N«jr*£ji slovenski dnevnik
▼ Združenih državah
h ■ z
Veti« k* tm leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
fca—■regsBBmrp—«

TELEFON:_00RTLAKDT
NO. 181. — ŠTEV. 181.
3876
list sloveiiskih delavcev V Ameriki.
Entered %» Second Class Matter, September 21, 1903, at the PoetOfflee A V«w York, H. Y., under Act of Congress of Ibreh ^1879*
f3'
IB The largest Slovenian Daily in the United States.
D Issued every day except Sundays |	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 1876
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 3, 1928. — PETEK, 3. AVGUSTA 1928.
VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI.
Korošec vabi
ČE SE NE VRNEJO, BO VLADA DELALA NA SVOJO
V
PEST
Jugoslovanski ministrski predsednik obžaluje odsotnost hrvatskih poslancev ter pravi, da streljanje v zbornici ni bilo zadosten vzrok njihove akcije. — Radiču se obrača na slabše.
BEOGRAD, Jugoslavija, 2. avgusta. — Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Anton Korošec je irnel danes v skupščini jako pomemben govor, v katerem je prijateljsko pozval hrvatske separatiste, naj se vrnejo v skupščino.
Iz Zagreba pa istočasno poročajo, da se je Sfcje-panu Radiču, ki je bil dne 20. junija nevarno ranjen, obrnilo na slabše.
K njegovi bolniški postelji sta bila pozvana dva nadaljna špecijalista.
Korošec je poudaril, da bo vlada nadaljevala s svojim delom v soglasju s sedanjim parlamentom, kojega razpust zahtevajo Hrvatje.
Dostavil je, da bo posvetila posebno pažnjo decentralizaciji sedanje administracije, v kolikor je lo po obstoječih postavah mogoče.
—	Vladi je žal, — je izjavil Korošec, — ker se poslanci opozicije odtegajo svoji zakonodajni nalogi. Streljanje v zbornici je tvorilo žalosten dogodek, nikakor pa ni bilo zadosten vzrok za njihovo sedanjo akcijo. Beograjska skupščina je edini forum, ki ima pravico uravnavati državne zadeve. Jaz sem prepričan, da bodo hrvatski bratje to razumeli ter ne bodo ovirali našega konštruktivnega dela.
Skupščina bi s veseljem sprejela one, ki so stvo-rili v Zagrebu nov parlament, če se pa nočejo vrniti, bo brez njih nadaljevala s svojim programom. Posebni parlament v Zagrebu je sprejel včeraj resolucijo, v kateri izjavlja, da Hrvatska, Slavonija, Bosna, Hercegovina, Dalmacija in Črnogora niso obvezne pokoriti se določbam beograjske skupščine.
Določbe beograjske skupščine se po mnenju Hrvatov tičejo samo Srbije.
Beograjski dnevnik "Vreme" pravi, da je opozicija prestopila meje postavnosti ter da je njeno delovanje revolucijonarno.
—	Vlada je trdna v svojem sklepu, — pravi
Vreme", — da vzdrži enotnost države. Vsak
nasproten poskus bo naletel na odločen odpor.
"Vreme" je pojasnilo nazore kot vladajo v Beogradu. V Zagrebu pa vlada veliko razburjenje. Prebivalstvo očita opozicijonalcem, da so prekrot-ki in preponižni.
Ko je Josip Predavec, podpredsednik Radičeve stranke, čital z balkona zagrebške zbornice resolucijo, so ga poslušalci prekinjali z medklici: — "Mi hočemo svobodno, neodvisno Hrvatsko!"
Ko je kričanje nekoliko poleglo, je izjavil: — Mi se ne moremo boriti samo s frazami. Toda kar se danes še ne more zgoditi, se prav lahko jutri zgodi.
DRŽ. PRAVDNIK SKUŠA IZVEDETI OD T0RALA VSE PODROBNOSTI
Državni tajnik bo zanikal "obsedenost". —Morilec ni nastopil pri umoru Obregona za rditjev svoje duše. — Bil je popolnoma pod vplivom samostanske prednice.
MEXICO CITY, Mehika, 2. avgusta. — Potom taktnega razpravljanja in uporabe psihologije upa zvezni državni pravdnik Correa Nieto pregovoriti Jose de Leon T^ala, da navede intelektualne povzročitelje umora izvoljenega predsednika Obregona, še predno se bo pričela obravnava proti njemu, deset dni od sedaj naprej.
— Toral je seveda verski fana-'-----------
H00VERJEVA KAMPANJA
Republikanski kandidat se je vrnil v Palo Alto, po daljšem ribiškem izletu. — Izpremenil je svoje načrte ter bo govoril v več državah.
tik, — je pojasnil Nieto včeraj. — Tudi je vse iprej kot ^normalen, čeprav ne morem še reči pozitivno, da je zmeden. Njegova obsedenost je, da je nastopil za r-išltev svoje duše. Naša halogo bo prepričati ga, da ni storil ničesar ske-nega, da zlomimo to njegovo obsedenost.
—	Vsled tega sem mu temu primerno dokazal, da je napravil, ko se je oženil, versko obljubo, da bo ščitil in varoval svojo ženo in otroke in da je zlomil to svojo obljubo, ko jim ni posvečal tem stvarem nobene pozornosti.
—	Torala bom pustil do jutri premišljevati, nakar ga bom pokli-eaLv.s-sobo tel1 ga skušal mirno pregovoriti, da pove vse, kar mu je znanega glede njegovega prijatelja Manuela Trejo, moža, ki mu je
j dal pištolo. Ko bomo ujeli Treja, bomo imeli ključ k zaroti proti generalu Obregonu.
Uvodno zaslišanje slučaja se je končalo včeraj, ko je mati prednica, Concepciou Acevedo, zanikala izjavo za vratnega morrlea, da mu je rekla, da bodo verska zasledovanja končala šele s smrtjo Obregona, Callesa in Nikolaja Pereza, načelnika mehiške shizmatične cerkve v Mehiki.
Rekla je, da je prvič izvedela za smrt generala Obregona iz listov in da je razkrila, da je Toral morilec. šele potem, ko je bil aretiran. Priznala je, da je po njeni aretaciji, ko je bila konfrontira-na s Toralom, izrazila željo, da umre ž njini vred.
Žena Torada je povedala sodišču. da je stal njen mož tako zelo pod vi pil v om matere Coneepeion m nekega duhovnika, po imenu Jimenez. katerega išče policija, da je nekaj časa popolnoma zanemarjal svojo družino.
Ignacio Trejo, brat Manuela. jc pričal, da je bila pištola, s katero je "bil ubit general Obregon. last njegovega brata.
GR0MADENJE VOJAŠTVA V INDIJI
Velikansko gromadenje čet ima namen zlomiti pasivni odpor v Bardoli v Iztočni Indiji.
LONDON, Anglija, 2. avgusta. Dva angleška polka, dva eskadro-tia kavalerije, an oddelek strojnih pndk, dvanajst oklopnih avtomobilov rn en oddelek letalcev je bil k<wH*entriran v Surat v preizident-atvu .Bombay. Gibanje pasivnega odpora v Bardoli je zavzelo tak obda j« skiwlm iadijaka via-i(Sil m
-_—
tla, da ne bo zrla še nadalje na to, da ni bil izvršen še noben zločin, kljub odsotnosti vladnih zastopnikov. iaza 23. februarja, ko se je pričel pasivni odpor.
Večina 150,000 tekstilnih stav-karjev v Bonibavu ima atnance in sorodnike v Bardoli ter postopa solidarno z Bardoli prebivalci.
Povodenj v Rusiji*
DUXSSMUIR, Cal., 2. avgusta. — Herbert Hoover bo danes zaključil svoje pet dni trajajoče ribiško potovanje. Po 800 milj dolgem avtomobilskem potovanju skozi Calif ornijo in Oregon, je zasedel Hoover s svojo skupino vlak pri Shasta Springs ter " dospel cTanes zjutraj v Paolo Alto.
Potem ko je ujel kak dueat po* stvi v Klamath reki, se je napotii Hoovt-r z avtomobilom na razdaljo 70 milj v Shasta Springs.
Hoover je v že več kot enem o-ziru izpremenil svoje načrte. Prvotno je nameraval omejiti svoje govore na radijska poslušalstva, a sedaj so ga prepričali, da mu bo dosti koristil osebni nastop v dvomljivih okrajih. On se hoče pokazati kot človeškega in zmožnega eksekutivnega uradnika. On ne bo navalil na jug, pač ipa se dotaknil senipatam meje v upanju, da bo imel njegov nastop izdravilen učinek na jugu.
Takoj po svojem povratku v Paolo Alto pa bo le počival ter se pripraviljal na dan 11. avgusta, ko upa udariti z vso silo. katero ima na razpolago.
Ob tem času bo že imel podporo predsednika Ooolidga. ker bo kandidat že oproščen svojih dolžnosti kot član predsednikovega kabineta.
NESREČA PRI GRADNJI KANALA
MOSKVA, .Rusija, 2. avgusta. Ob reki Seja je uničila povodenj petdeset vati "Neki železniški vlak s 350 'potniKi je obtičal v vodi. — Zveza s Kabirovskom je bila prekinjena.
Sovjetska vlada je določila takoj en milijon rublje v, da priskoči na pomoč prebivalstvu province Amur.
Oče ubil idiotskega otroka.
LBXIXGRAD, Rusija. 2. avgusta. — Da prepreči, <la bi zrastel njegov triletni sinček v brezupnega idiota, je usmrtil letalec Orlov ski otroka ter se javil nato policiji. Pa kratkem procesu je bil Or lovski spoznan "tehnično krivim*' ter obsojen na šest mesecev ječe. Sodišče pa je takoj suspendiralo sodbo ter se zadovoljilo s tem, da ga javno pokara.
Orlovski in njegova žena sta pripovedovala dolgo povest o trpljenju in tri leta trajajočem prizadevanju, da rešita otroka, ki je imel vodo v možganih, pred popolnim idiotstvom. Celi nju zaslužek je šel za »dravnike. Cele mesece sta se borila iproti misli, da ubijeta otroka. Nato pa sta prišla do
sklepa* da je- boljie, če tak otrok
____________._____
At-.- . ijL,
Štirje vročinski vali so značili mesec julij.
Vremenski urad je objavil, da je bil pretekli mesec 'bolj vroč in dvakrat tako moker kot pretekli julij. Štirje vročinski vali, katerim f*> sledile silne nevihte, so ustvarili to nasprotujoče si stanje. Povprečna temperatura je ^znašala 75. dve stopinji nad normalom in dežja je padlo <za 7.72 colov, v primeri s 4.24 preteklega leta.
Deset do petnajst delavcev je bilo na mestu mrtvih, ko so se odtrgala težka vrata zatvorni-ce ter pokopala delavce pod seboj. — 35 ranjenih v nevarnosti za življenje.
THOROLD, Ontario. 2. avgusta-Najmanj deset do petnajstih kanalskih delavcev je našlo včeraj svojo smrt, ko .so se masivna jeklena vrata, tehtajoča kakih milijon funt o v, odtrgala od električnega dvigala ter pokopala ljudi pod seboj.
Nesreča se je pripetila pri za-tvornici št. 6 novega AVellanU kanala med jezeroma Erie in Ontario, katerega grade že petnajst let ter je zahteval že veliko število žrtev.
Jeklena vrata, katera bi morali v kratkem obesiti v zatvornico, so bila privedena na lice mesta z dvema dvigaloma. Več kot 40 delavcev je bilo zaposlenih v suhi kanalski strugi, ko so pričela jeklena vrata naenkrat padati. Le udarec jeklenih sten je posvaril delavce, ki so imeli komaj pol minute časa, da poiščejo rešitev. Nekateri so mogli poskočiti na stran, a vsi so bili več ali manj težko ranjeni. Trupla, katera so našli, so bilu tako razmesarjena, da jih ni bilo mogoče spoznati.
Pet mož so včeraj zvečer še pogrešali in treba se je bati, da so vsi našli smrt. Nikdo ni ušel nepoškodovan in več se jih nahaja v kritičnem stanju v bolniei v St. Catharine, najbližjem kraju, ki je oddaljen osem milj.
Reševalna moštva so prišla od tam in iz Thoroida. Nesreča je najhujša, kar se jih je do^edaj pripetilo pri gradnji kanala, čeprav so nezgode skoro na dnevnem redu. Vedno se je uvedlo preiskave, a te so spravile le malo na dan.
Pred d veni i leti, v avgustu 1926, je našlo smrt na istem mestu osem mož. ko se je raztrgala ena težka veriga zatvornice.
Pri gradbi, s katero se je pričelo pred izbruhom svetovne vojne. je izgubilo dosedaj devetnajst ljudi svoje življenje. Zadnja nesreča je bila očividna posledica preobložitve dvigala, ki je popustil. ko je počivala na njem cela teža vrat.
Zatvorniea štev. 6 je štirideset čevljev globoka ter 83 čevljev široka. baje največja zatvoraiica sveta. Kanal ni še v obratovanju. Promet med jezeroma Erie Ln Ontario se vrši skozi stari, manjši kanal, ki teče paralelno z novim.
GROZEN ČIN ZOBOZDRAVNIKA
Dr. Arthur Woolsey, odličen zobozdravnik iz Eli-beth, N. J., zadolžen do vratu, je ustrelil svojo ženo in dva otroka. — Po trojni tragediji si je skuhal cbed. — Umil je trupla svojih žrtev ter jih položil na postelje. — Njegov oče pravi, da je blazen.
Dr. Arthur F. Woolsey, odličen zobozdravnik iz Elizabeth, N. J. je ustrelil svojo ženo in dvn otroka na svojem domu v East Roselle, N. J. ter sedem ur pozneje hladno poklical policijo ter priznal trojni umor. Imel je Za SI 7,000 dolga ter se je bal fi nancnega poloma.
Oceanski veslač dospel v St. Thomas.
Ameriška delavska federacija "nevtralna".
ATLANTIC CITY, X. J., 2. avgusta. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ni vedel včeraj zvečer še "oficijel-no", kam se bo postavila organiza eija v volilnem boju. Rekel pa je, da je izpadla njegova konferenca z governerjem Smithom na zadovoljiv način.
ST. THOMAS, Virgin Islands, 1. avgusta. — Franz Romer, nemški krmar, ki je zapustil Lizbono dne 3. marca v posebno konstruiranem čolnu, da vesla sam proti New Torku, je dospel včeraj v St. Thomas, neki zapadno-indijski otok.
Bil je zdrav ter namerava nadaljevati svoje potovanje, ker so vre-in enak« razmere : prav, posebno, n-
Igodrc	*
Pasja steklina se je
razširila na podgane.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA NEMŠKEM
Število mrtvih pri veliki železniški nesreči pri Augsburgu v Nemčiji je poskočilo na dvajset.
—	Več mesecev sem ugibal, kako naj oprostim svojo ženo in ot roka. vseh zadreg in težkoč. in edini izhod, katerega sem videl, j.' bil vzeti njih življenja, — j,- ivkel dr. Woolsey v formalnem priznanju, katero je podal v uradu glavnega okrajnega detektiva <Jal:i-tiana.
Ko je dr. Woolsey prečit al kopijo svojega priznanja, mu j<> ponudil glavni detektiv pero. da podpise list.
—	Hvala, jaz imam svoje lastno pero, — je l^kel dr.. Woolsey. — Le pomislite. — je nadaljeval. — to pero mi je dala moja žena za moj zadfiji rojstni dan. Čudno se mi zdi podpisati ž njim priznan je njenega^nmora.
Z isto prevdarjeno hladnostjo, ki je znaeila njegovo priznanje, je dr. Woolsey poklical policijo, potem ko jc skušal eclo jutro očistiti trupla v sobah, kjer se je za vršil trojni umor. To se je zgodilo ob pol sedmih zjutraj in šele ob pol-dveh popoldne je dobila policija v Roselle telefonski klie od doktorja, t4da je nekaj napačnega v hiši".
Ko je dospela policija, je našla avtomatično pištolo v predalu pisalne mize. Woolsey je priznal, da je ustrelil s to pištolo svojo /.eno in dva otroka. V eni sobi sta ležali Mrs. Margareta Woolsey, stara 34 let in Mary Elizabeh, stara tri leta. hčerka obeh. Dve krogli sla šli skozi prsa žene in ena skozi možgane. Deklica je imela eno kroglo skozi glavo. V sosednji sobi so našli njegovega sina Arthura. starega s£dem let. z dvema kroglama
skozi j^lavo.	zmožnosti celega nemškega želez-
—Star sem 37 let ter sem bil _ niskejra sjstAna. poročen dvanajst let. — je rekel dr. Woolsey v svojem priznanju. — Dolžan sem $9000 morgapre-a na svojo hišo in imam $8000 dodatnih dolgov.
ArtnSWRG, Nemčija. '2. avgusta. — Število mrtvili vsle 1 včerajšnje kolizije med nekim brzo-vlakom i:i tovornim vlakom v bližini Augsburga je poskočilo danes na dvajset. 51 oseb se nahaja v bolnicah, ki so deloma zelo težko poškodovane.
Xesre<la je bila posledica zmede pi i postavljanju izmen. Številni potniki so b:li potegnjeni iz razvalin od kmetov, ki -H) se nahajali V bližini pozv>rišča nesreče.
V	teku le devetih tednov se je .pri'i>etilo na Bavarskem sedem večjih železniških nesreč, pri katerih je našlo mu rt 77 oseb ter jih je bilo lib poškodovanih. Bavarski prometni minister, v on Guerar 1, je naprosil zastopnike vseh dežel-nozborskih strank, naj preiščejo Ž njim in načelnikom zvezne železniške uprave, dr. Dorpmuellerjem vzroke trli nesreč.
V	časopisju se napada bavarsko železniško upravo. < J1 a s i se, da izpodkopavajo številne nesreče zaupanje inozemskih turistov v
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
TORONTO, Canada, 2. avgusta. Uradniki zdravstvenega depart-menta v Ontario so objavili včeraj, da se je pasja steklina v Wind-sorju razširila od psov na podgane in da je položaj skrajno re«en.
Podgane va vodni fronti bodo prav lahko z&a^sle- -bodezen s ptr*
v Jugoslavijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40
2,500 ....... $ 45.75
5,000 ....... $ 91,00
" 10,000 ....... $181,00
" 11,110 ....... $200,00
v Italijo
Lir 100 ....................$ 5.90
" 200 ....................$11.50
300 ....................$16.95
500 ....................$27.75
" 1000 .............$54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam p starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
■	—-—;—*i-m-—
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6.
Za izplačilo veejih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka* zilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
izplačila po pošti so REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1
SAKSER STATE BANK
82 COBTLANDT 8TBEET,
r'J- viiiiv

TBU^HONI^ CpRTLANETT 469?
NEW, YQRKr N.
i 0!
f.Siat^j- aa-.

A
..'i,.. :


bf:-
GLAS NAHODA, 3. AVG. 1928
GLAS NARODA
(SLOVENE DAIIT)
jI
T6"'
Dopisi.
8elo-Motte pri Ljnljani.
Mislil sem Vam poročati o hu-
Owned and Published by v 6L0VKNIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)	. .
Prank ffckaer, President	Louis Benedik, Treasurer j^1 ™ ^za ^ ugonobit, vse polj
di vročini, ki nas mori že mesec dni in ogr _ jske pridelke ako ne bo dežja, ven-
Place of business of the corporation and addresses of above officers: <iar to raje opustim, ker vem da 82 t'ortlandt St., Borcugi of Manhattan, New York City, N. Y.'tudi V am vročina ne prizanaša in
vem, da bi se marsikak naročnik
H
r
GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Z a celo let j velja list za Ameriko
%m Kanado ............................$6.00
Za pol leia................................%3.00
Za četrt Uta ............................$1.50
nad tem tako jezil, kakor ako bi
ga vprašal: "Is it hot enough for lyou?"
_ „ „ , , , . fc-rn/J V »obotc 14. julija zvečer je po-Za New York za celo leto ....$/.00	.	..
„ , , , sestnik in gostilničar Franc Xe-Za pol leta ....................*..........$3.50
Za inozemstvo za celo leto ....$7.00
Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00
mec iz Zabonsta pri Domžalah kopal v Bistrici svojega konja. Ker mu je konj pri kopanju nagajal, ga
_I je Nemec zato iza uzdo vlekel v vo-
_Jdo. Pri tem se mu je konj iztrgal
"(Jlas NaTvda' izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. tin Nemec je padel v 4 metre glo-Dopusi brer. podp^in'obebr^tTse ne priobčujejo. Denar naj se bok tolmun in se potopil. Izvlekli Itl&frovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroeni- so s težavo Nemca z drogov. iz kov prosimo da se nam tudi prejšnjo bivalne naznani, da hitreje vode, toda vsi poskusi ga spravit
Advertisement on Agreement.
najdemo naslovnika.
GLAS NAHODA
82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876
New York, N. Y.
ov, prosimo,--------------. - -	. .
k življenju so bili zaman. Poklicani zdravnik dr. Hočevar je kon-
.statiral, da je Nemec mrtev in da
i .
ga je že v vodi bržkone zadela srč na kap.
Ker je ponesrečeni najbrže identičen z Franc Nemcem, ki je bil
_----svoječasno v New Yorku in se je
Hlavni ameriški letalec Byrd se pripravlja na ekspe-'z ženo pred n^ko tremi leti po-
dieijo; koje namen je preiskati ozemlje krog Južnega te- dal za stalno v domovino, bo ta ža v .	ilostna novica newyorske rojake
.	, -i	•	~ i, gotovo zanimala.
Bvrd se je že neštetokrat proslavil. Naj omenimo le| GasiUko druStvo v siski je ^
NA JUŽNI TEČAJ
njegov polet nad Severni tečaj ter Evropo.
Nobile je v primeri ž njim neizkušen učeneek. Takih ljudi kot je Bvrd je škoda, in polarni kraji so
Chicago, m.
Tako ekspedieijo je treba v \v— -----------------,
loviti	|nošah. Mimogrede moram reči, da
Prav nič ne bi škodilo, če bi se v onem easu mudil Vj južnem vodovju ruski ledolomee "Krasin".
- v
VEDNO LEP&E IN LEPŠE
polet iz Amerike V n0va^o predzadnjo nedeljo štiride-
setletnico svojega obstanka. K tej slavnosti sem bil povabljen tudi jaz kot poročevalec Vašega lista Bilo je prekrasno nedeljsko ju-
nevarni.	tro, ko so se izbrali gasilci pred Ga-
Amundsen naprimer je pred leti srečno odnesel pete siiskim domom in korakali ob zvo-
z Južnega tečaja, pa ga je v Arktidi zadela zla usoda. j^h železniearske godbe k sv. ma-_ , .	. , ^ c	. , v . ! j	i • ši v novo frančiškansko cerkev v
Byrdu je uspel polet na Severni teeaj, kdo pa ve, kaj ^ po ^ se je fornlirala
ga utegne čakati na Južnem.	j veličastna povorka. OtvorOe so jo
iell ozirill dobro zava-.dame iz Šiške v pestrih narodnih
e morai
že dolgo nisem videl tako lepih in zastavnih žena, kakor ob tej priliki. Sledilo je okoli 300 gasilcev v krojih. Bila so namreč zastopana skoro vsa gasilska društva Slovenije ali korporativno, ali pa po svojih delegatih. Mestno občino JSuhači skušajo po vsej sili doseči, da bi imel ameriški ljubljansko so zastopali gg. odbor-narod pred prohibicijsko postavo rešpekt.	lliki lvan Dachs, Ant, LLkozar,
Pa ga noče in noče imeti.	Lunder in J- Turk"
v . .	tv gasilsko župo je zastopal župni
\ dosego tega svojega eilja se poslužujejo najrazlie- predsednik „ Frauc Zupan.
nejših sredstev, ki seveda niso prav posebno čedna in po- Prišedši do Gasilskega doma je
itena.
Tako je bilo naprimer v nekem okraju južne Califor-
» . . ,.	, , , , . ,,	,	idami spominjal-umrlih ustanovni-
mje uradno objavljeno, da bodo oblasti z vso strogostjo kov ?asilskega druStva v SiSki in nastopile proti kršilcem osemnajstega amendmenta. lomenil. da izmed vseh živi samo še Ker imajo pošteni ljudje O prollibiciji ill svojem bliž-.eden. Za Jugoslovansko gasilsko njem pošteno sodbo, se hočejo oblasti poslužiti izdajalcev42Vez<) -ovoril Predsednik g.
j	.. ,	»	iTurk. Govoril je v lepi slovenšči-
in denunciiantov.	- . , .' . .. .
» • _	ni, vendar ipa izdrknil sem m tja
Tisti, ki koga naznani, je upravičen do nagrade. Na-!v ljubljansko narečje, kar se mn grada znaša pet do dvesto dolarjev. •	pa seveda ne sme šteti v zlo, ker
Ker je na svetu še vedno dosti podlih duš, ki se dajo i? bil> ^ jn ostaile »>ristna za denar prodati, lahko sleherni vnaprej sluti posledice te	du8a* kl ^edn0 <lela za do"
r •*	i.	,brobit svojega rojstnega mesta
pozdravil gasilce g. Hojan. tajnik Gasilske zveze, se s toplimi bese-
odredbe.
Pridaniči, dvomljive eksistence, izvi-žki človeške drui-be. se bodo odzvali tej ponudbi ter šli z veliko vnemo na delo.	*
Ovadba bo sledila ovadbi, denuncijacija denuncijaciji.
Recimo, da je prohibicija res narodna ustanova.
Toda če si skuša s takimi sredstvi utrditi svoje temelje, jasno dokazuje, da je zanič.
ZA HOOVER ALI ZA SMITHA?
Ljubljane, kar je že v mnogih slučajih dokazal.
Popoldne je bila prosta zabava, kjer so se sešli stari znanci in prijatelji in govorili o "onih dobrih časih, 'ki so minuli", a mladina je brusila pete v pozno noč.
Cela prireditev je jako lepo izpadla in je načelnik društva g. Ivan Kojina, kakor tudi vsi Člani lahko zadovoljni iz lepim uspehom. Jaz sem jo pa mahal po prtfšni cesti domov in mislil na lepo pesem sem v Šiško v vas hotfil".
Po naključju mi je rprkšlo v ro-
V Atlantic City zborujejo voditelji Ameriške Delavske Federacije.
Poleti imajo zborovanja v Atlantic City, kjer je hlad- ke pisiAO nek^a advokata 12 no in prijetno, pozimi se pa posvetujejo v floridskem me- fiarrislwrKha' Pa- v katerem pro" stu Miami, ker je na severu premaz.
Posvetujejo se in ugibajo, kateremu kandidatu bi vr-yli v naročje članstvo Ameriške Delavske Federacije — Hooverju ali Smithu?
Če bi bili pravi delavski voditelji, bi povedali delavcem, da se bosta tekom prihodnje predsedniške kampa-jp& ni mogel iza vizej nič izposio-
lije borila dva strica, ki sta si na las podobna in sta oba'vatL N^ro5a' naJ ^ brat Pri V Službi istih interesov. *	■ LkonzuLatu v Zagrebu kot izueen
si avojega posredovalca, naj ukrene, da pride neka Mrs. Svigelj v Ebensburgh, Pa. da bo sestavil affidavit ea njenega brata, da je to jako težavna stvar, da je bil radi tega jfcudi že v Washingtonu, D. C. pri izseljen»kem komisarju, da
t
Delavcem bi morali povedati, da je njihova prva dolžnost vstopati v unije ter s tem okrepiti vrste organizira, nih moških in žensk.
Kot talci naj skušajo spraviti v kongres svoje ljudi,^ k i bodo res zanje delali ter vpoštevali njihove zahteve. **
To bi jim morali povedati gospodje delavski ,vodit Ijl pa jim ne povedo, ker so premato delavski in preveč
poljedelec, ali pa naj se da vpisati v navadno kvoto, itd.
Ne vejfe sicer odkod je Mrs. Svi-gelj. gotov pa sem« da je Slovenka in da ji je advokat, katerega yime in naslov je na razpolago, za svoj izlet v Washington, D. C., ako j« ^.oh t*n bil, *a affidavit
vodila in pravilni affidavit. — .slovenskega izvoda, ki je tudi jKJtre-ben. ameriški advokat sploh narediti ne zna — pri Sakser State Bank za $3.00.
Xe nasedajte tt-daj advokatom in njih sladkobesednim posredovalcem.
*
O žalostnem dogodku dne 20. junija. ipri katerem sta bila ustre-lejna -j>oslaiica Pavje Radi<x in dr. Basariček in težko ranjeni trije |>oslanci med njimi Stjepko Kadič, ste gotovo žečitali. Pri demonstracijah. ki so se radi tega vršile v Zagrebu bilo je tudi nekaj žrtev in sicer so »stali meti cestnimi boji trije mrtivi in mnogo ranjenih. V Ljubljani demonstrirala je akademska mladina, se utaborila v poslopju univerze in inestala opeko na naskakujočo policijo. Bilo j« par nekaj zelo ranjenih, a zmagala je nad ogorčenjem in strastjo resna pamet.
Vsi ranjeni poslanci so na j>otu okrevanja, a celokupno ministrstvo j<* resigniralo. General Had-ži»* kot mandatar krone snuje st daj novo ministrstvo, nekako nevtralno vlado. Upa se. da bo imel pri tem srečno roko in dobi! prave može, ki bodo delovali do prihod njih volitev za dobrobit naše lepe Jugoslavije, katero so jo politične strasti in želja po vladanju ; umorom.v Narodni skupščini osra motile pred celim svetom.
x
Gospod Sakser, ki je bil 14 dni na Toplicah pri Straži si je jako dobro okrepil zdravje. Nahaja se sedaj na Bledu, uživa sveži zrak in rajsko lepoto tega kraja in se ho v jeseni povrnil v Ameriko. Vsi krogi v katerih se giblje, mu skušajo zlajšati hudo gorje, ki ga je zadelo z iizgubo nepozabne soproge. Tudi sin Frank, ki je bridko .prizadet, se čuti mnogo krepkejši. Oba pozdravljata vse prijatelje in znance in sploh vse rojake v Ameriki.
Xedav.no se je mudil v Ljubljani dr. Martin Kočevar iz Steeltona. Pa. s svojo dražestno gospo, pristno Amerikanko. Xa povabilo Mr. Sakser smo se peljali na Bled. Mrs. Kočevar je bila očarana od lepote naših gora in lepega Bleda in je rekla, da bo čez dve leti prišla na daljši odih v divno Gorenjsko s svojo materjo. Mr. Frank Sakser, Jr., peljal jo je tudi na otok, kjer je zvonila z zvončkom na otoku. Kaj si je pri tem želela. Vam ne morem |»ovedati. vem pa. da bo vsakemu znancu, ki ibo šel v Evropo priporočala poset divnega Bleda. Žalibog je mnogo našfli rojakov. ki pridejo dom-ov, a se ne po-služijo prilike ogledati se ta "kinč nebeški".
*
V prijaznem trgu Mokronog na Dolenjskem se nudi prilika kakim trem inteligentnim in podjetnim rojakom za lep obstojek in bodočnost. Opozarjam rojake, ki bi si želeli preživeti stareja leta v domovini in ki bi se hoteli baviti še s kakim poslom, da uvažujejo oglas v današnji številki, ne bo jim žal. — Pozdrav!	Joža.
Barberton, O.
Obe nogi si je zlomila Frances Žnpec iz Brafdy Ave., ko je padla s črešnje. Počasi se ji obrača na bolje. Želimo ji, da se bo kmalu sukala po hiši, kakor se je prej.
Zelo na hitro je <bil tudi odpeljan v bolnico John Krašo.vec iz Shamon Ave. Srečno je prestal o-peracijo na slepiču. Oba bolnika sta člana dr. Majnik, S. D. Z.
Vedno je dosti nesreč in bolezni, vendar se pa še dobe ljudje, kateri niao zadostno zavarovani za slučaj nesreče.
Rojaki, pristopajte v društva, zavarujete se, dokler ste še zdravi in _pri moči, da Vam ne bo enkrat žal.
Ker že ravno omenjam društvo, naj se obenem jav<na zahvalim v imena društva Majnik barberton skernu kvartetu, kateri je pod vodstvom g. And. Bombacha veliko
■Slovenske slamnikarice, pripadajoče k organizaciji Millinery
Workers Union of Chicago, so sklenile na zanji seji prirediti! "Basket Picnic", kateri se bo vr šil
Č AMi T S O LIX STRAŠI
PRAZNO VERNE KITAJCE
... ,	pUunk. Mnogo z
v nedeljo dne 19. avgusta na',.. , ,	.,„.	I sile. Praznoverno
dobro znanem hterzinarjevem vr-l .. ..	...
.	tla je vihar povzroči! Cansrtsolin
tu v \Villow Springs.	1
Okoli Sanghaja je divjalo .stra-hov:to neurje, ki je v sami luki p«.to»)ilo 4 velike parnikc in 1'V radi h* so se '.r1:-l.jutlstvo m«',ii.
Ker je v Chieagu veliko slam-nikarjev in slamnikaric. je to najboljša prilika, da pridemo skupaj ter se zopet enkrat prav. podomače Kabavamo. zato vabimo vse. kakor tudi ostalo občinstvo. Vstopnina je prosta.
Pridite zgodaj, ker vsakovrstne zabave bo dovolj za~ vse in odbor se bo potrudil, da ne ho ničesar manjkalo.
Torej rezervirajte si nedelljo dne 19. avgusta za slamnikarski piknik.
< »dbor.
duh in moli p<» <••■!»• dneve v tiščih. da hi pokojnika ponrriU«.
POZOR!
POZOR!
POZOR!
S KONVENCIJE JSKJ
h
ti, dt Mi t
ODOzon-
od«n m
Konvencija je potrdila resoiluei-jo, da ostane glavni .predsednik J.
K. J. br. Zbašnik tudi konvenčni predsednik.
Ista resolucija daje gl. pre Is^d-»liku moč imenovati razne kon-venčne odbornike.
Zborovanje se vrši v najlepšem redu in sporazumu.
Poročila glavnih odborniko" ^o bila že tiskana v glasilu "Xova Doba"'.
Na željo konvencije se je prestalo od točke do točke le poročilo glavnega tajnika J. S. K. J.
Prva brzojavka je dospela na konvencijo iz Waukegana, 111. ter je vsebovala željo, naj se vrši prihodnja konvencija v AVaukearanu.
Poročila glavnih odbornikov so bila odobrena, istotako čitano poročilo glavnega tajnika in glavnega blagajnika.
Precej dolga debata je bila glede poročila nenavzočega uradnika Kačarja Lz Clevelanda. ki je nedostojno pisal o glavnem ipredsedni-ku naše dične J. S. K. J.
Konvencija je predsedniku izrekla zaupnico in zahvalo za njegovo delovanje.
Konvenčna zaipisnikarja sta Janko X. Rogelj in Paul Bartelj.
Matija Pogorele.
Proda s«* radi družinskih razmer v .Mokronogu na Dolenjskem:
Tovarna za usnje » 1(M) IIP. parnim strojem. Zaposlenih je lahkt .">() mož. ki izdelujejo dnevjio 3D težkih k<»ž
Žaga opremljena z modernimi stroji, parni pogon, prodiieira dnevno vagoiu»v desk.
Moderno urejen mlin, na isti pogon.
Hiša s 6. sobami, kopalnico, vo-<lovodom in vsemi pritiklinami.
Električna centrala za celi tr?
Mokronog. Podjetje ima tudi samo zase vodovod.
Cena vsem navedenim objektom je $35,000.
Plača SC lahko polovica, medtem ko ostane lahko druga p »loviea vknjižena z 10% obresto*. anjem.
Pismene [tonudhe sprejema i/, prijaznosti :
I*ipravništvo (iLAS NARODA.
Na noge rojaki, osobito iz Milwaukee, Wis. in Detroita, Mich.! (3x 3.!)iklG -
Peter Zgaga
Zaklad dvignjen iz morja.
LORIEXT. Francija, 2. avgusta. Xeko poročilo, ki je prišlo danes 7. Belle Isle pravi, da je bil na dnu morja počivajoči belgijski parnik "Elizabethville" z za'kladom na krovu, obstoječem iz demantov in drugih dragih kamenov v vrednosti kakih $2.000.000 dvignjen od potapljačev. Parnik je bil torpedi-ran v zadnjih mesecih svetovne vojne. RešeValna dela so bila izvedena po naročilu vlade.
Pangalos napadel Veni-zelosa.
ATENE, Grška, 2. avgusta. — Prejšnji diktator, general Pangalos, je napadel včeraj ministrskega predsednika Venizelosa, ki ga je pred kratkim oprostil iz ječe. V nekem pogovoru je napravil Venizelosa odgovornim za usmreenje šestih ipolitikov leta 1922. Venize-los je uplival baje odločilno na voditelje revolucije v prilog usmrče-nju. Pangalos je kandidat za poslansko zbornico iz Aten.
UMETNI POTRESI.
yjpMwj *50.	pripoH^gel na «»dnjem pikniku,
da je

itako lep. Albin* Poljanec.
Ta čas gradijo na Ru&kem velikansko železniško progt>, ki bo vezala Sibirijo hi Turkestan. Inže-i niirji, ki vodijo gradbena dela, se^ poslužujejo prav zanimivega nači-j na za raziskovanje terena, preko katerega ipojde železniški tir. | S pomočjo eJcsploervnih snovi, ki jih zakopljejo v zemljo, ustvarja-' jo umetne potrese, eijih valovanje1 registrirajo s seizmografi. Istočas- j no preibkjujjejo smer valovanja in številkami jim je
KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
v LJUBLJANI
za leto 1927 so sledeče:
VODNIKOVA PRAT1HA trn leto 1928;
HISa v STRUGI, povest;
VLAOKA IN MITKA, opisi;
VODNIKI IN PREROKI, (ifodo vinska razprava).
Člani 30 jih že prejeli.
V ZALOGI IMAMO SE NEKAJ IZVODOV
ckna vsem Štirim
»1.50 _
Kdor hoče postati član te družbe ea leto 1928 naj pošle naročnino it zdaj. Članaranina za člani je samo $1.00 na leto
i NaroČila pošljite na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt Street, New York
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
Sestavil i Dr. F. J. KEEN
Cena s poštnino SAMO
$3.
Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje ca učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed).
. , ...
ee dognati značaj k sestavo 'te-
Naročila poiljit« nas
'<Ql*A& NARODAM WCoi^vndtBt
\ Oilstvo velik«« siiiodiiišnice je razpisalo službo ravnatelja.
lavfl se je sta rej* i sposoben človek Ter stavil sledeee poboje: C'e ln nastala eksplozija in bi se pri ksj>l(r/.i ji ] .ones re«" i!.'za lit vam po-lesr p!ari- in bolniške p<»dpore, tudi primerno oilškotlniao.
Delničarji so po dolgotrajnem posvetovanju določili, da ne. Da bi bilo ipreveč eksplozij, ee bi imeli takejra ravnatelja.
Iz New Yorka hodijo se^laj v poletnem '"asu ljudje trumoma na kličete.
Tudi naši rojaki. l)o\nuo\vn je skoro [;ra/.en in Kidfrewoda pol,
K j. to bndo pripovedovali, ko se vrnejo.
In ko se bodo vrnili, btnlo ti»ro-tovili naslednje:
1.	ila ameriški farmar sploh ue zna kositi;
2.	da v tistem kraju, kjer so bili (»ni. ni bilo nobenega komarja, ma-trari da bi <ra človek z lučjo iskal;
da farmarjem sploh ni treba nič delati, ee je pa shičajno kaj dela jra jim opravijo ti-sti, ki j>ri-dejo lz. New Yorka;
4. da je na farmi jako lepo, samo če bi komarjev na bilo ;
">. da s kosom nič ne opra.i*, če nimaš mašine;
ti. da so zato malo prej prišli v New York, ker jim je boss obljubil. da se bo letos dosti bolj zgodaj začelo kot lani;
7. da je farma farma in da je X»-\v York en sam New York, ki ga
nobena stvar na svetu ne bita. *
Nekateri so v gornjem delu države Xew York, nekateri v Penn-svlvaniji, nekateri v stari domovini.
Xewyorski slamuikar pozna poleti samo tri razdalje:
okolica \Yoreestra v državi Xew York. Forest City v Pennsvl-vaniji in Domžale pri Ljubljani.
(V tega ni. jim je najljubši izlet v Tretjo. Peto ali Deveto.
—	Dva ovratnica bi rada za svojega moža — je rekla ljubeznjiva ženiea.
—	Kakšne velikosti? — jo je vprašal prodajalec. — Kakšen vrat ima
—	Hm, tega pa ne vem prav natančno. Čakajte bom vas prijela s
prsti okrog vratu, — bom ko j povedala, kakšne velikosti ovratnik nosi. Tako najbolj vem. *
Y Xew Yorku je v tem času veliko pomanjkanje vina.
Nekateri ga še niso delali, nekaterim še vre, nekateri so pa zabili ostanek, da bo za drugo leto.
Odgovori se glase takole:
—	Sem mislil zadnji teden kupiti par baks ta drobnega, da bom lažje počakal, pa s<uu ne vem, zakaj jra nisem.
Dritgi pravi: — Včeraj sem od-točil. je še v,se kalno in zbr<*zgano.
Tretji pa modruje: — Sem vse zabil, da bo za drugo leto. Če pa veš, kje bi se kaka pijača dobila, mi povej, ker sem žejen, da bi popil vraga in pol.
*
—	.Težeš, za božjo voljo! — je vzdihoval Tinče Copatca, — ko mu je sedemletni nadebudni sinček nasul vse polno soli v juho. — Tak daj no mir!
Potem je pa sinček po krožniku udaril, da se je razbil na dvoje in se je juha polila po mizi in po tleh.
—	Salament — je vzrojil, — še enkrat napravi kaj takega, .pa ti bom pokazal, kdo je gospodar v hiši.
*
Ko je dobil landlord četrtletni račun za vodo. se jeiprijel za glavo in vzkliknil: — Nak. to je pa že od sile l
Že
zopet tri dolarje več.
Imel je hišo za štiri družine. Vse tri stanovalce je vprašal, kaj je z vodo, in sleherni mu je odgovoril: — Kaj me briga! Pri Bogu lahko priseiem, da je niti za en kvoder nisem popfl.
SJfcliŠS!
•"/iiBš
- ■ '.'O.-.
GLAS NAHODA, 3. AVG. 1^28
AM) HE S A LMOS:
LJUDOZER
Junij	Dnevnik mojega [.s svojimi debelimi ]»r>ti moj kri
jrhivja. kolohal- iec častne legije. 4 4 Odlikovan jp /,i
življenja l Lepa pog
Dakar,
Did
li •
itv.i
I)a
doživljaji! Saint Loui 1, Možakar....
>avi nekoliko vročice. Poeledi-iiioji' /.tare rane je, <la iepam. xlni mi nek z bodalom! Pozne-je prišt-l moj prečudno bedasti Midva in atari črnec smo bi-ni, ki Kino ustali od vse eks-Od I i ko vali .so me, ničesar slorili za mojo opico, r.>. .. Zdelo se mi je, da >la*<" zavil v pesku, a ie-v .svoji samski postelji, rana me j«' prišla mama
Ije. Us o
»U
elll
za
dit. Pavel
AU
'Vab
! Cnj v« a j. pisal Meksandr le, d raci
selo v«st. tt'ta
izneni j ni»!
Pavel Saj
pojdeš,
lenj
Poj<I«*H v uniformi..«
krizeeni: Xa>tare bila tetj «. vdova in m " rodni
da
leti
ia s^tra moj4> mame Aleksandra, .stara da-tovarnarjii. K»>tkrat-jonarjn. Otrok ni imela. •V j- ni bilo skrb. tako tvojimi fcedemindvajsHimi Hf vedno niseui poznal mister i.
tw«\ ki j»- bila že (hI nekdaj h mojih >anj. D l|fo bi jo lah ! ca I i in vabili, toda prišla n< Tako je vzbudila t»*ta Aleks-ra	nade. .Mi .smo tako
a*in»! Nimam (drugega kakor o |>bnV>, a mama svojo skrom pt> višjem štabnem
okojm llBui.
i je pi.sala teta Aleksandra: •m junak, narodni junak, da takega se ni bilo v naši rodbini, in da bi me rada spoznala.
zd ra
K; Da
vb
Dr sklepat
" K a moienje ?'' " l*ribližn< "Hvala!" Julij in... moči salo!
Pavel, iz tega pi>ma la ti je teta naklonjena.*
ko cenite njeno pre na š«*.st milijonov."
Njene starosti ni bloČiti. Ko sein stopil v njen .sem zagledal na anehkem
<1.
r.avo j starega broka ta, dragocenih, a že strganih čipk in žalnih pajčolanov. Iz te valovite ma-m> je dvigal neznosen duh ]x> papelu in kislini. Poseben znak: dama v črnini je imela rdeče brez-
petni ke.
V njenem malem obrazu ni bilo videti drugega ko dvojico okroglih nepremičnih oči, gladki kroglo, ki je predstavljala njen nos, in pod njim dražestne črne brk-".
t> je >prejela. ?ferila njononi pre | očmi. ldiž»\" je ukazal«, m veseljem je otipala
za
hrabrost." je dejala teta. "Izvrstno, Pavel, .sedite!"
Teta Aleksandra je pozvonila.
Vstopila je .služkinja .s .steklenice ruma in kozarci iz finega beneškega stekla.
"To je pravi rum iz Saint Pierre, tebi namenjen; pij. Pavel!"
Odločil sem se bil, da na vsak način očaram svojo teto in tako sem izpil kozarec ruma. ne da bi trenil z očesom.
To moje velikaiLsko junaštvo jo otročjo .starko nepopisno razveselilo. Ploskala je z. rokami in vzklikala : "Izborno! Izborno! Moj ma. li Pavelček je pravi mornar. TTde-1»'ž! 1 >i S" ek.spedicije ' Tvoje doživljaje sem redno čitala v ča>.o-pi>ju. V Centralni Afriki mora biti grozna vročina! Pripoveduj mi o dvijili narodih; .strašni mora. jo biti!"
"Moj Bog. teta. ljudje pretiravajo. Veliki otroci x». to je vse.*
"Ta. ta. ta. Veliki otroci, ki ti odrežejo glavo, meni nič. tebi nič. Oh. moj mali Pavelček! Kako si sr razvil. Klikov divjakov si ubil?
23. letu in ločena od svojega moža, hazarderja, ki za kaj drugega ni imel smisla. Zdelo se mi je, da ji Ugajam. In strašna teta me je začela hvalisati. "Betina, ljubljenka moja. to je Pavel Drv.ssel. moj nečak. junak dneva. Slušaj,. človeške me*o je jedel, tri leta ga je jedel!"
Julij 19.... Zopet steni videl Be tino. Moje neizkušeno srce ne dvomi več. Zaljubljen sem in sem srečen. Prisegel sem Betini, da nisem nikdar jedel človeškega nv.sa. Pre pričati je ni bilo težko. Ni je glasbe, ki bi dala primerjati z njenim smehom. Ali me ljubi?
Avgust 19.... Betinin je mož zapravil v.so doto. Sedaj ji pošilja skromno preživnino. Kako poniževalno! Da vzamem Betino za ženo? Tako iskreno se ljubiva! Toda siromašen sem! Nesrečne okolno-sti! Ali naj pojem svojo teto?
September 19.... Kadar sem pri teti Ale&sandri v posetih, igram vlogo ljudožera s prepričanjem. Postal sem popoln salonski antro-pofag.
Morda celo pretiravam: zakaj zdi se mi. a se teta začenja bati Moje pripovedovanje jo muči in
Tretji dan nam je vendar malo odleglo, ter smo vstali da gremo naprej. Komaj smo se držal
i po-
koncu, toda vseeno smo s* odloči- j
t Poskusili bomo mi, če se da to doseči.
j Ravnokar sem se vrnil od gene-jral. Konzula Colombije, kjer py
nisem dobil potrebnega vizuma za li, da gremo do Yauli. Že ^potu I^^ ]>° Kolumbiji. Rekel mi nas je zopet zgrabilo, pa zbrali J je' da Je	Ze3° *lrt*°
vse moči, da smo šli naprej, kajti ee bi se vlegli bi bilo po nas. V J a li-
li se podamo takoj k gobernardor-ju se javit ter ga prosi za prenočišče. Dal nam je v vaški hiši sobo brez oken - vs-> razk9pa.n0 in nesnažno. Toda kaj smo hoteli, ker smo se komaj držali pokoncu. Zadovoljili smo se s tem. Zavili smo se vsak v svojo odejo ter se vlegli. Nismo ležali dobro uro. pa pride
no za Jugoslovane. Prav nič si ni dal dopovedati, da smo turisti ter l>otujemo samo preko države.
Do sedaj smo imeli vizume vse :zastonj ; tu pa je rekel, da se naj ; vrnem popoldne, če sv bo dalo narediti; toda zastonj izključeno, j temveč proti plačilu 12 zlatih so-jlov za vsakega. Tu nam je seveda nemogoče plačati.
Poskusili bomo. če se bo dalo do-
V ČOLNU KROG SVETA
Helen Wills
,	• ,	*	ibiti na mej ali potrebna dovolie-1	,,	„ . .
k nam visok, inocan človek ter nas! .	nazaj v rwropo. Za vožnjo rv^ta
nagovori v hrvatskem jeziku od
nja.
kod in kam. Ko mu povemo, kako
Amerikanski konzul v
Buenos
-iii	* jAiresu mi je pri odhodu, ko sem
je z nami, je rekel, da moramo ta . .. . . 1
...... ,	... | nil pri njem, zagotovil, da kjer
koj z njim, ces, da je naročil v •	. -
bomo prestopil: mejo v Se v. Ame-
hotelu za nas 3 dobre |x>stelje. Rekel je, bo že on plačal. Jesti ifcik j nismo mogli nič. ter smo le prosi- f li hitro za postelje. Dali so nam i tudi vsakemu čaj, toda komaj smo j ga popili, smo ga izbljuvali ter ni nobena stvar ostala v nas. Kmalu se zopet vrne naš dobrotnik s toplomerom. ter je nam v>em zmeril
"Kaj misliš, teta! Malo. koli- bojim se. da ne bi naposled popolnoma zblaznela.
November 19.... Strašno je bilo pogledati teto Aleksandro, ko j« ležala bleda ko zid v mahagonijevi postelji. V sobi je-dišalo po kafri. Le s težavo je dejala: "Pavel, povej mi še eno povest ....iz onih krajev."
Januar 19.... Pri kiparju Billi-ersu, svojem starem tovarišu iz li-ceja LouLs-le-Gdand, sem naročil nagrobnik za teto. V ministrstvu
Prijazno i me jc z b ** Stopiti Z otroč
kor mogoče malo. Kolonizacija....'"
"Da. da. Vsi ste enaki. Ni prav, da s.- toliko zanimivih stvari zataji. Ali si bil tudi kaj v gostih pri glavarjih divjakov?" — "Seveda." — "'Torej .si jedel človeško meso?....'" Veselje moje tete je bilo brezmejno. "Človeško meso je jedel! Človeško meso je jedel! Clan Drys>elove rodbine je jedel človeško meso! In jaz sem te vedno imela za slabiča, kakor v.se druge! Ali ti je teknilo?"
"Kaj pa. teta?" — "Človeško meso." — Pripravljen sem bil na vse. Smatral sem jo, da je zrela za blazuico. zato sem ji pritrdil v v.sem. Vsa iz uma od veselja je nalila ruma v beneški kozarec. — "Človeško meso?" Izvrstno je. Samo treba ga je znati pripraviti. Najboljši kos.... "Povej, povej!" — "Najboljša so stugna." — "Res? Mislila sem. da pleča." — "Sicer pa nikar ne mislite, da je meso otrok najžlahtnejše. Po sodbi strokovnjakov je moško meso u-žitno šele po tridesetem l<*tn."
Celo uro si je moja domišljija izmišljala strahovite stvari. Ko je moja zgovornost že izčrpala vse možnosti moje iznajdljivosti, j<* prijavila služkinja gocpo Clarin-«ov*. kateri je bila teta za botro. C!o-.pa Clarinsova. Betina pa imenu. je bila plavolasa krasot i ca v
vročino, ki smo je imeli vsak čez 30 stopinj. Ni se nam mogel naču-diti .da smo mogli v takem stanju jHitovati.
Prinesel nam je tudi bromkini-na. ki je zelo dober proti malariji. Tu smo ležali 2 dni ter nam ni prav nič odleglo. Tretji dan zju- ! traj zopet pride k nam ter pravi, je najbolje, če gremo ob 11 uri 7.\ vlakom v bolnico v Limo. da se j bolezen ne zastara. Odgovoril sem j mu. da mi bi že šli pa da nimamo j potrebnega denarja za
riko, tam dobimo vizume.
Po severni Ameriki smo namenjeni potovati tftkr«:
Mejo mislimo prestopiti v Laredo. ter potem vzeti najkrajšo pot do New Yorka. in sicer v smeii Houston. Alexandria. Natchez. Meridian. Birmingham. Chattanoga. Knoxville. Charleston. Washington, New York. Kajti nam je mnogo 11a
Dva mlada Monatkovčaua. novinar Ha us Pitt in slikar Be po Dol-uar se |>ot.ugnjeta za lepo nagrado ;i.(XX> dolarjev, ki je razpisane za. onejra. ki se mu posreči obkrožiti; svet v čolnu. Mladca ista sedla v j čoln v Regensburgu dne »1. julija in sta dosj>ela 8. julija v Pasovo. j Dne 11. julija sta bila v Lincu.j štiri dni pozneje pa *ta dosegla j Dunaj.
Tekmovalca za dolarje imata sedaj na programu vožnjo do Črnega morja. Obiskala bosta Carigrad. Sueški prekop. Indijo. Japonskoj Ter se popeljeta čez Tihi oetan v Ameriko, kjer l>osta prevozila Pa--muski prekop ter obkrožila Južno'
Ameriko. Ce jima bo sr<s'a ves čas';uneriška Teniška šampjonka se je
mila. se bosta vrnila čez Atlantik	. , . .	.. . t„
pred krarkim vrnila iz hvrope
v ZdrnžeiH' države.
predvidoma rabila dve leti.
i


tem lež«če v katerem ča>u napravi, mo pot iz Bueno.-, A i resa v New-York. Od tam sni i potem namenjeni obiskati naše kolonije.
Mir I. O Vihovtc.
UMOR ZARADI KAVE
sem podal ostavko....
Kairo, marc 19.... Pred Betinini-	za »dostno zahvalo
V neki kavarni v Cazinu so se'
vlak in Izbrali štirje kvartopivci. Med nji-1
druge strošike. Na naše ne malo za. mi sta bila tudi Ibrahim Baltic in j
I	I
čudenje je rekel, da to bo že on Mumin Musič. Ta dva sta igrala |
vse plačal. Res nam je dal 50 so-jza kratek čas domino. Spočetka
lov za vlak, ter za prvi večer za
prenočišče v hotelu. Mi nismo i-
meli ol ginjenosti nad to dobrotlji-
mi oboževalnimi nogami umira. Nil v pesku. Sama sva, srečna in tiha. Sklonjen čez šopek rož. ki ga drži Betina v roki, čutim vendarle vonj svoje ljubljenke. Ndki pol-nag zamorček. ki mu fez skoraj nos pokriva, nama s cmeravim glasom ponuja n okusen kolije. Betina ne ve vsega.... Ne ve. da sem za vso svoj osrečo le črncem dolž-
Tedaj nam je tudi povedal da je rodom iz Crkvenice po imenu Pav-lovič Grega ter da ima tu zlat in srebrn rudnik.
Ob 11 uri smo se odpeljali proti Limi. Ker pride vlak kasno, smo morali prenočiti v hotelu. Drugi dan dopoldne smo šli v bolnico.
sta igrala zastonj, pozneje sta sel pa domenila, tla mora plačati, kdor j izgubi, eno črno kavo. Baltic je pa naročil kavo pred koncem igre. < kar ni bilo po volji Mušieu. Z ;.o' je rekel Baltiču, naj ne naroča! kave. dokler se ne ve, kdo bo igroi dobil. Boltič se pa ni zmenil za u-j govore in je naročeno kavo izpil. Baltic je tedaj ozmerjal 3Iušiča 2 lopovom. Za Mušiča je to bila velika žalitev in je zahteval zadoščenje. potom dvoboja. Pozval je na-
V bolnici je službujoči zdravnik najprvo zmeril Mihu vročino. j*Protnika pred kavarno na dvoboj, nik. Ves drobiž, kar »a imam pri jmel je 39 stopinj, ter ga je »pre- iBalt^ > biI zadovoljen in je ho-sehi. podarim malemu črncu.
Presrečen se široko nasmehne, raVno tako 39 stopinj, nazadnje pa
ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki Izvirajo ii poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist.
Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled Cesar so ffM pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v i z vršenje v New York.
Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da m posveča našim nalogom največjo pozornost.
Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparni-kom, ki odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude in tia-daljnega posredovanja.
Naše cene so objavljene dnevno v lista "Glas Naroda**.
Za zneske nad $300.— računamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo predno nam pošljete nalog.
Mi imamo največ poslov s strankami izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa naj&ibo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike.
Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam v izvršitev.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLAHDT STREET,	NEW Y0&$
poljubi rob mojega plašča ter urno zbeži v predmestje Kaira, nad katerim se ob kupolah njegovi palač vzdigujejo vitki minaret i.
I'Si'EHI BRX8KE KI LTCRM: RAZSTAVE Iz Brna poročajo, da poleti ta-inošnjo razstavo sodobne kulture v.-; k dan povprečno 40.000 osč>. Že zadnjo nedeljo so presegli m -' j ii obiskovalcev, ki prihajajo no-.£;iinez ali v skupinah, posebno šH-sko-poučnih iz vseh dežel sva:H.
Posebno zanimanje kažejo za razstavo obrtne šole in obrtni kra-gr sploh.
VČISKI SLABIH PLINOV ..
Lvovska policija je prijela dva nevarna pocestna roparja, ki sta v zadnjem času izvršila 22 napadov s pomerjenim samokresom na pa-sante, ki so jim seveda raje izročili denar in vse dragocenosti nego življenja. Ta dva tipa sta srednješolca petnajstih, Šestnajstih let. Xa roparski posel sta prišla z gledanjem slabih detektivskih in pustolovskih filmov, denar pa sta porabila večinoma zopet za kino.
kaj ponuja; kupuje; kdc
čudovit ut MALI 4

jel notri; potem Francu, imel je UA iz kavarne, prijatelji so ga pa
zadržali. Music je pa čakal Balti-ča v zasedi oborožen z držajem
meni. Jaz nisem imel vročine ter me ni hotel vzeti v bolnico. Prosil sem ga naj me vendar preišče, kajti komaj sem stal na nogah, ter se mi je vse vrtelo naokrog. Odgovoril je, da nisem nič bolan ter da tu ni hotel. Odvrnil sem mu. da takega hotela si ne želim nikdar. ter sem ga se enkrat prosil, da me preišče. Nič ni pomagal". Rekel je, če bom slabši, naj pa pridem. Prane in Miha sta ostala v bolnici, jaz sem se pa vrnil v hotel ter se podal takoj v posteljo. Ponoči sem se dobro prepotil ter mi je bilo drugi dan res bolje. Takoj sem šel pogledat v bolnico k Mihu in Francu. Spustili so me šele ob 1. uri popoldne notri. Povedala sta mi, da nista še prav nobenih zdravil dobila in zdravnika da iudi še ni bilo. Xo. res prav indijanska bolnica, sem si mislil. V bolnici sta ostala 5 dni ter vsaki dan dobila injekcijo. Po p dneh sta morala ven, ^seveda še vedno bolna.
Še sedaj nas včasih popade pa vendar ne tako močno.
Tako sem Vam zelo površno o-pisal naše potovanje do Lime. Od tu gre naša pot na Equador, Columbia, kar bo še zelo slabo, ker po teh krajih je mnogo malarije, ni pitne vode, komarjev do je groza, pa tudi mnogo drugih nevarnih živali. Še več slabega pa moramo prestati ker nimamo potrebnih sredstev za tako potovanje. Od potovanja ne odnehamo, in če nas ne bo ugonobila bolezen, upam, da bomo dpsegli svoj cilj.
Tu pripovedujejo, da do sedaj ni priiel še nobeden skozi ter gre
'' V ' —— ' 4- i ■ <1 ,, f •-	'
vsak na Equaaoru na ladjo do Pa-
ine t le. ki jo je pustil mestni pome-tač na ulici. Okoli polnoči se je Baltic vračal pojoč domov. Tik pred hišo ga je napadel užaljeni Murič in ga udaril z držajem po glavi. Baltic se je mogel še za vleči do vria. kjer se je onesvestil in naslednji dan umrl. Sodišče je moril-ea obsodilo na 4 leta težke ječe.
Naj'vecji aparat za X~žarke.



iHM
imajo v Pasadeni, Gal. Žarke proizvaja mili join voltov močiti
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA
NOVE PLOSCE
10 inches po 75«.
ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremljevanjem
orkestra.
25084F (Nočni Čuvaj
(Pevec na Note
MARY UDOYICH in JOSEPHINE LACSCHE
Skladba It Wm. J. 1-a use be. 2SOH5K (Cinget — Ccngel, Durt (So Ptičice Zerane, I>u»-t
ANTON SHUREL, Bariton s sprfmijevanjem
orkestra.
25086 F (Še Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero
10 inch "5c.
ANTON SHUREL, Bariton 25082F (BocC Moja. Bod" MoJa (Nebeška Ženitev
MARY UDOYICH in JOSEPHINE LAUSCHE
25083f (Sla<Jkl Spon-ini (	(Čez Savco </ Vas Hodi6
VOJAŠKA GODBA "KRUG»,
25077F (Štajerski Lendler	■»
t	(Dolenjska Polka
HOYER BRATA
25078F (Neverna Ančka. Valček
(Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica
Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET
25004F (Kukavice	?
(Upanje	i: "'
SIMONČIČ BRATER
2500cf (St. Clarski Valček (Newburgh March
25007F (Ainc Polka	'
(Staj^riš
2501 if (Splc Polka
(Pokšotiš	'	.
ŠTRUKELJ TRIO 25080f (Ober Štajenš
(Slovenski Poskočni ČotiS 25081F (Nemški Valček	'
(Cerniška Polka
F	J. LAUSCHE In M. UDOYICH, Duet >r
25079F (Danici
(Domače pesmi 25075F (V slovo
(Slovenske pesmi	* .
25076F (En let in pol	" „
(Ljubca moja
HOYER TRIO s Petjem T f	^
'	25070F (AI' Me Boš Ka| Rada Imeta
(Odpri Mi Dekle Kamrico	"	' ''
MOŠKI KVARTET "JADRAN** 250«7F (Na planin«	*	J \
(F«ntje sa zbirajo	- *
HOYER TRIO	* ' -
250|(5F (Samo še enkrat, Valček <	i
(Ven pa not, Polka	* " *
2SAC2F (Poiter Tanc	i	'V.
(Ribenška Polka '. .
25074F (Sokolska Koračnica
(Kde Je moja Ljubica, ValCek "	1 -
COLUMBIA ORKESTER
25068F (Dve Črni Oči •	1 r	'
(Carlotta Valček	''
I2070F V finskih doUnab, Sodi	~
Na krova ladije. Valček
Jahrlor Noviteta! Kvlnte«
ISW9F Lastovk val tek
Usmili se me. Valček
Ruski Noviteta! Orkertei
12072F Spomladnl Valček	\
Sladke vijoidice. Valček
Husk t Nnvltetol Orkester
tSellF Sebelska korainlea
Rertment po eestl sre (i petjem) I n ,y«r Trlo
2M43P Polka Slaparjev
TI «1 moja. TaHek	f H oyer Trto
250S9F Jaka na St. Claim, Polka
Cleveiandskl valček	^ uoyer Trto
12 ineh S 1.25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTET \ \ 1 ' ■ RHrml je van jem Orkestra.
> Kmečka Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2
VSAKI roSlLJATVI PRILOŽIMO 399 IGEL BREZPLAČNO
— Manj kot Sest plošč se ne pošlje. —
StOVEIJie PUBLISHING CO. ,
New Yodc, Ni Y.
* r t fq ^
sac

±Jtmi
—MONT ORIOL—
ROMAN.
Bpisal Guy de Maupassant. — Za O. N. priredil O. P.
32	(Nadaljevanje.)
Po klasificiranju teh bolezni bomo stavili vodilnim špecijalistcm v teh boleznih naslednji predlog: — Gospodje, pridite in oglejte na svoje lastne uči učinek koj>eli na vaše lastne pacijente. Mi vas vabimo, da pridete kot naši gostje. Dežela naokrog je krasna ir* vi poti ebujete počitka po trdem delu zime. Pridite, učeni doktorne v naše domove, temveč v svoje lastne, kajti mi nudimo vsakemu vilo, ki bo vaša, če želite, pod izvanredno ugodnimi l>ogoji.
Anderniatt je prenehal za trenutek, nakar je zoj>et pričel z dosti mirnejšim glasom:
—	To idejo sem iadelal na naslednji način:
—	Izbrali smo šest kosov zemlje, vsak po tisoč metrov. Na vseh teh šestih kosih je Bern ska kompanija prenosnih koč pripravljena zgraditi uzorne hišice. .Mi bomo nato stavili te vile, ki bodo tako elegantne kot udobne, na razpolago našim zdravnikom. Če jim bodo ugajale, jim bo treba le kupitil od Bernske kompanije, kajti v kolikor prrde vpoštev zemlja, jim jo liomo dali ... in oni nam bodo plačali... v invalidih... Na ta način, gospodje, bomo deležni številnih prednosti. Pokrili bomo svojo zemljo z očarljivimi vilami, ki nas ne bodo .stale ni«'-, privabili vodilne zdravnike sveta in njih legije paci-jentov in predvsem, prepričali bomo te odlične zdravnike, ki bodo kmalu postali hišni posestniki v kraju, o uspešnosti naše mineralne \ode. Kar -se tiče vseh pogajanj, vodečih k tem rezultatom, bom jaz odgovoren zanje, go»poda. in jaz jih bom vodil, ne kot špekulant, temveč kot mož sveta.
Pere Oriol ga je prekinil. Njegova skopost. značajna za Overdue, je bila zbujena VMpričo načrta, da se da zemljo zastonj.
Anderniatt j«' j»ostal nato zgovoren. Primerjal je dobrega krnita. ki meče seme s pestmi na rodovitno zemljo s skopim kmetom, ki šteje zrna ter ne. dobi nikdar več kot polovico pridelka.
Ker pa je ostal Oriol trdovaten v svojih ugovorih, je predložil bankir celo zadevo >vetu ter zamašil usta starega moža s šestimi glase vi proti dvema.
Nato je odprl svoj veliki maroški |K>rtfelj ter potegnil ven načrt«' nove naprave, hotela in kazina. Obenem pa je predložil ocene stavbenikov in stroškovnike, katere je bilo treba odobriti še na isti seji. Delo naj bi se pričelo > početkom naslednjega tedna.
Oba Oriola sta m hotela ogledati le listine ter razpravljati o njih.
Audermat. ki je izgubil v%e potrpljenje, jima je rekel;
—	Ali vaju prosim /a denar.' Ne. Potem me pustita v miru! Če r.ista zadovoljna, bomo še enkrat glasovali.
Nato sta podpisala listine, z drugimi člani sveta vred in seja je bila končana.
Cela vas je čakala, da jih vidi priti ven. tako veliko je bilo razburjenje. Ljudje pa >o se priklonili vsem spoštljivo. Ko sta oba kmeta odhajala domov, jima je rekel Andermat:
—	Ne pozabita, da obedujemo vsi skupaj v hotelu. Pri vedite s seboj obe hčerki, kajti jaz sem jima prinesel nekaj s seboj iz Pariza.
Na ta banket je povabil bankir vse bolj odlične kopališki goste in vaške oblasti. Predsedovala je Kristijana, z župnikom na svoji desni in županom na levi strani.
Razpravljalo se ni o nobeni drugi stvari kot novi napravi in bodočih izgledih prostora.
Obe Oriolovi deklici sta našli pod svojima servijetama dve škat-ijici, vesbujoči zapestnici, posejani z biseri in smaragdi.
Deklici sta bili divji od veselja ter sta govorili bolj navdušeno' kot kdaj poprej z Gontranom, ki je sedel med obema. Celo starejša hčerka je smejala iz celega svojega srca dovtipom mladega moža.
Paul ni jedel ničesar in rekel ničesar. Čutil je kot da se končuje njegovo lastno življenje «z onim večerom. Ravno se je .spomnil, da je pretekel en mtsee izza onega piknika pri jezeru Tazenat. Njeg-ova Oiiaa je bila mahoma napolnjena z nedoločno bolestjo, sestavljeno bolj iz Slutenj kot pa obžalovanj, shitenj, katere poznajo le ljubimci. To trpljenje dela srce tako težko in živce tako napete, da jih vznemirja najmanjši šum.
V trenutku, ko so zapustili mizo, se je pridružil Kristijani V sprejemni sobi.
—	Moram te videti danes zvečer, — ji je rekel, — zelo kmalu. iiejMjsredno. ker ne vem, kdaj bova zopet lahko skupaj sama. Ali veš, da je danes ravno en mesec?
Ona je odgovorila:
—	Jaz vem.
Nadaljeval je:	* * T
—	Poslušaj, čakal te bom na cesti v Roche-Pradiere v bližini vas, pod kostanjem. Nikdo ne bo opazil tvoje odsotnosti ravno sedaj. 1 n.li Intro m poslovi se od mene, kajti jutri se ločiva.
Ona je zašepetala:
—	Jaz bom tam v četrt ure.
Nato je odšel ven. da uide množici ljudi, kajti čutil je. da ne more se nadalje vstrajati med njimi.
Odšel je po stezi skozi vinograde, po kateri sta hodila nekega dne, ko sta prvikrat zrla skupaj na Limagne. Kmalu je prišel na ee-j sto. Bil je sam in čutil se je absolutno osamljenim, samim na celem svetu Velika bolest, zavita v temo, je še poglobila ta občutek samote. Obstal je na mestu, kjer sta sedela in kjer ji je citiral one verze Baudelaire-a na lepoto.
Kako zelo oddaljen se mu je že zdel ta čas! Nato se je spomnil vsake Stvari, ki se je pripetila, uro za uro. Nikdar »poprej ni brl tako srečen, nikdar. Nikdar poprej ni ljubil tako blaizno, a vendar tako cisto in udano. Mislil je na večer ob jezeru Tazenat, ravno pred enem mesecem, na isti dan. — na hladni gozd. obsejan z bledo mesečno, na malo srebrno jezero in na veliko ribo, ki se je lahno dotakni-l.i površine. Nato pa je mislil na povratek proti domu, ko jo je videl h od pred seboj, skozi sence luči. pod žarki mesečine, ki so padali Sko«, listje dreves, na njene lase. njena ramena in na njeni roki. To
btU	trenutki, kar jih je kdaj okusil v svoejm življe-
»ju.
Obrnil se je, da vidi, če že ne prihaja. Ni jc videl, pač pa je videl luno, k. je vzhaja nad obzorjem. Ista luna, ki se je dvigala nad njegov mi prvim priznanjem, se je dvigala sedaj za njegovo prvo slovo.
Stresel se je po celem životu. Bližala se je jes*n. — jesen, ki na-I ovrdaje zimo. Do trega trenutka ni še občutil prvega dotika mraza, ki ga je preminil kot pretnja nesreče.
Bela prašna pot se je stezala pred njim, kot reka med strmima bregoma.
Naenkrat pa se je prikazala neka postava, na ovinku ceste. Spoznal jO je takoj ter obstal čakajoč, ne da bi se premaknil, tresoč se ^privnostne artf* oK-ufka, da se mu bfcža. da prihaja k jrjenm,
udi ujeta samega. y f	^ a
SfH* priori # ^ - *
IZ ŠPORTNEGA SVETA
Rene Lacoste in Henri Cochet, najboljša igralca tennisa.
Zanimiva obravnava.
Pred nekim kinematografom v Gradcu je stal ni dolgo temu Franc v pozi rieodoljivega osvajalca ženskih src, v široko kariranih hlačah, v usnjenem jopiču, s tenkim jahalnim bičem v roki. s katerim je o.l časa do časa ošvrknil svoje junaška in blesketave usnjene ga maše. Mimo je prišla gospodična Pavla v I
družbi svojih dveh bratov. Milana j1 rkanj<; Milan in Kar<'1 sta *k,H"'-in Karla. Pavli je moral smeli mož la odPirat pred kinematografom na poseben način ugajati, ker ga je pokazala s prstom svojima bratoma in se zasmejal a na ves glas. Oni jo je
sanio ogorčeno pogledal in ji dal [niC* l^cveč mehka Milanova dlan.
'Franc je onemel od začudenja nad
"komični gospod'' snočnega večera, ji dal svojo vizitko in velel na kratko: ".Jutri pridete k meni. Ob pol 5. .vas bom čakal." — "Jutri" ob pol 5. je ostala tako nagovorjena lepo doma
Štiri dni pozneje se je oglasilo na vratih stanovanja gromovito in Kai
Pred vrati je stal Franc in vpil na ves «rla> : "Kje je Pavla, ta bestija, kje je?" Se predno je končal svoje vprašanje, mu je legla na gospodovalni obraz
pogledati svoj hrbet.
Toda drugega dne je gospodična Pavla prihitela vsa razburjena iz
takšnim odgovorom, nato je stekel in je javil sodniji, da otvarja tož-urada domov in začela pripovedo-!l>° radi dejanskega razžaljenja
vati. da jo je bil na cesti pričakal
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo tamo
po par izvodov od vsake.
Blagajna velikega vojvode,
roman ................. Jg%
Čebelica................... JU
Iz dežel potresov. Baukart. Izbrani spisi Hinko Dolenc M Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in zasebnem življenja. Bonton ..........
Liberalizem................79
Materija In Energija, ČermelJ
Otroci Solnem, Pregelj, t. v. L— Predhodniki ir Idejni otcmelji-» telji ruskega realizma —
(Prijatelj) .............IM
Pravo in revolucija, —
x	Leo Pitamlc JU
Sosedje, Cehov .......... JU
Tigrov! zobje, Maurice Le-
blanc .................. J|
Vojska na Turškem ...... JtS
Pesmi * prozi, 49, t. .. Ji
Sodnikovi, Stritar, ........ M
Tri legende o razpela, m Zcyori t* «••••••••••«•
Vladar.....................SI
Večerna pisma, Kmetova .. .M Uvod T Filozofij«. Veber .. 1.— Znanost in Ven, vedoslovna
Študija, Veber .........L—
Zbrani spisi V*. Maselj Pod. limbs raki .............. LBI
trtr«, Fr. Zbainlk, povest M
SUZANA NA KONCU
Francoski listi pišejo, da se je začelo najznamenitejši teniški igralkli naših dni. Suzani Lengle-novi, "božanski Suzani", goditi zelo slabo. Odkar je uskoeila v tabor profesijonalcev, gre /. njo nevzdr-žema navzdol, nje dohodki 'zadostujejo komaj v toliko, da «e trpi na svojem posestvu v Xizzi z družino gladu. Zasluži pa največ s tem. da prodaja svoje avtograme in da daje najrazličnejšim oblačilom in kosmetičnim tvrdkam pla-'•ane izjave o izvrstni kakovosti njihovih izdelkov. V zadnjem času >0 porflcušali njeni prijatelji preskrbeti ji kakšno dobičkanosno turnejo, a se je razen v Nemčiji kot profesijonalke povsod branijo. SkiBšala je doseči ponoven sprejem kot članica v francosko teniško /.vezo. a tam ji ivskoka niso pozabili in "zahtevajo, da mora 5 let opustiti vsako profesijonabio igranje. če hoče postati spet amaterka.
Ta i»ogoj je zelo težak, saj šteje Suzana danes že 31 let in bo v petih letih že nekam prestar".
Kako se bo odločila, še ni znano.

Divna podzemska jama pri Zametu.
Že v dobi italijanske okupacije je bila v bližini Zameta pri Reki odkrita velika podzemska jama. Sedaj so jamo i>od vodstvom, pro-sorja dr. Koclia temeljito preiskali ter ugotovili, da je jania stara približno 20,000 let. V njej se nahajajo krasne sige. globoke galerije, velike dvorane, brezna itd. Po izjavi profesorja dr. Koeha je ta jama ena največjih in m a lepši h kar jih je znanih doslej.

\
IGU «
a morja. Igra t S. dejanjih Lokalna ideznicn,
▼ 3. dejanjih......
••••••
Pepehih. % narodna pravljica, & dejan|	JI
ni spnli. komedija t S. dejanjih ................... M
Vrtinec, drama t 3 dejanjih Volčja, dramo v S dejanji* jfft
, "GLAS NAHODA."
£ 88 Cortlandt 8t^
časti.
Razprava se je vršila te dni in je potekla tako. <la je prijen>al navzočo publiko, od smeha krč v trebuhu.
_ Milan je priznal brez ovinkov, da je Franea oklofutal in sieer zato, ker je oznaeil Pavlo za bo.fti-jo. Franc pa je pomolil sodniku pismo "pod nos, ki ga je bilo pripravilo do tistega krepkega naziva. Sodnik je pismo glasno prebral in je velel:
"Zelo čislani in visoko spoštovani gospod! Vaš moško energični [nastop je napravil name najgloblji vtis. Dovolite, da Vam rečem, da še isem bila za nobenega moškega tako navdušena kakor za Vas. Odkar sem Vas prvič videla, sem vsa spremenjena: kri mi divja v žilah, čuti so mi divje razburkani, nič si ne želim bolj hrepeneče, nego da bi se Vaš strogi pogled spet obrnil name. Xajrajsi bi Vas obiskala kar takoj na Vašem stanovanju, a si še ne upam. Prosim Vas. sestaniva se prvikrat na prostem. Predlagam Vam, da bi me počakali jutri o polnoči pri Muri, v bližini mosta. Da Vas spoznam sedite do vratu v vodi in si vtaknite rdeč koren v usta. Tako Vas upa dobiti Vaša hrepeneča I Pavla."
j Krohot v sodni dvorani se še ni 'polegel, ko st je dvignil med ob-činsvom neki mladenič in dal vsej stvari zadnjo pointo. Povedal jc, da je pisec tega pisma on sam. pisal ga je pa zato, ker je skušal
t
euergieni Frane tudi njegovi sestri jimponirati na sličen način. Ker |&im nima krepkih rok, da bi jih poskusil na Francu, si je izmislil, da bi ga na diplomatieen način u-smeril v roke obeh krepkih Pav Iinovih bratov, ki sta njegova pri-Namera se mu je posr?-(čila. kakor da je bila namazana. Ob splošnem smehu je predlagal In:Č manj nakrohotani sodnik-poravnavo, ki je bila tudi sprejeta.
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA -QLAB HABOPA", HAJYZCJI SLOVJUTO MfVJlft V tDi
Pozor, rojaki!
Is naslova na lista, katerega prejemate, je razvidino, kdaj Vam je naročnina poila. No čakajto to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih nalili zastopnikov:
CALIFORNIA
Fontana. A. Hoohenu. ^
San Francises, Jacob La osla.
COLORADO Denver, J. Schutte.	, -—
Pn«M«. Peter Cnll«. John Ooro
Ft. Jinesh, A. 8aftM.
Sattda, Louis Coetello. Walaeaburt. 1L J- Btfvfc
INDIANA
Indtansyolls. Louis Bsaicb
fLLINOI* Aurora, J. VcrDlcU Chicago: Josepti PU»h J. BevCM. lira. F. Lonrlch. Cieere. J. Fa Man. Do Foe, Andrew Spill**1 Joliet. A. Anzeic. Mary Bambtch 1. Zaletel. John Kren, Jooeph Hrovst La Salle. J. apeiich. Haaeontah. Frank Augnatin North Chieaco. Anton Kobe' Bpiincfleld. Matija Barhorlch. Summit, J. Horrath. Waukecan. Frank PetkorMr
KANSAS Girard. Agnes MoCnP^ Kansas City, Frank 2ago* Plttahnrg, John Kopov«.
MARYLAND
Stqrtr, J. Cerno. KltzfldUor. Fr. Yodootves.
MICHIGAN CiloMt, M. F. Kobe.
Detroit. J. Rarlch. Ant Janeslch
»
VHNNWSOT*
Chisbotan, Frank Gonfls. A. Paalaa. Frank PucelJ. B7, Joa. J. FeohoL Fr, ErcMk, Loola Goal* Gilbert. Loots YoomL Hlhhlng, John Povio. Yirglnle, Frank Hrrodeh
MISSOURI St. Uok A. Nabnrol.
MONTANA Klein. John R. Rom.
L. Ohastpe.
n n- „ |. J.L
r. fsrooenea. NEW YOU
Karl SfiernUta. IWk Frank
OHIO
John Balant. Joe Bid. Anton Botek. Charles Karllncer. Loola Rodman. Anton clch. Math. 81apalk FnrtH. F. Belt. OM, Anton Necode.
Loola Balast la 1
firetanie parnikw * Shipping
4. avgusta:
Franc«. Havre (I M.I Majestic, Cherbourg Albert BaJlin, Ctiert*>ur». burf.
Leviathan, Cherbourg. Rotterdam, Boulogne aur M"er ter dam.
Conte Grand*. Napeli, G*oor.
Ham-
Rot-
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajfta. In najbolj ugodna pot sa potovanja na ogromnih oarnlklh:
France — Paris —
3. avg. — 24. avg.' 10. augusta; 31. aug.j lie de France 17. avg.; 7. sept, i
(Ob polnoči.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo jo v posebni kabini a vsemi modernimi udubnostl. — Pijača in slavua francosko kuhinja. Izredno nizko cene.
VpraJaJta katoragakoU pooblamaoega agonta ali
FRENCH LINE
lt Stale Street. Mew York, H. T.
COSULICH LINE
Hitra potniška služba v Slovenijo.
V s 1 potniki, ki »o tako sreCnl, da potujejo po tej č-rti, bodo pod osebnim vodstvom s avojo prtljago vred prav do Ljubljane. Vožnja po te-lezniei iz Trsta traja samo par ur. Nobenih stroSkov za vlzej. Velike, zračne kabine. Soba za ženske, soba za pisanje, kadilnica in baru. Opromen Jedilni salon, kopeli in prAne kopeli Godba In kinematograf vsak dan v tretjem razredu.
CENE ZA TRETJI RAZRED IZ NEW YORKA 'do LJubljane »106.37 — za tja in ni. za) $180.74. Davek posebej. Nabavita al zgodaj permit. Vozni listki po vseh agencijah.
PRESIDENTE WILSON
7. AVGUSTA 2. OKTOBRA
SATURNIA
18. AVGUSTA 22. SEPTEMBRA
Cene in znižane cene za drugI razred de Luxe in Medruzredni drugI razred
po vseh agencijah. PHELPS BROS. 4. CO., Gen. Agentje 17 Battery Place. New York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da ogla&u jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem.
J Inmvjt TU® M^rr^«'
Mm W. Rorttar.
ytfii^ KftptU.
m^-wmmr-
PENNSYLVANIA Ambridfr, Frank Jakfle. Bcsgener, Louis Hribar. Braddock. J. A. Oertn Brouftaton, Anton Ipavec. Claridce, Fr. fushar. A. Jerina. Cooomaach, J. Brezovec. J. Pike. V. Boranftek.
Craltoo, Fr. Uackek. Export. O. ProrlC. Loola BapanCU. i. Skerl« Farrell, Jerry Okor* Foreot City, Mota. gamin. Imperial. Val. PeterneL
OreeiuborK. Frank Novak. Homer Cllj in okolico, Frank Fa rencback.
Irwin. Mike Panahek. Johnatown. Jotin Polane. Martin Ko. roobeto. Krajn. Ant Tanielj Lazerne, Anton Ooolnlk. Manor, Fr. Demaliar. Meadow Landa. J. ^oprlriek Midway. Jobn 2oat
Bon, Fr. 'PodmUiek
Plttabargb, Z. Jaksbe, Ig. Matftter Vine. Arh In U. Jakoblch. 1. Gem J. P oca čar. Freoto, J. Demabar. B<oilfi[ J. PeadlroL Steel ton. A. Hran. Unity Sta. to okolico, J. Sket^ Fr Schlfrer.
Weot Newton. Joaeph Jo*aa. WBIoek. J. Pete met
CTAB Helper. Fr.
WIBGONSP*
Koren.
Joeepb Tratnik in Jo*
efcolle*. Frank J
►JftB. John Zoman. Weot Allio, Frank Skok. WYOMING
Loots Tancbot. A Z. Arko.
7. avguata:
Ptm. Wilson, Trst	«.
a. avgusta:
BerengarlR, Ctaerboura.
Pre« Harding, Cherbourg Br»u.o
11. avguata:
Part«, Havre <1 A. VI i Olympic, Cherbourg Penntand, Cherbuurg, Antwtrpaa. New ork. Cherbuurg. Hamburg. ItepubUc, Cherbourg, Bremen. Columbua, Cherbourg Dulllc, N a poll, Oanova
IB. avgusta:
Colombo, almaro. N«poit. Qsnovm. 16. avguata:
Mauritania, Cherbourg. Wastphalta. Hauiburg Muirndien. Cherbourg.
18. avgusta:
lie de France. Havre (1 A M , Vujcanla. Trat l'r\l<?, quv parnlfc. Homeric, CIih buurg. Lapland. Cherbourg. Antwerpen. DeutMchland, Cherbourg, Hamburg. Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam.
22. avgusta:
Aqultunla, Cherbourg. Ceu. WaahlngtoM, Cbsrbourg; Bremen.
25. avgusta:
France. Havre (1 A. M ) Majestic, Cherbourg. Arabic. Cherbourg. Antwerpso. Clevelund, Hamburg. Leviathan, Cherbourg. Berlin. Cherbourg.
Veendam, Boulugns aur Msr, Rotterdam.
Conte Blancajnunu. Napoll. usnovfe
28.	avgusta:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
29.	avgusta: Berengarla, Cherbourg. America. Cherbourg, Braman.
30.	avguata: Dresden, Cherbcurg
$1. avgusta:
Olympic, herbourg.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K<lur je namenjen potovati v atari kraj, je j»utrel»no, da je poučen o polili L listih. prtljagi In drugih stvareh. Ysle<l nafte dolgoletne Izkušnje Vam lui zaiuoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoimrnlke.
Tudi netlržavljanl zauiorejo potovati t stari kruj, toda preskrbeti morajo dovoljenje all permit lz
Washington«, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj-en uiesw preti odpotovaujem la
to naravnost v Washington, D. C..
na generalnega naselniškegu komisarja.
(•lasom odredbe, kt je stopila v veljavo 31. julija W26 se nikomur
vet ne p<>51je permit po poŠti, amp&fc ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniSki u-ratl ali pa ga dobi v New Yoiku pred odpotovanjem. kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez
dovoljenja, jHjtuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STA&EGA KRAJA
Od prvega Julija Je v veljavi nova amerlSka priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje 2ene in neporočene otroke Izpod 21. leta ter amerifike državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. Junijem 1J>28. leta poročene, Izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaSa fie ve-, dno G71 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rifii ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija	leta j»oročlll In jhv
ljedelcl. oziroma iene In neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-državljanov, ki so bili pojavno pripuJJfceni v to deželo za stalno' bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : ■ bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brez vsake prednosti v Isti, pa ae ne sprejema nikaklh proSenJ za ame< rlkanske vlzeje.
STATE BANK
92 Cortlandt Street NEW YORK
Pratik in
Tank autopnlk lada potrdilo mm aro
to, katero jo pwJeL "iitopnlko roj«
kan toplo priporočamo Narofelna aa "Glaa Ntraitf-
ono loto 18.00; m pol leta «8.00; •Jfttrt ■■■m flOOt na «at>t lata
' % tr. aa aiat


imamo ie nekaj ▼ zalogi. Pratika stane 25 centOT. Koledar pa C0 centov. Koledar ima letoe izredno zanimivo vsebino: razprave, povesti, slike, iala, zanimivosti itd. Blarnikova Pratika je naiim roja-kom jako priljubljena. Še t starem kraju so je bili vajeni in jo tudi tukaj ne morejo pogrešati, Naročite takoj.-
flOvtatio JNb^h&kg: SS Oortlandt BL, 9«w T