PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-$i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani jm rt ižanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 559 linije) I 723 Z»«" Cena 600 lir - Leto XL. št. 168 (11.891) Trst, nedelja, 15. julija 1984 Ob trčenju tovornega vlaka v potniški včeraj zgodaj zjutraj Strahovita železniška nesreča v Divači: doslej 36 mrtvih in mnogo hudo ranjenih Tragedijo baje zakrivil strojevodja tovorne kompozicije, ki je spregledal zaporni signal DIVAČA — Včerajšnji sončni dan, ** bi bil moral tudi za mnoge potnike brzega vlaka št. 602 Beogra]d-Pulj biti Prvi dan počitnic na morju, je na Primorskem in še marsikje drugje zasen-V"a železniška tragedija v Divači, ki Jo terjala 36 večinoma mladih človečkih življenj in okrog 30 lažje ali težjo ranjenih, od katerih se nekateri Se borijo s smrtjo. Zgodilo se je ob 6.10, ko je omenjeni ”ttk čakal na odprt signal, da bi nadaljeval vožnjo proti Kopru in Pulju, tedaj pa je dokaj hitro pripeljal po 'stcm tiru in v isti smeri tovorni vlak, ** Je strahovito treščil v zadnje va-K«ne potniškega in spremenil divaško Postajo v srhljivo prizorišče. Zaslišali srekovalni urad v letih 'to81°i984raVC*ni^'V0 ° uPravr*te*i*a ustanove RAI Rimu bo prevzel preiskavo, ki jo je za-in njihovem delu PreiskT 5® je Za, Ya 0 upraviteljih te državne televizijske in radijske ustanove t^rrà. os a v zvezi z izredno visokim izplačilom angažmaja Raffaelli oAf, y uJaijeni so prisvajanje javne imovine in ponarejanja proračuna narnen je preiskovalni sodnik že poslal 23 sodnih pozivov. Zasedanje, ki ne sme v pozabo Na včerajšnji dan pred desetimi leti se je na tržaški pomorski postaji zaključila mednarodna konferenca o manjšini. Bilo je to edinstveno znanstveno, kulturno in politično srečanje, ki bo nedvomno ostalo zapisano v krajevni polpretekli zgodovini kot dogodek, ki je mednarodni javnosti razkril problematiko in odprta vprašanja narodnih in jezikovnih manjšin Tržaška konferenca je pustila za sabo mnogo u-panj in iluzij, ki so z leti, ob neizpolnjenih obvezah in obljubah, ustvarjale razočaranja in tudi določeno nemoč pred dogajanji. Gledano danes ima ta konferenca za Trst prelomni značaj. Eno leto za tem sta v Osimu Italija in Jugoslavija podpisali sporazum, ki je dokončno rešil vprašanje meja med državama in odprl pot dialogu in zglednemu sodelovanju med različnima političnima in družbenima sistemoma. Štiri leta po konferenci se je kot munici-palistična in nacionalistična reakcija Osimu rodila Lista za Trst, ki je radikalno spremenila tukajšnje politično življenje in skvarila sožitje med tukaj živečima narodoma. Vzdušje, ki smo mu bili priča pred desetimi leti, je bilo torej mnogo boljše od tistega, ki ga doživljamo danes. Slovenci v Italiji smo vložiti veliko truda in energij v konferenco, na kateri smo igrali vlogo protagonistov. Naš trud, če lahko tako rečemo, pa ni bil poplačan. Še danes čakamo na uzakonitev naših temeljnih pravic, tukaj v Trstu pa ima človek marsikdaj vtis, da je bilo to zasedanje pred sto leti in da je vse skupaj že romalo v popolno pozabo. Uradni Trst je konferenco takrat skoraj prezrl, kot sedaj ignorira njene sklepe. žal pa večkrat na manjšinsko konferenco pozabljamo tudi mi sami, saj nismo v tem času znali izkoristiti in dojeti v pravi luči tega, kar je pravzaprav pomenila zlasti za naš vsakdanji boj za enakopravnost. (st) NA 9. STRANI • Naša manjšina in kazenski postopnik NADALJEVANJE S 1. STRANI ostanejo v veljavi vse druge pravice o rabi jezika, ki izhajajo iz posebnih državnih zakonov ali ratificiranih mednarodnih sporazumov in konvencij«. Ko je prišlo do razprave v zbornici, pa je komisija za pravosodje predložila popravek, ki bistveno spreminja ta člen. Ta popravek vsebuje tri novosti: 1. Začetek je tako spremenjen: »Obveza za urade, ki so pristojni za področje, kjer je manjšina naseljena, z izključitvijo kasacijskega sodišča, da se zaslišijo... itd.« To določilo je, v primerjavi s prejšnjim, zelo omejevalno, kajti pripadniki manjšine imajo torej pravico do rabe svojega jezika samo na svojem ozemlju. Res je, da je to pravzaprav logično, kajti pripadnik sloven ske manjšine iz Trsta, ki bi moral pričati, denimo, v Neaplju, ker je bil tam priča prometni nesreči, bi, če obvlada italijanščino, moral pač govoriti v italijanščini. To narekuje zdrava pamet. Dopolnilo pa je omejevalno tudi za tiste postopke, ki potekajo na ozemlju, kjer manjšina ži- vi. To bomo najbolje pojasnili s primerom: sodni postopek, v katerem je udeležen pripadnik manjšine, se začne, recimo v Trstu, konča se prva stopnja in prizivna razprava, nakar gre postopek na kasacijsko sodišče. Že tu je pravica do rabe jezika manjšine kršena, kajti sprejeto besedilo izključuje kasacijsko sodišče iz seznama sodnih organov, pred katerimi je raba jezika manjšine dovoljena. Tu velja opozoriti, da so v primeru upravnega sodstva za nemško manjšino zadevo uredili drugače in so potrdili pravico pripad nika nemške manjšine, ki vloži pri ziv proti razsodbi deželnega upravnega sodišča v Bocnu, da se poslužuje materinega jezika tudi na vrhov ni instanci, to je pred državnim svetom, ki ga v ta namen integrirajo z enim sodnikom, ki pripada nemški manjšini. Kdo bi lahko oporekal, da kasacijsko sodišče odloča samo o »zakonitosti« postopka in ne o »vsebini« ter da postopek poteka pismeno preko odvetnikov. Če je tako, potem bi bila omejitev nesmiselna, dejstvo pa je, da se, na primer, obtoženec, v vsakem. trenutku, ustno ali pismeno lahko obrne na sodnika. In tu so pravice pripadnikov manjšin kršene. To pa še ni vse. Ostanimo pri na šem primeru in pomislimo na možnost, da kasacijsko sodišče razvelja vi razsodbo prizivnega sodišča in odredi nov proces. Ta proces ne bo več v Trstu, ampak mora biti pred drugim prizivnim sodiščem. Običajno izberejo najbližje sodišče, recimo Benetke. Tu se proces obnovi in tako obtoženec, kot tudi priče, lahko ponovno govorijo pred sodniki. V Benetkah ni manjšine in torej slovenščina ni dovoljena ter se postopek, ki je v prvih dveh stopnjah potekal ob upoštevanju pravice pripadnika manjšine, da govori v materinem jeziku, nadaljuje brez te pravice. 2. V besedilu so pojem »jezikovna manjšina« spremenili v pojem »priznana jezikovna manjšina.« Tudi ta sprememba je omejevalna, pa tudi nejasna je, kajti v pravni terminologiji ni točno določeno, kaj pomeni »priznana jezikovna manjšina«. Ta naziv je prvič uporabilo ustavno sodišče v razsodbi o pravici do rabe slovenščine na tržaškem sodišču, to je v postopku, ki ga je sprožil prof. Samo Pahor. Tedaj so sodniki v bi- stvu napisali, da pripadnikov »priznane jezikovne manjšine« ni mogoče kaznovati, če govorijo v materinem jeziku. Kaj ta termin pomeni, sodniki niso točno navedli, omejili so se le pri ugotovitvi, da glede na veliko število zakonskih in upravnih določil, ki govorijo o slovenski manjšini na Tržaškem ni nobenega dvoma, da so tržaški Slovenci »priznana jezikovna manjšina«. Tu pa se bo na sodiščih verjetno vsakokrat razvila razprava, ali je manjšina »priznana« ali ne. Pomislimo le na Beneške Slovence, pa nam bo jasna o-mejevalnost tega določila, ki, med drugim, daje sodnilcom možnost presoje o »priznanosti« neke manjšine, to pa ni dobro, kajti znana je težnja sodstva, da ta določila pojmuje restriktivno. 3. V besedilu je tudi neka pomembna izboljšava. Poleg zapisnikov v jezi ku manjšine mora namreč sodna ob last sestaviti v jeziku manjšine tudi vse dokumente, naslovljene pripadnikom manjšine. Tu je odveč pojasnjevanje pomembnosti lega dopolnila, kajti na osnovi prejšnjega besedila so bili sodniki dolžni samo zapisati izjave pripadnikov manjšin v njihovem jeziku in jih opremiti z italijanskim prevodom, obstajala je torej samo »pravica pripadnika manjšine, da se poslužuje materinega jezika.« V novem besedilu, po katerem mora sodna oblast pošiljati pripadnikom manjšine vse akte v njihovem jeziku, pa je torej tudi »dolžnost sodnih oblasti, da s pripadniki manjšine pismeno občujejo v njihovem jeziku.« Skratka, na osnovi prejšnjega besedila je pripadnik manjšine prejel pozivnico v italijanščini, šel na sodišče in tam pričal v svojem jeziku; sedaj ima pravico do po-zivnice v svojem jeziku. Trije popravki, torej, dva v škodo in eden v korist manjšin. Tudi tokrat so manjšine ostale v... manjšini, vendar je treba vsekakor poudariti pomen tega določila, na osnovi katerega bodo spremenili zloglasni 137. člen kazenskega postopnika, ki je z globo kaznoval pripadnike manjšin, ki niso hoteli govoriti v italijanskem jeziku. Seveda, sedaj mora besedilo odobriti še senat in nato mora vlada sestaviti, na osnovi teh navodil, nov postopnik. Vse dotlej bomo morali seveda čakati in stara določila ostanejo v veljavi. V Libanonu še vedno sporadični spopadi BEJRUT — Po kratkotrajnem premirju je bilo včeraj v Libanonu spet slišati streljanje. Potem ko so se tri dni obstreljevali pripadniki bivšega libanonskega predsednika Frangieja in sirske nacionalne stranke (našteli so 29 mrtvih in 60 ranjenih), so »bojevniki« na poziv sirskega predsednika Asada v petek zvečer prekinili z ognjem. A le za kratek čas. Včeraj malo po poldnevu so fi-losirske milicije spet začele s topniškim ognjem, da bi utrdile svoje položaje. Vse kaže, da so nasprotne si strani izkoristile premirje, da dobijo okrepitve. Mimo tega pa potekajo na politični ravni številna srečanja. Včeraj je v Libanon prispel saudski milijarder Hariri, ki je bil dolga leta posrednik med raznimi libanonskimi frakcijami in se je sestal z Džemajelom in predsednikom vlade Karamejem. Vsekakor pa je pomembna vest tudi ta, da bo prihodnji ponedeljek v Libanonu splošna stavka v znak protesta zaradi atentata proti direktorju časopisa »As Safir«, do katerega je prišlo včeraj zjutraj. Novinar je izven nevarnosti. Oporečniki pred sodiščem Poljska oporečnika in svetovalca prepovedanega sindikata Solidarnost Jacck Kuron (levo) in Adam Michnik (desno) na procesu pred varšavskim vojaškim sodiščem, ki se je začel v petek (Telefoto AP) Od jutri sestava skupin evropskega parlamenta RIM — Medtem ko se v Italiji razplamtevajo polemike glede odločitve neapeljskih sodnikov, ki ne dovolijo osvoboditev niovoizvo jenega evropskega poslanca Enza Tortore, se bodo jutri v Bruslju začela srečanja za konstitucijo posameznih političnih skupin. »Stari« in novoizvoljeni poslanci se bodo sestali, da bi določili programe in člane posameznih političnih uradov ter izvolili novega predsednika evropskega parlamenta. To bo tudi prvo dejanje parlamenta, ki bo zasedal od 24. do 27. t.m. Glede predsedniškega mesta ima veliko možnosti za izvolitev Italijan Altiero Spinelli, ki ima v Evropi velik u-gled, med drugimi pa so kandidati še Piet Dankert, Simone Veil in predstavnica britanske konservativne stranke Ellis. Že jutri popoldne se bodo sestali socialisti in »skupina za tehnično koordinacijo«, ki jo sestavljajo tudi italijanski radikalci, PDUP in DP, poleg nekaterih drugih strank. Od letos bodo pristopili tudi' »zeleni« iz ZRN, ki pa z radikalci nočejo imeti opravka. Že ti podatki kažejo, da bo v zvezi s sestavo posameznih skupin prišlo v prihodnjih dneh še do polemik. Ob francoskem državnem prazniku PARIZ - Ko je kralj Ludvik XVI. 5. maja 1789. leta sklical skupščino državnih stanov, se je ta 17. junija razglasila za narodno skupščino in si zastavila nalogo, da izda ustavo. Narodna skupščina se je v ta namen preimenovala v ustavodajno skupščino (ustavo je razglasila leta 1791). Ko sta kralj in vlada skušala skupščino razgnati, sta izzvala vstajo pariškega ljudstva, ki se je končala s tem, da so zavzeli in porušili Bastilo 14. julija 1789. Ta datum, 14. julij, je francoski državni praznik, ki so ga po vsej državi proslavili tudi včeraj. V Parizu je bila glavna manifestacija z veliko vojaško parado, kjer je francoska vojska »razstavila« svoje najsodobnejše orožje. Parade in manifestacije se je udeležil tudi sam pred sednik republike Francoise Mitterrand. Ob francoskem državnem prazniku so podelili tudi priznanja »častne legije«. Med drugimi je ta velika čast doletela Madeleine Renaud, Juliette Greco in Daniela Gelina. Na sliki: oddelki francoskih oboroženih sil pred Slavolokom zmage. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam. INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona) Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 grandi marche avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE Italijani in tujci željni morja S pravim poletjem tudi »prave« kolone na cestah Tajno srečanje Kuba - ZDA NEW YORK — Diplomatski viri so včeraj javili, da so se v četrtek v New Yorku začeli dvostranski pogovori med ZDA in Kubo. Čeprav ameriško notranje ministrstvo ne daje nobenih podatkov o srečanju, pa se je vseeno izvedelo, da je e-dina tema pogovorov usoda tisoč kubanskih emigrantov. Te bi Reaganova administracija -hotela »vrniti« Kubi, saj gre po večini za kriminalce ali neurav-novešence. Vse kaže, da je do tega tajnega srečanja prišlo po posredovanju ameriškega predsedniškega kandidata Jesseja Jacksona. Ta je bil pred kratkim na Kuhi, kjer se je sestal tudi s Castrom. Po tistem srečanju so kubanske oblasti izpustile iz zapora 22 ameriških državljanov. RIM — Dolge kolone, čakanje na mejnih prehodih, živci in znoj; taka je bila včerajšnja slika po Italiji ob tretjem julijskem koncu tedna, ki je bil to pot ves v znamenju sonca. Italijani so kar množično zapustili mesta in se podali v letoviščar ske, predvsem obmorske kraje. Njim so~ se pridružili še mnogi tujci, tako da se ni čuditi izredno gostemu prometu. Vse je sedlo za volan in šlo na vroči asfalt. Skoraj vsi so se namreč odločili za lasten avtomobil, kajti najrazličnejše stavke narekujejo previdnost, predvsem kar zadeva povratek. Dolge kače avtomobilov so včeraj zabeležili predvsem na avtocesti od Milana do Gardskega jezera pa od Milana in Turina proti Genovi, na avtocesti Bologna - Rimini, okrog Firenc in na relaciji Rim - Neapelj. Zelo veliko prometa pa je bilo tudi na mejnih prehodih v Švico. NapovS" dujejo, da bo na cestah kritično tudi jutri. A to ni še nič, pravijo pri upravi avtocest, proti tistemu, kar se bo dogajalo čez kak teden, ko bodo na vrsti tako imenovane »selitvene konice«. Najhujše bo med 27. t.m. in 1. avgustom, nadalje 3. in 4. avgusta in nekje 15. avgusta. Zaradi povečanega prometa bo že prihodnji teden na italijanskih cestah začela veljati prepoved vožnje za tiste tovornjake, ki so težji od 50 stotov. VELIKA POPOLNA RAZPRODAJA zaradi selitve vse poletne in zimske konfekcije na zalogi IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST! ZENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA ca/a della maglio TR2IC - Ulica Matteotti 2 - Tel: (0481) 73174 Obv. občini 8/6/84 Strojevodja tovorne kompozicije morda usodno zadremal tik pred Divačo V potniški brzovlak Beograd-Pulj treščil tovorni, ki ni spoštoval zaprtega signala Organizacija civilne zaščite hitro in urejeno priskočila na pomoč DIVACA — Tragedija se je Pripetila včeraj ob 6.10. Na železniški postaji v Divači je bil na tretjem tiru ustavljen brzi Potniški vlak, ki je pripeljal iz Beograda preko Ljubljane, namenjen pa je bil.v Koper in nato v Pulj. Čakal je na zeleno luč, da bi lahko odpeljal. Tedaj pa je na tretji tir privozil iz iste smeri, to je iz Gornjih Ležeč, tovorni vlak s hitrostjo 64 kilometrov na uro. pot obeh vlakov bi se morala ločiti prav v Divači, kajti tovorni vlak je prihajal iz Zaloga Pri Ljubljani in je bil namenjen v Sežano. Ali stvari so se drugače 'obrnile in prišlo je do tragedije. Tovorni vlak je silovito trčil v Potniški. Slednji je bil sestav-|ien iz 14 vagonov, od katerih le bil zadnji pol poštni in pol Potniški, ostali pa navadni poteki. Zadnja dva vagona sta bila v trčenju povsem uničena ln j2 njunih razbitin so reševalci Privlekli trupla večine žrtev. Potniški vlak je vozil z zamudo 1 ure in 15 minut, lažjo 29mudo pa je imel tudi tovor-n'- Slednjega je upravljal Postojnčan Franc Vodopivec. Kot J® dejal na tiskovni konferenci oeraj opoldne na divaški postaji preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Kopru Ti-Rožanc, je Vodopivec po sej verjetnosti spregledal Predsignal in glavni signal, ki la bila v poziciji »stop«. Strojevodja tovornega vlaka ® pri incidentu samo lažje Poškodoval. Preiskovalcem je idvil, da je vso pot iz Zaloga Takole je izgledal tovorni vlak po strahovitem trčenju v potniško kompozicijo vozil normalno, razen v bližini Postojne, kjer je upočasnil hitrost, zaradi česar je nabral tudi nekaj zamude. Službo je nastopil prejšnji večer, končati pa bi jo moral ob 6. uri včeraj. Preiskovalcem je poudaril, da ni zaužil alkoholnih pijač med delovnim urnikom in da je imel pri sebi v loko- motivi sendvič z jogurtom. Ni izključeno, da je pred Divačo usodno zadremal. Vodopivca so vsekakor priprli in ga bodo pristojne oblasti še zaslišale, kakor se bodo tudi nadaljevale preiskave o stanju signalizacij-skih naprav. Organizacija civilne zaščite se je pri reševanju dobro iz- m- m kazala. Na kraj nesreče so nemudoma prišli rešilci z zdravniki vseh bližnjih bolnišnic, z Ljubljanskim kliničnim centrom pa so vzpostavili tudi zračni most s helikopterji. Žrtve so prepeljali v izolsko, sežansko, šempetrsko in ljubljansko bolnišnico. Na kraju samem pa so kmalu bili tudi oddelki gasilcev, policije, vojske in organiziranih civilistov. Kljub dobri organizaciji in naporom pa je reševanje žrtev iz razbitin zahtevalo \ eč ur. Železniški promet prek Di- vače. ki je eno najpomembnejših železniških križišč v Sloveniji, je bil ves včerajšnji dan ustavljen. Za povezavo s Postojno so organizirali zasilno avtobusno progo, nekaj vlakov pa so s proge Ljubljana - Sežana preusmerili na Jesenice in v Novo Gorico Tragedija na divaški postaji je globoko odjeknila na Primorskem in drugod na Slovenskem. Gre za eno najhujših železniških nesreč, kar jih v Sloveniji pomnijo. M.B. AGENZIA IMMOBILIARE GREBLO S.N.C. Sesljan, 21/A Tel. 040/299969 Kupoprodaja vil, stanovanj, kmetijskih zemljišč, zemljišč, upravljanje In nasveti. Že 30 let se ukvarja z nepremičninami s pristojnostjo in profesionalnostjo. CU Je bilo 25 mrtvih. Nekateri so bili tako poškodovani, da je bilo ugotavljanje njihove istovetnosti sila težavno Novost na tržišču lesene zasteklitve po meri + okna in vrata s termo - izolacijskim steklom + vrata za notranje prostore + lesena polkna Podjetje: LANA TRST - Ul. S. Nicolò 18 - Tel. 630155 Zastopnik: lhobles NAŠI PROIZVODI TRAJAJO DALJ CASA PETROLCHIMICA ADRIATICA F. MALE Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva SERVIZIO gg-gggg (TO^L) TOTALCOIVIFORT TRST - DOMJO 145 - TEL: 817395 - 824400 “«iški brzi vlak je prihajal iz Beograda prek Ljubljane in je bil namenjen v Koper in nato v Pulj Pismo Kmečke zveze predsedniku dežele Takoj imenovati predstavnika kmetov v odbor Tržaške trgovinske zbornice V priredbi SKD I. Gruden in ŠD Sokol Od jutri v Nabrežini otroški poletni center Imenovanje predstavnika neposrednih obdelovalcev v odbor Tržaške trgovinske zbornice je predmet pisma, ki ga je vodstvo Kmečke zveze pred dnevi poslalo predsedniku deželne vlade dr. Antoniu Comelliju, v katerem želi vedeti, koliko je resnice v govoricah, da obstajajo v deželnem odboru določeni pritiski, ki zanikajo Kmečki zvezi pravico do omenjenega predstavništva. Naš glavni svet, je zapisano v pismu, je o zadevi razpravljal na svoji zadnji seji in poudaril, da je o tem problemu že imel priliko seznaniti predsednika Comellija in mu obrazložiti krivico, ki so jo odgovorne oblasti povzročile omenjeni zvezi s tem, da je celin 30 let, ramo strokovna organizacija Coldiretti predstavljala tržaške obdelovalce zemlje v omenjenem odboru, medtem ko ni Kmečke zveze nihče niti vprašal za mnenje ; sedaj pa se ponovno odlaša z imenovanjem njenega predstavnika v odboru Tržaške trgovinske zbornice. Naša zveza, je v pismu rečeno, predstavlja že od nastanka dalje, veliko večino obdelovalcev zemlje v naši pokrajini, kar so dokazale tudi volitve v kmečko bolniško blagajno junija 1972, na katerih je Zveza pre- jela največ glasov. Danes se je naša Zveza še okrepila, je v pismu rečeno, ter predstavlja v naši pokrajini prav gotovo najštevilnejšo stanovsko organizacijo obdelovalcev, ki skrbi za njihove interese ter vodi, s pomočjo svojega centra za zadružni štvo, tudi vse pobude zadružne narave in skrbi za povezovanje s pokrajinsko in deželno zadružno zvezo. Gre torej za hudo diskriminacijo poudarja pismo, v škodo tržaških kmetov in naše organizacije, kjer niso bile izvedene volitve za demokratično upravljanje pokrajinskega seznama kmetijskih podjetnikov, ki so bile medtem že opravljene v drugih pokrajinah. Tudi te volitve bi dokazale upravičnost našega stališča in naše zahteve po predstavništvu naše organizacije v omenjenem odboru. Kmečka zveza zato ponavlja v pismu to svojo zahtevo in ugotavlja tudi svojo narodnostno vlogo, saj so kmetje v naši pokrajini, je v pismu rečeno, v glavnem slovenske narodnosti. Glede predloga o nekakšni rotaciji predstavnikov posameznih organizacij v omenjenem odboru, je Kmečka zveza mnenja, da bi bila možna takšna rešitev, če bi to pravilo veljalo za vse ostale sorodne strokovne in sindikalne organizacije v naši pokrajini, oziroma deželi (tu pismo navaja predstavništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, predstavništvo Confcoltivatori itd.). Kmečka zveza izraža v pismu upanje, da bo vprašanje v kratkem pravično rešeno, »ker bi v nasprotnem primeru naša Zveza smatrala zadržanje oblasti, kot dokaz krivičnega zadržanja do Zveze same, kot tudi do njenih članov, ki ne upošteva družbeno - gospodarskih interesov krajevnega kmetijstva in ki močno diskriminira tako Zvezo samo, kot tudi njeno pomembno delovanje na področju kmetijstva in njegovega razvoja«. Jutri se v Nabrežini, v priredbi SKD Igo Gruden in ŠK Sokol prične poletni center za otroke od tretjega do desetega leta starosti. Center je že četrti zaporedoma in bo trajal deset dni in sicer vsak dan od osme do trinajste ure. Odvijal se bo na športnem igrišču ŠD Sokol, kjer je že skoraj vse pripravljeno in potrebno opremljeno za to pomembno otroško prireditev. Naj omenimo, da se je letos za center prijavilo rekordno število otrok iz skoraj vseh vasi devinsko - nabrežinske občine, in sicer nad petinšestdeset. Omeniti moramo, da bodo otroke vodile pripravljene animatorke, ki so glede tega sledile tečaju prof. Alenke Rebule, ki je trajal dobra dva meseca. Zato lahko rečemo, da je vse delo skrbno programirano in animatorke imajo izdelan program za vsako posamezno starostno skupino. Na sporedu bodo zabavne igre, animacije in še druge vesele in koristne dejavnosti, ki bodo iz dneva v dan skušale pritegniti otrokovo zanimanje. Bistvo tega poletnega centra pa je predvsem, da animatorke skušajo vzpostaviti z o-trokom pošten in odkritosrčen odnos, saj bodo le na ta način prišle do dobrih rezultatov. Ponavljamo še enkrat, da se poletni center prične jutri, 16. julija in vsem sodelujočim otrokom se obetajo zanimiva in zabavna doživetja. (db) Na maturi klasičnega liceja vsi izdelali Včeraj so na liceju »Prešeren« objavili izide matur klasične gimnazije, ki so se odvijale v Gorici. Končni u-spehi so sledeči: Kristina Guštin (46), Martina Legiša (54), Fabio Malalan (50), Paola Mojca Mljač (39), Marjan-ka Rebula (48), Pietro Starc (42). Tanja Starc (45), Tatjana Zaccaria (48) in Ingrid Zorn (43). Noben dijak ni bil odklonjen. POD PREDSEDSTVOM MINISTRA SCALFARA Sestanek na vrhu o javni varnosti Jutri bo v Trstu pod predsedstvom notranjega ministra Scalfara sestanek na najvišji ravni o vprašanjih javnega reda in javne varnosti v naši deželi. Sestanka se bodo udeležili tudi podtajniki na notranjem ministrstvu Bare archi, Ciaffi, Corder in Costa, šef policije Porpora, višji komisar za boj proti mafiji De Francesco ter prefekti in najvišji predstavniki deželnih oblasti, krajevnih uprav, sodstva, karabinjerjev in finančne straže. SKGZ in NŠK ob 70-letnici prof. Škerlja Po petkovem srečanju s prebivalci rajona S kratko, a občuteno slovesnostjo so člani glavnega odbora SKGZ in predstavniki NŠK v petek zvečer počastili v Gregorčičevi dvorani 70-letnico prof. Franca Škerlja, ki je bil vsestransko angažiran tako v medvojnem, kot povojnem času, kot je v svojih čestitkah naglasil predsednik SKGZ Boris Race, ki je med drugim omenil, da je bil jubilant ustanovitelj Pomorske šole v Kopru, dve leti pa je deloval tudi na Pomorski akademiji v Bakru. Številne so bile funkcije, je dejal tov. Race, ki jih je prof. Škerlj opravljal vestno, »ves prepojen z manjšinsko problematiko«. Z željo, da bi s svojim delom in požrtvovalnostjo še nadaljeval v boju za dosego globalne zaščite naših pravic, mu je v imenu Zveze podaril Spacalovo grafiko. Čestitke je jubilantu izrekel tudi sedanji predsednik NŠK prof. Jože Pirjevec, ki je obudil svoje spomine na prof. Škerlja kot svojega profesorja za latinščino in italijanščino. »Nikoli ne bom pozabil, da nas je predvsem učil ljubiti svoj narod ter sem mu za to iz srca hvaležen.« V imenu NŠK je slavljencu podaril Spacalovo monografijo. Jubilant se je vsem zahvalil, sledila je kratka družabnost s ponovnimi čestitkami za dobro zdravje in uspešno delo. KZ izpolnjuje prošnje za škodo zaradi suše Poročali smo že o deželnem odloku, ki določa območja naše dežele, na katerih imajo obdelovalci (tudi part-time) pravico do odškodnine zaradi lanskoletne suše med 6. junijem in 11. oktobrom. Rok za predložitev prošnje na deželno kmetijsko nadzomištvo zapade prve dni septembra; Kmečka zveza bo nudila informacije in izpolnjevala prošnje med 11.30 in 13.30 jutri, 16. 7. v Šempolaju (bivša osnovna šola) v torek, 17. 7. v Mavhinjah (občinska hiša) v sredo, 18. 7. v Cerovljah (na domii pri Antoniču) v četrtek, 19. 7. v Medji vasi (gostilna Radetič) Svetoivanski rajonski svet zahteval prekinitev del v kamnolomu Faccanoni i V petek zvečer se je pri Svetem Ivanu sestal rajonski svet, da bi razpravljal o {«daljšanju veljavnosti deželnega odloka o delovanju kamnoloma Faccanoni. Kot je znano, so leta ’78, pod pritiskom rajonskega sveta kamnolom zaprli zaradi poškodb, ki so jih eksplozije povzročale bližnjim hišam. Leta ’81 pa je deželno odbomištvo za industrijo in obrt izdalo odlok, s katerim je podjetju SI CAT, ki kamnolom upravlja, dovoljevalo, da se dela v kamnolomu obnovijo. Dežela je odlok utemeljila z ugotovitvijo, da je treba kamnolom urediti ob spoštovanju varnostnih pravil. Odlok pa naj bi veljal le dve leti, nakar ne bi bilo več mogoče podaljšati njegove veljavnosti. Od takrat pa je dežela dvakrat podaljšala veljavnost odloka, kljub temu da je ta izrecno prepovedoval vsakršno podaljšanje. Prebivalci Svetega Ivana se torej sprašujejo, če je zadnji odlok iz dne 2.7.84 res potreben. Tokrat je namreč deželno odborništvo zagotovilo, da se dela za ureditev kamnoloma niso še zaključila in da je sedanje stanje kamnoloma še vedno nevarno za prebivalce in za cesto, ki pelje mimo njega. Kljub temu da je lastnik podjetja SIC AT, Cardarelli, ki je prisostvoval seji rajonskega sveta, zagotovil, da se dela nadaljujejo izrecno iz varnostnih razlogov, so nekateri svetoivanski prebivalci prepričani, da so stvari drugačne. Nekateri so celo izrazili mnenje, da se dela ne bodo zaključila, dokler ne bo dograjena supercesta, ki bo povezovala tržaško pristanišče s sedanjim avtocestnim omrežjem, za katero bi kamnolom proizvajal potrebni material. Dvome prebivalcev so tudi potrdili nekateri izvedenci, ki zagotavljajo, da je sedanje stanje kam- noloma optimalno tako iz varnostnega kot iz ekološkega zornega kota in da bi kazalo kamnolom zapreti sedaj. Mnenja svetovalcev so bila precej neenotna, ker so nekateri gledali na stvar politično, drugi pa bolj prizadeto, z ozirom na poškodbe in na dolgoletni in nekoristni boj za zaprtje kamnoloma. Zabeležiti gre dejstvo, da so nekateri prisotni prebivalci izrazili nezaupanje v možnost, da bi rajonski svet učinkovito reševal ta problem-Končno pa so se rajonski svetovalci enotno odločili, da pošljejo tržaškemu županu pismo z zahtevo, da se situacija razčisti, da se v komisijo, ki •’dzoruje delovanje kamnolom p- vključita tudi predstavnika organizacij WWF in Italia Nostra ter da se dela prekinejo, vsaj dokler ne bo na novo sestavljena komisija izrazila mnenja o situaciji kamnoloma, (bg) 1 Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Borštanske krušarice so slovele daleč naokrog Boršt V Borštu, borštanski, Borštani in Borštanke (nekdaj zlasti Brščice), ital. Sant’Antonio in Bosco, 1971: 387 preb., 1981: 426 preb., občina Dolina — 3 km. Trst — 9 km, nadmorska višina 187 m. Sklenjeno naselje na ozkem pomolu flišnega dolinskega Brega med kraško planoto in dolino Glinščice se je razvilo ob nekdanji prometnici, ki je povezovala Istro s Kranjsko. Današnja pokrajinska cesta ga povezuje z Ricmianji in Bo-ljuncem. Ožji asfaltirani cesti vodita v Jezera oz. Hrvate. Deli naselja so: Na križišču, V drevju, Na samcu, V ulici, Na reni, Na mandriji, Slepuče, Solne, Na novi cesti, proti L jeni, Na kaluži. Na jugovzhodu se že dotika bližnjega naselja Zabrežec. K Borštu sodita zaselka Hrvati (na Hrvatih oziroma na Hrvàtskem) in Sójk v (Sój-ku). Nad krajem se na severu dvigujejo Breške stene, izpod katerih izvira na vzhodu Na kaluži potok, na zahodu pa se pod naseljem pojavita še dva druga izvira (Salomonski potok in potok pri Murved), ki se nato združita in stekata v dolinski Salomonski potok. Na manjših parcelah (vseh je nad tisoč) v Bregu in v spodnji dolini jugozahodno ob naselja so v tipični sredozemski polikulturi med seboj pomešani vinogradi, orne površine, oljčni nasadi, sadovnjaki, travniki in pašniki. V Bregu so to: Stórje, Polevé-tovec, Senjàlovec, Fonda, Možinjo-vec, Na blečicah. Pod hribom, Pod Borštom, Škorjovec, Brce, Sténice, V vinogradu, Na bardali, Grubeljce, V ogradi, V planotah, Pod hišami, V prótijcah, Vosómik, Porušlovec, V vojnah, Na biibrence, V vrtah, V ronki, Brdo. V dolini pa: Blate, V volčah, Senožate, Poljane, Resétov-ka, V vàlah, Prlože, Presérje, Cun-fótovka. Pri brsteh, Brajdce, Feta-vénje, Pri hrastu, Selemone. Gozd je na severnem Bregu v Mali Grčanci, Pečini in Klčnčiči. V njem prevladujejo hrast, akacija in bor. Les uporabljajo za kurivo, kole pa za vinogradništvo. Večino parcel upravlja borštanska srenja, ki ji načeluje sedemčlanski odbor. V srenjo je vključenih nad 70 upravičenih posestnikov. Kmetijstvo je bilo posebno razvito v preteklosti, čeprav se še danes večina družin vsaj delno ukvarja s to dejavnostjo. Danes pridelujejo krajani ok. 550 hi vina, ki ga večinoma prodajajo v osmicah. Teh je v letu približno trideset. Ostali pomembnejši pridelki so oljke, krompir, zelenjava ter sadje, zlasti hruške in slive. V kraju je ok. 30 glav živine in precej perutnine. Bivališča so pretežno nadstropna, skoraj vsa imajo vinsko klet in značilne kalone. V Borštu delujejo dve trgovini in tri gostilne. Javne zgradbe v naselju so: prosvetna ali srenj ska hiša Na kaluži, ki so jo obnovili leta 1975, farna cerkev, ki je bila zgrajena na Pelčeri njivi leta 1848 ter prireditveni prostor Hribenca s kotalkališčem, ki so ga domačini sami postavili s prostovoljnim delom. Od obrtnikov so tu prisotni: železotesar, avtoličar, pleskar, zidar, gradbeno podjetje. Večina prebivalstva je zaposlena v boljunski tovarni ali v drugih obratih in terciarnih panogah v Trstu. Nekdaj je bila za celotni Breg značilna obrt krušaric. Domačinke so pekle kruh in ga nosile z mlekom na prodaj v Trst. Hlebci so bili treh različnih oblik in velikosti, za kurivo v krušnih pečeh pa so najraje uporabljale brinje, ki je kruhu dajal prijeten vonj. Boršt je bil sprva občina zase, od leta 1872 so naselje priključili občini Dolina. Prva privatna šola, ki so jo vodili duhovniki, je začela delovati že 1827. in trajala do 1854, ko je bila v kraju ustanovljena samostojna slovenska šola. Toda prvi redni učitelj je nastopil šele 1883. Po fašističnem razpustu 1923 je šola zaživela po dveh desetletjih, ko je bila tu organizirana partizanska šola. Na njeni osnovi je po 1945 nastala sedanja osnovna šola. Gospodarsko je Boršt zaživel zlasti po dograditvi železniške proge Trst - Kozina leta 1886, ki je imela tu svojo postajo. Tedaj je bilo v vasi devet gostiln, tri trgovine, dve mesnici in tri oljarne. Ta razcvet je zaustavila prva svetovna vojna in kasnejša priključitev k Italiji, kjer je fašizem onemogočil vsakršno slovensko delovanje, kraj pa z dekretom preimenoval v S. Antonio di Moccò, oziroma v današnjo obliko S. Antonio in Bosco. Domačini so se začeli organizirano upirati in se vključevali tudi v TIGR. Med 87 obtoženimi med Prvim tržaškim procesom je bilo kar 16 mož iz Boršta in ožje okolice: 12 so jih obsodili na dolgoletno ječo. Po ustanovitvi OF so se Borštani množično vključevali v odpor. 69 krajanov je aktivno sodelovalo v NOV, od teh jih je v bojih padlo 28, 56 je bilo aktivistov, 34 pa zaprtih in med temi se jih 13 ni več vrnilo iz zaporov in taborišč. Boršt je bil z Zabrežcem pomembno oporišče partizanskih poveljstev, ki so tu zgradila več bunkerjev in skrivališč. Domačin Josip Petaros je bil prvi predsednik terenskega odbora OF, zatem predsednik rajonskega odbora. V kraju je bila konec 1943 ustanovljena mladinska organizacija, na začetku 1944 organizacija komunistične mladine, celica KP, ki je štela 23 članov, ter organizacija SPŽZ. Tu je deloval ra-diooddajnik in sprejemnik, prek kraja pa so vodile mnoge kurirske poti. Nemci so 17. novembra 1944 vdrli v naselje, ropali in odpeljali 22 domačinov, ki so jih odpeljali v nemška taborišča. Najhujši je bil vdor 10. januarja naslednjega leta, ko so Nemci kraj obkolili, njihovi italijanski kolaboratorji (Collottijeva banda) pa so preiskali vas, da bi našli skrivališča in ob tem na smrt izmučili 18 domačinov z električno mučilno napravo. Proti poldne so iz odkritega bunkerja planili narodni heroj Dušan Munih - Vojko, poveljnik enote JLA iz Tolmina, radiotelegrafist Ivan Grzetič - Žitom ir iz Podgorja in Stanislav Gruden - Strela iz Šempolaja. Vsi so bili na mestu ustreljeni. Četrti pripadnik enote Danilo Petaros - Lisjak je bil hudo ranjen, odpeljan v Trst m kasneje sežgan v Rižarni. Prispevek krajanov v NOB je bil torej izredno bogat. Tu je delovalo kar 35 partizanskih postojank in zaklonišč, kuhinj, bolničarskih postaj, skladišč blaga in opreme za partizanske enote, delavnic in prostorov za ilegalne sestanke. Oktobra 1944 so tu volili krajevni narodnoosvobodilni odbor. Osrednje društvo v Borštu je Slovenec, ki je nastalo 1870 na osnovi predhodno osnovanega cerkvenega pevskega zbora. Poleg petja in godbe se je društvo ukvarjalo tudi s prirejanjem veselic in izletov. Zbor je nastopal v bližnji in širši okolici, v fašističnem obdobju pa se je ogD' šal le še iz cerkvenega kora, v osmi' cah in ob pogrebih. Konec leta 196» je več pevcev dobilo zlato Gallusovo odličje za dolgoletno sodelovanje P*] pevskem zboru. Po drugi sveto vm vojni so organizirali še dramsko ih folklorno skupino, od 1975 deluje tud1 glasbena šola za pihalne instrumefi' te. Zbor je prejel 1978 diplomo 10 plaketo za nepretrgano desetletno sodelovanje na reviji Primorska poj6-Od začetka 1979 obstaja novoustanovljeni otroški zbor. Prosvetno društvo Slovenec prireja v sodelovanju * vaščani od 1970 vsako leto Prazni» vina. Med ostalimi društvi in organi' zacijami s krajšo dobo obstoja f?re omeniti Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine (1899 - 1915 111 1918 1934) in Jamarsko društvo (1936 - 1912). . . Tudi v Borštu dvigujejo mladini na predvečer 1. maja Na kaluži mah ki ga sestavlja drog, češnjeva kros nja, polna pomaranč, kolačev in novrstirih trakov, na katerem plaP^ la rdeča zastava. Pri dviganju maj sodelujejo vsi krajani in godba na P hala priredi na 1. maj budnico. . JZ od kraja se v Štorijah, širijr naravni polici, nahajajo ostanki ne» dan je rimske poselitve (opeka, alhj, re, kapiteli, glinaste cevi, vodni zD rajnik, del mozaika), ki pričajo. 0 se je tu nekdaj razvil večji rezid® čni ali gospodarski kompleks. Pogostejši priimki v kraju so: h" neta, Kosmač, Petaros, Ra poteč, har. Zobec in Žerjal. Od tod dom-škof Glavina, Karlo Hreščak, 8*a3 v nik, Josip Petaros, pobudnik O! ., Borštu, predvojni delavski akhV* padel v NOB. Z okroglo mizo o znanosti in utopiji Sinoči začetek festivala Unità KVALITETNI FILMI Program komunističnega festivala zaobjema najrazličnejše prireditve, med katerimi spada seveda tudi film. Izbor filmov je pripravil tržaški kino-klub Cappella Underground. Prav ob tem kinoklubu bi se trenutek zaustavila v kolikor ravno v teh dneh polarizira zanimanje mestnih, in Pa tudi drugih naprednih kulturnih sil, saj ga nameravajo zapreti, češ da njegovi prostori ne zadoščajo pravilniku javne varnosti za kinodvorane. Cappelli, ki sicer ni kinodvorana, gro zi prekinitev določenega tipa aktivnega delovanja, ko že ne dokončna izguba stalnega sedeža. Tako je Trst na tem, da izgubi prostor, kjer so prikazovali cikluse jugoslovanskih in slovenskih filmov, kjer so predstavili marsikaterega slovenskega filmskega avtorja ali kjer so razstavljali naši umetniki, če se seveda omejimo na sodelovanje Cappelle z zamejsko kul-turo-„ V pričakovanju, da se njihov Položaj razčisti, pa »cappellani« sodelujejo pri organizaciji alternativnih filmskih manifestacij. Te dni je na vrsti sodelovanje s festivalom Unità. Danes bo na sporedu film Marge-rethe von Trotta HELLER WAHN (Lucida Follia) z izredno igralko Hanno Schygullo, medtem ko bo v ponedeljek na sporedu prava poslastica za vse ljubitelje filmske umetnosti, METROPOLI (1926!) Fritza Langa. 0 lem kako so ta ekspresionistični film Predelali in preglasbili je že pisalo v včerajšni filmski rubriki. Ne bodo pa Predvajali prenovljene kopije ampak vviginalno kopijo z nemškimi podnaslovi (s prevodom). Film bo na sporedu ob 19. in 21. uri. Čeprav je METROPOLIS eden izmed tistih filmov o katerih se je največ pisalo, vendar ne bo škodilo če ludi mi podamo kakšno osnovno informacijo. Film, delo režiserja in nje-dove žene, opisuje življenje v futu-rmtičnem mestu Metropolis, kjer de- lavski razred gara ob turbinah v globokem podzemlju, medtem ko se sinovi lastnikov monopola zabavajo v sanjskih visečih vrtovih. Ljubezen in tragedija, večni konflikt med delavskim stanom in delodajalcem, ki pa se konča s spravo med obema. Tak ko nec pa je določila in imponirala UFA in proti temu se je Lang stalno boril, tako da je celo izjavil, da filma »ne ljubi«. Ne glede na to, pa je METROPOLIS od vedno »cult movie« ljubiteljev filma. V ponedeljek bo verjetno število oboževalcev še naraslo in marsikomu bo postalo jasno od kod so črpali svoje ideje Spielberg in Lucas in drugi današnji avtorji znanstvene fantastike. (Eva Fornazarič) Na tržaškem velesejmu se je sinoči pričel vsedržavni festival komunističnega glasila Unità, ki je posvečen znanosti in raziskovanju. Pod velikim šotorom, ki so ga postavili na Trgu De Gas peri, je bila okrogla miza o odnosih med znanostjo in utopijo. Drevi ob 20.30 bo na sporedu srečanje na temo »Italija in znanstveno raziskovanje«, ki se ga bo med drugim udeležil tudi minister Granelli. Sodelovali bodo tudi še rektor tržaške univerze Fu-saroli, predsednik državnega odbora za raziskovanje Quagliarono in poslanec Antonio Cuffaro, ki je eden izmed pobudnikov te prireditve. Jutri bo v kongresni dvorani velesejma ravnateljica astronomskega opa-zovališča Margherita Hack govorila o mejah vesolja. Srečanje bo ob 20.30, pol ure kasneje pa bo pod šotorom nastopil kantavtor Alfredo Lacosegliaz s svojo glasbeno predstavo »Biting«. Včeraj popoldne v Križu Nagrajevanje vinogradnikov Ljudske gradnje pod univerzo Tržaški občinski svet je na Petkovi seji med drugim odobril sk|ep. ki odpira pot novim ljud-skim gradnjam pod univerzo, v Pbzini znanega in nevarnega o-v'*nka »Masč«. Za te gradnje bo občina potrosila več kot eno imbardo in pol lir. Proti sklepu glasovali misovci, Parovel Urzaško gibanje) in bivša me-lormrka (sedaj PSI) Frausinova. ■ wa dnevnem redu petkove seje ie balo tudi vprašanje, ljudskih gradenj na Opčinah. Razpravo o .J,r°blematiki pa so spet od- Komunisti o problemu Cappelle Underground Predstavniki komunističnih svetovalskih skupin na tržaški Opčini in Pokrajini so posegli pri tržaškem županu Richettiju in predsedniku Pokrajine Marchiu ter ju vprašali, kaj nameravajo ukreniti tržaške krajevne javne u-stanove, da bi rešile problem Cappelle Underground. Kot znano so to ustanovo, ki opravlja važno poslanstvo na področju kinematografske kulture, pred kratkim zaprli, ker njena struktura ne odgovarja varnostnim predpisom. Na dvorišču osnovne šole »Albert Sirk« v Križu so včeraj popoldne na prisrčni slovesnosti nagradili vinogradnike, ki so sodelovali na občinski vinski razstavi v priredbi zadruge pridelovalcev vin tržaške občine Kriški breg. Obe prvi mesti, tako za beJo kot za črno vino, sta pripadali vinogradniku Silviu Ferlugi od Piščancev. Nagrade so prispevali Tržaška pokrajina, slovenski bančni zavodi, strokovne organizacije in Kraška gorska skupnost. Odbor zadruge je ob tej priložnosti nagradil tudi svojega dolgoletnega predsednika Miloša Košuto za trud in požrtvovalnost. Po- sebnega priznanja pa je bil deležen tudi domačin Slavko Tence, ki od vsega začetka skrbi za okrasitev in ureditev razstavnega prostora. Kriško zadrugo sedaj čaka še ena pomembna prireditev. Tržaška pokrajina ji je namreč poverila organizacijo letošnje pokrajinske razstave vin, ki bo, kot znano, konec meseca na velesejmu. To bo nova priložnost za uveljavitev zadruge, ki igra pomembno vlogo pri razvoju krajevnega kmetijstva. Na sliki: nagrajenci kriške vinske razstave. Na pokrajini razpravljali o deželnih gledališčih Na sedežu tržaške Pokrajine so se srečali predsednik te ustanove Gianni Marchio, pokrajinski odbornik za kulturo Zorko Harej ter predstavniki mestnih gledališč, in sicer Guido Botte-ri in Sergio D'Osmo za Stalno gledališče F-JK, občinski odbornik Rossi in Giorgio Cesare za občinsko gledališče Verdi ter predsednik Bogo Samsa in ravnatelj Miroslav Košuta za Slovensko stalno gledališče, da bi se pogovorili o kritičnem s tern ju, v katerem se trenutno nahajajo deželne gledališke ustanove. Kot je rečeno v komunikeju Pokrajine, »je stanje SSG naravnost dramatično«. Samo v prejšnji sezoni je pasiva znašala milijardo lir, problem finančne sanacije pa je nujen, saj je treba upoštevati »posebno funkcijo, ki jo ima ustanova v okviru načela zagotavljanja zaščite kulture manjšine.« Problem Verdija je tudi finančni, saj znaša pasiva kake tri milijarde lir, zato pa so pri Verdiju upravičeno zaskrbljeni. Za Stalno gledališče F-JK pa je sedaj bistveno, da svojo z juridičnega stališča, privatistično upravo preusmeri v javno. Predsednik Pokrajine Marchio je na koncu predlagal, da bi pristojni organi organizirali zelo široko usklajeno načrtovanje, ki naj bo kapilarno ustrojeno po vsem ozemlju naše dežele. Samo tako bo mogoče doseči večjo upravno finančno funkcionalnost, je še rečeno v komunikeju, deželni parlamentarci pa naj sproti obveščajo osrednje politične organe VIII. openski bienale umetnikov amaterjev SKD Tabor se pripravlja na 8. razstavo umetnikov amaterjev, ki bo letošnjega avgusta ob Taboru 84. Razstava ima namen približali občinstvu številne nadarjene ustvarjalce, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Zainteresirani naj oddajo svoja dela do 20. julija v Prosvetnem domu, tel. 213945. Komisijo, ki bo ocenila dela in jih izbrala za razstavo, sestavljajo u-metnostni zgodovinar in direktor arhitekturnega muzeja v Ljubljani Peter Krečič, slikar Franko Veccchiet, likovnica Magda Tavčar in predsed- • Odprava arhitektonskih pregrad na šolah je bila predmet pogovora, ki je bil v petek v občinski palači med občinskima odbornikoma Barijem in Vattovanijem Kljub nekaterim pomanjkljivostim Ugoden obračun miljskega festivala gledališča mladih Včeraj zjutraj so organizatorji 7. Mednarodnega festivala gledališča mladih v Miljah priredili »Proces festivalu«. Na razpravi, ki je potekala v dvorani Verdi, so spregovorili odborniki za turizem L. Tremul, predsednik miljskega festivala T. Man-tegazza, odbornik za šolstvo G. Me-negazzi, predstavnik Avtonomne leto viščarske ustanove ter razni drugi odborniki in svetovalci občine Milje. Ob koncu razprave je lastne zaključke o poteku letošnjega festivala izrekel miljski župan Willer Bordon. Iz večine posegov je izhajala želja po čimbolj kakovostnem nadaljevanju in rasti Festivala gledališča mladih kljub perečim problemom, kot so pomanjkanje primernih pokritih prostorov za večje prireditve, občutno nezanimanje miljskih občanov za dogajanje na festivalu ter vrsta neizpodbitnih pomanjkljivosti v trajnejšem odnosu med dejavnostjo gledališča mladih in šolo. V slovenskem jeziku je prisotne pozdravil svetovalec Ferluga, ki je nato nadaljeval v italijanščini. Iz vrste lastnih življenjskih izkušenj je prisotnim predočil, da je po njegovem mnenju festival v celoti dosegel svoj namen, saj je s svojimi števil- Moški pevski zbor Tabor na Colu pri »Štručki« Karhftfii ičetrtek je bilo na Colu pri cei JU’ P° domače Štručki, pre- snela ti ’ saj ie Pozno v noč še ski zhJi^genska pesem. Moški pev-reč na nh i r ? °Pčin je bil nam-Pevcu v , u Pri svojem dolgoletnem ka, uštar,ar ° j® bil od samega začet-no »n zT^ve, član zbora in je red-nastone 2s®ljem hodil na vaje in na Pred , P.a ga je kruta bolezen ski stol t i1. Priklenila na invalid- sfr»i_ _ * J- 3-KO 1P 7.n nnonclrì °'ija leta v ■ vculu tenorju. rrej Sodno t; Ko je bilo vreme dokaj u-kar pod iB?e.,pevci srečali s Karlom muhastern , lk°m' letos Pa, ob tako rila prolremenu' je družina pripra-kleti v čet^2? Pevce Prijatelje v yajo preživet- so Pevci svojo zadnjo iove družine vna Colu v krogu Kar-s kr bel tudi H Presenečenje je po-v°sčil v imo ac*to Opčine ter mu je iateljev ,?®nu vseh znancev in pri-dijskih valovih? mu ^ Podaril po ra-narečju tz , . 1 Pesmi v openskem Karlo Je večer preživel med OBVESTILO P^iljamo^Prim/, ki ?ehjo, da jim ^aj pSčitnir "^ ^vnik na novi naslov ' Pr°simo, da nam *x pSSffi?**vsal ■* Prt Uprava Primorskega dnevnika starimi prijatelji in pevci, ki so se mu oddolžili z vrsto narodnih in ljudskih pesmi. Po daljšem klepetu ob prigrizku in domači kapljici se je zbor poslovil od Karla in družine s pesmijo »Zdravo« in z obljubo, da bo spet prišel čimprej na ponoven obisk. Ob tej priliki se družina iskreno zahvaljuje pevovodji Svetku Grgiču in vsem pevcem, da so poskrbeli za topel, lep in prisrčen večer. M.Z. - M.Č. Danes v Barkovljah »Naš praznik« SSk Danes bo na dvorišču barkovljan-skega Prosvetnega doma »Naš praznik« mladinskih sekcij SSk iz Trsta in Gorice. Praznik se bo začel ob 17. uri, ob 19. uri bo kulturni spored, nakar bosta spregovorila Jurij Slokar in Ivo Jevnikar. Sledil bo ples z openskim ansamblom Zvezde. V torek seja deželnega sveta V torek se bo sestal deželni svet, ki ima zelo bogat dnevni red. Med drugim bo deželna skupščina ocenila več zakonskih osnutkov v korist razvoja potresnega območja, turističnih dejavnosti in kmetijstva. Svet Furlanije - Julijske krajine bo verjetno zasedal tudi v sredo in v četrtek. V prometnih nesrečah na Krasu štiri osebe hudo ranjene Za dekle in 4-letncga otroka pridržana prognoza Na Krasu sta se včeraj pripetili prometni nesreči, v katerih so bile štiri osebe ranjene, od katerih dve zelo hudo. Za obe nesreči je dinamika zelo podobna, po prvih podatkih pa bi razloge lahko pripisali preveliki hitrosti. Reševalce Rdečega križa so najprej poklicali k Pa dričam, kjer je o-krog 15. ure na ovinku pri zadnjih vaških hišah izgubil nadzorstvo nad svojo vespo in trčil v zid 21-letni Alberto Smilovich iz Ul. Montecchi 2. V nesreči se je hudo poškodovala njegova sopotnica, 21-letna Marina Canziani iz Ul. Padovan 6/1, ki si je verjetno prebila lobanjo. Zdravniki so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnice in izrekli strogo pridržano prognozo. Smilovich si je v trčenju na več mestih zlomil nogo, tako da se bo zdravil na ortopedskem oddelku 50 dni. Le nekaj desetin minut zatem pa se je na drugem koncu Krasa, v Nabrežini, zgodila druga prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen 4-letni Andrea Scipioni. Sedel je na sprednjem sedežu ob dedu, 71-letne-mu Spiridionu Scipioniju iz Ul. Er-mada 32, ki je iz še nepojasnjenih razlogov v višini nabrežinskega poštnega urada izgubil oblast nad fiatom 127 in s silo zavozil v zid. Malega Andrea so najprej sprejeli v otroško bolnico »Burlo Garofolo«, kmalu pa je zdravnikom postalo jasno, da je otrok zelo hudo poškodo- van in da mu lahko ustrezno pomagajo le na oddelku za oživljanje katinarske bolnice, kamor je malček prispel v komi zaradi, številnih u-darcev in zlomov. Njegov ded se je udaril v prsni koš in nogo, zdravil se bo 30 dni na ortopedskem oddelku. Kradel je v bolnišnici Agenti letečega oddelka so prijavili sodstvu in aretirali 20-letnega Giorgia Obata iz Ul. Giaggioli 15, ker ga je bolničarka z ortopedskega oddelka v glavni ba nici zasačila, ko se je v vinjenem stanju, skušal prilastiti neke torbice. Na delovnem mestu so mu izmaknili 4 milijone lir Neznani, a dobro obveščeni tatovi, so predvčerajšnjim bili »na delu« v riačilnicah Tržaškega arzenala, kjer so iz sicer zaklenjene omarice 42-let-nega Libera Saina ukradli štiri milijone lir v bankovcih. Sain je paiciji povedal, da je vsoto dvignil na banki in da je omarico pravilno zaklenil. Opoldne je še vse Mio v redu, ko pa se je ob 15. uri vrnil z delovnega mesta, je ugotovil, da so tatovi s silo odprli omarico in da je denar menjal lastnika. nimi predstavami razvedril vse prisotne, predvsem pa otroke. Pozdrav odbornika Ferluge je predstavljal edino špranjo, skozi katero je na včerajšnjo razpravo za trenutek posijala slovenska zamejska stvarnost. Prireditelji so namreč med prisotne na včerajšnji razpravi porazdelili zajetnejše brošure s fotokopijami člankov, ki so bili napisani o miljskem festivalu v Italiji in v italijanskem časopisu La voce del popolo z Reke. Med šestdesetimi izbranimi članki ni niti enega iz našega dnevnika. Gre za nevšečno pozabo ali smo zanje res tako zelo nepomembni? (LG) ZAHVALA Gonjeni ob izrazih sočutja ob izgubi Mirka Grgiča se iskreno zahvaljujemo predvsem g. župniku Marjanu Živcu za tolažilne Desede, predstavniku vaške skupnosti A’eksandru Mužini za poslovilne besede, gospem Sonji, Emi in Bazi li ji, nosilcem krste, vsem sorodnikom in darovalcem cvetja ter vsem vaščanom. SVOJCI Gro pada, 15. julija 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Antonia Cercega (NINOTA) Posebno zahvala podjetju Edile A-driatica in delovnim kolegom. SVOJCI Trst, 15. julija 1984 12. 7. 1978 12. 7.1984 Ob 6. obletnici smrti drage žene in mame Angele Bandi roj. Stranj se je z ljubeznijo spominjajo vsi njeni Dolina, 15. julija 1984 13. 7. 1979 13. 7.1984 Ob 5. ob’etnici smrti drage Erminije Osič se je z ljubeznijo spominjajo SVOJCI SMUČARSKI KLUB DEVIN priredi v PRAPROTU KLUBSKI PRAZNIK s pokušnjo vin nobrežinske občine DANES, 15. julija — ob 9.30 mednarodno tekmovanje na skirolkah za 6. pokal GRMADA — ob 10. uri odprtje kioskov — ob 15. uri nagrajevanje ex tempore in briškole — ob 18.30 nastop folklorne skupine — ob 20.30 ples z ansamblom THE LORDS POSKRBLJENO ZA PRISTEN DOMAČ PRIGRIZEK. SKD SLAVEC Ricmonje - Log vabi na VAŠKO SAGRO »POD ŽREBČEVIM« Danes, 15. julija — ob 13. uri odprtje kioskov — ob 18. uri koncert godbe iz Ricmanj JUTRI, 16. julija — ob 16. uri odprtje kioskov Danes in jutri od 20. do 24. ure PLES z ansamblom PLATANA iz Kopra. Domače vino in specialitete na žaru. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1984/85 v Trstu s'edeče tečaje: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice; 2. Prvi letnik tečaju s kvalifikacijo za mizarje; 3. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje; 4. Tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov; 5. Izpopolnjevalni tečaj v knjigovodstvu s posebnim poudarkom na davek IVA; 6. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo; 7. Fiskalno ažurniranje za kmetovalce; 8. Tečaj vinogradništva (za dolinsko in miljsko občino) ; 9. Tečaj vrtnarstva. Poskusno vpisovanje v 1. letnik tečaja za tajnice, ki ga dežela zaenkrat ni odobrila. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. julija na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8/II. vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. gledališča kino VERDI Do 12. avgusta bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984. Danes, 15. julija, ob 18. uri četrta predstava operete »Vittoria e il suo ussaro« P. Abrahama. Dirigent Oskar Danon, režiser Giorgio Pressburger. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 60050 in 631948). CANKARJEV DOM Sprejemna dvorana Do 20. t.m.: Pregledana razstava oblikovalca in slikarja Tomaža Kržišnika. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 16. julija, ob 21. uri: M. Bul-gakov »Don Kihot« v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Premiera v Ljubljani - Križanke. Nastopa celoten ansambel PDG ter gostje. CIRKUS MOHtA ORFEI V športni palači v Trstu Na panoramski stezi atrakcije iz 16 držav. Vsak dan po dve predstavi, ob 17. uri in ob 21.30. Predprodaja vstopnic pri potovalni agenciji UTAT v Galeriji Pretti, tel. 65700. Ariston 21.30 »La finestra sul cortile«. Režija Alfred Hitchcock. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Eden Zaprto zaradi popravil. Fenice Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 »Momenti erotici particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »The Blues Brothers«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »La cosa«. Grattacielo 17.00 — 22.15 »I sopravvissuti della città morta«. Mignon 16.30 — 22.15 »II libro della giungla«. Aurora 16.00 — 22.00 »War games«. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Lumiere 17.00 — 22.00 »The Rolling S toneš«. Alcione 16.00 — 22.00 »Nati con la camicia«. Bud Spencer, Terrence Hill. Radio 15.30 — 21.30 »Sherasade«. Prepovedan mladini pod 18. letom. |iilvi‘tja Ul. sv. Frančiška 20 Vljudno vas vabimo v četrtek, 19. t.m., ob 18. uri DIGITAL-VIDEO Ob umetnikovi prisotnosti bomo predstavili delo EDVARDA ZAJCA in njegovih študentov. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINIUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine. Do 20. julija je v galeriji Rossoni, Korzo Italia 9, odprta razstava slikarke Sabrine Mattiassi. V tržaški občinski galeriji bo od 18. do 25. t.m. razstavljala slikarka Marinella Terbon. izleti SPDT obvešča, da se vrši vpisovanje za pohod po Bosni od 18. do 26. avgusta na sedežu ZSŠDI (samo osebno in ne telefonsko), Ul. sv. Frančiška 20, v uradnih urah do 18. t.m. razna obvestila SPDT obvešča udeležence ekskurzije v Aosto, da bo sestanek v torek, 17. t.m., ob 20. uri na sedežu SPDT (Ul, sv. Frančiška 20, 3. nadstr.). Center za zdravljenje umskih bolezni pri Sv. Ivanu vabi na SVETOIVANSKI POLETNI PRAZNIK, ki se vrši še danes v svetoivanskem parku (ex psihiatrična bolnica, Ul. S. Cilino). Danes, 15. julija, ob 20. uri nastop folklornega ansambla »Bellezze naturali«. Danes, 15. t.m., stopata na skupno življenjsko pot MARINA STEPANČIČ in RENZO- POČKAR Svojemu članu in njegovi izvoljenki želi ansambel Aries obilo sreče in zadovoljstva. POTOVALNI URAD »A.uroru« priredi od 8. do 15. avgusta potovanje v Sovjetsko zvezo in sicer v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO Cena 795.000 lir. Prijave pri potovalnem uradu »Aurora« v Ul. Cicerone 4 — telefon (MO/60261. SLOVENSKA SKUPNOST Mladinski sekciji iz Trsta in Gorice ter sekcija Rojan - Greta - Barkovlje vabijo, danes na NAS PRAZNIK V BARKOVLJAH na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Cerreto 12) z vhodom na Ul. Bo-nafata. Ob 17. uri — odprtje kioskov ob 18. uri — kulturni spored in govor od 20. ure dalje bo igral ansambel ZVEZDE. Praznik bo ob vsakem vremenu. Barkovljanske specialitete. A Ob rojstvu prvorojenčka VASJE iskreno čestita Suzani in Stojanu sekcija KPI iz Bazovice Suzani in Stojanu se je pridružil VASJA Vsem trem čestita, dragemu Vasji pa želi obilo sreče v življenju KD Lipa Danes se vzameta MARINA in RENZO Novopečenemu paru iskreno čestita in želi veliko sreče in razumevanja KD F. Venturini čestitke v Danes se MARINA poroči z RENZOM. Vso srečo v skupnem življenju jima želijo bivše sošolke. čestitamo VESNI ob srečno opravljeni življenjski preizkušnji. Stric Zoran z družino in Lojzka. Danes praznuje 20 let KRISTJAN METELKO. Mama, tata in brat David mu želijo vse lepo v življenju. Na rimski univerzi Sacro Cuore je uspešno zaključil specializacijo iz geria-trije dr. TOMISLAV PAHOR iz Sovodenj ob Soči. čestita mu in želi obilo uspeha v poklicu družina Košuta s Kontovela. Danes praznuje svoj 2. rojstni dan ELISA MACAROL. Vse najboljše ji želijo mama, tata, nona Justina, nono Pepi, prababica Marija, teta Danica s stricem Brunom, sestrične Franka, Kristina, Katja z možem Jožkom in malo Sonjo. Vse najboljše ji želijo tudi teta Roža s stricem Ginotom, stric Rafaele in mala Emanuela. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure DIRKALNO KOLO »Willier Triestina«, skoraj novo, prodam po ugodni ceni. Interesenti naj se zglasijo v večernih urah telefonsko na št. 0481/33156. DVA HEKTARA ZEMLJE IN GOZDA blizu Gorice prodam ali zamenjam za nepremičnine na Koprskem. Telefon 003866/24-052 od 20. do 21. ure. PRIDITE na kozarec črnega kraškega vina. Osmica Olenich - Padriče. PRODAM motor Laverdo 125 LZ v zelo dobrem stanju, letnik ’79, ugodna cena. Tel. 220-300. OSMICO ima Lavrenčič v Samatorci št. 8. Poleg belega in črnega vina na voljo tudi prigrizek. DEKLE z diplomo učiteljišča in z znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine, srbohrvaščine ter tipkarskim tečajem išče katerokoli službo. Tel. na št. 818-067. V SALEŽU ima osmico Herman Škrlj. Toči belo in črno vino. PRODAM: FIAT 127, letnik 1982, prevoženih 20.000 km, v dobrem stanju; AUTOBIANCHI 112 Elite, letnik 1981; BMW 320, letnik 1978. Tel. 227-284. SLOVENKA, dolgoletna študentka v Angliji, inštruira angleščino in francoščino. Informacije po telefonu št. 211-936. KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Bolju-nec 349, tel. 228-313 - obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt zaradi letnega dopusta od 5. 8. do 3. 9. NA OPČINAH »Pri Kvrtičevih« točijo odlično belo in čmo vino. ODDAM travo na velikem travniku. Tel. na št. 211-068. PRODAM Renault 5 v dobrem stanju. Tel. 228-390. HIŠO V DOLINI z dvoriščem in vrtom, potrebno popravil, prodam. Tel. na št 228-390. PRODAM nov še nerabljen nemško-slo-venski slovar. Tel. 567-248. PRODAM FIAT 131/1300, letnik '75. s plačanim prometnim davkom, zmerna cena. Tel. 567-248. TOMOS - motorno kolo z garancijo pri»; dam po zelo ugodni ceni. Telefonirati na št. 763-965 do 9. ure ali od 17. do PRODAM FIAT 131 Supermirafiori/1600 TC, letnik 1979, v dobrem stanju. Telefonirati v delovnem času na št. 8204)12 ali od 18. ure dalje na št. 232-114. »PRI COLJETEVIH POD JAVO« v Samatorci je odprta osmica. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. MARKET PRALNIH PRAŠKOV - Opčine, Narodna ulica 28 (pri openskem tramvaju), nadaljuje prodajo po i*" redno ugodnih cenah. železnina STROJI - TEHNIČNI ARTlKL» za Industrijo, kmetijstvo In za dom jTRST (Industrijska cena) D O M J O, IM - Tel 12*171 HRANILNICA IN POSOJILNICA včeraj - danes NA OPČINAH Danes, NEDELJA, 15. julija JUSTA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.21 — Luna vzide ob 22.44 in zatone ob 7.29. Jutri, PONEDELJEK, 16. julija D. M. KARM. Vreme včeraj: temperatura zraka 29,5 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb rahlo pada, veter 10 km na uro severozahodnih, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 24,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Daniele Botteri, Sara Bessich, Danila Frau, Irene Barbina, Michele Cislin, Kitty Apollonio, Marco Moscheni, Maureen Giulia Murphy, Cesare Ciriani, Pier Francesco Caponi, Marianna Padoan, Andrea Padoan. UMRLI SO: 77-letna Maria Favretto por. Lamberti, 61-letna Valnea Selle por. Sulligoi, 76-letni Eugenio Bemobich, 62-letni Lorenzo Iscra, 85-letna Emilia Bit-tesnik, 73-letni Vittorio Happacher, 23-letni Anthony Louis Baxter, 77-letna E-milia Matrljan por. D'Adda, 83-letni Attilio Zanetti, 91-letna Maria Natek vd. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA dii foto kino (I1 kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Biecheri, 88-letna Francesca Vidmar vd. Petracco. OKLICI: agent javne varnosti Nicola Aurelio Cardarelli in gospodinja Maria Calisto, finančni stražnik Francesco Vincenzo Tranchida in učiteljica Giovanna Bilello, tiskar Giorgio Curatolo in prodajalka Gian Franca Chiodino, uradnik Fulvio Mauro in optik Grazia Marsilli, stražnik Vito Rucci in čevljarka Antonella Totaro - Cechini, finančni stražnik Francesco Paolo Terranova in asistentka Maria Ruggieri, šofer Fabio Iurada in delavka Silvana Martella™, steklar Arianno Montàggio in prodajalka Ondina Stefani, uradnik Giuseppe Turturiel-lo in učiteljica Monica Porro, prodajalec Paolo Semec in vzgojiteljica Elisa-betta Mozzi, mehanik Maurizio Bugliano in uradnica Giuliana Saxida, barisi Paolo Persi in prodajalka Marina Feritila, uradnik Mario Ferlizza in blagajničarka Elena Cudrig, uradnik Antonio Cuscito in gospodinja Anna Maria Castellaneta, finančnik Sergio Babbi in prodajalka Tiziana Zuliani, podčastnik finančne straže Lorenzo Domenico Lattila in u-radnica Giulia Daniela Notano, uradnik Giuseppe Morrone in gospodinja Elena Di Bartolo, uradnik Maurizio Biondi in logoped Liana Pausa, univ. študent Fulvio Ugrin in zobozdravnica Paola Mazzi, prodajalec Fabio Benvenuto in uradnica Tiziana Tippi, programer Lucio Prodi in fotolitografka Maura Comachin, častnik Massimo Cain in uradnica Donatella Curci, uradnik Diego Zotti in učiteljica Antonella Sai, nogometaš Massimo Tolto in uradnica Emanuela Pertout. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 42 61 41 63 10 CAGLIARI 88 78 51 50 20 FIRENCE 12 87 48 22 89 GENOVA 40 4 90 25 42 MILAN 61 63 28 82 90 NEAPELJ 43 83 21 77 12 PALERMO 56 52 20 6 54 RIM 89 64 52 4 77 TURIN 84 71 56 55 44 BENETKE 44 45 8 11 19 ENALOTTO X 2 1 X 2 X X 2 2 X 2 2 KVOTE: 12 — 15.373.000 lir 11 — 529.000 lir 10 — 48.000 lir RAZPISUJE NATEČAJ ZA SESTAVO DRUŽBENEGA GRBA Interesenti lahko dobijo vsa potrebna pojasnila in pravilnik natečaja v tajništu Hranilnice in po- „ sojilnice. SLONI — KROKODILI MORSKI PSI V CIRKUŠKI ARENI: 400 ARTISTOV — 1000 RAZKOŠNIH KOSTUMOV EKSPLOZIJA LUČI IN BARV informacije in rezervacije TELEFON 726336 VSAK DAN DVE PREDSTAVI: OB 17. IN OB 21.30 PREDPRODAJA VSTOPNIC POT. AGENCIJA UTAT PASAŽA PROTTI — TEL. 65700 TRST - ŠPORTNA PALAČA radio -tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 15. julija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.55 Praznični dan 12.15 Zelena linija 13.00 Glasbena oddaja 13.30 Dnevnik 13.45 Gli ottimisti - film Igrajo: Peter Sellers, Donna Multane, John Caffey 15.30 Gelosia - nadaljevanka Alfreda Onanija 16.40 II trio Drač - risanke 17.00 TV 1 - poletje - sobota in nedelja skupaj 20.00 Dnevnik 20.30 II tenente del diavolo - po romanu Marie Fagyas - nadalj. 22.10 Dnevnik 22.20 Hit Parade - uspehi tedna 23.00 Sulle strade della California -TV film 23.55 Dnevnik in vremenske razmere ob koncu vesti športne nedelje Drugi kanal 11.00 Lideristica 11.20 L'ora della verità - film Igrajo: Jean Gabin, Walter Chiari, Michele Morgan 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka dneva 14.45 Una voce... una donna - program Achilleja Milla 15.50 II federale - film Igrajo: Ugo Tognazzi, Georges Wilson, Stefania SandreUi 17.30 Neposredni šport Caorle: Lahka atletika 18.40 Bronk - TV film 19.50 Dnevnik 20.00 Dnevnik - Domenica sprint Dogodki in osebnosti športnega dne 20.30 Colombo - TV film 21.45 Come, quando, fuori, piove 22.45 Dnevnik - večerne vesti 22.55.Rim: konjski šport 23.05 Dnevnik 2 - tednik o medicini 23.40 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 16.00 17.30 Neposredni šport Predazzo: konjski šport Val di Sole: Kanu Genova: Plavanje - Memorial Morena 17.30 Prostor za glasbo z Dee jem Jacksonom 18.00 Joe Bum bum, un viaggio nell’alveare - film 19.00 Dnevnik 3 19.25 Koncert na trgu Giuseppe Verdi: Messa da Requiem 20.55 Umetnost na Dunaju 21.45 Dnevnik 3 22.10 Domenica gol - kronike, komentarji, razgovori 22.40 Kamera in spomin 22.50 Concertone - Joe Jackson band 23.45 Speciale orecchiocchio - glasbena oddaja JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9-10 Poročila 9.15 živ žav, otroška matineja 10.00 Trnov grad - otroška nadaljevanka 10.30 Veliko mesto - nadaljevanka 11-45 625, napoved tedenskega sporeda 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 15.45 Primer Gojišina - dok. oddaja 16.30 Poročila 16.35 TV teka - 1959: TV drame 17-35 Buldogi in češnje - češki film 19.24 TV in radio nocoj 9.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme Propagandna oddaja 21 9o Komedijanti - nadaljevanka 1-20 Nadnacionalne družbe - svetovni ca ne veleblagovnice 22'20 &S;apregled Zagreb in'2! P°r°čila Ì,™ Kmetijska oddaja 13 00 Otroška oddaja 14.30 Glasbeno popoldne 15.35 Planet opic 16.25 Narodna glasba 16.55 Smer glavnega udara - sovjetski film 19.30 Dnevnik 20.00 Komedijanti - nadaljevanka 21.20 Morje, ljudje, obale - dok. - zabavna oddaja 21.50 Športni pregled Koper 17.30 Težavna noč za Lucy - serijski film 18.00 Dober dan - dokumentarec 18.30 Prisluhnimo tišini - oddaja za slušno prizadete 19.15 Risanke 19.30 Dolgo iskanje - dok. oddaja 20.20 Izpoved pustolovca Felixa Frulla - film Igrata: Horst Bucholz, Liselotte Pulver 22.00 Atom, ta neznanka - dokumentarec 22.30 Koncert kvarteta »Le quattro colonne« 23.10 Zeit im Bild - Čas v sliki ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8- 30 L’albero delle mele - TV film La piccola grande Nell - TV film 10 41 6nos ' TV film 12 11 f**”1 - košarka 13 (in o >rT ' ameriški nogomet buperclassifica show - glasbena oddaja 15$ f°jak.- TV film 17 On v Ptmti di Toko-Ri - film ourcouf. l’eroe dei sette mari - 19 (in fdm 19 30 \ Jefferson - TV film 20 25 L0Vc boat - TV film pagami» - film igrata Clark Gable in Ava 22 25 t ardner 23:25 1 °dVe boat. " TV film dija * Chicago - filmska komc-MarU* Frank Sinatra in Dean 8.30 pETEQUATTRO 9.00 Ar^'e 6 squadra di soccorso 9- 15 1 ■; lv.ano i Superboys - risanke nwndWte Blue Falcon - ri-9 45 ifnke 10.30 Fan?l°t?eLrot " risanke 11.30 wlasilandia ’ TV film 13.00 ir 14.00 Fra°re di sale re Bertolazzi investigato- 15.00 t 1V film 17.00 ja Provinciale - film 17 sankeglC° mondo * Gi& " ri" 18.00 Trupi,N2.ah " risanke 19.00 Nun kl I nVJer " TV film 19.30 Chin« 0n^a " Ponovitev 20.30 ChLrv TV film 21-30 . a be s. Angels - TV film medija * risero ‘ filmska ko- 23 40 F*urnCn GaZZara in AudreV »oj f,r. komc!d"daUente delicato " filmska Igra Jerry Lewis ITALIA 1 8.30 Mimi e la nazionale della pallavolo - risanke Marco Polo - risanke 10.15 Le giubbe rosse del Saskatche-wan - film Igrata Alan Ladd In Shelley Winters 12.00 Angeli volanti - TV film 13.00 Sport 14.00 šport - tenis - Davisov pokal 19.30 II circo di Sbirulino - spektakel s Sandro Mondaini 20.25 Autostop - spektakel 22.30 La nave fantasma - film Igrata George Kennedy in Richard Crenna TELEPADOVA 12.30 Sampei - risanke 13.00 Šport - Catch 14.00 Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film 15.00 L’invasore bianco - film 16.30 Lancer - TV film 17.30 Bonanza - TV film 18.30 Star Trek - TV film 19.30 Marna Linda - TV film 20.20 Michele Strogoff - nadalj. 22.00 L'ombrellone d’oro 23.30 Šport TRIVENETA 15.30 QP Coupon estate 16.00 Risanke 16.30 Questa è la vita - film 18.30 Kronos - TV film 19.30 Šport - vse o motorjih 20.30 Questioni di famiglia - film 22.00 Coupon estate 22.30 Dr. Wedman TV film 23.00 II rifugio della paura - film TELEFRIULI 14.30 Don Giovanni in Sicilia - film 16.00 FBI - TV film 17.00 La morte non esiste - film 19.00 Cara a cara - TV film 20.25 Credimi - filmska komedija 23.30 Shanks - film Ponedeljek, 16. julija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Glasbena oddaja 13.30 Dnevnik 1 13.45 Ada Dallas - film Igrajo: Sušah Hayward, Dean Martin, Wilfrid Hyde 15.30 Iz parlamenta 16.00 Tutti in pista nel sesto continente 16.30 Le avventure di Rin Tin Tin TV film 17.00 Kojak - TV film 17.50 H fedele Patrash - risanke 18.15 La signora del castello Grant-leigh - nadalj., 1. epizoda 18.40 Los Angeles ’84 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Agente speciale Mackintosh film Igrata Paul Newman, James Mason 22.05 Dnevnik Povezava s San Franciscom 23.10 Dnevnik , Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia nadaljevanka dneva L|ubl|ana 18.05 Poročila 18.10 Zgodbe iz Nepričave otroška serija 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Zdravo mladi - glasba za mlade 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 20.00 Agatha Christie: Pajkova mreža angleška drama 21.25 Dokumentarec meseca 22.06 Dnevnik H Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 Koledar 18.15 Zgodba o pradeklici 18.45 Zdravo, mladi - glasba za mlade 19.30 Dnevnik 20.00 Drama 21.05 Izbrani trenutek 21.10 Paralele zunanjepolitična oddaja 21.40 En avtor, on film 22.40 Dnevnik 14.25 Questestate - kviz, glasba, filmi 16.30 La voglia matta - film 18.15 Odprti prostor 18.30 Športna poročila 18.40 Bronk - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Opera in balet: Attila lirična drama 22.20 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.30 Kronike 23.30 Sorgente di vita - rubrika 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.30 Evrovizija: Tour de France 17.15 Glasbena odd. z Little Tonyjem 17.50 II ritorno di Billi e Riva 1. nadaljevanje 19.00 Dnevnik 3 19.25 Glasbena oddaja 20.00 Šola in vzgoja 20.30 Anna Magnani : L’attrice, la donna, il mito 21.30 Dnevnik 3 21.55 Šola in vzgoja: tehnika in spektakel 22.25 Kamera in spomin 22.35 Tutto Covi - 3. nadalj. 00.55 Speciale Orecchiocchio glasbena oddaja Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Festival Unità o znanosti in raziskovanju ŠPETER SLOVENOV — Obnova po potresu se bliža koncu KRIŽ — Razstava o deportaciji v nacistična taborišča BARKOVUE — Praznik SSk 17.30 Poročila 17.35 Izpovedi pustolovca Felixa Krulla - film 19.15 Risanke 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Kako se sporazumevamo -Dokumentarec 20.20 Lovec - serijski film 21.20 TV D - Vse danes 21.30 Plesni korak 22.00 Nočni film 23.30 Zeit im Bild -Čas v sliki IIABIO Nedelja, 15. julija RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Zaklad Sierra Madre«, dramatizirana zgodba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski popoldanski zbornik; 14.10 Kulturna srečanja; 15.00 Na počitnicah; 16.00 Turizem, vmes: Glasbene dimenzije; 17.00 Klasični album; 18.00 V Bregu nekoč in danes: Marija Petaros: »Pod kostanjem«; 18.45 Glasbene dimenzije. RADIO OPČINE Radio Opčine oddaja na naslednjih frekvencah: 90,600, 98,700, 99,100 MHz. Do 9.00 glasba; 9.00 Jutranji val Radia Opčine - v studiu Mira in Marino; 10.00 Intervjuji: Kaj mislita o zamenjavi Boris Vitez in Mauro Čuk, po intervjuju nadaljevanje jutranjega vala; 13.00 Oddaja SKD Tabor in knjižnice Pinko Tomažič in tovariši; 14.00 Glasba po željah; dalje non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Radijski koledar; 7.30 Za zdravje. Prometni servis, Ekonomska priporočila. Objave; Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil: kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - danes na valu Radia Koper, med glasbo: Objave; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Objave, EP; 14.30 Glasba po željah ; 16.00 Radio Koper na obisku ; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Programi prihodnjega tedna; 12.10 Glasba po željah ; 14.30 Vesti v nemškem jeziku; 14.35 Kaj je novega; 16.00 Glasbena oddaja; 17.45 Classifica 33 gin; 19.30 Športna nedelja ; 20.00 Zaključek sporeda. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.20 Una vita da vivere - nadalj. 10.20 In ginocchio da te filmska komedija 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 12.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Le nevi del Kilimangiaro - film Igrata : Gregory Pečk in Ava Gardner 23.25 šport: golf 00.25 Resurrezione - film Igrata : March in Anna Sten RETEOUATTRO 8.30 Lassie e la squadra di soccorso 9.00 Arrivano i Superboys - risanke 9.15 L’invincibile Blue Falcon risanke 10.00 Magia - TV novela 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 Tre cuori in affitto - TV film 12.00 li magico mondo di Gigi risanke 12.30 Star Blazers - risanke 13.00 Pronto video 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 La terza ragazza a sinistra komedija Igra Tony Curtis 17.00 II magico mando di Gigi risanke 17.30 Blue Noah - risanke 18.00 Truck Driver - TV film 19.00 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips - TV film 20.30 Convoy - Trincea d’asfalto film Igrata: Kris Kristofferson in Ali Mac Graw 22.30 Rosa shocking spektakel in variete 23.30 Un provinciale a New York filmska komedija Igra Jack Lemmon POSTAJE ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 La dalia azzurra - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim bum barn 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim bum barn 17.40 Una famiglia americana TV film 18.40 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 La notte dell’aquila - film 22.30 Samurai - TV film 23.30 II bidone - film TELEPADOVA 13.30 Risanke 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Hawaii, squadra cinque zero TV film 18.00 Risanke 19.30 Marna Linda - TV film 20.20 Michele Strogoff - nadalj. 22.00 Mark il poliziotto spara per primo - film 23.30 Lancer - TV film 00.30 23 passi dal delitto - film TRIVENETA 14.00 Risanke 14.30 Rassegna di antichità e praziosi 17.00 šport 18.30 Kronos - TV film 19.30 II bosco in fiamme - razgovor 20.30 Quanto costa morire - film 22.00 Dr. Wedmann - TV film 22.30 Rassegna di gioielli TELEFRIULI 15.45 Riprendiamoci forte Alamo film 17.15 Risanke 18.15 Cara a cara - TV film 20.00 L’ora, di Hitchcock - TV film 21.00 Vesti v nemškem jeziku 21.30 La legione dei dannati - film 23.00 Udinese story: Genoa - Udinese Ponedeljek, 16. julija RADIO TRST A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 9.00 0-troški- kotiček; 9.40 Film; 10.10 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana; 11.40 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: I-van Tavčar: »Izza kongresa«; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih; Plesna ura sede, Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 Monografija, Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro. Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 0.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper, med glasbo: Objave, EP; 14.00 Novosti naše diskoteke, Objave, EP; 14.40 Iz kulturnega sveta. Pesem tedna radia Koper; 15.15 Ekonomska priporočila ; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov ; 17.33 Glasbene aktualnosti ; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltall|anskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Velika nagrada; 9.00 štiri četrtine; 9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Vesti v nemškem jeziku; 16.15 Edig Galletti; 16.55 PLsmo od; 17.00 Glasbena oddaja; 18.00 New dance; 20.00 Zaključek sporeda. Poziv šolskega sindikata Z vpisom v tehnično šolo možnost zaposlitve za mlade Pri Sindikatu slovenske šole, kjer so si več let prizadevali za odprtje slovenskega oddelka pri italijanski tehnično-industrijski šoli Galileo Galilei, so zaskrbljeni ker je sedaj, ko je prišlo iz Rima dovoljenje da bo šola vendarle odprta, premalo odziva slovenskih staršev da bi svoje otroke vpisali v to šolo. Že res, pravijo pri sindikatu, da so lanski in predlanski upi šli po vodi in da je bil marsikateri oče opeharjen. Letos pa so stvari drugačne. Ministrstvo za šolstvo v Rimu je dalo dovoljenje za odprtje slovenskega razreda ncglcde na število vpisanih dijakov. Pouk v tem razredu se bo torej pričel na jesen. Zastopniki SSŠ so se v teh dneh po^ govarjali z ravnateljem zavoda profesorjem Guadagnijem, pri katerem so že prej našli veliko razumevanja, in pripravili predmetnik (sedaj ga pošljejo v Rim na dokončno odobritev) ter urnik. Stvar bo torej stekla na jesen. V slovenski razred je sedaj že vpisanih toliko dijakov, da se bo pouk lahko pričel. Pri Sindikatu slovenske šole so o tem razpravljali na seji odbora v petek zvečer. Ugotovili so, da se je veliko bivših tretješolcev vpisalo v razne višje srednje šole, premalo pa jih kaže zanimanje za tehnično usmeritev. Po končanem petletnem študiju na tej šoli, pravijo pri SSŠ, pa bo delo zagotovljeno vsem. Zato je še čas da kdo med starši in dijaki pomisli na to šolo, ali, kot pravijo pri sindikatu, da se premisli. Na seji Sindikata slovenske šole so govorili tudi o letošnjem seminarju za šolnike, ki bo v avgustu v Ankaranu, kot tudi o pripravah za tisk Izvestja za slovenske srednje šole, ki ga bodo izdali prihodnje leto, po desetletnem premoru. V njem bodo počastili štiridesetletnico obnovitve slovenskih šol, nekatere profesorje, prizadevanja za razširitev slovenskega šolstva kot tudi seznam dijakov in profesorjev, ki so obiskovali slovenske srednje šole v Gorici v zadnjem desetletju. OBVESTILO Vse naročnike, ki želijo, da jim pošiljamo Primorski dnevnik na kraj počitnic, prosimo, da nam novi naslov posredujejo vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika »Burkaški misterij« v torek v gor iškem dijaškem domu Naši ljudje si želijo v poletnih mesecih tudi prireditev na prostem. Zato imajo Sagre in drugi prazniki toliko uspeha. Zveza slovenskih kulturnih društev je za letošnjo poletno sezono pripravila gledališko predstavo, in si- 4 Na katoliški univerzi v Rimu se je dr. TOMI PAHOR z najboljšo oceno, pohvalo in objavo teze specializiral v gerontologiji in geriatriji. Čestitajo mu svojci iz Rima, Trsta, Gorice, Sovodenj. Enake čestitke mami oz. noni Mariji Koritnik vd. Pahor iz Sovodenj ob 85. rojstnem dnevu. cer »Burkaški misterij« Daria Foja. Na Tržaškem so že želi uspeh. V Gorici bo prireditev v torek, 17. julija, ob 21. uri na dvorišču Dijaškega do ma. Če pa bi vreme nagajalo bo predstava dan kasneje v sredo. Goričanom in drugim bo dana prilika pošteno se nasmejati, saj je Dario Fo zelo znano ime v sodobni italijanski dramatiki. • Zaradi zmanjšanega pritiska v vodovodnem omrežju bodo danes in jutri predvidoma težave z dobavo vode v Gorici. Pomanjkanje vode naj bi občutila gospodinjstva v višjih predelih mesta oziroma v višjih nadstropjih stavb v popoldanskih in večernih urah. GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032 STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE — REGISTRATORJI SWEDA PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE _____________________________________________ S. R. L. GORICA - VIA D. D'AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga j j Banca Agricola Gorizia«, «m 3 Kmečka banka Gorica «•“* •kupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! CORICA, KORZO VERDI 61, TEL 64266/7 — TELEX 460412 AGRBAN Kakor v pravljicah srečen konec 7. slovenskega poletnega središča »Nekoč je bilo poletno središče...«. Tako, kot se spodobi za vsako pravljico, se je pričela tudi pravljica, ki so jo v petek popoldne uprizorili otroci, ki so tri tedne obiskovali Slovensko poletno središče v goriškem Dija škem domu. Že ob vhodu so barvani plastični panoji in drugi slikoviti izdelki opozarjali obiskovalca, dr. prihaja v nekoliko drugačen svet, ne prav enak onemu, ki ga zapušča zunaj na cesti. To je svet pravljic, svet otroštva, v katerem otrok ni le pasiven sprejemnik televizijsko-račuittilni-škega okolja, kot se je izrazil koordinator letošnjega središča Sten Vilar, ampak je pravljica izhodišče za otrokovo fantazijo, domišljijo in ustvarjalnost. Življenje se ;» v poletnem središču razvilo okrog interesnih dejavnosti, toda nit, ki je povezovala vse delovanje je bil svet pravljic, to, kar je otroku znano, mu je všeč, ga z lahkoto pritegne in zabava, tako da nobe na dejavnost ni moreča ali vsiljena. Tudi zaključna prireditev — pravljica poletnga središča — ie bila v skladu s tako zasnovo zabavna, neprisiljena in po svoje magična. Nastopilo je sedem palčkov, ki so predstavljali razne interesne dejavnosti: palček krojač, slikar, glasbenik, kuhar, športnik, pisatelj in igralec. Zra ven so bile pikapolonice, ki so se lepo izkazale v plesni točki. Vmes so otroci uprizorili nekaj šaljivih prizorčkov, o vofku z zobobolom, o miški in slončku na kopanju in podobne. Izkazali so se tudi kot pevci, glasbeniki, tako v solistični kot v orkester ski sestavi, kot recitatorji. Tudi vsa scenska oprema in nasploh pravljično okolje, ki so ga ustvarili na dvo- rišču doma, sta bila otipljiv dokaz, da so otroci v treh tednih res dali duška svoji fantaziji in ustvarjalnosti. Izkušnja tega poletnega središča vsebuje torej tudi pomembno sporočilo. To namreč, dà je kljub temu. da je današnji svet vedno manj pravljičen, še vedno mogoče vzbuditi v otroku zanimanje s preprostimi stvarmi, opirajoč se predvsem na njegovo domišljijo. Preprost zmaj lahko tudi otroka današnje generacije tako pri' vabi in očara, da celo ponoči o njem sanja. Vse to je bilo letošnje poletno središče in še več, saj iz listanja bogate brošure, v kateri so zbrali oddaje »radia središče« in drugega gradiva, lahko človek izve »kako je nekoč bilo poletno središče«. Rajonski svet v Podgori za revizijo lokacije jeza V petek se je v Podgori sestal tamkajšnji rajonski svet, ki je večji del seje posvetil razpravi o načrtu za gradnjo znanega jezu čez Sočo. Zopet je prišlo do izraza odločno nasprotovanje sedanjemu načrtu, čeprav to ne pomeni, da so na vsak način proti gradnji jeza. Nasprotno, Podgorci — vsaj tako se je soglasno izrekel rajonski svet —- sprejemajo gradnjo jezu, ki je predvidena v Osimskih s po razumih in je namenjena namakalnim potrebam kmetov na območju Gradišča in na Krminskem. Odločno nasprotovanje pa so Podgorci izrekli do sedanjega načrta in predvsem do postopka pri sprejemanju okvirnega načrta, saj se ni nihče posvetoval z domačini in jim je izdelan osnutek padel dobesedno na glavo. Načrt, kakršen je sedaj, bi pomenil podrtje nekaj hiš, cesto, ki bi peljala čez jez, vodo skoraj do višine glavne ceste (zaradi česar se Podgorci bojijo poplavljanja v Grojni), odpravo brvi in pregrade pri predilnici. Vse to jim povzroča skrb in nejevoljo. Vprašujejo se, če ne bo cesta čez jez pomenila uresničitev obvoznice skozi Podgoro, po kateri naj bi se promet (po Ul. Brigata Pavia) usmerjal naravnost v mestno središče. Zavzemajo se za lokacijo nekoliko severneje od sedanje, za malo nižji jez (isto količino vode bi lahko zadržali z istočasnim zvišanjem pregrade pri predilnici). V ta namen se želijo srečati s načrtovalci in predstavniki strank v goriškem občinskem svetu. Na seji so tudi govorili o bližnjem poletnem prazniku, ki bo od 27. do 30. t.m., ko bodo priredili pomembno deželno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju. Tudi na liceju vsi izdelali Včeraj so objavili izide letošnjih matur tudi na gimnaziji-liceju Primož Trubar. Tudi na tej šoli so izdelali vsi dijaki, med temi nekateri z dokaj dobrimi ocenami. Zreli so: Dimitrij Bau-zon 42/60, Tanja Hmeljak 54, Sara Hoban 39, Daniela Klančič 42, Neva Klanjšček 52, Kristina Knez 54, Sonja Lutman 40, Sonja Nanut 50, Jaki Re-ner 36, Danilo Tommasi 42, Beno Vižintin 45. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23. tel. 72-340. čestitke Včeraj sta se poročila LEON in VESNA. Vse najboljše in mnogo sreče jima želijo starši in prijatelji iz Doberdoba. Tudi letos briška vina na ljubljanskem sejmu 54 vinskih vzorcev iz naše dežele, predvsem iz Brd, so vinogradi poslali na vinski sejem v Ljubljano, ki bo letos od 27. avgusta do 1. septembra, jubilejnega značaja, saj ga bodo priredili že tridesetič. Kako bo sejem poz'tiven za nas, Slovence v Italiji, negativen pa tako imenovane italijanske pristojne oblasti na vseh od krajevne do državne. Zdi sc mi namreč, da je bila konferenca za nas kljub .er«u velika pridobitev. Tedaj smo prvič zbrali vse sile "ozili vse napore, da smo ji zamejski Slovenci prav-ljenjaV sv°j pečat z množičnim in strokovno uteme-Vse.m nastopom. Tako smo zbrali dragoceno gradivo o (jo . pI,ateh naše problematike, od jezikovne in kulturne za ,aruzncne in (prvič) gospodarske, ki nam je osnova ** vse nadaljnje boje. skora' ^ ie P° drugi strani konferenca premalo (ali Politi' zaznamovala zavest pristojnih italijanskih nazgnvv *n- dPnavnih krogov, čeprav smo pred njimi grmh neizpodbitna dejstva o neenakopravnih razme- rah, v katerih naša skupnost živi in utemeljili naše zahteve po zaščiti jezikovnih in kulturnih pravic in po soudeležbi pri izbirah družbenega in gospodarskega razvoja na ozemlju, kjer živimo. Zato se je nadaljevalo prisilno odtujevanje naše zemlje, v mnogih primerih nam odrekajo zastopstvo v organih, ki odločajo tudi o naši usodi, naš jezik je v javnov sti še vedno zapostavljen, da ne govorimo o križevem potu zakonskih osnutkov za globalno zaščito. Toda konferenca nam je zapustila večjo samozavest, kot smo pokazali tudi nedavno v Gorici, in boljšo »opremljenost« v boju proti krivicam, kot dokazuje delo naših manjšinskih organizacij, kar krepi naše prepričanje, da bomo pot do pravice prehodili. LUCIJAN VOLK član pripravljalnega odbora za konferenco o manjšinah v Trstu so premalo storile za Trst in ga privedle na rob propada. Temu gibanju so se pridružili nacionalistični elementi, ki so mu dali izrazit ne samo protislovenski ampak splošno protislo-vanski značaj. Po zadnjem kongresu stranke so bili najbolj nacionalistični elementi utišani, v ospredje so prišli zmernejši predstavniki stranke. Gotovo pa je, da je to gibanje zavrto proces, ki je pripravljal zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Ker menimo, da položaj pri nas nujno vpliva na odločitve v Rimu, a tudi na državni ravni je diskusijo o zakonskih osnutkih, ki naj bi privedla do zadovoljitve rešitve brezuspešno vodila tri leta posebna Cassandrova komisija, a ni prišlo do enotnega stališča med večino in med manjšino. Tudi diskusija v ustavni senatni komisiji je bila že nekajkrat prenesena. Očividno še ni prave volje, da bi prišlo do zakonske zaščite slovenske manjšine. Sedaj je glavni vzrok zgleda ta, da vladne stranke nimajo enotnega stališča do problematike zaščite slovenske manjšine v Italiji. Potrebna bi bila nova konferenca o manjšinah, da se izgladijo taka nasprotja in da se osvetlijo nekatere strani zapletene problematike. Tržaška pokrajina, ki je organizirala konferenco je v programskih izjavah sedanjega predsednika ponovno potrdila namen, da povzame primerne pobude, da bo italijanska vlada v najkrajšem času dala v razpravo v parlamentu osnutek zakona za globalno zaščito in ustvarila pogoje, ki bodo omogočili tak postopek. ZORKO HAREJ Odbornik za vprašanja slov. manjšine na tržaški pokrajini Meteorit je takoj ugasnil »Meteorit, ki se je silovito zablestel, takoj zatem pa ugasnil*. S to metaforo nam je ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Darko Bratina slikovito označil, kaj je pomenila konferenca o manjšinah za tukajšnjo stvarnost. Podobno kot bivši predsednik pokrajine Zanetti je tudi Bratina mnenja, da pomeni to zasedanje zapravljeno priložnost za Trst, ki bi lahko v teh letih postal polarizator nekega znanstvenega zanimanja za manjšine, kot je postal npr. polarizator raziskav na področju teoretske fizike. »Po tržaški konferenci smo bili po drugih evropskih državah priča vse večjemu zanimanju za tematike, ki ne sodijo med tradicionalne tehnološke procese. Med te panoge spadajo študije o jezikovnih in narodnih manjšinah,« nam je reja! ravnatelj SLORI, ki so v zadnjih letih razgibale marsikatero kulturno stvarnost. V Trstu pa skoraj nič. Tudi mi Slovenci smo takrat in mogoče tudi v vseh teh letih izgubili priložnost, da bi ubrali pot, ki nam jo je nakazala manjšinska konferenca. Vse smo ocenjevali in analizirali samo v naši optiki in v odnosu do našega specifičnega položaja, čeprav, in to je treba poudariti, smo na konferenci igrali vlogo protagonistov. Izgubili smo veliko priložnost, kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo izgubili končno bitko za enakopravnost in za nove jn kvalitetnejše odnose med Slovenci in Italijani. Treba nam je novega zagona, poguma in nenazadnje tudi fantazije, ki nam je v teh letih manjkala.« Pripravil SANDOR TENCE TONE SVETINA Mecf nebom in peMom Rristir 194. XVI. gnali 7Ttlna *e Siedala kraj, od koder so Italijani preboj net?’ z Sosto zaraščenega skalnatega roba, uro j°čega ad reko. Pobočje, obsijano od žarkov zahaja-Navdgi S°nca' se je svetlikalo iz otemnjenega ozadja. Pripelji JO skrb. kaj bo z bratoma, ko ju bo Lojze tja, gaj ., v Prazno taborišče, če jim bo uspelo priti tinah = tahjanov kar mrgoli v zasedah po vseh vzpela rvrib,ih nad reko- tie vedo ua’ ^a) meniš, ali naj jih gremo iskat? Saj žrtve haium- nai ^i šli za nami, jutri pa bodo lahko e’ če os tape j o v taborišču.« pisarja a?1^ Za da Ph greva iskat; naprosiva kopito?« lesa’ da nama da kakšnega borca za za- Ž^girnj10/ ^tevilne Maslove družine so ostali drug z Tone je v.,1 ,v borbi. Sedaj jih je bilo osem v četi. bila skrito V italijanski vojski. Verica in Janezek sta Borci Pr! sorodnikih. jdajka jih jS° težali po tleh, pod drevjem, tu in tam. partii ob s VPehala- z glavami na nahrbtnikih in pu-sk°vali strelo 1 Si°. nekateri dremali, drugi pa prislu-,, Kmalu r,™’;. Lso ?e oglašali s te in one strani reke. nika, k?”'o Po jutranjem obroku nezabeljenega moč-s°vražniki vf dot3d vsak zajemalko, so četo napadli • naravnost v taborišče iih ie nrioelial iz- dajalec. Na srečo so budni stražarji opazili Italijane, kako se tiho in zvito približujejo z dveh strani, četa je bila brez poveljstva. Karla so namreč poklicali na štab Zidanškovega bataljona, ki mu je poveljeval Smeli, v Loško dolino. Frane in komisar Sorta pa sta odšla s patruljo obnavljat pretrgane zveze. Vodnik, ki je nadomeščal poveljnika, se v tem kraju ni znašel. Izgubil je glavo in ni vedel, v katero smer popeljati četo. Zavedal se je, da Italijanov ne smejo čakati, če nočejo biti obkoljeni. Ko je Kristina videla njegovo zadrego, je dejala: »Jaz poznam ta kraj, poslušajte mojo komando, in za menoj!« Pri zasedah so že zabobneli mitraljezi. Četa se je razpotegnila v kolono. Kristina jo je s puško v rokah popeljala po ozki stezici čez poraslo skalovje. Nad sabo in pod sabo so slišali italijansko govorico. Cilj Italijanov je bil, pognati jih iz grape navzgor, kjer bi jih dotolkle zasede na grebenih. Kristina pa je nagonsko zavila s četo navzdol proti reki, kjer so stali kamioni napadajočih, in ne navzgor, kjer je bilo vse polno zased. Njen sedmi čut jo je vodil pravilno, spodaj na cesti ob reki ni bilo nikogar, v daljavi pa so stali kamioni, ki so bili pripeljali napadalce. Brez strela so šli čez reko, ki v poletnem času ni bila globoka, pa čez cesto. Preden so se vojaki pri kamionih zavedeli, koga imajo pred seboj, so že izginili v goščavj u. Tako se je četa brez vsakršne izgube izvila iz sovražnikovega obroča. Ostala je samo uganka, kdo od vaščanov, ki so poznali taborišče, bi utegnil pripeljati Italijane po skrivni stezi v grapo. Dva fašistična obve- ščevalca sta bila mrtva, tretjega bo pa treba poiskati. Pomislili so tudi na Mezgeca. Zvedeli so, da je pobegnil iz groba in vstopil v službo pri karabinjerjih. V mraku je Kristina z bombo v roki krenila nazaj čez reko in cesto iskat brate. Marije ni hotela vzeti s sebqj, da ne bi obe izginili, če bi padli v zasedo, prostovoljca pa tudi ni bilo med borci. Odkar ni bilo matere, se je Kristina kot najstarejša sestra čutila odgovorno za mlajše. Ob požigu jih je bila poskrila, zdaj pa jih je hotela videti v četi. Srečno se je ognila, zasedam ob cesti. Vsa mokra je počakala, da je odropotala mimo kolona avtomobilov z vojsko. Oslepljena od žarometov je počakala, da se je noč umirila, šele potem je nadaljevala pot v strmino. Pomislila je na možnost, da jo namesto bratov čaka v taborišču zaseda. Zato je obstala na robu, kjer se je stezica zvijugala med skale, in prisluškovala. Ujela sta glasove, ki jih ni mogla opredeliti, če so resnični ali prisluh. Stisnila je dlani in zakukala kot sova. Tako so ponoči klicali partizani. V taborišču se ji je odzval tenak glas, kot bi bil tam mladič. Vedela je, da je to Jože. Z drevja nad taboriščem pa se je oglasila prava sova. Bratje so prispeli pred dvema urama. Čakali so, da bo prišel kdo na zvezo, ne da bi bili dogovorjeni. Pavle in Jože sta sestro veselo pozdravila. Povezovala jih je prijetna zavest, da se lahko zanesejo drug na drugega. Noč se je že nagibala v jutro, ko so prispeli na greben, kjer je prenočevala četa na prostem v gozdu. Poveljnik je prebudil borce. Z dnem so krenili naprej kar po celem. Iz daljave so zaslišali vpitje Italijanov, ki niso znali hoditi tiho. Vedeli so, da se jim bodo morali umikati, dokler ne pridejo ven iz območja, ki ga preiskuje sovražnik. Četrtfinale Davisovega pokala Avstralija - Italija v dežju BRISBANE — V Brisbaneju je včeraj dobesedno lilo in tako s srečanjem dvojic v okviru četrtfinala Da visovega pokala med Avstralijo in I-talijo ni bilo nič. Srečanje med Ed-monsonom in McNameejem ter Pa-natto in Ocleppom so prenesli za 24 ur (če se bo vreme izboljšalo). Kot znano, po prvih dveh srečanjih posameznikov Avstralija že vodi z 2:0. Zadnja dvoboja posameznikov (Cast-Ocleppo in Fitzgerald - Panatta) bosta tako jutri, po nekaterih vesteh pa naj bi v primeru vodstva Avstralije s 3:0 celo odpovedali zadnji dve srečanji. OSTALI IZIDI: ZDA - Argentina 2:0: Connors - Jaite 6:3, 6:4, 10:8; McEnroe - Clerc 6:4, 6:0, 6:2; Švedska - Paragvaj 2:1: Sundstroem - Pec-ci 6:3, 6:4, 2:6, 6:4; Jarryd - Gonzales 6:3, 6:2, 6:4; Pecci - Gonzales — Jarryd - Edberg 6:2, 8:6, 4:6, 6:1; ČSSR - Francija 2:1: Slozil - Šmid — Leconte - Portes 6:2, 5:7, 7:5, 4:6, 6:2. Corti zmagal na dirki po Furlaniji PORDENON — Na kolesarski dirki po Furlaniji (215 km od Gaiari- na do Caneve) je zmagal Claudio Corti. Sledijo: 2. Passuello (po 1’ 25”); 3. Salvador 2’40”; 4. Amado-ri; 5. Paniizza oba v istem času. Nikolič v Vidmu Morse v Reggio Emilii VIDEM — Jugoslovanski košarkarski trener Aca Nikolič, ki je lani vodil Scavolini, je podpisal enoletno pogodbo z videmskim prvoligašem Au-stralian Udine. Vest je včeraj uradno potrdil predsednik videmskega društva Gianni Fiorini. Iz košarkarskih krogov je tudi vest, da bo nepozabni Bob Morse, ki je zadnja tri leta igral pri francoskem Antibesu (pred tem je devet let nastopal pri Vareseju in bil kar šest sezon najboljši strelec v Italiji) v prihodnji sezoni okrepil Cantine Riunite iz Reggio Emilie. Morse, ki ima 33 let, bo zamenjal Rudyja Hacketta. Vilotic namesto Veselinoviča BEOGRAD — Na seji predsedstva nogometne zveze Jugoslavije so sprejeli odstop zveznega selektorja Todorja Veselinoviča in sklenili, da bo začasno njegov naslednik Stevan Vilotic. 147 jugoslovanskih športnikov na 01 BEOGRAD — Na sestanku jugoslovanskega olimpijskega komiteja z vodstvi strokovnih zvez so potrdili dokončni seznam jugoslovanskih olimpijcev na igrah v Los Angelesu. Skupno bo nastopilo 147 športnikov in športnic, skupaj s člani vodstev, trenerji in zdravniškim osebjem pa bo jugoslovanska ekipa štela 210 oseb. Če bi računali še sodnike (25), katerih stroške krijejo mednarodne organizacije in akreditirane novinarje, bo v Los Angelesu 284 Jugoslovanov. Gornje Volte ne bo v Los Angeles OUAGADOUGOU — Gornji Volta se je odločil, da ne nastopi na olimpijskih igrah v Los Angelesu iz protesta proti nedavni turneji britanske rugbyj-ske selekcije v Južni Afriki. Vlada te države je sporočila, da njeni tekmovalci ne bodo nastopali skupaj s tistimi, ki vzdržujejo stike z rasističnimi režimi. Nov svetovni rekord LONDON — Angležinja Zola Budd je postavila nov svetovni rekord v teku na 2000 m. Osemnajstletna Bud dova je razdaljo pretekla v 5’33”15 ter tako znamko Romunke Puicove popravila za 35 stotink sekunde. V organizaciji Bora Mordale Dobri rezultati na deželnem atletskem tekmovanju v Trstu Žetko in Poljšak z jadralno desko čez Jadransko morje Sirenina jadralca David Poljšak ter Aleš Žetko se sinoči še nista vrnila v Trst, tako da podrobnejših vesti o njunem poskusu, da na jadralni deski prejadrata Jadransko morje od Cer vie do Pulja, žal nismo mogli izvedeti. Na njunem domu se je telefonsko javil le neki radioamater, ki je dejal, da je slišal sporočilo, da sta srečno pristala v Pulju in da sta na morju zaradi pomanjkanja vetra bila celih 35 ur. Poljšak in Žetko sta skupaj s Petrom Šturmom in Alešem Kunaverjem, članoma windsurf cluba Veter iz Ljubljane, skušala potolči rekord italijanskega deskarja Fabia Balinija, ki je čez Jadransko morje prišel v 21 urah, kaže pa, dà našim jadralcem vreme res ni bilo naklonjeno. • V KRAJU FORNI DI SOPRA, kjer je Nereo Rocco običajno preživljal počitnice, bodo v nedeljo počastili njegov spomin s prireditvijo »memoriala Rocco«. Včeraj je bil na stadionu Grezar v Trstu prvi del deželnega tekmovanja v mnogobojih za ženske, ki ga organizira atletski klub Bor Inforda-ta. Po štirih disciplinah (teku na 100 m z ovirami, metu krogle, skoku v višino in teku na 200 m), je med mladinkami in članicami v vodstvu borovka Tiziana Naturai z 2461 točkami pred Zuinovo iz Pordenona z 2337 točkami. Danes se bodo tekmovalke pomerile še v ostalih treh disciplinah sedmeroboja, skoku v daljino, metu kopja in teku na 800 metrov. Med naraščaj nicami, ki tekmujejo v šesteroboju, pa po teku na 100 m, krogli in višini vodi borovka Veronika Gerdol s 1959 točkami pred Paulinovo (Edera Trst) s 1569 točkami. Danes bodo morale naraščajnice o-praviti še preizkušnje v daljini, kopju in teku na 400 m. Po prvem dnevu tekmovanja imata Naturalova in Zuinova med mladinkami in članicami ter Gerdolova med naraščajnicami vmesne rezultate, ki jih lahko pripeljejo, če se bodo še danes dobro odrezale, do skupnih točkovanj državne vrednosti. Drugi del tega zanimivega tekmovanja bo danes s pričetkom ob 9.30 na tržaškem stadionu »Grezar«. Istočasno je bilo na stadionu tudi tekmovanje, ki ga je priredil CUS in na katerem je Irena Tavčar dosegla nov deželni rekord v metu diska z znamko 47,44 m. (A. B.) Pred olimpijskimi igrami Med objekti tudi stadiona za okrog 100 tisoč gledalcev Med prizorišči Ol bosta dva zelo velika stadiona. Najprej gre omeniti Memorial Coliseum, nato pa Rose Bowl. Oba ima prostora za približno 100 tisoč gledalcev. Poglejmo njune značilnosti. 999 MEMORIAL COLISEUM Los Angeles Memorial Coliseum je stadion, na katerem bodo poleg a tletskega tekmovanja tudi otvoritev in zaključek iger. Na istem stadio nu so že bile l. 1932 X. olimpijske igre. Za letošnje so ga nekoliko popravili in opremili z najsodobnejšo elektronsko tehniko. Coliseum je stara naprava, zgradili pa ga niso za prejšnje 01, temveč 10 let prej za mestne potrebe. Dela so začeli 21. decembra 1921, o-tvoritev pa je bila 1. maja 1923. Zmogljivost je tedaj znašala 75 tisoč gledalcev. Dela so veljala tedanjih 954.872,98 dolarja. Za potrebe 01 so ga v letih 1930 in 1932 povečali, tako da je na njem bilo 101.574 sedežev. Da bi ga prilagodili koncertnim in podobnim potrebam, pa so število sedežev kasneje zmanjšali na sedanjih 92.516. Atletska proga je iz rekortana, delo zahodnonemške Voigt GmbH, ki je že pripravila stadion za OI v Munchnu. Stadion ima dva velika semaforo in video semafor (11x14,6 metra), ki prenaša slike v barvah. Dodatni semafor je postavila švicarska Swiss Timing, ki bo na Ol izvajala časovne meritve. Coliseum ima v svoji zgodovini najbolje obiskano atletsko tekmovanje v ZDA: 3. avgusta 1932 se je za četrti dan olimpijskih tekmovanj na tribunah zbralo 86.443 gledalcev, kar je bilo do OI v Moskvi tudi največ na svetu sploh. V Los Angelesu so tedaj zabeležili poprečen dnevni o-bisk 65.394 gledalcev, torej manj kot v Munchnu in pred štirimi leti v Moskvi. •Organizatorji so za potrebe treningov usposobili še devet pomožnih atletskih stez v raznih delih mesta in predmestja. Finančno so bili s to ureditvijo najbolj zadovoljni Zahodni Nemci, delno po tudi Italijani. Firma Voigt GmbH je z rekortanom prekrila pet igrič, drugo nemško podjetje Berleburger pa dve. Dve sta ostali za italijansko firmo Mondo Rubber, katere material je znan pod oznako » sportflex«. ROSE BOWL Drugi veliki stadion je sloviti »Rose BowU. Nahaja se v Pasadeni, predmestju Los Angelesa in lahko sprejme 104.696 gledalcev. Med Ol bo namenjen nogometu. Običajno je ta stadion eno od svetišč ameriškega footballa in so na njem na primer odigrali finalno srečanje za prvenstvo ZDA l. 1982. Preko moštva Los Angeles Aztecs pa se na njem uveljavlja tudi naša vrsta nogometa, kateri v ZDA pravijo »soccer«. Rose Bowl so predali namenu 28. oktobra 1922, tedanja zmogljivost pa je znašala 57 tisoč gledalcev. Današnjo velikost je arena dosegla l. 1971. Na dan novega leta so odigrali footballsko tekmo med univerzama iz Južne Kalifornije in države Ohio. Zanimivost tekme in novost stadiona sta privabili na tribune 106 tisoč 869 gledalcev, kar je rekord za Rose Bowl. Za gradnjo so pred 60 leti potrosili 272 tisoč dolarjev, medtem ko cenijo današnjo vrednost Rose Bornia na 40 milijonov. Med OI l. 1932 so na njem uredili kolesarsko dirkališče. Stadion nosi i-me po velikem nasadu vrtnic, ki obkroža areno. V park so zasadili kar 3000 grmov kakih 100 različnih vrst. Kalifornijsko podnebje omogoča rast grmov, ki za nekajkrat presega našo. », Nogometni turnir bo potekal še na treh pomožnih stadionih. Kvalifikacijske tekme bodo na stadionu mornariške pehote v Annapolisu (Maryland), na stadionu Harvard v Bostonu in v Stanfordu v Kaliforniji-Končnica turnirja bo vsa v Kaliforniji. Stadiona v Annapolisu in Bostonu sta manjša, stanfordski P® sprejme do 86' tisoč gledalcev. Vodja nogometnega turnirja je Alan Ro-thenburg, ki je tudi član vodstva kluba Los Angeles Aztecs, enega boljših v prvenstvu ZDA. Zanimivo je, da l. 1932 v Los Angelesu ni bilo nogometnega turnir)0/ ker niso imeli primerno urejenih i-grišč. BRUNO KRIŽMAN Poletovci utrjujejo vezi s kotalkarji Winterthura ŠD Polet ima že dalj časa prijateljske stike s kotalkarji iz mesta Winiterthur v Švici. Najprej so kotalkarji iz Švice nastopili na 2. trofeji »P. Sedmak« leta 1982, letos aprila pa so bili teden dni na počitnicah v naših krajih, kar so izkoristili za vsakodnevni trening na Poletovi ploščadi. Ob tej priložnosti so tudi povabili Poletove kotalkarje in njihove starše, da jih obiščejo v Švici, konkretno v mestecu Winterthur blizu Zii-richa. In res se je 6. julija poln avtobus kotalkarjev, trenerjev, odbornikov in staršev podal v Švico. Nadvse prijazno so jih tam sprejeli predsednik društva g. Eberlin in njegova soproga, ki je trener kotalkarjev. Med svojim dvodnevnim obiskom so si poletovci ogledali .slapove na reki Ren blizu Schaffhausna, mesto Ziirich, ob povratku pa tudi Luzern. Svoj obisk so poletovci izkoristili tudi za prijateljsko tekmovanje s tamkajšnjimi kotalkarji. Kljub poletnim mesecem in vročini so naši kotalkarji pokazali zadovoljivo raven in zasluženo prevla- dali v vseh kategorijah. Ob koncu tekmovanja so vse tekmovalce nagradili z lepimi zvonci, ki z napisi spominja jo na nepozabno srečanje s prijatelji iz Winterthura. Gostiteljem sta se ob odhodu zahvalila trener Peter Brleč in odbornik Marino Kokorovec, ki je med drugim izrazil željo, da bi se ob prihodnji izvedbi trofeje »P. Sedmak« spet srečali na Opčinah. ■ (sk) Grožnje Ku Klux Klana COLOMBO — Glasnik olimpijskega odbora Sri Lanke je včeraj sporočil, da je Ku Klux Klan v pismu, ki so ga dobili pred dnevi, grozil celo s smrtjo tistim njihovim atletom, ki bi se udeležili olimpijskih iger v Los Angelesu. Podobno pismo so prejeli tudi v Kuala Lumpuru. V njem je pi salo, da so »kolajne namenjene belcem«, ne pa »črnim in rumenim o-picam«. • KOLUMBIJEC MARCOS LEON je zmagal na kolesarski dirki po Nika ragvi. V zadnji etapi se je uveljavil Kubanec Salazar. 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFF6 eo vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v veeh trgovinah, supermarketih In kavarnah Na petkovem rednem občnem zboru Dvojezičnost pri štandreški Juventini »Društvo mora biti odraz okolja, v katerem deluje. Če pa okolje o-staja do društva apatično, se sprašujemo, ali je še potrebno, da društvo obstaja.« V tej misli stoji osnovna postavka, ki je bila izrečena v petek zvečer v Domu Andreja Budala v štandrežu na jubilejnem, tridesetem občnem zboru športnega društva Juventina. Kot je bilo razvidno iz uvodnega poročila, ki sta ga pre brala (v italijanščini) predsednik Franko Brajnik ter (v slovenščini) podpredsednik Danilo Nanut, štan-dreško društvo preživlja globoko kadrovsko krizo, ki je šla že tako daleč, da se že postavlja vprašanje obstoja društva. Skupino namreč vodi le nekaj oseb, ki ne zmorejo vsega organizacijskega dela. Poziv, ki je izšel iz te skupščine, pa je hotel privabiti v društvo večje število domačinov, da bi Juventina ponovno zaživela kot eno najboljših slovenskih društev na Goriškem. Samo čas pa bo ocenil, če bo temu tako. Na občnem zboru so v uvodnem poročilu podčrtali tudi odcepitev odbojkarske sekcije, ki se je potem prelevila v samostojno društvo Val, kar pa je, po oceni predsedstva Ju- ventine, prispevalo k cepljenju organizacijskih kadrov. V pretekli sezoni je Juventina nastopila z dvema ekipama, s člansko v 3. amaterski ligi ter v prvenstvu najmlajših. Člansko ekipo, ki je zasedla zadnje položaje na lestvici, so sestavljali skoraj izključno tuji i-gralci, kar je jasen dokaz krize štan-draškega nogometa. Bolje je na mladinskem sektorju, kjer ogrodje eki pe sestavljajo v glavnem domači mladinci. O blagajniškem stanju društva je spregovoril Milan Pelicon, ki je tudi pozval vse, naj se ponovno približajo Juventini. Občni zbor je nato pozdravil predsednik krajevne skupščine Valter Reščič, ki je podčrtal vprašanje igrišča, oziroma težav, ki so nastale na občini i Za večje sodelovanje sta se izrekla Elda Gravner-Nanut, predsednica kulturnega društva Oton Župančič in Dario Bensa, odbornik odbojkarskega kluba Val. Potrebo po izmenjavi igralcev med sosednimi društvi je poudaril Davorin Pelicon, predsednik športnega društva Sovod-nje. Občni zbor je pozdravil tudi taj- nik teritorialnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v ItaliJ1 za Goriško Zvonko Frandolič. Razprava, ki je sledila, se je v glavnem nanašala na trenutno stanje štandreškega društva in možnosti, da se ta položaj izboljša. Skupščino v Štandrežu so skleni s potrditvijo starega odbora, kot so se o tem dogovorili pred nekaj tedni na društvenem sestanku. Predseduj torej ostane Franko Brajnik, podpredsednik Danilo Nanut - BlažonoV-tajnik Paolo Nanut ter blagajnik J°^ žef Grendene. V odboru pa so še-Milan Pelicon, Ivo Nanut, Danil Nanut, Gianfranco Vecchiatto, Julk0 Petean in Aldo Terpin. • V CAORLAH bo danes atletsk1 miting med Italijo in Zahodno Ncnj čijo, ki bo za nekatere atlete -za n ja priložnost, da si priborijo voz° , nico za Los Angeles. Miting bo 16.30 do 20.00, italijanska televWXP pa ga bo prenašala od 17.30 do H>- • VZHODNA NEMKA Martina £ pitz, svetovna prvakinja iz Hels kov, je z zirvamko 72,32 m dos®8 drugo najboljšo razdaljo na svet Svetovni rekord (73,26 m) pnp® Sovjetinji Galini Savinkovi. • NA KOLESARSKI amaterski ki po Umbriji je na zadnji e le, zmagal Franco Pica, na končni . stvici pa je prvo mesto ohranil 5yC valore Cavallaro pred Suito h1 Mitri jem. • KAR 180 TEKMOVALCEV s° J* 22. t.m. udeležilo avtomobilske o od Verzegnisa do Sedla Chianzu Proga bo dolga osem kilometrov- Aktivnost namiznoteniškega odseka ŠZ Bor Obračun nogometne komisije ZSŠDI Poletni center za mestno mladino Na osnovi lanskih izkušenj so odborniki in trenerji namiznoteniškega odseka pri ŠZ Bor tudi letos priredili poletni center, ki je namenjen vsem mestnim otrokom (pa ne samo njm), ki si želijo malo zabave in Prijetnega razvedrila v družbi vrstnikov. Otroci prihajajo že zjutraj na stadion 1. maj, kjer preživijo vse dopoldne. Vodja Borovega poletnega centra je mladi namiznoteniški trener Gabrijel Raseni, ki ima veliko zaslug pri uresničitvi te pobude. Pri delu pomaga Raseniju še Marko Civardi, ki je prevzel vlogo animatorja pri poletnem centru in je glavni pobudnik za razne družabne igrice in dopolnilne aktivnosti v okviru centra samega,. Pogovarjali smo se z Gabrijelom Rase-nijem in ga vprašali o dosedanjem P°teku Borove poletne iniciative. »Poletni center traja že od 1. julija in ga redno obiskuje 16 otrok, ki prihajajo pretežno od Sv. Ivana in iz mstnega središča. Center smo priredili zato, da bi v mladih vzbudili zanimanje do namiznega tenisa in da bi organizirali zabavo za mestne otroke, ki bi drugače ostali neaktivni. Poleg namiznega tenisa igrajo otroci tudi košarko, nogomet in razne priložnostne igrice.« »Kaj bi še povedal o letošnji izvedbi poletnega centra?« »Predvsem bi poudaril, da je letos mnogo boljše, kot je bilo lani. Število otrok je večje, delovne razmere so mnogo bolj ustrezne in tudi celotna organizacija je letos popolnejša.« »Bi nam lahko opisal potek posameznega dne v poletnem centru?«. »Takoj ob prihodu otrok je na sporedu namizni tenis oziroma učenje namiznoteniških elementov. Zatem o-bičajno igramo košarko (ali nogomet), nato pa druge otroške igre, kot na primer med dvema ognjema, črnega moža in podobno. Ob koncu pa je na vrsti še tekmovanje v namiznem tenisu. Rad bi še pripomnil, da ob ponedeljkih (ob 17. uri) vodim posebno oddajo na radiu Opčine, v kateri teče beseda o našem poletnem centru, o namiznem tnisu in o športu nasploh.« »No, vse kaže, da ste z dosedanjim potekom centra zadovoljni...« »Tako je. Pobuda se je obnesla in jo bomo ohranili tudi v bodoče. Za vnaprej pa bi bilo zelo dobro, če bi se nam pridružili tudi ostali Borovi klubi in če bi podobne pobude uresničili tudi v drugih naših sredinah.« Cancia Julri v Gorici: Dom (73/74) - Naš prapor Spet moška odbojka pri Domu . Natanko pred desetimi leti se je pri-cela pri ŠZ Dom iz Gorice takozvana »tretja faza« moške odbojkarske dejavnosti, v kateri je prišlo do poveza-V(virn°d Goričani in odbojkarji iz Sovodenj. že ker smo pri tem naj doda-"to. da je prva faza moške Domove dejavnosti zajemala obdobje od samega nastanka (leta 1963) društva do le-a 1966; nato po krajšem kriznem obdobju je sledila druga faza (1968-72), Je bila agonistično gledano precej UsPešna z uvrstitvijo Doma v D ligo. V zadnjih letih pa je prišlo do po-ezaye med Domom in štandreško Ju-entino, današnjim Valom. Pri Domu renutno gojijo le žensko odbojko, ki Pa dosega zavidljive uspehe. Ekipa »tretjega obdobja« je žela v vejem času precejšnje uspehe, obe-li°K Pa zbirala okrog sebe širši krog JUbiteljev odbojke. Nepozabni so nam-i6? nekateri trenutki športnega in družabnega značaja. Ob tem jubileju (10-letnici) so se takratni domovci domenili, da se ponovno prijateljsko snidejo in odigrajo jutri odbojkarsko tekmo z ekipo Našega prapora. Jutrišnja tekma med Domom in Našim praporom bo na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici ob 20.30 (v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici). V zaključku naj še omenimo, da je to prva tovrstna pobuda v okviru dejavnosti ŠZ Dom iz Gorice. Obstaja želja, da se iz te izkušnje v prihodnje »zberejo« še o-stale Domove generacije na podobnih odbojkarskih srečanjih. RADIO OPČINE 10.00 prostor za intervju — Kaj mislita o zamenjavi Boris Vitez in Mauro Čuk obvestilo Košarkarji letnika 1969 ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kontovel, ŠD Polet in ŠD Sokol sklicujejo vse košarkarje letnika 1969, da pridejo s športno opremo v torek, 17. t.m., ob 17. uri v Borov športni center. Prisotnost obvezna. Čas prišel je Renzo zdaj, z Marino stopaš v zakonski raj, ljubezni sreče in zdravja kliče vama ŠD Zarja A Danes se poročita MARINA STEPANČIČ in RENZO POČKAR Svoji dolgoletni odbojkarici in odbornici ter izvoljencu želi obilo sreče ŠD Breg Košarkarski tečaj v organizaciji ZSŠDI Rekordno število mladih košarkarjev .četrtek se je začel košarkarski m-a.J v organizaciji košarkarske ko-, tie ZSŠDI, ki bo trajal vse do j' E?, t.m. Tečaj je pri nas postal čeJ-rcionalen- sai 8a prirejamo že teča'lC zaP°redoma. Strokovni vodja si_ Je Peter Brumen, slovenski dii £,ovnjak. ki je med drugim že vo-llrruv ime ljubljanskega prvoligaša O-igrai 'n .vzgojil večino Jadranovih kadetov ki so pred leti nastopali za sko moštvo Kontovela. Brumna šark aJ0 domala prav vsi zamejski ko-„e panof!edClaVCi in !jubitelji te šport- je^'W košarkarskega tečaja se mero s! .° rekordno (za naše raz-ših ^ilo 66 tečajnikov iz vseh na-cev i4St£v G8 borovcev, 6 poletov-Rrežanov, 16 sokolovcev in 14 Kontovelcev s katerimi se poleg Brumna ukvarja še 5 naših trenerjev). Edine težave so vezane na razpoložljivost vadbenih prostorov, saj so tri igrišča, kolikor jih je na stadionu »1. maj«, res premalo za tako kopico mladih košarkarjev. Tečajnike so že prvi dan porazdelili v tri vadbene skupine. Prvo skupino sestavljajo starejši igralci (1968-69-70), ki so obenem tudi demonstratorji vaj za mlajše tečajnike. V tej skupini vadijo tudi košarkarji, ki so letos nastopali s selekcijo ZSŠDI. Vadba na igrišču traja tri ure z vmesnimi odmori, zaradi prevelike vročine. Na treningu pa posvečajo največ pozornosti piljenju in pravilnemu izvajanju osnovnih prvin košarkarske individualne tehnike (košarkarska pre- ža, podaja, vodenje, met na koš, zapiranje, skok na odbito žogo), v naslednjih dneh pa ,bodo uvedli nekatere prvine osnovne košarkarske taktike v obrambi in v napadu. Razvseljivo je dejstvo, da so se letos predstavili na tečaj večinoma zelo mladi igralci (letniki 1976, 75 in 74), ki se bodo še vrsto let ukvarjali z minibasketom pri naših društvih. Letošnjo izvedbo košarkarskega tečaja ZSŠDI lahko ocenimo kot zelo uspelo pobudo na tem področju, saj nihče ni pričakoval tako množičnega odziva v tem letnem obdobju. Škoda je le, da pri nas nikjer na enem mestu ne 'r^polagamo s petimi, šestimi košarkarskimi igrišči. Vadba bi v tem primeru bila mnogo bolj učinko-vdtajkot je sicer, Cancia Boljše rezultate bomo dosegli samo z združevanjem moti Zaključilo se je brez velikih uspehov mladinsko nogometno prvenstvo 1983-84. Z izjemo mlajših cicibanov Brega, ki so dosegli play-off, so se naša ostala moštva uvrstila v spodnji del lestvice. Najvidnejši vzrok teh neuspehov je ostra konkurenca i-talijanskih ekip v vsaki kategoriji. Na tem prvenstvu je sodelovalo deset naših ekip in sicer v naslednjih kategorijah : 1 ekipa mlajših cicibanov, 2 ekipi cicibanov, 2 ekipi začetnikov, 3 ekipe najmlajših in, 2 e-kipi naraščajnikov. To pomeni, da je stopilo na igrišče prib ižno 180 mladih nogometašev. Torej glede udeležbe mladih igralcev smo lahko delno zadovoljni. Tudi delo trenerjev je bilo očitno pozitivno, saj smo opazili tehnični in fizični napredek pri večini naših igralcev toda rezultati so izostali. Seveda ima tudi nogometna ko- V čer a j sta se poročila FABIO in KATJA Svojemu blagajniku in njegovi izvoljenki želi obilo sreče Odbojkarski klub Bor KK Bor čestita svojemu trenerju MASSIMU RASENIJU ob uspešno opravljenem izpitu italijanske košarkarske zveze za trenerja A 1 lige misija svojo odgovornost pri teh neuspehih. Predvsem, ker ni sestavila boj tekmovalnih moštev, še večjo odgovornost pa imajo tista društva, ki resnega sodelovanju ne obdržijo in pri katerih obvladajo egoistična mišljenja, ki zavirajo delo na področju mladim skega nogometa. Samo z združevanjem bodo noši mladi nogometaši dosegli tiste uspehe, ki so jih že slavili na I. trofeji ZSŠDI, ko so v veliki konkurenci (ZSŠDI, Gorica, Tabor, Koper), zasluženo osvojili prvo mesto. Pri tem vplivajo negativno tudi starši, ker dostikrat važnosti športa nočejo razumeti in predvsem, ker najraje usmerjajo otroke na druge lažje in za njih manj nevarne panoge. Tov je prava napaka, saj če bomo v bodoče tako mislili, bo v teku nekaj let šah postal najnevarnejša športna panoga. Tudi če je nogomet danes najbolj zahtevna športna panoga z gotovostjo poudarjam, da je ta najbolj popolna, ne samo s telesnokultumega vidika, temveč pozitivno vpliva na socialni in družbeni razvoj mladine. «•V prihodnji sezoni 1984-85 bodo nastopile v raznih prvenstvih naslednje naše ekipe: 1 ekipa mlajših cicibanov, 2 ekipi začetnikov, 2 ekipi najmlajših, 2 ekipi naraščajnikov. V načelu nogometne komisije bo ta sezona prehodna in bo v glavnem pripravljala pot tisti združitvi, ki mora ostati glavni cilj vseh ljubiteljev, i-gralcev in delavcev tega športa. Boris Primožič Na sliki: mladi nogometaši ZSŠDI Trst. S.A.C.A1 nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tu|e znamke avtomobilov TRST, Ul. ev. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 FIFA 3 KRAT MUNDIAL Saša Rudolf (29) davkar koči dobimo okrepčilo, na žaru pečene drobno Uovljene sardele, okusno pripravljeno in na sko SOnraZre7-ano hobotnico, solato in vino. Opoldan-hipu r, p 1® tako močno, da so Luzzijeva ramena v čno oj: ,a hot koža nemškega turista v Gradežu. Olj- hiirajnb J_n Nmonov sok sta boljša od še tako rekla-hjava ski -rem’ trdijo ribiči. Zabeljeni kot sveža želele tako sam° koži dodati še sol, toda morska voda na suho r^rz^a’ da že konico palca takoj potegnemo v Barceln 0pal* se bomo raje v Sredozemskem morju, feprezenfi11, Seveda Pod pogojem, da se italijanska £ nca Prebije preko prvega kola Mundiala. Porr*lV naS prav nič ne mika, se je treba vrnili. Rudije kar1'6 ^iga i® zelo prikladno, saj imamo *nUi Pohišt V . ote*u- V zadnjem nadstropju so izpra-t®leprintKr- ^a m ga zamenjali z registratorji, telefoni, Ro j! televizorji,- bik in s dano poročilo za Večerni radijski dnevni sonce vrvU do.bili tudi prispevek za drugo jutro, Zv®čer. Klinh Ylgu še zelo visoko, saj je komaj osma rai Prazne t "f.mu pa so promenade in ceste že sko-tidi v Galiciji se pričenja dvodnevni pre- mor od koncu tedna. Podobno kot pri nas tudi tu ne manjka prireditev. Plakati nas vabijo v Cabo Siliero, kjer je praznik vina. Čeprav Cabo Siliero leži prav ob ustju Ria de Vigo, torej ob Atlantskem oceanu in je znan po ribah in morskih sadežih, je napovedan praznik črnega vina. Ribiči pač vztrajajo pri tradiciji, ki po mojem nikakor ni zgrešena, da je namreč le črno rezko vino — pa naj francoski gurmani trdijo, kar hočejo — edina pijača, ki pri mizi vredno spremlja ribo. Kdor je že prevzel francoske okuse in diktat, se bo zapeljal v Sotomayo, kjer je praznik belega vina in seveda rib in morskih sadežev. Izbira je široka. Tudi pečenih koštrunov in na žaru pripravljenega konjskega mesa ne manjka. Za večerne ure, torej okrog polnoči po španskih navadah, so na voljo praznovanja v salas de fiesta, ki so nekako med nočnimi bari in kabareti. Pri izbiri lokala pa je treba biti dokaj previdni, saj je že marsikdo namesto v sala de fiesta s folklornim sporedom zapadel v beznico s filmi, ki jih pri nas označuje rdeča luč. Za bolj družinsko zabavo je poskrbljeno v posebnih dvoranah, kjer se igra bingo. Nič posebnega. To je neke vrste tombola, vendar le z dvema zmagama: čin-kvino in tombolo, le da se tu činkvina imenuje linea, tombola pa bingo. Razlika z našo božično tombolo je tudi v tem, da klicar izklicuje številke z neverjetno naglico in da jih je torej kaj lahko preslišati, predr vsem v prvih dneh, ko ima tujec še težave s številkami v španščini. Igra je pod državnim nadzorstvom in je — čeprav zgleda na prvi pogled dokaj čudno'— na seznamu hazardnih iger. SANTIAGO DE COMPOSTELA Kako in s kakšnimi besedami bo potnik, ki prvič poroma v Rim, opisal Trg sv. Petra? Izbira naj učinkovitejšega pridevnika nikakor ne bo lahka, poleg tega pa subjektivna in individualna. Nekaj podobnega velja za popotnika, ki se je odločil za več tisoč kilometrov dolgo potovanje v srce Galicije, torej do Compostele. V mestecu, ki je posvečeno zavezniku Španije, je še vedno viden pečat tisočletne zgodovine in to ne samo španske, pač pa celotnega Zahoda, ki se prišteva h krščanskemu svetu. V Santiago se romali že v srednjem veku iz najrazličnejših krajev Evrope, popotniki pa so v mestu pustili svojo sled. Romanja, čeprav morda nekoliko bolj uokvirjena v špansko govoreči svet, so živa in množična tudi danes. Še posebej ob praznovanju komposteljskega svetega leta, ki ga razglasijo vsakokrat, ko 25. julij pade na nedeljo. Morda ni bil zgolj slučaj, da je tudi 25. julij v letu Mundiala padel na nedeljo in se tako v polnem vključil v svetovno leto Španije. Zakaj je prav sv. Jakob tako pri srcu Špancem je dokaj lahko ugotoviti. Prvi kristjani so trdili, da je bil sv. Jakob Jezusov bratranec in torej v krvnem sorodstvu z Odrešenikom. Legenda zatrjuje, da je svetnik preživel 7 let v Galiciji in se od tu odpravil naprej, v notranjost Španije in nato na vzhod, kjer je leta 44 umrl mučeniške smrti. Toda legenda pove še več. Njegovo truplo je morje priplavilo prav do Galicije, kjer je ostalo pod plastjo zemlje vse do leta 813, ko se je z neba utrnila zvezda in pokazala na kraj, kjer je bilo zakopano truplo. Verniki so pričeli kopati in končno našli truplo. Kralj Alfonz je takoj zaukazal, da se na kraju, ki ga je pokazala zvezda » campus stellae« zgradi cerkev. Naročnino: Mesečna 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnino ta ioseb nike mesečno 100.00. letno 1 800.00 din. /a organizacije m podietia mesečno 250,00. letno 2 500,00 Poštni tekoči ročun io Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - žiro ročun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ono Kordelievo 8/11 nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18' - Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST • Trst, Ul Montecchi 6 tel 775 275, tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski -■L dnevnik 15. julija 1984 TRST UÌ. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JZTT Član Italijanske in tiskal" ^ fr St IMIm zveze časopisnih NIX založnikov FIEG Nov protifrancoski atentat v Španiji MADRID — Včeraj zjutraj je peklenski stroj razdejal agencijo francoskega denarnega zavoda Credit Lyonnais v Barceloni. Troje oboroženih moških je vstopilo v banko, šiloma razgnalo iz nje uradnike in stranke, rekoč, da bo čez trd minute eksplodirala bomba, nakar so tudi sami urno zapustili zavod: brž nato je počilo. Hujšega ni bilo, le mimoidoči pešec je -bil laže ranjen. Atentat je sledil vrsti podobnih bombnih pa tudi drugačnih napadov zoper vse, kar je francoskega : predvčerajšnjim ponoči so »neznanci« zažgali v Pamploni štiri avtomobile s francosko evidenčno tablico, v četr- tek in še prej so uničili pet francoskih tovornjakov in tako naprej. Kdo je za tem? Eni pravijo, da vojaško krilo baskovske separatistične organizacije ETA, drugi pa, da sicer že zloglasne »antifašistične revolucionarne skupine 1. oktobra«. Zadeva je vsekakor nekam zapletena. Po em strani Baski napadajo Francijo, katere notranji minister je o-bljubil španskemu kolegu pregon na francoskih tleh bivajočih »baskovskih teroristov«, po drugi strani pa naj bi »revolucionarji GRAPO« z a-tentati podpirali boj španskih ladje-delničarjev proti okmjevanju proizvodnje in zaposlenosti. Minivideokamera Paul Sabatier iz Toulousa je izdalal najmanjšo videokamero na svetu. Tehta komaj 28 gramov, je pa trikrat manjša kjakor na sliki. Sabatier, ki je znanstvenik, je dejal, da je kamero zgradil zgolj s francosko tehnologijo (AP) Korejski jumbo: bo komemoracija? TOKIO — Sovjetska vlada bo resno vzela v pretres prošnjo o komemoraciji 28 Japoncev, ki so bili ob življenje 1. septembra lani, ko je sovjetsko letalo sestrelilo južnokorejski boeing 747. Vest je razširilo japonsko zunanje ministrstvo. Spominska svečanost naj bi se izvršila na morju, seveda čim bliže območju, kamor je jumbo strmoglavil. Prošnjo v tem smislu so predložili svojci japonskih žrtev. Kakor je znano, je južnokorejsko letalo priletelo v sovjetski zračni prostor, kjer je bilo kmalu zatem se- j streljeno, še danes pa ni povsem jasno ozadje. Dejstvo, da so v Moskvi pripravljeni vzeti v poštev omenjeno prošnjo, pripisujejo v Tokiu želji Sovjetske zveze, da ne skvari diplomatskih odnosov z Japonsko. Ribera noče raket RIBERA — Ta kraj leži kakih 50 kilometrov daleč od Agrigenta, naseljuje pa ga približno 18.000 ljudi. Doslej ni bilo o njem ničesar slišati, sedaj pa je njegovo ime naenkrat in nekako senzacionalno planilo v ospredje • Krajevni občinski svet je včeraj soglasno odobril resolucijo, ki proglaša celovito občinsko ozemlje za »de-nuklearizirano«, kar z, drugimi besedami pomeni, da na njem nihče ne bo smel namestiti kakšne raketne baze. Američanom to seveda ne more biti po godu. Tem manj, ker so svetovalci sprejeli omenjeno resolucijo na predlog komunistov, razen tega pa še sklenili poimenovati eno ulico po nedavno umrlem generalnem tajniku Komunistične partije Italije Enricu Berlinguerju. Občinski svet v Riberi je takole sestavljen: demo-kristjarum*je trinajst, komunistov ravno tako trinajst in socialistov pet, republikanci pa imajo enega predstavnika. Župan je Stefano Vacante, socialist. Svetovalci KPI so resolucijo predložili na osnovi predloga Stalnega odbora za mir, v katerem so politični, kulturni in sindikalni delavci ter en duhovnik. Oropali milansko banko: zajeli so jih v Španiji MILAN — Leteči oddelek milanske kvesture je ob zaslombi Interpola, to je mednarodne policije, v sredo stopil na prste šestim članom roparske tolpe, ki je 20. maja odnesla iz ca-veauja tukajšnjega denarnega zavoda Banca provinciale lombarda dragocenosti iz varnostnih skrinjic v vrednosti več milijard lir. Zlikovce so zajeli na plaži španskega mesteca Cartagena. To so: Salvatore Vitiello (40 let), zapriseženi stražnik, ki je usodne noči bil v službi v omenjeni banki, njegova ljubica Lidia de Cesare (35 let), Franco Lapenna (38), Emanuele Augnili (32), Claudio Tega (32), ki je policiji že dolgo trn v peti kot nepoboljšljiv ropar in razpečevalec ma mil, ter Giovanni Vassallo (28 let). Medtem agenti iščejo še dva človeka. Policiji je pri odkritju krivcev nehote pomagala Lidia de Cesare, ki so jo policisti že prej zasledovali. Roparji so se vkrcali na jahto v Raven-ni, z njo nekaj časa križarili po Sredozemlju, nato pa pristali v Car-tageni. Vitiello, o katerem je šel glas, da je vzoren družinski gospodar, je izginil dan po ropu. O vzgoji človeka RIM — Kako je kaj s človekovo vzgojo? Kaže, da bolj slabo, to pa zato, ker ne prihaja do prepletanja in vzajemnega dopolnjevanja med različnimi kulturnimi, etničnimi in družbenimi značilnostmi, ki razlikujejo prebivalce te ali one države na svetu. Ne samo, kakovostnemu slabšanju vzgoje naj bi botrovale tudi različnosti med posameznimi politično - razvojnimi modeli. Do teh ugotovitev so prišli na petem svetovnem kongresu o tako imenovani komparativni vzgoji, ki ga je prirédil v Rimu Svetovni svet družb za obravnavanje komparativne vzgoje s sedežem na pariški Sorboni. Italijo je na kongresu zastopala delegacija študijskega centra za človekov razvoj CEU, drugače pa so bila navzoča množična odposlanstva kar iz 82 držav, ki so jih sestavljali znameniti pedagogi Kongresisti so prišli do zaključka, da je nujno treba izoblikovati novo metodologijo vzgoje, takšno, ki bi jo bilo mogoče aplicirati v vseh državah. Predstavili so tudi nekakšen svetoven znanstveni vzgojni načrt, ki predvideva etnično in kulturno integriranje. Integriranje kot obogatitev ali kot asimilacijo? Duhovnik gverilec Med filipinskimi uporniki, ki se borijo zoper Marcosovo diktaturo, je tudi du-hovnik Conrado Bellweg. Vidimo ga oboroženega na hribovitem območju Ralinga. V ozadju tipični riževi nasadi. (AP) Vrtoglava odškodnina za prometno nesrečo LOS ANGELES — Devetintridesetletna profesorica Marilyn Reagins se t je leta 1978 hudo ponesrečila: dostavno vozilo, v katerem se je peljala, je zaradi napake v avtomobilski gu mi zaneslo s ceste in se je prevrnilo, pri čemer se je nesrečnica tako hudo poškodovala, da je ostala paraliziranih rok in nog. Tožila je tovarno Rockwell and Western Wheel, v kateri ja furgon bil zgrajen, kakor tudi tovarno, v kateri so izdelali avtomobilsko gumo. Sodišče ji je dalo prav in prejela bo nič manj kot 7,5 milijona dolarjev ali kakih 13 milijard lir odškodnine. Tovarna avtomobilskih gum bo od tega izplačala 4,5 milijona dolarjev in tudi ni vložila priziva zoper razsodbo. V Združenih državah Amerike zlepa ne pomnijo tako vrtoglave odškodnine. MIKI MUSTER: (28.) Trije hribolazci Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL panto iiEZzai ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona St. 308 z dne 29/5/1982. PERILO TRST — Ul. Mazzini 46 kakovost — cena in bogata izbira za vse okuse in vseh velikosti Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehniko ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REK NABREŽINA CENTER Telefon 200123