Ljubljana, petek 22. septembra I939 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. IX). Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78. Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. v Aziji V soboto, ob zaključku prejšnjega tedna, je prišlo poročilo, da se je med Tokiom in Moskvo sklenilo mirovno stanje. Na fronti med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo naj odslej vlada premirje. Čete naj ostanejo na sedaj zavzetih pozicijah, a kasneje naj posebna komisija dokončno začrta meje med obema državama po spornem teritoriju. Ta sporazum je vzbudil ogromno pozornost po svetu in pomenil največjo senzacijo ob koncu tedna. Stavili so ga v isto vrsto s sporazumom, ki ga je bila ob koncu avgusta sklenila Nemčija s sovjetsko Rusijo v obliki nenapa-dalnega pakta. Rusko-japonsko premirje je bilo komaj podpisano, ko je svet vrgla še večje presenečenje druga vest: vpad sovjetskih oboroženih sil v Poljsko, s ciljem, da zavzamejo beloruske in ma-loruske teritorije. Ta novica je bila kot poplava, ki je takorekoč pokopala vse pod seboj, prevzela ves interes politične javnosti, ki so zamjo vsi drugi dogodki stopili v ozadje. Brez dvoma je, da ni prav nobene nevarnosti, da bi se orjaška važnost tega dogodka precenjevala, dasi je zaenkrat še skrivnost, ki hrani v sebi še neverjetno veliko množino možnosti in novih senzacij. Vendar ostane tudi sporazum Moskve z Japonsko dejstvo, ki ima svojo veliko veljavnost, saj je tako rekoč le člen v seriji očividno istosmernih dogodkov. Povsod je še v svežem spominu, kako ogromno presenečenje je povzročil ru&ko-nemški nenapadalni pakt še prav posebno na Japonskem. Saj je imel za posledico tudi zelo vidne zunanje reakcije, med njimi novo vlado in spremembe domala na vseh vodilnih mestih v vojaškem in političnem področju državnega vodstva, V Toikiti je zavladal strah glede bodočnosti, kajti smatrali so, da je dobila Sovjetska Unija s tem paktom proste roke v vzhodni Aziji, pa so zato pričakovali, da bo Moskva izrabila priliko ter pritisnila na Japonsko. Za tem pričakovanjem je bila domneva, da se je Rusija z nenapadalnim paktom odvrnila od Evrope in jo prepustila razračuna-vanju drugih sil, sama pa da se bo držala v rezervi ter jo izkoristila kvečjemu na Daljnem vzhodu. Zgodilo se je drugače. Rusija je sklenila z Japonsko sporazum, ki pomeni pomirjen je. Še posebej se naglaša, zlasti z japonske strani, da se sklenjeno premirje nanaša samo na en del sporov, samo na bojno področje ob mandžursko-mongolski meji, pa da je vrh tega samo premirje z obvezo, da se tu kasneje določi meja po posebni komisiji. Vsi ostali problemi ostanejo odprti, zakaj sporne zadeve med obema državama se s tem niso likvidirale. Je -pa seveda jako verjetno, da bodo z obeh strani že v bližnji bodočnosti pristopili tudi k urejanju teh zadev, tako da bi se dosegla osnova za sklep nena-padalnega pakta. S sklenitvijo premirja se je položaj na Daljnem vzhodu nedvomno popravil, kar se tiče razmerja med Rusijo in Japonsko. Toda značilno je, da na Japonskem ni zavladalo toliko olajšanje, kakor bi bilo pričakovati. Kakor so v Tokiu z nezaupanjem vzeli na znanje vesti o nemško-sovjetskem nenapadal-nem paktu, tako se zdi, da tudi sedaj ne zaupa jo popolnoma doseženemu premirju. Saj je prav sedaj leto dni, odkar je bilo tudi sklenjeno premirje med Japonci in Rusi, sredi avgusta lete 1938, po velikih borbah na Čangku-fengu; vidi se tedaj, da take stvari na Daljnem vzhodu ne držijo vedno dolgo. Moglo bi se zgoditi, da bo to pot stvar drugačna in da gre za preobrate orjaških dimenzij. Toda prav v tem pogledu so na Japonskem še skeptični. Kljub temu prinaša premirje, v sedanji situaciji Japonski olajšanje v vsakem primeru. Predvsem se zdi, da ji pušča proste roke za borbo zoper Kitajsko. Zelo mnogi napovedujejo, da ba japonska vlada izrabila priliko ter udarila sedaj z vso silo na vojsko maršala Čangkajšeka ter skušala streti njen odpor čim prej. In res že prihajajo poročila, da so se začeli novi boji na frontah v notranjosti Kitajske, kjer je vladal mir že več mescev. Iz kitajskega nacionalnega tabora prihajajo glasovi, ki kažejo zaskrbljenost ob priliki rusko-japonskega sporazuma. Jasno se razvidi iz teh vesti, kako računajo v okolici Čangkajšeka s povečanjem japonskega vojaškega pritiska. Saj se je kitajsko stališče poslabšalo že s tem, da se je vnela v Evropi vojna in mora doba vi j an je orožja in drugih potrebščin pojenjati. S tem, da so Japonci dobili proste roke od strani Rusije, pa se je kitajski položaj nedvomno še bolj poslabšal. Resnica je sicer, da se tiče premirje samo mandžurskomongolske-ga mejnega ozemlja, pa da bi mogli Rusi kljub temu še vedno posredno pomagati Kitajcem. Toda tako opravičilo ima jako slabe strani, saj ne more izbrisati dejstva, da bodo mogli Japonci sedaj odpoklicati svoje čete iz Man- Calinescu - žrtev atentata Vierai ob 14. so prittaši razpušiene „Železne garde" ustrelili predsednika rumunske vlade — Atentatorji že aretirani — V Rumuniii popoln red in mir Bukarešta, 21. septembra, br. Danes ob 14. so zahrbtno umorili predsednika rumunske vlade Armanda Calinesca v bližini njegovega stanovanja. Morilce, člane bivše »Železne garde«, so aretirali. O atentatu je rumunska agencija objavila naslednje podrobnosti: Ministrskega predsednika, ki se je vozli s svojim avtomobilom in ga je spremljal neki policijski komisar, so nenadno obkolili trije avtomobili. Prvi je zavozil pred Calinescov avto in se mu postavil počez na pot, tako da je moral obstati. Tedaj so iz obeh drugih avtomobilov, ki sta v naglici privozila na obe strani predsednikovega voza, pripadniki »Železne garde« pričeli streljati na Calinesca. Prvi je bil ubit Calinescov spremljevalec. Šofer je bil hudo ranjen. Ministrskega predsednika samega je zadelo 11 strelov, med njimi trije v obraz. Uro po dogodku so se vsi člani vlade zbrali v palači Cotroceni, kjer se je pod vodstvom kralja Karola takoj sestal kronski svet. Seja je trajala do 18. ure. Za novega predsednika vlade je imenovan general Argirescu, bivši vojaški ataše v Tokiu. Na seji ministrskega sveta so bili sprejeti vsi potrebni sklepi za ohranitev reda in miru v državi. Ministrski svet je obenem znova potrdil odločnost Rumunije, da ostane strogo nevtralna. Pokojni Calinescu je bil v preteklem marcu imenovan za ministrskega predsednika, ker se je v borbi proti ilegalni Želenzi gardi izkazal za izredno odločnega moža. Borbo proti tej organizaciji, katere zveze s tujino so bile že ponovno dokazane, je nadaljeval odtlej še z večjo odločnostjo in je dosegel, da je bilo njeno delovanje vse do poslednjih dni popolnoma paralizirano. Vprav včeraj pa je rumunska policija v krajih ob rumunsko-poljski meji odkrila novo zaroto, v katero je bilo zapleteno tudi večje število pripadnikov nemške manjšine. Namen zarote je bil, priključiti vso rumunsko obmejno pokrajino Nemčiji, čim bi se nemške čete pojavile na rumunski meji. To se pa ni zgodilo, ker so medtem že oddelki ruske vojske zavzeli vse poljsko področje ob rumunski meji. Rumunska policija je bila obveščena o tej zaroti baš od beguncev, ki so včeraj pred Rusi pribežali preko meje. Morilci aretirani Bukarešta, 21. sept. br. Policija je do večera aretirala že vse atentatorje. Nekemu atentatorju je uspelo priti na radijsko postajo in razglasiti atentat. Nato je bil tudi on aretiran. Po vsej državi so bili izdani strogi varnostni ukrepi. Telefonski promet med Rumu-nijo in tujino je bil za nekaj ur prekinjen. Bukarešta, 21. sept. br. Kakor se do-znava, sta dva izmed atentatorjev na begu izvršila samomor v trenutku, ko jima je bila policija že za petami. Advokat Dimitrescu organizator atentata Bukarešta, 21. sept. br Nocojšnji listi poročajo: Dosedanja preiskava je džurije ter jih znova zastaviti na kitajskih bojiščih zoper sile maršala Čangkajšeka. Ker se pričakuje, kakor se poroča tudi z uradnih japonskih mest, da bo sklenjeno premirje olajšalo sporazum tudi v ostalih spornih zadevah, ki jih med obema državama ni malo, je pričakovati, da se bo položaj Kitajcev obračal na slabše še najprej. | ugotovila, da je atentat na ministrskega predsednika Calinesca organiziral bukareški odvetnik dr. Dimitrescu, eden izmed voditeljev Železne garde. Aretiranih je bilo šest atentatorjev, dva pa sta na begu izvršila samomor. Berlin, 21. sept. w. (DNB). Politični krogi v Beogradu izražajo mnenje, da so atentatorje, ki so ubili rumunskega ministrskega predsednika Calinesca, najeli Angleži, da bi na ta način odstranili tega zagovornika rumunske nevtralnosti. Armand Calinescu Armand Calinescu se je že v svojih mladih letih posvetil politiki tn vstopil v narodno kmečko (zaranistično) stranko. Njegov ugled in vpliv je hitro rasel. Ko je bil Maniu izvoljen za predsednika stranke, je Calinescu vzel to na znanje z izrecnim pogojem, da stranka ne bo razvijala protidi-nastične propagande. Ko je kralj Karol 28. decembra 1937 poveril voditelju krščanskih nacionalistov Gogi sestavo nove vlade, je Calinescu prevzel notranji portfelj ,nakar ga je narodna kmečka stranka izključila. Po padcu Gogovega kabineta 10. februarja 1938. je Calinescu obdržal notranji resor tudi v kabinetu patriarha Mirona Cristee. Calinescu je bil najhujši nasprotnik na-rodno-socialističnega gibanja v Rumuniji, Njegove pristaše, združene v organizaciji pod imenom »železna garda«, je brezobzirno preganjal. V poletju 1938 je stranko razpustil in zaprl vse voditelje »železne garde«. Ko je bil v za&etsu decembra 1938. vodja »železne garde« Codreanu ustreljen, so pristaši »železne garde« raztrosili po Bukarešti letake z napisom: »Trepetaj pred nami Calinescu!« Toda Calinescu se ni dal ustrahovati, temveč je še poostril ukrepe proti s železni gardi«. Calinescu, ki je užival neomejeno zaupanje kralja, je pri rekonstrukciji vlade dne 1. februarja 1939. ne samo obdržal vodstvo notranjega ministrstva, temveč je prevzel še vojno ministrstvo in postal podpredsednik ministrskega sveta. Po smrti ministrskega predsednika patriarha Mirona dne 6. marca 1939 je postal Calinescu ministrski predsednik. Rumunija se pogaja z Rusijo ? Rim, 22. septembra, b. Poročevalci italijanskih listov v Budimpešti poročajo, da pripravlja Rumunija po informacijah madžarskih krogov pogajanja z Rusijo. V zvezo s tem se spravlja predvsem odhod turškega poslanika v Bukarešti v Ankaro, kjer je imel pred odhodom turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvo daljše razgovore ž njim, ki so se nanašali med drugim tudi na ureditev rumunsko-ruskih odnošajev. Baje je prinesel posla- nik s seboj zelo podrobno izdelane rumunske predloge ruski vladi, ki naj bi jih turški zunanji minister odnesel s seboj v Moskvo. V madžarskih političnih krogih zasledujejo ta diplomatski razvoj v svoji soseščini z največjim zanimanjem, pri čemer poudarjajo miroljubne namene Madžarske napram Rumuniji, kar dokazuje med drugim že sama okolnost, da spada Madžarska med one redke države, ki niso izvedle mobilizacije m ki so vojaško najmanj pripravljene. Dokazujejo to tudi zagotovila, ki jih je dala madžarska vlada Angliji na izrecno zahtevo angleškega poslanika v Budimpešti, Po informacijah italijanskih listov beležijo v madžarskih krogih z velikim zadovoljstvom vesti, po katerih je Italija podvzela pobudo za novo balkansko mirovno fronto, odnosno se je odločila, da podpre vsa balkanska prizadevanja za novo medsebojno ureditev odnošajev v tem predelu Evrope, ki naj bi zajamčila vsem balkanskim državam mirnejši razvoj v bližnji bodočnosti ne glede na pretrese v drugih delih Evrope. Nov romunski poslanik v Moskvi Moskva, 21. sept. o. Za rumunskega poslanika v Moskvi je bil imenovan Davi-descu, kar tolmačijo za željo Rumunije po vzpostavitvi tesnejših odnošajev z Rusijo. R00SEVELT0VA POSLANICA KONGRESU Predsednik Zedinjenih držav je predložil včeraj parlamentu spremembo sedanjega nevtralnostnega zakona — Geslo vseh Američanov: Ameriko je treba obvarovati sedanje vojne Washington, 21. sept. s. Danes se je sestal ameriški kongres nn izredno zasedanje. Ob 15. uri ameriškega časa (20. srednjeevropskega časa) je prezident Roosevelt v tričetrturnem govoru predložil kongresu spremembo sedanjega ameriškega nevtralnostnega zakona. Roosevelt je opisal razvoj mednarodnega položaja tekom zadnjih let in nato poudaril: Amerika je storila vse, da prepreči vojno. Ko pa se je vojna vendarle začela, moramo storiti vse, da ne bomo zapleteni vanjo. Prepričan sem, da se nam bo to tudi posrečilo. Prepoved izvoza orožja je spravila Ameriko že v napoleonskih vojnah v veliko nevarnost Država sama je prišla v nevarnost gospodarskega propada, in je bila vrh tega še potegnjena v evropske konflikte. Obžalujem, da je bil leta 1934 sprejet nevtralnostni zakon in obžalujem, da sem ga podpisal. Sedaj zahtevajo realni interesi miru, nevtralnosti in varnosti Zedinjenih držav odpravo prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav. Zakon, ki je sedaj v veljavi, je nekon-sekventen, ker dovoljuje na eni strani izvoz živeža in surovin, na drugi pa prepo- veduje izvoz orožja in gotovih izdelkov. Odprava nevtralnostnega zakona bi povečala industrijsko produkcijo v Ameriki in bi s tem služila tudi varnosti Amerike. Ce pa so nasprotniki nevtralnostnega zakona dosledni, naj prepovedo izvoz sploh vsakega blaga iz Amerike. Saj so vojujočim se državam ravnotako potrebni živež in surovine, kakor protiavionski topovi in bombe proti podmornicam. Sedanji nevtralnostni zakon predvideva da smejo vojujoče se države živež voziti na svojih lastnih ladjah kar lahko povzroči konflikt. Predlaga, da kongres skupno z odpravo prepovedi izvoza orožja obenem določi, da ameriške ladje ne smejo v vojne cone razen na lastni riziko, da ameriški državljani ne smejo potovati v države, ki se nahajajo v vojni, ter da se prepovedo vojni krediti vojujočim državam. Ta sprememba zakonov bo nudila Ameriki mnogo večjo varnost, kakor pa sedanje stanje. To je pot miru. Roosevelt je nato omenil še varnostne ukrepe, ki jih je podvzela Amerika ob začetku vojne. Vsi so bili v okviru že obstoječih zakonov. Zaenkrat ne bom prosil za nova pooblastila ni pa izključeno, da bo to v prihodnjih mesecih potrebno. Vodi me ena misel, ki mora biti v srcih vseh: obvarovati Ameriko sedanje vojne. Prosim vse poslance in senatorje, da ostanejo vsi do začetka rednega zasedanja kongresa v V/ashingtonu. V vsakem primeru nevarnosti za Zedinjene države ali v primeru potrebe, da se izdajo novi zakoni, bom takoj zopet sklical kongres na izredno zasedanje. Pozivam kongres, da pokaže z dejanji, da so Američani narod enega duha. Vseameriska konferenca v Panami Panama, 21. septembra. AA. (Havas) V soboto bo uradna otvoritev vseameriške konference, ki se je bo udeležilo 18 delegacij. Na svečani seji v soboto bo samo izvolitev predsednika. Nato bodo izvoljeni odbori, katerih seje bodo tajne. Konferenca bo razpravljala tudi o ohranitvi ameriške nevtralnosti ter proučila gospodarske probleme, ki so nastali v zvezi z evropsko vojno. Seja, na kateri bo ameriški delegat Samuel Walles definiral politiko Zedinjenih držav, bo javna. Daladier je obrazložil, zakaj se bori Francija Snoči je francoski ministrski predsednik po radia govoril francoskemu narodu o ciljih vojne Pariz, 21. sept. b. Nocoj ob 20.30 je govoril v francoskem radiu ministrski predsednik Daladier. V svojem govoru, namenjenem francoskemu narodu, je utemeljeval, zakaj je Francija intervenirala v sedanji vojni na strani Poljske. V podrobnostih je izvajal med drugim: Dvajset dni smo v vojni. Vsak večer bi hotel stopiti pred vas in vam poročati o diplomatskem in vojaškem položaju ter tako upravičiti vaše zaupanje vame. Nisem sfantaziran voditelj svojega naroda, temveč imam le nalogo, da vodim svoboden narod in da ostanem v vsem svojem delu človek. Bil sem te dni na bojišču. Tu sem se prepričal o visoki vrednosti našega vrhovnega poveljstva. Videl sem pogum in vztrajnost našega vojaka. Naši vojaki vedo, zakaj se bore. Oni se bore, ker nam je bila vojna vsiljena. Trikrat smo morali samo letos mobilizirati in odtrgati naše državljane od svojega dnevnega dela in od svojih družin. Naši vojaki pa vedo, da se bore, ker nočejo, da bi bila Francija razrušena in podvržena terorizmu. Po zasedbi Avstrije in ČSR. je sedaj prišla na vrsto Poljska. Vsi napori Francije in njene zaveznice Anglije, posredovanje Italije in pobude iz Amerike so propadli samo zato, ker je bilo uničenje Poljske že v naprej določeno. Nad Poljsko se je zrušila te dni nevihta jekla in železa, toda poljski narod je v svoji borbi izkazal svoje junaštvo. Po prvih neuspehih, ki gredo na račun tega, da ni bila še izvršena poljska mobilizacija in da se je poljska armada znašla nasproti veliki tehnični premoči sovražne vojske, se bore Poljaki dalje z vsem elanom in veliko hrabrostjo, celo proti tankom in oklopnim vozilom. Svoje borbe niso ustavili niti tedaj, ko je Rusija po tajnem dogovoru z Berlinom vdrla na poljsko ozemlje. Se par dni pred svojo odločitvijo je Hitler nastopil s predlogi o plebiscitu in tako dalje, dasi je imel že v rokah tajni dogovor z Rusijo o razdelitvi Poljske. Sedaj, ko se nam zagotavlja, da bodo spoštovali naše meje, jim po vsem, kar je bilo, ne moremo več verjeti. Potrjuje nas v tej neveri tudi knjiga »Mein Kampf«, saj je v njej zapisano, da je treba izolirati Francijo. Znane pa so nam še druge podrobnosti o nemški propagandi, ki je hotela razdvojiti ne le Anglijo in Francijo, temveč tudi sam francoski narod. Toda pri nas ni izdajalcev! Mi smo svoboden, zedlnjen narod, ld si je zapisal za svoje življenjsko geslo: Svoboda ali smrt! Nemška propaganda pravi, da hočejo samo Angleži vojno, toda Nemci dobro vedo, da je vojaško sodelovanje Anglije s Francijo v vsakem pogledu popolno, tako na morju, kakor na suhem in v zraku. Razen tega spajajo obe državi isti ideali svobode in člo-večanstva. Še bolj smešno od poskusov razdvojitve Anglije in Francije pa je hujskanje Francozov proti lastni domovini. Take metode pri nas ne morejo uspeti, ker vzbujajo samo odpor in še večjo odločnost našega naroda, ki mu nihče ne more iztrgati ljubezni do Francije. Ta ljubezen je delala čudeže vselej, kadar smo bili v nevarnosti. Smo v vojni, ker nočemo biti sužnji! V boj pa smo šli z geslom: Do konca, do popolne zmage! Borili se bomo, dokler ne bo nade v dokončni mir, v katerem ne bo mesta za poskuse hegemonij. Izkušnja bo huda. Potrebne bodo velike žrtve, toda Francija je v nevarnosti vselej pokazala odlične sposobnosti tako v moralnem, kakor v materialnem pogledu. V nas je zaupanje in zavest, da bomo uničili vse poskuse hegemonije v Evropi, da bo zmaga naša. Francija je zgrabila za orožje iz razlogov pravice in človečanstva in bo zato zmagala! Herriotov govor na banketu Ameriškega kluba Pariz, 21. septembra. AA. (Havas) Predsednik poslanske zbornice Herriot je imel govor na banketu Ameriškega kluba. Med drugim je dejal: Ta trenutek veljajo naše misli Poljski, ki preživlja tako težke ure, ko se bori za svojo neodvisnost. Poljska je mučeniška dežela. Njeni sinovi s čudovito hrabrostjo izpolnjujejo svojo dolžnost. Usoda Poljske in boj njenih sinov zbuja občudovanje. Poljska je živela in bo spet živela Francija in Velika Britanija sta šil v vojno, da branita duha pravice in morale. Herriot se je nato obrnil k Američanom, ki so prišli na banket, in rekel: Poglejte si zemljevid Evrope. Videli boste, da so nekateri njeni deli v plamenih. Državljani Zedinjenih držav so sicer zemljepisno daleč od vseh evropskih dogodkov, vendar spoštujejo resnico in pravico in zato ne morejo biti nebrižni. Preživljamo usodne dni. Potrebno je, da gledamo stvari takšne, kakršne so. Reči moramo, da je človeštvo prišlo v fazo, ki pomeni preobrat v zgodovini. V nevarnosti so pravica, zakoni, pogodbe, vera, čast in morala, v nevarnosti so človeška življenja Iz-prašujemo se celo, ali ni v nevarnosti civilizacija. Govorim kot svoboden človek svobodnim dižavljanom Zedinjenih držav, prepričan, da bodo tudi državljani te države, ki sem jo zmerom občudoval, skupaj z nami branili pravico in svobodo. Boks-math v Detroitu New York, 21. septembra. AA. (DNB) V borbi za svetovno prvenstvo v boksu težke kategorije v Detroitu je zmagal Joe Luis nad Bonom Pastorjem v 11 krogu s knock-outom. Tako je Luis obdržal svoj naslov svetovnega prvaka. Varšavska posadka odbija napad za napadom Nemci ujeli Posedaj okoli 250.000 Poljakov - Boji v Varšavi, Modlinu in pri Gori Kalvariji se nadaljujejo Prodiranje Rusov proti deanarkacijski črti Berlin, 21. sept. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo danes o operacijah na vzhodnem bojišču naslednje vojno poročilo: Še zmerom ni mogoče popolnoma presoditi rezultatov bitke ob viselskem boku. Včeraj popoldne se je število ujetnikov dvignilo na 170.000 in še zmerom narašča. Nemška vojska je pri teh bojih doslej zaplenila 320 topov in 40 bojnih vozov. Na poljski strani se je doslej udeleževalo te bitke 9 divizij, oddelki nadaljnjih 10 divizij in tri konjeniške brigade. V bojih na jugu pri Zamošču in Tomašovu so nemške čete ujele večje poljske oddelke. Med drugimi se je tam predal tudi poveljnik južne poljske armade. Ujetih je bilo 60.000 ljudi ter zaplenjenih 108 lahkih, in 22 težkih topov. V bojih okrog Gdinje je število ujetnikov narastlo na 350 oficirjev in 12.000 mož, a plen na 40 topov. Odpor sovražnika se nadaljuje še v Varšavi, v Modlinu in jugovzhodno od Varšave pri Gori Kalvariji ter na polotoku Hel. Prihodnje dni bo vrhovno poveljstvo izdalo pregledno poročilo o dosedanjem vojnem pohodu na Poljsko. Pdlfiko vojno poročilo Varšava, 21. sept. br. Poljsko uradno vojno poročilo pravi, da je poljska pehota snoči v vzhodnih predmestjih Varšave iz-vojevala veliko zmago nad Nemci, ki so tam v zadnjih dveh dneh pripravili svojo ofenzivo z bobnečim ognjem iz najtežjih topov in so včeraj dejansko prešli v napad. Več zaporednih napadov nemške pehote, ki je bila pod zaščito tankov in oklopnih avtomobilov je bilo krvavo odbitih. Na zapadu Varšave je bil prav tako dosežen znaten defenzivni uspeh. Varšava, 21. septembra. AA. (Havas) Poveljmštvo obrambe Varšave je ponoči po radiu sporočilo: Naši oddelki so za-padno od neposrednih predmestij Varšave ter na severnem sektorju po borbi na bajonet utrdili svoje položaje. Konjenica je sodelovala v borbi ter ujela več nemških motoriziranih oddelkov. Pred predmestjem Ohote so naše čete odbile sovražnikov napad ter zaplenile 3 težke in 7 lahkih strojnih pušk. Morala naših čet je odlična. Nemška letala so danes trikrat bombardirala Varšavo ter porušila muzej, kr. dvorec, akademijo za telesno vzgojo ter številna druga poslopja v središču mesta. Ljudskih žrtev je na stotine. Ob 22.30 je mestni komandant polkovnik Lipinski izjavil po radiu: Danes so naši oddelki napredovali. Položaj se je zbolj-šal Naša konjenica in oddelki obrambe so izvršili napade. Pokazalo se je ponovno, da je naš vojak, kadar se bori z nemško pehoto, boljši kot nemški. Z naskokom smo vrgli sovražnika iz Prage ter mu prizadeli težke izgube. Imeli smo tri le-taske napade. Tretji napad je bil med 17. in 18. uro ter je 40 letal napadlo središče mesta. Naša protiletalska obramba je sestrelila 7 sovražnih letal. V toku popoldneva se je v mestu slišalo grmenje težkih topov. Granate so padale v mesto ter ubile in ranile veliko število ljudi. Središče mesta gori. Rsisko vojm poročilo Moskva, 21. septembra. AA. Rusko vojno poročilo z dne 20. septembra pravi: V toku 20. septembra je sojetska vojska potisnila ponovno nazaj poljske čete ter zavzela v zapadni Beli Rusiji Grodno, v zapadni Ukrajini pa Kovel in Lvov. Od 17. do 20. septembra so sovjetske čete razorožile tri poljske divizije, dve konjeniški brigadi in veliko število malih poljskih edinic. Po podatkih, s katerimi doslej razpolagamo, ki pa še niso popolni, je bilo ujetih 60.000 poljskih vojakov in častnikov. V Vilnu, Baranovičih in Molodečnu smo zaplenili vse topove in municijo. Med plenom je 280 težkih topov in 120 letal. Bukarešta, 21. sept. s. Po poročilih iz Poljske postopa ruska vojska z ujetimi poljskimi vojaki zelo obzirno. Rusi poljske vojake samo razorožijo, potem pa pustijo na svobodi. Kovno, 21. sept. s. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da pogajanja med Nemčijo in Rusijo za določitev novih mej na Poljskem še niso končana. Nemška delegacija prispe danes v Moskvo Moskva, 21. sept. br. Agencija Tas poroča, da bo nemška vojaška delegacija, ki je s posebno misijo odpotovala iz Berlina v Rusijo, jutri prispela v Moskvo. Delegati bodo že jutri sprejeti na Kremlju, kjer se bodo sestali z Molotovom in Vorošilovom. Razpravljali bodo o tehničnih problemih v zvezi z določitvijo rusko-oemške meje. Varšavo brani lo divizij New York, 21. sept. s. Po ameriških cenitvah brani Varšavo deset poljskih divizij. Varšava, 21. sept. br. Varšava je bila danes znova močno obstreljevana od nemškega težkega topništva. Predsedniška palača je že vsa razdejana. Granate so danes udarile tudi v magistrat, na Belvedere in še v nekatera druga javna poslopja. Rusi na poljsko-rumunski in madžarski meji Bukarešta, 21. sept. br. Ruska vojska je davi zasedla vso bivšo peljsko-rumunsko mejo. Prav tako so ruske čete zasedle vso mejo napram Madžarski v bivši Podkar-patski Rusiji. Dva poljska generala padla Bukarešta, 21. septembra. AA. (Havas) Po vesteh iz poljskega vira sta padla dva generala, ki sta se v toku zadnjih dni borila na čelu svojih čet: general Skotni-ski, ki je poveljeval konjeniški brigadi ter krakovski general Mond. Gdinja * Gotenhafeti Berlin, 21. sept br. S posebnim dekretom jg državni kancelar Hitler z današ- . njim dnem prekrstil dosedanjo poljsko luko Gdinjo v Gotenhafen. Hitlerjev sestanek z Goeringom v Gdynji Berlin, 21. sept. br. (DNB). Kancelar Hitler si je danes ogledal bojišča v Gdansku in okolici, zlasti na Westerplatte. Po tem ogledu se je odpeljal s šolsko ladjo »Schles-wig-Holstein« v Gdinjo, kjer se je sestal z maršalom Goringom, ki mu je poročal o tekočih zadevah. v Beloruski poslanec Pimonov umorjen Riga, 21. sept. br. Iz Vilna poročajo, da je bil beloruski poslanec v poljskem parlamentu Pimonov v pretekli noči na svojem posestvu ubit. Pimonov je bil edini parlamentarni zastopnik Belorusov v Poljski. Umor je izzval v beloruskih krogih veliko pozornost. Splošno sodijo, da je zločin dejanje novih političnih elementov, ki se pojavljajo v beloruskem javnem življenju. Francoske in angleške nade glede Rusije Rim, 22. septembra, b. Po tukajšnjih informacijah iz Londona in Pariza je bila današnja presoja evropskega položaja v obeh zapadnih prestolnicah mnogo opti-mističnejša in mirnejša kakor takoj po ruski intervenciji na Poljskem. V tej ali oni obliki izražajo danes skoro vsi angleški listi domneve, da dosedanje rusko postopanje v nemško-poljskem konfliktu še ne izključuje možnosti, da bi se utegnila v kasnejšem razvoju Rusija vendarle znajti v istem taboru z zapadnima velesilama. To domnevo so danes izrazili tudi oficiozni »Times«. Podobna presoja položaja se opaža tudi v Franciji, tako v oficioznlh kakor drugih francoskih listih. Zanimivo je, da so bili danes v francoskih listih vsi neugodni komentarji o Rusiji pobeljeni, iz česar bi se dalo sklepati, da ne želi vlada v naprej prejudicirati svojega stališča napram Moskvi, temveč da hoče slej ko prej Pariz, 21. sept. br. Francosko vojno poročilo št. 34, ki ga je vrhovno poveljstvo izdalo davi, pravi, da je lokalno prišlo do akcij prednjih čet. Na obeh straneh je topništvo nenehoma obstreljevalo nasprotne postojanke. Po vesteh iz Basela je nemško težko topništvo hudo obstreljevalo posebno francoske postojanke na vzhodu in na zapadu Saarbriickna. Tam je več oddelkov nemške pehote pod zaščito tankov z nekaj zaporednimi napadi skušalo Francoze potisniti nazaj, da bi se tako zmanjšal njihov pritisk na posarski industrijski center. Vsi napadi so bili odbiti. V pretekli noči je bilo opaziti premikanje francoske pehote in motoriziranih sil neposredno za francoskimi prednjimi postojankami. Francozi se za fronto koncentrirajo in pripravljajo na nov sunek proti glavnim utrdbam Siegfriedove črte. Pariz, 21. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 36. vojno poročilo: V splošnem je dan potekel mirno. Sovražno topništvo je bilo južno Saarbriickna močno v akciji. Naša izvidniška letala so kljub slabemu vremenu in kljub obstreljevanju sovražnega protiletalskega topništva izvršila svoje naloge. London, 21. sept. AA. (Reuter) Listi komentirajo potek vojnih operacij na zapadu ter naglaša j o, da ni treba pričakovati nobenih presenečenj. Javnost mora potrpežljivo počakati na razvoj dogodkov, ki jih angleške in francoske oblasti pripravljajo z največjo energijo in točnostjo. »Times« pravijo, da je glavno, da se angleške čete in orožje čimprej pošljejo tja. kamor je treba in kjer bodo stopile v akcijo, ko bo potrebno. Treba je dodati, da se na bojišču vrši organizacija v velikanskem obsegu. Francoske in angleške vojaške oblasti so svoj vojni načrt izdelale tako, da se bodo operacije izvajale postopoma in vedno močnejše, dokler ne dosežejo največjo silo. »Daily Mail« piše. da se angleške in francoske vojne sile pripravljajo po načrtu v največjem redu ter da bodo demokratične države vodile ofenzivo tako, da sovražnik ne bo imel prilike za majhne uspehe. To je najboljši odgovor na vse kritike in nestrpnost v gotovih krogih v Aneliii. New York, 21. sept. s. Ameriški poročevalci javljajo iz Franci i e. da se po vseh znakih priprave za veliko ofenzivo na francosko-nemški fronti bližajo koncu. Včeraj o polnoči je bila francoska mobilizacija končana. Nemško poročilo Berlin, 21. sept. br. Na zapadu so bili sestreljeni trije sovražni pritrjeni baloni in 8 sovražnih izvidniških letal. V ostalem ni bilo nikakih pomembnejših dogodkov. Deschanelov sin padel London, 21. sept. AA. (Reuter) Po vesteh nemških radio postaj je padel ob Saari sin pokojnega prezidenta francoske republike, Louis Deschanel. Pokopan je bil z vojaškimi častmi pri Neukirchenu. Nove nemške strojnice proti tankom Milan, 21. sept. z. Turinska »Stampa« poroča z zapadne fronte, da so začeli Nemci včeraj prvič uporabljati nove vrste strojnic proti tankom. Strojnice imajo kaliber 10.12 mm in so namenjene predvsem pustiti odprta vrata za vse nadaljnje kombinacije, ki U jih znabitl zahteval razvoj dogodkov. Moscicki in poljska vlada internirana Milan, 21. sept. z. »Corriera della Sera« poroča iz černovic, da so rumunske oblasti razorožile vse poljske oficirje in vojake, ki so prišli na rumunsko ozemlje, vendar pa jih ni internirala, marveč jim dovoljuje svobodno gibanje. Pač pa je predsedniku poljske republike Moscickemu in članom vlade določila bivališča, ki jih ne smejo svojevoljno zapustiti, da jim prepreči vsako politično delovanje na rumlinskem ozemlju. To je zahtevala Nemčija, ki je obvestila rumunsko vlado, da bi vsako drugačno postopanje smatrala za kršitev rumunske nevtralnosti. Bodoča usoda Poljske Basel, 21. sept. z. »Basler Nachrichten« poročajo iz Berlina, da so prturanjene vse vesti glede bodoče usode Poljske. O tem so se šele začela pogajanja med Moskvo in Berlinom. Spričo odpora, ki ga nudita poljska vojska in poljsko prebivalstvo v vsem okupiranem ozemlju, v berlinskih me-rodajnih krogih celo pozdravljajo, da je Rusija okupirala velik del Poljske, dasi s tem v Berlinu niso računali. Na ta način je Nemčiji olajšan njen vojaški položaj, ker bi bile sicer vezane na Poljsko še večje nemške armade, kakor so sedaj Računajo pa s tem, da bo morala Nemčija še dolgo imeti na Poljskem močno okupacijsko armado, ker ni izgledov, da bi se poljska armada, dasi je razkropljena in brez enotnega vodstva, tako hitro udala. Kakšna naj bo bodoča poljska država, o tem si berlinski merodajni krogi še niso na jasnem in je to vse v glavnem odvisno od stališča, ki ga bo zavzela Rusija. Po informacijah iz madžarskih diplomatskih krogov obstoja načrt, da bi se v enem delu bodoče poljske države osnovala avtonomna židovska država, v katero bi se izselili vsi Židje iz Nemčije, češke-moravskega protektorata in iz Slovaške. Ta židovska država bi bila popolnoma pod upravo Židov, ki bi se lahko tu svobodno udejstvo-vali v industriji in kmetijstvu. Z berlinske strani do sedaj še ni nikakega ofici-oznega potrdila teh informacij. V berlinskih krogih so dokaj presenečeni nad dejstvom, da je ruska armada zasedla vso bivšo poljsko-rumunsko in bivšo poljsko-ma-džarsko mejo. Nemčiji je na ta način onemogočen direkten dostop do Rumunije in bo v tem pogledu odvisna od naklonjenosti Rusije. za borbo proti tankom in oklopnim avtomobilom. To je menda ono tajno vojno orožje, ki ga je omenil Hitler v svojem gdanskem g voru, ko je dejal, da ima tudi Nemčija orožje, proti kateremu se Angleži ne bodo mogli boriti. Kar se tiče splošnega vojaškega položaja, na zapadni fronti, piše list, da Nemčija kljub zlomu poljske vojske še dolgo ne bo mogla premestiti z vdiodne fronte na zapadno fronto večjih vojaških oddelkov, kajti Poljska bo za Nemčijo še dolgo dobo vojna etapa in na zapadu se bo Nemčija slej ko prej omejevala na defen-zivo, opirajoč se pri tem na svoje utrdbe. Nemci ne zbirajo čet ob belgijski meji Bruselj, 21. sept. s. Uradna agencija Belga demantira kot poponoma netoC .e vesti o zbiranju nemške vojske na belgijski meji. Pogajanja Anglije z Dansko in Švedsko London, 21. sept. br. Iz Kodanja in Stock-holma sta danes odpotovaM v London dve delegaciji, ki se bosta v Londonu pogajali za novo ureditev trgovinskega prometa med Švedsko in Dansko ter Anglijo Delegaciji prispeta v London tekom jutrišnjega dne. Pogajanja se bodo takoj pričela. Vojaška pomoč dominionov Angliji London, 21. sept br Organizacija vojnih sil v Angliji in angleških dominionov se nadaljuje z vso naglico. Izdana je bila cela vrsta novih vojaških ukrepov, ki so bili nujno potrebni glede na najnovejši razvoj vojnega položaja v Evropi. O teh ukrepih je tisk objavil le neka.i manjših podrobnosti. kar je pač spričo vojnega režima v Angliji povsem razumljivo in utemeljeno. Danes se je zvedelo, da je avstralska vlada stavila angleški na razpolago že okrog 600 letalcev, oficirjev in podoficirjev, iz katerih so sestavili posadke šest letalskih eskader. Kanadska vlada v vcej naglici organizira ekspedicijsko vojsko, ki bo štela okrog 200.000 mož. V Južni Afriki so pričeli zbirati darove za Francijo in Anglijo. Doslej so nabrali milijon funtov sterlingov, s katerimi bodo nakupili živila za prebivalstvo obeh držav. V Novi Zelandiji se je razvoj vojne industrije tako zelo pospešil, da bo že v najkrajšem času dosegla svojo najvišjo kapaciteto. Angleško-francoska solidarnost s Poljsko Pariz, 21. sept. br. Angleški in francoski tisk danes navdušeno komentira včerajšnji Chamberlainov govor. Angleški listi naglaša jo, da se bosta Velika Britanija in Francija borili, dokler ne bosta dosegli svojih objavljenih vojnih smotrov. Anglija in Francija sta že izdali nove vojaške ukrepe, s katerimi si bosta nedvomno zagotovili popoln uspeh. Francoski listi poudarjajo francosko solidarnost z Anglijo in s Poljsiko. Tudi če bi bila Poljska sedaj premagana, bo takoj po zmagi spet ob-sevJJenfi, Vojaški ukrepi Anglije London, 21. sept. s. V spodnji zbornici se je danes vršila interpelacijska debata. Ministrski predsednik Chamberlain je sporočal, da vlada zaenkrat ne namerava ustanoviti imperialnega vojnega sveta. Vlada je itak v ozkih stikih z vladami dominionov v vseh važnejših zadevah. Chamberlain je tudi sporočil, da bo vlada prihodnjo sredo predložila parlamentu vojni proračun. Po interpelacijski debati prihodnji torek bo podal novo izjavo o splošnem položaju. Trgovski minister Stanley je napovedal zakon proti vojnemu dobičkarstvu. Minister za oboroževanje je povedal, da izdeluje strelivo v Angliji že 700 podjetij, od teh 68 novih. Vlada je v to svrho stavila na razpolago 70 milijonov funtov. V zgornji zbornici je zunanji minister lord Halifax izjavil: Ena največjih tragedij zadnjih tednov je, da smo morali gledati, kako je bil strt odpor Poljske, ne da bi ji mogli nuditi pomoč. Ne smemo pa nikdar izgubiti izpred oči, da je glavni naš cilj zmaga v vojni. Ne smemo ničesar storiti, kar ne bi pomagalo doseči tega cilja ali ga celo oviralo. Vodja opozicije lord Sneli se je z največjim zadovoljstvom Izrazil o enotnosti angleškega imperija t K potopitvi »Athenie" Berlin, 21. sept br. (DNB). Današnji nemški lusti objavljajo faksimile okrožnice, ki jo je poslala direkcija Cunard Lloy-da, lastnika potopljenega potniškega parnika »Athenia« kapitanom štirih svojih parnikov, med njima tudi kapitana »Athe-nie«. V tej okrožnici, ki je bila izdana 29. avgusta, naroča, naj omenjeni parniki do nadaljnjega ne sprejemajo več nobenih potnikov, že sprejete pa naj zopet odklonijo, ker zaradi mednarodne napetosti ne bo mogoče se držati voznega reda. Iz te okrožnice sklepajo nemški listi, da je to dokaz, da je bila potopitev »Athenie« inscenirana od Angležev in dolže samega mornariškega ministra Churchilla, da je skoval ta načrt, da bi se takoj ob otvoritvi sovražnosti nahujskala ameriška javnost proti Nemčiji. Zato — tako pravijo nemški listi — tudi ni bilo na krovu nobenega nemškega potnika .ker bi nemški potniki gotovo razkrili ta zločinski načrt. Nemški listi priporočajo ameriški javnosti in ameriškim državnikom, da skrbno prouče ta zgodovinski argument. London, 21. sept. br. (Reuter). V londonskih merodajnih krogih izjavljajo, da ničesar ne more zmanjšati odgovornosti Nemčije za potopitev »Athenie«. Okrožnica, na katero se sklicuje nemški tisk in ki naj bi dokazala, da je bila potopitev »Athenie« v naprej pripravljena, je le dokument, že vnaprej računale z napadi nemških podmornic in so zaradi tega ukrenile vse, ki kaže, da so angleške paroplovne družbe da preprečijo nedolžne žrtve. Objava te okrožnice v nemškem tisku na predvečer sestanka amerišikega kongresa vse pre-očitno kaže namen tega manevra in je zato odveč, da bi se trditve nemškega tiska še posebej demantirale. Kje je »Bremen" London, 21. septembra. AA. (Reuter). V zvezi z glasovi, ki se stalno vzdržujejo, da so Angleži zaplenili največjo nemško ladjo »Bremen«, ki se je morala v spremstvu angleških pomorskih edinic podati v neko angleško luko, vladni krogi nočejo dati nobenih pojasnil, vendar pa vesti tudi niso zanikali Japonski korak v Londonu in Parizu Tokio, 21. sept. s. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da smatra Japonska zbiranje ameriške mornarice v Tihem oceanu za neprijateljsko gesto napram Japon-ski VVashingtOn, 21. sept. AA. (DNB). Japonski veleposlanik v Washingtonu Hoči NuČi je izjavil predstavnikom ameriškega tiska, da je Japonska v prijateljskem duhu obvestila Anglijo in Francijo, da morata umakniti svoje oborožene sile iz Kitajske. Japonska upa, da bodo diplomatska pogajanja, ki se vodijo z Anglijo in Francijo, dovedla do sporazuma.. Kodanj, 21. sept. AA. (Reuter). Berlinski dopisniki poročajo, da visoki funkcionarji japonskega, sovjetskega in italijanskega poslaništva stalno obiskujejo nemško zunanje in vojno ministrstvo. Mislijo, da je treba računati z možnostjo pakta med Rusijo, Nemčijo, Italijo in Japonsko. To bi bil pendant paktu, ki se po sodbi teh dopisnikov pripravlja med Zedinjeni-mi in zapadnimi demokracijami. Dopisnik lista »Nacional Tidende« trdi, da so Rusi že pristali na gradnjo avtomobilske ceste med Berlinom in Moskvo. Saradzoglova misija v Moskvi London, 21. sept. o. Splošno menijo, da se bo turški zunanji minister Saradzoglu pogajal v Moskvi o zaključitvi varnostnega in nenapadalnega pakta na Črnem morju, h kateremu bi bili pritegnjeni tudi Rumunija in Bolgarija. Saradzoglu bo skušal ob tej priliki zvedeti tudi za prave cilje Sovjetske unije, da bi se mogla Turčija odločiti, kako daleč jim lahko sledi, ne da bi prekršila svoje obveznosti napram Angliji in Franciji. Ankara, 21. sept. z. Pred svojim odhodom v Moskvo je podal zunanji minister Saradzoglu v predsedstvu ljudske stranke poročilo o mednarodnem položaju. Nagla-sil je, da potekajo pogajanja s Francijo in Anglijo glede sklenitve definitivnega pakta o medsebojni pomoči in o gospodarskem sodelovanju zelo ugodno. Klirinška pogodba z Nemčijo, ki je potekla 21. avgusta, ni bila obnovljena in je zaradi tega prekinjen ves blagovni promet med Nemčijo in Turčijo. Predsedstvo stranke je soglasno odobrilo zunanjo politiko vlade. Zunanji minister Saradzoglu je zvečer odpotoval v spremstvu ruskega poslanika preko Odese v Moskvo. banovine Hrvatske Zagreb, 21. sept. o. Ob pol 13. je ban dr. šubašič, ki se je davi vrnil iz Beograda, sprejel novinarje, Med drugim jim je rekel, da pripravljajo ministrstva vse potrebno za prenos svojih pristojnosti na bansko oblast Hrvatske banovine. Ko bodo te priprave končane, bo prenos na banovino takoj izvršen. V nekaterih ministrstvih so priprave že končane. Ravno tako je ban že izdelal uredbe o hrvatskem upravnem sodišču, o finančni kontroli in o uradnikih banovine Hrvatske. V najkrajšem času bo izdal tudi odlok o imenovanju starešin posameznih oddelkov banske oblasti. Vremenska napoved Zemunska: Ponekod jutranja megla. Toplota se ne bo znatno spremenila. Angleška »Modra knjiga" Nova knjiga angleških dokumentov o usodnem razvoju dogodkov pred 1« septembrom Priprave za nove operacije na zapadu Tako si a francoski kakor tudi na nemški strani živahno gibanje v frontnem ozadju London, 21. sept. a Angleška vlada je danes popoldne objavila »Modro knjigo« z dokumenti o dogodkih neposredno pred iz. bruhom vojne. Knjiga vsebuje diplomatske note, poročila poslanikov in citate nekaterih govorov, vse brez komentarjev. Uvodoma so objavljeni govori kancelarja Hitlerja o Poljski od leta 1935 dalje. Slede dokumenti o poslabšanju položaja v Gdansku, prizadevanju Anglije za posredovanje ter sporočila angleške vlade nemški vladi. da bo trdno vztrajala pri vojnih obveznostih do Poljske, te 16. avgusta pa je podtajnlk v nemškem zunanjem ministr. stvn baron Weizsacker izjavil mnenje, da se bo Rusija udeležila delitve Poljske. Angleška vlada je vplivala na poljsko vlado, da kar najobzirneje postopa z nemško manjšino in ne izzove nobenih sporov. Poljska vlada je to popolnoma odobrila. 22. avgusta je radi napete situacije izdala angleška vlada komunike o sklicanju parlamenta za odobritev izrednih zakonov. Vsebino tega komunikeja je poslala vlada v posebnem pismu kancelarju Hitlerju, ki mu je sporočila, da je pripravljena posredovati med Nemčijo in Poljsko, da pa trdno vztraja pri svojih obveznostih do Poljske. Predlagala je premirje, dokler se vrše pogajanja. Poslanik Henderson je imel nekaj težav, preden se mu je posrečilo dose. či avdienco pri kancelarju Hitlerju. Razgovor se je vršil 23. avgusta. Kancelar Hitler je bil zelo razburjen in ni pristal na noben kompromis. Dejal je, da je Anglija kriva da Poljska ne popusti napram Nemčiji. Dvajset let si je prizadeval da doseže prijateljstvo Anglije, pa so bili vsi predlogi odbiti. Poljska zatira nemško manjšino. Istega dne popoldne je Hitler povabil Hen-dersona na ponoven razgovor. Poslanik Henderson je ob tej priliki opozoril kancelarja Hitlerja na veliko odgovornost za začetek vojne. Hitler je odgovoril, da je vse to angleška krivda. Anglija hoče uničiti Nemčijo. Hitler je nadaljeval, da je star sedaj 50 let, a da gre raje sedaj v vojno, kakor s 55. ali 60. letom. Glede pakta z Rusijo je izjavil, da ga je k sklenitvi tega pakta prisilila Anglija. Dolgi pismeni nem. ški odgovor na pismo angleške vlade pravi, da Nemčija ne more opustiti svojih zahtev napram Poljski. Nemčija noče konflikta z Anglijo, če pa bo napadena, se bo branila. če bo Anglija podvzela vojaške mere. ki jih je napovedala, bo Nemčija takoj mobilizirala Poljski poslanik je imel nato razgovor z maršalom Goringom. Gdring je obžaloval, da ni uspelo ohraniti dobre odnošaje med Nemčijo in Poljsko. Vprašanje Gdan- ska je pri tem samo majhna ovira. Glavna ovira je poljska zveza z Anglijo. 23. avgusta je zunanji minister Beck nato obvestil angleškega poslanika, da Poljska ne namerava pustiti Nemčiji prostih rok na vzhodu. 25. avgusta je kancelar Hitler povabil poslanika HendeTsona ponovno k sebi in mu sporočil, da je pripravljen staviti obširen predlog za ureditev angleško nemških odnošajev, če bo poljsko vprašanje rešeno. Ko bodo izpolnjene tudi nemške zahteve po kolonijah, je izjavil Hitler, je pripravljen garantirati tudi angleški imperij in pristati na omejitev oboroževanja. Dejal je dalje, da bi od vojne v sedanjem trenutku imela korist samo Japonska. Hitler je tudi dejal, da je on umetnik in ne politik in da je pripravljen umakniti se s političnega življenja po rešitvi poljskega vprašanja. 28. avgusta je bil izročen pismeni odgovor angleške vlade, ki je sporočil, da Angli ja ne bo pristala na nobeno rešitev poljskega vprašanja v obliki, ki bi ogražala neodvinost Evrope. Potrebna so direktna pogajanja in garancije velesil za rezultat pogajanj. Ko je poslanik Henderson ta odgovor izročil, je opozoril na alternativo med vojno in mirno rešitvijo tega vprašanja 29. avgusta je sporočila nemška vlada, da je pripravljena pogajati se z poljsko vlado, če pride poljski odposlanec s posebnimi pooblastili v Berlin. Angleška vlada je o tem takoj obvestila poljsko vlado. Dne 30. avgusta dopoldne je brzojavil angleški poslanik iz Varšave v London, da se bo Poljska raje borila, kakor da bi pristala na poniževalni način kapitulacije. Angleška vlada je to sporočila v Berlin z brzojavko zunanjega ministra Halifaxa poslaniku Hendersonu. Predlog angleške vlade je bil, da naj nemška vlada povabi polj. skega poslanika v zunanje ministrstvo in mu sporoči nemške predloge ter na ta normalni način začne pogajanja. Opolnoči tega dne je Henderson izročil ta odgovor zunanjemu ministru Ribbentropu in predlagal premirje med pogajanji Ribbentrop je ob tej priliki prečital nemške predloge, ni jih pa hotel izročiti tudi pismeno, češ da je za to že prepozno. 31. avgusta zjutraj je poljska vlada dala svojemu poslaniku v Berlinu navodilo, da sporoči nemški vladi, da je pripravljena se pogajati o vseh predlogih, ki jih jI nemška vlada sporočila. Zunanji minister Ribbentrop je šele zvečer sprejel poljskega poslanika. Razgovor je bil brezupen. Takaj< nato je sledila objava nemških zahtev po radiu in drugo jutro vkorakanje nemških čet v Poljsko. Zavetišča proti napadom iz zraka Vseuč. prof. Kosal predlaga takojšnjo ustan ovitev posebnega gradbenega odbora Ljubljana, 21. septembra Vprašanje zaklonov proti napadom iz zraka je v sedanji situaciji postalo izredno pereče, za široko javnost, ki doslej o tej zadevi še ni bila dovolj poučena, pa tudi zelo zanimivo. Zato je urednik našega lista obiskal uglednega strokovnjaka v železobetonu, univ. prof. dr. inž. Miroslava Kasala, in ga naprosil, naj nam pove nekaj svojih misli. Med drugim je univ. prof. dr. inž. Kasal pripovedoval: — Da je stvar resnično nujna, se najbolj nazorno vidi že iz tega, da so se začele baviti z njo oblasti in strokovni krogi. Mnenja sem, da je treba, če hočemo doseči sploh nekaj pametnega, delati hitro, delati strokovno in smotrno. Zato je treba za reševanje teh problemov zainteresirati vse strokovnjake, ki so voljni sodelovali. Posebno pa je treba pri tem pritegniti k delu vse one strokovnjake, o katerih je znano, da so te probleme študirali ter jih znanstveno ali tudi praktično proučili. Problem zaklonov proti napadom iz zraka ni tako enostavna stvar, kakor bi si to kak laik predstavljal. Kakor za reševanje vsakega tehničnega problema, je tudi za problem zaklonov potreben vesten strokovni študij. Po mojem mnenju obstoji nevarnost, da bi mogli zgraditi zaklone, ki bi bili praktično brez pomena ali pa celo past za ljudi, ki bi se vanje zatekali v stiski, če bi te zaklone projektirali strokovnjaki. ki se morda niso dovolj poglobili v študij, ker za to niso imeli časa ali možnosti. Ža zgradbo pravilnih zaklonov je treba poleg gradbenega inženjerja in arhitekta tudi sodelovanja strokovnjaka iz elektrotehnike, kemije in pa vojaških strokovnjakov, ki morajo zgradbi nekaterih vrst zaklonov stati ob strani z nasvetom, za kakšne kalibre avionskih bomb ali artilerijskih granat pride kakšen zaklon v poštev. — Ni vseeno, ali gradim zaklon, ki naj bi služil prebivalcem vile ali stanovanjske hiše, ali zaklon, v katerega bi se lahko zatekel cel večji urad, ali pa celo javen zaklon za večjo množino prebivalstva. Prav tako ni vseeno, ali naj bo zaklon sLtuiran nekje pod Rožnikom ali pa v središču mesta, recimo, v Zvezdi. Naposled je pričakovana možnost bombardiranja odvisna od lokalne razporedbe protiavi-onskih obrambnih baterij. Za smotrno, pravilno projektiranje zaklonov mora biti torej na razpolago večje število strokovnjakov raznih strok O stvari sem premišljeval in prišel sem do zaključka, da stavim pred strokovno javnostjo naslednji predlog: — Takoj, brez birokratičnega odlašanja naj se ustanovi poseben gradbeni odbor iz sredstev mestne občine, banske uprave, Rdečega križa in vojske, ki naj bi bil na razpolago vsakemu hišnemu posestniku ali stanovalcu, ki ima namen, zgraditi zaklonišče. Ta gradbeni oddelek bi v vsakem posameznem primeru proučil situacijo ter dal strokovne nasvete in načrte interesentu brezplačno ali morda proti povrnitvi efektivnih stroškov. V ta oddelek bi moralo mesto in banska uprava določiti večje število sposobnih mlajših mož, ki bi predložene načrte z vso naglico izvrševali. V primeru potrebe naj bi se pritegnile nove moči iz kadra zaposlenih, a morda tudi nezaposlenih inženirjev, arhitektov, gradbenih tehnikov, elektrotehnikov, kemikov itd. Za vodstvo tega urada naj bi se določilo primerno število starejših odnosno izkušenih strokovnjakov, ki bi gotovo rade volje brezplačno sodelovali kot eksperti in svetovalci. Na vsak način bi bilo treba kot svetovalca pri- tegniti tudi kakšnega častnika, ki je specialist v artilerijski obrambi mest in ki bi ga vojaška oblast poverila s tem Kakor za vsako zgradbo, je treba tudi za zaklone komisijskega ogleda in gradbenega dovoljenja. Uradno poslovanje ob gradnji zaklonov bi bilo treba pospešiti tako, da bi gradbena dovoljenja izstavljal ta tehnični oddelek sam brez nepotrebnih for- malnosti, prošenj in komisij. Tudi administrativo oddelka bi bilo treba urediti tako. kakor zahteva sedanji čas. — Uverjen sem, gospod urednik, da je to samo nagla skica zamisli, ki ji bo treba še korekture, zlasti v vprašanju, kako naj se ta oddelek organizira, vendar mislim da je ustanovitev oddelka mogoča v nekaj dneh. Vrste bomb in njihov učinek Iz predavanja Inž. Stanka Dimnika ljubljanskim strokovnjakom Ljubljana, 21. septembra V predavalnici mineraloškega instituta na univerzi je bilo pod okriljem mestnega poglavarstva v sredo zvečer predavanje o gradnji zaklonov proti zračnim napadom, ki je privabilo veliko število strokovnjakov pa tudi širokega občinstva, da je bila dvorana nabito polna. Poslušalce je pozdravil zastopnik mestnega poglavarstva inž. Mačkovšek, predaval pa je prof. inž. Stanko Dimnik, ki je v izčrpnih izvajanjih poljudno osvetlil probleme pasivne obrambe proti napadom iz zraka Kadar hočemo graditi zaklonišče moramo poznati predvsem vrsto orožja, proti kateremu se hočemo braniti, in njegove učinke. Do nedavna smo v pasivni obrambi računali predvsem na napade s plinskimi bombami. Izkušnje najnovejšega časa pa so nas poučile, da se je treba pripraviti predvsem na ostale vrste bomb. Pri letalskih napadih uporablja napadalec predvsem štiri vrste bomb, pred katerimi je v največji nevarnosti zlasti civilno prebivalstvo. Rušilne, brizantne ali eksplozivne bombe so napolnjene z eksplozivno snovjo ter obdane z debelim jeklenim plaščem, ki povečuje njihovo probojnost. Rušilne bombe so različne teže po 10, 100, 300 kg, a Američani jih izdelujejo celo v teži do 1800 kg. Rušilne bombe delimo v takšne, ki se razpočijo takoj pri udarcu na objekt, ali pa tempirane, ki se razpočijo šele potem, ko so prodrle že več nadstropij poslopja. Učinek teh zadnjih je mnogo silnej-ši. Bombe ne padajo na zemljo pravokotno, temveč v večjem ali manjšem loku, ki je odvisen od višine in brzine letala, vetra itd. Razstreljivo, s katerim so rušilne bombe napolnjene, je silno drago, zato armada z njimi štedljivo gospodari, če noče denarja razmetavati v nič. Angleški opazovalci so izračunali, da so morali Japonci žrtvovati 100.000 din, da so z bombardiranjem iz zraka prizadejali Kitajcem za 50 din gmotne škode. Izkušnje v novejših vojnah so pokazale, da se plinske bombe ne obnesejo, pač pa so zelo učinkovite zažigalne bombe. Te so zelo lahke — že od 20 dkg delje — in jih letalo lahko natovori veliko število. Polnjene so s snovjo, ki pri eksploziji razvije več tisoč stopenj vročine. Če padejo iz večje višine, predrejo streho in eksplodirajo na podstrešju. Med izgorevanjem mečejo ogorke na vse strani, da lahko povzročijo velike požare. Gasiti jih ne smemo z vodo, temveč s suhim peskom ali raznimi kemičnimi sredstvi. Proti zažigalnim bombam se zavarujemo na ta način da odstranimo s podstrešij vso navlako ter lesovje prepleska-no s snovmi, ki zmanjšujejo vnetljivost, ali pa ga ovijemo s pločevino. Mnogo se je pisalo tudi o bakterijskih bombah, ki pa jih doslej še v nobeni vojni niso uporabljali. Na koncu je predavatelj podrobno obrazložil pogoje, ki jih mora izpolniti pravilno grajen zaklon, in je s pomočjo skiop-tikona pokazal nekaj nazornih primerov. Na koncu je inž. Mačkovšek sporočil, da bo inženjerska zbornica priredila posebne tečaje, na katerih bodo strokovnjaki skušali ugotoviti smernice za gradnjo zaklonov v Ljubljani. Velik požar v Družba „Jugofilc" oškodovana za 300.000 din , Kamnik, 21. septembra Na Duplici je danes dopoldne okoli pol 11. ure nastal velik požar. Ogenj se je pojavil v hiši, katere lastnica je družba »Ju-gofilc« iz Mengša. Sodijo, da je pri stroju, ki je trgal in čistil bombaž, padla iskra v bombaž in je takoj začelo goreti. Stavba je bila naglo v plamenih. Preden so dohiteli gasilci, je bila že vsa streha v ognju, čemur se ni čuditi, ker je bilo v po- slopju precej gorljive snovi. Družba je iz svojega skladišča v Mengšu, ki je bilo vlažno, nedavno prepeljala znaten del klobuče-vine na Duplico, kjer je imela v prvem nadstropju suha skladišča. Družba ima prav občutno škodo, cenijo jo nad 300.000 din, vendar bo krita z zavarovalnino. Predvsem velja zahvala gasilski četi v Duplici, ki je s požrtvovalnim nastopom požar omejila in končno zadušila. V eni noči trije vlomi v Stražišču Policija v Kranju je že prijela oba vlomilca Kranj, 21. septembra Davi so iz Stražišča obvestili kranjsko policijo, da je bil ponoči izvršen drzen vlom v stražiško občinsko pisarno. Na srečo so bili vlomilci pravočasno prepodeni in je blagajna ostala nedotaknjena. Hiša v kateri je občinska pisarna, stoji 50 m od glavne ceste za šmartinsko cerkvijo. Davi okrog pol 1. ure je organist Plevel, ki stanuje v hiši, slišal korake. Pogledal je skozi okno, toda v temi ni mogel nikogar razpoznati. Čudno pa se mu je videlo, zakaj ne gori svetilka, ki je pritrjena na vogalu hiše. Previdno se je splazil iz stanovanja in je pod oknom občinske pisarne zasačil dva neznanca, ki sta se ravno hotela splaziti skozi okno. Na njegov klic sta mu odgovorila s strelom iz samokresa, nato sta izginila v temi. Plevel si jih ni upal zasledovati, ker sta bila oborožena, pač pa si je dobro zapomnil njuno zunanjost. Vlomilca sta bila najprvo razbila javno obcestno svetilko na vogalu hiše, da bi v temi lažje izvršila vlom. Nato sta z lato odtrgala omrežje pri oknu ter razbila zunanjo šipo, nakar sta okno odprla. Dalje pa nista prišla, ker sta bila prepodena, pač pa sta si nato privoščila dva manjša vloma v drugem koncu vasi. Ponoči je bilo namreč vlomljeno še v shrambo upokojenega železničarja Franca Bajžlja. Vlomilca sta prišla v shrambo skozi okno m sta od tod skušala s ponarejenim ključem odpreti vrata v trgovino, ki je takoj poleg. To se jima pa ni posrečilo, ker je ključ obtičal v vratih. Iz shrambe sta odnesla 15 kg masti, 8 kg masla, 3 pare čevljev, nekaj spodnjega perila in steklenico vina v skupni vrednosti za 1000 din. Drugi vlom pa se jima je posrečil v stanovanje tovarniškega delavca Kovači-ča, kateremu sta odnesla več parov moških in ženskih čevljev, novo aktovko in nahrbtnik v skupni vrednosti 800 din. Policija sodi, da sta tudi ta dva vloma izvršila vlomilca, ki sta bila pregnana iz občinske pisarne. Danes dopoldne se je po. lici ji posrečilo oba vlomilca prejeti in sicer na podlagi organistovega opisa. Prvi izmed njiju je že dobro znan kot nevaren, kriminalni tip: to je brezposelni strojni kurjač Franc čerin, doma iz Borovnice, drugi pa je neki brezposelni delavec Anton Mer-zelj, z Iga. Številne prijave v bolničarski tečaj Vedno večje zanimanje za Bdeči križ Ljubljana, 2L septembra Brez velikih besed in brez vsakršnega sijaja se dan za dnem zbira armada do-brovoljcev, ki hočejo biti pripravljeni »za vsak primer«. Iz vseh slojev, poklicev in krajev pristopajo ljudje v vrste Rdečega križa. . V pisarni Rdečega križa na Gosposvet-ski cesti 2-n. potrpežljivo čakajo uradnice, dijakinje, zasebnice, kuharice, delavke, konservatoristke, da pridejo na vrsto m zapišejo svoje ime na pok) za bolničarski tečaj. Počasi se pomika ta vrsta, malo be_ sed je izgovorjenih, mnoge prosijo, naj se njihovim prošnjam na vsak način ugodi, in prilagajo priporočila... Do včeraj je bilo prijavljenih za bolničarski tečaj 130 kandidatk in še zmerom prihajajo nove. Prihajajo iz oddaljenih krajev, pripravljene, peš ali s kolesi obiskovat tečaje. Prihajajo odlične ljubljanske dame in zapisujejo svoja imena na prijavne pole. Prijavilo se je tudi nekaj študentov in invalidov. Tečaj se bo vršil v začetku oktobra. Vsa pojasnila daje pisarna RK (telefon 40—31). Nabiralni dan Rdečega križa, ki je bil preteklo nedeljo, se je sijajno obneseL že dolgo vrsto let niso Ljubljančani s takšno vnemo darovali za RK. Letos skoraj ni bilo človeka, ki ne bi dal vsaj dinarja, in še drugi in tretji dan so ljudje nosili bele cvetove s rdečim križem. Zaključek tedna RK bo v soboto, spet z vojaškim koncertom v Zvezdi. Najlepše pa bi pokazali Ljubljančani svojo naklonjenost Rdečemu križu s tem, da se vpišejo med njegove redne ali vsaj pomožne člane. Nekaj jih je v tem tednu že pomnožilo vrste Rdečega; križa, vendar ne bi smelo biti zavednega domoljuba in človekoljuba, ki bi v današnjih težkih časih stal izven organizacije Rdečega križa. V trafikah in v pisarni RK tudi še zmerom lahko dobite karto za tombolo RK- čisti dobiček tombole je namenjen za fond doma Rdečega križa, ki je za uspešno delovanje organizacije neobhodno potreben. Fran Breskvar f Ljubljana, 21. septembra Menda ni Ljubljančana, zlasti ne med starejšimi, ki bi ne poznal vitkega, visokega Franca Breskvarja. najstarejšega bivšega knjigovezniškega mojstra. Pokojnik je izvrševal to obrt približno šestdeset let v Ljubljani, kjer se je tudi rodil pred 75 leti. Knqigovezniške obrti se je bil izučil v nekdanji Švrljugovi knjigoveznici, ki je imela svoje prostore na vogalu Pred škofijo in Vodnikovega trga. Tamkaj je bil nekaj let poslovodja. Zaradi hude konkurence se je nato osamosvojil in drugje odprl novo delavnico. Na glasu je bil kot dober in vesten knjigovez, zate je imel širok krog odjemalcev med uradništvom in meščanstvom. Pred leti pa je njegova knjigoveznica prešla v druge roke. Pokojni France Breskvar se je pred desetletji mnogo pečal z obrtniškim vprašanjem in nastopal na številnih shodih kot vnet govornik. Udeleževal se je živahno tudi političnega in javnega življenja" v Ljubljani in tudi po deželi ter bil kot vzoren Jugo-sloven neustrašen agitator zt narodno in napredno misel v Ljubljani. V mlajših letih je bil navdušen pevec in soustanovitelj pevskega društva »Slavca«. V zadnjem času se je umaknil iz javnega življenja in smo ga še pred kratkim videli v ljubljanski Zvezdi med našimi upokojenci. Pogteb blagega pokojnika bo v petek ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj mu bo ohranjen lep spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožaljel Spominu dobrega profesorja Lapajneta Nepričakovano nas je pretresla žalostna novica: umrl je naš nekdanji dobri profesor Lapajne. Sončne jeseni, ko listje polagoma odmira, ko se narava trudna odpravlja počivat, — ne bo več užival jeseni naš vedro nasmejani profesor z drobno palico . . . Vsi smo ga ljubili, vsi, vsi: od prvega tam v prednji klopi, pa tja doli do zadnjih klopi, kjer je delal »šunder« cvet prvih petletnikov, ki jih je naš ljubeznivi profesor tisočkrat z besedo vrgel skozi vrata . . . Njegovo umetniško dušo smo čutili; njegovo dobro srce nam je bik) v vzpodbudo za delo v risalnici. Za pobude, očetovske nasvete, prijazne spomine ostanemo hvaležni. živo se spominjamo dogodka na učiteljski šoli ki smo si ga globoko vtisnili v spomin. Z južnih krajev naše pestre domovine nam je profesor Lapajne prinesel toliko spominov: akvarelov, slik, pa tudi žive besede. Bosna, Dalmacija, Srbija in tudi daljnji Egipt so njegovim delom vtisnili svoj .pečat. In tisti dogodek? židane volje je profesor Lapajne vstopil nekoč v risalni- prepotoval češko, bil pri T. G. Masaryktt co in za njim guslar, menda tisti, ki je in je od njega nesel pozdrave blagopokoj-nemu Viteškemu kralju. »Fantje, zbertmo za našega pevca nekaj dinarjev, nam bo zapel košček naše slavne zgodovine!« Da ste le videli profesorja Dolfeta, kako so se mu iskrile oči, kako je dojemal »Ko-sovko djevojko«, ko je stari čiča sedel na odru, pel in igral na struno ter izpel vsf zgodovino stare Srbije v poeziji . . . Za pesem vedno vnet, čustvena narava in dober karsiboefi, je naš profesor Lapajn« užival ugled pri fantih in dekletih. Tisto jesen pred desetimi leti smo peli v Tivoliju. Malo čudno se to sliši, pa je bilo res. Ves letnik je bil zbran, vsi »gadje« so morali z živahnim profesorjem. Zaorilo je pred »Monte Carlom« in pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil« se je razlegala daleč naokoli .. . Kdo bi bil tedaj slutil, da ob desetletnici ne bo Dolfeta med živimi . . .? Pa smo imeli tedaj tudi poslušalce: mamice s Tivolija, guvernante z vozički drobiž z bližnjih peščenih igrišč in nekaj penzioni-stov — vse je poslušalo nenapovedani koncert. Naš skrajno razigrani profesor je pel, obdan od tenorista Bojka, pa basista Dolfeta pa Janeza in Ludvika, Pavleta in Novljana in nas vseh . . . Podobni »izleti« so nam vsem v dobrem spominu. In v šoli, med štirimi stenami? Kolika življenja je bilo med njegovimi urami! še. gav in dobrohoten, nasmejan in oikrit je užival zaupanje nas vseh. Nikomur ni storil ničesar žalega, a njegovi dovtipi so biH v pouk in zabavo . . . Dragi naš profesor! Kar nepojmljivo se nam zdi, da Te ni več med nami. Ko se poslavljamo od Tebe, vredi, da bomo nosili Tvojo podobo: podobo odličnega, ljubeznivega in dobrega vzgojitelja vedno v srcih. Vsi rodovi, ki si jim bil vzgojitelj, sveto-valeč in voditelj, te ohranijo, trajno zapisanega v srcih. Težko nam jel Teh par besed, M so is/krene, kakor si ba ti iskren z nami, ti poklanjajo v trajen spomin tvoji nekdanji učiteljiščniki. —dan. Dolfiju onkraj groba Odšel prijatelj si v neznane svate skrivnostne žene, ki je v svet poslana, da z gibom svojim kakor kljun gavrana zaseka rane med sestre in brate. Kaj niso več zelene naše trate? Li njihov cvet je vzela zgodnja slana? Kje bratec dom je, kje je sanj poljana, ki bo na vek združila vse penate? Molčiš mi, dragec, ker si svoje taine v sreč zaklenil, ko je od lepote neskončnosti popilo zarje bajne. Ko v hramu božjem, ki deli dobrote, obličje gledaš matere že rajne, ne bo težak Ti sen miru tihote. Joža J. Prinz m vojne v Lwowti Doživljaji in zapiski ntedicinca Ivana Matka četrtek, 7. septembra. Ko sem bil danes v mestu, se mi je ravno glede pokreta proti diversantom in sa-boterjem pripetil zanimiv dogodek. S prijateljem Poljakom sva se peljala v tramvaju in on je ponudil vojakom, ki so stali poleg nas, cigarete. Vojaki so se zahvalili in jih spravili v žep. Ko pa sva hotela izstopiti, so nas pridržali s pojasnilom, da nas »popeljejo nekoliko do konr'sanjata«, ker so cigarete morda zastrupljene. Na komisarijatu smo nato doživeli prav natančno preiskavo in križno zaslišanje, in končno je moral moj prijatelj pokaditi cigarete, ki jih je bil daroval vojakom. Seveda so vojaki in komisar potem prosili, naj mu oprostimo, češ vojna je in je skrajna previdnost pač umestna. Nemška letala so preletavala mesto če-sto ravno v času. ko so se v bolnišnici vršile operacije. Bilo je prav neprijetno, ko so letala letela prav nad nami, topovi in strojnice so jih besno obstreljevali, mi pa smo morali ostati na mestu v tretjem nadstropju skoraj čisto pod streho, ker se delo ni smelo prekiniti. Odkar je vojna, je za nekatere predmete nastala silovita konjunktura, na katero producenti sploh niso računali. Tako so n. pr. baterije v Lwowu. povsem razprodane in danes sem si šele po dolgem iskanju lahko kupil novo Plačal sem zanjo morda štirikratno ceno Če b; trgovca naznanil. bi ga gotovo poslali v »Berezo«. V zadnjem času se je razvila ostra borba proti navijalcem cen. Kaznujejo z drastičnimi sredstvi »ad exemplum«. Špekulanta zapro. na vrata njegove zaprte trgovine pa nalepijo velik plakat, z besedilom: ta in ta je šel v Berezo, ker je navijal cene. (Bereza pomeni jugoslovansko Sremsko Mitrovico). Teh napisov srečujemo čedalje več. Policija dobro deluje. Po mestu povsod prodajajo zemljevide Poljske, Nemčije in Francije. Ljudje se trgajo zanje in jih zadnje dni že primanjkuje. Sedaj ima vsaka družina svoj gene-ralštab in na karti zasledujejo operacije. Tudi v bolnišnici imamo velik zemljevid in fronte označujemo z bucikami. Toda bucike se iz dneva v dan fatalno pomikajo v poljsko ozemlje, bucike na francoskih frontah pa stoje. Pogovarjati se o operacijah na fronti nam je postalo že mučno. Rajši tiho čakamo in upamo. Ljudje ne morejo razumeti tega, kar se dogaja. Sprašujemo se, kdo je kriv. Godrnjajo, zakaj vlada ni dovolila prehoda ruskih čet. Pravijo: Rajši boljševike. samo Nemcev ne! Ljudje nadlegujejo mobilizacijske urade. Kmetje, delavci, študentje, gimnazijci in uradniki se javljajo kot prostovoljci. Toda mobilizacija se je pričela prepozno, in zdaj, ko Nemci že sistematično uničujejo prometne zveze in središča, je zaostala. Zvečer poslušamo radio. Nemci zmago-slavijo. Poljaki se branijo. Anglija bombardira z letaki, medtem ko Poljska krvavi na vseh krajih in nima dovolj letalstva. Francija vrši »previdne in premišljene operacije«, medtem ko se poljska armada lomi pod pritiskom nemških oklopnih divizij. Sovjeti kritizirajo. Sedaj se 1 uresničuje Churchilova trditev, da je pomoč Anglije in Francije Poljski brez Sov-' jetske Rusije brez učinka. Petek, 8. septembra Poljska čaka dežja. Ženske v cerkvah molijo zanj. Dnevi pa so jasni, sončni, drug lepši od drugega in Nemcem v veliko korist. Z jutrnjim komunikejem generalnega štaba se je položaj na fronti povsem spremenil. Poljska vojska, ki se je do sedaj umikala brez velikih bitk in prispela do toliko obravnavane linije San—Visla— Bug, je dobila povelje: »Niti koraka nazaj več — držati pozicije za vsako ceno!« Prebivalstvo predelov, koder teče fronta, je bilo pozvano, da pomaga armadi graditi utrdbe in pomaga dovažati gradivo. Tudi Varšava se mrzlično utrjuje. Tramvaji v predmestjih so prevrnjeni povprek čez ulice, hiše razstreljujejo, da zasujejo ulice, vse prebivalstvo mora kopati rove in pomagati pri obrambi. Z vsemi sredstvi ie treba Nemcem preprečiti zavzetje Varšave. Varšava mora postati »naš Madrid«, — tako pravijo ljudje, tudi tisti ki so prej bili za Franca in Hitlerja, in teh ni malo ... Poljaki se sprašujejo, zakaj niso bile utrdbe narejene že mesece prej, zakaj jih grade šele zdaj v ognju topov in bomb. Pripravljam se za odhod in nakupujem v mestu. Lwow je preplavljen od beguncev. Vsepovsod stoje avtomobili z evakuirane!, ki ne dobe stanovanj in ne vedo ne kod ne kam. Videl sem tudi od letalskih strojnic obstreljevane avtomobile, preluk-njene in okrvavljene. Begunci pripovedujejo strahote. Nemško letalstvo dominira nad poljskim nebom, straži nad železnicami in cestami. Bombardira in s strojnicami obstreljuje. Zadete so bile tudi črede konj po poljih in njihovi pastirji. Poljski listi pišejo o silnih uspehih angleškega letalstva. 600 angleških bombnikov bombardira nemška industrijska središča in Berlin. Siegfriedova linija se lomi. Zmagovita francoska vojska jo je prebila na sedmih mestih in zasedla velike predele Nemčije. Toda inozemske radijske postaje poročajo drugače ln ljudje so razdvojeni in ne vedo, komu bi verjeli. Nemška poizvedovalna letala neprestano krožijo nad mestom. Kaj neki počenjajo? Morda fotografirajo, da bodo potem laže bombardirali. — Danes so se končno spet začeli vpoklici. Po mestu so se spet pojavili rezervisti v novih uniformah. Popoldne sem nekemu prijatelju ponudil bonbone. Preden je kaj vzel, me je previdno vprašal, če jih morda nisem našel. Ljudje se zelo boje »darov«, ki jih zadnje čase spuščajo nemški letalci. Protižidovske in protisocialistične demonstracije lvovskih študentov so tale letos odpovedane. Preganjani in šikanirani židovski in socialistični študentje so si oddahnili. In to s pravico. Silna politična razdvojenost je slaba stran Poljske. To se sicer sedaj ublažuje, vendar nezaupanje strank do strank, narodov do narodov, opozicije do vlade in narobe je veliko. In to je v današnjih časih velik minus. Sobota, 9. septembra. Danes je prebivalstvo Lwowa začelo svoj krvavi križev pot, takšen, kakor ga hodi prebivalstvo Varšave. Naša bojazen, da bodo Nemci začeli s sistematičnim bombardiranjem, se je uresničila. Prvi alarm je bil ob pol 7. uri, vendar so se nad mestom prikazala le poizvedovalna letala, ki pa so kmalu nato izginila. Mesto se je nekoliko pomirilo. Toda ob devetih znova alarm, takoj nato je že bila nad mestom eskadra devetih nemških bombnikov. Kljub srditemu streljanju topov in strojnic so poleteli v smeri proti tovornemu kolodvoru in veliki tovarni državnega spiritusovega monopola. Stekli smo v klet. Bombe že udarjajo. Enakomerno grmijo detonacije, druga za drugo. Zidovje velike močne zgradbe drhti kakor ob potresu ... Stiskamo se ob vlažne stene kleti in strmimo v oboke, če bodo vzdržali Bolniki, ki lahko hodijo, prihajajo v klet, dru- gi, ki so priklenjeni na postelj, pa so predani na milost m nemilost. Ko je napad minil, so že pridrveli avtomobili z ranjenci. Nemci so uspešno bombardirali. Tovorni kolodvor je poškodovan, več tovarn je razbitih in seveda tudi zasebne hiše. Poslovil sem se od zdravnikov v bolnici. Želč mi srečno pot, jaz pa jim želim, da bi ostali živi. Poslavljamo se brez smeha, obrazi vseh ao resni zaskrbljeni. Tekam po mestu. Opravke imam še na jugoslovanskem in romunskem konzulatu in posloviti se moram še od znancev, ki 90 bili z mano tako prijazni. V mestu so ljudje silno vznemirjeni. Pripovedujejo o strahotnem uničenju v predelih, ki so bili bombardirani. Razen tega prihajajo s fronte še vedno vznemirljiva poročila. Nemci napredujejo. V poljski narodni banki me je ob pol 12. uri znova doletel alarm in takoj nato so že bila nad mestom nemška letala. Sedimo v zaklonišču Narodne banke, ki je odlično. Strop je močno podprt z bruni, vrata se zapirajo hermetično, tako da smo varni tudi pred plini in električne sesalke po ceveh dovajajo filtriran zrak. V zaklonišču sem moral čakati dobre tri ure. Med tem sta bili zopet dve bombardiranji. Zaznali smo jih le po bobnenju, ki je prodiralo skozi stene in po drhtenju zemlje. Ljudje sedč tiho, so resni in zaskrbljeni. Preje so se v zakloniščih zbijale šale in so ljudje debatirali o bojih na fronti. Toda danes je že tretje bombardiranje in fronta se bliža Lwowu. Po prestani nevarnosti mrgoli mesto kakor mravljišče. Ljudje hite vsak spet po svojih opravkih, da bi jih ne zalotil nov napad. Vojaški avtomobili Rdečega križa drvč z veliko naglico po ulicah. Iz porušenih hiš odvažajo ranjence. Velika tovarna Spiritusovega monopola, več drugih tvornic ter del tovornega kolodvora — vse je v plamenih. Ogromni stebri dima se dvigajo proti nebu. Tudi glavni kolodvor Domače vesti * Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen danes, v petek 22. t. m., ne bo sprejemal strank, kjer bo uradno odsoten. * Inž. Vladimir žakič f. V Beogradu je včeraj zjutraj nenadno preminil predsednik centralne uprave UINŽB g. inž. Vladimir žakič, načelnik oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu prometa. Ljubljan. čanom ni bil neznan, posebno ne članom gradbene službe. Nekaj časa je načeloval gradbenemu oddelku pri naši železniški direkciji, kjer si je zaradi sposobnosti, objektivnosti in tudi zaradi socialnega čustvovanja kmalu pridobil simpatije gradbenega osebja. Ko je dospel v Ljubljano na službovanje, je bil docela nepoznan, ko je odhajal, pa spoštovan in priljubljen. Zadnji dve leti je načeloval veliki stanovski organizaciji narodnih železničarjev in bro-darjev. Bil je vzoren Slovan. Pokopali ga bodo danes. Naj mu bo ohranjen časten spomin! * V visoki starosti 88 let je umri v Mir. ni na Dolenjskem g. Martin Kolenc, posestnik in gostilničar. Uglednega pokojni' ka bodo danes ob desetih spremili k večnemu počitku pri Sv. Heleni. — V Mariboru je umrl v starosti 80 let g. Franc Ma-jer, upokojeni železničar in posestnik. Blagega moža bodo pokopali jutri ob 16. na Pobrežju. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! partsKa » a«gle moda Velika izbera barv in vzorcev: MANUFAKTURA mmAN MESTNI TRG 24 * Novi Sa6« 170 do 180; »'/« 145 - 155: »8« 117 50 do 122 50 Ki*ni baški, sremski beli brez vreč novi 300 — 310. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski 102 — 104; Beležke 12. t. m. Glede ostalega blaga, ki je pozneje prispelo iz neklirinških držav pa naj se uvozniki obrnejo na uvozni odbor pri Narodni banki, ki bo odobrenja izdal po skrajšanem postopku. = Opozorilo izvoznikom. Pred dnevi smo objavili opozorilo izvoznikom, naj sporočijo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine nakladalne postaje zaradi dode- | litve potrebnega števila vagonov. Sedaj objavlja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da se to nanaša zaenkrat samo na ono blago, ki spada pod kontrolo zavoda, in se ne tiče izvoznikov, ki izvažajo drugo blago. — Veliko posojilo beograjske občine za zaščito civilnega prebivalstva in za nakup rezerve živil. Novo imenovani beograjski mestni svet je na svoji prvi seji sklepal o predlogu, da beograjska občina najame pri domačih denarnih zavodih posojilo za pasivno zaščito civilnega prebivalstva in za nakup rezerve živil. Posojilo znaša 52.5 milijona din in se bo uporabilo na naslednji način: 12.5 milijona din za oskrbo Beograda z tehničnimi pripravami, sanitetnim materialom, ognjegasnim in sličnim ma-terijalom, 10 milijonov din za zaščito, oskrbo in evakuacijo otrok v primeru potrebe, 30 milijonov din pa za nakup rezerve živil. Obrestna mera za to posojilo znaša 8 % in se posojilo najame za 15 let. Mestni svet je predlog soglasno sprejel. = Velika razstava sadja v Zagrebu. Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev v Zagrebu pripravlja veliko razstavo sadja, ki bo v Zagrebu od 7. do 15. oktobra t. 1. Razstave se udeležijo sadjarji iz banovine Hrvatske, poleg tega pa tudi vsi tvorničarji in trgovci brez izjeme, ki se pečajo z izdelovanjem ali prodajo strojev, aparatov, orodja in drugih pripomočkov, ki se rabijo pri sadjarstvu. Prav tako se Sokolske tekme za prapor kraljice Marije Kakor čitatelji že vedo, bodo v soboto v Ljubljani prve tekme Sokolic za dragoceni prapor, ki ga je kot prehodno darilo za najboljšo župno ali društveno vrsto članic poklonila Nj. VeL kraljica Marija. Tekme bodo ob lepem vremenu na letnem telovadišču v Tivoliju, ob slabem vremenu pa v telovadnici v Narodnem domu. Istočasno bi morale biti v Ljubljani tudi izbirne sokolske tekme za olimpiado v Helsinkih, kakor nam zvečer poročajo, pa je po brzojavki iz Beograda Savez SKJ te tekme odgodO. Zaradi tega odpade todl telovadna akademija tekmovalcev in tekmovalk, ki je bila napovedana za nedeljo popoldne. Izvedle se bodo torej samo tekme članic za kraljičin prapor. Dr. Maček v Zagrebu Po večdnevnem bivanju v Beogradu so se včeraj vrnili v Zagreb podpredsednik vlade dr. Maček, ban dr. Šubašič in pod-ban dr. Krbek. Dopoldne so imeli v ban-ski palači konferenco, kateri sta prisostvovala tudi inž. Košutič in dr. Krnjevič. Prenos državnik kompetenc na banovino Hrvatsko »Hrvatski dnevnik« prinaša med političnimi beležkami na prvem mestu vest, da je že podpisana uredba o prenosu državnih kompetenc na bansko oblast v Zagrebu. V sredo dopoldne so imeli v Beogradu dolg razgovor dr. Maček, ban šubašič in podban dr. Krbek. Po konferenci se je odpeljal ban dr. Šubašič v avdienco k Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter mu ob tej priliki predložil v podpis uredbo o prenosu kom-petence z osrednje vlade v Beogradu na ba-novinsko oblast v Zagrebu ter še nekatere druge uredbe, ki se nanašajo na organizacijo banovine Hrvatske. O naših radijskih postajah Beograjska »Narodna odbrana«, glasilo glavnega odbora znane istoimenske organizacije, razpravlja o jugoslovenski radiofo-niji ter prihaja do zaključka, da je nujno potrebno razčistiti nekatera važna vprašanja. Med drugim pravi: »Predvsem je potrebno, da se že uvidi, da naše radijske postaje niso za vse in za vsakogar. One so državne in narodne ustanove, ki jih morejo upravljati samo ljudje širokih pogledov in pregleda preko vse naše države. Jugoslovenski radio ne more biti več zaklonišče, izza katerega se lahko izvaja neovirana osebna, prijateljska, kli-karska, strankarska ali lokalno pokrajinska politika te, ali one skupine. Z novo dobo, ki nastopa v našem političnem življenju, bo moral nastopiti tudi trenutek likvidacije gospodarstva privilegirancev v jugoslovenski radiofoniji, katere glasovi segajo v naše najbolj zapuščeno vas. Študije jugoslovenskih radiopostaj je treba na široko odpreti vsem pozitivnim in narodnim silam ter nemudoma likvidirati gospodarstvo protežiranih in privilegiranih skupin. V vodstva radijskih postaj morajo priti zastopniki vseh prosvetnih, nacionalnih in stanovskih organizacij, ki jih bodo lahko upravljali v korist države in naroda ter v zadovoljstvo jugoslovenskih poslušalcev.« Pobijanje malkontentstva med Hrvati »Jutarnji list« objavlja uvodnik z naslovom cPočasi se obrača na bolje«. V njem napoveduje skorajšnjo izvedbo vseh določb sporazuma in izvaja: »Časi, v katerih živimo, zahtevajo od , vseh nas hitrih odločitev. Zaradi tega je povsem razumljivo, da se stremi za čim hitrejšo izvedbo sklenjenega sporazuma in tako onemogoči zlonamerna akcijo vseh 1 temnih elementov, ki poskušajo zanašati neslogo med Hrvate. Računati pa moramo seveda s tem, da tudi pri najboljši volji ni mogoče ustreči vsem željam. Morda se zdi nekaterim med nami, da se stvari razvijajo prepočasi, ali celo ne najboljše. Izgraditev banovine Hrvatske gotovo ne bo poteki brez pogrešk, ki jih bo treba pozneje popraviti To pa ne sme nikogar razočarati. Vsako ustvarjanje je združeno s težavami in pogreškami ter njihovim popravljanjem. Ogromni posel, ki ga opravljamo z izgraditvijo banovine Hrvatske, prinaša strahovito komplicirane probleme. Zaradi tega je potrebno gledati z dobro voljo in a-zumevanjem za težkoče, ki so neizbežne. Nadvse škodljivo bi bilo ,če Bi pričeli proglašati zaradi nekaterih pomanjkljivosti vse, kar smo dosegli, za slabo in škodljivo. Hrvatski narod lahko gleda s stoodstotnim zaupanjem v svoje politično vodstvo. In to je danes glavno.« Vojna in gospodarstvo V »Gospodarski slogi« je objavil znani hrvatski gospodarski strokovnjak dr. Rudolf Bičanič daljši članek »Vojna in kmetsko gospodarstvo«. V članku seznanja hrvatske seljake z mednarodnim položajem in njegovimi posledicami za naše gospodarstvo. Zlasti opozarja na nevtralno politiko Jugoslavije in pravi: »Mi smo vdani miru, ker tujega ne maramo, niti ne zahtevamo. Prav tako pa ne bomo nikdar odstopili nikomur ničesar, kar je našega. Pripravljeni smo za svojo domovino položiti tudi naša življenja, čas, v katerem živimo je tak, da moramo biti vsi budno na straži. Krepko moramo stati na braniku proti vsakomur, ki nam bi grozil, ali nas skušal oškodovati. Vojno stanje bo gotovo vplivalo tudi na naše narodno gospodarstvo. Računati moramo že sedaj z zmanjšanjem našega izvoza in skrbeti za čim večjo gospodarsko avtarkijo.« Za združitev gospodarskih zbornic v Zagrebu Hrvatski listi poročajo, da se mudi v Beogradu predsednik zagrebške Trgovske zbornice dr. Stjepan Krasnik. Obiskal je podpredsednika vlade dr. Mačka ter celo vrsto ministrov. Glavni predmet njegovih razgovorov je ponovna združitev zagrebške Trgovske in Industrijske zbornice v skupno zbornico. Z ministrom trgovine dr. Andresom je razpravljal dr. Krasnik tudi o ustanovitvi samostojnega urada za zunanjo trgovino, ki bi imel svoj sedež v Zagrebu ter bil pod vodstvom hrvatskega bana. Nacionalni socialisti in vojaška služba »Volkischer Beobachter« objavlja v svoji dunajski izdaji beležko z naslovom »Kako to, da ste vi še tukaj?« V beležki pravi, da je čuti zadnje dni to vprašanje neprestano po dunajskih in ulicah drugih avstrijskih mest, nato pa nadaljuje: »Naslovljeno je to vprašanje predvsem na pristaše narodno socialistične stranke, ki nosijo strankin znak v gumbnicl. Mnogim je nadvse neprijetno. Zato se oglašajo ponovno na vojaškem uradu, ali so že poklicani v vojaško službo. Mnogi med njimi žele vstopiti prostovoljno v vojsko, žal njihovim prošnjam ni mogoče ustreči. Zato naročamo vsem tovarišem, ki nosijo strankin znak in ki jih nadlegujejo ljudje s sličnimi ironičnimi vprašanji naj jim odgovore: »V dolgih letih borbe smo nacionalni socialisti dovolj dokazali svojo pripravljenost žrtvovati se za nemško stvar. Mnogi so šli v tej borbi celo pod vislice, drugi v ječe. Danes jih domovina potrebuje tudi pri drugem poslu ln ne samo pod orožjem. Oni poslušajo samo svojega vodjo Adolfa Hitlerja, ki že ve, zakaj še ne pokliče pod orožje svojih najboljših ln najzvestejših.« Vojaški strokovnjak o poljski vojski Beograjsko »Vreme« objavlja razgovor svojega dopisnika Gluzdovskega z nekim nevtralnim vojnim atašejem, ki je med poslednjimi zapustil poljsko ozemlje ter prešel v Rumunijo. Po mnenju tega vojaškega strokovnjaka so napravili Poljaki največjo pogreško, ker so poskušali z deli aktivne vojske braniti poljski teritorij ie na državnih mejah, namesto, da bi se takoj. čim so izbruhnile sovražnosti umaknili iia črto Bug—Nanev—Visla—San. Drugi veliki nedostatek je bil v skrajno slabih zvezah med posameznimi poljskimi arma- | dami ln vrhovnim poveljstvom poljske vojske. Tako se je zgodilo, da so se morali boriti posamezni oddelki in poveljniki sami na lastno pest, ne da bi točno vedeli, kaj se godi okoli njih in za njihovimi hrbtu V nadaljnjem razgovoru je vojni ataše med drugim dejal: »Poljski oficirji in vojaki se borijo izredno hrabro. Poljake so premagale nemške oklopne divizije in nemško letalstvo. Nemcem se Je posrečilo preprečiti izvedbo poljske splošne mobilizacije. Takoj prvi dan sovražnosti so sistematično bombardirali vse točke, ki so bile določene za koncentracijo mobilizirane poljske vojske, ter razrušili najvažnejše železniške proge mostove in oestna križišča. Videl sem tudi nekaj letalskih borb, pri katerih so pokazali poljski letalci izredno hrabrost. Bili so primeri, ko se je spustil en sam poljski letalec v boj z desetimi nemškimi letali. Borba poljske vojske se bliža tragičnemu koncu. Trenutno šteje poljska vojska še kak poldrugi milijon mož. Tvorijo jo v ogromni meri samo Poljaki, ker so bili mobilizirani samo Poljaki. Ukrajincev skoraj ni bilo nič pozvanih za orožje. Zato se lahko reče, da se bijejo za Poljsko samo poljski vojaki.« Iz državne služb« Beograd, 21. sept. p. Na pravni fakulteti v Ljubljani je napredoval za rednega profesorja v 2-1 dr. Rudolf Sajovic. Napredovali so v 6. pol. skupino učitelji in učiteljice: Marija Zdolšek pri Sv. Juriju ob južni železnici, Marij«. Flego in Helena Likar v Ljubljani, Josipina Erker v Livoldu, Elizabeta Bertoncelj v Kovorju, Fran Lasič v Kranju, Elvira Dolinar v Veliki Dolini, Alojzij Vuk na Vrhniki, Marija Cirman v Preski, Rozalija Sfiligoj v Dol. Logatcu, Josipina Ivančič pri Mariji Snežni, Franc Kramer v Velenju, Marija Pečnik v Celju, Alfonz Mazelj v Ptuju, Leopold Furlan v Velenju. Premeščena je učiteljica Marija Ribič iz Strigove v Krapin-ske Toplice. Upokojena sta pisarniški oficijal Josip Nabergoj pri sreskem sodišču v Logatcu in tehnični uradnik Fran Milavec pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Za pisarniškega uradnika IX pol. skupine je napredoval uradniški pripravnik Štefan Gorišek pri sreskem sodišču v Murski Soboti, za kancelista X. pol. skupine zvanič-nik Ciril Kopušar pri sreskem sodišču v Radovljici ter uradniški pripravnik Franc Čuk pri sreskem sodišču v Ljutomeru; uradniški pripravnik Mihael Robek pri sreskem sodišču v Brežicah je imenovan za kancelista X. pol. skupine pri sreskem sodišču v Cerknici. Premeščen je k okrožnemu sodišču v Mariboru kancelist Anton Videčnik v Murski Soboti. K sreskemu sodišču v Doljni Lendavi kancelist Janez Apatič v M. Soboti, k okrožnemu sodišču v Murski Soboti kancelist Aleksander Simonek v Ljutomeru, k sreskemu sodišču v Marenbergu kancelist-ka Marija Jezernik v Radovljici k sreskemu sodišču v Brežicah kancelist Vincenc Iva-nec v Cerknici. Beograd, 21. sept. p. Reaktiviran je bil tehniški višji pristav pri inšpekciji dela v Skoplju inž. Josip Kankelj. Pri trgovskem oddelku banske uprave v Ljubljani je napredoval Hrvoj Maister za višjega pristava v 7. pol. skupini. Odlikovana ministra Beograd, 21. septembra. AA. S kraljevim ukazom sta odlikovana z redom sv. Save 1. stopnje Jevrem Tomič, minister za telesno vzgojo, z redom Belega orla 3. stopnje pa dr. Džafer Kulenovič, minister za gozdove in rudnike. Sprejemni izpiti za šolo za telesno vzgojo Beograd, 21. septembra. AA. Z odlokom ministra za ljudsko telesno vzgojo bodo sprejemni izpiti za šolo za telesno vzgojo od 5. do 8. oktobra v Beogradu, Sokolski dom Beograd matica, Deligradska ulica 1927. Pouk se bo začel 9. oktobra 1939. K sprejemnemu izpitu so med drugim poklicani tudi sledeči: Ana Papež iz Novega mesta, Helena Vazzaz iz Trebelna, Ivan Jošt iz Ljubljane, Helena Vizjak iz Ljubljane, Zora Oset iz Polzele, Majda Zorko iz Celja, Marija Krivec iz Krškega, Slavica Po-gačar iz Predtrga, Vladimira Germek iz Ježice, Milena Lešnik iz Maribora, Magda Gostiša iz Murske Sobote, Danica Vičič iz Prištine, Stana Gregoretič iz Sv. Lenarta, Darinka Kosi iz Kočevja, Ida Rižnar iz Maribora, Hilda Kum iz Kranja, Drago Reber-nik iz Vojnika, Edvard Šerban iz Trebnja, Herman Stožer iz Ptuja, Marjan Jerin iz Sv. Lovrenca, Karel Jub iz Štor, Marjan Košar iz Kranja, Janko Krčmar iz Kranja, Adolf Klančnik iz Maribora, Edvard Urat-nik iz Litije, Ivan Lopovšek iz Frama pri Mariboru, Miran Cizelj iz Maribora, Anton Sitek iz Krope, Alojzij Kokot iz Celja, Božidar Rupnik iz Ljubljane, Janko Bergant iz Ljubljane, Friderik Mihelič iz Maribora, Janko Klinar iz Slov. Javornika. Podrobna navodila za prihod v Beograd bodo dostavljena vsem kandidatom v najkrajšem času. Železniška nesreča pri Virovitici Virovitica, 21. sept. o. Davi ob 3. se je pripetila huda nesreča pred virovitiško postajo. Tovorni vlak iz Osijeka je zavozil v drugega, ki je manevriral na progi. Nesreča^ se je pripetila zaradi goste megle. Pri trčenju vlakov se je razbilo več vagonov. Vlakovodja Peter Vojnovič je bil ubit, drugi vlakovodja pa hudo ranjen. Proga je bila zastavljena z razbitimi vagoni tri ure. Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Rdeči križ predvaja v svojem tednu v petek in soboto dne ?2. in 23. t. m. ob pol 21. uri v kinu »Radio« sijajno šalo »Ignac« s slavnim komikom Fernandelom v glavni vlogi. Film v slogu dobrega vojaka švejka. Med dodatki zvočni tednik m krasen kulturni film »Mladina pleše«. (—) a— Slovenska služba božja bo v nedeljo 24. t m. ob 10. v »Delavskem domu« na Savi pri Jesenicah, h kateri je vstop vsakemu prost, za vernike starokatoliške cerkve pa stroga dolžnost. Mi sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? Vhod v utrdbe na Siegfriedovi črti Nemški vojaki korakajo v utrjene postojanke Siegfriedove črte na zapadnem bojišču Dve trdnjavski verigi Maginotova In Siegfriedova črta na zapadu V vojnih operacijah na zapadni fronti imata odločilno besedo oba moderna »kitajska zida«, ki sta si ju zgradili Francija m Nemčija za obrambo druge proti drugi. Maginotova in Siegfriedova črta. Med obema utrjenima sistemoma je velika razlika, ki se ne kaže samo v posebnostih utrdbenih del, temveč ima svoje razloge tudi v različnem trajanju gradnje. Med tem ko je Francija svojo velikansko trdnjavsko verigo, ki se vleče od švicarske meje do Belgije, zgradila z mnogoletnim, skrbnim delom, je imela Nemčija za svojo Siegfriedovo črto aii »zapadni zid«, kakor ga tudi imenuje, na razpolago samo dve leti in pol. Položaji Siegfriedove črte sledijo reki Lauterbachu, gredo preko gorovja Haard-ta ter okoJioo Pirmasensa in Saarbriicke-na. kakor tudi preko gričevja ob srednjem toku reke Bliese. Od tu se vleče veriga nemških utrdb vzdolž gričevja ob desni obali reke Saare. A med tem ko sesto- ji Maginotova linija iz ce3e vrste mogočnih trdnjav, je videti zapadni zid sestavljen prej iz majhnih utrdb, ki naj bi druga drugi od vseh strani dajale kritje in pomoč. S tem so hoteli Nemci preprečiti, da bi nasprotnik poedme zgradbe zavoljo pospešenega gradbenega dela ali zavoljo drugih nedostatkov zavzel ali uničil in bi tako odpadel kateri koli važni člen v obrambnem sistemu. Seveda pa ima Siegfriedova črta tudi večje trdnjave, tako n. pr. v neposredni bližini Saarbriickna. Neštevilne manjše utrdbe, ki so sestavljene večinoma iz petih členov (enega v sredini in štirih ob vogalih), branijo še žične ovire, podminira-na polja in vrste betonskih stebrov, ki bi naj zadrževali napade bojnih vozov. Značilno je, da so Nemci, bržkone zavoljo šte-denja z jeklom, ovire proti tankom izdela^ li iz betona in ne iz kovine, in da so jih postavffi na isto tako betonske podzemeljske temelje. Kamera na bojišču Pred Budcinghamsko palačo Angleška garda ob izmenjavanju straže pred Buckinghamsko palačo v Londonu Zadnji dnevi Poljske Očividec vojne drame podaja svoje vtise V Beograd se je te dni pripeljal očividec poljske vojne drame, novinar Ananiije Lekovič. Izbruh vojne ga je presenetil v Varšavi. Doživel je tam več oombarde-mentov mesta s strani nemških aeroplanov, potem se je z največjo muko prebil skozi Rumunijo v domovino. Skoro vso pot od Varšave do rumunske meje je moral hoditi peš. V začetku, pripoveduje Lekovič, se je pojavljalo nad Varšavo le malo nemških letal. Bombniki so izprva obmetavali samo vojaške objekte, mostove in postaje. Prebivalci Varšave so se po vsakem čJarmu, ko jih je minil prvi strah, zbrali na javnih trgih in spremljali potek zračnih bojev. To pa je trajalo le malo dni, kajti kmalu so se začeli množestveni obiski nemških vojnih letal v skupinah po 70 do' 100 bombnikov. Proti tej premoči je bila letalska obramba v Varšavi skoro brez učinkovitih sredstev. Že tri dni po izbruhu vojnih sovražnosti med Nemčijo in Poljsko, je začelo v Varšavi primanjkovati živil, posebno kruha. Dovoz moke je bil namreč onemogočen zaradi pretrganih zvez po železnici. Tudi ceste so bile hudo poškodovane. Na poti po-oti Rumuniji je Lekovič potoval skozi mnogo vasi. Našel je tam skoro same žene in otroke. V mestih pa je hodilo okrog mnogo mladih civilistov. Tudi v vaseh je vladalo pomanjkanje živil m ljudje so ponekod dobesedno stradali. Po sodbi Lekoviča je bila organizacija na Poljskem slaba. Na stotine in stotine avtomobilov, tankov in vozil poljske voj- ske ni moglo poseči v boj zaradi nedosta-janja goriva. Tudi za prevoz prebivalstva ni bilo pripomočkov. Med bojiščem in zaledjem ni bilo skoro nobene zveze. Poljski vojaki pa so se bojevali z veliko /lrabro-stjo, čeprav bodo morali podleči. Sodobni reporter snema prizore zračnih spopadov na bojišču z jekleno čelado na glavi Občevanje z vojnimi ujetniki Nemške oblasti so izdale prebivalstvu naslednja navodila glede občevanja z vojnimi ujetniki: Kdor sreča vojne ujetnike, naj se zanje ne briga. Na mestu nista ne sovraštvo niti sočutje. Nemškemu bistvu ne ustreza, da bi psovali neoboroženega vojaka, ki je prišel v ujetništvo. A tudi izrazi sočutja so neumestni. Ujetniki dobe zadosti hrane. Osebju v kantinah, dobaviteljem, rokodelcem itd. je prepovedano izvrševati katera koli skrivna sporočila ali prenose pisem do vojnih ujetnikov oziroma od njih. Vsa takšna dejanja se smatrajo za izdajo domovine in se bodo tako tudi obravnavala. Stenice — gladovni umetniki Angleški raziskovalec Mellanby se je ba-vil z vprašanjem, koliko časa lahko živijo razne živali brez hrane. Rekord ima po njegovih ugotovitvah samica navadne stenice. Ob temperaturi 30 stopinj so te živali vzdržale 134 dni brez hrane in to veliko gladovanje jim ni prav nič škodovalo. Pogoj je bil le ta, da je pustil raziskovalec poedino žival v miru, da se ji ni bilo treba gibati in ize«Mjati tako rezervo svojih moči. Vprašanja, kako dolgo zdrže stenice brez hrane v hiši. ki so jo ljudje zapustili, pa doslej niso rešili. Samomor Ivovskega vojvode Bivši poljski vojvoda v Lvovu Alfred Wibju, ki se je zatekel v Munkačevo kot begunec, je tamkaj izvršil samomor. Enoten kruh v Švici Od 1. oktobra dalje smejo peči v Švici samo enotni kruh. Samo bela moka se za krušno peko ne bo smela uporabljati. Dvojčki in trojčki v Švici Švicarski statistični urad objavlja številke, iz katerih je razvidno, da splošno število rojstev v tej deželi v zadnjih letih nazaduje, nazadujejo pa sporedno tudi porodi z več otroki. Dočim je bilo leta 1936 še 841 porodov z več otroki, jih je bilo predlansko leto samo 777. Med temi je bilo 768 porodov z dvojčki, in sicer 281 primerov po dva dečka, v 240 primerih pa po dve deklici in v 247 primerih po en deček in ena deklica. Trojčki so se rodili v 9 primerih, in sicer v treh primerih sami dečki, v 3 primerih 2 dečka in ena deklica, v treh primerih pa 2 deklici in 1 deček, četvorčki se v Švici od 1. 1930 sem niso rodili, v letih od 1871 do 1930 pa je bilo deset takšnih primerov. Želve ob karolinški obali Kapitan Charles Hatsell, uradnik ribar-skega urada v Beaufortu v Severni Karoli-ni, si je zastavil svojevrstno nalogo. Obalni del te države hoče namreč naseliti znova z močvirnimi želvami in se je lotil zato reje teh živali. Lansko leto je pozimi skrbno hranil nič manj nego 13 tisoč mladih želv, ki jih je letos spustil v močvare in lagune vzdolž obale. Sedaj poroča, da se želve tu dobro obnašajo in da poživljajo prej puste kraje. Prevoz vojske v guma- čolnih Nemška vojska je prekoračila poljske reke večkrat v gumastih čolnih, kakor kaže pričujoča slika Izdatki za oboroževanje Nemffld državni kancelar Hitler je nedavno izjavil, da je Nemčija potrosila za oboroževanje v Šestih letih narodno-socia-Hstičnega režima 90 milijard nemških mark. Anglija je v istem času izdala za svoje oboroževanje nekoliko manj kakor štirideset milijard mark, FTancija nekaj nad 25 milijard mark, Poljska pa pet milijard mark. Vse tri države skupaj so torej izdale za oboroževanje nekaj manj kakor 70 milijard mark aH okoti tisoč milijard dinarjev! Milijon vreč za Poveljstvo za obrambo Varšave je pozvalo žene r Varšavi, naj jim priskočijo na pomoč pri šivanju vreč za pesek. Vojaške Oblasti potrebujejo takoj znali jan tafrftnfli vreč. HohenzoUernci v nemški vojski Švicarski tisti beležijo, da služi v nemški vojski v sedanji vojni deset članov brvSe nemške dinastije Hohenzollern. Princ Oskar, najstarejši sin Viljemovega brata, je medtem že padei. V vojaški formaciji je zdaj pod orožjem tu<£ princ Louis Fer-dlnad, drugI sin bivšega prestolonaslednika in Viljemov ljubljenec. Novf kozaki s; Kozaški oddelek rdeče vojske, ki je vkorakala v vzhodne predele Poljske INSEBIRAJTE V „ JUTRU" S Tri delitve Poljske Vloga Rusije, Prusije in Avstrije V času, ko preživljata poljski narod in poljska država težke trenutke, ne bo odveč, če se spomnimo dni, ki jih je preživela Poljska že v svoji preteklosti, posebno v drugi polovici osemnajstega stoletja. Iz tedanje dobe so nam znane tri delitve Poljske: prva L 1772, druga L 1792, tretja L 1795. Prvi dve delitvi pomen jata samo utesnitev poljskih državnih meja, tretja delitev pa je Poljsko naravnost izbrisala z zemljevida. Pred prvo delitvijo je bilo državno ozemlje Poljske večje kakor do sedanje vojne. Obsegalo je nad milijon kvadratnih kilometrov površine, dočim je merila sedanja Poljska samo 334.000 kv. km. Pri tretji delitvi so bile udeležene Rusija, Prusija in Avstrija. Te tri države so uničile samostojno Poljsko, ki je bila vstala k življenju po zaslugi Napoleona Bona-parta, kateri je bil obnovil varšavsko voj-vodstvo v letih 1807 do 1815. Majhen del poljskega ozemlja okoli Krakova je ohranil svojo neodvisnost do L 1846. potem je Avstrija navzlic svečano zagotovljeni nevtralnosti ob sopodpisu Rusije in Prusije pograbila še to ozemlje. Kakor je videti, so tu<£ v tedanjih časih pakti m pogodbe imele majhno vrednost Prav delitev Poljske kaže neke analogne momente z današnjim položajem poljske države. Poljska je bila pod močnim ruskim vplivam. Zaradi notranjih razmer pa je imela slabo organizirano vojsko. L. 1758 so se dvignili poljski domoljubi, ki jim je bila obljubljena pomoč od Francije in Turčije, proti Rusiji. Toda francoska premoč je bila malenkostna, turške pa sploh ni bilo od nikoder. Rusija je odbila ultimat Turčije. V vojni so se znašle na ruski strani tako Prusija kakor Avstrija in položaj Poljske je bil zelo težak, tembolj, ker je bila tudi Turčija premagana. V tej delitvi je vzela Rusija Poljski Dvinsk in okolico ter ozemlje na vzhod n strani Berezme (del današnje Bele Rusije). Prusija je pograbila Pomor je (del sedanjega koridorja), Avstrija pa Galicijo. Po tem porazu si je Poljska prizadevala, da bi si opomogla, toda zaman. Zopet so se pojavili notranji neredi in notranja nesloga. V maju 1791 je izšla ustava, ki je prinesla gotove svoboščine tudi meščanstvu. Ustava je proglasila načelo, da izhaja oblast iz naroda. Prav to je postalo usodno za državo. Sosedne države, ki so v njih vladali avtokratski sistemi, so se dvignili proti Poljski. Poljaki so ">ili proglašeni za jakobirice in Rusja je poslala nad nje svojo vojsko. S Kosciuszkom na čelu so se Poljaki hrabro borili in branili, toda v bitki pri Masziejow>jczu so podlegli obilni premoči. Pri drugi delitvi Poljske L 1792. in L 1795 je Rusija vzela današnjo Litvo, ki je bila skozi stoletja v personalni uniji s Poljsko ter Kurlandijo. Pobasala je tudi ozemlje do Njemena, Buga in Dnjestra. dočim je ozemlje zapadno od te črte pripadlo Prusiji. Tak oje dobila Prusija poleg Poznanja, Vzhodne Šlezije in Gdanska tudi Varšavo in Bialistok, Avstrija na jugu pa Lublin in Radom. Po padcu Napoleona so meje nekako uredili ter jih potegnili tako, kakor so ostale do pred svetovne vojne. Delitev Poljske v 18. stoletju ni imela dobrega odjeka po Evropi. Niti tisti, ki so si razdelil*: njeno ozemlje, niso bili kdo ve kai prepričani o svojih moralnih pravicah. Ko je francoski filozof 1'Alem.bert to očital pruskemu kralju Frideriku Velikemu, mu je ta odgovoril: »Priznavam, ruska carica in jaz sva razbojnika. Toda vprašajte, kako je oprav vila svojo stvar cesarica Marija Terezija s svojim spovednikom?« V predmestju Varšave Prizor iz borbe v predmestju Varšave Tommyji na Francoskem Poročila, da so prve angleške divizije prispele v Francijo, niso mogla presenetiti nikogar, ki se spominja britske intervencije 1. 1914., ko so angleški ekspedicijski zbor .ako na skrivaj prepeljali v Francijo, da Nemci o tem ničesar niso vedeli, dokler niso srečali Angležev na bojnem polju. Hitler sam piše v svoji knjigi »Mein Kampf«, da ni njegovih vojaških tovarišev nič bolj presenetilo nego dejstvo, da so so v Flandriji nenadno znašli pred Tommyji, kakor imenujejo angleške vojake. Po prvih bojnih dneh, piše Hitler, se je pač v možganih vsakega Nemca zablisnilo, da ti Škoti prav malo ustrezajo tistim, kakršne so jim »slikali« v šaljivih listih. Prevozi angleške vojske na francoska tla so zgovoren dokaz, da se Anglija v sedanji vojni ne misli bojevati »do zadnjega francoskega vojaka«, kakor je bilo brati tu pa tam. Velika tatvina draguljev V nedeljo zvečer sc vdrli neznani vlomilci v eno izmed največjih holadskih trgovin z dragulji in so odnesli iz nje za dva milci v eno izmed največjih holandskfli trma za vlomilci nobenega sledu. Prebivalstvo Italije Agencija Štefani poroča, da ima Italija po zadnjih statističnih podatkih 44 milijonov in 400 tisoč prebivalcev. V to število niso všteti prebivalci italijanskih kolonij. NAMESTO ANEKDOTE Nekega slovitega sodnika je vprašaja nekoč neka dama, katera je najhujša kazen za bigamijo. »Dve tašči!« je odgovoriL ANEKDOTA »Dovolite, da pogledam! To je torej zob, ki vas boli?..v« (»Marc Aurelio«) Kulturni pregled Spoznavajmo slovanski jug! Pogled v bolgarsko glasbo Bolgarska glasba je pri nas malo znana. Ko je pred leti predaval o nji pokojni Emil Adamič, ki je menda edini izmed naših glasbenikov poznal narodno in umetno glasbo Slovanov pod Balkanom in Ro-dopi, so bila njegova izvajanja pravo odkritje. Danes, ko vidimo čedalje bolj, kako usodno smo v svetovnem zgodovinskem dogajanju zvezani vsi južni Slovani, je medsebojno smotrno spoznavanje ena najvažnejših zahtev časa. Zato ne bo odveč, če posnamemo po »L a Parole B u 1-g a r e« nekatere pbdatke o bolgarski glasbi in njenih predstaviteljih. Neizčrpni viri narodne glasbe Tujec ki skoraj nič ne pozna duhovnega bogastva bolgarskega naroda — piše avtor članka »La musique bulgare et ses re-presentants« — bi bil nedvomno presenečen, če bi bil spoznal našo narodno glasbo v vsej njeni različnosti in v vsej obilnosti motivov in harmonij. Odlični madžarski glasbenik in muzikolog Bela B a r t o k ima popolnoma prav, ko trdi, da izmed vseh evropskih držav vzbujajo Rusija in balkanske dežele največ zanimanja z glasbenega zrelišča, ker imajo najzanimivejši in najbogatejši glasbeni folklor. V tem okviru žal ni mogoče podrobno govoriti o tem neizmernem glasbenem bogastvu bolgarskega naroda o narodnih pesmih in plesih, ki tvorijo neizčrpen vir navdah-njenja za naše skladatelje. In bolgarska narodna glasba je —kakor pravi glasbeni kritik Ivan Kamburov — obsežno, še deviško polje, ki ga bo treba posihmal obdelovati in ki bo prej ali slej vzbudilo pozornost domačih in tujih muzikologov. Naj omenimo, da redki tujci, ki so se — kakor na pr. češki muzikolog Ludvik Kuba — že nekoliko bavili z bolgarsko ljudsko glasbo niso prikrivali svojega začudenja, kako bogata in raznolična je ta glasba. In tako vidimo, da so vsi bolgarski skladatelji od Emanuela Manolova, ki je bil naš prvi komponist tja do Penča Vladige. rova, ki je naš največji sodobni skladatelj, obilno črpali iz bogatega vrelca narodne glasbe. Pionirji umetne glasbe E. Manolov, rojen 1. 1860 v Gabrovem, nam je zapustil številne vokalne skladbe, med njimi ciklus mladinskih zborov »Slavčkov gozd«. Kompozicije Manolova, ki so se vse zgrajene na harmonijah, posnetih po narodni glasbi, imajo preprosto obliko in lepo melodično linijo, še dandanes zavzemajo častno mesto na programu naših mladinskih zborov. Po Manolovu če gremo mimo Atanazija B a d e v a, nadarjenega glasbenika, ki pa je občinstvu domalega neznan, je vreden pozornosti Dobri Christov (roj. 1. 1876 v Varni), čigar glasbena deialnost je zelo rodovitna. Dobri Christov zavzema v bolgarski glasbi, kakor je dobro dejal I. Kamburov, enakovredno mesto, kakor ga ima Ivan Vazov v književnosti, študiral je na praškem konservatoriju kjer mu je bil učitelj sloveči češki skladatelj Dvorak. Po vrnitvi v Bolgarijo je postal profesor glasbe, služboval v raznih gimnazijah in naposled vstopil med profesorje Narodne glasbene akademije v Sofiji. Dobri Christov je eden najboljših poznavalcev naše ljudske glasbe. Posvetil ji je pomenljivo študijo »Ritmične osnove naše narodne glasbe«, ki je dobila nagrado iz fonda »Napredak« pri bolgarski Akademiji znanosti. Naj omenimo še neko važno delo. ki je poteklo iz njegovega peresa: »Splošna glasbena teorija«; le-to vsebuje tudi zanimivo poglavje o bolgarski narodni glasbi. Christov je zložil znatno število popevk, ki se naslanjajo na narodne melodije in jih naši pevci pojo s posebnim veseljem. Poleg pesmi za zbor in za solo, ki so polne preprostosti, naivnosti in humorja, je napisal Christov dve »balkanski sui-ti«, ouverturo »Ivajilo« in simfonično fantazijo »Tutrakanova epopeja«. To so bili med Bolgari prvi resni poskusi orkestralnih skladb in so zaslužni tudi zaradi tega, ker so izkrčili pota mladim skladateljem, izmed katerih vzbujata največjo pozornost glasboljubnega občinstva Penčo Vladi-g e r o v in Petko S t a j n o v. Prvi s svo- jim koncertom za violino in orkester, s svojo rapsodijo »Vardar« in simfonično pesnitvijo »Zemlja« ter v zadnjem času tudi z opero »Car Kalojan«, delom globokega navdah-njenja, ki je v njem pokazal svoje kar izredne glasbene kvalitete. Drugi pa opozarja nase s svojimi ljubkimi »Trakijskimi plesi«, s pesnitvijo »Pripovedka« in z vokalnimi deli, ki so vsa harmonizirana in instrumentirana z veščo roko in neutajlji-vo erudicijo. Prav. v »Trakijskih plesih«, ki so prepleteni z narodnimi, prav dobro razvitimi tčmami, je mladi skladatelj pokazal v največji meri svojo invencijo in izvirnost. še nekateri skladatelji Vladigerov in Stajnov sta umela izrabiti bolgarsko narodno glasbo z mnogo znanja in okusa. Njuna najboljša dela so prežeta z narodnimi melodijami, ki so vtisnile njunim skladbam originalnost in okus, s katerima si osvajajo poslušalca in se mu vtisnejo v spomin. A. Bukurečtliev, Panajot P i pk o v in Petko N a u m o v so takisto storili dragocene usluge bolgarski glasbi. Prvi in tretji slovita kot izborna glasbena pedagoga in se ponašata z mnogimi učenci. Njuna pedagoška dejalnost daleč prekaša skladateljsko delo. Zasluga Bukurečtlieva je predvsem v njegovem neumornem folklo-rističnem delu. Zbral je več tisoč narodnih napevov in jih tako otel pred pozabo. Petko Naumov je skladatelj »Bolgarskih spevov« za violino in piano, »Kmečkega plesa« za orkester in dveh ouvertur katerih ena je bila zložena na pesem velikega revolucionarnega pesnika Boteva. Njegovo poslednje delo je bila opera »Strahil, divji hajduk«, ki jo je sofijsko operno gledališče uprizorilo po skladateljevi smrti. P. Pip-kov je spisal dve mladinski opereti: »Cvr. ček in mravlje« in »Bolni učitelj«, dalje himno v čast sv. Cirila in Metoda ter več narodnih motivov. Instrumentalna glasba in opera Med predstavitelji naše sodobne instrumentalne glasbe omenjamo profesorja Andreja Stojanova, odličnega pedagoga, glasbenega pisatelja in sijajnega pianista. Njegov spis »Magija glasbe« je zajemljiva in prijetna knjiga. Je avtor večjega števila skladb za piano in pesmi na besedilo sodobnih bolgarskih poetov. Omeniti je nadalje prof. Nikolaja Atanasova, čigar »Bolgarsko simfonijo« je kritika toplo sprejela, Asena Dimitrova z dvema velikima orkestralnima skladbama in »Kvartetom za godalo E dur«, Heraklita Ne-s to rova (ki biva na Dunaju), avtorja simfonične pesnitve »Poletni dnevi«, Canka Cankova in številne druge. Med predstavitelji bolgarske operne glasbe zavzema prvo mesto pokojni G. A t a-n a s o v, avtor najboljših bolgarskih oper, spisanih za repertoar edinega bolgarskega opernega gledališča, Njegove opere so naslednjem »Borislav«, »Gorgana«, »Zapuščen mlin«, »Cveta«, > »Alzek«. Daljer» ome» njamo O. Hadži Ge o r g i j e v a, avtorja ouverture »Lisec« in opere »Tahir—begovi-ca«, Dimitrija K o r a d j o v a, ki je umrl na veliko škodo bolgarske glasbe prav tedaj ko je bil njegov talent v polnem razvoju. Zložil je operi »Mladi kralj« in »Milka. na«, ki pa še nista bili uprizorjeni. Veselin S t o j a n o v se je poizkusil s komično opero »Kraljestvo žen«, ki so jo uprizorili v Sofiji. • « * Izmed glasbenikov-interpretov je treba omeniti sijajnega violinista Sašo Popova, ki se je razvil tudi v dirigenta (sedaj je na čelu kralj, simfoničnega orkestra), vio-linčelista Slavka Popova, prvovrstnega pianista Dimitrija Nenova, pianistko Lilija-no Dobri-Christovo, pianistko Tamaro Jankovo, violinistko Nedeljko Simeonovo-Sto-janovo, violinista M. L. Vladigerova. Med muzikologi se odlikujeta dr. Stojan Džu-džev. ki se posveča raziskavanju narodnega melosa in doktor muzike Vasil Spasov, ki se posebno bavi z raziskavanjem naših narodnih instrumentov. Ta pregled pa z navedenimi imeni nikakor ni popoln. Zapiski Premiera Kranjčevega »Direktorja čam-pe« v Beogradu. Po dolgem času je beograjsko gledališče vendarle priznalo obstoj slovenske dramatike in pripravilo za svoj oder delo iz naše dramatske literature: Drevi bo premiera »Direktorja čam-pe«, uspešnega odrskega dela pisatelja Jožeta Kranjca. »Direktor čampa« sodi med one igre iz novejše slovenske dramatske produkcije, ki so imele v ljubljanskem gledališču največ predstav v sezoni. Upati je, da bo tudi prestolniško občinstvo sprejelo z zanimanjem to igro, ki se mu bo nudila v najboljši zasedbi. Iz Narodne galerije v Ljubljani. Narodna galerija je v zadnjem času obogatila svoje zbirke z nekaterimi novimi nakupi odnosno darovi. Tako je po odredbi vojnega ministra prešla v njeno last slika Krem-ser-Schmidta »Marijino Oznanenje«, ki je bila doslej v ljubljanski vojni bolnišnici. Galerija je nadalje kupila gotski kip Matere božje iz 15. stoletja, da z njim izpopolni svojo že znamenito zbirko gotske plastike. Izmed drugih nakupov naj omenimo delo Borisa Kalina »ženski torso« (iz trogirskega marmorja). Baron Gutt-mannsthal ji je podaril bronasto poprsje moža, delo malo znanega kiparja Davida Jelovška iz Zagreba. — Na odborovi seji, ki jo je te dni vodil predsednik dr. Fran W i n d i s c h e r in na kateri so se potrebno obravnavale razne zadeve našega likovno-umetnostnega življenja, je bilo med drugim sklenjeno, da se Jakopičev paviljon prepusti za naslednji bližnje razstave (do božiča: Klub neodvisnih, razstava žen-umetnic, klub »Lada« in razstava slik Fran četa Klemenčiča. ___ Vladimir Skrbinšek v Skoplju. Režiser in igralec mariborskega gledališča Vladimir Skrbinšek je bil povabljen na enomesečno režisersko gostovanje v Skoplju. Zrežiral bo Shawovega »Hudičevega učenca« in najbrž tudi Molierovega »Tartuffa«. Mimo tega bo nastopil v nekaterih igrah kot igralec. Smrt Olava Duuna. Norveška je izgubila pisatelja, ki ga je štela poleg Knuta Ham-suna in Sigrid Undsetove med svoje najpomembnejše sodobne književnike: umrl je Olav Duun. Za razliko od svojih dveh vrstnikov v slavi in uspehu je pisal Duun v tako zvanem landsmalu, t. j. v ljudskem jeziku. (Norvežani kljub svoji visoki kulturi in pomenljivi literaturi še vedno nimajo enotnega književnega jezika). Olav Duun se je rodil 1.1876. Njegova slava se naslanja v glavnem na delo »Juvikinger-saga«, ki obstoji iz šestih knjig. Ta veliki, roman, prav kakor večina ostalih njegovih spisov, se dogaja v pisateljevem domačem kraju, Fosnasu v Namdalu na severnem Norveškem. Prvo Duunovo delo je izšlo 1. 1907. Vse prve pripovedne knjige so nekaka priprava za poglavitni opus, že omenjeno epično veledelo »Saga o Juvikinger-jih«, ki je izšlo v letih 1918—1923. V tem romanu opisuje Olav Duun usodo šestih generacij korenitega kmečkega rodu in nudi čitatelju prodorne slike iz življenja v severni Norveški od 1.1800 do svetovne vojne. Ta mogočna mojstrovina je zanimiva ne le kot epični oris okolja in življenjskih razmer, marveč tudi po odlično prikazanih karakterjih, ki gibljejo napeto dogajanje in ki jih odlikujejo korenito nordijske duševne lastnosti. V življenju teh šestih generacij kmečkega rodu se križa dvoje različnih nagibov: nagib za pustolovstva in dolžnosrtni čut ljudi, ki so rojeni za voditelje. Iz teh dveh karakterno različnih stremljenj nastajajo mnogi konflikti in zapletijaji. Roman spominja nekoliko na veliki nemški rodbinski roman Thomasa Manna »Buddenbrooks«. Izmed ostalih knjig Olava Duuna je omeniti še »01soye-ve fante», ki je izšel 1.1927. Z Duunovo smrtjo je zadela norveško literaturo velika izguba. Jurij Pitoev je po vesteh italijanskih listov umrl v ženevi. Z njim je izgubil gledališki Pariz enega svojih predstavite-ljev. Pitoev je bil po rodu Rus. Rodil se je 1.1886 in je začel 1.1912 gledališko kariero v tedanjem carskem Petrogradu. Valovi revolucije so ga vrgli na zapad. Ustalil se je v Parizu in vodil rusko Umetnostno gle-daišče. Posebno je gojil Ibsena in Piran-della. Čez nekaj let se je posvetil francoskemu gledališču, ki mu je v povojnih letih precej nedostajalo močnih igralskih talentov in iznajdljivih režiserjev. Pitoev je s svojo ženo Ljudmilo, ki je — čeprav I tudi Rusinja — dosegla sloves ene naj-1 boljših francoskih igralk, ustanovil igralsko družino, ld je prevzela gledaliče na Champs-Elisčes in Mathurinov teater. V tem gledališču so igrali tudi marši kako rusko dramo, zlasti čehova in dosegli pri francoskem občinstvu močan uspeh. Ta neumorni gledališki umetnik in organizator je umrl na obali Lemanskega jezera v času, ko v vseh pariških gledališčih vlada molk. Drame in tragedije se zdaj odigravajo v resničnem življenju. Skrb za kulturo v vojnih dneh. Francoska radio-služba organizira več ciklov kulturnih predavanj, ki se bodo začela v prihodnjih dneh in jih nameravajo prenašati vse francoske radijske postaje. Namenjena so vojakom kakor tudi ljudem v zaledju kot opozorilo na kulturno poslanstvo francoskega naroda. Med njimi so ciklusi predavanj o idejah in idealih Franciji, o smislu človeškega življenja in dela, o postanku umetnostnih del. Za predavatelje so najeti najodličnejši predstavitelji duhovne Francije, med njimi Paul Valčry, Andr€ Gide, G. Duhamel, Andr6 Maurois, Louis Gillet, Tristan Bernard, Piere Benoit L dr. Njegošev »Gorski vijenac« v italijanski izda#. Kakor smo že zabeležili, je znani tržaški slavist, prevajalec in literarni esejist prof. Umberto Urbani prevel v italijanščino eno najoriginalnejših slovstvenih stvaritev slovanskega juga, Njegošev »Gorski vijenacc. Kakor posnemamo iz najnovejše številke »Meridlano di Roma«, je prevajalec že našel založnika: »II Serto della Montagna«, kakor se bo to delo imenovalo v Dantejevem jeziku, bo izšel v kratkem v založbi Alda Garzantija. S tem v zvezi objavlja »Meridiano dl Roma« nekatere odlomke iz Urbanijevega prevoda z naslovom »Canti Nuziali Turco — Montenegrini«. Zanimanje za intimno življenje D' An-nunzia. Senzacionalna knjiga nekdanjega tajnika Gabriella D' Annunzia, Toma An-tonginija »Vita segreta di Gabrielle d' An-nunzio«, o kateri je bila po izidu beseda tudi v »Jutrovem« kulturnem pregledu, je dosegla v enem letu že pet izdaj. Pravkar je Tom Antongini izdal pri Mondadariju novo knjigo z naslovom »D' Annunzio aned-dotico«. 364 strani obsegajoča knjiga vsebuje obilo anekdotičnega materiala o tem originalnem človeku in pisatelju ter močno izpopolnjuje slovečo biografijo »Vita segreta di Gabriele d' Annunzio«. ŠPORT Vsi bi radi točke V ligi in v vseh podsaveznih razredih do zadnjih juniorjev Slavija (V)-Ljubljana V nedeljo bo gostovala v Ljubljani va-raždinska Slavija. Ob tej priliki je dobro, če si nekoliko ogledamo rezultate, kl sta jih v dosedanjih tekmah dosegla nedeljska tekmeca. Oba, Ljubljana in Slavija, sta odigrala enako število tekem z razliko, da je Ljubljana odigrala doma 2, Slavija pa samo eno tekmo. V obeh tekmah je Ljubljana odnesla eno točko, s Saškom, Slavija je svojo edino tekmo doma zgubila. Na tujih tleh je. bila Slavija bolj uspešna, kajti v Splitu je odvzela Hajduku točko. Razmerje je tako-le: Slavija je odigrala 4 tekme, od teh eno neodločno, stanje v golih je 1:5. Ljubljana je tudi odigrala 4 tekme in tudi eno neodločno, a prejela je 14 golov, zabila pa 4. Količnik ima Ljubljana boljši, zato je v prvenstveni tabeli na predzadnjem mestu pred varaždinsko Slavijo. Ali se bo v nedeljo naša Ljubljana povzpela višje v prvenstveni tablici? Po igri, ki jo je pokazalo moštvo v Splitu, lahko upamo na uspeh. Za točke v LNP Reka—Jadran Kakor nalašč za sedanje vojne čase bo srečanje »fuzijonašev« iz zapadnega dela Ljubljane. Tekma bo gotovo privabila na igrišče Jadrana rekordno število publike, saj so ta srečanja zadnji odsev nekdanjih bojev med llirijo in Primorjem — po publiki namreč. Vsa ilirijanska publika je na strani večnega ilirijanskega trabanta Reke. Kdor se hoče prepričati o probojnosti svojega glasu, ta naj se postavi na zapadno stran — zmaga je tam sigurno vsaj po viku in kriku. Nasprotnik se bo raspo-redil pač nasproti in spet se bomo »šli« Ilirijo in Primorje. Na zelenem bojišču pa se bosta srečali dve povsem različni vojski. Jadran s svojimi »veterani« vodi pozicijsko borbo. Sovražnika hoče s precizno kombinacijo fizično in živčno izčrpati, nato pa pregazitL Cvet svoje vojske Ima Jadran na desnem krilu (Moru). Vendar ima Reka na tem mestu neosvoljive položaje (mali Kokolj). Reka razpolaga z modernimi sredstvi in forsira bliskovito vojno, škoda je le, da v vrstah Rečanov ni enotnega načrta. Večina je za proboj nasprotnikove fronte na centralnem odseku — med drogove in po možnosti pod prečko. Tekma bo od 10. dalje na igrišču Jadrana. Mars—Hermes V nedeljo se srečajo borbeni nogometaši lz Poljan in šiške. Hermes je star nogometni klub, znan po svoji žilavi in požrtvovalni Igri. V letošnjem prvenstvenem tekmovanju ga spremlja nekaj smole, kl ga noče zapustiti. Zato bodo Hermežani v nedeljo skušali doseči proti Marsovcem prvi svoj uspeh. Mars je trenutno v prav dobri formi, tako da lahko upamo, da bodo fantje tudi v nedeljo odlično zaigrali in rt utrdili svoje prvo mesto v tabeli. Tekma bo prav zanimiva. Pričela bo se ob 10. na Igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Ob 9. bo predtekma juniorjev Marsa in Jadrana, ki se bodo tudi borili za točke. Svoboda—Kranj V nedeljo dopoldne bomo imeli zopet priliko gledati zanimivo igro, ki nam jo bosta pokazala omenjena nasprotnika. Kranjčani so znali s svojo lepo igro zmerom privabiti na igrišče prijatelje nogometnega športa, zato se obeta tudi v nedeljo lep športni užitek, posebno ker nastopi v moštvu Kranja nekdanji ligaš Lu-ce, ki je duša moštva. Tudi moštvo Svobode bo brezdvomno dalo iz sebe vse, da pokaže ono igro, ki je že večkrat navdušila slehernega gledalca. Tekma bo ob 10. na igrišču Ljubljane. Prvenstvo II. razreda V nedeljo bosta na igrišču Mladike dve zanimivi prvenstveni tekmi H. razreda. V tej skupini se bore za prvo mesto skoraj z enakimi izgledi Grafika, Moste in Slavija. Ker šteje ta skupina samo 6 klubov, se mora vsak klub zelo potruditi, da ne izgubi nobene tekme, ker je vsako izgubljeno točko težko nadoknaditi. Pari v nedeljskih tekmah so razdeljeni takole: ob 9.: Moste—Adrija Adrija v letošnji sezoni ni tako slaba kakor prejšnja leta, zato se bodo morale Moste resno potruditi, če bodo hotele dobiti obe zanje zelo važni točki. Važnejša pa bo druga tekma ob 10.30: Slavija—Grafika Premaganec iz te tekme bo izgubil vsako nadaljnje upanje za prvo mesto, zato se bosta oba kluba resno potrudila za zmago. Tekma obeta biti prav zanimiva, saj razpolagata obe moštvi z nekaterimi prav dobrimi močmi. V nekaj vrstah V splitskem Jadranu, enem naših najmočnejših plavalnih klubov, ki so mu te dni na občnem zboru spremenili naziv (iz jugoslovenskega je postal zdaj hrvatski plavalni klub), je izbruhnila huda kriza, številni mani plavalci so zoper to spremembo in tudi proti temu, da bi Jadran pristopil kot član hrvatskega plavalnega saveza, ki ga pripravljajo v Zagrebu. Zagrebški Gradjanski, ki se zdaj z visoko razliko golov bahavo ozira na svoje nasprotnike v hrvatsko-slovenski ligi, si misli na dan 1. oktobra privoščiti prav posebno veselje. Ta dan ima namreč dogovorjeno mednarodno nogometno tekmo z Rapidom iz Bukarešte, ki je bila tudi v pogodbi, ko je prodajal znanega igralca šipoša. Isto nedeljo pa ga čaka tudi liga-ška tekma s Saškom. Ce bodo Rumuni prišli, pravijo pri Gradjanskem, da bodo postavili kar dve enajstorici, seveda obe dovolj močni, da bosta zmagali. Finale v Forest-Hillu za ameriško teniško prvenstvo v singlu sta odigrala Iva Američana, in sicer Riggs in van Horn, med katerima je zmagal Riggs v treh se-tih 6:4, 6:2 6:2, v damskem singlu pa je Američanka Marble porazila svojo rojakinjo Jacobsovo s 6:0, 8:10, 6:4. Nov svetovni rekord v teku na 10.000 m je dosegel preteklo nedeljo slavni finski dolgoprogaš Taisto Maki, ki je obenem kot prvi človek 10 km dolgo progo pretekel v času pod pol ure. Ta fenomenalni nova čas znaša 29:52.6, ter je za 9.6 sekunde boljši od njegovega zadnjega svetovnega izida na tej progi (28. 9. 1938: 30:02). Minulo nedeljo so imeli velik atletski miting tudi v Goteborgu na švedskem, na katerem so Finci dosegli tudi nov najboljši čas na svetu v štafeti 4X1500 m, in sicer 15:54.8. Oficielno pripada ta rekord Angležem, vendar so ga med tem izboljšali tudi že Madžari (15:55.4) Na tem tekmovanju je razen tega mladi Norvežan Strom postavil še nov norveški in evropski rekord v troskoku s 15.82 m. Nekateri listi objavljajo vest iz New Yorka, po kateri se je Amerika ponudila mednarodnemu olimpijskemu odboru, da bi namesto Nemčije prihodnje leto organizirala zimsko olimpiado, in sicer v Lake Placidu, kjer je bila že 1. 1932. Bržkone bo ostalo le pri ponudbi, če je res pri-1 šla... Srednješolsko plavalno prvenstvo Za zaključek letošnje plavalne sezone, ki je bila v Ljubljani dokaj siromašna, se bo v nedeljo, 24. t. m. popoldne vršilo plavalno prvenstvo srednješolcev v kopališču Ilirije. Nastopili bodo najboljši juniorji naše Ilirije, v družini mestne ženske realne gimnazije pa tudi državna prvakinja in rekorderka Wernerjeva. Za tekmovanje v water-polu so se doslej prijavila moštva treh zavodov, med njimi tudi lanski zmagovalec, III. drž. realna gimnazija. Spored tekmovanja obsega za ženske 100 m prsno, 50 m prosto in 4X50 m prosto, za moške pa 50 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 3X100 m mešano ter 4X50 m prosto. Razen tega pa še za učence prvih treh razredov 50 m prosto in 100 m prsno za moške in 50 m prosto za ženske. • K razpisu srednješolskega plavalnega prvenstva. Službeno iz ljubljanskega plavalnega podsaveza. Prijave za tekmovanje v nižjem oddelku (prvi trije razredi) so možne še do pričetka žrebanja, ki bo dane? ob 14.30 v kopališču Ilirije. Za ostale discipline so prijave zaključene. Ljubljanski atletski podsavez (službeno) Za lahkoatletsko tekmovanje na stadionu, ki ga priredi. Planina v soboto in nedeljo s pričetkom ob 15. oz. 9.30 se določa naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Hvale. Voditelj tekmovanja: prof. Dobovšek, starter: Vidic, sodniki za skoke, mete, teke in časomerilci: Cek, Cuderman, Gnido-vec, Grinfeld, Gorjanc, Kermavner, Peva-lek, Potokar, Polajnar, Stepišnik, Kalan, Trtnik, Nagy Glavnik, šoukal, Stropnik, Pollak. Predsednik. SK Planina — lahkoatletska sekcija: Vsem prizadetim atletom in klubom sporočamo, da bo na našem mitingu tek na 400 m zapreke in skok s palico v nedeljo in ne kakor je bilo prvotno javljeno v soboto, v soboto pa bo tek na 110 m zapreke in skok v višino. SK Svoboda. Drevi ob 17. obvezen sestanek v Delavski zbornici, važen zaradi nedeljskih tekem. Po sestanku odborova seja. Juniorji naj bodo v nedeljo zanesljivo ob 9.30 na igrišču Ljubljane, igralci I. moštva pa ob 10.30. SK Jadran. Drevi ob 20 obvezen sestanek vseh igralcev prve garniture pri »So- kliču«. Jutri ob 17. sestanek juniorjev na igrišču. Zaradi nedeljskih tekem prosimo . za polnoštevilno udeležbo. SK Mars. Vsi igralci, ki so pozvani na oglasni deski, naj bodo v nedeljo o pravem času na igrišču. Drevi ob 20. obvezen članski sestanek na običajnem mestu. SK Slavija. Drevi ob pol 20. za juniorje in ob 20 za I. moštvo in ostale igralce strogo obvezen sestanek. Vsakdo, ki ima še doma klubovo opremo, naj jo prinese s seboj. Važno zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem. Pozivajo se načelniki, naj bodo točno ob določeni uri na mestu. Pozivajo se vsi člani, da takoj plačajo zaostalo članarino, ker blagajna nujno potrebuje denar za nabavo razne nove opreme. Iz Kočevja kč— Za spremembo voznega reda. Med prebivalstvom vzbuja močno nejevoljo vlak. ki vozi iz Kočevja proti Ljubljani ob 4. uri zjutraj. Zlasti sedaj, ko se bliža zima, je to neprijetno. Ob 6.30 ste že v Ljubljani, kjer ob tem času' nimate kaj početi. Poleg tega ste ves dan utrujeni zaradi zgodnje ture vstajanja. Nujno je, da se to izpremeni. Prebivalstvo želi, da bi jutrnji vlak spet vozil iz Kočevja okrog 6. ure kakor včasih. Zelo potrebno bi tudi bilo, da bi vlak, ki prihaja iz Ljubljane v Kočevje ob 7.55, prihajal kakih 15 do 30 minut prej. Dijaki, ki stanujejo v krajih ob progi, bi nato lahko še pravočasno prišli v šolo. Mislimo, da bi s spremembo voznega reda pridobila naša gimnazija marsikakega dijaka. Seveda bi tudi opoldanski vlak moral odhajati vsaj 15 do 20 minut pozneje. S tem bi bilo ustreženo tudi vsem drugim, ki potujejo z opoldanskim vlakom. Naj bi železniška direkcija vpoštevala te zares upravičene želje! Diplomatski slovar V zadnjem sestavku sem se v zvezi z omejitvami nevtralcem v pomorski vojni dotaknil tudi položaja vojnih ladij vojskujočih se strank v nevtralnih vodah, v kolikor gre za pravice zajetja in morebitne zaplembe. Danes želim podati o tem še nekaj zaključnih pojasnil. Položaj vojnih ladij vojskujočih se strank v nevtralnih vodah Omejitve, ki jih mednarodno pravo postavlja vojnim ladjam vojskujočih se strank v pogledu njih ustavljanja v nevtralnih lukah, se ne nanašajo na navaden prehod vojnih ladij skozi teritorialne vode nevtralnih držav. V takih primerih je vojnim ladjam vojskujočih se strank celo dovoljeno, da se v plovbi skozi teritorialne vode nevtralnih držav poslu-žijo krmarjev in pilotov države, kjer izvrše prehod skozi teritorialne vode. Ponavljam, da se smejo v nevtralni luki ustaviti istočasno samo po tri vojne ladje vsake izmed vojskujočih se strank, pa še to le v skrajnem primeru nujne potrebe in le za omejen čas, ki znaša največ 24 ur. V praksi se to pravilo tolmači celo še bolj omejeno, ker se v načelu dopušča — v izogib nevšečnostim, ki lahko nastanejo zaradi morebitnega istočasnega prihoda vojne ladje nasprotne vojne stranke — usidran je samo ene vojn-eladje v nevtralni luki, pa še to le v primeru izredne nujnosti, dočim se smeta v isti luki ustaviti v nadaljnjih 24 urah največ še dve vojni ladji iste vojskujoče se stranke, seveda zopet le v primeru skraj ne potrebe in nuje. Ladje obeh strank v isti luld Zelo zanimive so določbe, ki se uporabljajo v primeru, da se v nevtralni luki ali v nevtralnih teritorialnih vodah istočasno ustavijo ali znajdejo vojne ladje obeh vojskujočih se strank. Glede najvišjega dopustnega števila veljajo že zgoraj omenjene omejitve za vsako vojskujočo se stranko posebej. Mogoče je potemtakem, da se v zgoraj naznačenih mejah in v okviru naznačenih potreb istočasno znajde v kaki nevtralni luki skupno šest vojnih ladij, po tri od vsake vojskujoče se stranke. Glede na določbo, da morajo zapustiti luko najkasneje v 14 urah po prihodu vanjo, nastane sa nevtralno državo kočljivo vprašanje Časovne razdalje v odhodu ▼ o j n i h ladij obeh nasprotnih strank iz njene luke. V izogib sporom je obveljalo načelo, da mora prva zapustiti luko ona ladja, ld je prva vanjo prišla, vendar s potrebno omejitvijo, da mora poteči n a jm a n j 24 ur od odhoda sovražne ladje, neglede na to, ali je prišla v luko le nekaj minut za njo. Prednost odhoda se torej avtomatično ravna po prihodu, čas odhoda pa je določen tako, da mora med obema sovražnima vojnima edinicama preteči najmanj 24 ur, da bi nevtralna država z nasprotnim postopanjem ne oškodovala katere izmed vojskujočih se strank. V nekaterih posebnih primerih pa velja glede odhoda sovražnih ladij tudi še dodatno pravilo, da se izpusti iz luke najprej najbolj počasna ali najšibkejša ladja. Tudi to pravilo je nastalo manj zaradi neposredne zaščite vojnih ladij vojskujočih se strank kolikor zaradi zmanjšanja odgovornosti nevtralne države za sovražnosti, ki se med nasprotnimi vojnimi ladjami lahko razvijajo takoj, čim zapuste nevtralne teritorialne vode. Razorožitev vojnih ladij v nevtralnih lukah Knočno moram še odgovoriti na vprašanje, kaj se zgodi z vojno ladjo, ki se ne pokori navedenim predpisom in kljub prepovedi nevtralne države vstopi v nevtralno luko, bodisi sama ali z morskim plenom? Ali pa se ustavi z dovoljenjem nevtralne države, toda noče zapustiti luke v 24 urah? V tem primeru ima nevtralna država pravico, da jo takoj razoroži, posadko pa internira na enak način in pod istimi pogoji kakor se to zgodi z vojnimi ujetniki, z izjemo oficirjev, ki jih spusti na svobodo pod njih častno besedo, da se v dotični vojni ne bodo več vojskovali. Ako pa je ladja prišla v luko z morskim g 1 e n o m, mora v 24 urah zapustiti luko brez plena, ki se vrne prejšnjemu njegovemu lastniku; ako se brani to storiti, jo nevtralna država po zgornjem postopku razorožL S tem sem Izčrpati vse glavne določbe o omejitvah vojskujočim se strankam in nevtralnim državam v pomorski vojni v medsebojnih stikih in sem odprl vrata v novo zanimivo poglavje, ki se nanaša na trgovino nevtralnih državljanov z vojskujočimi se stran, kaml. S tem pa prehajam na danes zelo pereča vprašanja pomorske blokade in vojnega tihotapstva. Scrutator M. BRAND Sest zlatih angelov Roman 34 »Gotovo da ne«, je odvrnil, »le tega ne vem, kar vi veste — namreč, koga je imel stric na misli.« Čutil je, da je zadel v živo. Čeprav ni preble-dela in čeprav se je mojstrski obvladala — način, kako je dvignila brado in pogoltnila slino, mu je izdal resnico. »Kaj ne, da veste?« je nadaljeval. »Jaz? — Nikakor ne.« »Prav za prav bi bilo pravilneje, če bi prišli z besedo na dan, kajti to, da se stric ni sam ustrelil, vam je menda jasno? — Umorili so ga.« Na to besedo je bila sicer pripravljena, a vendar je poskočila ob nji. »Umorili?« je šepnila in vsa prepadena zastr-mela v zmešnjavo streh in dimnikov pred oknom. Tudi on je vstal. »Nič drugega ni treba, kakor da izgovorite ime«, je pritiskal. »Ne morem!« je signila Marlena Sutherland. »Torej hočete, da pokličem policijo?« »Tega ne boste storili!« je vzkriknila. »Mislite, da ne? — Ker mi gre za to, da brezpogojno zvem ime, se na žalost niti na damo ne bom mogel ozirati.« i »K imenovati ga vendar ne morem!« »Zakaj ne?« »Razen tega mi niti ne bi verjeli.« »Treba je poizkusiti.« Še vedno se je obotavljala — nazadnje je vprašala poparjeno, skoraj kakor šolarica, ki stoji pred strogim učiteljem: »Res moram povedati ime?« »Vaša dolžnost je.« »Saj sem vedela«, je rekla kakor sama pri sebi »A počakajte, najprej moram zapreti stanovanjska vrata.« S temi besedami je planila iz sobe, preden ji je mogel odvrniti, da se mu zdi tolikšna opreznost zelo odveč. Nekaj časa je čakal, zamišljeno ogledoval zlatega angela, ki se mu je na perotnicah, posutih z dragimi kamni, še vedno iskrilo solnce • Marlene ni bilo nazaj. Stopil je v dnevno sobo in se ozrl — tudi tu je ni bilo. Odprl je vrata na mostovž in zaklical: »Gospodična Sutherland!« Nič odgovora. Planil je k stanovanjskim vratom, da bi jih vtrl, če bi bilo treba, a vrata so bila odklenjena. Stopnišče je bilo prazno, daleč na okrog ni bilo slišati glasu. Zdaj ga je vendarle obšla tesnoba. Pogledal je v kopalnico, spalnico — nikjer ničesar. Tretja vrata na mostovžu so bila vrata stenske omare, in v tej je visel samo moški plašč, ki je plehko zaudarjal po tobaku. Mar je bila pobegnila skozi okno? Hitel je nazaj v dnevno sobo, kajti povsod drugod so bila |okna Čvrsto zaprta, o čemer se je bil že prepričal.] Tik pri oknu, na pol zakrito od dolgih zelenih zaves, na pol od nizke zofe, je našel Marleno Sutherland, zleknjeno po tleh. Njene oči so bile odprte — široke od strahu, se mu je zdelo — in njen obraz čudno spačen. Vzdignil jo je — vse telo je bilo trdo in negibno, kakor iz lesa. Ko se zave, bo jela kričati, je pomislil, in že ob misli na to kričanje ga je iz-preletela zona. Položil jo je na zofo, stekel v kopalnico, hitro snel brisačo z držala in jo namočil v mrzlo vodo. Marlena Sutherland je še vedno ležala, kakor jo je bil pustil, toda ko ji je hotel položiti mokro brisačo na čelo, mu jo je mahoma iztrgala iz roke. »Za Boga, kaj se vam je zgodilo?« je vprašal. Vrgla je brisačo vanj. Usta so ji mukoma drgetala in videti je bilo, kakor da bi ji povzročalo govorjenje neznosno bolečino. »Idite!« je nazadnje hripavo zastokala. »Spravite se mi izpred oči!« »Ali — saj vam hočem samo pomagati«, jo je tolažil. Odprla je ustnice, kakor da hoče na ves glas zavpiti, a potem je le tiho siknila: »Pogled na vas me ubija— rešite me ga.« V teh besedah je zvenela tako nujna prošnja in hkratu so bile tako grozeče, da mu nazadnje ni ostalo drugega kakor odnehati, če se ni hotel izpostaviti novemu histeričnemu napadu — zvedeti od nje danes tako ni mogel ničesar več. — Od vrat se je še enkrat ozrl: Marlena se še vedno ni bila premaknila, slej ko prej je strmela naravnosti predse. I Ko je stopil iz hiše pod mik) nebo, je Ryderja vzlic toploti izpreletaval mraz — navdajal ga je občutek, da je ušel veliki nevarnosti. Pravkaršnji dogodek si je razlagal takole: ko je stopala proti stanovanjskim vratom, ki jih je res hotela zakleniti, je bila Marlena Sutherland skozi okno videla nekaj, kar jo je prestrašilo ali kar je morala smatrati za svarilo. Ali je bil to kak obraz, kask gib ali kakšno znamenje z one strani ceste — ? Toliko je bilo gotovo: Marlena Sutherland je vedela važne stvari! Ce bi hotela izpregovoriti le deset besed, bi bila tema, ki je odevala stričevo smrt, povsem razjasnjena. Charles Ryder se je trdno nr-menil, da ji razveže jezik, naj bo treba v to še toliko truda in žrtev. Ko se je Ryder, nekoliko utrujen od nenavadne vročine prvih popoldanskih ur, vrnil domov, ga je Frank Woodley že pričakoval. Martin je bil prinesel detektivu steklenko mozelskega vina in soda vico. »Po obrazu vam ni videti, da bi prinašali dobre novice, gospod Ryder«, je rekel zasebni detektiv, ko je bil vstal in ga pozdravil. »Obiskal sem Marleno Sutherland«, je odvrnil Charles. »Svojega zlatega angela še ima, drugače sem pa prišel do prepričanja, da pozna morilca. Gre torej zato, da zvemo njeno skrivnost — bodi si od nje, bodi si od katere druge izmed žensk; potem bo naš cilj dosežen.« »Odpečatiti lepe ustnice gospodične Sutherland pač ne more biti pretežko.« NAL1 0 CENE MALIM OGLASOM Po 30 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 11*—. Službo dobi Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejme Rešetič, Masarykova cesta 14-11. 26007-1 Pekovski pomočnik (predpečnik) zanesljiv, soliden, starost 30—40 let, dobi stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »200«. 26000-1 Natakarico začetnico, spretno, pošteno sprejme za takoj gostilna na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zanesljiva 1939«. 76004-1 Pisarniško moč sprejmemo, eventualno tudi začetnico, z znanjem strojepisja, stenografije in knjigovodstva. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahtevkov poslati na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 25972-1 Raznašalee za dostavljanje blaga, s tri-kolico, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten raznašalee«. 25988-1 Postrežnico iščem za 3 dni tedensko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25976-1 Čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Celovška cesta 4-1, Ljubi jam. Povž Stanko. 25998-1 Natakarico pridno in pošteno, s kavcijo do 3.000 din za prevzem blaga, potrebujem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25980-1 Izžigalce in brizgalce (Brenner und Spritzer) za emajl, iščemo za takoj. — Ponudbe z zahtevo plače in let starosti poslati na Zephir d. d., Beograd, poštni predal 750. 25990-1 Viničarja šolanega, zanesljivega, T rodbino najmanj 4 delovnih sil, ki zna samostojno voditi posle v vinogradu io sadovnjaku z živino, sprejmemo. Ponudbe s prepisi spričeval na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28 pod šifro »Slavonija K-4820«. 25979-1 ICTTJJJ Absolvent trg. tečaja m nižje gimnazije, z malo maturo, vešč strojepisja in stenografije, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »18 letnik«. 26002-2 Absolvent trg. tečaja išče primerno službo v pisarni ali trgovini. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tečaj«. 25985-2 Dekle mlado, pridno in pošteno, z dveletno prakso, išče mesto prikrojevalke v mestu samem ali izven njega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25982-2 INSERIRAJ V »JUTRU"! Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 25933-3 rmiL Vsakovrstno zlato drage kssifie, srebro, vsakovrstne antikvitete kopni« po najvišji ceni. A. Božič Ljubljana, Frančiškanska 5. 294-36 Filatelija Stare znamke kompletne serije, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25984-39 Slive trešene za žganje dobavi vsako množino po 45 para franko vagon' in avto Koiarič Franc Brežice. 26003-34 Kupim Blagajno mali format, rabljeno, kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod značko »Blagajna 99«. 25992-7 Kupim dobro ohranjen kavarniški, restavracijski in hotelski inventar, Lutz peči, preproge, zavese in stroj za expres kavo. Ponudbe na Zupan, Bleiweisova 46. 26010-7 Hišo dograjeno v surovem stanju na periferiji Ljubljane, — ugodno prodam. Poizve se v gostilni Tone Huč, Ljubljana, Vegova tdL 10. 26001-20 Malo hišico z nekoliko zemljišča kupi upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Upokojenec«. 25959-20 tano^anje Dvosob. stanovanje oddam takoj. Zeljarska nI. 11, Mirje. 25986-21 Dvosob. stanovanje z vsem komfortom, oddam takoj v Gledališki 16 IV. vrata 14 ali pri hišniku. Ogled od 9. do 14. ure. 25987-21 Sobo odda Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom ter souporabo kopalnice, oddam s hrano ali brez. Lahko takoj ali 1. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26015-23 Opremljen kabinet s souporabo kopalnice, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26008-23 Sončno sobo lepo separirano, z uporabo kopalnice, oddam 1—2 osebama. Komenskega 24a I. 26009-23 Lepo sobo opremljeno, s souporabo kopalnice, v centru, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26006-23 Sobo z dvema posteljama, za dva gospoda, oddam. Privoz 14. 25994-23 Opremljeno sobo veliko, lepo in zračno nasproti gor. kolodvora oddam boljšemu gospodu ali gospodični takoj ali 1. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25917-23 čistokrvne jazbečarje mladiče, 3 mesece stare, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26016-43 Dopisi Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! Akademik, Cvetka Marica, Dugoročni zajam, Delavna in poštena, Dober kraj, Dober plačnik. Dober vozač, En tisoč nagrade, Gotovina 33333, Gotovina 25491, Harmonija 815, Hiša, Harmonika, Jugočarapa, Izvežbana uradnica, Krasna lega, Konfekcija, Krasno zemljišče, Kuharica, Kranj, Lepa lega 21, Lepa razgledna točka, Lepa, Mehanik, Mlajša moč. Mlado dekle, Mirna, Nastop takoj 551, Nastop takoj, Oktober ali november, 1. oktober, Promet, Pridna 513, Pri Ljubljani, Poštena 684, Priden, Profesor, Prijazna, Priden in vesten 789, Prvo nadstropje, Resen reflektant, Renomiran, Realna, Solea, Strogi center, Sorodni duši, Sončno, Šoferji prednost, Telefon v sobi, Točen plačnik, Trajno, Točno 500, Trije odrasli brez otrok, Takoj 435, Uteha 277, U rede, Ugodno naložen denar, Vrtnar, Zanesljiva 794, Zanesljiv plačnik, Zakonca, Za malo odškodnino, 200 —500, 300.000. Razno Stavbeniki! Apno v kosih vagonske pošiljke, dobavim za vloge Hranilnic članic Zadružne zveze z dobroimetjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25977-37 VSERIRAJTE V »JUTRU« i Sobe išče Sobo iščeta dva gospoda za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazno«. 26000-23a Iščem sobo s posebnim vhodom, po možnosti s kopalnico v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kopalnica«. 25996-23a SERIRAJTE ~~~ V »JUTRU« ! Od Vas Je odvisno da fcmat« obleko vedno kot nove jo pustite aedne kemično čistiti al barvati v JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-fc Vatafc« — Sredolikalr K PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. Umrl je danes naš oče, ded in praded, gospod Martin Kolenc posestnik in gostilničar odlikovan z redom za državljanske zasluge star 88 let. Položili ga bomo k večnemu počitku danes 22. t. m. ob 10. uri na farnem pokopališču pri Sv. Heleni. MIRNA, dne 20. septembra 1939. Žalujoči ostali Iz Ljubljanskega šahovskega kluba Ljubljanski šahovski klub je otvoril redno igralno sezono. Svoj letošnji program je v marsičem razširil. Potrebna novost bo ciklus teoretičnih predavanj, katerim bo dalo posebno višino sodelovanje naših velemojstrov dr. Milana Vidmarja in Vas je Pirca. Izvedeni bodo nadalje tradicionalni splošni, ožji in glavni turnir in mesečni prvenstveni brzoturnirji. V kratkem se bo že moral Lšk najbrže pripraviti za finale tekme državnega klubskega prvenstva, kjer sme letos gojiti najlepše nade. Posebne važnosti je ustanovitev srednješolske sekcije pod vodstvom profesorjev po odobritvi odločujočih oblasti. V tem oziru smo nekoliko zaostali za Zagrebom in še posebno za Beogradom, kar sta jasno pokazala lanski in zlasti letošnji nac. ama. terski turnir. Upati pa je, da bo ta možnost organiziranega udejstvovanja in strokovnega vodstva zamujeno popravila, saj Je zanimanje za šah med srednješolci kljub temu zelo veliko. Mlado generacijo čaka častna naloga — vzdrževati slavno tra- TTmrl je naš zaslužni predsednik Udruženja narodnih železničarjev in brodarjev, gospod inž. Vladimir žakič načelnik oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu prometa Pogreb bo danes, v petek, v Beogradu. Oblastni odbor UJN2R, Ljubljana ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega soproga, očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda Bogumila Kajzelia podravnatelja Ljubljanske kreditne banke v pokoju izrekamo srčno zahvalo g. šef-primariju docentu dr. Božidarju Lavriču, gosp. docentu dr. Josipu Cholewi ter gosp. asistentu dr. Venčeslav Arku za nadvse požrtvovalno zdravniško pomoč ter rodbini gospoda univ. prof. dr. ing. Alojzija Horvata, ki nam je v času pokojnikove bolezni stala zvesto ob strani. Zahvaljujemo se častiti duhovščini za izvršene verske obrede, sokolskim organizacijam, zlasti Ljubljanskemu Sokolu za tako častno spremstvo, zastopnikom SPD, mestne občine ljubljanske, Ljubljanske kreditne banke, zdravniške, notarske in zbornice TOI, higijenskega zavoda, Bratovske skladnice, Zveze bančnih zavodov, TPD., Združenih papirnic, Narodne galerije, ZKD, CMD, Hubadove pevske župe, društva »Pravnik«, IBL in drugih organizacij, ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem gospodom govornikom za globoko zajete besede slovesa, gospodom pevcem in godbi »Sloge« za prelepe, v srce segajoče žalo-stinke ter vsem darovalcem vencev in cvetja. LJUBLJANA, dne 21. sept<—>bra 1939. ŽALUJOČI OSTALI Sv. maša zadupnica za pokojnim Bogumilom Kajzeljem se bo brala v ponedeljek, dne 25. t. m. ob pol 8. uri v farni cerkvi v Trnovem. Naš ljubi in dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod FRANCE MAJER UPOKOJENI ŽELEZNIČAR IN POSESTNIK je danes, dne 21. septembra 1939, ob 17.25 v 80. letu svoje starosti za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 23. septembra ob 16. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Maribor, Novo mesto, Brežice, Šoštanj, Brezovica, Cleveland, Ohio. Rodbini MAJER in ŽIVKO dicijo slovenskega in s tem vsega jugo-slovenskega šaha. V sredo je bila ta mladinska sekcija otvorjena. že začetni odziv obeta popoln uspeh. Odigrali so že prvi brzoturnir in je zmagal Ostrelič s I. drž. r. gimnazije. Sledila bodo teoretična predavanja in prvenstveni turnir. Po možnosti bi se izvedlo tudi prvenstvo zavodov. Seveda se bodo smeli udeleževati srednješolci tudi njim primernih klubskih prireditev. Članarina je samo en din mesečno. Vabljeni so vsi srednješolci in srednjetehniki. Vpis in in-fomacije ob sredah popoldne. Na klubskem brzoturnir ju za prvenstvo septembra je sigurno zmagal Iskra z 8 in pol pred Gerziničcm (7 t.), Sikoškom, Vladom Slokanom in Cirilom Vidmarjem (6 in pol) itd. V petek 22. t. m. bo igral nacionalni mojster Preinfalk simultanko. Prijavnine ni. šahe prinesite po možnosti s seboj! Začetek ob 20. uri. Igralni večeri so ob sredah in petkih ob 20. uri, za srednješolce pa v sredah ob 14. uri in po odgovoru v sobotah popoldne. Vsi ti redni sestanki in prireditve so v posebni sobi Kazine, pritličje desno. Lšk pričakuje nadalje vse moralne in gmotne podpore prijateljev šaha in vabi k pristopu v svoje vrste. Le tako bo mogel v polni meri izvršiti svoje velike naloge za napredek lepe in vzgojne kraljevske igre. S^kol Ljubljanski Sokol javlja svojemu članstvu in naraščaju, da se vrši redna telovadba po sledečem urniku: Člani: torek in petek od 20.15 do 21.30, moški naraščaj: sreda in sobota od 18.30 do 19.30, moška de-ca: torek in petek od 18. do 19., starejši člani: torek in petek od 19. do 20., starejše članice: torek in petek od 19. do 20., članice: ponedeljek in četrtek od 19.45 do 20., ženski naraščaj: ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30. Vpisovanje v telovadnico za člane in članice se zaključi s 1. novembrom, za moški in ženski naraščaj pa s 1. oktrobrom 1939. Načelstvo. Naše gledališče D B A M A Sobota, 23.: Kacijanar. Premierski abonma. Otvoritvena predstava. Nedelja, 24.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25.: zaprto. Torek, 26.: zaprto (generalka). Sreda, 27.: Hudičev učenec. Premiera. Premiera. Premierski abonma. V soboto bo v drami otvoritvena pred-stava novo sezone s premiero Medvedove tragedije »Kacijanar«. Dejanje je zgodovinskega značaja ter se godi na Kacija-narjevem in Zrinjskega gradovih. V delu nastopajo zgodovinske osebnosti, ki so bile takrat zapletene v zaroto zoper cesarja Ferdinanda. Delo je zrežiral prof. šest. Druga noviteta v drami v letošnji sezoni bo Shawova igra »Hudičev učenec« v režiji dr. Bratka. Krefta. Delo vsebuje vse vrline velikega dramatika Shawa: zanimivo, razgibano dejanje, ostro razčlenjevanje značajev in njihovih napak, rahlo ironijo in ostro kritiko. Kakor v vseh svojih delih, se tudi v tem bori Shaw zoper laž in nepristnost. Premiera bo v sredo 27. t. m. Opera bo otvorila sezono v soboto 30. t. m., z veliko Goldmarkovo opero »Sabska kraljica«. Petek 22. septembra Ljubljana 12: Slovenske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: O konservi-ranju (ga. Ivanka Simončič). — 18.20: Godba grenadirske garde (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Sedanje stanje društva Rdežega križa v Jugoslaviji (g. Jos. Skalar). — 19.40: Nac. ura: Inšpekcija drž. obrambe. — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21.10: Orgelski koncert prof. Matije Tomca. — 22: Napovedi poročila. Beograd 18.20: Komorna glasba. — 20: Kakor Zagreb. — 20.30: Suita »Peer Gynt« 22.15: Ga. Gjungjenčeva poje italijanske pesmi. — 22.45: Ples. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Domači skladatelji. — 21.30: Tara-buraški zbor. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 20: Češke in moravske pesmi. — 21: Orkester. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava: Program po napovedi. — Sofija 18: Lahka in plesna glasba. — 19.35: Instrumentalna glasba. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Lahka glasba. — 20: Simf. koncert — 23: Nočni koncert. — Berlin 20: Klavirski koncert. — 21.40: Variacije za violino in klavir. — 22: Komorna glasba. — 24: Nočni koncert — Miinchen 20.15: Vse za ljubezen. — 21: Orkester 22: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgoimen Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. Zavetišča proti napadom iz zraka Vseuč. prof. Kasni predlaga takojšnjo ustan ovitev posebnega gradbenega odbora Ljubljana, 21. septembra Vprašanje zaklonov proti napadom iz Sraka je v sedanji situaciji postalo izred-90 pereče, za široko javnost, ki doslej o tej zadevi še ni bila dovolj poučena, pa tudi zelo zanimivo. Zato je urednik našega lista obiskal uglednega strokovnjaka v železobetonu, univ. prof. dr. inž. Miroslava Kasala, in ga naprosil, naj nam pove nekaj svojih misli. Med drugim je univ. prof- dr. inž. Kasal pripovedoval: — Da je stvar resnično nujna, se najbolj nazorno vidi že iz tega, da so se začele baviti z njo oblasti in strokovni krogi. Mnenja sem, da je treba, če hočemo doseči sploh nekaj pametnega, delati hitro, delati strokovno in smotrno. Zato je treba za reševanje teh problemov zainteresirati vse strokovnjake, ki so voljni sodelovati Posebno pa je treba pri tem pritegniti k delu vse one strokovnjake, o katerih je znano, da so te probleme študirali ter jih znanstveno ali tudi praktično proučili. Problem zaklonov proti napadom iz zraka ni tako enostavna stvar, kakor bi si to kale laik predstavljal. Kakor za reševanje vsakega tehničnega problema, je tudi za problem zaklonov potreben vesten strokovni študij. Po mojem mnenju obstoji nevarnost, da bi mogli zgraditi zaklone, ki bi bili praktično brez pomena ali pa celo past za ljudi, ki bi se vanje zatekali v stiski, če bi te zaklone projektirali stro-korajaki, ki se morda niso dovolj poglobili v študij, ker za to niso imeli časa ali možnosti. Za zgradbo pravilnih zaklonov je treba poleg gradbenega inženjerja in arhitekta tudi sodelovanja strokovnjaka iz elektrotehnike, kemije in pa vojaških strokovnjakov, ki morajo zgradbi nekaterih vrst zaklonov stati ob strani z nasvetom, za kakšne kalibre avionskih bomb ali artilerijskih granat pride kakšen zaklon v poštev. — Ni vseeno, ali gradim zaklon, ki naj bi služil prebivalcem vile ali stanovanjske hiše, ali zaklon, v katerega bi se lahko zatekel cel večji urad, ali pa celo javen zaklon za večjo množino prebivalstva. Prav tako ni vseeno, ali naj bo zaklon situiran nekje pod Rožnikom ali pa v središču mesta, recimo, v Zvezdi. Naposled je pričakovana možnost bombardiranja odvisna od lokalne razporedbe protiavi-onskih obrambnih baterij. Za smotrno, pravilno projektiranje zaklonov mora biti torej na razpolago večje število strokovnjakov raznih strok O stvari sem premišljeval in prišel sem do zaključka, da stavim pred strokovno javnostjo naslednji predlog: — Takoj, brez birokratičnega odlašanja naj se ustanovi poseben gradbeni odbor iz sredstev mestne občine, banske uprave, Rdečega križa in vojske, ki naj bi bil na razpolago vsakemu hišnemu posestniku ali stanovalcu, ki ima namen, zgraditi zaklonišče. Ta gradbeni oddelek bi v vsakem posameznem primeru proučil situacijo ter dal strokovne nasvete in načrte interesentu brezplačno ali morda proti povrnitvi efektivnih stroškov. V ta oddelek bi moralo mesto in banska uprava določiti večje število sposobnih mlajših mož, ki bi predložene načrte z vso naglico izvrševali. V primeru potrebe naj bi se pritegnile nove moči iz kadra zaposlenih, a morda tudi nezaposlenih inženirjev, arhitektov, gradbenih tehnikov, elektrotehnikov, kemikov itd. Za vodstvo tega urada naj bi se določilo primerno število starejših odnosno izkušenih strokovnjakov, ki bi gotovo rade volje brezplačno sodelovali kot eksperti in svetovalci. Na vsak način bi bilo treba kot svetovalca pri- tegniti tudi kakšnega častnika, ki je specialist v artilerijski obrambi mest in ki bi ga vojaška oblast poverila s tem Kakor za vsako zgradbo, je treba tudi za zaklone komisijskega ogleda in gradbenega dovoljenja. Uradno poslovanje ob gradnji zaklonov bi bilo treba pospešiti tako, da bi gradbena dovoljenja izstavljal ta tehnični oddelek sam brez nepotrebnih for- malnosti, prošenj in komisij. Tudi administrativo oddelka bi bilo treba urediti tako, kakor zahteva sedanji čas. — Uverjen sem, gospod urednik, da je to samo nagla skica zamisli, ki ji bo treba še korekture, zlasti v vprašanju, kako naj se ta oddelek organizira, vendar mislim, da je ustanovitev oddelka mogoča v nekaj dneh. Vrste bomb in njihov učinek Iz predavanja Inž« Stanka Dimnika ljubljanskim strokovnjakom Ljubljana, 21. septembra V predavalnici mineraloškega instituta na univerzi je bilo pod okriljem mestnega poglavarstva v sredo zvečer predavanje o gradnji zaklonov proti zračnim napadom, ki je privabilo veliko število strokovnjakov pa tudi širokega občinstva, da je bila dvorana nabito polna. Poslušalce je pozdravil zastopnik mestnega poglavarstva inž. Mačkovšek, predaval pa je prof. inž. Stanko Dimnik, ki je v izčrpnih izvajanjih poljudno osvetlil probleme pasivne obrambe proti napadom iz zraka. Kadar hočemo graditi zaklonišče moramo poznati predvsem vrsto orožja, proti kateremu se hočemo braniti, in njegove učinke. Do nedavna smo v pasivni obrambi računali predvsem na napade s plinskimi bombami. Izkušnje najnovejšega časa pa so nas poučile, da se je treba pripraviti predvsem na ostale vrste bomb. Pri letalskih napadih uporablja napadalec predvsem štiri vrste bomb, pred katerimi je v največji nevarnosti zlasti civilno prebivalstvo. Rušilne, brizantne ali eksplozivne bombe so napolnjene z eksplozivno snovjo ter obdane z debelim jeklenim plaščem, ki povečuje njihovo probojnost. Rušilne bombe so različne teže po 10, 100, 300 kg, a Američani jih izdelujejo celo v teži do 1800 kg. Rušilne bombe delimo v takšne, ki se razpočijo takoj pri udarcu na objekt, ali pa tempirane, ki se razpočijo šele potem, ko so prodrle že več nadstropij poslopja. Učinek teh zadnjih je mnogo silnej-ši. Bombe ne padajo na zemljo pravokotno, temveč v večjem ali manjšem loku, ki je odvisen od višine in brzine letala, vetra itd. Razstreljivo, s katerim so rušilne bombe napolnjene, je silno drago, zato armada z njimi štedljivo gospodari, če noče denarja razmetavati v nič. Angleški opazovalci so izračunali, da so morali Japonci žrtvovati 100.000 din, da so z bombardiranjem iz zraka prizadejali Kitajcem za 50 din gmotne škode. Izkušnje v novejših vojnah so pokazale, da se plinske bombe ne obnesejo, pač pa so zelo učinkovite zažigalne bombe. Te so zelo lahke — že od 20 dkg d?lje — in jih letalo lahko natovori veliko število. Polnjene so s snovjo, ki pri eksploziji razvije več tisoč stopenj vročine. Če padejo iz večje višine, predrejo streho in eksplodirajo na podstrešju. Med izgorevanjem mečejo ogorke na vse strani, da lahko povzročijo velike požare. Gasiti jih ne smemo z vodo, temveč s suhim peskom ali raznimi kemičnimi sredstvi. Proti zažigalnim bombam se zavarujemo na ta način da odstranimo s podstrešij vso navlako ter lesovje prepleska-no s snovmi, ki zmanjšujejo vnetljivost, ali pa ga ovijemo s pločevino. Mnogo se je pisalo tudi o bakterijskih bombah, ki pa jih doslej še v nobeni vojni niso uporabljali. Na koncu je predavatelj podrobno obrazložil pogoje, ki jih mora izpolniti pravilno grajen zaklon, in je s pomočjo skiop-tikona pokazal nekaj nazornih primerov. Na koncu je inž. Mačkovšek sporočil, da bo inženjerska zbornica priredila posebne tečaje, na katerih bodo strokovnjaki skušali ugotoviti smernice za gradnjo zaklonov v Ljubljani Velik požar v Duplici Družba „JugofilcM oškodovana za 300.000 din , Kamnik, 21. septembra Na Duplici je danes dopoldne okoli pol 11. ure nastal velik požar. Ogenj se je pojavil v hiši, katere lastnica je družba »Ju-gofilc« iz Mengša. Sodijo, da je pri stroju, ki je trgal in čistil bombaž, padla iskra v bombaž in je takoj začelo goreti Stavba je bila naglo v plamenih. Preden so dohiteli gasilci, je bila že vsa streha v ognju, čemur se ni čuditi, ker je bilo v po- slopju precej gorljive snovi. Družba je iz svojega skladišča v Mengšn, ki je bilo vlažno, nedavno prepeljala znaten del klobuče-vine na Duplico, kjer je imela v prvem nadstropju suha skladišča. Družba ima prav občutno škodo, cenijo jo nad 300.000 din, vendar bo krita z zavarovalnino. Predvsem velja zahvala gasilski četi v Duplici, ki je s požrtvovalnim nastopom požar omejila in končno zadušila. V eni noči trije vlomi v Stražišču Policija v Kranju je že prijela oba vlomilca Kranj, 21. septembra Davi so iz Stražišča obvestili kranjsko policijo, da je bil ponoči izvršen drzen vlom v stražiško občinsko pisarno. Na srečo so bili vlomilci pravočasno prepodeni in je blagajna ostala nedotaknjena Hiša v kateri je občinska pisarna, stoji 50 m od glavne ceste za šmartinsko cerkvijo. Davi okrog pol 1. ure je organist Plevel, ki stanuje v hiši, slišal korake. Pogledal je skozi okno, toda v temi nI mogel nikogar razpoznati, čudno pa se mu je videlo, zakaj ne gori svetilka, ki je pritrjena na vogalu hiše. Previdno se je splazil iz stanovanja in je pod oknom občinske pisarne zasačil dva neznanca, ki sta se ravno hotela splaziti skozi okno. Na njegov klic sta mu odgovorila s strelom iz samokresa, nato sta izginila v temi. Plevel si jih ni upal zasledovati, ker sta bila oborožena, pač pa si je dobro zapomnil njuno zunanjost. Vlomilca sta bila najprvo razbila javno obcestno svetilko na vogalu hiše, da bi v temi lažje izvršila vlom. Nato sta z lato odtrgala omrežje pri oknu ter razbila zunanjo šipo, nakar sta okno odprla. Dalje pa nista prišla, ker sta bila prepodena, pač pa sta si nato privoščila dva manjša vloma v drugem koncu vasi. Ponoči je bilo namreč vlomljeno še ▼ shrambo upokojenega železničarja Franca Bajžlja. Vlomilca sta prišla v shrambo skozi okno in sta od tod skušala s ponarejenim ključem odpreti vrata v trgovino, ki je takoj poleg. To se jima pa ni posrečilo, ker je ključ obtičal v vratih. Iz shrambe sta odnesla 15 kg masti, 8 kg masla, 3 pare čevljev, nekaj spodnjega perila in steklenico vina v skupni vrednosti za 1000 din. Drugi vlom pa se jima je posrečil v stanovanje tovarniškega delavca Kovači-ča, kateremu sta odnesla več parov moških in ženskih čevljev, novo aktovko in nahrbtnik v skupni vrednosti 800 din. Policija sodi, da sta tudi ta dva vloma izvršila vlomilca, ki sta bila pregnana iz občinske pisarne. Danes dopoldne se je po. liciji posrečilo oba vlomilca prejeti in sicer na podlagi organistovega opisa. Prvi izmed njiju je že dobro znan kot nevaren, kriminalni tip: to je brezposelni strojni kurjač Franc Cerin, doma iz Borovnice, drugi pa je neki brezposelni delavec Anton Mer-zelj, z Iga. lerpenlindv^ milo _ bi« VARUJE VAŠE PERILO Številne prijave v bolničarski tečaj Vedno večje zanimanje za Rdeči križ Ljubljana, 21. septembra Brez velikih besed in brez vsakršnega sijaja se dan za dnem zbira armada do-brovoljcev, ki hočejo biti pripravljeni »za vsak primer«. Iz vseh slojev, poklicev in krajev pristopajo ljudje v vrste Rdečega križa. V pisarni Rdečega križa na Gosposvet-ski cesti 2-n. potrpežljivo čakajo uradnice, dijakinje, zasebnice, kuharice, delavke, konservatoristke, da pridejo na vrsto m zapišejo svoje ime na pok* za bolničarski tečaj. Počasi se pomika ta vrsta, malo be. sed je izgovorjenih, mnoge prosijo, naj se njihovim prošnjam na vsak način ugodi, in prilagajo priporočila... Do včeraj je bilo prijavljenih za bolničarski tečaj 130 kandidatk in še zmerom prihajajo nove. Prihajajo iz oddaljenih krajev, pripravljene, peš ali s kolesi obiskovat tečaje. Prihajajo odlične ljubljanske dame in zapisujejo svoja imena na prijavne pole. Prijavilo se je tudi nekaj študentov in invalidov. Tečaj se bo vršil v začetku oktobra. Vsa pojasnila daje pisarna RK (telefon 40—31). Nabiralni dan Rdečega križa, ki je bil preteklo nedeljo, se Je sijajno obnesel. že dolgo vrsto let niso Ljubljančani s takšno vnemo darovali za RK. Letos skoraj ni bilo človeka, ki ne bi dal vsaj dinarja, in še drugi in tretji dan so ljudje nosili bele cvetove z rdečim križem. Zaključek tedna RK bo v soboto, spet z vojaškim koncertom v Zvezdi. Najlepše pa bi pokazali Ljubljančani svojo naklonjenost Rdečemu križu s tem, da se vpišejo med njegove redne ali vsaj pomožne člane. Nekaj jih je v tem tednu že pomnožilo vrste Rdečega križa, vendar ne bi smelo biti zavednega domoljuba in človekoljuba, ki bi v današnjih težkih časih stal izven organizacije Rdečega križa V trafikah in v pisarni RK tudi še zmerom lahko dobite karto za tombolo RK. Cisti dobiček tombole je namenjen za fond doma Rdečega križa, M jo za uspešno delovanje organizacije neol> hodno potreben. Fran Breskvar f Ljubljana, 21. septembra Menda ni Ljubljančana, zlasti ne med starejšimi, ki bi ne poznal vitkega, visokega Franca Breskvarja, najstarejšega bivšega knjigovezniškega mojstra. Pokojnik je izvrševal to obrt približno šestdeset let v Ljubljani, kjer se je tudi rodil pred 75 leti. Knqigovezniške obrti se je bil izučil v nekdanji Švrljugovi knjigoveznici, ki je imela svoje prostore na vogalu Pred škofijo in Vodnikovega trga. Tamkaj je bil nekaj let poslovodja. Zaradi hude konkurence se je nato osamosvojil m drugje odprl novo delavnico. Na glasu je bil kot dober in vesten knjigovez, zate je imel širok krog odjemalcev med uradništvom in meščanstvom. Pred leti pa je njegova knjigoveznica prešla v druge roke. Pokojni France Breskvar se je pred desetletji mnogo pečal z obrtniškim vprašanjem in nastopal na številnih shodih kot vnet govornik. Udeleževal se je živahno tudi političnega in javnega življenja v* Ljubljani in tudi po deželi ter bil kot vzoren Jugosloven neustrašen agitator zi narodno in napredno misel v Ljubljani. V mlajših letih je bil navdušen pevec in soustanovitelj pevskega društva »Slavca«. V zadnjem času se je umaknil iz javnega življenja in smo ga še pred kratkim videli v ljubljanski Zvezdi med našimi upokojenci. Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj mu bo ohranjen lep spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje! Spominu dobrega profesorja Lapajneta Nepričakovano nas je pretresla žalostna novica: umrl je naš nekdanji, dobri profesor Lapajne. Sončne jeseni, ko listje polagoma odmira, ko se narava trudna odpravlja počivat, — ne bo več užival jeseni naš vedro nasmejani profesor z drobno palico . . . Vsi smo ga ljubili, vsi, vsi: od prvega tam v prednji klopi, pa tja doli do zadnjih klopi, kier je delal »šunder« cvet prvih petletnikov, ki jih je naš ljubeznivi profesor tisočkrat z besedo vrgel skozi vrata . . . Njegovo umetniško dušo smo čutili; njegovo dobro srce nam je bik) v vzpodbudo za delo v risalnici. Za pobude, očetovske nasvete, prijazne spomine ostanemo hvaležni. živo se spominjamo dogodka na učiteljski šoli ki smo si ga globoko vtisnili v spomin. Z južnih krajev naše pestre domovine nam je profesor Lapajne prinesel toliko spominov: akvarelov, slik, pa tudi žive besede. Bosna, Dalmacija, Srbija in tudi daljnji Egipt so njegovim delom vtisnili svoj pečat. In tisti dogodek? židane volje je profesor Lapajne vstopil nekoč v risalni- prepotoval Češko, bil pri T. G. Masaryk« co in za njim guslar, menda tisti, ki je in je od njega nesel pozdrave blagopokoj-nemu Viteškemu kralju. »Fantje, zberimo za našega pevca nekaj dinarjev, nam bo zapel košček naše slavno zgodovine!« Da ste le videli profesorja Dolfeta. kako so se mu iskrile oči, kako je dojemal »Ko-sovko djevojko«, ko je stari čiča sedel na odru, pel in igral na struno ter izpel vsf zgodovino stare Srbije v poeziji . . . Za pesem vedno vnet, čustvena, narava in dober karsibotfi, je naš profesor Lapajne užival ugled pri fantih in dekletih. Tisto jesen pred desetimi leti smo peli v Tivoliju. Malo čudno se to sliši, pa je bilo res. Ves letnik je bil zbran, vsi »gadje« so morali z živahnim profesorjem. Zaorilo je pred »Monte Carlom« in pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil« se je razlegala daleč naokoli .. . Kdo bi bil tedaj slutil, da ob deset-letnici ne bo Dolfeta med živimi . . .? Pa smo imeli tedaj tudi poslušalce: mamice s Tivolija, guvernante z vozički drobiž z bližnjih peščenih igrišč in nekaj penzioni-stov — vse je poslušalo nenapovedani koncert. Naš skrajno razigram profesor je pel^ obdan od tenorista Bojka, pa basista Dolfeta pa Janeza in Ludvika, Pavleta in Novljana in nas vseh . . . Podobni »izleti« so nam vsem v dobrem spominu. In v šoli, med štirimi stenami? Koliko življenja je bik) med njegovimi urami! še. gav in dobrohoten, nasmejan in odkrit je užival zaupanje nas vseh. Nikomur ni storil ničesar žalega, a njegovi dovtipi so biH v pouk in zabavo . . . Dragi naš profesor! Kar nepojmljivo bb nam zdi, da Te ni več med nami. Ko se poslavljamo od Tebe, vredi. da bomo nosili Tvojo podobo: podobo odličnega, ljubezni, vega in dobrega vzgojitelja vedno v srcih. Vsi rodovi, ki si jim bil vzgojitelj, svetovalec in voditelj, te ohranijo, trajno zapisanega v srcih. Težko nam Je! Teh par besed, M so Iskrene, kakor si hO ti iskren z nami, ti poklanjajo v trajen spomin tvoji nekdanji učiteljiščniki. Dolfiju onkraj groba Odšel prijatelj si v neznane svate skrivnostne žene, ki je v svet poslana, da z gibom svojim kakor kljun gavrana zaseka rane med sestrč in brate, Kaj niso več zelene naše trate? Li njihov cvet je vzela zgodnja slana? Kje bratec dom Je, kje je sanj poljana, ki bo na vek združila vse penate? Molčiš ml, dragec, ker si svoje tajne v sreč zaklenil, ko je od lepote neskončnosti popilo zarje bajne. Ko v hramu božjem, Id deli dobrote, obličje gledaš matere ie rajne, ne bo tež&k Ti sen miru tihote. Joža J. Prfnz Dnevi vojne v Lwowu Doživljaji in zapiski ntedicinca Ivana Matka Četrtek, 7. septembra. Ko sem bil danes v mestu, se mi je ravno glede pokreta proti diversantom in sa-boterjem pripetil zanimiv dogodek. S prijateljem Poljakom sva se peljala v tramvaju in on je ponudil vojakom, ki so stali poleg nas, cigarete. Vojaki so se zahvalili in jih spravili v žep. Ko pa sva hotela izstopiti, so nas pridržali s pojasnilom, da nas »popeljejo nekoliko do komisarijata«, ker so cigarete morda zastrupljene. Na komisarijatu smo nato doživeli prav natančno preiskavo in križno zaslišanje, in končno je moral moj prijatelj pokaditi cigarete, ki jih je bil daroval vojakom. Seveda so vojaki in komisar potem prosili naj mu oprostimo, češ vojna je in je skrajna previdnost pač umestna. Nemška letala so preletavala mesto Cesto ravno v času, ko so se v bolnišnici vršile operacije. Bilo je prav neprijetno, ko so letala letela prav nad nami, topovi in strojnice 90 jih besno obstreljevali, mi pa smo morali ostati na mestu v tretjem nadstropju skoraj čisto pod streho, ker se delo ni smelo prekiniti. Odkar je vojna, je za nekatere predmete nastala silovita konjunktura, na katero producenti sploh niso računali. Tako so n. pr. baterije v Lwowu povsem razprodane in danes sem si šele po dolgem iskanju lahko kupil novo Plačal sem zanjo morda štirikratno ceno. Ce bi trgovca naznanil, bi ga gotovo poslali v »Berezo«. V zadnjem času se je razvila ostra borba proti navijalcem cen. Kaznujejo z drastičnimi sredstvi »ad exemol"m« Špekulanta zapro, na vrata njegove zaprte trgovine pa nalepijo velik plakat, z besedilom: ta in ta je šel v Berezo, ker je navijal cene. (Bereza pomeni jugoslovansko Sremsko Mitrovico). Teh napisov srečujemo čedalje več. Policija dobro deluje. Po mestu povsod prodajajo zemljevide Poljske, Nemčije in Francije. Ljudje se trgajo zanje in jih zadnje dni že primanjkuje. Sedaj ima vsaka družina svoj gene-ralštab in na karti zasledujejo operacije. Tudi v bolnišnici imamo velik zemljevid in fronte označujemo z bucikami. Toda bucike se iz dneva v dan fatalno pomikajo v poljsko ozemlje, bucike na francoskih frontah pa stoje. Pogovarjati se o operacijah na fronti nam je postalo že mučno. Rajši tiho čakamo in upamo. Ljudje ne morejo razumeti tega, kar se dogaja. Sprašujemo se, kdo je kriv. Godrnjajo, zakaj vlada ni dovolila prehoda ruskih čet. Pravijo: Rajši boljševike. samo Nemcev ne! Ljudje nadlegujejo mobilizacijske urade. Kmetje, delavci, študentje, gimnazijci in uradniki se javljajo kot prostovoljci. Toda mobilizacija se je pričela prepozno, in zdaj, ko Nemci že sistematično uničujejo prometne zveze in središča, je zaostala. Zvečer poslušamo radio. Nemci zmagoslavij o. Poljaki se branijo. Anglija bombardira z letaki, medtem ko Poljska krvavi na vseh krajih in nima dovolj letalstva. Francija vrši »previdne in premišljene operacije«, medtem ko se poljska armada lomi pod pritiskom nemških oklopnih divizij. Sovjeti kritizirajo. Sedaj se uresničuje Churchilova trditev, da je pomoč Anglije in Francije Poljski brez Sov-1 jetsfee Rusije brez učinka. Petek, 8. septembra Poljska čaka dežja. Ženske v cerkvah molijo zanj. Dnevi pa so jasni, sončni drug lepši od drugega in Nemcem v veliko korist. Z jutrnjim komunikejem generalnega štaba se je položaj na fronti povsem spremenil. Poljska vojska, ki se je do sedaj umikala brez velikih bitk in prispela do toliko obravnavane linije San—Visla— Bug, je dobila povelje: »Niti koraka nazaj več — držati pozicije za vsako ceno!« Prebivalstvo predelov, koder teče fronta, je bilo pozvano, da pomaga armadi graditi utrdbe in pomaga dovažati gradivo. Tudi Varšava se mrzlično utrjuje. Tramvaji v predmestjih so prevrnjeni povprek čez ulice, hiše razstreljujejo, da zasujejo ulice, vse prebivalstvo mora kopati rove in pomagati pri obrambi. Z vsemi sredstvi je treba Nemcem preprečiti zavzetje Varšave. Varšava mora postati »naš Madrid«, — tako pravijo ljudje, tudi tisti ki so prej bili za Franca in Hitlerja, in teh ni malo... Poljaki se sprašujejo, zakaj niso bile utrdbe narejene že mesece prej, zakaj jih grade šele zdaj v ognju topov in bomb. Pripravljam se za odhod in nakupujem v mestu. Lwow je preplavljen od beguncev. Vsepovsod stoje avtomobili z evakuirane!, ki ne dobe stanovanj in ne vedo ne kod ne kam. Videl sem tudi od letalskih strojnic obstreljevane avtomobile, preluk-njene in okrvavljene. Begunci pripovedujejo strahote. Nemško letalstvo dominira nad poljskim nebom, straži nad železnicami in cestami. Bombardira in s strojnicami obstreljuje. Zadete so bile tudi črede konj po poljih in njihovi pastirji. Poljski listi pišejo o silnih uspehih angleškega letalstva. 600 angleških bombnikov bombardira nemška industrijska središča in Berlin. Siegfriedova linija se lomi Zmagovita francoska vojska jo je prebila na sedmih mestih in zasedla velike predele Nemčije. Toda inozemske postaje poročajo drugače in ljudje so razdvojeni in ne vedo, komu bi verjeli Nemška poizvedovalna letala neprestano krožijo nad mestom Kaj neki počenjajo? Morda fotografirajo, da bodo potem laže bombardirali. — Danes so se končno spet začeli vpoklici Po mestu so se spet pojavili rezervisti v novih uniformah. Popoldne sem nekemu prijatelju ponudil bonbone. Preden je kaj vzel, me je previdno vprašal, če jih morda nisem našel Ljudje se zelo boje »darov«, ki jih zadnje čase spuščajo nemški letalci. Protižidovske in protisocialistične demonstracije lvovskih študentov so bile letos odpovedane. Preganjani in šikaniram židovski in socialistični študentje so si oddahnili. In to s pravico. Silna politična razdvojenost je slaba stran Poljske. To se sicer sedaj ublažuje, vendar nezaupanje strank do strank, narodov do narodov, opozicije do vlade in narobe je veliko. In to je v današnjih časih velik minus. Sobota, 9. septembra. Danes je prebivalstvo Lwowa začelo svoj krvavi križev pot, takšen, kakor ga hodi prebivalstvo Varšave. Naša bojazen, da bodo Nemci začeli s sistematičnim bombardiranjem, se je uresničila Prvi alarm je bil ob pol 7. uri, vendar so se nad mestom prikazala le poizvedovalna letala, ki pa so kmalu nato izginila. Mesto se je nekoliko pomirilo. Toda ob devetih znova alarm, takoj nato je že bila nad mestom eskadra devetih nemških bombnikov. Kljub srditemu streljanju topov in strojnic so poleteli v smeri proti tovornemu kolodvoru in veliki tovarni državnega spiritusovega monopola. Stekli smo v klet. Bombe že udarjajo. Enakomerno grmijo detonacije, druga za drugo. Zidovje velike močne zgradbe drhti kakor ob potresu ... Stiskamo se ob vtežne stene Meti in strmimo v oboke, če bodo vzdržali. Bolniki, ki tatteo hodijo, prihajajo v Met, dra- gi ki so priklenjeni na postelj, pa so predani na milost in nemilost. Ko je napad minil, so že pridrveli avtomobili z ranjenci Nemci so uspešno bombardirali Tovorni kolodvor je poškodovan, več tovarn je razbitih in seveda tudi zasebne hiše. Poslovil sem se od zdravnikov v bolnici 2el6 mi srečno pot, jaz pa jim želim, da bi ostali živi. Poslavljamo se brez smeha, obrazi vseh so resni zaskrbljeni Tekam po mestu. Opravke imam še na jugoslovanskem in rumunskem konzulatu in posloviti se moram še od znancev, ki so bili z mano tako prijazni V mestu so ljudje silno vznemirjeni. Pripovedujejo o strahotnem uničenju v predelih, ki so biH bombardirani. Razen tega prihajajo s fronte še vedno vznemirljiva poročila. Nemd napredujejo. V poljski narodni banki me je ob pol ti. uri znova doletel alarm in takoj nato so že bila nad mestom nemška letala Sedimo v zaklonišču Narodne banke, M je odlično. Strop je močno podprt z bruni vrata se zapirajo hermetično, tako da smo varni tudi pred plini in električne sesalke po ceveh dovajajo filtriran zrak. V zaklonišču sem moral čakati dobre tri ure. Med tem sta bili zopet dve bombardiranji. Zaznali smo jih le po bobnenju, ki je prodiralo skozi stene in po drhtenju zemlje. Ljudje sede tiho, so resni in zaskrbljeni. Preje so se v zakloniščih zbijale šale in so ljudje debatirali o bojih na fronti. Toda danes je že tretje bombardiranje in fronta se bliža Lwowu. Po prestani nevarnosti mrgoli mesto kakor mravljišče. Ljudje hite vsak spet po svojih opravkih, da bi jih ne zalotil nov napad. Vojaški avtomobili Rdečega križa drvč z veliko naglico po ulicah. Iz porušenih hiš odvažajo ranjence. Velika tovarna Spiritusovega monopola, več drugih tvornic ter del tovornega kolodvora — vse je v plamenih. Ogromni stebri dima se dvigajo proti nebu. Tudi glavni kolodvor DomaČe vesti * Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen danes, v petek 22. t. m., ne bo sprejemal strank, kjer bo uradno odsoten. * Inž. Vladimir žakič t. V Beogradu je včeraj zjutraj nenadno preminil predsednik centralne uprave UINŽB g. inž. Vladimir žakič, načelnik oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu prometa. Ljubljan. čanom ni bil neznan, posebno ne članom gradbene službe. Nekaj časa je načeloval gradbenemu oddelku pri naši železniški direkciji, kjer si je zaradi sposobnosti, objektivnosti in tudi zaradi socialnega čustvovanja kmalu pridobil simpatije gradbenega osebja. Ko je dospel v Ljubljano na službovanje, je bil docela nepoznan, ko je odhajal, pa spoštovan in priljubljen. Zadnji dve leti je načeloval veliki stanovski organizaciji narodnih železničarjev in bro-darjev. Bil je vzoren Slovan. Pokopali ga bodo danes. Naj mu bo ohranjen časten spomin! * V visoki starosti 88 let je umri v Mir ni na Dolenjskem g. Martin Kolenc, posestnik in gostilničar. Uglednega pokojni ka bodo danes ob desetih spremili k več nemu počitku pri Sv. Heleni. — V Mariboru je umrl v starosti 80 let g. Franc Major, upokojeni železničar in posestnik. Blagega moža bodo pokopali jutri ob 16. na Pobrežju. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Zajeten tn parila Velika izbera barv in vzorcev: MANUFAKTURA F. KS OUVAN MESTNI TRG 24 * N«vi Sad dobi železniško ravnateljstvo, tako je zagotovil prometni minister Beslič prejšnji ponedeljek na svojem obisku v Novem Sadu. Novosadski župan in podžupan sta zdaj obiskala prometnega ministra v Beogradu, da se pogovorita z njim o tem, kje bo železniško ravnateljstvo nameščeno. Za prvo silo bodo prevzeli palačo mestnega poglavarstva, kjer je zdaj banska uprava. V začetku oktobra se banska uprava preseli v svojo novo palačo in bo rotovž prost. Ker pa ne bo zadostoval za železniško ravnateljstvo, bodo na razpolago še številni prostori Hipotekar-ne banke, v katerih je zdaj gospodarski oddelek dunavske banovine. To je v ostalem le začasna rešitev, kajti novosadska občina je pripravljena zgraditi novo palačo za železniško ravnateljstvo in bo tudi prispevala k zgradbi uradniških stanovanj-kih hiš. Minister je zagotovil, da se bo o tem odločilo že v kratkih dneh. V Novem Sadu bo tudi razširjeno pristanišče na Dunavu za kar bo najprej treba 3 in pol milijona kredita. V dveh letih bodo tudi ta dela gotova. * Vseučilišče v Zagrebu se hoče modernizirati in izpopolniti. Rektor je pismeno zaprosil prometno ministrstva za pooblastilo, da bi lahko razpolagal s posojilom. sklenjenim pri Državni hipotekami banki, da se bo končno vendar lahko pričelo delo za zidavo novih potrebnih fakul-tetskih zgradb, za dovršitev že započetih stavb in za popravilo starih poslopij. Zdaj na jesen naj bi se izvršile vsaj priprave za vsa ta dela. ki se bodo potem takoj pomladi nadaljevala. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede m trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena m priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Ree r>o min. ?oc ool in n. zdf. S-br. 15.485 25 V 35 je bil bombardiran in skladišča na tovornem delu kolodvora gore. Spet nas prepode v kleti novi alarmi. Novo bombardiranje — četrto v tem dnevu, še strašnejše od ostalih. Napad me je zalotil dobrih 500 m od tovornega kolodvora. V kleti stene silovito drhtijo in tu je polno ljudi, zelo so preplašeni, ženske jočejo in stiskajo k sebi deco, moški nemo strme predse. Eksplozije bomb se razlegajo kakor grmenje. Bombardiranje je nehalo, nemška letala so se oddaljila. Oddahnil sem se. — Za danes je najbrž konec. Hitim ogledati požar na kraju bombardiranja. Tovarne gore z ogromnimi plameni — ena sama velika špiritusova bakla. Vode za gašenje ni, ker je vodovod poškodovan. Zvečer se peljem s tramvajem na kolodvor. Mesto je zatemnjeno, toda požar razsvetljuje nebo in rdečkasti soj se odbija na hišo. Nekaj 100 korakov od kolodvora je proga razbita. Tramvaj ne more dalje. Nadaljujem peš do kolodvora vendar mi policist pojasni, da je kolodvor močno poškodovan in da bodo vlaki odhajali iz predmestja, kjer bodo stali na odprti progi. Peljem se v predmestje. Spotoma stopi v tramvaj kmet in nam pripoveduje. Sedem dni je hodil peš od Karpatov, da se je prišel prijaviti v Lwow za prostovoljca. In mož je šestdesetletnik! Izven mesta na progi je čakal vlak. Ujel sem ga prav zadnjo minuto. Do njega sem se v temi skoraj da pritipal mimo množice vagonov na stranskih tirih, na katere so vojaki mrzlično nakladali vojni materijal. Tu in tam so se v temi odražali obrisi topov in trenskih voz. Konji so pohrzavali v vagonih. Ko se je vlak premaknil z mesta, me je objel nepopisen občv—: še nekaj ur in bom na mirni ne^ W.ini zemlji. Vlak drdra enakomerno v noč. Vozimo se že dol.i a pol ure. V daljavi pa še vedno sije rdeča zarja 3dsev požarov v L\vowu Konec » Huda obsodba zdravnika. Iz Petrov-i grada poročajo, da se je moral v torek do. ' poldne zagovarjati pred sodiščem okrajni zdravnik dr. Petar Marmatov iz Alibunar- ja. Bil je obtožen, da je pacientom brez preiskave izstavljal zdravniška izpričevala. Leta 1935. je v Jaša—Tomiču izdal nekemu kmetovalcu in njegovim štirim otrokom spričevalo za izselitev v Ameriko in je za to zahteval od siromašne družine 800 din honorarja. Nadalje je navajala obtožnica, da je dr. Marmatov od 13 oseb zahteval po 60 din honorarja za spričevala, potrebna za pridobitev gostilničarske licence, ki so sicer brezplačna. Zdravnik je tajil vsako krivdo, vendar je bil obsojen na 2000 din kazni. * Strahovita toča v Hrvatskem Zagorju je povzročila kmetovalcem milijonsko škodo. Neurje se je razbesnelo v torek popoldne, zlasti nad okolico Ivanca. Najprej je močno deževalo, kmalu pa so začela padati debela zrna toče in to v pasu od Krapine proti Golubovcu in Očuriji. Toča je popolnoma uničila vinograde, močno sta prizadeti tudi turščica in ajda, okleščena so tudi sadna drevesa. Toča je padala tako na gosto, da so jo še naslednje jutro lahko grabili kar z lopatami, škoda je tem večja, ker je prizadet najsiromašnejši predel Hrvatskega Zagorja Tudi s Hrvatskega Po-dravja poročajo o velikem neurju. V Kri-ževcu in okolici je silovita toča uničevala vinograde. Najbolj je prizadeta vas Miho-ljevac, kjer ni ostalo niti listje na trsu. * S hčerko se je vrgla v vodo, nedavno v Dravogradu in potem v Zagrebu, so preteklo nedeljo tudi prebivalci Kule v Vojvodini bili priče pretresljive žaloigre. žena Ivana Farkaša se je podala s 61etno hčerkico na most, ki vodi čez kanal. Naenkrat je vrgla hčerko v vodo in je takoj še sama skočila za njo. Obe sta se začeli naglo potapljati. K sreči pa je delavec Miha Sziicz takoj skočil v čoln in je rešil mater in hčer. Premraženo in prestrašeno dekletce je na kopnem v grozi zbežalo od matere, katero so odvedli na policijo, kjer je izpovedala, da je hotela sebi in otroku končati življenje, ker ne more dalje prenašati večnih prepirov z možem. Iz t^Mfaue u— Občni zbor Umetn^stn»zgodovinskega društva bo v torek, 26. t. m. ob 17. v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani (vhod z Bleivveisove ceste) s sledečim dnevnim redom: nagovor predsednika, čitanje zapisnika XV. občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in revizorjev ter volitve novega odbora in slučajnosti, člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. u— Namesto venca na grob pokojnega generala Adolfa Kilarja je poklonila rodbina g. dr. Vinka Vrhunca, ravnatelja Trboveljske premogokopne družbe, znesek 300 din Rdečemu križu v Ljubljani. Naj bi našla v tednu Rdečega križa obilo posne-malcev! u— Odličen nemški umetnik, profesor Ludovik Jungnickel. ki slovi po svetu za enega najboljših živečih nemških slikarjev, se mudi te dni v Ljubljani. 2e dolga leta zahaja v južne pokrajine Jugoslavije, ki mu s svojim pestrim življenjem nudi vedno nove snovi za umetniško ustvarjanje. Kljub izrednim razmeram so mu nemške oblasti tudi letos dovolile, da obišče jeseni za več časa našo Dalmacijo. Lansko jesen je priredil razstavo svojih del v Zagrebu, misel na razstavi v Beogradu in Ljubljani pa je moral odgoditi zaradi nastale mednarodne napetosti. Veliki umetnik bo iz Ljubljane danes ali jutri odpotoval v Split. u— Rotarski klub je imel na svojem rednem tedenskem sestanku v sredo zvečer v dvorani hotela Bellevue za gosta letošnjega guvernerja (predsednika) vseh jugoslovenskih rotarcev g. inž. Radovana Alaupoviča iz Zagreba. Pozdravil ga je klubov predsednik g. ravnatelj Ljubič ter mu v spomin izročil dragoceno vezana zvezka »Spomenikov slovenske umetnosti«. Inž. Alaupovič, ki je prejšnja dneva obiskal tudi kluba v Mariboru in Kranju je v svojem zahvalnem nagovoru na kratko poudaril pomen in cilje po vsem svetu razpredenega rotarskega pokreta, katerega načelo medsebojnega razumevanja! in spoštovanja je sedaj še bolj aktualno kakor kdaj prej. u— Sveta maša zadušnica za pokojnim g. Bogumilom Kajzeljem bo v ponedeljek 25. t. m. ob pol 8. v farni cerkvi v Trnovem. u— JNAD »Jugoslavija«. Dre vi ob 20. seja centralnega odbora. Tajnik I. u— »Oskrunjena kri« v kinu »Slogi«. Od danes naprej predvaja kino Sloga zanimiv in poučen film, ki bo enako kakor v Beogradu in Zagrebu vzbudil ogromno zanimanje v najširših krogih. Film »Oskrunjena kri« pa tudi dejansko zasluži pozornost občinstva, ker bo ogled tega filma imel nedvomno koristne posledice za vsakega gledalca. Film obravnava namreč eno izmed zelo važnih vprašanj v človeškem življenju — temo seksualnega življenja. Brez vsakega prikrivanja lahko mirno trdimo, da človek v tem poglavju mnogo greši in da so posledice teh grehov strašnejše in večje od posledic vojnih strahot. Te posledice so tem večje, ker je povprečni človek o spolnih boleznih in njihovih posledicah najmanj poučen, ker se v primeru bolezni ne zateče k zdravniku, temveč svoje obolenje iz razlogov lažne in napačne sramežljivosti zakriva ter išče pomoči pri NAJNAPETEJŠE SENZACIJ E Delovanje franc. vohunskega urada »deuxieme bureau-a«. Njegova voditeljica je najlepša Francozinja Edwige Feuillere. Neizprosna borba s protiv-nikom, šefom nemške protišpijonaže. Vsa sredstva katerih se poslužuje hladnokrvna žena špijonka, da doseže cilj in pogubi nasprotnika! — Errich v. Stroheim in Jean Galland. ZAKAJ SEM POSTALA VOHUNKA ? Predvaja RDEČI KRIŽ ob 16., 19. in 21. uri v KINU UNIONU, tel. 22-21 raznih padarjih in šušmarjih. — FIlm »Oskrunjena kri« je glasen memento človeštvu, da je lažno sramežljivost v teh vprašanjih treba nujno zavreči kot škodlji vo in nespametno in da je treba hoditi nova pota! Vsakdo naj bo poučen o posledicah težkih spolnih bolezni in ve naj, na kak način se jih bo najbolj obvaroval. Film obravnava vprašanje pametne vzdržnosti za čas zaroke, vprašanje zdravniškega pregleda ženina in neveste pred poroko, film nas vodi v bolnico za spolne bolezni ter nam predočuje bolnike, ki so oboleli na sifilidi ter nam pokaže razne stopnje in faze te težke bolezni. Film »Oskrunjena kri« je izredno poučen in ga toplo priporočamo v ogled najširšim krogom občinstva, kajti človek 20. stoletja mora biti o vseh teh vprašanjih poučen. Zato naj si film ogleda vsak mladenič, vsaka mladenka, vsi resni odrasli ljudje. Mladini izpod 16 let ogled filma ni dovoljen. Kot že rečeno se predvaja film v kinu Slogi in je priporočljivo, da si ljudje vstopnice nabavijo v predprodaji, ker je povpraševanje po vstopnicah bilo že včeraj zelo veliko. Film bo na sporedu le dva do tri dni in naj zategadelj ne bo nikakega odlašanja pri obisku. (—) n— Otrok pod avtomobilom. Na kirurški oddelek so včeraj popoldne pripeljali kakšnih pet let starega fantka, o katerem pa niso mogli dognati drugega ko da se piše Edvard Pilko. Na Celovški cesti ga je podrl neki avtomobilist in mu prizadejal hude poškodbe. Film je bil v Parizu dva meseca nepretrgoma na sporedu. PREMIERA prelepe orijentalske drame po romanu Anri Bordoa Čarobna orijentalska muzika. Ob 16., 19. in 21. uri. JAMILA Hči bogatega šejka obsojena na smrt — vsled bega. CHARLES VANEL in DENISE BOSC, katera je s svojo lepoto osvojila ves Pariz. KINO MATICA, tel. 21-24 POZOR! OSKRUNJENA KRI • — Prvi Najdelikatnejša tema! ameriški zvočni film, ki obravnava seksualno snov! f Hujše to ogromnejše od vojnih žrtev — so posledice spolnih bolezni Dovolj je torej lažne sramežljivosti Vsak naj bo poučen o opasnostih nedopustne ljubezni! Vsak zakonski in zaročni par, vsak mladenič, vsako dekle naj si ogleda poučni in zanimivi film »Oskrunjena kri«. — Predvaja RDEČI KRIZ ob 16., 19. to 20. uri ▼ KINU SLOGI Preskrbi te si vstopnice v predprodaji! Film priporočamo zgolj resnim, odraslim ljudem! Mladini izpod 16 let — ogled filma ni dovoljen! TeL 27-30 Iz Celja e— Rdeči križ v Celju poziva žene in dekleta pa tudi moške, ki niso vojni obvezniki, da se prijavijo kot prostovoljno delovno osebje za primer potrebe. Pismene prijave naslovite na sreski odbor društva Rdečega križa v Celju. Prijave naj obsegajo naslednje točke: ime in priimek, poklic, bivališče, rojstne podatke, pristojnost, predizobrazbo in za katero vrsto pomožnega dela se priglaša. Za samarijane in bolničarje ne velja ta poziv. e— Tragična smrt V Zamalču pri Laškem se je obesil 41-letni zidar in tesar Rudolf Podbreznik. e— Tri nesreče. V sredo je padla 18-let-na hčerka pismonoše Marica Vozličeva iz Griž tako nesrečno s kolesa, da si je na-lomila levo nogo v gležnju. V torek je padel 31-letni posestnikov sin Franc Potočnik na Frankolovem s kozolca ter se močno poškodoval po glavi in rokah. V Lev-cu je konj brcnil 35-letnega delavca Alojza Tratnika iz Zagrada pri Celju in