PoitnTna plačana v gotovini Štev. 137. V Ljubljani, ponedeljek 20. Junija 1938. Cena Din V- Leto III Dr. Stojadinovič na obisku pri Mussoliniju r-r— Benetke, 20. junija. 'A‘A\ P<> intimnem kosilu, H ga je v soboto priredil italijanski zunanji minister Ciano na čast jugoslovanskemu predsedniku vlade in njegovi 'soprogi, je dr. Stojadinovič odpotoval v Severno Italijo, kjer si Im* ogledal modeme italijanske ceste in druga tehnična dela. Kunaji minister Ciano je v soboto popoldne z letalom odpotoval v Ricnione, kjer se je oglasil pri predsedniku italijanske vlade Mussoliniju in ne bo potoval v Rim. V političnih krogih vidijo v sestanku Stojadinoviča in Ciana ponoven doka* prijateljskih in prisrčnih odnošajev. Ker je potovanje jugoslovanskega predsednika vlade dr. Stojadinoviča zasebnega značaja, ne bo izdano ni-kako uradno poročilo o sestanku v Benetkah. Berlin, 20. jun. AA. »Berliner Borsenzeitung« pravi v svojem poročilu iz Benetk med drugim tole: Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Mi- lan Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Ciano, sta se v soboto dopoldne odpeljala z motornim čolnom na razstavo mednarodne umetnosti, kjer ju je čakal že tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Bastini. Oba državnika sta si skupaj ogledala italijanski oddelek, zatem pa novi jugoslovanski paviljon. Italijanski zunanji minister je čestital jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku k tako sijajnemu razvoju jugoslovanske umetnosti. Pred paviljonom je stala skupina jugoslovanskih dijakov, ki so zdaj gostje italijanske vlade ter potujejo po Italiji z namenom, da se podrobno seznanijo z njenim napredkom. Ti dijaki so izrazili italijanskemu zunanjemu ministru svoje navdušenje nad Italijo in du-cejem. Grof Ciano se je zahvalil za to počaščenje ter poudaril, da imajo jugoslovanski dijaki zdaj priliko, da ee prepričajo o resnični in iskreni naklonjenosti italjanskega naroda Jugoslaviji. V ju- goslovanskem paviljonu je italijanski zunanji minister kupil kronast kipec, ki ga je izdelal jugoslovanski umetnik Toma Rosandič za florentinski muzej. Po ogledu razstave sta se visoka gosta podala na otok Lido. Zvečer je bil v Grand-hotelu prirejen njima na čast slavnosten banket. Grof Ciano se je vrnil z letalom v soboto popoldne v Rim, jugoslovanski predsednik vlade pa je s svojo soprogo v soboto zapustil Benetke. Como, 20. junija. AA. (Stefani) Včeraj popoldne sta se predsednik jugoslovanske dr. Stojadinovič in njegova gospa pripeljala z avtomobilom iz Gardona in Cernobia in se nastanila v Grand hotelu na bregu jezera. Tu bosta ostala nekaj dni. Minister za narodno kulturo Alfieri, ki se mudi v Milanu, je prišel, da pozdravi gosta. Ricone, 20. junija. AA. (Stefani) Italijanski zunanji minister grof Ciano je v soboto prispel v Ricione ob 18. ter je takoj odšel k Mussoliniju. Kolera divja po Kitajskem in Indiji Peking, 20. junija. AA. (DNB) Vesi, da se je ® Cifuju pojavila kolera, ki se čedalje bolj razširja, je izzvala veliko vznemirjenje. Iz Dairena, Tiencina in Pekinga so poslali letala, s katerim so se pripeljali v ogrožene pokrajine japonski zdravniki. Kolera je^ posledica strahotnih poplav, zaradi katerih se kužije bolezni silno širijo. Ker ni izvajanje zdravstvene službe zaradi slabih zvez vojne in poplave nemogoče, je treba pričakovati, da bo ta strašna kuga zahtevala ogromno žrtev med ljudmi, ki so ušli smrti po povodnji. Bombay, 20. junija, o. Angleške oblasti v Indiji so v velikih skrbeh zaradi kolere, ki se je začela silovito širiti predvsem po osrednjih indijskih pokrajinah. Tam je doslej pomrlo zaradi kolere 16.500 oseb. Kljub prizadevanju, da bi kugo ome- jili na nekatere pokrajine, se bolezen naglo širi. Prihajajo poročila o posameznih primerih že iz vseh indijskih pokrajin, tudi na zahodu. Angleške oblasti so ukrenile, kar je v njihovi moči, in začele obširno akcijo za cepljenje prebivalstva proti koleri. V zadnjih dneh so zdravniki cepili čez 600.000 ljudi. Razen tega so oblasti zaprle vse meje okrog pokrajin, kjer kuga najbolj razsaja. Izdani so tudi strogi ukrepi glede pomorskega prometa, ker se boje, da ne bi ladje prenesle kuge v Evropo in druge pokrajine na svetu. Zdravstveno delo angleških oblasti pa zelo otežuje okoliščina, da je prav zdaj čas velikih verskih romanj do raznih svetišč, ki jih oblasti ne morejo prepovedati. Prav tako imajo velike težave z razkuževanjem trupel, ker bramanska vera prepoveduje sežiganje mrličev, ki jih je pobrala kolera, in zahteva, da morajo ta trupla vreči v vodo. Češkoslovaško-jugoslovanske spominske svečanosti v Kragujevcu Kragujevac, 20. junija. Včeraj je bila tu spominska svečanost za 44 češkoslovaškimi podčastniki in vojaki, ki so jih pred 20 leti v Kragujevcu Aistrelile nemške oblasti. Po vsem mestu so visele «~»&ko»lova&ke in jugoslovanske zastave. V soboto ae v Kragujevac dospel divizijski general češkoslovaške vojske Vista v spremstvu podpredsednika Ceskoslovaske poslanske zbornice dr. Ivana Markoviča, včeraj pa mnogoštevilna češkoslovaška in naša zastopstva ter mnogo drugih gostov, ki so se hoteli osebno udeležiti te manifestacije. Svečanost se je začela ob 11. Navzoči so bili nied drugim zastopnik vojnega ministra general Radonič, od narodnih poslancev Djuro Vukotič, se-oa-tor Fran Smodej, člani osrednje uprave rezervnih častnikov in bojevnikov na čelu s predsednikom Nikodijem Bogdanovičem, upravnik vojno-tehničnega zavoda v Kraguqevcu general Bora Jo-eimovič, aktivni in rezervni častniki, sokoli, zastopniki razniih kulturnih združenj in velika množica drugih udeležencev. Spominsko svečanost sta opravila župnik Vinodolac in vojni kurat Ronko. Po molitvi je oddal oddelek pehote trikrat častni strel. Zatem je imel govor predsednik kragujevske občine senator Božič, ki je poudaril vezi med češkoslovaškim^ in našim narodom v preteklosti in sedanjosti. Za njim je govoril v imenu češkoslovaško-jugoslovanske lige^v Kragujevcu ravnatelj učiteljišča Miloje Pavlovič, ki je v krasnih besedah poveličeval žrtve 44 vojakov, ki so dali življenje za svojo domovino. Govorili so še podpredsednik češkoslovaške narodne skupščine poslanec dr. Ivan Markovič, v imenu zveze češkoslovaško-jugoslovan-skih lig Ljubomir Hofmanovič, v imenu češkoslovaške lige v Belgradu pa akademik Kapelan. Na grob so bili položeni mnogoštevilni venci, med katerimi je tudi venec češkoslovaške vojske, venec jugoslovanskega vojnega ministra generala Ljubo-mira Mariča, združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, venec, ki ga je dala občina mesta Kra- Izvajanje sporazuma med Anglijo in Itallfo London, 20. junija. AA. V Londonu posvečajo veliko pozornost poročilu o nedavnih razgovorih med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in britanskim rimskim poslanikom lordom Perthom o državljanski vojni v Španiji in o angleško-italijan-ekem dogovoru. Vsebina teh razgovorov še ni znana. V predlogu grofa Ciana lordu Perthu vidijo dokaz žive želje rimske vlade, da bi 6e začel izvajati dogovor čimprej. Toda z britanskega stališča ije prvi pogoj za to, odpoklic prostovoljcev, to se pa da doseči šele, ko 6e doseže sporazum v ne-(vmeševalnem odiboru. London, 20. junija, AA. (Havas.) Predsednik vlade Chamberlain bo na današnji popoldanski seji parlamenta odgovoril na vprašanja poslancev o neposrednem izvajanju angleško-italijanskega dogovora, zlasti o umiku italijanskih prostovoljcev s ipansk« fronte v notranjščino Španije. Nad 2000 Judov je prijela in oddala v zapore oerlinaka policija v zadnjih dneh, ko so se na odredbo ministra Gobbelsa začeli novi čistilni pohodi v Berlinu. Bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg se je, ®akor uradno poročajo, med svojo internacijo po Zasedbi avstrije poročil z grofico Vero Fuggerjevo. Nori uruguajski predsednik general Baldomir J* včeraj prevzel posle v predsedstvu republike. Na mestu bo ostal štiri leta, če ne bo prej prišlo ‘jo kake domače revolucije, ki so v južnoameriških nižavah pogoste. gujevca, Češkoslovaško-jugoslovanske lige in nekaj drugih. Po spominski svečanosti je prebivalstvo priredilo gostom dolgotrajne navdušene manifestacije. OpoMne je kragujevška občina povabila na kosilo vse uglednejše goste. Romunsko*angleška pogajanja London, 20. junija, m. Londonsko časopisje pripisuje veliko važnost obisku člana romunskega kronskega sveta in bivšega ministrskega predsednika Tataresca v Londonu. Politični krogi smatrajo, da prihod Tataresca v London ni samo v zvezi s pripravami za uradni obisk kralja Karla v Londonu, ki je določen za mesec september, temveč poudarja tudi, da bo Tatareseu imel v Londonu vec važnih političnih in gospodarskih sestankov. Predvsem se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom ilordoin Halifaxom in drugimi vodilnimi člani angleške vlade. Po Tatarescovem prihodu v London je on in romunsko poslaništvo v angleški prestolnici odločno zavrnilo vesti, ki so se začele razširjati po Londou o spravi med Kraljem Karlom in njegovo bivšo ženo, grško princezinjo Heleno. Do te sprave naj bi prižlo po teh vesteh v kratkem. i.^iAliliiMtiiMiiiiiesiaMuiJAU, Za novega madžarskega poslanika v Belgradu je imenovan baron Bokacs-Bessenyei, eden najsposobnejših madžarskih diplomatov. Zaradi tihotapstva orožja v rdečo Španijo je švicarsko sodišče v Bernu obsodilo spet 12 oseb na zaporne in denarne kazni. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brau-chitsch je prišel včeraj na Dunaj s številnim spremstvom generalov in višjih častnikov. Obiskal bo avstrijske garnizije.^ ob češkoslovaški, madžarski, Jugoslovanski in italijanski meji ter določil vse potrebno za novo organizacijo obmejne vojaške službe. Nedelja shodov JRZ in opozicije po državi Ljudska fronta napada tako"fmenovano združeno opoiidjo Belgrad, 20. junija, m. Včeraj je bilo po vsej državi več političnih shodov in konferenc. JRZ je priredila dobro obiskan shod v Mladenovcu in v habcu. Na njih sta govorila kmetijski minister dr. Stankovič in poštni minister Vojko čvrkič. JRZ je imela poleg teh svoje shode tudi še po nekaterih drugih krajih. Na zborovanju v Daru-varju, Belovarju in na Grubišnem polju. Prosvetni minister Dimitrij Magaraševič se je udeležil več zborovanj v okraju Bačka Palanka. Srbijanska združena opozicija je imela tudi nkaj sestankov. Na zborovanju v Stejjojevcu pri Belgradu je govoril šef bivše zemljoradniške stranke Joca Jovanovič. V Obrenovcu je včeraj ljudskofrontaški del takoimenovane srbijanske združene opozicije, kjer so govorili dr. Ribar, dr. Smiljanič in dr. Dragoljub Jovanovič. Vsi govorniki so na shodu kritizirali vodstvo srbijanske opozicije ter izjavljali, da nima več nobene zveze z ljudstvom, posebno ne s kmetskim. Zelo ostro je napadel voditelje srbijanske združene opozicije vodja tega Ijudskofrontaškega gibanja dr. Ribar, ki je med drugim za voditelje srbijanske opozicije dejal, da so to »preživeli starci, ki nimajo več nobenih stikov z ljudstvom«. Izjavil je tudi, da se povsod pritožu jejo zaradi neprestanega vstopa ljudstva v JRZ ter da ni nikogar, ki bi mogel to preprečiti. Včerajšnji shod ljudskofron-taškega dela srbijanske opozicije znova prikazuje težko stanje, ki vlada v vrstah te opozicije. Pred velikimi mednar. mladinskimi maniffestacifami v Ljubljani: Poskusni nastop slovenskih fantov in deklet na Stadionu Ljubljana, 20. junija. Včeraj popoldne je bil na Stadionu najprej lahkoatletski dvoboj med juniorji SK Planine in zagrebškega Maratona. Naši mladi fantje so dokazali, da ne bo dolgo, ko bodo uspešno posegli po prvi besedi v slovenski lahki atletiki. Izredno talentirane mlade moči obtajo vse najboljše. Z lahkoto in z ogromno premočjo so zmagali nad Zagrebčani, ki skoraj niso mogli prav priti do sape. SK Planina je pokazala uspehe tihega in vztrajnega dela, ki ga smotrno posveča svojini juniorjem. Po tem dvoboju, ki ga je SK Planina kar s 50:20 točkami odločila v svoj prid, je prišel na vrsto poizkusni nastop, ki ga je priredila Zvza fanetovskih odsekov za svoje člane in mladce ter Dekliški krožki za svoje članice in mladenke. Ta poizkusni nastop je uspel naravnost sijajno ter je pokazal, kako vestno in skrbno je bilo pripravljanje, ki se mu je bila preko zime posvetila naša mladina. Stadion nudi veličastno sliko. Betonska stopnišča, ki oklepajo areno, se vprav impozantna. Tribuna je pripravljena za sprejem odličnikov, Na ven je Stadion že popolnoma pripravljen. Niti teden dni nas več ne loči od velikih praznikov slovenske mladine. Dne 26. junija bodo že prispele množice iz vseh delov naše države, prvenstveno seveda iz Slovenije; pa tudi tisoči in tisoči gostov iz osmih držav, ki bodo sodelovali pri mednarodnem mladinskem taboru, bodo imeli priliko, da bodo priče, kaj premore podjetni slovenski duh. Stadion, kakršen je zdaj, ko teko le še prav zadnja popravila in olepšave, je institucija, za katero nas res prav lahko zavidajo vsi kulturni narodi. V ponos in v čast nam je, saj vemo, da mu ne blizu ne daleč ni para. Pri včerajšnjem velikem poizkusnem nastopu, ki so se ga udeležili člani in mladci Zveze fantovskih odsekov ter Članice in mladenke Dekliških krožkov s svojimi ljubljanskimi odseki ter krožki, se nam je pri rajalnem pohodu razgrnil mogočen prizor, ki je dal slutiti, kako veličastna manifestacija slovenske katoliške telovadne in športne mladine bo naš mednarodni mladinski tabor. Ra-jalni pohod je bil uspel v vsakem pogledu. Prav tako sijajen dojem pa so zapustile v številnem prisotnem občinstvu proste vaje, ki so jih vsi iz-ajali z zgledno harmoničnostjo o gibih, z nadvse natančno zaporednostjo v kretnjah, s skrbnim kritjem. Tako vzgledno izvajanih prostih vaj že dolgo časa nismo imeli prilike videti. Popolnost je presenetila vse navzoče, saj pa tudi nihče ni mogel pričakovati, da bi se bilo možno v tako kratkem času tako sijajno izvežbati. Višek navdušenja pa je bil seveda dosežen, ko je nastopila kompletna naša mednarodna tekmovalna vrsta na orodju. Povsod, na konju, na bradlji, na drogu in na krogih je pokazala, kako sijajno je izdelana in dovršena. Mlajše moči, ki so bile v začetku priprav šele dobri talenti, so se tekom zimskih in spomladanskih priprav napravili v prvorazredne telovadce, ki se jim ni treba ustrašiti prav nobene še tako hude konkurence. Seveda je v tej naši tekmovalni vrsti nekaj telovadcev, ki so spet vrhovi zase. Ti bodo posegli odločilno v boj za prvo mesto med posamezniki. Mirno lahko trdimo, da bo naša mednarodna tekmovalna vrsta na orodju še prav posebna, res edinstvena atrakcija. Včerajšnji poizkusni nastop v lepo urejenem, impozantnem Stadionu je nakazala, kakšna bo manifestacija slovenske mladine za časa tabornih dni. Seveda bo dejanska slika še neprimerno veli-častnejša, saj bo takrat število sodelujočih še neprimerno večje, in tudi okvir, ki bo oklepal množice v areni, bo vseboval desettisoče gledalcev, ki se bodo zbrali z vseh strani. Le še nekaj dni nas loči od velikega mednarodnega mladinskega tabora. Množice pa že čakajo z radostno razburjenostjo na ta veliki praznik slovenske katoliške mladine. Vesti 20. junija 300 letnico priselitve prvih Švedov v Ameriko bodo praznovali sredi julija v Združenih državah. Slovesnosti se bo udeležil švedski prestolonaslednik, ki je s posebnim odposlanstvom že odpotoval čez morje. Veliko dansko kmetijsko razstavo so odprli v Kopenhagenu, Včeraj so se končale italijanske spominske proslave ob 20 letnici bitke pri Piavi, Zaključnih slovesnosti sta se udeležila tudi italijanski vladar in prestolonaslednik Umberto. Sneg je zapadel zadnje dni v mnogih krajih pat čSR, zlasti po višjih predelih na Moravskem. Predsednik poljske poslanske zbornice Sta-nislav Car je umrl v Varšavi. Sv. oče je v soboto sprejel v zasebni avdienci poljskega pnmasa kardinala Hlonda. V Pragi so se včeraj začeli dnevi češkega in jugoslovanskega sokolstva z nastopom naraščaja. Jugoslovanski sokolski naraščaj se prireditve ni udeležil. Nemški poslanik v Parizu von Weltzek je vearaj priredil kosilo na čast predsedniku francoske vlade Daladieru. Poleg njega se je kosila ude' ležilo še nekaj ministrov, med njimi bivši predsednik Chautemps. Novi poslanik nacionalistične Španije na Portugalskem, Nikolaj Franco, brat generala Franca, je včeraj izročil svoje poverilnice predsedniku portugalske vlade Salazarju. Spomenik judovskim vojakom, padlim na francoski strani v bojih pri Verdunu, so odkrili včeraj. Romunski kralj Karol je za nekaj dni dospel v Turčijo ter v Carigradu obiskal predsednika republike Kemala Ataturka. Estonija je vložila v Moskvi oster ugovor proti kršitvi meje po sovjetskih letalih zadnje čase. Prebivalstvo v pokrajini Aleksandretti ne smo od včeraj dalje več čez mejo, s čimer hočejo ljudi prisiliti, da bi se v čim večjem številu udeležili volitev. Parlament v Gdansku se sestane danes. Na tej seji bodo narodno-socialistični poslanci prvič nastopili v hitlerjevskih uniformah. Kongres bolgarskih kmetijskih zadrug se je začel v Sofiji. Udeležuje se ga tudi predsednik francoske Zadružne zveze Farde, Veliko notranje posojilo je z odobrtivijo francoskih oblasti razpisal anamski cesar. Posojilo bodo porabili za državno obrambo, ki jo morajo vpričo japonskega prodiranja na Kitajsko ojačiti. Za predsednika mednarodne zveze fotografskih amaterjev so včeraj na Dunaju izvolili Nemca Likrnga, za podpredsednika pa Zagrebčana Frajtiča. Uvozno carino na nemške avtomobile bo povečala Anglija, ker so zadnje čase Nemci s svojimi vozovi prepuavili angleški trg in izpodrinili domačo proizvodnjo. Letošnji uvoz nemških avtomobilov v Anglijo je bil prve štiri mesece 59 krat tolikšen kakor isti čas v letu 1936. Obisk nemškega kanclerja Hitlerja na Dunaju bo, kakor pravijo, čisto zasebnega značaja, zato narodno socialistični oblastniki ne dajejo o njem nir kakih sporočil. Francija hoče popolno nevtralnost v španski vojni, pišejo nekateri francoski listi te dni, ko je spet veliko govora o ne * . T .> ' S '* ^ N. 'Vi «»- ^ r /fr Ml.. X Plane na cesto kakor nor, ne sme zamuditi. To se je zgodilo dvakrat že prejšnji mesec. Če se reč ponovi, ne bo mogel dobiti udarniške izkaznice in ugodnosti, ki jih prinaša. Pride do Izmajlovske postaje, kjer se končuje proga 22. Tam najde stisnjeno množico moških in žensk, ki čakajo na voz, katerega še ni videti. Vasilija skrbi: »Kaj pa je, da tramvaj ne vozi?« poizveduje. »Čort jego znajet! Zlomek ga vedi«, odgovarja človek, katerega je vprašal. Vasilij zavzdihne: »Hm! Zbogom udarniška izkaznica! Zbogom slaniki, sadje, sladkor za moj čaj prihodnji mesec!« Ob 7.30 se nazadnje tramvaj prikaže. Ob bokih mu vise grozdi ljudi. Ko se voz še prazni, se že začne nanj tak naval, da Vasilij ne more noter. Ne ostane mu drugega, kakor da gre v tovarno peš. — Čemu bi se zdaj podvizal? Saj je zamudil, in to v vsakem oziru. Pride tja ob dsvetih, uro in pol po zapovedanem času. Ko išče svojo zglasilnico, zapazi, da jo je nekdo vzel. Nadzornik je njegovo zamudo nedvomno že zapazil. Odide proti stroju. Njegov angleški ključ je izginil. To orodje mu je neobhodno potrebno za ravnanj« t •trojem. Tovariši, ki jih sprašuje, mu ne morejo povedati ničesar. V.e iskanje za pogrešanim orodjem je jalovo. Svetujejo mu, naj gre v skladišče, da bi dobil tam drug ključ. A ko pride tja, zastonj brska po žepih svojih rsz-cunjanih -hlač. Prestrašen zapazi, da ni nikjer izkaznice za orodje. Torej ne more dobiti drugega ključa. Med tem je ob 11.30 zazvonilo za kosilo. Vrne ee k delavcem, ki odhajajo v skupno dvorano. Malo pred jedjo proforg, uradnik, ki ga imenuje stranka iz strokovne organizacije za nadzorstvo nad delom, razglasi, da bo popoldne zborovanje v delavnici. Te vrste shodi so skoraj sleherni dan. Ko se Vasilij približa blagajni, da bi plačal jed vnaprej, zapazi, da je iz izgubil ali založil edine tri rublje, ki »o bili vse njegovo imetje. Ne more torej plačati kosila. Dane. je 15. in prihodnji mezdni dan je šele 22. Ker si ni mogel preskrbeti ničesar za pod zob, mora pobirati drobtine od črnega kruha in se zato plazi od mize do mize. Ko se vrne na de'o, se je zbor že začel. Proforg govori: »Tovariši, zbrali smo se tukaj, da se porazgovorimo o zelo resni zadevi. Gre za primer delavca, ki je neštetokrat že prišel na delo prepozno, Danes je zamuda znašala eno uro in pol. Ta človek je Škodoval disciplini v našem delu. Imenuje se Vasilij Vasiljevič Grubin.« Po delavnici vedo, da se je Vasilij velikokrat pritoževal nad tem, kaj se dogaja v tovarni. Uprava je sklenila, da mu tega ne bo ostala dolžna in da mu bo vrnila pod to ali pod drugo pretvezo. Zdaj je prišel ugodni trenutek. »Vei veste, kako se je v tovarni vddel Vasilij Vasiljevič,« nadaljuje proforg, »zato dobro razumete, da takemu delavcu ne moremo dovoliti, da bi ostal ie med nami. Zato vas, tovariši, vprašam, kaj mislite, kaj naj sklenem glede njega?« »Nekaj se jih je ogla.ilo: »Treba bi bilo najprej zaslišati Vasilija. Naj razloži svojo reč!« Dajo besedo Vasiliju. Vasilij pripoveduje, kaj se mu je zgodilo to jutro. Razloži vse preprosto in polteno, kakor je bilo. Navaja imena tovarišev, ki eo pri upravi dobro zapisani, a eo tudi zamujali, nekateri še večraj, in vpraša, zakaj se zbor ne bavi tudi z njihovimi primeri. Zdaj plane hrušč. Ljudje, na katere je Vaeilij meril, .topajo na oder in v ostrih beeedah izjavljajo, da Vasilij skuša sejati .ovraltvo in razdor med delavce, ker ne neha . pritožbami zaradi dela, zaradi nezadostne mezde in zaradi pomanjkljive hrane. Vsakdo od njih vzpodbuja soeeda, naj spravi zbor do zaželenega ogorčenja. Pošteni delavci z previdnosti molče, nekatere od njih pa celo prisilijo, da pomnože gručo tistih, ki obtožujejo nesrečno žrtev. Proforg povzame vsa dejstva in sklene, da bo takoj ukrenil nekaj proti Vasiliju. Zapove enemu svojih pomoč- nikov, naj na glas prebere sklep: »Mi, delavci v »trojnem oddelku divizije A. T. E., zbrani na shodu dne 15. decembra, zahtevamo od uprave, naj zapodi iz tovarne Vasilija Vasiljeviča Grubina, sovražnika Sovjetske Rusije. Grubin pomeni nevarnost za disciplino. Zahtevamo, da ga izženejo iz naših vrst in mu tako vzamejo sleherno priložnost, da bi poskušal škoditi zvestobi, ki jo izkazujemo Sovjetski Rusiji, katero vodi naš »mili dorogoj« tovariš Stalin. Naj živi tovariš Stalin! Naj živi tajnik stranke, tovariš Polkinl« »Kdo glasuje za sklep?« vpraša proforg. Približno polovica delavcev dvigne roke. A ne da bi čakal in ne da bi štel tiste, ki ne soglašajo, naznani: »Nihče! Sklep je sprejet enoglas- nol« In v.i .e vrnejo na delo, zakaj rvon je nekaj minut prej klical v delavnico. Vasilij se ostali del dneva potika po delavnicah. Ko se vrne k svojemu stroju, ugotovi, da so njegov angleški ključ našli in da je njegovo mesto za sedel že nekdo drugi. Zbere svoje orodje, a zapazi, da mu manjka kovinrki podstavek in mikrometer. Upravnik skladišča mu pove, da je za ta predmeta dolžan upravi 300 rubljev. Ta vsota daleč presega mezdo, ki mu jo dolgujejo. Zato mora nesrečnik oditi praznih rok. Ne dajo mu niti izkazil, s katerimi bi si lahko poiskal dela kjerkoli v Sovjetski Rusiji, Ve, da je njegova zadeva brezupna. Vrgli so ga na cesto brez službe in brez možnosti, da bi si lahko katero preskrbel. Smrtna žrtev karambola Celje, 19. junija. Strašna nesreča se je pripetila danes zvečer v bližini železniškega viadukta v Tremerju pri 'elju. Dalnji sorodnik škofa Antona Martina Slom-ka 30-letni mesarski mojster in trgovec z živino Drago Slontšek se je peljal z motornim kolesom proti Laškemu. Pri viaduktu pa se je srečal z na* sproti prihajajočim avtomobilom trgovke Vilme Je-šovnikove iz Arje vasi. Drug drugemu se nista mogla več izogniti, nakar je prišlo do trčenjt Avtomobil je butnil Slomška s tako silo, da je revež odletel v loku preko ceste in obležal z razbito glavo mrtev. Slomšku je počila lobanja, da so mu izstopili možgani. Njegovo vozilo se Je strlo, le avtomobilu se ni nič zgodilo. Strašen karambol pri Trzinu Ljubljana, 20. Junija. Ljubljanska reševalna postaja je bila snoS okoli 21.45 z ljubljanskega glavnega kolodvora te* lefonično obveščena, da naprošajo reševalce it Trzina, naj se takoj odpeljejo tja, kjer tam lefi neki moški hudo, smrtnonevarno ranjen. Avto j® pozneje v pol ure že naložil poškodovanca in g* odpeljal v bolnišnico. Janko Lani, 45 letni pismonoša, stanujoč v Ljubljani, Vidovdanska cesta se je 6noči peljal s 6vojim prijateljem iz Trzina proti Ljubljani. Na* pravil je bil izlet proti Kamniku. Nekaj korakov iz Trzina pri km 11 je nasproti privozil osebni avto, ki je drvel po cesti z neznansko brzino. Avto je zagrabil kolesarja Lanija od 6trani in ga s silo vrgel v obcestni jarek, kjer je z' glavo priletel na obcestni kamen. Poklical je znanec ljudi na po* moč. Iz Domžal je prihitel tamosnji zdravnik dr. Hočevar, ki je poškodovanca za silo obvezal. Lani je pri padcu dobil silne ]>oškodbe. Iz* bitih je imel več zob, zmečkano zgornjo čeljust in več poškodb na glavi. Kakor nam javljajo iz bolnišnice, je Lani dari podlegel poškodbam, ki so bile smrtnonevarne-Neznani avto je brez vsega zdrvel naprej skozi Trzin. 4 Lepa in sončna nedelja drugače ne zaznamuje hujših dogodkov. Vroč dan je zvabil mnogo kopalcev na Savo in Ljubljanico. Povsod je vladal pravi živ-žav. Mestno kopališče ob Ljubljanici j® bilo močno zasedeno. Ob Ljubljanici se razvija življenje, kakor na kaki rivieri. Izredno mnogo je bilo čolnarjev. Brezposelni lektrotehnik G. si je včeraj skušal iz obupa prerezati žile v neki gostilni Flori-janske ulice. Z nožem je nekajkrat potegnil čez desno in levo zapestje in se nato onesvestil. Rane pa niso bile tako nevarne. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, mu rane lepo obvezali in g® nato odpustili domov. Zdravnik mu je pripomnil; »Premalo ste se urezali!« »Se bom pa drugi® huje!< Kolnrski pomočnik, 28 letni Anton Kralj, doma iz Pšate pri Domžalah, je prišel davi v bolnišnico z več ranami zadaj na hrbtu. V neki gostilni / Št. Jakobu ob Savi ga je neki Pšačan napadel in ga zadaj po hrbtu z nožem ranil na več mestih. Rane so hude. — Pekovski vajenec Alfonz Pirc’ stanujoč v Domžalah, je včeraj med vožnjo padel s kolesa in se močno poškodoval. Dobil je tudi no* Iran je poškodbo. Mariju Huduutuluva, ril OarJ^vM žena, doma v Praprečah pri Zagorju ob Savi, J« včeraj obirala češnje, pa je padla z drevesa. S hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami je prišla v ljubljansko bolnišnico. Pri padcu si je prebil lobanjo Kranj, 20. junija. V nedeljo dopoldne je bila v Predosljih velik* gasilska tombola, katere se je udeležilo veliko šte* vilo domačinov in okoličanov. Na žalost pa se j* končala s težko nesrečo. Na prireditev je prišel tud* 45 letni Stare Janez iz Predoselj. Ko je zvečer od" hajal domov po temnih stopnicah, je nerodno stopi* — imel je že prej poškodovano nogo — ter padel« pri čemer 6i je prebil lobanjo. Navzočni gasilci *° poklicali na pomoč zdravnika ter ga nato z reševal* nim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Stare je bil takoj operiran. Njegovo stanje p» je težko. Turška letalka v Belgradu Belgrad,. 19. junija. AA. Jugoslovansko letalstvo je včeraj priredilo prisrčen sprejem znani turški 'letalki gdč. Sabini Gegčenovi. 2e okoli ® so se začele zbirati na letališču uradne osebnosti, general Jankovič, pomočnik poveljnika vojaškega letalstva, turšfki poslanik Ali Hajdar Aktaj z gospo iri vsem osebjem poslaništva, grški poslanik Bibiča Roseti, romunski poslanik Cadere, namestnik predsednika Aeroklub« Sondermajer z članom upravnega odbora Vlajičem, predsednikom upravnega odbora Aeroputa Pile in mnogo letal* skih častnikov, časnikarjev in členov turske ko* lonije. V imenu predsednika vlade je turško le-talko pozdravil pomočnik šefa protokola Frangež-Ob 10 je eskadrilja treh lovskih letal odletel« naproti Gegčenovi. Ob 10.45 se je prikazalo letalo gdč. Gegčenove in ee spustilo na letališču med zvoki turške himne, ki jo je svirala vojačka godba. Pri izstopu iz letala je turško letalko popravil general Jankovič in ji v imenu jugoslovanskega letalstva želel dobrodošlico, nato jo je pa pozdravil tudi turški poslanik Ali Hajdar Aktaj in predstavil letalki zbrane visoke osebnosti. Poslanikova žena Je pri tej priložnosti izročila Jetalkj velik šopek rdečih vrtnic. Nato so turški letalki predstavili častnike 0. letalskega polka, s povelj* nikorn polka polkovnikom Rukčičem na čelu. Letnika se je za nekaj minut odpočila no veliki terasi letališča, nato se je pa odpeljala v družbi turškega poslanika na maršalat dvora in se vpisala v dvorne knjige, potem je pa odšla na tunŠko poslaništvo, kjer bo stanovala. Obletnica osvoboditve Bilbao Bilbao, 20. junija. AA. (DNB) Ob včerajšnj' proslavi osvoboditve mesta Bilbaa je notranji mio'" ster Serano izjavil, da se bo španska državljansko vojna končala z zmago generala Franca. Mini«10.1 je nastopil proti tuji propagandi, ki širi neresnih® glasove o nacionalističnih uspehih, posebno o bom-I bardiranju, ki ga dozdevno vrše nacionalistična le" tala, in poudaril, da nacionalisti bombardirajo ®“' mo vojaške objekte. Tako so nacionalistična letala bombardira*®. Barceloni samo vojaške tovarne in druge voj naprave. Prav tako bombardirajo tudi sanio ladJ * o katerih ugotove, da vozijo material v rdečo SP nijo. Od tu in tam Dr. Vladko Maček se menda spet pripravlja na potovanje v Belgrad, da vrne obisk, katerega so lani pri njem v Farkašiču naredili Ljuba Da-vidovič, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič. Če se bo iz teli priprav kaj izcimilo, je težko povedati. Pač je neka opozicijska skupina, ki se skriva pod okriljem združene opozicije, že pretekli teden izdala letake, v katerih je naznanjala v Obrenovcu v Srbiji velik opozicijski shod, na katerem naj bi govorili v prvi vrsti dr. Maček, Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič. Ker je ie lani skupina dr. Dragoljuba Jovanoviča delala podobno reklamo za svoje shode in uporabljala v ta na-inen imena dr. Mačka in ostalih voditeljev Združene opozicije, se zdi, da izvira tudi ta novejši letak iz istega kroga. Toliko bolj, ker je vodstvo Združene opozicije objavilo v belgrajskih časopisih, da se voditelji opozicije niso prijavili kot govorniki za omenjeni shod. Za častnega doktorja Karlove univerze v Pragi so včeraj v Belgradu slovesno promovirali 90-letnega vseuč. profesorja dr. Jovanoviča-Batuta. Promocija se je morala izvršiti v Belgradu, ker jubilant zaradi oslabelosti ni mogel na pot v Prago. Zato so prišli v Belgrad rektor Karlove univerze dr. Slavik, dekan medicinske fakultete dr. Belehradek ter promotor dr. Pelnarž ter izvršili predpisano ceremonijo v veliki dvorani bel-grajske univerze. Za Belgrajčane je bila velika novost, ko so videli predstavnike najstarejše univerze v Srednji Evropi v starih nošah z dragocenimi insignijami. Zastopniki vseh jugoslovanskih borz so se »brali v Novem Sadu na svoj kongres. Zborovanje vodi predsednik novosadske borze Kosta Mirosav-Mevič, predavanja pa so imeli zastopniki skoraj Jseh borz o vprašanjih, ki se tičejo največ našega Žita in letošnjih izgledov za žetev. Debela toča je sredi tedna padala v okolici Kragujevca. Debelo zrnje je potolklo vse, kar je bilo posejanega. Uničen je ves poljski pridelek kakor tudi vse trte. Kmetje so zaradi tega sklenili, da bodo njive nanovo preorali in nasjali živež za živino. Krvna osveta je r južnih krajih naše države se vedno način, s katerim ljudje rešujejo svoje spore. Pretekli teden je v Gornjih Potočanih pri Djakovici ubil neki Zumber Džasim svojega znanca Šačirja Alita samo zato, ker ga je ta ob nekem prepiru oklofutal. Zumber je Alita sicer to-«11 sodišču in ie Alit dobil za svoje klofute 20 dni zapora, toda Zumber s tem Se vedno ni bil zadovoljen. Ko je slučajno zalotil Alita samega na ®jivl, ga je ustrelil in nato pobegnil v gore. Alitova vdova je takoj popeljala svojega 6 letnega sina na mesto, kjer je padel njegov oče' in ga zaklinjala, naj maščuje smrt svojega očeta, čim bo dorastel. Dobrih 30 milijonov dinarjev kainl bo mo-*ala plačati Trgovska in obrtna banka d. d. v Novem Sadu. Preteklo leto so organi finančne direkcije v Novem Sadu zasledili, da je banka prikrivala večji del svojih dohodkov in 8 tem državo pri davkih oškodovala za težke milijone. Štiri me-»ece so se finančni uradniki mučili s preiskavo, dokler niso dognali, da je banka utajila 50 milijonov svojih dohodkov. Finančna direkcija je nato Wfikla kazen: davki In globe zna*ajo 50,551.000 uTnarJev. Banka s tako težko obsodbo ni bila zadovoljna ter se je takoj pritožila na upravno sodišče, ki je delno ugodilo pritožbi in kazen zmanjšalo za tretjino. S to razsodbo pa nista bila zadovoljna niti banka niti državni pravobranilec. Sledila je še razsodba državnega sveta, ki je pa v celoti potrdila prvo obsodbo, ki jo je izreklo sodišče Finančne direkcije. Banka bo torej morala plačati nič manj kakor 30 milijonov in pol din. Očeta in mater svoje žene je ubil Milorad 2iv-kovič iz Vlasotincev. Kosta Ignjatovič je bil imovit in varčen kmet, ki pa ni imel otrok. Kasneje sta 8e 7. ženo domenila in vzela za svojo neko Sto-lanko. Ko je dekle dorastlo, so jo omožili 7. Milo-radom Zivkovičem. Živeli so brez nesnorazumljenj, dokler se Milorad ni začel preveč zanimati za tastovo imetje. Nazadnje je prišel h Kosti in mu predlagal, naj gresta na sodnijo in tam naredita listino. Ker se je Kosta uprl zahtevi in bil voljan prepisati le polovico posestva na zeta, je spet nastal prepir. Milorad je v razburjenju pograbil pu-Sko in najprej ustrelil tasta, nato pa taščo. Hotel je ubiti še svojo ženo, ki se je pa pravočasno z begom rešila pred gotovo smrtjo. Ko je zločin izvršil, je ubijalec pobegnil v gozd. Zaradi ljubosumnosti je z nožem oklal svojo ženo muslimanski svečenik Ahmet Ahmetaševii iz Stare Varoši pri Podgorici. Pred tremi meseci se je AhmetaŠevič oženil z neko Slovenko, ki je prej prestopila v muslimansko vero. Kdo je bila in odkod je prišla, ljudje niso mogli izvedeti, ker je mlada žena skrbno skrivala svoje ime. Mož, pač pravi musliman, je bil vdan svoji veri in se je strogo držal vseh verskih predpisov. Žena, ki je bila od svoje mladosti vajena svobodnejšega življenja, se ni mogla vživeti v novo življenje. Nazadnje je med obema prišlo do napetosti, iz česar 8e j®,.'dimila ljubosumnost pri Ahmetu. Predvčerajšnjim se je z ženo skregal, nakar je potegnil nož in ji večkrat prerezal trebuh. Ko je mislil, da je žena že umrla, Je še sebi zadal šest vbodov z istim nožem. Ker je bil pa nož kratek, ženine poškodbe niso bile smrtne. Kmalu se je prebudila in obvezovala svojega moža, dokler niso prišli re-Sevalci. Obadva se zdravita v bolnišnici, pa je kljub temu verjetno, da bosta zaradi prevelike izgube krvi podlegla poškodbam. Dvajset let ječe fe zagrebško sodišče prisodilo bivšemu občinskemu tajniku v vasi Poavrh pri Samoboru, ker je lani streljal na okrajnega glavarja in ga tako ranil, da je dva dni kasneje podlegel poškodbam. Tajnik Marijan Potočnjak je bil poneveril nekai manjših zneskov iz občinske blagajne. Zaradi preiskave, ki jo je uvedlo proti njemu glavarstvo, je Potočnjak obupal in se sklenil maščevati okrajnemu glavarju. Vdrl je v njegovo pisarno in oddal nanj ve6 strelov. Zadeva se je zaključila Sedaj na sodišču. Svojega nezakonskega otroka je vrgel v vodnjak kmet Ante Barač iz Lučan pri Sinju. Ko je njegovo dekle de.avca tožilo zaradi očetovstva, se Je Barač odločno branil plačevati alimente. Toda sodišču mu je kljub temu naložilo plačevanje. V četrtek je Barač prišel v bližino hiše, v kateri je stanovala nezakonska mati, in pograbil otroka, ko Je videl, da matere ni v hiši. Otrokove krike je *lišala mati, ki se je nahajala na bližnji njivi. Pohitela je domov, toda tisti hip je Barač že zavihtel otroka in ga vrgel v globok vodnjak, čim se mu »• žena približala, je Bairač potegni Inož in ji prizadejal 15 hudih ran. Ko je zločin izvrtil, je šel v »ližnjo vas in se mirno zabaval, kakor da se ni nič godilo Žena pa se je prebudila iz nezavesti in ‘Povedala, kaj se je zgodilo. Mogočen tabor slovenskih kmetov Petrovče, 19. junija. Redkokdaj izpregovori naš kmet. ko pa iz-pregovori, je njegova beseda krepka, jeklena ter izzveni v zahtevo. Slovenski narod je bil narod trpinov, ki se je tam oravice. Danes dopoldne je bil v Petrovčah mogočen kmečki tabor. Ob pol 8 zjutraj je krenil skozi Celje sprevod konjenikov, kolesarjev in 8 okrašenih voz z godbo na Čelu skozi Levec v Petrovče, kjer se je ob križišču državne ceste pridružil Savinjčanom. Mogočen sprevod, v kn-tprem je jezdilo na lepih konjih 29 postavnih kmečkih fantov v narodnih nošah, nad 200 kolesarjev, 300 mož in žena, 16 okrašenih velikih voz, na katerih so prepevali slovenske narodne pesmi naši možje, fantje in dekleta, je ob vzklikanju in pozdravljanju ter ob taktu godbe iz Griž, krenil _ sprevod na Jelovškov travnik. Petrovče so bile danes slavnostne. S hiš so plapolale zastave, na križišču in pred zborova-liščem sta stala slavoloka, gostom v pozdrav. _Ob pol 9 je bila na prostem sv maša. ki jo je opravil mestni kaplan g. Babšek iz Celja. Med sv. mašo je imel kratek, toda lep in krepak nasovor, kjer je izprgovoril o lepoti kmečkega dela, o lepoti naše zemlje, ki je kakor vrč olja, ki vedno daje in nikoli ne neha. Lep je zinak KZ: Obla. zemlja, ki jo obdeluje in ki daje svetu kruh. križ, trpljenje za težko delo, srce, vse iz ljubezni do naše rodne slovenske zemlje in klas. znamenje plačila. Po sv. maši je bilo zborovanje, katerega se je udležilo okoli 2000 ljudi. Zborovanje je začel polzelski župan g. Pongrac Turnšek. Pozdravil je načelnika KZ g. Brodarja, oikrajnega načelnika g. Hartmana, pod načelnik a KZ in ban. svetnika g. Janžekoviča iz Ormoža, banskega svetnika g. Kudrn iz Griž, hmeljarskega nadzornika g. inž. Dolinarja ter zastopnika KZ v Laškem g. Deželaka. Nato jo izpregovoril g. Brodar, ki je v temperamentnih besedah podal sliko gospodarskega položaja našega kmeta, poudaril njegove zahteve, 'ker danes, kljub temu, da skuša država na vse načine pomagali in zadnje čase celo uspešno pomaga, naš kmet še nima tiste zaščite, kot jo imajo drugi stanovi. Prav je. da se da delavcu, kar mu gre, prav je, če so delavci zaščiteni, potrebno pa je tudi, da se zaščiti naš kmet. Mi manifestiramo za kmečke pravice, ob teh manifestacijah pa prosimo našo oblast, da naš kmečki stan podpre in mu pomaga čimprej, ker si bo le na ta način ohranila zaupanje našega kmečkega ljudstva. Za njim sta govorila še prleški rojak in znani l>orec za kmečke pravice g. Janžekovič in g. Kuder iz Griž, ki je med drugim poudaril: Socialna pravičnost zahteva od nas, da poudarimo in zahtevamo, da se za kmečki stan. ki še ne uživa zaščite o zokonitem zavarovanju, uvede splošno ljudsko zavarovanje. Beg s kmetov moramo ustaviti, toda ustavili ga ne bomo z lepim pripovedovan jem o lepoti kmečkega stanu, ne bomo ga ustavili s paradami, pesmijo in narodnimi nošami, ampak potrebna je korenita izpreinemba v korist kmetove gotovosti, kaj mu bo dala bodočnost, da bo ostal na svoji grudi. Kmet danes ne zasluži prav nič in malo dobi za svoje delo. Zato mu je nemogoče kaj prihraniti za stare dni, niti ne bo mogel dati svojim otrokom dote. Zato je beg s kmetov v tovarne nekaj naravnega. Drugi stanovi imajo že zdavnaj urejeno nezgodno in starostno zavarovanje, edino kmet mora biti na stara leta v nadlego svojem, ki še zdaleka ne morejo zadostiti svojim najnujnejšim obveznostim ter mora umirati brez vsake zdravniške pomoči. Ti in še težji problemi, ki vstajajo na dan. so tisti, ki režejo meso in kri našega kmeta. Zadnje dni razpošiljajo davčne uprave položnice za plačilo druge anuitete, ki se mora plačati takoj Priv. _agr. banki kljub temu, da smo dobili zagotovilo, da se od nikogar ne bo zahtevalo plačilo anuitete, dokler ne bo sodišče rešilo prošenj za znižanje dolsa. Ali bodo danes ti največji reveži, naši dolžniki, ki so živi udje našega kmečkega stanu, mogli plačati težke milijone, ko marsikje nimajo niti za sol, in kdo je kriv, da te in enake nesreče tarejo naš kmečki stan? Ali morda ne mi sami? Ali nismo podobni Pavlihi, ki si je mislil, da je mrtev, ko mu je svinja trgala meh in je dejal: jKo bi bil živ, bi ti že pokazal.« Na zborovanju je bila prebrana tudi tale resolucija: j Kmetje, zbrani na kmečkem taboru v Petrovčah, prosimo ministra pravde, da Izda vsem okrajnim sodiščem nalog, da v najkrajšem času v pospešenem tempu rešijo prošnje kmetov-dolžnikov po uredbi o likvidaciji dolgov za znižbo dolga, g. ministra financ pa, (la izda Priv. agrarni banki in vsem davčnim upravam nalog, da ne terjajo plačila druge anuitete prej, dokler sodišča ne rešijo prošenj za znižanje dolga. Priv. agr. banka pa naj svojim upnikom redno dostavlja tudi obračune, da bo vsakdo nnatančno poučen o stanju svojega dolga. Pregled olimpijskega dne Z vsemi plavalnimi, lahkoatletskimi in težko-atletskimi prireditvami so Slovenci dobro pokazali kako pojmujejo olimpijsko misel. Tudi v športnem pogledu so te prireditve dosegle lepe uspehe. Naši športniki zopet beležijo 3 nove jugoslovanske rekorde, med katerimi je prav gotovo Gorškov rekord v teku na 800 m eden najlepllh. V dveh lahkoatletskih dvobojih so slovenski lahkoatlett beležili dve lepi zmagi. Reprezentanca Slovenije je premagala reprezentanco Julijske Benečije z eno točko razlike. Rezultat je bil 103:104 za našo reprezentanco. V drugem dvoboju pa so mladi odlični juniorji SK Planine odločno premagali svoje zagrebške tovariše — Maratonce v razmerju 20:50. Planina ima v svojih vrstah izborne mlade moči, ki obetajo najboljše. Pripominjamo še, da slovenska reprezentanca napram Julijski Benečiji ni bila sestavljena najboljše. Tako se je močno poznalo, da manjkajo naši atleti v skoku v daljavo ln da v skoku ob palici niso tekmovali naši najboljši tekmovalci. Med posameznimi rezultati, ki jih je dosegla slovenska reprezentanca napram Italijanom moramo predvsem omeniti nov jugoslovanski rekord, ki ga je postavil Emil Goršek v teku na 800 m. Nov čas 1.53,4 je za eno sekundo 1.1 boljši od starega rekorda. Podoba je, da ta naš odlični atlet še vedno ni dosegel svojega viška, in da smemo od njega še pričakovati. Tudi drugi naš tekač na 800 m Nabernik obeta najboljše. V skoku v višino sta naša zastopnika precej odpovedala. V teku na 5000 m je beležil zmago Italijan Burlo (15.53,8), zelo dobro se je pa držal mladi Srakar, ki obeta, da bo kmalu dobro zamenjal Krevsa in Bručana. V vseh sprintarskih disciplinah so bili Italijani mnogo boljši, dočim so pa naši tekači na srednjih progah Pleteršek in Skušek dvakrat premagala Italijane. Najlepši uspeh pa je naše zastopstvo doseglo v Štafeti 4 krat 400 m. Ta točka je bila zadnja točka programa in z zmago v tem teku so naši tekači tudi premagali Italijane. Cas naših tekačev je bil 3.28,4, Italijanov pa 3.30,8. Povprečen čas vsakega našega tekača na 400 m je 52.1, kar je zelo dobro. V popoldanskem dvoboju SK Planine in SK Maratona iz Zagreba smo med mladimi atleti Planine opazili izredne talente. Tako je v skoku v višino Lebinger Hinko z lahkoto preskočil 1.70 m. Tudi v drugih točkah, tako v motu krogle, teku na 100 m, teku na 1000 m, v metu kopja in štafetnem teku 4 krat 100 m so bili mladi atleti Planine mnogo boljši, saj so skoraj v vseh točkah pobrali prvo in drugo mesto. Med drugimi domačimi včerajšnjimi dogodki moramo omeniti prvi nastop berlinskega nogometnega zastopstva. Reprezentanca Berlina je premagala Belgrajčane % rezultatom 3:2 (1:2). Gostjo so oba zadnja gola zabili proti koncu igre po krivdi domače obrambe. V kolesarski etapni dirki iz Sofije v Belgrad Hlapčevske navade »Na Bledu je neki »grand< hotel, ki deli in upošteva goste po narodnostih. Če govoril tuj jezik in ne slovenski, se ti osebje hotela klanja na vse načine in vrti okoli mize, če pa govoriš samo po >kranjsko<, te spoznajo, da si domač človek Slovenec in se za te ne zmenijo mnogo. Bil je primer, da je družba Slovencev ostala kot zadnja v kavarni, kjer običajno igra godba do 2.—8. ure po polnoči. Ker so gostje (inozemci) okoli 1 ure odšli na počitek, se godbi (inozemski) ni dalo za slovensko družbo več igrati. Spravila je svoja godala in odšla, kljub temu, da je družba zahtevala od osebja, naj godba še igra. Če bi ostala v kavarni družba inozemcev, se to ne bi zgodilo... Znano je, da Slovenci na Bled ne zahajajo v velikem številu in to prav dostikrat zaradi opisanega postopanja. Mislimo, da je denar domačina-Slovenca ravno toliko vreden kot kakšnega inozemea. To naj upošteva na Bledu tisti, ki se čuti prizadetega.« je v vseh treh etapah zmagal Zagrebčan Slovenec Avgust Prosenik. V tretjem delu dirke iz Kragujevca v Belgrad je zmagal tako kot v prvih dveh etapah. Na igrišče SK Jugoslavije, kjer je bil cilj, je prevozil prvi. Sledi mu Tavidovič in belgrajski Slovenec Lavrih. Tudi v skupini je bilo jugoslovansko moitvo boljle kot pa bolgarsko. Osrednji športni dogodek v mednarodnem Športnem življenju pa je bila včerajšnja finalna tekma za svetovno nogometno prvenstvo med Italijo in Madžarsko v Parizu. Večina vstopnic za tak končni boj je bilo prodanih že v predprodnji. — Tekmi pa je prisostvovalo nad 70.000 gledalcev. Italijansko moštvo je zmagalo zasluženo, kar je tudi priznalo vse navzoče občinstvo, ki sicer bolj privoščilo zmago Madžarom. Za svojo zmago so Italijani dobili velik zlat pokal. Italijani so si s to zmago ponovno osvojili svetovno prvenstvo, ki so si ga priborili pred štrimi leti. Rezultat tekme med Italjo in Madžarsko je bil 4:2. Mednarodna nogometna zveza je včeraj tudi že takoj napravila obračun vseh dohodkov in izdatkov za tretje svetovno nogometno prvenstvo, pojmdki so znašali 4,940.000 frankov, izdatki pa 4,100.000 frankov. Francozi so torej s tem nogometnim prvenstvom Še vedno dobro zaslužili. Pred mariborskim malim senatom v Maribor, 19. junija, V sobotnem »Slovenskem domu« smo poročali o dveh razpravah, ki sta bili v soboto dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Najprej sta »e zagovarjala brata Rudolf in Anton Kovačič zaradi uboja. Rudolf je ustrelil z lovsko puško dne 20. januarja na Ločkem vrhu pri Sv. Benediktu v Slov. goricah posestniškega sina Franca Breznika, Anton Kovačič pa je svojega brata k temu dejanju nagovoril, obenem pa je sam z nožem težko ranil Franca Repiča. Oba brata rta znana kot huda pretepača, zlasti pa Anton, ki je zaradi tega že opetovano imel opravka s sodiščem. Pri razpravi sta se skušala zagovarjati s silobranom, pa nista uspela. Rudolf Kovačič je bil ob*o|«n na 4_leta strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic, Anton pa na 6 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Po zaključku te razprave je prilel na zatožno klop 30 letni posestnik in zavarovalni agent Stefan Škerl a k iz Moravcev v Prekmurju, Obtožen je bil zaradi 17 požigov, ki jih je izvršil, da bi na ta način »strašil kmete ter jih pridobil, da se pri njem zavarujejo proti požaru, skerlak je orožnikom vse te zločine priznal ter jih natanko popisal, pri okrajnem sodišču v Murski Soboti-pa ie priznal zopet samo nekatere požige, dočim je sedaj v Mariboru vse tajil. Izgovarjal se je, da je orožnikom priznal iz strahu, da ga ne bi pretepli, na sodišču v Murski Soboti pa se je bal, da bi ga zopet izročili orožnikom ter bi bil potem tepen. Sele v Mariboru ga je minil strah ter je začel vse tajiti. Zanimiv primer je nastopil med razpravo, ko se je ugotovilo, da je en požig, katerega ie priznail orožnikom Skerlak, priznal tudi neki drugi osumljenec, ki Skerlaka sploh ne pozna. Da bi to čudno nasprotje in nekatere druge nejasnosti prišle na dan, je sodišče razpravo odgodilo. Vojne invalide in vdove, člane Krajevnega odbora Udruenja vojnih invalidov se opozarjamo, da se bo dne 22. junija 1938 ob 20. uri vršil v dvorani Delavske zbornice zanimiv in lep Prosvetni večer Udruženja vojnih invalidov. Na sporedu je poleg petja in godbe tudi zanimivo predavanje o invalidskem problemu in dolžnosti države. Pridite torej vsi na ta prosvetni večer. Natančen program vidite v izložnih oknah trgovin. Vstopnice so v predprodaji v trafiki tov. Severjeve. ■— Krajevni odbor UVl, Ljubljana. Vremensko poročilo j »Slovenskega doma« Kraj Barometer- R sko stanje! 1'empt-ra,ur. s t. > — K ■2 ž > ž C <- c Jj O “ Veter ismer. iako«t) Pada- vine . « sf K • **• si Ul/Ul «3 l Ljubljana 767-5 26-2 13-8 81 4 0 mmm Maribor 766-7 225 13\ 80 7 N, — — Zagreb 704 4 26-0 14-0 70 4 E, — — Belgrad 765-9 25-0 9-0 80 2 0 — — Sarajevo 766-8 25"0 7-0 90 0 0 — — Vis 764-8 22-0 160 50 0 0 — — Split 767-7 28-0 17 0 70 0 ENE, — — Kumbor 763-7 25-0 16-0 50 0 N, — — Rab 764-9 24-0 17-0 *0 2 0 — — OubrovnID 7638 24-0 15-0 70 0 1 Ei — — Vremenska napovedi Večinoma jasno, stanovitno in toplo vreme, Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je prevladovalo do 11.30 oblačno vreme. Ob 11.30 se je pričelo jasniti in je bilo do 16.30 večinoma jasno, Ob 16.30 se je pričelo od severne strani naglo oblačiti, in je bilo do 17.40 popolnoma oblačno. Ob 17.55 je močno, nato pa v presledkih do 22 rahlo deževalo. Med 18 in 19 je močno grmelo. — V č e r a j je nastopila v zgodnjih jutranjih urah gosta nizka megla, ki se je pričela ob 7.30 dvigati in se je do 8.40 zgubila. Do 9.10 je bilo oblačno, nato pa deloma oblačno in soparno vreme. Popoldne je bilo lepo sončno vreme, zvečer in ponoči pa večinoma jasno. V Soboto je padlo 2.8 mm dežja. Najviija temperatura v soboto 23.6. Najnižja temperatura včeraj 14.0. Koledar Danes, ponedeljek: 20. junija; Silverij. Torek, 21. junija: Alojzij. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Ma* rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 81. Obvestila .Opozarjamo na koncertni nastop ge. Osterc-Valjalo Marte, ki bo drevi ob K7 v veliki Filh. dvorani Nastopi najbolj nudurjena gojenka g. prof. Janka Iluvnika, ki absolvira letos visoko r°. , ^layirskega oddelka drž. konservatorija v Ljubljani. Jutri, v torek, dne 21. t. m., bo II. sklepna produkcija našega konservatorija, na kateri nastopijo gojenci ravnatelja Betetta, prof. Trostove (solopetje), dalje prof. Toneta Ravnika in prof. Zarnikove (klavir), prof. Jana Šlaisa in prof. Karla Rupla (violina), prof. Launa (klarinet), prof. Karasa (pozavna) in komorne šole prof. Rupla. Podrobni spored jutri. Prihodnji dve produkciji, to je zadnji, sta pa v sredo in petek. Začetek vsake produkcijo ob yt7 v veliki Filh. dvorani. »Razstava izdelkov na poskusni ljudski šoli sa Bežigradom. Vse, ki se zanimajo za delo na jx>-ekusni ljudski Seli za Bežigradom vabimo, da si ogledajo šolsko razstavo, ki bo odprta v ponedeljek, dne 20. t. m. od 15. ure ter v torek in sredo (21. in 22.) od "0.—12. in od 15.—19. ure. Vstop prost. Umetnostno-igodovinsko društvo priredi v sredo 22. junija ob četrt na S popoldne izlet v Ponikve, Dobrepolje in Zdensko vas. Sestanek na Kongresnem trgu. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob enajstih. Za nepriglašene ee prostor ne jamči. Avtobu* 25 din. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. Javna produkcija glasbene šole »Sloge«. Slo-gina glasbena šola priredi prihodnji teden v torek, sredo in četrtek tri javne produkcije svojih gojencev. V torek nastopi šolski orkester, ki ga vodi g. G. Milller, v sredo, in četrtek pa nastopijo gojenci^solisti instrumentalnega in vokalnega oddelka. Produkcija ee vrSi v Pražakovi ulici in se prično vedno ob pol 18. uri. Vstopnine ni. Sloga vabi prijatelje in znance na udeležbo. Javno zborovanje staršev, ki ga sklicuje Zveza društev Šola in dom v Ljubljani v sporazumu s stanovskimi organizacijami učiteljstva in profe-sorstva, Slomškove družbe, kr&čansko Solo, Jugoslovansko žensko zvezo, Krščansko žensko zvezo in organizacijami brezposelnih učiteljev in profesorjev, se bo vršilo v torek ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Namen zborovanja je. da izrazijo starši svoje stališče glede nastavitve učiteljstva vseh strok, zapretja razredov na ljudskih šolah in glede nastavitve brezplačnih eu-plentov na srednjih šolah. Vabimo starše, da se udeleže zborovanja v Čim večjem številu. Vpisovanje v ljudske šole in otroške vrtce. Krajevni šolski odbor v Ljubljani objavlja, da bo vpisovanje otrok novincev dne 5)0. junija 1938 od 9 do 12.80 na vseh ljubljanskih ljudskih šolah. £a vse ostale pa istega dne popoldne od 15—17 in dno l. julija od 9—12. V Šolo se morajo vpisati vsi sposobni dečki in deklice, ki so dopolnili sedem let ali jih dopolnijo do konca tekočega koledarskega leta. Ako bo v šolah zadosti prostora, se bodo lahko vpisali v šolo tudi otroci z docela dopolnjenim šestim letom in to samo taki otroci, ki so telesno in duševno posebno razviti. Pri vpisu otrok novincev morajo starši predložiti krstni list otroka (ali družinsko knjižico) in spričevalo o cepljenih kozah. Dne 80. junija 1998 od 9—12.80 bo tudi vpisovanje otrok v otroške vrtce. Krajevni šolski odbor v Ljubljani opozarja Rtarše, da vpišejo v šolo vse svoje za šolo dorasle otroke, oziroma vse one svoje otroke, ki še niso izpolnili 8 letne šolske obveznosti in ki po četrtem razredu ljudske šole ne nadaljujejo Solarija v meščanski, srednji, strokovni šoli, aii ne gredo v obrt ali trgovino ter Se niso dopolnili dečki 10, deklice pa 15. leta svoje starosti, sicer bodo starše, odnosno vzdrževatelje otrok zadele kazenske posledice. Obisk rofakov ii Amerike Belgrad, 19. junija. A A. Jugoslovanski izseljenci, ki se pripeljejo iz USA in Kanade, prispo v Belgrad 23. t. m. Poseben odbor pripravlja ameriškim gostom prisrčen sprejem. Odbor bo poskrbel tudi za to, da se bodo gosti čim prijetneje počutili v svoji stari domovini in čimbolj seznanili s svojimi rojaki. V ta namen priredi 25. t. m. na vrtu častniškega doma veselico, ki jo pripravlja društvo ameriških študentov »Mihajlo Pupine. Mladi ameriški študentje in študentke, člani tega društva, ki so pred tremi leti prišli v Jugoslavijo študirat na razne fakultete, se vesele prihoda izseljencev in si zelo prizadevajo, da bi veselica čim lepše potekla. Iz ljubezni do ameriških študentov gostov iz Amerike bodo na veselici sodelovali mnogi belgrajski pevci iu gledališki igralci. Razdivjane vode - večni bič Kitajske $e danes, kakor pred 4000 leti, brez pomoči - Najboljši inženirji sveta ne vedo rešitve .. sefuN GELBERZA/.OS 9KOU.H IFENG TSCHEN6TSCHAU 'šP&h-n—-TKt I -2» 7 y\{jSiJToQH/\U ~ ‘ -7 MVMSHEH HWAhNGAN -iftrr: -~~l —— O NAN-JANG-fU HAN CHANGHA! i i H SCNASCH! HANGTSCHA UBE*$CHWEMMT£S C£BJ£t Zemljevid kitajskega ozemlja ob Rumeni reki in reki Jangce. Črtkasto označeno ozemlje je ob večjih povodnjih pod vodo. Ko prihajajo s Kitajskega poročila o neštetih človeških žrtvah, ki so jih in ki jih morda še bodo zahtevale silne povodnji razdivjane Rumene reke, skoro podvomimo v ogromne številke teh žrtev, saj so za nas Evropejce res tako velike, da si jih težko predstavljamo. Kdor pa pozna zgodovino razbesnele Rumene reke, se ne bo več čudil takšnim poročilom, ker zanj niso več tako r.enavadna. Tudi v prejšnjih časih so se dogajale tod ogromne povodnji, ki so terjale vedno nove žrtve med tistimi, ki niso imeli več dovolj časa, da bi rešili smrti v umazanih rumenih valovih. Hoangho, ki je sicer za Kitajce toliko darežljiva, saj jim tako rekoč pomaga obdelovati širna polja ob svojem srednjem in spodnjem toku s tem, da jih gnoji in dela 6ilno rodovitna, pa je zanje tudi usodna reka, reka smrti. Zanje je bič, ki ga vihti nad njimi neznana sila in ki pred njenim udarcem, kadar zapreti, sicer skušajo zbežati, pa se vrnejo spet nazaj, ko je nevarnost proč. Navezan je kitajski kmet na to zemljo in se ne da prepoditi z nje, saj mu daje tudi življenje. Dražja pa mu je še zato, ker ga veže nanjo tudi toliko grobov..4 Mož, ki je začasno ukrotil besnečo Hoangho . Po sedanjih poročilih pa ne divjajo strahotne povodnji samo ob Rumeni reki Hoangho, pač pa tudi ob drugih večjih kitajskih rekah. Dosti ne zaostajajo pri tem divjanju reke Jangce, Hvai in umetno speljani Cesarjev prekop. Rumena reka — najhujši bič Kitajske že od nekdanjih časov. Ničesar bolj ne potrjuje teg*..dejstva,,kot to, da je leta 2278 pred Kr., torej več kot pred štirimi tisočletji odstopil takratni kitajski oesar prestol nekemu inženirju, v znak'-hvaležnosti, da se mu je posrečilo vsaj deloma ukrotiti besneče valove Hoangho-a z zgraditvijo ogromnih nasipov. Ta iu-ženir-cesar se je imenoval Yii. Pravijo, da ni bil kot cesar nič manj moder, kakor pa se je izkazal modrega kot inženir. Postal je oče velike kitajske dinastije, ki je za Kitajsko naredila veliko dobrega. Cesar Yii je ukrotil Rumeno reko, da je mirovala celo poldrugo tisočletje. Voda, ki se naveliča struge V 6edmem stoletju pred Kr., si je Hoangho poiskala v svojem toku drugo strugo. Pri Kajfen-gu jo je nenadoma ubrala drugam, kakor da bi se bila naveličala večne prejšnje poti. Tudi samo od Kajfenga do morja je njena struga bila dolga okoli 800 kilometrov. Tik pred svojim izlivom pa se je vrnila nazaj v svoje v svoje prejšnje korito, kakor da ni hotela da bi Rumeno morje izgubilo svoje ime. Tekla je takrat nad današnjim Tienci-nom. V naslednjih tisočletjih do 12 stoletja je ta muhasta Hoangho še dvakrat izmenjala svojo pot, vselej pa bolj severno, kot pa poteka "danes njena struga. Med 12. in 15. stoletjem pa si je pri Kaj-fengu poiskala spet bolj južno smer do Rumenega zaliva, prav blizu ob izlivu reke Jangce, V teh treh stoletjih je obdržala sicer svoje prejšnje ustje, v svojem spodnjem toku pa jo je še večkrat mahnila s prejšnje poti drugam. Ob strahotnih povodnjih leta 1853, ki jih morda podobnih tudi na Kitajskem še ni bilo, pa si je izkopala strugo, po kateri teče še danes. Človek se nehote vpraša, kaj prav za prav povzroča tako strahovito katastrofo Tudi na to vprašanje je težko odgovoriti že zato, ker nimamo pravih pojmov o tem, kolikšna je Kitajska zemlja in kakšne so njene reke. Da si ustvarimo vsaj približno predstavo o njih, jih moramo primerjati s tistimi, ki so nam pač najbolj znane. Morda malo povemo, če rečemo, da je Rumena reka dolga 5100 km. Morda še manj, če pravimo, da je to približno ena tretjina dolžine vse severne, srednje in južne Amerike. Bolje bo, če rečemo, da bi morala biti naša Sava od izvira do Belgrada še pet in polkrat dalja, da bi bila njena dolžina enaka dolžina Hoanghoa. Porečje te ogromne vode pa je približno trikrat tolikšno, kot je n. pr. sedanja Nemčija. Usodo pokrajin in s tem v veliki meri usodo precejšnjega dela Kitajske pa ne odloča ta reka zaradi svoje dolžine in tudi ne »zaradi množine vode, pač pa zaradi rodovitne ?emlje, ki jo nogi s seboj, zaradi rumene puhlice. Hoangho je nori (plošče) — 14 Napovedi 18 1 ester red Itad. orkestra — 18.40 50 let obrtnega šolstva Ljubljani (inž. arh. Rado Kregar) — 19 Napovedi. ročila — 19.30 Nac. ura: Marin Držič, najvec.ii dimr« niški komtnliofrru t’ (J»La*-ko H*4'**/*'’ f? Ptb- Zanimivosti - 20 Koncert Kad. orkestra — 21.w prenos iz Prage. Koncert simf. glasbe n l7. m Izvaja češka filharmonija,' dirigent Karel U-vmes okrog — 21.55 Napovedi, poročila. Drugi programi Ponedeljek, 20. junija: Belgrad-Zagreb: 20 Gleda* liški prenos — Praga: 20.05 Sonate, 21.15 Sinf. Blas*) iz 17. in 18. stol., 22.15 Plesna glasba — Sofija: 19.J Sinf. koncert — Budimpešta: 19.35 Plesna glasba, 20. Cig. orkester, 21.50 Sinf. koncert, 23.25 Jazz — £rs.'. Milan: 21.10 Zab. program, 22.20 Klavir — Rtm-Uaru 17.15 Bariton, 21.10 Igra, 21.30 Sinf. koncert iz bazilik« — Dunaj: 19.10 Schubertov godalni kvartet, 20 koncert, 22.30 Orkester in zbor, M Pettra glasba — lin: 20 Verdijeva opera .Ples v maskah« — Komfr brni: 19.55 Operne in operetne uverture — Hamourv-19.10 Koračnice — Lipsko: 20 Glasbene novosti r= K«1" 20 Mandoline, 21 Sodobna glasba. Naročajte in širite Slovenski dom! Hervey Allen: 6 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Mož je na videz docela brez namena čakal na kako znamenje soglasnosti. Don Luis je razumel nekaj o dobri postrežbi. Hišnik staro Sole je bil pri sedanjih razbrzdanih razmerah redkost. Vzdignil je roko in z gibom pritrdil, potem pa jo je spet spustil, da bi prejel Ikozarec. Hišnik je odSel. Ko se je obrnil, da bi nalahko zaprl vrata, je videl, kako sedi gost ves zasanjan pri mizi in opira nos na rob kozarca, kakor ptičji kljun. V njegovih očeh je bral izraz velikega ugodja. Don Luis je popil zadnji požirek breskovega cveta in se zagledal v ogenj. Zdelo se je, da se je njegovo telo pod ledji razblinjalo v nič. Prevzemal ga je eden tistih lepih trenutkov, ko postaja zavist močnejša in predstavljanje razločnejše. Markizu se je zdelo, da so ga same oči. Ne da bi premaknil glavo, je jadral s pogledom po prostoru. Veselo je romal z očmi od kosa do kosa, nazadnje so mu obvisele na predmetu, ki ga je pozabila mlada žena. To je bila mala Maria. Zena jo je hotela iz kočije nesti v svojo sobo. Don Luis je v svojem zameglenem stanju ©amogibno segel po njej. Danes jo je prvič natančno ogledoval in sanjaril. Podoba je bila zelo stara. Na njej se je odražalo več zgodovin uk ih slogov, ki so bili jasno in tudi po času natančno ločeni drug od drugega. Don Luis je obračal hišico, v kateri je stala podoba. To ohišje Je bilo zatrdno staro bizantinsko. Kak gotski umetnik ne bi bil nikdar prišel na široke plitve loke v stropu, in kako pravilno kupolo v malem je izoblikoval iz čudovitega pokrivala, katero je nosila Devica. In vrh njega še nebesni svod z zvezdami. Don Luis je zamrmral in potegnil iz žepa priročno lečo. Podoba ni bila velika. Toda ker je stala pred nočnim ozadjem 'ji je to dajalo neskončno dostojanstvenost. S spojitvijo sepije kobalta ln temne črnine je umetnik znal pričarati pred oko tisto živo nebesno sinjino poletnih večerov, ki človeku vodi oko skozi širni svod jz zemeljskega prostora do mlečnega soja 'zvezda v globini. Čez sinjino je ležal roj zlatih zvezd, kakor bližnji in daljni vozli v zmečkani mreži. V vršišču kupole je don Luis zadovoljno prepoznal ozvezdje Device. Ogledal si ga je pobližje in ugotovil, da je pri njem umetnik uporabljal čisto malo srebra, tako da ni bila svetloba zvezd prerumena. Iz morja zvezda je plulo proti njemu obličje Device, e čudno zaupnim izrazom. Bilo je, kakor da ga je že videl v življenju — ali ja je to bil le košček splošno človeškega spomina, nekaj kar je človek doživel v tako zgodnjem detinjstvu, morda iz obraza lastne matere, da mu je potem izginilo iz zavednega spomina. Svetle obrvi, široko razprte oči, malce zavihane nozdrvi in starinski smehljaj, v vsem tem je bilo nekaj zagonetnega. Don Luis se je zdaj z večjo pozornostjo obrnil na togo, z dragulji posejano obleko na kipu. Obleka je bila polna drobnih barvitih drobcev kamenja, tu pa tam se je lesketal draguljasti vložek. Šivi so bili pokriti z drobnimi biseri. Zlat vzorec, podoben papirasti rastlini je dajal obleki nekaj razkošnega. To je mozaik florentinskega dela iz časov pred velikimi vojvodi, iz zgodnje medicejske dobe. Obleka je bila pripeta na podobico z drobnimi gladkimi srebrnimi žicami. Bila je nova obleka, ki jo je pobožen lastnik pred davnimi časi podaril Marii. V valujočih gubah je obdajala podobo in se spodaj širila v togo, poodraguljeno krilo, kakrfino so nosile srednjeveške kraljice. Obleka je s tal precej od kipa, kakor plašč viteškega glasnika. Na upognjeni roki je mirno spalo Dete. Don Luis je pri pogledu Nanj najprej misli! na Dionisa, ki leži Apolonu na roki. Potem pa, ko je pogledal vdrugo natančneje, in je bil njegov pogled skoraj malo iioječ, ker je bilo vse tako živo, je Videl, da je Dete na roki Matere le preveč prisrčno in prenežno za take poganske predstave. Ni bilo dvoma, čeprav bi bil morda markiz rajši videl drugače, da je to bil Kristus na Marijinih prsih. Kip je moral biti narejen v Aleksandriji pred neskončnimi leti. Samo kristjan, ki se je rodil še pogan, je mogel narediti kaj takega. To je .bil kak egiptovski Grk, izvoljen umetnik, ki je znal iz starih svetih podob in iz človeškega bitja ustvariti nekaj novega. Nekaj starega kar je bilo hkratu novo. V Carigradu je morala biti ta omarica s kipom samo del kakega kriptihona. Še zdaj je bilo moči videti, da je bila njena desna stran nekdaj prej prigrajena k nečemu drugemu. Don Luis je [»stavil podobo nazaj na mizo. Pozlačeni sončni žarki, ta skoraj cesarska sončna krona nad glavo Device — to je s tisoč glasovi pričalo o Carigradu. Markiz se jo nagnil nazaj in si v domišljiji slikal še oba manjkajoča dela: V sred i Bog Oče, neskončno vzvišen, na eni strani se mu spušča iz oblakov golob, na drugi strani pa malo ohišje, ki ga je držal On v svoji roki. Tako bi bil triptihon spet popoln, kako brez napora ga je spet obnovil. Toda ali je to bilo sploh potrebno. Saj je omarica v njegovih rokah tudi sama utelešala vso sveto Trojico. Sveti Duh, od katerega je spočela Marija, ali ga ni bilo moči čutiti iz tega, da je božji 1» Človekov Sin ležal v Marijinih rokah? In Oče sam? Ta je bil tud* duh nujno, neviden kakor vedno, a vseeno stvarnik vsega. Kako veliko, kako vse obsežno je bilo malo znamenje, ki ga ]9 lahko držal v eni roki. Don Luisa je za trenutek prevzela vsega ponižnost. Bil je bliztf pobožnosti, tako blizu, kakor je le mogel. Potem ga je utrdil njegov •loveški ponos, razum in bogoslovsko znanje sta se mu v mozganin posmehnila ob misli, da je od nekdanjega arijskega trojnega oltarja ostal samo ta kos. Drugih dveh kril tako ni bilo treba. Treba ja bilo samo katoliškega znamenja, ki tako vsebuje vse bistveno. Toda ali je bila podoba z umetniškega stališča res tako popolna? Nanizani vložki iz bisernice pri nogah Device so vsebovali nekaj prav igraČkastega. To je moralo biti iz leta sedemnajstega, nič po*' neje. Ne, ne: če je človek zatisnil oči, je tudi tu spet videl, kako s® zrcali zvezdno nebo. Sedemnajst stoletij skuipaj je torej moglo ustva* rili nekaj popolnega. Don Luis je tej umetnosti zase Izkazal največje češčenje, kiv £a je mogel: potegnil je iz telovnika zlato škatljico, sprožil pokrovček* nekam pozdravljaje tlesknil s prsti in vzel velik ščepec iz škatljice. Ko je kihnil, se je služabnik, ki je vprav stopil tako silovito prestrašil, da se je moral markiz zasmejati. Tako ni moglo več i“ naprej, da bi se ga vsi ljudje bali 1 Torej je markiz želel dober večer, in povprašal to in ono o gradu. Topla voda v srebrni skledi je bila nadvse osvežuječa, zlasti če si je človek snel lasuljo in ovratnico ter se dal jk> obriti lobanj1 gladiti s toplo vodo. Med tem, ko ga je služabnik umival, je Don Lu'9 držal roke mirno v votli. Privezali so mu svežo čij>kasto ovratnico l® konce okrog vratu skrbno potegnili izza srajce. Na glavo je dobi* večjo zložnejšo lasuljo. Potem so mu na robec vlili za dober din verheninega cveta, skrbno, skoraj zaskrbljeno so mu prerahljal* blazine, na katerih je počivala bolna noga. Vse to je delal hišnik san* in samcat. Markiz se je čutil kakor doma in je bil kar pripravljen za večerjo. . Služabnik je vrgel nekaj čokov na ogenj, potem je potisnil pr«“ dona Luisa mizo in skrbno pazil na obvezano nogo. Pripravil je ** dva človeka. Prt je bil gladek kakor slonovina, luč sveče skrbn0 pritajena, posodje ni bilo samo dobro, marveč izrazito vabljivo. . Don Luis si je mislil: »Ko se bo ustavil pred mano višji kuh11! s pladnjem, potem bom verjel, da me ni gospod de Besance p?9 f v dvore svojih dedov samo iz domotožja kot svojega namestnik®- Hišnik je med tem prižgal majhno svetilko, posodo z ogljetn J® dejal, da ekselenca lahko začne, če izvoli priti gospa. >Naj jo ix>kličejo,< je dejal markiz. »Slovan« k) dom« Uhaja v ta k delavnik ob tl Me#efna naročnina II Din ca m l)ln llrednMtvo. Kopitarjeva allca 6/111 telefon 4001 do 400» Upravni Kopitarjeva nllca * 1s locotilovaaake tiskamo v Ljubljani- K