismo strašili. Šli smo celo na sam magistrat in tam branili našega Ijub-jenca, pok. Nabergoja. Za danes dovolj. Naša mladina naj to prečita in si izpraša vest, ali dela tudi ona svojo narodno dolžnost vsaj v taki meri, kakor smo jo mi »tujci« delali že pred 30 in več leti! Nekdo.
Nesramno-smešna dogodba. Neka slovenska gospa je kupila včeraj predpoldne xEdinost« v tobakarni nasproti »Voltom« 'ogel ulic Stadion in Acquedotto). Krenila je čitajoč »Edinost« okolo ogla na ulico Stadion proti izvoščekom, ki stoje v tej ulici. Prvi teh pa jo je nahrulil, Češ, kako da no«; ta papir, ki da ga on rabi za druge
lal razne žaljive opazke, a drugi izvoščeki so mu pritrjevali in se smejali. Gospa je bila po tem prizoru na javni ulici seveda vsa zbegana in je nesramnežu zabrusila le
—	osla! Ker pa so jo še nadalje zasmehovali, se jim je odtegnila s hitrim korakom. Pač pa se je potem obrnila do redarja, ki je stal na oglu ulic Stadion in Acque, z vprašanjem, ali zna slovenski? Mož reda je odgovoril, da ne zna ter je gospo napotil do naslednjega redarja na oglu ulic Stadion in Fontana. Ta jej je velel uljudno, naj skrije »Edinost« in naj gre zopet k kočija-žem, on pa pojde za njo. Tako se je zgodilo. Kočijaža, ki je žalil, ni bilo več — odkuril jo je! Zato je redar vprašal drugega, ki je bil poleg, kaj in kako da je bilo?! Ta pa je drzno trdil, da on ni nič rekel Ko pa je gospa decidirano izjavila, da je tudi ta grdo govoril, je zakričal na gospo ponovno: »Va in malora!!« Redar mu je velel strogo, naj molči in miruje. A konec vsemu je.bil, da je moral izvošček na kozla in konj v smeri proti policijskemu inspektoratu z redarjem in gospo v kočiji!! Tako so se lepo vozili: izvšček, redar, gospa in
—	»Edinost« na stroške prvega!! Tako je imela izvoščekova nesramnost svoj tragikomičen konec.
Eroe — junak! Najverodostojnejši laž-nik in slepar, ki nosi ime »Piccolo«, je tudi nesrečo, ko sta se potopila, po malomarnosti njegovih lahonskih mestnih očetov dva Človeka v Kanalu izrabil v proslavo bratcev z onstran luže. Renjikolo je bil tudi tu junak — eroe! Neki pomorski kapitan da se je vrgel za potopljenim avtomobilom v vodo — z namenom, da zapre motor!!! Ker je bil ta kapitan renjikolo, mora biti tudi junak, drugače se ti ljudje sploh ne imenujejo! — Resnici na ljubo pa naj bo povedano, da je omenjeni junak enostavno padel v morje vsled pritiska množice radovednežev in da bi bil tudi utonil, vkljub svojemu renjikol-skemu junaštvu, da ga niso rešili drugi, ki pa seveda niso bili — junaki! — Očividec.
Dvorni maršal albanskega kneza plem. Trotha je predsnočnjim dospel v Trst z LIoydovim parnikom »Graz« ter je odpotoval včeraj zjutraj z vlakom iz Trsta v Berolin. Trdi se, da ima pl. Trotha poročati najvišji nemški vojni oblasti o vedenju princa Wieda povodom zadnjih dogodkov v Draču, ker bi morale nemške vojne oblasti nasproti princu Wiedu, v slučaju, da se princ povrne v Nemčijo, ukreniti potrebne korake z ozirom na njegovo — več ali manj junaško vedenje povodom rečenih dogodkov.
Jako hvaležno nalogo si je nadel v zadnjem času naš dobri prijatelj »Indipendente«. Začel je namreč v prav lepih izvlečkih, deloma celo prav v dobesednem prevodu, priobčevati govore naših voditeljev na javnih shodih. Tako je priobčil tudi prav čedno poročilo o shodu političnega društva »Edinosti«, seveda po našem listu. Priznati moramo, da ima »Indipendente« sotrudnike, ki znajo prav dobro slovenski. Obenem pa mu tudi izrekamo vse svoje priznanje na njegovem prizadevanju, da seznanja Italijane, ki ne čitajo ali pa vsaj ne razumejo »Edinosti«, z govori naših voditeljev. Stvar ni brez pomena in prepričani smo, da marsikateri laški poštenjak,
—	nikdar nismo trdili, da med našimi nasprotniki ni poštenjakov —, čitajoč te govore, pride do prepričanja, kako krivico nam delajo laški prenapeteži, ki nam odrekajo pravico življenja in razvoja na naših domačih tržaških tleh. Resnica je pač resnica, in kdor je pošten, nikdar ne bo mogel reči, da se na nedeljskem shodu v Skednju ni govorila čista resnica. Zato pa tudi mi prav radi priznavamo, da smo naravnost hvaležni »Indipendentu« na njegovem prizadevanju. Čast, komur čast, in sčasoma znamo postati še najboljši prijatelji; seveda tedaj, ko začne pravični »Indipendente« dostavljati svojim prevodom dr. Wilfanovih in dr. Rybarevih govorov še kako pripombico, n. pr.: »Resnica je vse to; ravnajmo se po teh resničnih in pravičnih besedah!« — Pa bomo menda še dolgo čakali take pripombice!
Zastonj ga vabijo. Uradni »Osservatore« priobčuje poziv predsedstva višjega deželnega sodišča v Trstu, naslovljen na dr. Jurja Lorenzinija, 35 let starega, oženje-nega, bivšega piranskega notarja, obdol-ženega, da je svojevoljno zapustil svoje službeno mesto v Piranu že meseca aprila I. 1913., sedaj nad eno leto neznanega bivališča, s čimer se je pregrešil proti notarskemu opravilniku, poziv, naj se zglasi danes, 30. t. m., opoldne pri ustni razpravi pred višjim dež. sodiščem ali sani osebno, ali po zastopniku, da se izogne posledic, ki jih določa zakon. — Ga pač zastonj vabijo tega »vrlega« kamoraškega prvaka. Mož sedi tam doli v Italiji kje na varnem in se smeje sodišču in vsem tistim, ki jih je osleparil.
Birma v Trstu se bo vršila: na binkošt-no nedeljo pri Sv. Justu po škofovi maši, ki se prične ob 9 dop.; binkoštni ponedeljek, 1. jun., pri Sv. Justu po slovesni maši, ki se prične ob 10; v torek, 2. jun., pri Sv. Antonu novem po maši, ki se prične ob 10.30; v četrtek, 4. jun., v cerkvi M. D. Pomočnice po maši, ki se prične ob 10.30; v nedeljo, 7. jun., pri Sv. Jakobu po maši, ki se prične ob 9.30; v torek, 9. jun., pri sv. Mar. Veliki po maši, ki se prične ob 10.30; v nedeljo, 14. jun., v.cerkvi sv. Vincenca Pavlanskega po maši, ki se prične ob 10.
Kontoveljci, Prosečani in sosedje teh vasi so vabljeni, da se v polnem številu udeleže narodne prireditve — C. M. veselice, ki se bo vršila na binkoštni ponedeljek na Kontovelju! Z lepim obiskom te prireditve dokažete, da vaša narodna zavest ni zamrla, temveč da živi v srcih, j ki so vedno pripravljeni podpirati CMD,
potrebe?! Kil je nor<;s še nadalje ter de- 11 dokler ne dobimo, kar že desetletja pro-
simo, — prepotrebnih slovenskih šol. Za moralni užitek te prireditve — mal položi dar, domu na oltar.
V nedeljo v Žavlje! Kakor že objavljeno, priredi v Strmarju (2avljah) tamkajšnje novoustanovljeno bralno in pevsko društvo »Obmejna Straža« jutri, v nedeljo, dne 31. t. m., ob 4 popoldne svojo prvo veselico s sodelovanjem tržaških in sosednih društev. Vlak za Tržačane, kakor tudi za one iz koprske okolice, ima najprimernejšo zvezo! Veselični prostor je zraven žaveljske postaje. Udeležimo se vsi te veselice, da pokažemo simpatije našim ža-veljskim bojevnikom, katere smo smatrali ze za izgubljene!
45.000 Hrpn ukradenih.
V	uradu državne železnice prevrtana in
oropana blagajna.
včeraj dopoldne se je po mestu širila govorica o neki veliki tatvini, ki da je bila izvršena na škodo državne železnicc. Ko smo se natančnejše informirali glede te govorice, smo izvedeli sledeče: V ulici Oktavijana Avgusta, tik vhoda na državni kolodvor, in sicer na oni strani, kjer je pravzaprav izhod iz kolodvora, ko prideš z vlakom v Trst, se nahaja enonadstropno poslopje, v katerem ima svoje urade takozvani oddelek za vzdrževanje proge državne železnice. Uradi so v pritličju in v prvem, edinem nadstropju tega poslopja.
V	teh uradih je čez dan nekaj uradnikov, a po noči ni v onem poslopju žive duše. Blagajna tega oddelka (mala blagajna št. 3) se nahaja v neki sobi v I. nadstropju. In to blagajno
so predminulo noč drzni tatovi prevrtali in oropali. Splazivši se preko neke lope, ki se nahaja za rečenim poslopjem, so tatovi prišli na streho tega poslopja in tam so skozi neko strešno okno prišli v podstrešje in se potem spustili v prvo nadstropje. V sobi, kjer se nahaja blagajna, niso potrebovali sveče, ker jim je dajala dovolj svetlobe električna obfočnica, ki se nahaja na cesti uprav pred okni onega urada. Prevrtali so torej blagajno in odnesli iz nje 45.000 kron v bankovcih, dočim so v blagajni pustili še 8000 kron srebrnega denarja, bodisi, da ga niso zapazili, ali pa, da jih je kdo motil na njihovem delu in jih prepodil, preden so ga mogli pograbiti. Ko so včeraj zjutraj ob poliosmih prišli na sled tej tatvini, je to napravilo globok in mučen vtisk med vsemi uradniki državne železnice. Kakor smo že povedali uvodoma, se je vest o tej tatvini v najkrajšem času razširila tudi v mestu. — Tatovi so pustili na licu mesta sveder deloma novega sistema, klešče, stekleničico olja in razno drugo tatinsko orodje. — Ko je bila o tem obveščena policija, so prišli na lice mesta policijski svetnik dr. Pehotsch iz komisarijata v ulici della Muda vecchia, v čigar delokrog spada državni kolodvor pri Sv. Andreju, nadzornik Karel Titz in adjunkt Pa-squali, ki so napravili o vsej stvari zapisnik in potem oddali vso afero kriminalnemu oddelku policije. — Se včeraj dopoldne sta bila aretirana dva človeka, ki sta osumljena, da sta bila soudeležena na tem tatinskem poslu, a njunih imen ne smemo priobčiti, dokler se ne dokaže njiju krivda, posebno, ker nista bila še nikdar prej kaznovana. — Povedati nam je še, da so tatovi, po izvršeni tatvini nemoteno odšli skozi vrata v pritličju rečenega poslopja, ki so jih odprli s pomočjo vetrihov.
Zvečer se nam je poročalo, da so okrog tri četrt na tri zjutraj, torej kmalu po vlomu v blagajno na kolodvoru državne železnice aretirali nekega Riharda Luisa, uslužbenca v Candoitijevi trgovini z drobnim blagom v ul. Caserma, in so našli pri njem 3500 K. Zdi se, da je popolnoma upravičen sum, da je bil aretiranec soudeležen pri tem vlomu. Aretiran je še neki drug osumljenec, čigar imena pa varnostna oblast še noče izdati.	_
Na slabi poti. l31etno dekletce aretirano radi tatvine. 131etna Ida P., doma iz Budimpešte, ki pa ima domovinsko pravico v Sv. Križu, je bila v službi kakor pestunja pri gospe Valeriji Grubišićevi, v ulici del Coroneo št. 17, ter je tej gospe ukradla dva zlata prstana z dragimi kamni in zlato ovratno verižico, v skupni vrednosti 80 kron, nakar je nenadoma zapustila službo. Pred nekaj dnevi je pa vstopila v službo pri gospe Ani Artico v ulici Ugo Foscolo št. 6 in tudi tu je pokazala svojo sračjo naravi ukradla je zlato verižico in zlato naprsno zaponko, v skupni vrednosti 50 kron in potem izginila. Na podlagi obeh ovadb, je bila Ida P. aretirana. Na policiji je priznala, da je res ukradla omenjene predmete ter tudi povedala, komu jih je prodala. Ukradene dragocenosti so bile na ta način rešene. Deklico izroče sorodnikom, ker ni kažnjiva, kajti nima še 14 let.
Trije samoumorl en večer. Peter Bar-berič, rodom iz Pule, si je snoči okrog 9. ure na Reški cesti pognal iz revolverja krogljo v desno sence in je cbležai na mestu mrtev. Truplo pa so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
— Andrej Šepić, star 48 let, LIoydov agent, si je snoči okrog polidevetih v hotelu „Internazionar na Opčinah prerezal žile na zapestju desne roke hoteč se usmrtili. V smrtno nevarnem stanju so ga prepeljali v tržaško bolnišnico.
_ Angel Fabbro, star 18 let, uslužben v
Gmeinerjevi lekarni v ul. Giulia, je snoči ob devetih izpil v samomorilnem namenu nekoliko žveplene kiseline. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Ker nI mogel dobiti črne kave. Predsnočnjim okoli 2 popolnoči se je neki človek vsedel k eni onih miz, ki so pred kavarno »Specchi« na Velikem trgu in zahteval, naj mu postrežejo s črno kavo.
V Trstu, dne 30. maja 1914.
»EDINOST« št 117.
Stran III.
Natakar mu je pa povedal, da mu ne more već postreči. ker se kavarna zapre. To * pa onega Človeka tako razljutilo, da ft prevrnil mizo in tako stri mizno mra-ipornato ploščo, povzročivši s tem 25 K ttode. F5ozvan je bil nato redar, ki je do-tfčmka aretiral in ga odvedel na policijo, fu je oni jezni človek povedal, da je 44-fctni brezposelni mizar Aleksander Ive, radom Tržačan.
Svedrovci so počastili s svojim obi-fc&om tudi blagajne v Vrsaru in 2minju.
V* noči od 26. na 27. t. m. so neznani tatovi vlomili v poštni urad v Vrsaru v I>tri in tam prevrtali blagajno ter odnesli 2S>0 kron in nekatere dragocenosti, ki jih je v blagajni — misleča, da so tam še najbolj na varnem — hranila poštarica Alojzija Pertotova. — V ravno isti noči so ravno tako neznani tatovi vlomili v prostore Konsumne zadruge« v Žminju in tudi tam prevrtali blagajno, v kateri so našli 5<m>0 kron denarja, ki so ga seveda odnesli s seboj. — O tatovih ni duha ne sluha.
L mrli so: Prijavljena dne 29. t. m. na mestnem fizikatu: D'Aprile Peter, 11 mesecev, ul. del Crocifisso št. 2; Pangoš Brunon. leto dni. Skedenj št. 1030. — V mestni ubožnici dne 27. t. m.: Srdare-vič Josip, 75 let. — V mestni bolnišnici dne 26. t. m.: Vidali Peter, 55 let; Milo-vić Ivan Mari«"a, 61 let; Gerlanc Just, 22 let.
macija- ne sprejme v spomenici stavljenih zahtev, bo NDO prisiljena izvajati kon-sekvence, nakar je „Dalmacija" opozorjena.
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah
bo praznovalo, kakor že večkrat naznanjeno, v nedeljo, dne 7. junija, petindvaj-setietnico svojega obstanka. Malo je naših društev po okolici, ki bi s tako vnemo in takim zanosom vršila svojo kulturno in obenem narodnoobrambno misijo, kakor ravno barkovljanska »Adrija«, katere zasluga je v veliki meri, da so Barkovlje \ 'ib vsem poizkusom našega narodnega nasprotnika, da bi si jih pridobil, ostala najtrdnejša naša narodna postojanka ob naši jadranski obali. Dolžnost našega občinstva ie, da popraznuje z -Adrijo« pet-indvajsetletnico njenega delovanja čim slo-vesneje. Dan 7. junija bodi praznik ne samo barkovljanske »Adrije«, temveč vse-sa tržaškega Slovenstva!
Pevsko društvo „Kolo44 v Trstu poleti jutri, v nedeljo, v Štrmar pri Žavljah, kjer bo sodelovalo na prireditvi tamkajšnjega vztrajnega narodnega društva „Obmejne straže". Da je baš ta kraj najbolj ogrožen od tujskega navala, je vsakomur znano, ter v bimo vsled tega vse podporne člane in prijatelje društva, da se udeleže izleta pol-noštevilno. Odhod iz Trsta drž. kolodvor 2.3 » pop., povratek ob 9 zvečer. — Glede zabavnega izleta v Prvačino popravljamo našo prvotno objavo v toliko, da se bo izlet vršil že dne 14. junija in ne julija, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Nar. soc. mlad. organizacija priredi jutri, na binkoštno nedeljo, svoj prvi mladinski izlet v Sv. Križ. Zbirališče ob poli-dveh popoldne na južni postaji. Odhod vlaka točno ob 2. Ob 3 popoldne sestanek mladine v prostorih g. Košute. S sestankom je spojena prosta zabava, pri kateri bo sodelovala mand. skupina „Viktor Parma". Odhod ob 7 zvečer. — Bratje, udeležite se tega važnega mladinskega izleta v velikem številu!
Akad. društvo „Adrija* v Pragi si je
izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: predsednik Fran Marinič med., podpredsednik Simon Jsgodič, med., tajnik Ivan Marinčič med., blagajnik !. Tavčar tehnik, knjižničar Dr?;* Švigefj tehnik, časnikar Danilo Fa-vetti med, gospodar Jože Sirk tehnik, namestnika : I. Prašelj tehnik in France Kogoj med., preglednika: Edvard Abram tehnik in D mg. Lesko všek tehnik.
„Čitalnica* pri Sv. Jakobu priredi dne 1. junija ob 4.30 pop. v dvorani „Delav. kons. društva" pri Sv. Jakobu družinsko zabavo.
Podružnica CMD za Škorkljo in Bel-
vedere sklicuje za danes, 30 t. m., ob 8.2'J zvečer v prostorih gostilne NDO v ul. Commerciale občni zbor z običajnim dnevnim redom. Poživljamo člane in prijatelje našega šolskega društva, da se v čim večjem številu udeleže tega se-stanka.
Književnost in umetnost.
III. Številka »Vede« je izšla danes v posebno obsežni obliki, saj je prekoračila svoj obseg za 3^4 pole in obsega celih 9Vi pole, celih 148 strani. Pa ne samo po obsegu se odlikuje ta številka, vsebina ni nič manj zanimiva. Uvodni članek »Oueita non movere« je napisal znani publicist Vladimir Knaflič, v njem lastnem živahnem slogu. Vsega upoštevanja sta vredna članka dr. Vošnjaka in dr. Brezigarja, dva temeljita spisa, ki delata čast mladim slovenskim znanstvenim delavcem. Profesor Zimmerinan nadaljuje s priobčevanjem dragocenih Čopovih pisem in njemu sledi dr. Lončar, ki objavlja poučno in zanimivo literarno zapuščino dr. Serneca. Nad vse bogat je listek. Arne Novak zvršuje razpravo o češki literaturi v novem stoletju, dr. Zober prinaša zanimivo oceno Kraigherjevega romana, Šantel, Koštial, Nagy, Vošnjak, Goršič pomnožujejo bogato raz-noličnost tiska. Ozvald in F. V. poročata o pedagogiki, dočim skrbe Ogris, Brezigar, Žižek in F. V. za poučne referate iz politične ekonomije. Dobro je tudi zastopana v listku zgodovina, socijologija in prirodo-slovje, kjer govori »Pro domo« Boris Zar-nik. Odličnima publicistoma, dr. Dermoti in Skerliču je posvečeno poglavje publicistika, ki je izgubila v teh dveh mladih ljudeh, dva odlična delavca. III. številko »Vede« zvršujejo razne beležke. — Vsebina III. številke »Vede« je torej bogata in obsežna, zato pa tudi upamo, da bo znala slovenska inteligenca ceniti pomen in delo edine slovenske znanstvene revije in da z vsestransko podporo podpre delo mladih znanstvenikov in poplača njih plemeniti trud. Bilo bi pač žalostno, če ne bi mogli vzdržati niti ene znanstvene revije v času, ko imamo vse polno odličnih znanstvenikov.
narečna dslauska organizacija.
Predloge za letošnji kongres NDO
sprejema tajništvo osrednjega izvrševalr.ega odbora NCO najkasneje do 7 junija. Glede delegatov za kongres smo še obrnili na odbore podružnice, ki so tem potom na-prošeni, da jih prej ko mogoče javijo zgornjemu tajništvu.
Danes ob 8 zvečer sestanek na So-vranišču v prostorih gosp. Živca. Vabimo našo somišljenike, da se tega sestanka udeleže v častnem številu. Naši zaupniki pa so ponovno naprošeni, da izvedejo potrebno
Podružnica NDO pri Sv. Jakobu naznanja bratskim društvom, da priredi svojo prvo veselico, v nedeljo, dne 31. t. m., v pr štorih „Delavskega kons. društva" pri Sv. Jakobu. Prosijo se bratska društva, da bi se ozirala na to prireditev.
Zborovanje delavcev „Dalmacije". V četrtek zveč r so zborovali delavci paro-piovne družbe „Dalmacija" v prostorih NDO. Izvo jen je bil najpoprej odbor skupine in sicer: Fran Gruden, predsednik, Fran Ko sovtl:, podpredsednik, nato odborniki: Čeme Ant n, Samsa Ivan in Cern vac Ant n. Po poročilu strokovnega tajnika Brandnerja o položaju pri „Dalmaciji" je biia sprejeta spomenica, koje rešitev se zahteva v teku 14 dni. Če v tem času .Dal-
Vesti Iz Gorislis.
Iz Brd. Neprestano deževje zadnjih dni je zelo neugodno uplivalo na črešnje, zlasti na tako imenovane »vipavke«, katere ravnokar zore. Med tem, ko se je prodajal ta sad koncem minolega tedna na eksportnem trgu v Gorici kg po 70 vin
—	i K 10 vin, padla je cena istemu te dni na 20 vin za kg. Znano je, da črešnja ob dežju kaj rada poka; tak sad seveda ni za kupčijo. Še celih črešenj, ako so trgane v deževnem vremenu, kupci ne marajo; niso za eksport, ker kaj rade gnijejo. Ce vpoštevamo, da daje črešnja za vinom največji dohodek našim Brdom, je to za kmetovalce res hud udarec. Ob cvetju vihar, ali slana, potem mali pedic, ob zo-litvi pa deževje, — tako sledi udarec za udarcem že tri leta. Pred štirimi leti se je izplačalo na eksportnem trgu v Gorici Gorici preko miljon kron za črešnje, nc računaje onih tisočakov, ki so jih prejeli naši zapadni Brici za ta sad v Korminu. Leta 1913 pa je znašal skupiček samo o-koli 700.000 K in to kljub temu, da se je število debel blizo podvojilo, in kljub temu, da je cena temu sadu v zadnjih letih znatno poskočila. Ostajajo nam še zadnje črešnje ter upamo, da bo ob zoritvi istih vreme ugodno, posebno, ker letos marelice popolnoma izostanejo, pridelek hrušk pa bo zelo neznaten.
Proti slovenskemu časopisju. Nobena reč ni laškim liberalcem bolj na poti, ko slovensko časopisje. Ob vsaki priliki nastopajo proti slovenskemu časopisju in >Corriere-< sploh ne inore začeti članka, da ne bi napadel slovenskega časopisja, ki da metodično obrekuje vse, kar ne trobi v laškoliberalni rog. Čudno sicer ni to nasprotje Italijanov do našega časopisja, vsaj vrše slovenski listi v polni meri svojo narodno dolžnost. Neustrašeno in brez bojazni bra;iijo slovenske interese in neusmiljeno odkrivajo rane nasprotnika. In tu je pa ravno izvor vse laške jeze. Kako krasno in mirno bi živeli laški mogotci, da ni z odločno besedo povedalo slovensko časopisje, kakšni so pravzaprav ti ljudje. Na dan so prišle vse njih napake, vsakdo je izvedel, kako rastejo davki v mestu, kako se manjšajo dohodki, kako obupno je mestno gospodarstvo. In ker ni v začetku nihče hotel ničesar slišati o zboljšanju na magistratu, je ponavljalo slovensko časopisje svoje očitke in vodilo boj tako dolgo, da se je morala zganiti vlada in odpraviti vsaj najbolj kričeče nedostatke. Vsled nastopa slovenskih listov je bilo onemogočeno Italijanom, da bi še dalje sleparili pri ljudskem štetju in pri volitvah, in s tem so jim bili zrahljani temelji. Naj kriče sedaj proti slovenskemu časopisju, to nas ne moti, mi bomo nadaljevali svoj boj z isto brezobzirnostjo, ko doslej, pa naj zgrize vse Italijane bleda jeza. — Slovensko občinstvo pa naj podpira slovensko časopisje, ne samo da večkrat brez potrebe kritikuje, temveč z naročevanjern listov in z inseriranjem. Potem pa uničimo zadnji ostanek lažilaškega Primorja
—	nam sovražno laško časopisje.
Kobieglava. Bralno in pevsko društvo xKraški slavček« v Kobjeglavi priredi na binkoštni ponedeljek ob 5 pop. javno tombolo s sledečima dobitkoma: činkvina 100 K, tombola 200 K. Pred tombolo in po tomboli javen ples, ki se prične ob 2 popoldne. Ker je delni dobiček namenjen C. M. družbi, pričakuje se od tukajšnje bližnje okolice čim večja udeležba.
Čitalnica v Solkanu priredi na binkoštno nedeljo dne 31. t. m. cvetlični dan v prid domači ljudski knjižnici.
Iz Kostanjevice na Krasu. Šolsko vodstvo v Kostanjevici na Krasu se najsr-čneje zahvaljuje sL c. kr. okr. šol. svetu v Sežani in tukajšnji občini, da sta pripomogla, da se je šolski vrt ob novi šolski stavbi tako lepo uredil; obenem tudi najsrčnejša zahvala zavednim občinarjem: gg. Franu Urdihu hSt. 84, Fran Spačalu hšt. 120, Ivanu Trampužu hšt. 100, podžupanu Franu Okretiču hšt. 94 in Ivanu Novaku hšt. 63, ki so darovali po velik voz (škalir) gnoja _ ob priliki urejevanja šolskega vrta. — Šolski voditelj: Anton Fakin.
Konj, ki hoče iti v lekarno. V četrtek, okoli 4 popoldne, je prišel neki gospod iz Podgore z vozom v mesto, da si nakupi potrebnih stvari. Ko je šel na Travniku v neko trgovino, je pustil konja samega. Konju pa menda ni bilo všeč, da bi stal tam sam, pa jo je zavil proti Raštelju. Koncem Raštelja se je pa obrnil proti lekarni Pontoni in hotel v lekarno. Pravočasno so konja zadržali. Prišel je nato gospodar in stražnik in odpeljali so se nato na policijo, kjer so dali na protokol konja, ki hoče v lekarno.
Izpred sodišča. Tatvina. 201etni mehanik Rihard Laurer, iz Gradca, je bil uslužben v tovarni »Adrija« v Tržiču, kjer je skupno stanoval s Karlom Zande-nellerjem. Nekega dne sta čisto brez vsakega vzroka zapustila delo. Kmalu pa je prišlo na dan, zakaj sta prenehala z delom. Gospodinja je namreč opazila, da je okradena in naznanila je vso stvar policiji. Tatvine je bil osumljen Laurer in bil je tudi aretiran. Včeraj se je vršila proti njemu razprava. Laurer je sicer vse tajil, ali izpovedi prič in druge okoliščine so tako glasno dokazovale njegovo krivdo, da mu ni tajenje prav nič pomagalo. Bil je obsojen na 5 mesecev težke ječe, poostrene z vsakomesečnim postom.
Vsled tatvine je bil tudi obsojen neki V. M., ker je pokradel svoji sestrični razne dragocenosti in v gotovini 300 K. Obsoien je bil na 6 mesecev ječe.
Vsled razžaijenia straže je bil obsojen Josip Štolfa iz Tržiča na 3 tedne strogega zapora, poostrenega z enim postom. Bil je nekoliko vinjen in se je uprl stražniku, ko je hotel aretirati njegovega brata.
Narodna čitalnica »Balkan« v Gorici priredi na binkoštni ponedeljek na parku koncem ulice Bosizio in Fran Josipovega korza veliko vrtno veselico. Na sporedu so pevske točke, burka »Dobro došli! Ke-daj pojdete domov?«, dalje srečolov, šaljiva pošta, umetni ogenj in ples. Začetek veselice ob 4 popoldne, vstopnina za osebo 40 vinarjev, otroci in vojaki 20 vinarjev. Svira godba »Narodne delavske organizacije« iz Trsta. Ker je čisti dobiček namenjen za društveno knjižnico, poživljamo Goričane, da ne prezro te veselice in da se je polnoštevilno udeleže.
Mestnemu magistratu. Dajemo slavnemu magistratu priliko, da pokaže svoje gospodarske talente in ga opozarjamo na precej nerodne nedostatke, ki se pokažejo v Gorici pri najmanjšem nalivu, posebno občutno pa ob sedanjem dolgotrajnem dežju. Prvič so tu vsi trotoarji v mizernem stanju.
Zabavne vožnje po morju
s pornikom „Vida" v Grtiaa-Miramar in nuzaj.
Odhod ob delavnikih:
Iz Trsta (pomol Sv. Kari:)
ob 9 15 predpnldoe ob 2.45 popoldne ob 6.30 popoldne*)
ob nedeljah
ob 9.15 prcdpoldne ob 2.45 popoldne ob 4.15 popoldne ob 6.30 popoldne*)
iz Grijana
ob 12.15 popoldne ob 8 45 popoldne ob 7.30 popoldne *)
in praznikih :
ob 12.15 popoldne ob 3.30 popoldne ob 5.45 popoldne ob 7.30 popoldne *)
*) eventualna vožnja.
CENE : Vožr»ja tja in nazaj	K 1.—
„ in kopelj K 1.30 C. in kr. častniki in vojaštvo v uniformi, drž. dvorni in želežniški uradniki in uslužbenci, člani Sokola, plauin-kega, učiteljskega, trgovsko izobraževalnega društva, potem člani društva uradnikov jugoslov. denarnih zavodov, hrvatskega društ a Strossmayer" plačajo polovično vožnjo, če se izkaže o z uradnimi, oziroma društvenimi izkaznicami.
t
rtjtna Tmc«
je danes, po dolgi in mučni bolezni v dobi 36 let, mirno v Go spodu zaspala.
Žalujoči soprog Mihael, c. kr. okr. feldvebel, hči Danila, stariši Marko in Marija v imenu tudi ostalih sorodnikov, naznanjajo to žalostno vest vsem prijateljem in znancem.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 31. t in. ob 4 uri pop. iz hiše žalosti v Sv. Križu št. 53.
SV. KRIŽ pri TRSTU, dne 29. ma]nika 1914.
Veliko Pogrebno podjetje CAPELLAN.
B
iii+aii
Pnroploona družim B. Trlpcoulch k
i
se bodo izdajali vožnji listki
za izlet v Benetke
po znižanih canah« z udobnimi in najhitrejšimi parniki
„VENEZIA" „GRAF WURMBRAND"
na turbine in štiri vijake	na dva vijaka
s sledečim urnikom:
Odhod iz Trsta (Pomol Sv. Karla):
Sobota 30. majnika ob 2 uri popoldne s parnikom.....Graf Wurmbrand
„ 30. „ ob polnoči s parnikom a. Lloyda „Almissa" ali „Metcovich"
Nedelja 31. „ ob 8. uri zjutraj s parnikotK........ „Venezia«
„ 31. „ ob polnoči s parnikom a. Lloyda „Almissa" ali „Metcovioh" Pondeljek 1. junija ob 8. zjutraj s parnikom.......... „Venezia"
Povratek iz Benetk (Bacino S. Marco)
Nedelja 31. majnika ob 9. uri zjutraj s parnikom.....„Graf VVurmbrand"
, 31. n ob 7. uri zvečer s parnikom........ „Venezia"
„ 31. „ ob polnoči s parnikom a. Llojrda „Almissa" ali „Metcovich"
Pondeljek f. junija ob 9. uri zjutraj s parnikom......„Graf Wurmbrand*
„ 1. „ ob 2. uri popoldne s parnikom........ „Venezfa"
ob polnoči s parnikom a. Lloyda ai—i—#
Torek
Almtssa" ali „Metcovich Almissa" ali
S pravico uporabe tja in nazaj vsakega druzega gorinavedenega parnika.
1-
2. junija ob 2. uri popoldne s parnikom 2. „ ob polnoči s parnikem a. Lloyda
.„Venestia" Metcovičh"
Izletne cene tja in nazaj:
I razred K 14.-, H razred K 10.-, III razred K 7.-
Proti dodatnemu plačilu K 1 izda družba vstopnico k mednarodni razstavi slik, katera prva ima isto trajnost kakor listek.
Vožnji listki se prodajajo v Trstu pri družbi, piazza de S les Borsa 12, pri raznih agencijah za potnike, ter v družbeni utici na pomolu SV. Karla
(brez poviška). Izbrana restavracijska in kavarniška postrežba na krovu.
Družba si pridržuje izpremembe v smislu prometnega opravilnika.
ll+lli
!
!
ZDRAVNIK
MeOr.KarolPernifK
ordinira od pop.
Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dretierjeve pivovarne).
Dr. HORVATH
Trst, Via Nuova it. 22
Specijalist za KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI
šibkost in nervoznost
za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprajama od 11-1 pop. in 4-1 zveter.
OPČINE
OPČINE
Restavracija m Hotel
Mi&UI"
99
se priporoča cen j. železničarjem in drugim gostom. — Hotel razpolaga s 14 sobami za prenočišče. Vsako uro mrzle in gorke jedi. Toči se prvovrstno Plzensko pivo in različna pristna vina kakor n. pr. istrsko, vipavsko ia krašii teran. Postrežba točna. Zmerna cene.
VAUPOTSŠ, Isstnik.
Žtev. 541? — \4
Oglas drežisg.
Dne 3. junija 1.1. oddajo se V lakup
za osemletno dobo potom javne dražbe v spodaj označenem redu na podpisanem c. k. okrajnem glavarstvu
tu doli imenovanih občin.
Vzklicna cena v kronah j? označena za vsako občino kraj imepa dotične občine. Dražba prične ob *0. uri predpoludne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne na dan dražbe.
Ako se pri tej drugi dražbi ne doseže vzklicne cene, oddali se bodo lovi tudi pod to ceno najvišjemu ponudniku.
Natančnejša pojasnija daje podpisano c. kr. glavarstvo ob uradnih urah. Štanjel!... 600 K gobdilj . . . 400 K Lipa .... 200 K Temnica . . . 400 K Slivno . . . 700 K Barka .... 100 K
C. kr. okrajno glavarstvo
Sežana, dne 26. maja 1914.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20
Splošna hranilnica v Trstu
KIIT i" v
je edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva
pu&Elarna varnost.
Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Vložna obrestna mera 4%; dvakratna kapitalizacija v letu.
RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA.
Posojilo no poslopja in zemlJIKa po usodnih pogojih.
Uradi: Via di Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5.

NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v THSTU
r*gt»tr*van« zadruga z omejenim Jamstvom.
■ ■ NOVA ULICA ST. 13, II. NADSTROPJE a ■
ToZm vloge m* fenjižioe po gV-^V-g^
Daje posojila aa menj ce tn vrednote na mesečna al! tedenska odplačila. Eskemptuje trgovske Banjice. Prodaja srečke aa mesečne obroke.
C • ' 8«
TBflftUm DPR 11 Drož* (kvas) Iz odlikovane slovenske trgovine diat so dosege dosedal vsepovsod nalboljšl sloves. HarodnJaR iimuvu. rLiu; naro&yle Br| nogjgg tvrdKL M vam postreže po konkurentan, cenah. J. J. SUBA1U Trst tM^V0
Stran IV.
•EDINOST« «t 117.
V Trstu, dne 30. maja 1014.
za pešce cele luže. Vse polno žlebov, pri hišah pušča vodo, da udari dež skozi dežnik. In končno, ta reva vseh rev, kanalizacija. Danes se pritožuje tudi nek Italijan v *Ecu<:. radi kanalizacije, pardon ne-kanalizacije ulice Lanthieri, a v drugih ulicah je še hujše. Upamo, da ima za enkrat municipij dovolj dela, če hoče odpraviti te kričeče nedostatke. Ali dela se mora poprijeti resno, ne pa tako, ko mestni avtomobil za škropitev cest, ki je ob največjem nalivu dirjal po Gosposki ulici in škropil cesto, da so bili pasanti še bolj gotovo mokri.
vesti iz Istre.
Iz Roča. Na shodu, ki ga je priredil tu
naš kandidat za državnozborske volitve, g. dr. M i 1 i č, se je povedalo Italijanom nekaj resnic v obraz. Te resnice so jih tako zbodle v oči, da si ne vedo drugače pomagati, nego da napadajo prireditelje shoda. Kakor ogleduha so poslali Italijani na shod svojega možakarja, priznanega prijatelja alkohola. Ker se temu gospodu Ne-marniku, kateremu se lastni pristaši za hrbtom smejijo, ni dovolilo motiti krasno uspelega shoda, se sedaj zaganja v prireditelje shoda. V strahu ali zmeden od alkohola, je videl samo trideset ljudi na shodu, a bilo jih je samo v sobi točno 86, a zunaj najmanj dvakrat toliko. Vsa občina Roč je hrvatska; nekaj nad 100 Italijanov v Roču samem, bi rado gospodovalo vsej hrvatski občini. Mi ne potrebujemo in bi se sramovali vsakega italijanskega glasu za našega kandidata; da pa mi zahtevamo od naših ljudi, da z nami volijo, to je pač naravno. In tisti modrijan, ki piše v laške liste, pravi, da priznava našo narodnost, a takoj za tem pa se huduje nad prireditelji shoda, ker delajo za hrvatsko narodno stvar. — Vprašamo gospoda učitelja Ma-salir.a, kako staro pa je njegovo itaiijan-stvo? Ali ni bil on po rodu Hrvat? Ali se ni učil in pozneje poučeval v hrvatskih šolah? — Dokler se ni — prelevil! Pristne Italijane vpoštevamo in priznavamo njihove pravice, a renegatov ne maramo. A ni dovolj, da se gospod Masalin ne ponaša s svojim odpadništvom. ampak hoče še druge zavajati k odpadništvu. Lotil se je našega človeka, in kakor se vidi, najbrž z uspehom; moža, ki je bil dosedaj to, kar so njegovi bratje in starši — vsi vrli narodnjaki — hoče speljati v italijanski tabor. Ali res nima ta mož nobene lastne volje In prepričanja? Ali res mora plesati, kakor Masalin piska? Govori se, da je pod pantoieljnom in ta pantofelj je slučajno italijanski. Vprašamo gospoda Čeha, ali mu je znano, da ie sedaj na postaji Roč. kjer ie bilo nekdaj središče Hrvatov in Slovencev, zbirališče Italijanov, da se shajajo tam v stari in ugledni hiši Čehovi italijanski kandidat je pod varstvom g. Rudolfa Čeha?! Da se g. R. Čeh druži izključno z italijani in prepeva italijanske pesmi? Tužna mu majka! Upoštevamo njegov položaj, a vseeno ga pomilujemo, da T.e umeje, da ga Italijani samo izkoriščajo. To spoznanje pride že, samo če ne b j prepozno. Napadajo iiušega nadučite-Ija g. Licula, ki je sicer narodnjak, a druguje miren in še predober. G. Masalini! Pred svojim pragom pometajte! V šoli je vaš delokrog, ne na pošti! Viorda ste pa na dopustu?! Opozarjamo tudi g. poštarico, da nam ni ljubo, da vidimo v uradu vsakokrat. kedar se deli pošta, razne nepoklicane priče. Napravite red, drugače pridemo z ostro metlo. Slednjič se jeze nad našim zdravnikom g. dr. Volavškom, ker se je udeležil hrvatskega shoda. To je vendar naravno v prvo, ker je Slovan, a v drugo zdravnik v hrvatski občini. Mi bi mu mogli zameriti, če bi bil ravnal drugače. Svoj poklic vrši v splošno zadovoljstvo: najbolji dokaz za to je njegova obširna praksa. Svojega narodnega in političnega mišljenja vendar ne bo dajal cenzurirati po kakemu Masalinu ali Nemarniku! Toliko za danes.
Rožne vestL
Originalna stava. Iz Londona se poroča: Sredi neke ulice v Brightonu se je pred par dnevi nenadoma pojavil popolnoma nag človek, ki je pričel čisto bre* skrbi plesati na ulici. Seveda je došla takoj policija in čudaka v Adamovi obleki aretirala. Aretiranec je izjavil, da gre čisto rad v zapor, ker je s tem, da je šel nag na ulico, dobil stavo v znesku 1000 K. Toda čakalo ga je jako nehvaležno iznenađenje, kajti policijski uradnik, pred katerega je bil poklican, ga ni poslal v /apor, temveč v norišnico, kjer so celih 5 dni opazovali, ce je pri zdravi pameti.
Ogromna odškodnina za Izneverjenje.
V New-yorku je vložila 25 let stara leoa Sulivan, proti mlademu milijonarju Hoću, sinu s'avnega zgraditelja rotacijskih strojev, tožbo za 1,125.000 K odškodnine, ker se ji je izneveril v ženitovanjski obljubi. Na proces je došel obtoženec s svojo ženo in odločno zanikava!, da bi kedaj obljubil Sulivanovi poroko. Toda Sulivanova je vztrajala na tem, da jo je Hoc zapeljal in ji obetal še razkošno življenje. Vendar pa se kljub temu domneva, da bo Sulivanova s svojo zahtevo odbita.
Velika nesreča v Finskem zalivu. Sedem ruskih dijakov je odplulo v četrtek iz Petrograda na izlet v Finski zaliv in sicer na posebni dijaški jadrnici. Kmalu je nastal
na movfri močen vihar, ki je jadreafco tako zelo nagnil, da se je kmalu napolnila z vodo. Dijaki so ae oklenili okoH jambora ta prebili tako celo noč na vodi. Proti |utru je bito 6 dijakov že tako izmačentti, da so tih valovi z lahkoto odplaviti in so vsi utonili. Sedmega so k sreči po velikanskem naporu rešili ribiči.
Reklama na nagrobnih spomenikih Kako so Amerikanci praktični in kako v svoji lakomnosti po denarju ne spoitujejo niti grobov, nam spričuje neki časnikar, ki je našel v nekem mestu države Ohio na nekem nagrobnem spomeniku sledeči napis : „Pod tem spomenikom počiva Ana Havldn, Id je umrla od žalosti, ker je izgubila svojo lepoto. Toda to se ji nikakor ne bi zgodilo, če bi se umivala z milom tvrdke Cartes, ki se dobiva v vseh boljših lekarnah". Drugi napis se zopet glasi: „Tu počiva Edvard Kraner. Umrl je nenadoma, ker je pritisnil na čelo cev Par-simonovega samokresa". Res, čisto amerikansko 1
Zdravnik in princezinja. Nedavno je prišla k slavnemu francoskemu zdravniku Rouxu neka ruska princezinja. Stopila je takoj v njegovo delavnico, ne oziraje se na druge pacijente, ki so čakali tam že precej časa in t» ravno v trenotku, ko je pisal zdravnik recept za bolnika, ki je bil poprej pri njem. Zdravnik ni niti pogledal prince-zinje, ampak je pisal mirno dalje in ji samo namignil z roko, naj se vsede. Princezinja je bila radi tega vžaljena, ker ji ni takoj postregel in je rekla raz'aijeno: „Jaz sem princezinja, gospod doktor!" — „A tako", reče zdravnik. Potem si pa izvolite vzeti dva stola in počakajte, da končam".
Mož, ki je imel 16 žen. V mestu Wortu v državi Teksas v Ameriki živi neki posestnik Araold, ki se je nič manj nego 16 krat oženit. Sedaj je v ožilo na sodišču proti njemu tožbo kar osem žen, češ da jim ni zvest v zakonu. Sodišče bo seveda temu čudaku, predno izreče sodbo, dalo preiskati malo njegove možgane, kajti nikdo, ki je pri pravi pameti, se ne bo 16 krat ženil.
oprostili. Vendar je pa moral Osman Ah-med naeaj v zapore, ker ga reklamira potici*.
Deželno sodeče.
Umoril |e človeka v sllobranu.
Pred sodniki deželnega sodišča je včeraj sedel 241etni pomorski kurjač Osman Ahmed, Arabec, moslimske vere, doma iz Samoha blizu Adena, ki je bil obtožen, da je dne 15. marča t. L, da odbije od sebe in od tovariša Alija Abdulaha neupravičen napad, zadel z nožem eno rano Josipu Ličenu in več ran Martinu Jurišinu, ki je vsled zadobljenih ran še isti večer umrl, da je torej prekoračil meie upravičenega silobrana, torej pregreška v smislu § 335 kaz. zak.
Dogodek, radi katerega je moral Arabec Osman Ahmed odgovarjati, je bil takle:
Dne 15. marca t. 1. zvečer sta bila Osman Ahmed in Ali Abdulah v krčmi »Alla bella Venezia« v ulici del Pane v Starem mestu. Pri njeni mizi je sedela neka ženska. Pozneje so prišli v isto krčmo trije mornarji: bili so to Martin Jurišin, Josip Ličen in še neki drug mornar, pa čigar ime se pa ni izvedelo. Ti trije mornarji so sedli k neki mizi v bližini one, pri kateri sta sedela Arabca z žensko. Naenkrat je pa eden teh treh mornarjev pokazal ženski, ki je sedela pri mizi z Arabcema, neke pornografične slike. To je pa Arabca Alija Abdulaha razžalilo in nastal je prepir. Tekom prepira so se duhovi vedno bolj razburjali in slednjič je Ali Abdulah dal klofuto ravno onemu na zadnje došlih treh mornarjev, ki je ostal nepoznan.
S tem je bil ogenj v strehi: Oklofutani mornar in njegova tovariša so s stolicami pobili obe v krčmi nahajajoči se svetiljki, prevrnili nekaj miz, pograbili stolice in s tem začeli nabijati oba Arabca. V tem metežu, videč se v skrajni nevarnosti, je Osman Ahmed potegnil nož in se ž njim branil: zadel je lahko rano Josipu Ličenu, a Martinu Jurišinu več lahkih in dve težki rani na hrbet ter eno v desno ramo. Tu je nož ranil tudi zgornji rob desnih pljuč, vsled česar je Jurišin izkrvavel in še isto noč umrl.
Obtoženec je včeraj na razpravi potom tolmača za arabski jezik priznal, da je res rabil nož, a da je to storil le zato, da se ubrani in šele potem, ko so ga bili napadalci že podrli na tla. Nabijali so ga s stolicami. s kozarci, s pestmi in zbadali so ga tudi z nožičem — imel je res na životu nič manje, nego 12 ran —, vsled česar se je on grozno bal za svoje življenje. Da bi ga sodniki bolje razumeli, je to povedal v laškem jeziku, rekši: »Mi bono paura; morto paura!« (Jaz imel dober strah, jaz bil mrtev strahu!)
Na razpravo je bilo sicer pozvanih osem prič, a prišlo jih je le pet. Niso se odzvali pozivu Josip Ličen, Anton Sredonja in Ali Abdulah: prišli so pa na razpravo: lastnik krčme »Alla bella Venezia« brata Ivan in Anton Ložič, Anton Minin, Marija Kova-čič in Irma Milenopolo. In te priče so vse soglasno potrdile, da se je Osman Ahmed res nahajal v skrajni nevarnosti, da je rabil nož šele potem, ko je bilo že tema v krčmi in ko so ga bili nasprotniki še pobili na tla.
In na podlagi teh izpovedeb, so se sodniki uverili, da ni mogel Osman Ahmed v onem hipu meriti, do kje segajo meje u-pravičenega silobrana in so ga vsled tega
Trioma h mpodvstvu
BORZNO POROČILO.
šme 29. aujnlka 1914.
Efektna borza.
Dunaj, 345 pop. Artrt&k* mU papir 81.25 arstrijska srebrna renta	avstrijska kronska
renta 81-50 ogrska kronska renta 75 80, kre-ditke 904.25, Aaglobanka 329.2*. Union 574.—, Landerbank 484 50 Bankvereta 908.— drf. žel. 1688 25. Lombardi '90*—, alpinke 790.50, tiuške f srečke 216 —, Napoleoni 19 20, marke papir 117.72 J London kratko 24.13. Pariz 96.82. Slabo.
Dunaj, 3.15 pop. AvBtr. renta papir 31.10, kre-: ditke 603.50, Llovd 790.50. drž. žel. 68>t.25, Lo -bardi 90 25, alpinke 801.60, turška srečke 216.5». cheques Pariz 95.85. Slabo.
Trst, (urad.) Francija 95.70 - 96.—, Nemčija 117.5S-117.90.lt. 95.25 - 95.55, London 24.10-24.17, 20 frankov 19.13-19.20, 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 24.02-24.09. nemški papir 117.75 -117.9« \ italijanski papir 95.30 - 95.7U, avstr. zlata renta 99.85 1C0.25, avstrijska kronska renta 81.40 - 81.80, ogrska zlata renta 96.55 - % 95, ogrska kronska renta 79.80 ' 8<>.2'\ turške srečke 215-218 — diskont za menice do 3 mesecev 3«/4 -474°'0, nad 3 mesece 4V4-4»/,%.
Blagovna borza.
Budimpešta, 28. maja. Pšenica za maj —.—, — —.—. oktober 13.26 ; r ž za april —.—,
oktober 083 ; o v e s za april--. oktober 8 30;
koruza za julij —.— avgust 7.93 - Ponudbe pšenice povpraševanja ravno tako. Tendenca trde a. Prodaje 8 000 q.
Trst, 28. maj. Kava. Santos good average
za maj —.--.—, za juli 57.25-59.—. september
58.75 - 60—, december 60--60.25, marec tk'.--
61.—. Tendenca m rua. Good Rio za mag —.--
—.—, juli 51.--53.39, september 52-50 - 54.50, december 54.--55.—, marec — ---56.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27V4-28V5 maj avgust 27.50 - 28 50. novem.-marec - 28.% - 29»/,,
avgust -.—, okt-dec. 27*/. - 27V4. Stalno
" HALI OGLASI ::
□□
pa □□
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti>kane besede se računajo enkrat vefc. — Najmanjša : pristojbina	40 stotink. :
□□
DO □□
Dnc4miWI«>iill Bonvecchiatti, Via Ghega na-KCMUVrUUJIl sproti kavarne Fabris, se priporoča z dobro kuhinjo, kosilo 60 vin Izborna vina. Prvo Plsensko UroueiL Čez ulico 64 vin. liter. — Točna postrežba. Sobe za prenočiti. Priporoča se Vavpouč, restavrater.	451
fWi|| postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-aJlitS polna s alna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I	2318
PrenočISfe- gostilna -buffet Hlnko
Vf»elf> Trst uL Carradori 15. Vedno na razpolago ItuSIC gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi Dieherjevo pivo. Za obilen obisk se pri poroča H_ f osič.	2&M
Jugoslovani 1 MJ"££
10. — Gorica, Gosposka ulica	4444
fpn^RH meblovana soba z lepim razgledom v UUU1U bližini Narodnega doma se takoj odd:i. A Re:>enšek, knjigovez Ulica Cecilia štev. 9. 802
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likćr
Blizu In daiet Vse ga poini, Kdor ga Imil Ima idravja doroi f
Zahtevajte pristni „FL0RIDH".
Zavračajte penaredbe!
Edini dobavnik in zal-.-žnik za Primorsko in Dalmacijo
VEKOSLAV PLES?«? ČAR
TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST
Angelo Vekjeft

O
Trs«, ulica d«!!1 Utrla it. 72 — (Carbota zgornja-PonzJana
se priporoCa za vsakovrstna
KLEPARSKA DELA. Sprejema tudi vse poprave.
TolstovrSka slatina
vsled novih vrelcev Osetov in Silva vrelec je sedaj tako zboljšala, da prekaša vse znane slične vode.
Slovenci bodimo ponosni na te naše domaČe vode in kupujmo samo le to slatino.
Tolstovrška slatina ima toliko medi-cinalnih snovi, da ni le dolžnost, ampak celo potreba in korist, da jo stalno rabi vsaka družina. - Pokojni dvorni svetnik Trnovec, koji je zelo rad to vodo užival, je rekel:
.Ne bi se smelo piti vina brez da bi se primešalo Tolstovrško slatino, koja zelo dobro učinkuje na prebavo in katare".
Glavna zaloga za Trst In deželo:
VEKOSLAV PLESNIČAR
ulka ĐonizeSti 3.
iovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma zmožna, hitra strojepiska in stenografinja, ne Čez 28 let stara, koja je samostojnega in vestnega dela vajena in vse hitro zapopado, se
išče za veliko dunajsko pisarno.
Italijanščine ali hrvaščine zmožne imajo prednost. - Ponudbe z zahtevo plače, datumom vstopa, referencami in sliko
pod šifro: „M. T. 2800". na anončno ekspedicijo Haasenstein & Vogler Dunaj I., Neuermarkt
Odda
se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št 40, vr. 2.	000
C i S* P° nomasten, tdežano blago, čajno maslo 1 £11 vrste in sveže fino pastelizirano mleko ima najceneje za oddati mlekarna Ivan Vramar, Cruivrh nad J(lrij-».
SgfflBKW učenec se takoj sprejme prijflvaa-u
Gorici.
K r a v o s, sedlarska delavnica v
5G9
^Ififlfllll? iS£e službo pisarja.. - Vešč je nen fllUUlSllll ščine in strojepisja. — Ponudbe pod „PISAR", poštnoležeče, glavni pošta Trst.
574
Sprejme se
takoj krojaškega nčenca. - Jo--i p Piijevec, krojač na Opčinah. (575
fintnnriirnn z več lct ° prakso* k^\bhig3J*Qx~
UUapUUlUlI! čarka v trgovskem podjetja, zmožna slovenskega, srbo hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, išče primerne službe. Prijazne ponudbe pod Pridna*. Maslo v pove tudi Inserat i oddelek pod „Štev. 721.*	721
Hfltol na Kr*°jslcem 8 16 sobami, restavracijo, mm 2800 aežnjev vrta, vse leto dobro obiskan se proda za K 110.000. Saldo 30.000. Zamenjal bi se tudi z dvo cem v Trstu s posestvom v Istri. — Pojasnila : KolarSić Kavarna Korzo.	808
M S«. IL It Spodnji
se proda hišica z 2 velikimi sobami, 2 sobicami, kle t jo ~in lepo tera9o K 9- 00.— saldo 5000. — Hišica v Bar k o vi j ah, 3 sobe in kuhinja K 13.000, saldo 7000, kkkor tudi dvorec od 22 do 50.000 K ae proda. — Pojasnila KolarŠič Kavarna K ono.	809
Vtlniiip»M priredijo fantje ples na binkoštni rUVlUp ponedeljek na dvorišču gostilne A. Mohorčiča. T®r«j kđor more. naj pohiti ta dan v Povir, kjt-r vsak se boda lahko zabaval. Nasvidenje ! Mladeniči v Porirju.	579
Bwflr4ilrffVV«4 ki pozna tukajšnje jezike se sprejme rfUltUItlllll ■ plačo. Ponudbe pod „Masiv-
na Ins. odd Edinosti.
581
Tnnrmnnnlnff išče mladega uradnika, ki lUVuIUVUlUlUl pozna hrvatski, ital j a. ski in nemš&i jezik. Ponudbe, reference, curriculuoi vitae, zahteve na Ina oddelek Edinosti pod „Zavarovalnica".	550
fflhll zračna v ulici sv. Marka z dvema poste-wUUII ljama pri slovenski družini se takoj od .a poštenim slovenskim delavcem, event. tudi h ana. ■ Polzve se pri krčmarici v ulici Sv. Marka, vo&al Androna Cristiforo Colombo.)|	583
Trgovina jestvla in delikates
MARCEL LAZAR
Trst - ulica Belvedere it 57. - Trst Prodaja vedno svežo testenino iz Ilirske Bistrice ter Iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likeri v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se nakete od 5 kg naprej: Kave, olja in dr.
r—---—----^
NSZriANILO.
Čast mi je javiti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo trgovinojestvin in kolonijalnega blaga. Velika zaloga kave, riža, olja in vsake vrste ttsttnfn in delikates. - Uljudno se priporoča H. Eerger Trst via «Je!ie Peste 14 vegaS via Ciorgio Galatti
Josip NLdnig
nemški zo^otehnik
Trst, ulica San Nicolo štev. 18./1I. Sprejema od 10 do 1 In od 3 do 8 pop.

KRRL GOMISEL
stara trgovina jestvin Rojan, ulica Montorsino št. 16
Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolenijalije in druge pridelke. Tm* vedno najboljše prekajeno meso.
Mizarska
i Lome
Trst, ul. ABSes, ^anzsa« 3
izdeluje vsakovi-stna i ohištvena instav-binska dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko poi istvo vseh slogov. — Ceno zmerno. Solidno dilo.

aaBMBoeMnaaaaaBaBiaeaBisga ^
fci i® a fHl 1
vzajemna zavarovalna Mi v Praoi
Rezervni fondi K 03,432.101 92 Izplačane odškodnino fn kepltallje Kron
120.005,304*25. Dividend se Je doslej Izpl. 2,899.795-20.
Po velikosti druga vzajemna zavarov. n;,še države z vseskozi slov.-naroduo upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstne jih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manj saj očimi se vplačili.
Zavara je poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavara je tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička iz-datne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trato
V. CEGItAl, Dlfca Coserma 12,
TELEFON 5t 21 47.
Slovenko z lepo in hitro pisavo, vešćo strojepisja, sprejme ¥ydrova tc-varna hrasiiB v P^sga	Za-
četna plača K 90 mesečno. Oni, ki bo sprejeta povrnemo vožjo v Prago. Nastopiti se mora čimpreje. K ponudbi je priložiti prepis spričeval iz meščanske in trgovske šole ter sliko. Za originalna spričevala se ne jamči. Tudi znamke za odgovor ni treba priložiti :::::::::::
Podpirane družin tir. In Met.
najbolje kolo monarhije
dobiva vedno nove odjemalce.
I!
»t a o.
N .
^ O C o. <3J _
o .S
s-£
*B 3 ° ar
»s
• N
-o v
S o
3*5
Pripo-	>y A _ . . _ _ Gooro : ceno
^KOSMOS > KOLO Avstrijska tovarna orožja STE9R.
Zastopniki: Trat: Uuiolf Roti, ul Ac^uedottolH Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija : f I. Suligoj. Pula: Fran Duda, V. G Carducci 14
dobro : ceno
TftSF ulico Compaiine Stev. 13 Ml Trs« Pcnierosso).
Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem kortfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi-hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberŽan. istrsko, Opollo in Cbianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba.
EDOMEšDO C0L0M30, lastnik.
JI
fina Biioii mM& t
vjiiia M. s« ta Mila