'iMs
ja-jojto
S
**'»►	,	Ho
gs ©P £Ž3 ffiSt (sa ea asf'
Izhajajo vsak četrtek. — Uredništvo in upravnišlvo (začasno!: Ljubljana, Knafljeva ulica 18. — Naročnina za mesec 6 Din, četrtletno 18 Din.
Leto IV.
mtnBeaamKfBsmr^araecsNi^
Štev. 11—12.
Urejuje: Redakcijski odbor.
v«.yA^jagw-ir^ra■	■ vvinir.-tr un.-onr,nc?g^o tv*
Oblasti izvajajc nasilje nad pokrefom
»Delavskih Novic".
Sadrugu Fabjančiču in Klemenčiču prepovedano govoriti na shodih v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Hudi jami ter Zabukovci. — Orožniki šikanirajo naše naročnike na deželi. — Agentprovokaterji in revolucionarni frazerji pa uživajo protekcijo vlade in policijskih oblasti.
Kot je bilo pričakovati, so temne sile, ki jim je na tem, da se proletariat Slovenije in cele države ne združi v močni enotni organizaciji, ki bi bila v stanju poživiti delavsko gibanje in izbojevati delavstvu boljše življenju, stopile na plan, da zatro zdravo gibanje, ki ga vodijo >Delavske Novice«. Napad se vodi z dveli strani: na eni strani policijske oblasti, na drugi strani pa agent-provokaterji, ki jih je policija svoječasno poslala v delavski pokret, da ga razbijejo. Ti agentprovokaterji, katerim se je posrečilo ubiti veliko komunistično stranko, ki so nato dali navodilo za razbitje delavske enotne fronte v Sloveniji, ki so otrovali delavsko gibanje v Srbiji -in na Hrvatskem, ki so se odlikovali z najgršimi agent-provokatorskimi podvigi na Dunaju in drugod, ki se jim je posrečilo vriniti se v vodstvo NDSJ in dobiti v roke mednarodne zveze s proletariatom drugih dežel, kjer z vnemo vrše svoje ostudno izdajalsko opravilo, so se ustrašili zdravega pokreta »Delavskih Novic«, ki jih je razkrinkal in jim pokazal vrata iz delavske organizacije.
Kosta Novakovič, član glavnega od-Hora NDSJ v Belgradu, ki se je odlikoval v agent-provokatorski aferi z znanimi dunajskimi arhivi, je zapretil s. Lovru Klemenčiču: »Proti vam in »Delavskim Novicam« se bomo borili z vsemi sredstvi!« Ni jim zadostovalo, da so nas v svojem reptilskem časopisju blatili na vse mogoče načine (pri tem so bili zelo smešni: enkrat so nas postavljali v zvezo z radikali, drugič s klerikalci, tretjič z demokrati, četrtič z Radičem, petič s Kristanom, šestič s Korunom itd. itd.), začeli so v zadnjem času javno in tajno na najpodlejši način denuncirati, da imamo zvezo z internacionalo, da romamo na Dunaj itd. Te agentske provokacije stoje v zadnjih dveh številkah »Glasa Svobode«. Te njihove
lajne in javne špijonske denuncija-cije so imele za uspeh, da celjsko okrajno glavarstvo prepoveduje ss. Klemenčiču in Fabjančiču govoriti na javnih sestankih in shodih v rudarskih revirjih, sklicujoč se pri tem, da je prepoved, ki sta jo dobila ta sodru-ga lani pred volitvami, še vedno v veljavi.
Dalje smo dobili iz nekaterih krajev na deželi poročila, da orožniške oblasti poizvedujejo okrog naših naročnikov, če se kje snuje naša »Poljedelsko-delavska zveza«. Orožniki z nasajenimi bajoneti »odločno odsvetujejo . začeti s to našo organizacijo, češ, da naj si dotičniki »sami pripišejo posledice«. Zgodil se je slučaj, d \ je orožniški stražmojster izjavil, dh oblasti pazno motrijo vsak korak s. Fabjančiča in da mu bodo onemogočili prihod tudi v podeželske občine. Ali je to tisti boj z vsemi sredstvi, ki nam ga je napovedal bivši srbski stotnik in sedanji »neodvisnik« Kosta Novakovič!?
Mi smo se proti tem šikanam pritožili na pristojnih mestih in bomo tudi izbojevali svobodo govora. 0 tem si naj bedo naši denuncijantje na jasnem. Delavstvu pa se bodo še bolj odprle oči in bo še bolj prepričano o tem, da so junaki revolucionarnih fraz najeti agentje buržuazije, ki morajo onemogočiti konsolidacijo delavskega pokreta, in da je pokret »Delavskih Novic« edino pravilen za proletariat, ker hoče s treznim, poštenim delom postavljati tam, kjer frazerji razbijajo, in privesti proletarski pokret do enotne strokovne, gospodarske in politične organizacije.
Nam, ki propagiramo združenje delavskih strokovnih organizacij, se jemlje beseda. Znani agem-provoka-terji pa imajo prosto besedo na shodih v rudarskih revirjih in jih vodstvo NDSJ celo vsiljuje proti volji članstva ZRD za komisarje in tajnike!
Delavstvo in zadružništvo.
(Dopis.)
Odločil sem se, da napišem par stvari o zadružništvu. Namen moj je, da se dotaknem zadružništva za splošno delovno ljudstvo, torej, kar se tiče industrijskega proletariata in kme-tiških ter poljedelskih in sezonskih delavcev. Preden pa preidem na stvar samo, se mi zdi potrebno, da se dotaknem zgodovine zadružništva in
postanka zadrug drugod in pri nas.
m
Zadružništvo kot tako poznamo že iz preteklega stoletja. Prve pridobitne in gospodarske zadruge so se najprej osnovale na Angleškem, in sicer okrog leta 1844. Industrijsko delavstvo se je združilo, zbralo par zadružnikov in ustanovilo konsumno društvo. V teku desetletij pa je postalo to konsumno društvo tako močno, da je premoglo že milijone in preskrbo-
valo tudi na milijone delavcev. — Danes je zadružništvo najbolj močno na Angleškem. Ustanovilo se je vse polno konsumnih in drugih zadrug. Pri zelo skromnem računanju pa zaznamo, da je pri gibanju zadrug na Angleškem udeleženih nad 150 milijonov ljudi.
Pri Nemcih in njihovem zadružnem gibanju moram imenovati za zadružno gibanje dva zaslužna moža, namreč Reiffeisen-a in Schulze-Delitsch-a. Prvi je bil upravni uradnik. Ko je videl, kako tare delovno ljudstvo beda, je osnoval konsumno društvo in članom tega društva preskrboval cenejšo prehrano. Ko je pa spoznal, da trpi ljudstvo vsled pomanjkanja denarja, zlasti kmetje, je začel misliti, kako bi bilo mogoče dobiti denar
proti plačilu majhnih obresti. Ustanovil je posojilnice. Značilno pri tem pa je to, da se je držal načela, da naj kmetje sami vodijo posojilnice, in sicer naj ne prejemajo za svoje delo nikaldh tanil jem. Reiffeisnove posojilnice so se opredelile na prav majhen okoliš. Deležev naj posojilnice ne sprejemajo, ker je kmet moral za to nuditi dovolj sigurnosti, zlasti zato, ker je jamčil neomejeno, torej s celo svojo posestjo. Obresti bi pa sprejemala posojilnica in bi se čisti dobiček ob zaključku poslovnega leta ne razdelil procentualno med zadružnike, ampak se hrani za kritje izgub. In tudi v slučaju razpusta zadruge naj bi se ne delili fondi, kateri so se zbrali kot čisti letni dobiček, ampak to imnovino naj se takoj vpiše njeni naslednici, če se ustanovi, kot njena imovina.
Reiffeisen se je bolj omejil na posojilnice na kmetih, dočim je Schulze-Delitsch poudarjal potrebo in osnoval večje denarne zavode za vse sloje. Tudi je pustil Schulze več svobode zadrugam kot Reiffeisen in priporočal ne samo neomejeno, ampak tudi omejeno jamstvo. Zato so tudi njegove zadruge dobile značaj večjih denarnih zavodov.
Zmotno bi bilo, ako bi trdil, da sta ta dva moža ustvarila zadružno idejo; ne, od pamtiveka so že poznali neke vrste zadružništvo. Zgodovina nam priča, da so že v prastarih časih živeli takratni ljudje v takozvanih župah v svrho skupne samopomoči.
Zgodovina slovenskih zadrug je zelo kratka. Prvo »Obrtno pomožno društvo« je osnoval v Ljubljani pred 68 leti Čeh Ilorak. Pri svojem potovanju po Češkem je spoznal velik pomen zadrug dr. Josip Vošnjak. Vrniv-ši se v domovino je Slovencem poudarjal z besedo, peresom in dejanjem potrebo osnovanja zadrug. Že leta 1871. je v koledarju Družbe sv. Mohorja priobčil pravila za vzor snovanja zadrug. Prva pravila zadruge pa so bila vpisana v zadružni register v smislu zadružnega zakona v Ljubljani pri deželnem sodišču 8. junija 1874., in sicer za »Obrtno pomožno društvo«.
Na čem temelje zadruge, smo videli že iz tega kratkega zgodovinskega uvoda.
Zadruge temelje na stališču samopomoči. To se pa pri podrobni analizi lahko zelo različno razume, zato bomo govorili le o delavskih zadrugah, njih pomenu in nalogah.
Prevratna doba je vrgla vse gibanje v takozvano ekstazo veriženja. Prebivalstvo, zlasti delavstvo, je občutilo hude udarce verižniške dobe. Za smotreno delo srno našli le malo ljudi, ki pa pri vsej dobri volji niso mogli postaviti tega, za čemer so težili. Po nekaterih krajih so se pojavili celo ljudje, ki so jeli zapuščati zadruge, ki pa so potem, ko so to veliko pomembnost zadrug za delavstvo spoznali, prišli zopet nazaj v zadružno gibanje in se še z večjo silo oprijeli dela.
Preidimo najprej k posojilnicam!
Posojilnice so zelo velike važnosti, zlasti za agrarno gospodarstvo kmetov. Kmet, ki nima sredstev, da si nabavi za obdelovanje zemlje potrebnega orodja, tak kmet ne- bo prav dosti pridelal, torej tudi prodati ne
bo mogel ničesar. Tu bosta trpela kmet in delavec. Kmet zato, ker nima nič za trg, da bi prodal, delavec pa potrebuje živež, in če živeža ni v j zadostni množini na trgu, nastane s povpraševanje po njem in iu že na-I bajamo izvor draginje, ki enako škod-• Ijivo vpliva i na delavca i na kmeta, i Na delavca zalo, ker v slučaju, da je j na trgu malo blaga, napravi povpraševanje po njem draginjo; če pa nastane draginja, tudi mezda delavca ne zadostuje za preskrbo njega in njegove družine. Na kmeta pa škodljivo vpliva zato, ker ni nič imel na prodaj, ali pa prav malo, in si torej za tisti izkupiček ne more vsega potrebnega nabaviti. Ako pa dobi krnet po ceni posojilo, to ie proti nizkim obrestim, si more v kratkem času svoje gospodarstvo izboljšati in z malo trudom pridela razmeroma veliko več kot brez dobrega orodja, dobrega semena itd. z velikim trudom. Sedaj pa nastane vprašanje, kje naj dobi cenejše posojilo? Ako odgovorimo enostavno — pri zadrugi — pri posojilnici, smo morda v zmoti, ter posojilni nici, smo morda v zmoti, ker posojilnica mora za posojilo kmetom — v kolikorn ezadoščajo hranilne vloge — iskati denarja drugod. Denar pa bo dobila, če je posojilnica dovolj sigurna, direktno ali posredno s kakšno zvezo, ki bo pa zopet iskala dobička, — pri banki. Banke so pa last posameznih bogatašev ali akcijskih družb in bodo hotele za posojilo velike obresti, take obresti, da s ejih bo kmet ustrašil — in bo raje od tega odjenjal. Pri tem pa ne bo trpel sam kmet, ampak — narodno gospodarstvo.
Ako pa se hočemo na polju narodnega gospodarstva dvigniti, moramo skrbeti, da bo tisti, ki ustvarja in proizvaja, imel, kar pri ustvarjanju rabi za proizvode. Da bo k temu prispeval čim uspešneje, je potreba, da je tudi fizično podprt, da ima dovolj hrane in da ne podleže raznim boleznim, za kar je zopet glavni izvor v, slabi ali nezadostni hrani.
Drugo je pa tudi, da pride po ceni do svojih potrebščin. Do teh pa more priti le takrat, kadar bo dobival kredit po ceni in od takih zavodov, ki ga ne bodo odrli, ampak mu dali proti mali odškodnini to, kar za gospodarstvo nujno rabi. Tega pa pri bankah, kakor jih imamo danes, ne bo dobil, in sicer zato ne, ker stremijo banke po čim večjem profitu. Ta profit pa se steka v žepe posameznih bankirjev in njih delničarjev, in ko kmet zopet v drugič išče posojilo, bo bankirju drago plačeval to, kar mu je preje dal, za kar pa bankir ni niti enkrat mignil, da bi zaslužil — ampak je samo denar pobral.
Zato je naloga delavstva in kmetov, da si ustanove večje denarne zavode na zadružni podlagi. Kadar bo delavstvo take zavode imelo, tedaj sme upati, da se bodo začeli za njega boljši časi, tedaj se bo dvignilo tudi narodno gospodarstvo na ono stopnjo, katera more koristiti človeštvu.
Ker smo ravno pri zadrugah, ki se direktno tičejo kmetov, naj pogledamo v to stvar malo globlje. Recimo: kmet je dobil posojilo v svrho nabave potrebnega orodja. Kmet mora iti torej k trgovcu, ki take potrebščine prodaja. Tam kupi mlatilnico, slamorez-
nico iu drugo potrebno orodje. Trgovec je pri tem zaslužil. Zaslužil pa ni samo toliko, kolikor potrebuje, ampak več. To, kar je več zaslužil, je naložil v banko, za kar bo prejemal obresti, in tako je trgovec trikrat prejel, pa samo enkrat zaslužil. Zaslužil je samo takrat, ko je prodal, in sicer je zaslužil samo toliko, kolikor rabi, drugo pa, preostanek, katerega je iz-luipil in naložil v banki, za katerega bo zopet prejemal obresti — pa je postavno ukradel. Zaradi tega je za krnela velike važnosti tudi to, od koga je svoje potrebščine kupil in za kakšno ceno. Kmet naj bi ustanovil take nabavne in prodajne zadruge, ki bi mu ceneje preskrbele orodje, od česar bi si kmet na leto dosti prihranil, ako ne bi kupoval pri dobička željnem trgovcu. Lahko pa bi kmet takim zadrugam prodajal tudi svoje pridelke, in sicer za isto ceno kot trgovcem. Te bi zopet prodale blago naprej onim zadrugam, ki te pridelke rabijo. Pri tem bi tisti mali zaslužek koristil le delavcem-zadružnikom samim, d očim v nasprotnem slučaju odnese trgovec ves dobiček.
Za kmeta bi bile velike važnosti tudi zadruge za nakup in prodajo plemenske živine in živine za klanje, uvoz iu izvoz. — Danes mora kmet hoditi ure in ure daleč in poizvedovati, kje bi mu kdo prodal plemensko živino. Ako bi bile v krajih, koder prebivajo kmetje, take zadruge, bi se kmet obrnil saino na. zadrugo in si tam izbral plemensko živinče. Te vrste zadruge bi lahko tudi plemensko živino uvažale, živino za klanje pa, v kolikor bi se je doma ne porabilo za prehrano — izvažale. Danes pa sleparijo in bogatijo na račun kmetov le prekupci in verižniki. Zgodi se tudi, da kmet hoče prodati plemensko živino, pa ne ve za dobrega kupca. Tako živino cesto pokoljejo mesarji ali pa jo prekupčevalci izvažajo v Italijo, Nemško Avstrijo in drugam. Vsemu temu moramo posvetiti več pažnje,' ako hočemo, da se kmetu njegov položaj izboljša, od česar ne bo imel koristi le kmet, temveč tudi drago delavstvo, ker bi se na ta način oskrbena dobra, gotova, redna in cenena prehrana. S tem bi špecijelno kmetiške reči končali. — Preostaja le še ena ustanova, ki se pa tudi v veliki meri tiče kmeta. To so zavarovalnice.
Tudi te so ogromne važnosti za kmeta in njegovo gospodarstvo. Danes nahajamo po ogromni večini zavarovalnice, ki so last akcijonarjev in bogatašev.
Zavarovalnice pa morejo odgovarjati svojemu smotru samo tedaj, kadar bodo osnovane na zadružni podlagi, na načelu samopomoči in kadar se bodo vplačane premije nalagale v delavskih bankah. Denar zavarovalnih zavodov naj bi koristil tudi drugemu zadružnemu gibanju. Ako pa je
denar naložen v kapitalističnih bankah, ne koristi ne kmetu in ne drugim zadružnim gospodarskim osnovam, ki so ustanovljene in ki se ustanavljajo v državi.
Imamo še več drugih ustanov in zadrug med kmetskim ljudstvom, n. pr. mlekarne, sirarne in druge zadruge, katere je treba deloma preurediti, da bodo koristile res pravemu zadružnemu smotru. Kako bi se dalo to preurediti, bomo govorili h koncu. Važno je sedaj to, kakšne zadruge še nahajamo med ljudstvom, predvsem med industrijskim delavstvom. Prve in najvažnejše zadruge za industrijsko delavstvo so — delavski konsumi.
V nekaterih krajih Slovenije že obstojajo take zadruge, ki vršijo svoj namen. Vendar pa te zadruge ne uspevajo ali vsaj danes še ne morejo tako uspevati, kakor bi bilo potrebno in koristno za delavstvo. Deloma ne morejo uspevati radi današnjega modernega kapitalističnega gospodarstva. Glavni vzrok pa leži v nezavednosti mas. Res, da morajo zadružniki jamčiti za zadrugo, a kljub temu bi jih to od zadrug ne smelo odbijati. Ker vsaka zadruga, ki ima dovolj odjemalcev, ima s tem tudi dovolj sigurnosti napram dolgovom, katere zadruga v tem ali onem slučaju stori. Za kritje takih dolgov so v prvi vrsti rezervni fondi, kateri pa pri zadrugah, ki imajo veliko članov-odjemal-cev — niso majhni.
Rekli kmo, da je glavni vzrok nezadostne razvitosti zadrug — v nevednosti mas. To je sicer težko odpraviti, a nemogoče ni. Treba bo še veliko žrtev, da se temu odpomore. Takih žrtev v popolnem obsegu pa današnje zadruge ne morejo prenesti, deloma zato ne, ker nimajo, ali pa v prav majhni meri zadružne propagandne fonde. Ako bi delavstvo kupovalo svoje potrebščine izključno pri svojih konzumnih društvih, bi začeli zginjati trgovci in tako bi po posa-m znih etapah prišlo kapitalistično gospodarstvo v delavsko - zadružne roke.
S tem pa ni rečeno, da so že vsi predpogoji za to tukaj. Ne, ampak to je prehod, s katerim bi pozneje na podlagi zadružništva prevzeli industrijo, delavnice, tovarne itd.
Prvi žarki te luči so že posijali v precej temne kote delavskega iu zadružnega gibanja.
Pred kratkim časom se je ustanovila v Ljubljani »Produkcija« z. z o. z. Za svojo prvo nalogo si je vzela, da producira samo tiste stvari, katere konsumna društva rabijo. Statistika kousumnili društev pove, koliko se proda srajc, spodnjih hlač, kril, robcev, nogavic itd. To potem ta zadruga producira in proda konsumnim društvom za nižjo ceno, kot tovarna ali trgovec. Vslod tega se tudi ni bati tej zadrugi obratne krize, ker ne bodo
njeni produkti imeli konkurence s trga.
Zadrug v tem smislu bi se moralo ustanoviti več, predvsem so potrebne zadruge ::a nakup žita, katere bi to žito oddajale zadružnim mlinom, zadružni mlini pa konsumnim društvom in zadružnim pekarnam. Preostanek žita bi nakupovalne zadruge lahko izvažale.
Tako bi potem prišlo polagoma vse gospodarstvo v roke delavstva, kajti delavec in kmet sta tista faktorja, ki svoje pridelke postavljata na trg in na trgu -kupujeta in prodajata. To vse bi lahko vršile zadruge za manjšo ceno kot trgovec, in sicer iz dveh razlogov: prvič zaradi lega, ker so zadruge proste ali pa imajo večje zadruge — davčne olajšave, drugič pa zaradi tega, 1 er zadruge ne stremijo za dobičkom, ampak si zagotovijo le rezervne fonde, ki koristijo zadrugam kot takim in v veliki meri tudi delavstvu.
Za industrijsko delavstvo so velikega pomena tudi zavarovalnice za življenje, proti nezgodam itd. Na tem polju bo treba nam — orati ledino. Da je pa to mogoče izvesti, nam pričajo zadruge na Angleškem, ki za delavstvo plodonosno opravljajo ta posel.
H koncu pa nam ostane še veliko vprašanje. Kako vse to v prid zadrugam in delavstvu koristno započeti? To vprašanje pa se dotika — delavskih bank.
Delavske banke bi imele nalogo ustanavljati in finansirati delavske zadružne organizacije. Zbirale bi torej prihranke delavstva in kmetov. Izkupički zadrug bi se v teh bankah nalagali, premije zavarovanj bi se plodonosno vlagale tu. Skratka, od delavstva je odvisno, kako bi take banke uspevale, od tega pa zopet, kake koristi bi delavstvo imelo. To vse pa so da izvesti le potom tesne zveze zadružnih in strokovnih organizacij.
Tako more delavstvo po etapah prevzeti gospodarstvo v svoje roke, in kadar ima to izvedeno, je izvedena — socialna revolucija.
A. Kastelic.
| Op. ur. Priobčujemo ta članek radi
velikega pomena zadrug za boj prole-| tariata, dasi smo mnenja, da gleda, naš dopisnik na razna vprašanja pre-optimistično. Zlasti je gotovo, da bi buržuazija začela oboroženi boj preje, nego bi dopustila, da prolttarijat potom gospodarskih organizacij izvede socialno revolucijo.
Rudarsko delavstvo — Trboveljska prsmogo-
kopna tirala in vlada.
(Dopis.)
! Po dvomesečni stavki, ki ni uspela j radi politikantov v Turjaškega ti-ga,
; držečih se gesla — »čim slabše tem j boljec — se je rudarsko delavstvo j razdvojilo. Demagogi in ono malo ; število delavstva, ki še veruje v nji-■ hove poliiične igre, ki škodujejo vsakemu zdravemu delavskemu gibanju, so ostali še pod firmo »nezavisnih«, dočim je ostalo delavstvo, ki ne veruje v njih poštenost in iskrenost, postalo indiferentno in deloma šlo tudi v žclte in meščanske organizacije. Brezdvomno je to za vsak uspešen : boj, za vsako večjo akcijo rudarjev — škodljivo in pogubno. — Vsi neuspehi tiče v tem, in danes trkajo na vrata dejstva, da je temu tako. Ako si rudar sam ne bo pomagal, bo občutil še hujše udarce biča kapitalistične Trboveljske premogokopne družbe, kot sedaj. To je razvidno iz dejstva, da se Trboveljska premogokopna družba roga narodni skupščini, njenim sklepom in celokupni vladi SHS.
Soglasen sklep narodne skupščine je bil, da naj vlada primora Trboveljsko premogokopno družbo, da bo sprejela odpuščene rudarje nazaj v delo in da poviša rudarjem plačo za štiri dinarje za storjeni šiht.
Nastane vprašanje: ali se je držala vlada soglasnega sklepa narodne
skupščine in ali je Trboveljska premogokopna družba podrejena vladi SHS? — Kakor vidimo, ne prva ne druga ni izpolnila svojih obveznosti napram delavcem, ki so najkoristnejši tvorite!ji države. S tem je naša reakcionarna vlada dopustila, da po-stoii — država v državi. Delavstvo bo moralo seči samo po sredstvih, da prisili vlado kot Trboveljsko družbo* da bosta svoje obveznosti izvršili. — Družba je sklenila, da bo izplačala Izredno (= enkrat) rudarjem in sicer: I. kategoriji — kopačem 250. Din, II. kategoriji — mlajšim kopačem in vozačem 200 Din, III. in IV* kategoriji — ženskam in mladoletnim delavcem 150 Din. O odpuščenih rudarjih pa ni niti omenjeno, da jih sprejme ali ne sprejme nazaj v delo.
Da družba ni izvršila svoje obveznosti, sledi iz teh dejstev: ker ni izplačala in po danem komunikeju ne misli izplačati tega, kar je narodna skupščina sklenila, namreč 4 Din za storjeni šiht. Da je temu tako, naj dokažemo s številkami, ako računamo pri I. kategoriji po 4 Din za storjeni šiht, in to sorazmerno razdelimo, vidimo, da odpade ta znesek (250 Din) na 62 šihtov in pol, pri II. kategoriji na 50 in pri III. in IV. kategoriji na 37 in pol šihta. — Družba bi morala
LISTEK.
Emil Zola:
Germlnal.
Prevel * * V
(Nadaljevanje.)
Globok molk se je spustil od zvezdnatega neba. Nevidna množica je molčala v noči pod utisom tega govora, ki je ubijal srce, in slišati je bilo samo obupno dihanje med drevesi.
Štefan pa je že nadaljeval s spremenjenim glasom. To ni bil več govor zve-zinega tajnika, to je bil govor razbojniškega vodje, govor apostola, ki je oznanjeval resnico in pravico. Kaj je med njimi mogoče figovcev, ki bi prelomili svojo besedo? Kaj? Štiri tedne naj bi bili zastonj trpeli? Ali naj gredo spet v rov s ponižno glavo in pesem revščine in lakote naj se oglasi znova? Ali ne bi bilo boljše, da takoj pomrejo pri poskusu zdrobiti gospodstvo kapitala, ki izstradava delavca? Nel Tarif za kopanje ni sprejemljiv! Pod njim bi se skrivalo samo nagnusno in nečloveško štedenje. Vsakemu hočejo na dan ukrasti uro dela. Prišel je čas. Prišel je čas ,ko je beda izstradanih prikipela do vrhunca — in izstradani boao sedaj dobili milost in nemilost.
Polagoma se je Štefan ogreval. Ni imel daru Rosseneurjevega lahkega, tekočega
govora. Manjkalo mu je besed; fraze je moral kovati sam. Navzlic tem so delale na tovariše globok vtis. Vsi so rekli, da ni velik govornik, a kar reče, je vredno, da se posluša.
»To plačevanje je nova oblika suženjstva,« je nadaljeval s tresočim glasom. »Rudokop mora postati last rudarjev, kakor je morje last mornarjev in polje last poljedelcev. Ali slišite? Rudokop mora biti vaš... Vas vseh, ki ste pol stoletja plačevali s toliko krizo in bedo.«
V tem trenutku je splaval na vzhodu vzšli mesec čez veje in obseval celo planjavo, ki se je širila onstran gozda. Ko je zagledala množica, ki je stala še v senci, to planjavo v beli mesečini pred seboj, je izbruhnila v divje ploskanje, ki ga ni hotelo biti konca ne kraja.
»Res je! Prav ima, prav ima! Zivjok
In sedaj je pričel Štefan na široko o svojem najljubšem predmetu — o razdelitvi orodja na skupnost; od potrebe po plači je prišel na politično idejo, da je treba plače popolnoma odpraviti. Vsako točko svojega kompliciranega programa je razlagal z vso vnemo. Najprej je postavil trditev, da se da doseči svoboda samo z uničenjem države. Če se polasti vlade ljudstvo, potem, in šele potem, se bodo začele reforme: vrnitev k življenju pra-človeštva; povratek k svobodni državi, ki bo živela vsa na enakomerni podlagi in nadomeščala sedaj obstoječo moralno
iu zasužnjeno družino; brezpogojno enakost na državljanskem, političnem in gospodarskem polju; prost strokovni pouk, ki ga bo plačevala skupnost. Tako je zidal bodoče človeštvo, stolp resnice in pravice, ki raste v zarjo dvajsetega veka.
»Sedaj je vrsta na nas!« je vrgel v množico kot zadnji plamen pojemajočega ognja... »Sedaj bo naša moč in bogastvo.«
Od roba gozda se je valil proti njemu vihar navdušenja.
Pod mrzlim svitom lune so plameneli od togote spačeni obrazi, oči in usta so stala na stežaj odprta: Divja množica izstradanih mož, žena in otrok, ki so se spustili na rop blaga, ki jim je bilo nekdaj ukradeno; niso več čutili mraza, te strastne besede so jih ogrele notri do droba. Versko navdušenje jih je dvigalo od tal — mrzlica pričakovanja prvih kristjanov, ki čakajo na prihajajoče kraljestvo pravice. Kakšen sen! Oni gospodje! Nobene skrbi več, nobene nadloge, nobenega pomanjkanja! Vendar enkrat uživanje!
»Tako je prav! Tristo hudičev. Sedaj pridemo mi na vrsto! Smrt pijavkam!«
Štefan se je pasel na svoji priljubljenosti med množico. V njegovi moči je bilo, da ubije teh tri tisoč z eno samo besedo. Če bi bil Suvarin prišel, bi bil ploskal od navdušenja in bil zadovoljen z anarhističnimi uspehi, ki jih dosega
njegov učenec. Kar pa se tiče Rosse-neurja, je zmigoval jezno in zaničljivo z rameni.
»Zdaj mi boš pustil do besede,« je za-upil Štefanu.
Štefan je skočil s panja.
»Kar začni! Bomo videli, če te bodo poslušali.«
Ze je stal Rosseneur na njegovem prostoru in njegov izraz je zahteval mir. A šum se ni hotel poleči, njegovo ime je šlo od ust do ust, nihče ga ni hotel poslušati: bil je malik vržen z oltarja, pri čegar pogledu so že postali nekdanji pristaši divji. Zastonj je pridigal s svojim lahkim govorom v morje mrmranja, zastonj govoril o potrebi, da se mora pustiti socijalnim preobratom časa za razvoj, norčevali so se iz njega, žvižgali — njegov prejšnji poraz se je le še poglobil in se spremenil v nespremenljivo katastrofo. Nazadnje so mu začeli metati v obraz kose zmrzlega mahu in hreščeč ženski glas je zacvili:
»Doli z izdajalcem!«
Obledel je, obup mu je pognal solze ▼ oči. To je bilo uničenje njegove eksisleik-ce: dvajset let ambicijoznega tovarištva se je podrlo v nič pod nehvaležnostjo množice. Stopil je s panja, zadet v src« — ni imel moči, da bi nadaljeval.
»Tako! sedaj se boš smejal!« je jecljal proti zmagoslavnemu Štefanu. »Prav jel
vaBSBasassmat mstEanu&iv,
plačati po 4 Din za storjeni šilit vsakemu delavcu in delavki, ki je pri njej zaposlen, in to od dneva započe-tega dela po stavki.
S tem, da bi se družbi ta eksperiment posrečil, bi bilo zopet ponižanje delavstva — nov dokaz, da je nekaj . gnilega v deželi danski.
Rudarski proletariat je nn tem zainteresiran, kako in koliko bo družba izplačala. Rudarski proletariat je upravičen, da zahteva izplačilo takoj --brez vsakega odlašanja družbe, in sicer po 4 Din za storjeni šilit vsakega delavca in delavke pri družbi in to takoj vsako plačilno periodo, ne izredno, kakor družba namerava, ampak stalno, kakor tudi rudar stalno trpi globoko pod zemljo.
Ako pa družba in vlada svoje obveznosti napram delavcem ne izpolnita, tedaj vemo, da sta obe napravili rudarje in celokupno javnost — za prvega aprila, in da vlada SHS pri-
• znava vlado in zakone Trboveljske j premogokopne družbe.
j Sodrugi rudarji! Tudi na nas samih I je odvisno, kako se bo to izteklo. Ako j bomo pustili, da nas bodo vodili še j nadalje aristokrati s Turjaškega trga, j bomo naleteli še na take uspehe, ki j so enaki ničli. Naša moč leži v naših j žilah, zato ne bomo ppstili, da bi se z j nami postopalo še v bodoče tako kot
* sedaj, ampak bomo svoje moči še po-I množili in združili v močni zvezi dela ■ in združeni na braniku za življenske I pravice povedali vladi in družbi, da j so časi igranja z izmozganim delavstvom minuli. Interesi rudarjev so skupni — zato moramo tudi mi skupno nastopiti in terjati naše pravice. To smo v stanu izvršiti le v močni in enotni nadstrankarski razredni organizaciji; zato na delo vsi, ki ste ponižani in razžaljeni, da se iste tudi ustvarijo!
Sodbo o obstajanju države v državi pa prepuščamo vsej široki in pošteni javnosti.
! i
ir—--------------r	'	~'i-------irm—rmrm nrTiiT^iirnmnnniuMimrrriiiiiiMiiii wihb i i
A. C.
m str
0 •	■	& 15 E
zatij m NDSJ.
(Dopis.)
Dan na dan čitamo v »Glasu Svobode«, da niso za delavstvo važne nadstrankarske strokovne organizacije, ampak politična — falirana N. D. S. J. Mi smo od vsega početka, odkar zopet izhajajo »Delavske Novice«, trdili, da hočejo emisarji okoli >Glasa Svobode« postaviti strokovne delavske organizacije pod svoj vpliv. To so v svojih glasilih tudi javno pri-®aati. Kaj pomeni to za delavca, ki je strokovno organiziran v kakšni že obstoječi njihovi strokovni sekti, je lahko umljivo.
Oni hočejo pod krinko strokovnih organizacij pridobiti oni del delavstva za svojo demagoško politiko, ki sicer v resnost teh politikov ne veruje. Mi pa smo od vsega počitka trdili in pri svojih trditvah še nadalje vztrajamo, da ie izboljšanje gmotne-Sb položaja delavstva mogoče le v enotni nadstrankarski strokovni organizaciji, temelječi na stališču razrednega boja, in da so emisarji okoli »G. S. in »S. B.« neresni, neiskreni in demagoški politiki, ki pehajo delavstvo v še večjo bedo in revščino. Da je temu tako, evo vam par konkretnih dokazov. — V Trbovljah so na shodu prečitali resolucijo kakim 150 rudarjem, v kateri pozivajo rudarje, organizirane v »Uniji slovenskih rudarjev«, na ujedinjenje. To vse bi bilo jako lepo in prav, samo ko bi na to ujedinjenje res pošteno mislili. Pri tem so namenili, da bi likvidirali rudarji iz »Unije« in iz »Zveze« skupaj, ko pa bi bilo to izvršeno, bi ru-
darjem, združenim v eni sami organizaciji, vsiljevali svojo demagoško in vsakemu zdravemu rudarskemu gibanju škodljivo politiko. Ker bi pa z nesoglasjem z njihovo politiko zopet prišlo do disharmonije tudi v strokovnih organizacijah, bi se iste zopot razbile in tako bi bilo rudarsko delavstvo zopet vrženo v najgrši razkol, v še veliko večjo bedo in nemoč, kot je sedaj; oni pa, ki bi delavstvu to gorje napravili, bi potegnili zopet tisočake in tisočake od kapitalističnih družb.
Ker se pa njihov eksepriment ni posrečil, so začeli boj proti sindikalizmu. Kakšen bo epilog tega boja za nje, je težko reči, vendar pa smelo trdimo že naprej, da se bodo v tem boju razkrili do nagote. Ko pa bo delavstvo videlo nesramno igranje • s sto-tisoči delavskih množic, jim bo obrnilo hrbet in se ujedinilo preko njih glav. To bi delavstvo precej stalo, zalo je nujna naloga delavstva, da se združi in organizira v močnih bojev-nih falangah »zveze dela« zlasti še zato, ker je vprašanje brezposelnosti stopilo v akutno fazo.
Razredne strokovne organizacije so prve poklicane zato, da vodijo boj proti brezposelnosti, zlasti še zato, ker morajo danes o tem računati pri mezdnih bojih, ki jih vodijo. Brezposelnost se bo tudi rešila in se mora rešiti le z nujno intervencijo strokovnih organizacij, katere združujejo v svoji sredi tisoče in tisoče delavcev
in delavk. Tega načela se mi držimo in to načelo mora in bo zmagalo.
1 N. D. S. J. pa ima povsem drugo j taktiko za dosego svojih in ciljev po-• sameznih njenih eksponentov. In ta ' je »zrevolucioniraii« mase tako, da bo j vsak človek imel svojo posebno tak-j tika, da bo delavski razred nezmožen | vsakih večjih gospodarskih akcij, ker le tako more gospodariti še dalje ka-j pitalističen način gospodarstva, čigar i pomagači so eksponenti N. D. S. J. To j uviuevajo že široke plasti proletariata j ne samo v Sloveniji, ampak v celi dr-■ žavi, zato ta stranka ne združuje v ( svoji sredi več nikakih delavcev, am-j pak zgolj samo one elemente, ki ho-j če j o imeti internacionalne zveze v ! svojih rokah, katere nesejo v dobro-< bit njihovih lastnih žepov. Z udej-| stvovanjem v N. D. S. J., kot se udej-| stvujejo Peterkovih, Lemež, Hlebec, j Zorga, Kobler in drugi, se ne more za j delavstvo izvojevati nikakih uspehov, j najmanj pa trajnih. Trajni uspehi za J delavstvo se morejo v današnji situa-I ciji izvojevati le potom razrednih | strokovnih organizacij, katere združujejo vse delavce brez razlike njihove politične pripadnosti.
A. C.
K položaju delavstva.
(Dopis.)
Za pokret, ki ga zastopajo »Delavske Novice«, se zanima široka javnost. Kajti prav od tega zavisi gibanje delavskega razreda, in sicer gibanje, od katerega bo imelo delavstvo koristi. Delavstvo z zaupanjem zre na to gibanje. Že se pojavljajo tu in tam združenja, ki so pripravljena stopiti pod prapor »Delavskih Novic« ali pa se priključiti federaciji dela, ki se ima ustvariti, imajoč pred očmi nalogo močne strokovne organizacije, katera edina je zmožna ščititi interese delavstva.
Splošna gospodarska kriza je dovedla do tega, da so začeli tovarnarji odpuščati delavstvo, zniževati delavske plače, daljšati delovni čas, da, nekatere tovarne so celo popolnoma ustavile svoj obrat. S tem, da se ustavljajo obrati, se množi vedno bolj armada brezposelnih, ki pa vseeno hočejo in potrebujejo kuha — zaslužka. Kako to preprečiti? Ako je tovarna odstavila nekaj delavcev, za druge pa podaljšala delovni čas in znižala zaslužek — je to stremljenje tovarnarja-kapitalista po čim večjem dobičku. To se da odpraviti le z močno in enotno strokovno organizacijo. Koder pa teh ni, trpi delavstvo krivico in brezpravnost Le s pomočjo močne strokovne enotne organizacije je mogoče odpraviti to grozno mize-rijo in pred tako propustno katastrofo čuvati še druge delavce.
Ako pa teh ni, ako se tovarnarju-kapitalistu posreči, da svojo nakano izvrši, ni to samo pogubno za tiste
delavce, ki so na cesti, ampak to slabo vpliva na delovne pogoje tistih, ki so še zaposleni. Glad odpuščenih delavcev je tista gonilna sila, ki goni odpuščene delavce k delu na že itak slabo, ali pa celo pod mezdo, ki jo ima delavstvo pri drugem podjetju. Zato je dolžnost zavednega delavstva, da svoje manj zavedne sotrpine opozori na to dejstvo in jih privede v organizacijo, ki ima resnično interese delavstva pred očmi. Naloga strokovnih organizacij je tudi ta, da skrbi za brezposelne delavce in pritiska na merodajne faktorje, da se brezposelnim da brezposelna podpora in da se organizirajo zasilna dela, pri katerih naj se nudi brezposelnim zaslužek. To nalogo pa zamorejo strokovne organizacije voditi le, ako so močne in niso pod vplivom ne ene in ne drage politične stranke. Zato je dolžnost delavstva, da si take organizacije ustvari. Takim organizacijam je sojena bodočnost zaradi tega, ker ne stojijo pod vplivom političnih strank in je iz tega vidika medsebojen razcep nemogoč.
V organizaciji pa, ki stoji pod vplivom politične stranke, ni mogoče izvojevati tako ogromnih nalog, ki so danes na dnevnem redu strokovnega delavskega gibanja. Da je temu tako, nam priča zgodovina poprevratne dobe. Strokovne organizacije, ki so bile zelo močne in so stale pod krilom socialdemokratične stranke, so se razcepile. Razcepile pa so se zaradi tega, ker je nesoglasje in razdor v socialdemokratični stranki vplival na prilike, ki so vladale v strokovni organizaciji in so bile pod okriljem stranke. Drugo, še bolj očividno pa je dejstvo, da je temu tako, — indiferentnost delavstva po njihovih neuspelih gibanjih, Prijernljivo se je pokazovalo to pri rudarjih. V rudarsko strokovno organizacijo so vtihotapili »nezavisni« politični demagogi svojo frazersko politiko. Tu je iskati neuspeh zadnje rudarske stavke in tu je iskati tudi izvor indiferentnosti rudarjev. Ogromna večina rudarjev, ki se niso strinjali s frazerji dr. Le-meževega kova, so zapustili strokovne organizacije, ki so jih hotele staviti popolnoma pod svoj vpliv neresni in neiskreni voditelji s Turjaškega trga, in so postali indiferentni. V kolikor pa ni še vse to škodovalo, je škodovala defravdacija Peterkoviča in slabe zglede ima od njih tudi delavstvo sedaj, ko nam poročajo rudarji s Francoskega o njihovih nelepih dejanjih.
Masa rudarjev se je oklenila »Delavskih Novic« in hoče, da se postavi taka rudarska organizacija, ki ne bo pod vplivom ne ene stranke, naj ne bo njo delo odvisno od posameznih političnih strank, ampak od gospodarskih razmer v državi in zahtev in potreb proletariata. Taka organizacija naj zbere v svojem krogu poštene
RssoKiasKs a*wxgemamti
Selim, da bi se ti zgodilo! In zgodilo se ti bo, razumeš?«
In kakor bi hotel odvrniti od sebe vsako odgovornost, na nesreči bodočnosti, Srt jo je videl pred seboj, se je sunkoma »krenil in odšel sam tja po nemi snežno-beh pokrajini.
Dvignilo se je bučanje in naenkrat je biio videti ateta Trdoživa na panju, kako K* kričal v sredo bučeče množice; brez-■dvomno ga je obšla nenadoma sla čvekanja, ko se je zbudila v njem narahlo daljna preteklost. Poslal je molk: poslušali so tega starca, ki je bil v svitu lune pošastno bel: čenčal je o svoji mladosti, pripovedoval o svojih dveh stricih ,ki jih je strl rov v Voreuxu, potem je prešel na jetiko, ki ji je podlegla njegova žena. Potem je otepal slamo o tem štrajku, potem o drugem — saj jih je toliko doživel! — in oni so se končali tukaj pod drevjem, na »ženski planjavi«, pod kro-igljami vojaških pušk.
Dvignili so roke k prisegi, tako! teko! Prisegli .mo, da ne gremo več v rev.., da, prisegel sem, da: prisegel sem!«
Množica jo poslušala z odprtimi ustmi je bilo neprijetno, ko je naenkrat Stefan, ki opazoval sceno, skočil na Panj in obdržal starca na svoji strani. 'Videl je Chavala med prijatelji v prvih 'vrstah. Misel, da bi bila lahko tu Kata-Tna, ga je napolnila z novim ognjem:
»Tovariši! Slišali ste! Tu stoji eden naših starih. Vidite ,kaj je trpel in kaj bodo trpeli naši otroci, če ne naredimo konec z lopovi in rablji. Govorite, kako ste se odločili! Ali ste za nadaljevanje štrajka?«
Da! da!!« so tulili glasovi in sicer to pot tako glasno, da je donelo do ušes ljudem v Montsouju, ki so strme gledali proti Vandomu in jih je popadel strah pri misli, da se je nekje odtrgala zemlja.
»In kakšne kazni zahtevate? Naš poraz je gotov, če bo šlo jutri nekaj figovcev v rov.«
In znova so buknili glasovi in »smrt figovcem« je donelo med drevesi.
»Določate torej, da jih kličete nazaj k dolžnosti, k dani prisegi. Torej treba storiti samo to-le: postaviti se moramo ob vhodih, da pripeljemo izdajalce na pravo pot in pokažemo družbi, da smo vsi za enega in eden za vse, da raje gaguemo od gladu kot pa se vdamo.«
Tako je! K vhodom, k vhodom!«
Odkar je Štefan govoril, je iskal med bledimi divjimi obrazi Katarino. Gotovo je ni bilo. Chavala pa je videl še vedno in zdelo se mu je, da ga žre lju-bosumnje in da se mu roga ter da je pripravljen, da se proda le za majhen del te popularnosti.
»In če tičijo med nami špijoni, tovariši,« je nadaljeval Štefan, »naj se pa-
zijo, poznamo jih. Da! Vidim tukaj rudarje iz Vandoma, ki niso zapustili svojih rovov.«
»Kaj ciljaš name? je vprašal uporno Chaval.
»Nate ali na koga drugega. Ampak ker že govoriš, bi moral vedeti, da kdor je, nima nič skupnega s tistimi, ki stradajo. Ti delaš v Jean-Bartu.«
Zaničljiv glas je skočil vmes:
»Oho! Ta in delati? Žensko ima, ki dela zanj.«
Chaval je klel. Kri mu je šla v glavo.
»Za hudiča! Kaj je prepovedano delati?«
»Da!« je zaupil Štefan. »Če gredo tovariši v bedo za dobrobit vseh, potem je prepovedano postaviti se samogoltno in zahrbtno na stran podjetnikov, če bi bil štrajk splošen, bi bili mi že davno gospodje ... Ali bi bil smel iti kak Vam-domec v rov, ko so počivali v Montsouju? Razumeš? Samo izdajalci dobre stvari so tisti, ki delajo v Jean-Bartu.«
»Smrt izdajici! Smrt!« je začelo sumljivo bučati iz množic okrog Chavala. Postal je zelo bled. Pa v svoji besnosti, da bi triumfiral nad Štefanom, mu je prišla nova misel:
»Poslušajte vendar! Pridite jutri v Jean-Bart in videli boste, če delam. Mi 1
smo z vami. In zato da vam to povem, so me sem poslali. Ognji se morajo pogasiti, strojniki morajo tudi štrajkati. Če sesalke ne delajo, tem bolje. Voda bo preplavila rove in vse, vse bo hudič vzel.«
Sedaj sc njemu divje ploskali in od. tega trenutka dalje je bil celo Štefan potisnjen v senco. Novi govorniki so stopali na panj, mahali so z rokami in metali v množico besne predloge. Bila je verska blaznost, ki se je pojavila. Od gladu izžrte črepinje so se rdeče svetile, sanjale o požigih in krvi v sredi slave, poveličanja, iz katerega se je bližala sreča vesoljstva. In pokojna luna je sipala svoje žarke na ta človeški klopčie, globoki gozd je objemal s svojim vzvišenim molkom ta krik po poboju in krvi.
»Tovariši! Tovariši« je ponavljal Štefan izmučeno in hripavo, da bi dobil minuto časa, da bi lahko izgovoril zadnja besedo. Končno so prisluhnili.
»Tovariši, tovariši! Torej jutri zjutraj v Jean-Bart! Ali velja?!«
»Da, da, da! V Jean-Bart. Smrt izda-jicam!«
Orkan teh tritisoč glasov je napolnit nebo in zamrl v čistem svitu lune.
(Dalje prihodnjič.)
la resne ljuai in naj se v to organizacijo združijo vsi oni, ki imajo v svoji sredi razkol. Le s takim združevanjem v močni federaciji dela je mogoče izboljšati ekonomski položaj delavstva v Sloveniji in celi državi. Isto taka je naloga delavstva, da vse majhne strokovne sekte likvidira in se priključi močni razredno-bojni strokovni nadstrankarski organizaciji.
Naloge strokovnih organizacij so težke, zato naj nobenega delavca-trpina v strokovni organizaciji ne manjka. Z roko v roki, z ramo ob rami nam je mogoč pohod nasproti delavskim pridobitvam in boljši bodočnosti.
Naj živi enotna strokovna organizacija!
Naj živijo >; Delavske Novice?!
G. Perioda od 1917 do 1921. Državljanska vojna, splošna mobilizacija, j skrajni napor vseh sil. V tej periodi je vladala v stranki v resnici vojaška > disciplina.
Od L 1921. dalje se začenja govoriti 5 o delavski demokraciji.
(Dalje prih.) ;
Spor! v ruski komunistični s
(Nadaljevanje Zinovjevega govora.)
OPISI.
Zadnji moment, ki ga je treba vpo-števati. obstoji v monopolu naše legalnosti. Glejte v druge dežele, n. pr. v Nemčijo. Tu boste n. pr. opazili tri delavske stranke, v drugih deželah dve, v drugih zopet štiri. Te stranke se bojujejo med seboj, to se pravi, da vsakdo najde svoj prostor v oni stranki, za katero ima dejansko največjo simpatijo. Pri nas stoji zadeva drugače. Diktatura proletariata se ne da udejstviti, če se istočasno ne uničijo druge stranke in se monopol legalnosti zagotovi samo zase. Ta monopol predstavlja vidni simptom diktature proletariata. To tudi ne more biti drugače. Stvar pa ima poleg svetle tudi svojo senčno stran. Kajti nastaja nova generacija med rdečimi vojaki, deloma tildi med delavci, aktivnejšimi malomeščanskimi elementi in mladino. Vsi ti si iščejo bojno polje, se želijo udejstvovati in ne najdejo nobenega drugega polja za delo kot našo stranko. Tako mnogi od njih podpirajo našo stranko, celo vstopijo vanjo; to pa ne zato, ker so morda pravi komunisti, ampak le, ker ni nobene druge stranke. Če bi bili pri nas še dve drugi stranki, tedaj bi morda bili mnogi teh elementov tam ali kje v sredini.
Iz te skice naše stranke sledi tudi naše stališče v vprašanju stvarjanja frakcij. Vi veste, da je v drugi internacionali vsaka stranka imela svojo frakcijo. Roza Luksemburg, Lenin, Klara Zetkin so bili frakcija II. internacionale. Oni so zastopali njeno levo krilo. V vseh strankah so bile levice in desnice, povsod se je bil boj. V III. internacionali bi moralo to biti drugače. Frakcije lahko le izjemoma trpimo. Ona ne sme biti zbirka smeri, nians itd. Posebno pa se to ne sme goditi v stranki, ki obvlada državni aparat.
Predočite si še enkrat položaj. Vzemimo n. pr. mlade člane naše stranke. Tu imate 5 do 6 generacij: ena generacija do leta 1905., ena do 1917., ena iz leta 1917., ena iz I. 1918., ena iz 1919. in 1920. Vzemite še razdelitev na posamezne delovne sloje, ki jili je kakih 10, to so: delavci, mali kmetje, rdeči vojaki, zadrugarji, dijaki itd. Pomnožite oboje in imate že 50 kombinacij v stranki. Vse to mora držati skupaj strankina disciplina. Če se tem 50 kombinacijam pridruži svoboda ustanavljati frakcije, potem imate kar 250 kombinacij, kar bi vodilo k splošnemu razsulu. Zato je ustvarjanje frakcij v naši stranki tisočkrat nevarnejše kot v kaki drugi stranki. Naj se začno recimo delati frakcije v rdeči armadi. Dve frakciji v rdeči armadi bi pomenili, da rdeče armade ni več, dve frakciji v glavni politični upravi pomenita, da glavne politične uprave ni več. In vendar so nekateri to poskušali!*
Tekom naše sedanje diskusije sem moral dve noči prebiti pri tovariših iz glavne politične uprave, kjer je bilo obranih 2000 tovarišev. Zakaj so se tu bojevali? Za vprašanje, če se naj glasuje zaupnica centralnemu komiteju ali ne. Isto se je zgodilo pri vojaških gojencih v Kremlju, isto v general-štabni akademiji rdeče armade. To so dejstva. Manjšinska frakcija se je borila za nezaupnico, mi pa za zaupnico. Mi smo zmagali! Toda premislite, kaj pomeni ta boj v teh inštitucijah.
Prosim Vas, sodrugi, da imate tako strukturo stranke, kot sem vam jo na-črtal, vedno pred očmi, če hočete razumeti, kaj je naša stranka sedaj. Seveda je lahko izjavljati, kot to delajo
* Zinovjev s tem napada Preobraženskega itt tovariše.
menjševiki: »Oglejte si to stranko! Koliko skupin, podskupin itd. in kako malo delavcev iz obratov je v njej! To vendar ni nobena komunistična stranka!c To je seveda neumno čenčanje. Za stranko, ki ima oblast v rokah, ki ima zmagati Zizredne težkoče in ki se nahaja v posebno komplicirani situaciji, smo mnenja, da boljše-viško jedro stranke, t. j. oni delavci, ki so dozoreli tekom 25 letnega pripravljalnega dela, edino tvori cement stranke, brez katerega bi zgoraj omenjene plasti v najkrajšem času dejansko morale razpasti.
In pri taki konštituciji stranke se sedaj postavlja zahteva po uvedbi delavske demokracije. Delavska demokracija je problem, ki je glede na vse druge stranke relativno enostaven. V Nemčiji n. pr. gre samo za to, če smo legalni. Če smo legalni, lahko delavsko demokracijo docela izpeljemo. Če smo pa le napol legalni ali pa ilegalni, tedaj se moramo prilagoditi razmeram in demokracijo malo zožiti. Mi pa smo zadeli na pozitivne ovire čisto druge narave. Policije se res nimamo bati, zato pa imamo celo vrsto objektivnih socialnih težav, ki izhajajo iz dejstva, da delujemo v deželi, v kateri imajo kmetje večino, poleg vseh drugih težav, ki sem vam jih ravnokar opisal.
Boljševizem se je boril z menjše-vizmom v vprašanju delavske demokracije od vsega začetka. Mi, boljše-viki, smo bili pred letom 1905. anti-demokratje. Lenin je bil izrazit anti-demokrat.
Boljševizem je tedaj zastopal sledeče stališče: Mi ne moremo izdelati nobene delavske demokracije v deželi, v kateri vlada absolutizem, ne moremo voliti komitejev. V slabih časih je bila n. pr. tradicija pri nas, da nismo niti celega centralnega odbora volili. Na strankinem kongresu so se volili trije sodrugi, od katerih je le eden bil imenovan, tako da smo imeli en naslov. Strankin kongres ni smel niti vedeti, kdo da je izvoljen. Izvoljeni so nato dobili pravico koop-tirati še druge sodruge. Isto je veljalo za krajevne odbore. Menjševiki, ki so že tedaj poveličevali demokracijo v malomeščanskem duhu, so psovali Lenina s »samodržcem«, »birokratom« itd. Da, celo bojevnica, kot je bila sodružica Roza Luxemburg, se je nekoč spustila v ta ton in je zasmehovala Lenina. Tudi ona je vprašala: kje je demokracija? Ona pač ni razumela položaja. Celokupni mednarodni menjševizem, celo take osebnosti internacionale kot Roza Luxem-burg stvari tedaj niso razumele.
Ko je izbruhnila revolucija 1. 1905., smo takoj začeli reorganizirati stranko. Toda čas legalnosti je bil kratek.
V zgodovini boljševikov se dajo v splošnem razlikovati sledeče periode:
1. Perioda do 1905. Izrazito protidemokratična.
2. Perijoda od 1905 do 1907. Sorazmerno še dosti svobode, začetek uvajanja nekake demokracije v stranki.
3. Perioda od 1908 do 1910. Protirevolucija, nobenega sledu o demokraciji.
4. Perioda od 1911 do 1914. Oživ-ljenje delavskega gibanja, pojav »Pravde« v Petrogradu, neka posebna kombinacija med legalnostjo in ilegalnostjo.
5. Perioda popolne ilegalnosti od avgusta 1914 do 1917. Tekom celega tega časa je obstojal celokupni centralni komitet samo iz dveh članov, Lenina in Zinovjeva, ki sta se oba nahajala v Švici. Niti sledu o demokraciji.
Zagorje. Beda, v katero smo padli vsled naše razdvojenosti in razbitosti strokovnih organizacij, nas sili, da naj se zopet združimo v močno strokovno nadstrankarsko organizacijo, da si skupno vsi rudarji, brez razlike politične orientacije, s pomočjo močne nadstrankarske strokovne organizacije izvojujemo boljše življenjske pogoje. Združitev rudarskih delavcev je eminentne važnosti ne samo rudarskega, temveč tudi delavstva drugih strok in panog ter njihovega boja. Rudarsko delavstvo je vsikdar imelo močan glas in je zahtevalo svojih pravic in to hočemo imeti rudarji tudi v bodoče.
Tekom zadnjih let do lanske stavke ni delavstvo v revirjih niti enkrat stopilo na branik’ za svoje ekonomske pravice, ne da bi tudi enkrat kolikor toliko zmagalo. Vsakemu rudarskemu boju je bila krona — rudarska zmaga. Zakaj? Zato, ker je rudar voje-val boje v strogo strokovnem duhu in ni imel na čelu ljudi, ki bi njegov orjaški boj izrabljali v svoje zasebne in politične svrhe. Tudi danes stremi rudarsko delavstvo za tem, da se združi med seboj in združeno bojuje boj za svoj obstoj.
Izkušnje zadnje stavke so stale rudarsko delavstvo ogromno gmotno škodo. Ni zadostovala samo ogromna škoda na zaslužku delavstva, ampak razkrojile so se tudi rudarske organizacije. Razdvojile pa so se na dva dela. Prvi in sicer največji del delavstva je stopil na stran trezne gospodarske politike, katero zastopajo »Delavske Novice«, drugi, zelo majhen del, pa je sledil — kljub temu, da se zaveda, da škoduje delavstvu in njegovemu gibanju — frazerjem in razbijačem okoli »Glasa Svobode«.
Važno za rudarsko delavstvo je to, v čim postoji jedro pi'vih in v čim frazeologija drugih.
Rekli smo že, da je stopil prvi in sicer naj večji del rudarskega delavstva, na stran resne in trezne gospodarske politike. Jedro teh postoji v gospodarskem gibanju in boju vseh za vse. To je, rudarsko delavstvo trpi vse enako pod bičem zlasti Trboveljske premogokopne družbe, zato je tudi dolžnost in korist rudarskega delavstva, da se združi v močnih sindikalnih organizacijah brez razlike politične pripadnosti posameznikov. Jedro tega pa postoji v tem; da rudarsko delavstvo že danes razume, da je danes dospodarski boj tisti, od katerega zavisi vse nadaljno gibanje delavstva.
Gospodarski boj delavstva pa ne postoji samo v strokovnih organizacijah kot takih, temveč teži dalje do — gospodarske samoosvojitve. S tem pa še ni rečeno, da se morejo organizacije delavstva po končanem zmagonosnem boju za boljše mezde prikrojiti tako ali drugače, ampak delavstvo mora vzeti v svoje roke tudi druge organizacije, predvsem se mora delavstvo oprijeti zadružništva. Po nekaterih krajih že nahajamo konsuine, kreditne in druge zadruge. Za delavstvo ni važno samo to, da vstopa v talce in enake zadruge, da tam kupuje svoje potrebščine, da svoje pridelke (to velja predvsem kmetom) zopet prodaja zadrugam, da tu nalaga svoje skromne prihranke, ampak delavstvo ima ogromen interes na tem, da nadzira v kaj se izkupiček teh investira ali nalaga. Zadruge niso zato tukaj, da pomagajo kapitalističnim bankam in bankirjem, pa naj se še pod tako lepo firmo skrivajo, ampak za to, da njihov zadružni denar zopet koristi gospodarskemu gibanju delavstva. To je jedro zavednega rudarskega delavstva, ki noče imeti v svojih rudarskih strokovnih organizacijah politično strankarskih bojev.
Drugi del teh pa temelji na frazeologiji, to je na tem, da se masa zrevolucionira tako daleč, da bi pri prvem nastopu buržuazije na prvi mah podleglo 'vse delavstvo. To se jasno vidi in pokazuje iz njihovih dejanj in gesla »čim slabše, tem boljše«.
V tem smo jasno povedali, kakšejs je glas ene in glas druge strani zvona. Rudarski proletariat skupno at ostalim proletariatom obsoja najodločneje demagogijo škodljivcev proletariata, ki se skrivajo v vodstvu NDSJ.
Mi delavci, rudarji, vidimo izhod iz težke situacije edino v eaotneja sindikalnem gibanju, kakršnega ozna-nujejo »Delavske Novice«. Rudar.
Nova Pašičeva vlada. Kot je bilo pričakovati, se Pašič še ni dal vreči. Pri njem sentimentalni parlamentarizem ne igra nobene vloge. Kaj njega in njegovo stranko, ki zastopa srbski kapital in veleposestvo, briga preživela parlamentarna mehanika, ko pa gre tukaj za takozvane »višje interese«, t.. j. za koristi velesrbskega kapitala. Te koristi hoče vladajoči režim držati za vsako ceno, če je mogoče s pomočjo parlamenta, če pa to ne gre, pa tudi brez parlamenta. Cankov, Mussolini. Rivera in drugi so pokazali, da se da vladati tudi z manjšino, ki se s primernim obdelavanjem z ricinovim oljem, batinami itd. prav hitro spremeni v večino. V politiki ni sentimentalnosti, zlasti ne po vojni, še prav posebno pa ne pri nas na Balkanu. Držeč se tega načela, je Pašič sestavil sledečo vlado v koaliciji s Pribičevi-cevimi demokratskimi disidenti, ki sg izstopili iz skupnega demokratskega kluba:
Predsedstvo: Nikola Pašič (radikal);
Prosveta: Svetozar Pribičevič (demokrat) ;
Zunanje zadeve: dr. Momčilo Mučit (radikal);
Notranje zadeve: dr. Milan grški#-(radikal);
Finance: dr. Milan Stojadinovič (radikal);
Železnice in promet: dr. Svetislav Popovič (demokrat);
Šume in rude: dr. Dragutin Ko ji« (radikal);
Socialna politika: Nikola Uzuaayie (radikal);
Agrarna reforma: Milan Simonovič (radikal);
Pravosodje: dr. Prvislav Grlgono (demokrat);
Vojna in mornarica: general Petar Pešič;
Poljedelstvo in vode: Krsta Miletič (radikal);
Narodno zdravstvo: dr. Slavko Miletič (radikal);
Trgovina in industrija: dr. Mink« Križman (demokrat);
Konstituanta in izenačenje zakonov: Marko Trifkovič (radikal);
Vere: dr. Vojislav Janjič (radikal),-
Pošte in brzojav: Velja Vukičevi# (radikal);
Gradbe: Miša Trifunovič (radikal).
Poleg tega dobe Pribičevičevi tako-zvani demokrati še dva državna podtajnika in sicer v ministrtsvu za notranje zadeve Večeslava Vilderja in v ministrstvu za agrarno reformo Sre-tena Vukosavljeviča.
' Ta vlada ima namen izglasovati budžet, verificirati Radičeve mandate, nato pa poslati parlament na — počitnice.
Meščanska demokracija prihaja tudi pri nas definitivno do veljave. Nahajamo se sredi fašističnega režima. Nacionalni boj v Jugoslaviji se bo nadaljeval s še večjo silo kot doslej in zbiral okoli sebe vse strasti. Delavski pokret za konsolidaci .Savskih organizacij bo vsled tega stavljen še večjim težkočarn. Vene';’- bo tudi ta doba minila. Mi moi rezno motriti in ustvarjati svoje krepke organizacije, ker brez r?il6 lavstvo ne pomeni nič, kar sfv •, („ o .zdaj najbolje vidi.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij.
Odgovorni urednik: Lojze Dolenc.
Tisk tiskarne »tvierkut« v Ljubljani.