Pritožba desne sredine na volilne izide v FJK Ronška občina optimistično o dogovoru z APT Romaneskni prvenec Maruše Krese Primorski Št. 117 (20.745) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 v fli 1Ë se ' PRE UJA Info: www.jota.si info@jota.si KONCERT SKUPINE DAN D Štanjel -25.5/13 ob 21h Kriza: skrajni čas za ukrepe Aljoša Gašperlin Gospodarska kriza je večino ljudi že izmozgala. Vedno več jih je brez službe ali pa so v dopolnilni blagajni, če ne v mobilnosti. Brezposelnost udarja predvsem po mladih do 24. leta starosti, saj je vsak tretji na cesti. Da je to najhujša kriza doslej žal ni novost. Podatki o njej so kljub nekaterim optimističnim napovedim neizprosni in vsi pokazatelji nakazujejo še nadaljnje poslabšanje razmer. Zadnje številke pravijo, da je bi- lo v tržaškem uradu za zaposlovanje prejšnji teden vpisanih 8.200 ljudi. Zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil že dalj časa opozarjajo na hud položaj tržaškega gospodarstva, od terciarnega sektorja do industrije, kjer je glavni problem škedenjska železarna. Sindikalisti poudarjajo, da je to sistemska kriza in da brez skupnega napora ne bo rešitve. Javne institucije oziroma lokalne uprave ter delodajalske organizacije morajo zato izdelati skupne strategije, vajeti pa naj vzame v roke nova deželna vlada, dodajajo sindikati, ki pričakujejo od nje več posluha, kot ga je imela prejšnja deželna uprava. Skratka, vsi skupaj drsimo v brezno, vsakdo pa čaka, da kdo drug iztegne roko. Ko pa kdo postreže s kako zamislijo, že kdo drug predlaga kaj nasprotnega (glej železarno). Tako seveda ni mogoče naprej. Skrajni čas je torej, da deželna in lokalne uprave, delodajalci in drugi zainteresirani dejavniki ukrepajo in še nadgradijo krhko sodelovanje. Če je namreč res, da se vsaj na papirju že dogovarjajo, je bilo konkretnih rezultatov doslej bolj malo. V deželi je vendar zavel nov veter in upati je, da bo to pomagalo reševati težave, ki se neprestano kopičijo. lokalne volitve V prvem krogu na Hrvaškem poraženka SDP ZAGREB - SDP je največja poraženka, pa tudi HDZ nima veliko razlogov za slavje, je splošna ocena izidov nedeljskih lokalnih volitev na Hrvaškem. Večino županov in polovico predsednikov županij bodo volili v drugem krogu 2. junija. Opozicijska HDZ je na volitvah za člane mestnih svetov zmagala v 12 večjih mestih, SDP v šestih. Udeležba je bila 47-odstotna, izkušnje prejšnjih lokalnih volitev pa kažejo, da se drugega kroga udeleži manj volivcev. Na 2. strani Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 21. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , RIM - Predsednik republike Napolitano pozval k učinkovitim ukrepom V težavah je devet milijonov Italijanov TRST - Intervju Državljanstvo in vprašanje pravičnosti TRST - Gianfranco Schia-vone velja za enega največjih italijanskih poznavalcev pojava priseljevanja in pravic migrantov. V Trstu je leta 1993 (v času vojne v Jugoslaviji) ustanovil konzorcij ICS, ki pomaga pribežnikom, je pa tudi član vodstva italijanskega združenja za pravne študije o priseljevanju ASGI. Z njim smo se pogovorili o predlogu ministrice Cécile Kyenge za spremembo pravil za pridobivanje državljanstva, ki je v Italiji sprožil mestoma zelo vročo razpravo. V debati je prevladala zmeda in malokdo zares ve, o čem je govor. »Stranke, ki so do nedavnega demoni-zirale lik ilegalca, igrajo zdaj na karto ogrožene nacionalne identitete,« pravi Schiavone. Na 6. strani RIM - Predsednik Republike Giorgio Napoliano je včeraj spet spodbudil vlado, družbene in politične dejavnike in podjetnike, naj učinkovito ukrepajo proti krizi, ki se kaže dramatična in ob kateri se med ljudmi širi tesnoba. Predsednik je za ponoven poziv državnim institucijam izkoristil poslanico ob obletnici umora izvedenca za vprašanja dela Massima D'Antone. Napolitano je poudaril, da sta delo in zaposlovanje, še zlasti mladih, med vsemi odprtimi vprašanji prioritetni področji, na kateri se je treba osredotočiti. Upravičenost Napolita-novih besed so včeraj potrdili podatki raziskave inštituta Ires-Cgil po katerih je bilo v zadnjem četrtletju lanskega leta v težavah zaradi pomanjkanja dela skoraj devet milijonov Italijanov. Na 22. strani TRST - Skupna konferenca Cgil, Cisl in Uil Sindikati: Nujne skupne strategije za razvoj Trsta TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI Štandreški izumitelji v Novi Gorici Na 19. strani v v v v m , •• v Trzacan ze tretjič na kupoli sv. Petra Na 22. strani 9771124666007 2 Torek, 21. maja 2013 ALPE-JADRAN / zagreb - Večina županov bo znana šele po drugem krogu Vladajoča SDP največja poraženka lokalnih volitev ZAGREB - SDP je največja poraženka, pa tudi HDZ nima veliko razlogov za slavje, je splošna ocena izidov nedeljskih lokalnih volitev na Hrvaškem. Večino županov in polovico predsednikov županij bodo volili v drugem krogu 2. junija. Opozicijska HDZ je na volitvah za člane mestnih svetov zmagala v 12 večjih mestih, SDP v šestih. Udeležba je bila 47-odstotna, izkušnje prejšnjih lokalnih volitev pa kažejo, da se drugega kroga udeleži manj volivcev. Dolgoletnemu zagrebškemu županu in odpadniku iz SDP Milanu Bandiču je do zmage v prvem krogu manjkalo le nekaj odstotnih točk. Drugouvrščeni - minister za zdravje Rajko Ostojič, ki je kandidiral za SDP, je dobil občutno manj - 22 odstotkov glasov. Kandidatka HDZ Margereta Maderič, ki je dobila le pet odstotkov glasov, pa je po volitvah izjavila, da so volivci desnice kot svojega kandidata očitno prepoznali Bandiča. SDP se bo po 13 letih v Zagrebu verjetno preselila v opozicijo, čeprav je njena lista dobila največ podpore, dobrih 25 odstotkov. Težko je namreč verjeti, da bodo šli v koalicijo z Bandičevo Državljansko listo (24 odstotkov) ali HDZ (14 odstotkov), medtem ko jim morebiten po-volilni dogovor s koalicijo liberalne, kmečke in zelene stranke ne bi zagotovil večine v zagrebški mestni skupščini. Zadoščenje za socialdemokrate bo izid v Splitu, kjer je njihov kandidat Ivo Bal-dasar v prvem krogu dobil osem odstotnih točk večjo podporo kot Vjekoslav Ivaniše-vič iz HDZ, s katerim se bosta pomerila v drugem krogu. Nepričakovano pa se v drugi krog ni uvrstil dosedanji splitski župan Željko Kerum. Reški župan iz vrst SDP Vojko Obersnel naj v drugem krogu ne bi imel večjih težav proti Hrvoju Buriču iz HDZ, saj je v prvem krogu dobil dobrih 30 odstotkov glasov več. Na splošno se je levica uveljavila v Istri in Kvarneru. V obal-no-gorski županiji kandidat SDP Zčatko Komadina ne bi smel imeti večjih težav v drugem krogu, v istrski županiji pa naj bi slavil kandidat ID S Val ter Flego (49,15%9, ki se bo v drugem krogu pomeril z Damirjem Kajinom (SDP, 35,5%). V Pulju je favorit za zmago prav tako član IDS Boris Miletič, član iste stranke Giovanni Sponza pa je že premočno slavil v Rovinju. Zmaga se obeta tudi Ediju Šti- faniču (IDS) v Poreču, v Umagu pa Vili-ju Bassaneseju (SDP). Predsednik HDZ Tomislav Kara-marko v nedeljo ni skrival zadovoljstva z izidi. Poudaril je, da gre za drugo volilno zmago njegove stranke v dobrem mesecu, saj so aprila dobili več poslancev v Evropskem parlamentu kot SDP. Napovedal je, da bodo jeseni zahtevali izredne parlamentarne volitve. Včeraj je pred novinarje stopil tudi premier in predsednik SDP Zoran Milanovič, ki se v nedeljo ni oglasil, potem ko so v stranki ocenili, da volilni izidi niso tako slabi, kljub nekaterim spodrsljajem, kakršni so bili v Zagrebu, Dubrovniku in Istrski županiji. Mila-novič je prevzel odgovornost za volilne izide socialdemokratov, je pa poudaril, da ostaja še drugi krog volitev. Dejal je še, da je bilo sodelovanje med levosredinskimi koalicijskimi strankami na lokalnih volitvah dobro ter je napovedal, da bo vlada nadaljevala s politiko reform in sprememb. (STA) Premier Zoran Milanovič je prevzel odgovornost za slabe rezultate SDP v prvem krogu lokalnih volitev, vendar upa na boljši izplen v drugem krogu arhiv slovenija - Danes o zakonski spremembah še DZ Vlada in večina sindikatov javnega sektorja podpisali dogovor o ukrepih LJUBLJANA - Slovenska vlada in večina sindikatov javnega sektorja so podpisali dogovor o varčevalnih ukrepih ter stavkovni sporazum. K podpisu dogovora je včeraj pristopilo 24 od 34 sindikatov, kar pomeni, da bodo ukrepi lahko začeli veljati z junijem, če državni zbor danes potrdi potrebne zakonske spremembe. Obe strani ob tem izpostavljata zmago socialnega dialoga. Nekateri predstavniki sindikatov so sicer sporočili, da bodo dokument podpisali naknadno. Je pa že znano, da dogovora zagotovo ne bo podpisalo osem sindikatov, in sicer sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, sindikat zobozdravnikov Dens, oba policijska sindikata, Sindikat novinarjev Slovenije, Sindikat slovenskih diplomatov, sindikat Glosa in Sindikat poklicnih gasilcev. V stavkovnem razmerju z vlado pa je bilo od januarske stavke 27 sindikatov. Stavkovni sporazum jih je včeraj podpisalo 23. Kot je poudaril vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, ki ga je vlada v četrtek pooblastila za podpis dogovora in sporazuma, je na pogajanjih zmagal razum ter socialni dialog. Po njegovih besedah sta strani pokazali, da se v kriznih časih da dogovoriti tudi o stvareh, ki niso najbolj prijetne in priljubljene, a so se vsi zavedali, da je določene ukrepe treba sprejeti. »Posebnega razloga za veselje ni, ker smo si vsi skupaj znižali plače,« je še dodal. Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je povedal, da je pri tokra- tnih pogajanjih prevladoval dostojen dialog, ki je nujno potreben pri iskanju kompromisov. Kot je dejal, je to tudi ključna razlika od prejšnje vlade, ki da je sindikatom »od jutra do večera žugala in grozila«. Ponovil pa je, da bistvene vsebinske spremembe med aktualno in prejšnjo vlado ne vidi, saj da tudi ta vlada deluje pro-ciklično in v času recesije varčuje. Pristojni ministri in sindikati so včeraj parafirali tudi anekse h kolektivnim pogodbam za javni sektor, za negospodarske dejavnosti ter dejavnosti in poklicev. Anekse pa bodo podpisovali jutri, če poslanci danes sprejmejo potrebne zakonske spremembe. Med drugim bodo odločali o novelah zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 ter zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Na volitvah v novinarsko zbornico FJK še drugi krog TRST - Na nedeljskih volitvah v novinarsko zbornico Furlanije-Julijske krajine za dokončno izvolitev vodstva deželne zbornice potreben še drugi krog, ki bo v nedeljo 26. maja. Potrebno večino glasov za izvolitev sta v prvem krogu dobila le Cristiano Degano (115 glasov) med poklicnimi novinarji in Amos DAntoni (119) pri publicistih. V drugem krogu se bo za deželno zbornico med poklicnimi novinarji pomerilo deset kandidatov, med katerimi je tudi novinarka PD Breda Pahor, ki je v prvem krogu dobila 74 glasov (potrebnih jih je bilo 84 od 167), pred katero sta bila po številu glasov le Degano in Claudio Co-jutti. Pri publicistih bodo v drugem krogu sodelovali 4 kandidati. V državni svet novinarske zbornice sta bila izvoljena Piero Villotta (109 glasov) in Miro Oppelli (88), med publicisti pa Silvano Bertossi (125) in Andro Merku (110). V nadzorni svet je bil pri poklicnih novinarjih izvoljen Giuseppe Longo, pri publicistih pa Anna Rina Rusconi. Za Tovšakovo ponovno odrejen pripor, izdana tudi mednarodna tiralica MARIBOR - Mariborsko okrožno sodišče, ki je v petek odpravilo pripor zoper nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak in soobtoženega Aleša Pangerca, je dan kasneje znova odredilo pripor za oba osumljenca. Pan-gerc je že v priporu, za Tovšakovo pa so včeraj odredili pripor še iz pripor-nega razloga begosumnosti, izdana je tudi mednarodna tiralica. Na sodišču so pojasnili, da so zoper Tovšakovo, za katero se trenutno ne ve, kje se nahaja, in Pangerca iz ljubljanskega podjetja Go Extra v petek pripor odpravili po uradni dolžnosti, ker je specializirano državno tožilstvo pred časom spremenilo zahtevo za preiskavo zoper osumljenca v že znani zadevi glede delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Tekom postopka je tožilstvo prekvalificiralo zahtevo za preiskavo, tako da je Tovšakovi očitalo storitev kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja darila. Za Tovšakovo je senat na predlog državnega tožilstva izdal tudi Evropski nalog za prijetje in predajo ter tiralico, pripor za Pangerca pa je bil odrejen na podlagi razloga bego-sumnosti in ponovitvene nevarnosti, so še pojasnili na mariborskem okrožnem sodišču. kozjane - Spominska svečanost in srečanje Zadnji boj Brkinske čete Spomnili so se 70-letnice preboja in fašističnega nasilja nad prebivalci - Nastop TTPZ KOZJANE - Letos mineva 71 let od ustanovitve Brkinske čete in 70 let od njenega preboja in krutega fašističnega terorja nad prebivalci Kozjan 13. marca 1943. V spomin na te dogodke praznuje Občina Divača svoj spominski dan in partizanski Brkini so tudi letos v jubilejnem letu privabili številne borce in zagovornike vrednot NOB na Kozjane. Nedeljska komemorativna svečanost in tovariško srečanje je bilo še posebej svečano prav zaradi okroglega jubileja. Spomine na tragično borbo Brkinske čete, na mlada življenja borcev, ki so ugasnila med dolino potoka Padeža in Suhor-čice, sta obudila edini še preživeli borec Brkinske čete, danes 88-letni Lojze Maslo, in slavnostni govornik divaški župan Drago Božac, ki se je v govoru dotaknil morije in bolečin Primorcev po 1. sv. vojni in se spomnil rojaka Tigrovca Danila Zelena, ki je padel 13. maja 1941 v prvem oboroženem spopadu z okupatorjem na Mali gori pri Ribnici, ustanovitve Osvobodilne fronte, Slavnostni govornik je bil divaški župan Drago Božac o. knez prihod prve partizanske skupine pod vodstvom Ervina Dolgana. Božac je osvetlil začetne boje Brkinske čete in poudaril največji in najhujši napad na četo 13. marca 1943 leta. Četa je iz boja izšla prepolovljena, fašistični bes pa se je znesel nad domačini. Ob nastopu kvinteta Utrip in učencev vremske šole je slavnostno zadonela pe- sem tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod vodstvom Pije Cah, ki ji je za najvišje državno priznanje Zlati red za zasluge voščil tudi župan Božac. Sicer pa so pesem borbe in upora, ki jo je bilo slišati v nadaljevanju druženja, na Koz-jane ponesli tudi pohodniki iz Vatovelj in Orehka. (O.K.) ljubljana - Vrhovno sodišče Diners Slovenija s tožbo proti odločbi centralne banke LJUBLJANA - Diners Club Slovenija je napovedal, da bo na Vrhovno sodišče RS vložil tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, s katero je ta Dinersu Slovenija odvzela dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev. Diners Club Slovenija bo poleg tožbe vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim bo vrhovnemu sodišču predlagal, naj do pravnomočnega končanja postopka, povezanega z odločbo o odvzemu dovoljenja, zaradi povzročitve težko popravljive škode vsem deležnikom družbi Diners Club dovoli opravljati plačilne storitve kot hibridni plačilni instituciji, so sporočili iz Diners Cluba Slovenije. Družba bo na centralno banko vložila vlogo za pridobitev nove licence, saj pričakujejo, da bodo v kratkem lahko v celoti zadostili vsem zahtevam Banke Slovenije. »V povsem končni fazi je tudi prodaja naložb lastnika, tako da bomo najpozneje do konca tedna, po navedbi last- nika Diners Cluba Slovenije Tomaža Lo-všeta, fizično prejeli kupnino, pridobljeno s prodajo Diners Cluba Italije in njegove podružnice Dinit,« so poudarili in pojasnili, da bodo s to kupnino takoj začeli poplačevati njihove zapadle obveznosti do prodajnih mest. »Tako bomo začeli izpolnjevati eno poglavitnih zahtev Banke Slovenije, ki je navedla, da je odvzem licence posledica zamud pri plačevanju obveznosti prodajni mreži,« so navedli. Svet Banke Slovenije je 14. maja sprejel odločbo, s katero je družbi Diners Club Slovenija odvzel dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev, Diners Club Slovenija pa je moral z opravljanjem plačilnih storitev prenehati 17. maja. Družba je morala tako blizu 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo nadaljnjo uporabo za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 21. maja 2013 3 dežela - Izid volitev naj bi po mnenju LS odločile razveljavljene glasovnice Pritožba desne sredine na deželno upravno sodišče TRST - Desna sredina, ki je doživela poraz na aprilskih deželnih volitvah, se je odločila, da vloži pritožbo na deželno upravno sodišče proti zmagi Debore Serracchiani. Kot je na spletni strani Ljudstva svobode zapisal deželni koordinator stranke Isidoro Gottar-do, je zmaga Serracchianijeve posledica velikega števila razveljavljenih glasov, pri katerih pa naj bi bilo po njegovem prepričanju možno ugotoviti, da je pri veliki večini jasna volja volivcev, da gre njihov glas desni sredini. »Zelo podrobno smo na vseh 1374 voliščih pregledali razveljavljene glasovnice in ugotovili, da imamo vse razloge za pritožbo proti rezultatu deželnih volitev,« je poudaril Gottardo. Pri tem naj bi bile sporne predvsem razveljavljene glasovnice, na katerih so volivci glasovali za državljansko listo nekdanjega tržaškega župana Roberta Dipiazzo. V zvezi s tem je zanimivo stališče bivšega predsednika FJK in predsedniškega kandidata desne sredine R%enza Tonda, ki je po objavi rezultatov izjavil, da se ne bo pritožil, saj po njegovem V Furlaniji-Ju-lijski krajini ni nikakršne potrebe po ustvarjanju zmede. Na napoved Isidora Gottarda o pritožbi se je včeraj odzval načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Cristiano Shaurli, ki je izpostavil nasprotje med izjavami Tonda, da ne razmišlja o pritožbi, in odločitvijo desne sredine, da se kljub temu pritoži. Vendar Shaurlija pritožba ne skrbi. »Očitno so spremenili mnenje. Vsekakor ima desna sredina pravico do pritožbe, vendar bi bilo bolj verjetno, da bi moral predsednik videmske pokrajine Pietro Fontanini v balotažo, kot pa da se po ponovnem preverjanju razveljavljenih glasovnic spremni izid deželnih volitev,« je dejal načelnik svetniške skupine DS. Zdaj je treba videti, če bo Deželno upravno sodišče sprejelo pritožbo desne sredine. Če bo do tega prišlo, potem bo najbrž tudi do odločitve prišlo precej hitro, saj naj bi sodišče to zadevo obravnavalo prednostno. Desna sredina se je pritožila proti zmagi Debore Serracchiani (levo) na deželnih volitvah, čeprav je Renzo Tondo (desno) izjavil, da o pritožbi ne razmišlja arhiv videm - Literarno srečanje na univerzi Slovenski pesnik Uroš Zupan pri študentih slovenistike VIDEM - Na Univerzi v Vidmu nadaljujejo s predvajanjem slovenskih dokumentarnih filmov, ki so jih v lanskem študijskem letu prevajali. Lotili pa so se še enega prevajalskega projekta in prevedli izbor pesmi ter nekaterih esejev slovenskega pesnika in esejista Uroša Zupana. V četrtek so Zupana na videmski univerzi tudi gostili na literarnem srečanju. Večer je povezovala prof. Maria Bidovec , ki je predstavila Zupanove prevode v številne tuje jezike, njegove pomembnejše zbirke poezij in esejev. Pesnika so najprej spoznali kot osebnost, potem pa postopno spoznavali, kako se njegovo življenje kaže v njegovih delih. Govorili so o pomenu in težavah prevajanja pesmi v tuje jezike. Uroš Zupan pa je spregovoril tudi o razlikah med pisanjem včasih in danes. Med branjem se je dotaknil tudi nekaterih slovenskih kulturnih značilnosti ter študentom slovenistike predstavil nekatere tipične slovenske običaje, kot so na primer običaji ob praznovanju velike noči ali vaški običaji ob postavljanju kresa za 1. maj. Na srečanju so študenti prebirali Zupanove pesmi v slovenščini, potem pa še svoje prevode v italijanščini. Pesnik je z zanimanjem poslušal izbrane pesmi ter bil z izborom zadovoljen. Predstavil je ozadje nastanka pesmi in nas popeljal v svet pesniškega ustvar-janja.Zupanovo gostovanje v Vidmu je podprla študentska založba Beletrina. Urška Kerin fjk - Talents Up Štipendije za tuje raziskovalce TRST - V letu 2011 se je 11.000 tujih raziskovalcev odločilo za delo ali študij v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je kar nekaj znanstvenih ustanov. FJK se s tega vidika predstavlja kot ena izmed dežel, ki so najbolj naklonjene mednarodnim stikom in načrtom. Privlačnost je glavni adut, na katerem graditi (ob podpori Evropske unije) mrežo za povečanje kompetitivnosti tega ozemlja. V ta okvir sodi program »Talent Up for an International Hou-se«, ki so ga razvili v znanstvenem parku AREA na Padričah v sodelovanju z EU in Deželo FJK. Cilj programa je privlačiti »možgane«, se pravi izkušene raziskovalce iz držav članic in nečlanic EU: letos je na voljo sedem štipendij. Do 5. avgusta se lahko prijavijo raziskovalci, ki želijo razvijati svoj načrt v eni od ustanov na ozemlju FJK. Raziskovalec lahko izbere svoje področje, naj bo to biotehnologija, kemija, fizika, ekologija, tehnologija materialov, energija, gospodarstvo, družbene vede ipd. Projekt mora trajati 12 mesecev. ssk - V četrtek v Nabrežini Deželni svet in srečanje z vsemi kandidati stranke, ki so sodelovali na deželnih volitvah TRST - Potrditev svojega predstavnika v Deželnem svetu FJk z višjim odstotkom, zmaga predsednice Debore Serracchiani in le-vosredinskega zavezništva ter imenovanje Igorja Gabrovca za podpredsednika Deželnega sveta FJk ustvarjajo nove okoliščine, ki nudijo bistveno boljše pogoje za politično delovanje v korist slovenske manjšine in teritoriju, na katerem živi. Naslednji meseci bodo zaradi tega ključnega pomena, da se nastavi temelje za čim bolj učinkovito delo v sklopu Dežele FJk. To delo pa nikakor ne more ostati nepovezano s teritorijem in z volivci, ki so kandidate in listo SSk podprli na zadnjih deželni volitvah. V ta na- men želi vodstvo SSk najprej slišati svoje člane, zato je bil za četrtek, 23. Maja, sklican deželni svet, ki bo potekal v prostorih KD Igo Gruden v Nabrežini s pričetkom ob 20.00, piše v tiskovnem sporočilu SSk. Kot še navajajo v sporočilu za tisk, deželni svet ni omejen zgolj na izvoljene člane SSk, temveč nanj vabijo vse kandidate, ki so zastopali stranko na letošnjih deželnih volitvah. Vsem njim se hoče stranka zahvaliti vloženi trud, ki je omogočil ponoven in pomemben uspeh ter še posebno, ker je lahko stranka, na podlagi volilnega sporazuma z Demokratsko stranko, ponovno predstavila listo, ki je izraz slovenske manjšine v Deželi FJk. lignano - Letni posvet čezmejnega projekta izobraževanje brez meja Večjezičen pouk je danes nujen LIGNANO - V turističnem središču Getur v kraju Lignano Sabbiadoro je v četrtek in petek potekalo zadnje študijsko srečanje v okviru projekta čezmejnega sodelovanja med Italijo in Avstrijo ESCO - Izobraževanje brez meja. Posveta z naslovom Kompetence preko meja so se večinoma udeležili učitelji, profesorji, ravnatelji in visokošolski predavatelji iz Furlanije Julijske krajine, av- strijske Koroške in Slovenije, ki so v zadnjih letih sodelovali pri različnih projektih večjezičnega izobraževanja, zlasti na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Šole iz Vidma, Trbiža, Beljaka, Kranjske gore in Jesenic trenutno nadaljujejo delo po poti, ki sta jo začrtala projekta Zdravo sosed - Hallo Nachbar - Ciao vicino in Tri roke -Drei Hände - Tre mani, njihov cilj pa je, da bi do Za posvet v Lignanu je vladalo precejšnje zanimanje mit septembra letos pripravile osnutek trojezičnega učnega načrta za mednarodni čezmejni razred Al-pe-Adria. V zadnjih treh letih se je namreč zanimanje za večjezično izobraževanje bistveno povečalo, istočasno pa delovne skupine učiteljev in ravnateljev ugotavljajo, da je potrebno na tem področju še veliko postoriti. Eno od težav je na primer izpostavil inšpektor deželnega šolskega urada Luigi Torchio, po mnenju katerega je znanje tujih jezikov v Italiji naravnost ... dramatično. Kljub temu pa so učitelji prisotni na posvetu dokazali, da se lahko marsikaj z lahkoto spremeni in v ta namen so svojim kolegom posredovali dobre prakse poučevanja, predvsem pa motivacije učencev. V četrtek so bili na vrsti najprej visokošolski predavatelji: prof. Andrea Marini z Univerze v Vidmu je za uvod in kajpak spodbudo predstavil rezultate nekaterih nevroloških raziskav, ki potrjujejo teorije o pozitivnih učinkih večjezičnosti na posameznikovo zdravje. Prof. Georg Gombos s celovške Univerze Alpe-Adria je nadaljeval z razmišljanjem o prepočasnem in pomanjkljivem odzivanju institucij na potrebe teritorija ter nakazal možne rešitve za odpravo administrativnih ovir, ki preprečujejo učinkovito uvajanje večjezičnega pouka v šolah. Nazadnje je prof. Saša Jazbec z Univerze v Mariboru predstavila različne možnosti večjezičnega poučevanja in znanja ter kompetence, ki jih učitelji potrebujejo za tovrstno delo v razredu. Petkov del posveta je bil nalašč zelo stvaren in namenjen izmenjavi izkušenj. Patrizia Pavatti z Direkcije za šolstvo dežele FJK je udeležencem obrazložila, da lahko šole v deželi uvedejo večjezični pouk ravno v okviru šolske avtonomije, čeprav je potrebno najprej ugotoviti, kako doseči trajno sodelovanje s šolami iz Slovenije in Koroške tudi izven projektov čezmejnega sodelovanja. S številnimi predlogi, zamislimi in dobrimi praksami so nato postregli učitelji, ki so sodelovali v projektih ESCO in Comenius Regio CO.E.S.I., kjer so se vsebine izvajale v italijanščini, nemščini in slovenščini. Nadgradnja njihovega sodelovanja predstavlja ustanovitev mreže šol, ki bodo nadaljevale skupno delo tudi po zaključku projektov, kar zagotavlja trajnost programov in omogoča dolgoročno načrtovanje izobraževalne strategije na čezmejnem območju. Posvet se je zaključil z delavnico o uvajanju metode CLIL v razredni pouk Silvie Minardi, iz italijanskega društva Lend, ki združuje učitelje tujih jezikov, in predavanje Marca Marinuzzija, ki je predstavil spremembe novega programskega obdobja čezmejne-ga sodelovanja, ki se bo pričelo naslednje leto. (mit) 4 Torek, 21. maja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarska kriza - Skupna tiskovna konferenca pokrajinskih zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil Nujen skupen napor vseh, od lokalnih uprav do delodajalcev Gospodarsko in socialno stanje na Tržaškem je zelo hudo. Ekonomska kriza je udarila po vseh in še udarja. Doslej pa je bilo storjeno premalo, zato so nujni ukrepi, ker se bo drugače položaj nevzdržno poslabšal. Brezposelnost je namreč že dramatična in to velja še predvsem za mlade. Ljudje so brez dohodkov in denarja, podjetja se težko preživljajo in mnoga ne plačujejo uslužbencev, uporaba socialnih blažilcev je vedno bolj razširjena. Gospodarska kriza je skratka že splošna in sistemska. Potrebni so torej koraki, ki bodo prispevali k ponovni rasti in spodbudili nov zagon gospodarskih dejavnosti. Toda k temu so poklicani vsi, od lokalnih uprav do političnih sil in deloda-jalskih organizacij, ki morajo tesno sodelovati in poskrbeti za kakovosten skok v prizadevanjih za izhod iz krize. V ta namen je potrebno ustanoviti poseben organ (naj bo to omizje ali kaj drugega), ki ga bo morala voditi nova deželna vlada. Toda nujno je pohiteti, ker je časa vedno manj. To so poudarili pokrajinski tajniki zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Umberto Brusciano in Claudio Cinti, ki so na skupni tiskovni konferenci včeraj opozorili na izredno hud položaj in odločno pozvali javne institucije in vse druge dejavnike, naj vendarle skupno nastopijo. Zahtevo bodo sindikati podpr- Z leve: pokrajinski tajniki sindikatov Uil Claudio Cinti, Cisl Umberto Brusciano in Cgil Adriano Sincovich kroma li tudi z demonstracijami in protestnimi pobudami. Ta petek bo od 15.30 do 18. ure demonstracija na Velikem trgu pred tržaško prefekturo. V ponedeljek, 10. junija, pa bo deželna manifestacija s sprevodom v Vidmu, kjer bodo ravno tako zahtevali takojšnje odgovore in ukrepe. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so opravili analizo o gospodarskem in družbenem stanju v tržaški pokrajini v prvih mesecih leta 2013 (podatki se nanašajo na leto 2012). Iz študije je izšlo, da se je stopnja brezposelnosti med drugim povečala s 4,6 odstotka na 6,1 odstotka. Najhujše je za ljudi med 15. in 24. letom starosti (s 24,1 na 30,5%) in za tiste med 25. in 34. letom starosti (s 5,2% na 8%). Razlika med številom novih zaposlitev in prekinitev delovnih pogodb je bila kar -3.800, uporaba dopolnilne blagajne in drugih socialnih blažilcev pa stalno narašča. Negativen znak beležijo podjetja tudi glede prometa, izvoza in naročil. Stanje je torej vse prej kot rožnato, zaradi preštevilnih nerešenih vprašanj pa je še hujše. Škedenjska železarna in pristanišče sta že postala simbola nesposobnosti sprejemanja odločitev in konkretnih korakov, ki zaznamuje vse politično-eko-nomske dejavnike v tržaški pokrajini, pravi sindikat. Cgil, Cisl in Uil so zato poudarili, da mora tržaški vodilni razred končno prevzeti lastno odgovornost. Nujna je politično-socialna akcija za preporod ekonomije, problemi tržaškega gospodarstva (med temi je vprašanje železarne, glede katere zahtevajo sindikati jasno stališče Pristaniške oblasti) pa terjajo skupne strateške izbire in jih je treba obravnavati v okviru deželnih politik. Sindikati zahtevajo torej od tržaških in deželnih javnih institucij ter od političnega razreda izdelavo svežih strateških načrtov, svoj doprinos pa morajo prispevati tudi združenja podjetnikov oziroma delodajalci, ki so doslej vselej molčali. A.G. železarna - Javno srečanje sindikata kovinarjev Fiom-Cgil »Zelena« železarna pravice - Obvestilo Svetu Evrope Mladi za prihodnost o mazanju v Štivanu wartsila Sindikalne volitve in polemike V tovarni velikih motorjev Wartsila so potekale volitve za obnovo sindikalnih predstavnikov. Volitve so bile v znamenju polemik med sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil. Fiom se je namreč pred kratkim pritožil, da sta Fim-Cisl in Uilm sama sklicala volitve na podlagi kolektivne delovne pogodbe, ki sta jo decembra lani podpisala ločeno, in sicer brez referenduma med delavkami in delavci. Na tej osnovi je bila tretjina sindikalnih predstavnikov (4 na 12) že vnaprej namenjena za Fim in Uilm. Rezultat volitev je bil vsekakor dober za Fiom, je ocenil pa-nožni sindikat. Med delavci je izvolil dva predstavnika, med uslužbenci (kjer je vselej prevladoval Cisl) pa prvič predstavnika ženskega spola, in sicer Lauro Scar-pa. Sindikat Fim-Cisl je dodal, da je prvič prejel največ glasov. Fim-Cisl je prejel skupaj 52,2 odstotka glasov (+6,7% glede na zadnje volitve leta 2010), Fiom-Cgil je prejel skupaj 37 odstotka glasov (2,5%), Uilm-Uil pa je prejel 10,7 odstotka glasov (-4,1%). Pogled na škedenjsko železarno Na območju škedenjske železarne je še mogoča železarska dejavnost, seveda ob upoštevanju okolja in v znamenju sodobnih tehnologij. Pod Škednjem bi se lahko ukvarjali npr. z obnovljivimi viri, obnovljena kok-sarna pa bi proizvajala samo vodno paro. V sodelovanju z vladnimi načrtovalci, ki sodelujejo z družbo Terna, pa bi proizvajali električno energijo po nižji ceni. To bi med drugim omogočilo, da bi se tovarna Sertu-bi spet lotila proizvajanja cevi. To je predlog kovinarskega sindikata Fiom-Cgil, ki ga je iznesel pokrajinski tajnik Stefano Borini včeraj popoldne na javnem sre- kroma čanju v Novinarskem krožku. Borini je izšel iz ugotovitve, da se vsi dejavniki zavzemajo za proizvodno preobrazbo železarne, kjer naj bi nastale nove industrijske dejavnosti. Toda doslej niso še predstavili ustreznega načrta. Če ni torej alternativ, je za to poskrbel Fiom, je dejal Borini in poudaril, da mora nova deželna vlada čim prej sklicati deželno omizje o železarni v luči izdelave programskega sporazuma. Dalje Fiom zahteva, da ostane med pogajanjem železarna aktivna, lokalne institucije pa morajo delati na tem, da se bodo lokalna vprašanja prepletala z državnimi interesi. A.G. Podvig domačinov iz Štivana, ki so zalotili dva mazača pri delu, je Mlade za prihodnost vznemiril. Mazanja se ponavljajo že desetletja, sile javnega reda pa menda še niso nikoli izsledile šovinističnih nestrpnežev. Vest, da je sodstvo zavrglo obteževalno okolnost »etnično-rasnega sovraštva« v primeru, ki povsem ustreza opredelitvi rasne diskriminacije, kakršno je generalna skupščina OZN zapisala v mednarodni konvenciji za odpravo vseh zvrsti rasne diskriminacije, je mlade pri Slovenski skupnosti prisilila, da so pomislili na globalizirani svet, ki se širi daleč preko Tilmenta in Alp. Tako so se odločili, da na to čudno obnašanje italijanskega sodstva opozorijo nekatere svetovne inštitucije: visokega komisarja OZN za človekove pravice, visokega komisarja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice. Da ne bi kdo mislil, da nimajo zaupanja v italijanske oblasti, so o nesprejemljivem obnašanju italijanskega sodstva obvestili tudi predsednika italijanske republike, ki je obenem predsednik višjega sodnega sveta. Iz odgovora tajništva okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, ki je nemudoma odgovorilo, izhaja, da bodo opozorilo lahko upoštevali šele v 4. obdobju preverjanja, ki se bo začelo 1. marca 2014. Besedilo opozorila se tako glasi: TRiESTE TRCT gorizia Spoštovani komisarji, predsednik, v noči med 4. in 5. aprilom 2012 sta dve osebi izbrisali na dvojezičnih javnih napisih na deželnih cestah št. 14 in št. 55 v Štivanu/San Giovanni di Duino (Trst/Trieste) slovenski imeni krajev Gorica in Trst z očitnim namenom »izničenja ali omejitve priznavanja, uživanja ali uresničevanja, enakopravno« človekovih pravic do uporabe slovenskega jezika »v javnem življenju«. V kazenskem postopku zoper dve osebi je pravosodni organ sprejel obtožbe poškodb in blatenja javnih napisov, vendar je zavrnil obtožbe »rasnega, etničnega sovraštva«. Mi smo resno zaskrbljeni zaradi takega naivnega odnosa sodnega organa proti rasni diskriminaciji. To se nam zdi jasen napad mednarodnega pravnega reda. Kot posledica, vas prosimo, da ukrepate v tem primeru.« Prejemnikom besedila je bil priložen tudi pravni okvir dvojezičnih javnih napisov in fotografija poma-zane dvojezične table v Štivanu. (gl) / TRST Torek, 21. maja 2013 5 občina trst - Odbornik za šport D'Agostino umaknil sporni sklep Športna društva: plačilo elektrike in vode umaknjeno Športna društva, ki delujejo na območju tržaške občine, vsaj še nekaj časa ne bodo plačala stroškov za vodo in električno energijo. Tržaški občinski odbornik za šport Bruno D'Agostino je namreč na sinočnji občinski seji umaknil sklep, ki naj bi prisilil društva v plačevanje režijskih stroškov športnih objektov, v katerih delujejo. Sklep je bil na dnevnem redu sinočnje seje. Številni svetniki desnosredinske opozicije so k njemu predložili popravke, da se jih je nabralo kar 44. Očitno z namenom, da bi spremenili ali vsaj omilili odločitev, ki je dvignila mnogo prahu v tržaških amaterskih športnih društvih in številne proteste njihovih predsednikov. Odbornik D'Agostino pa jih je v nekaj sekundah ... onesposobil. Sporočil je, da sklep umika. Svetnik Ljudstva svobode Paolo Rovis je izrecno vprašal, ali je bila obravnava sklepa preložena na poznejši datum. V tem primeru bi bili predloženi amandmaji še veljavni, obravnavali naj bi jih, ko bi postavili sklep spet na dnevni red. D'Agostino je ponovil, da razprava o sklepu ni bila preložena; sklep je bil preprosto umaknjen. Treba ga bo napisati znova. Z umaknit-vijo sklepa so bili izničeni tudi vsi predloženi amandmaji. Kdaj bo pripravljen nov sklep, ni znano. Kaže, da so protesti amaterskih športnih društev vendarle zalegli. Nasprotovali so plačilu vode in električne energije, ker bi to spravilo pod vprašaj njihovo delovanje. Morebiti bo občina sedaj izbrala drugo pot za pridobitev prepotrebnih sredstev, da ne bi bila amaterska športna društva močno prizadeta. Na začetku seje se je najprej predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič spomnil italijanskega modnega kreatorja, tržaškega častnega ob- čana Ottavia Missonija, svetnik Demokratske stranke Piero Faraguna pa pred dnevi umrlega tržaškega novinarja in pisca domislic, iskric in iger v tržaškem narečju Lina Carpinterija. M.K. pokrajina trst - Resolucija Na pokrajini proti homofobiji Tržaški pokrajinski svet je na včerajšnji seji izglasoval resolucijo proti homofobiji. Resolucija poziva pokrajinsko upravo, naj sprejme ukrepe za promocijo kulture različnosti in za obsodbo žalitev in mržnje proti homoseksualcem. Nadalje naj poseže v šolskem okolju, da bi že med mladimi preprečili diskriminacijo homoseksualcev ter med njimi razširili kulturo različnosti in strpnosti do drugačnih. Dokument obenem poziva odbor predsednice Marie Terese Bassa Poropat, naj poseže pri italijanskem parlamentu, da bi slednji čim prej izglasoval zakon proti homofobiji, ki naj bi predvideval spremne sankcije za kazniva dejanja, napade in ustrahovanja proti homoseksualcem. Resolucijo je predložil svetnik Demokratske stranke Gianluca Balbi, podpisali pa so jo vsi svetniki levo-sredinske koalicije. Na glasovanju sta jo - ob svetnikih leve sredine - podprla tudi svetenika desne sredine Giorgio Ret in Giorgio Rossi. Ljudstvo svobode se je vzdržalo, medtem ko se Severna liga ni udeležila glasovanja. Pred razpravo o resoluciji je pokrajinski svet imel v gosteh na avdiciji predsednika krožka Arcobaleno Ar-cigay Arcilesbica Davideja Zottija, ki je predstavil delovanje organizacije. Pred njim je bil na avdiciji predsednik tovornega terminala na Fernetičih Giorgio Maranzana, ki je poročal o zadnjih treh letih delovanja tovornega postajališča. M.K. karabinjerji - Poletni izzivi Strožji nadzor zlasti v Sesljanu Poletna sezona je pred vrati in nanjo se pripravljajo tudi karabinjerji. V poletnih mesecih se število vozil na cestah na obalnem pasu poveča, posebno pozornost pa namenja tržaško pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev najbolj obiskanim obalnim naseljem - še največ Sesljanu. Tam je nabrežinsko poveljstvo poostrilo nadzor, običajnim patruljam se bodo ob koncih tedna pridružile druge. Strožji nadzor na cestah v Sesljanu bo zagotovljen vsak konec tedna, predvsem zvečer in ponoči, ko se na sesljanskem nabrežju zbirajo številni mladi in manj mladi obiskovalci tamkajšnjih lokalov. Tam bo ob koncih tedna na voljo mobilna postaja karabinjerjev, kjer bodo možje postave sprejemali obvestila in prijave, bo pa tudi baza za karabinjerje, ki bodo v parih nadzirali dogajanje na plažah, pred lokali in v parkiriščih. V poletnih mesecih se namreč poveča število dejanj, povezanih s prekomernim uživanjem alkohola in drog - predvsem pretepov, vandalskih dejanj zoper kopališke strukture in parkirana vozila, pa tudi hrup je večji. Občasno bodo karabinjerje spremljali njihovi kolegi iz posebnih oddelkov NAS (za higieno), NIL (za delo) in NOE (za okolje), ki bodo preverjali, ali v Sesljanu in drugod spoštujejo občinske odredbe in pravilnike ter uprave postopke. Trije kradli bencin, drugi trije pa kolesa Policija je imela v teh dneh v postopku šest mladih tatov, dva sta celo mladoletna. Pred dnevi je kazensko ovadila trojico, ki je ponoči iz skuterja, parkiranega v Ul. S. Giovanni Bosco, ukradla bencin. Mladeniče je z okna svojega stanovanja opazil krajan, ki je poklical policiste, le-ti pa so jih ustavili v bližnji Ul. Orlandini. Mladi so imeli desetlitrsko kanto, polno bencina. Sprva so rekli, da so gorivo kupili na neki črpalki, nato pa priznali krivdo. Eden je star 20 let, ostala dva sta mladoletna, vse tri je doletela ovadba. V noči na ponedeljek pa so policisti ob 2.15 ovadili tri španske državljane, stare 23 in 22 let. Patrulja jih jeopazila, ko so se s kolesi peljali iz Ul. Crispi proti Ul. Paduina, dva pa sta ob sebi vlekla še vsak po eno kolo. Ko so zagledali policiste, so se raz-bežali, vse tri pa so kmalu ulovili. Španci so priznali, da so na poti domov ukradli kolesi, zaradi česar so jih policisti ovadili. štivan - Motorista s helikopterjem prepeljali v Videm Motor v tovornjak Gasilec na prizorišču prometne nesreče med Štivanom in Jamljami bonaventura Na državni cesti med Štivanom in Jamljami se je včeraj v popodanski prometni nesreči težje poškodoval motorist. 47-letni M. D. iz Tržiča je s svojo rdečo yamaho YZF čelno trčil v tovorno vozilo z novogoriško registrsko tablico, ki je last avtoprevoznika iz Črnič v Vipavski dolini. Motorist je huje poškodovan, po informacijah goriške prometne policije pa ni v smrtni nevarnosti. S helikopterjem so ga z meje med tržaško in goriško pokrajino odpeljali v videmsko bolnišnico. Nesreči naj bi botrovala neprilagojena hitrost v ozkem grlu na železniškem mostu. Po navedbah prometne policije naj bi slovenski voznik tovornega vozila znamke Daf okrog 15.30 v ožjem ovinku zagledal motorista, ki je zapeljal na nasprotno vozišče. Šofer je zaviral, a se ni mogel izogniti trčenju. Yamaha se je zaletela v desni prednji del tovornjaka in v obcestno zaščitno ograjo. Poškodovani Tržičan je obležal na tleh, tržiška služba 118 je na kraj poslala rešilec Rdečega križa in avtomobil Zelenega križa. Po prvi intvervenciji pa je poškodovanega motorista odpeljal helikopter, in sicer v bolnišnico v Videm. Na prizorišču so bili poleg prometne policije in reševalcev službe 118 tudi gasilci. Slovenski književniki in italijanska literatura Krožek za kulturo in umetnost prireja na pobudo prof. Elvia Guagninija posvet o slovenskih pisateljih in pesnikih ter o njihovem odnosu do italijanske književnosti. Srečanje bo jutri ob 16.30 v konferenčni dvorani državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII št. 6 (2. nadstropje). Sodelovali bodo Magda Jevnikar, Marija Kacin, Miran Košuta, Marko Kravos, Miha Obit, Boris Pahor in Tatjana Rojc. Vsak od njih bo s svojega zornega kota in na podlagi lastnih izkušenj obravnaval odnose ter medsebojne vplive med slovensko in italijansko književnostjo, njune podobnosti ter razlike. V predstavitvi posveta med drugim piše, da so razni slovenski pisci večkrat črpali navdih iz italijanskih del. Le-ta so vplivala tudi na filozofski in osebni razvoj tistih avtorjev, ki so že od konca druge svetovne vojne protagonisti slovenskega kulturnega življa, pri njih pa soočanje dveh kulturnih svetov ne pomeni nasprotovanje, marveč je obogatitev z novimi umetniškimi navdihi. V petek slovesna podelitev bralnih značk na Opčinah Večstopenjska šola Opčine, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in društvom Bralne značke Slovenije ter pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji in članice odbora Društva Bralne značke Slovenije Andreje Duhovnik Antoni bo priredila slavnostno podeljevanje Bralnih značk v petek, 24. maja, ob 10. uri. V večnamenskem prostoru ob Nanoškem trgu se bodo zbrali učenci prvih in drugih razredov iz Bazovice, Opčin, Repna, Trebč, Proseka in Križa. Spoznali bodo ilu-stratorko Andrejo Peklar, ki jim bo slavnostno podelila priznanja in knjižne molje. V Prosvetnem domu pa se bodo zbrali učenci tretjih, četrtih in petih razredov, ki bodo z Bitenčevo Himno bralnih značkarjev sprejeli pisateljico Evelino Umek. Razstava Ko je umrl moj oče v Skladišču idej Razstava risb in pričevanj otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji med leti 1942-1943, ki nosi naslov Ko je umrl moj oče, se je iz okoliških vasi preselila v tržaško mestno središče. Lahko si jo namreč ogledamo do 2. junija v Skladišču idej na nabrežju. To je nova priložnost, da se tudi mestna javnost seznani z nečloveškimi razmerami, ki so med vojno vladale na Rabu in drugih italijanskih taboriščih, ter se ob pretresljivih otroških pričevanjih zamisli o grozotah fašizma. Razstava je nastala na pobudo Posoškega raziskovalnega in dokumentacijskega zgodovinsko-socialne-ga središča L. Gasparini ter ob tesnem sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije ter z Muzejem za novejšo zgodovino Slovenije. Razstavo dopo-ljuje publikacija, v kateri so poleg risb, spisov in fotografij otrok, ki so šli skozi grozljivo izkušnjo taborišč, tudi esejistični zapisi predstavnikov Arhiva RS in Muzeja novejše zgodovine Slovenije Metke Gombač in Borisa M. Gom-bača ter predstavnika Centra Gaspa-rini Daria Mattiussija, ki so tudi glavni akterji razstave. Ogled razstave je možen ob torkih, sredah in petkih od 10. do 13. ure, ob četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure. Knjiga Antonia Pizzinata Bivši generalni tajnik sindikalne zveze CGIL Antonio Pizzinato bo danes ob 17. uri v Časnikarskem krožku v Trstu predstavil svojo knjigo »Viaggio al centro del lavoro«. Gre za daljši esej, v katerem Pizzinato poudarja, da bosta Italija in Evropa obsojeni na propad, če ne bosta postavili dela v središče družbenega življenja. 6 Torek, 21. maja 2013 TRST / državljanstvo - Ustanovitelj tržaškega konzorcija ICS Gianfranco Schiavone o vprašanju t. i. ius soli »Lahko se bojimo prihodnosti, a obravnavajmo jo racionalno« Pridobivanje državljanstva ureja sto let star zakon - Kdor je demoniziral ilegalce, igra zdaj na karto ogrožene nacionalne identitete Italijanska ministrica za integracijo Cécile Kyenge je takoj po umestitvi predlagala spremembo pravil za pridobitev italijanskega državljanstva za migrante. Po novem bi državljanstvo pridobivali zlasti po načelu teritorialnosti oz. kraja rojstva in prebivanja (ius soli) in ne več samo s krvno zvezo oz. po državljanstvu staršev (ius san-guinis). 49-letna okulistka s kongovskimi koreninami je bila tarča pohval in kritik, marsikdo pa je njen predlog tolmačil napačno, saj se ministrica zavzema za neko ravnovesje med omenjenima načeloma in ne za absolutno načelo ius soli v ameriškem slogu. Naj pristavimo, da so v Sloveniji pravila precej podobna italijanskim. O tem vprašanju smo se pogovorili z Gianfrancom Schiavonejem, ustanoviteljem in predsednikom konzorcija za pomoč pri-bežnikom ICS v Trstu ter članom vodstva združenja za študije o priseljevanju ASGI. Čemu naj bi spreminjali zakonodajo o državljanstvu? Naše zakone so snovali pred sto leti. Reforma je sicer iz leta 1992, osnovna načela pa so v zakonu iz leta 1913, iz časov, ko je bila Italija izrazito izseljenska država. Naš sistem temelji na zelo zaprtem pojmovanju državljanstva, ki se v glavnem prenaša samo s krvno zvezo. Obstajajo tudi druge možnosti, ki pa so zelo omejene in prepuščene svobodnemu preudarku javnega organa. Učinki tega sistema so pogosto perverzni. Tuj državljan, ki že dolgo let živi v Italiji, je lahko povsem vključen v družbo - dela, ima družino in nima nobenih težav s sodstvom. Prošnjo za pridobitev državljanstva lahko vloži po desetletnem prebivanju v državi, postopek pa nato traja v povprečju pet let. Tako je že mimo petnajst let. Pristojni uradi lahko zahtevajo najrazličnejša dopolnila in čakanje se pogosto še podaljša. Govor je zlasti o mladoletnikih. Da, ker je njihov primer v nebo vpijoč. Italijanski sistem pridobivanja državljanstva temelji na etničnem, skoraj rasnem ključu in sploh ne upošteva dejanskih življenjskih razmer. Otrok, ki je prispel v Italijo, ko je bil star dve leti in je tu prebil vso mladost - obiskoval je tukajšnje šole in se ni vračal v prvotno Gianfranco Schiavone kroma domovino - je dejansko Italijan, po zakonu pa ne. Ko dopolni 18 let, je tuj državljan in uživa enake pravice kot tujec, ki je pravkar prispel v Italijo. Postopek za obnovo dovoljenja za bivanje je enak. Takoj se mora zaposliti ali pa nadaljevati študij, ker drugače nima pravice do bivanja v Italiji. Si ne more privoščiti nobene zamude in skratka ne uživa pravic svojih vrstnikov. Vemo, da pri 18 letih niso vsi samostojni: kdor se ne zaposli, pa mora zapustiti državo, v kateri je odraščal. Tile mladi pa pogosto sploh ne poznajo države, v kateri so se rodili. Kaj pa otrok, rojen v Italiji? Ko postane polnoleten, ima po zakonu eno leto časa, da zaprosi za državljanstvo. Javna uprava pa ga ne obvesti. Kdor zamudi rok, lahko vloži prošnjo pozneje, a bo moral skozi redni postopek. Verjetno bo čakal nekaj let. Naš cilj je premakniti težišče z načela krvne zveze na načelo teritorialnosti, se pravi z etničnega pristopa (tipičnega za Italijo na začetku 20. stoletja) na ozemeljsko in družbeno pripadnost. Bistvene so življenjske odločitve posameznika: staršev ne izbereš, lah- ko pa odločaš, kje boš živel. Predlog ministrice Cécile Kyenge je spodbudil razpravo, ki pa je šla v napačno smer - s posploševanjem, nesporazumi in tudi žalitvami. V tej debati ni mogoče razumeti, o čem je govor. Nastala je ogromna zmeda, ki so jo nekateri zlorabili. Razne politične stranke so pred časom izkoristile temo nezakonitih priseljencev, zdaj pa spet naganjajo strah v kosti Italijanov. Pred časom so de-monizirale lik ilegalca, zdaj pa subtilneje igrajo na karto ogrožene nacionalne identitete. Kdor neti polemiko, se sklicuje na najslabše kulturne vrednote 20. stoletja. Del Italijanov je žal zelo zaprt. Reformi nasprotujeta desna sredina in Beppe Grillo. Bo predlog pogorel? Tega ne vem. Upam, da se bo našla prečna večina »zdrave pameti«. V prejšnji zakonodajni dobi je kampanja »Italia sono anch'io« obrodila zakonski predlog na ljudsko pobudo, ki je zbral ogromno podpisov. Besedilo zagotavlja neko ravnovesje med načeloma krvne zveze in teritorialnosti, ki se med seboj ne izključujeta. Ena izmed kritik je prav ta, da bi otroci italijanskih izseljencev po novem izgubili pravico do državljanstva. Seveda ne, saj ne bi izbrisali prenosa državljanstva na potomce. To absolutno pravico pa bi lahko recimo pogojili s tem, da mora potomec ohraniti neko vez z Italijo. Po besedah predsednika senata Pie-tra Grassa naj bi nastala vrsta tujih nosečnic, ki komaj čakajo, da vstopijo v Italijo in rodijo italijanske otroke. Njegova demagoška izjava je bila res nesrečna. Razočaral me je, saj to nima nobene veze z načelom ius soli. Samo otrokovo rojstvo na italijanskih tleh ne bo prineslo državljanstva. Tako je v ZDA, Kanadi, Argentini, Braziliji. To so države, ki so jih »zgradili« priseljenci. V Evropi je drugače. Mi govorimo o tem, da bi državljanstvo pridobile osebe, ki so pognale korenine na nekem ozemlju. Tudi če so otroci nezakonitih priseljencev, saj to ni njihova krivda. Kaj pa očitek, da bi reforma pospešila priseljevanje in poostrila konkurenco za italijansko delovno silo? To nima smisla. Priseljevanje v Italiji ni pereč problem, je normalen pojav. Tuji državljani predstavljajo 7% prebivalstva, kar je pod povprečjem zahodnoevropskih držav. Pravica do državljanstva pa ne vpliva na priseljevanje: primarni cilj migranta ni državljanstvo, temveč delo ali študij. Strah, ki ga v Italiji umetno podpihujejo, pa ne bo preprečil razvoja italijanske družbe. Lahko se bojimo prihodnosti, a jo moramo obravnavati racionalno. Združenje ASGI je pripravilo deset točk za reformo zakonodaje o priseljencih, državljanstvo je le ena od teh. V bistvu predlagate ukinitev zakona Bossi-Fini, kajne? Tako je. Ta zakon je nepravičen, zmeden in protisloven. V resnici je to seštevek nenehnih sprememb, ki jih v letih niso uskladili in so delno v nasprotju z evropskimi direktivami. Naše osnovno načelo je spodbujati zakonito priseljevanje. Že dvajset let poudarjamo, da ga naši zakoni ovirajo, tako pa proizvajajo nezakonitost. Če do skrajnosti oviram in dejansko onemogočim legalne prihode ter bivanje v Italiji, ne preprečim prihoda priseljencev. Poveča pa se število ilegalcev. Aljoša Fonda SPLETNA ANKETA www.primorski.eu ; J Predlog ministrice uživa 70-odstotno podporo Za mnoge so italijanski zakoni zastareli, saj so se okoliščine v zadnjih 20 letih zelo spremenile. V Italiji, nekdanji izseljenski držam, živi vse več tujcev, zakonodaja pa se prepočasi prilagaja. Predlog italijanske ministrice Cécile Kyenge o pridobivanju državljanstva na podlagi kraja rojstva oz. prebivanja gre v smer sprememb, v spletni anketi Primorskega dnevnika je žel 70% podpore. Desnosredinske stranke, Grillo in še kdo so kritični, češ da bi se državljanstvo podeljevalo s preveliko lahkoto. Pomisleke ima 30% spletnih bralcev. Da Ne 70% (199) 30% (86) Ali soglašate s predlogom ministrice Cecile Kyenge, da bi otrokom priseljencev, ki so rojeni v Italiji, priznali državljanstvo? obletnica - Konec julija tridnevno slavje, ki ga pripravlja Gospodarsko društvo Kontovel Kontovel bo ugasnil 600 svečk Na Kontovelu se pripravljajo na veliko tridnevno praznovanje ob 600-letnici ustanovitve vasi. Redkokatero naselje se lahko ponaša s točnim datumom ustanovitve in Kontovel je edina tovrstna vas na Tržaškem. Tržaški mestni svet je namreč 30. julija 1413 po nasvetu mestnih sodnikov sklenil, da se okrog Mokolanske utrdbe ob cerkvi sv. Hieronima naselijo Slovani. Tako piše v občinskem sklepu: "Svojo odločitev so izrazili s kamenčki, ki so jih vrgli v žare. Sprejeli in podpisali so naslednje: gospodje sodniki in občinski upravitelji naj svobodno presodijo in ugotovijo, katera zemljišča ob omenjeni cerkvi so občinska, katera pa ne. Gospodje sodniki in upravitelji naj namesto tržaške občine in v njenem imenu kupijo od lastnikov tista zemljišča, ki niso občinska in ki so primerna za bivanje omenjenih Slovanov. Če jih nočejo prodati prostovoljno, naj se posamezniki prisilijo, da prodajo omenjena zemljišča." Vas so najprej imenovali Sv. Hieronim, leta 1446 pa zasledimo prvič ime Contouel. Na vrhu konto-velskega griča se sicer od leta 1315 do Fotografski posnetek Kontovela z Napoleonske ceste na začetku prejšnjega stoletja leta 1564 omenja obrambni stolp Mo-kolan, ki je bil večkrat prizorišče spopadov med Benečani in Tržačani. Ob tem pomembnem jubileju so domačini sklenili pripraviti večdnevno praznovanje, ki bo na Kontovel vabi- lo v soboto in v nedeljo, 27. in 28. julija, in na sam vaški rojstni dan, torej v torek, 30. julija. Nosilec projekta je Gospodarsko društvo Kontovel. Program je že nared, možne pa so še manjše spremembe. V soboto bo v prostorih Gospodarskega društva odprtje razstave društva Kons, v sodelovanju z numizmatičnim društvom Valvazor in filatelističnim društvom Košir pa nameravajo predstaviti še priložnostno medaljo in znamko, s krajevnim amaterskim društvom Jaka Štoka pa bo izšla knjiga o narečnih dramskih delih domačina Alojza Cijaka. Večer bo sklenil Pupkin kabaret. Nedeljski program je dokaj bogat, pri tem pa gre poudariti, da bo vas cel dan zaprta za promet in bo torej zaživela v svoji izvirnosti. Ulice in vaške trge bodo zasedli poulični umetniki, zvečer pa bo v starem vaškem jedru več koncertov. Na nedeljski dan bodo po vasi odkrili tudi kamnite table z vklesanimi ledinskimi imeni. Na sam vaški rojstni dan 30. julija se bo program odvijal na vrhu griča, kjer je zrastel Kontovel. Na programu je zgodovinski posvet, domače dramsko društvo bo nastopilo z deli v kontovelskem narečju, večer pa se bo končal s kresom. (MR) / TRST Torek, 21. maja 2013 7 ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN - Dijaki obiskali tudi nekatera podjetja Ekskurzija v Celje Izlet v Slovenijo je za dijake, pa tudi profesorje, vedno prijetno doživetje. Kljub temu da Slovenijo dobro poznamo, da gojimo vrsto prijateljskih stikov, vsakič opažamo, da v sebi skriva veliko stvari, o katerih nismo veliko vedeli, pa so vredne, da jih spoznamo. Tako smo se pred kratkim, na povabilo Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, spet odpravili v Slovenijo. Tokrat je bil naš cilj mesto Celje z okolico. Zaradi usmeritve naše šole, ki je tehničnega značaja, v svojih obiskih vedno združujemo ogled turističnih zanimivosti ter spoznavanje podjetij, ki so tehnološko inovativna, konkurenčna in zanimiva za študijski profil, ki smo ga Predavanje in izlet Zgodovina fresk v Istri in Kopru Tržaška sekcija filantropskega združenja Gli Onorevoli Colonnelli del Kentucky je pripravila dve zanimivi srečanji o zgodovini Kopra in njegovega zaledja. V četrtek, 23. t. m., ob 18. uri bo v Mestnem muzeju istrske, kvarnerske in dalmatinske kulture (Ul. Torino 8) dr. Alessandro Delbello predaval o freskah iz 15. stoletja na Koprskem, v nedeljo, 26. t. m., pa bo sledil voden ogled slikarskih in arhitekturnih zakladov, ki se skrivajo v naši bližini, a jih pogosto zapostavljamo. Alessandro Delbello, zdravnik iz družine koprskega porekla, ki se ljubiteljsko ukvarja z odkrivanjem zgodovine tega koščka severnega Jadrana, bo ob sodelovanju predsednice inštituta IRCI Chiare Vigini in umetnostnega zgodovinarja z deželne direkcije FJK Claudia Barberija orisal manj poznane freske, ki se nahajajo v jugozahodnem predelu Istre in ki so nastale v XII., XIII. in XIV. stoletju. Udeleženci srečanja bodo spoznali freske iz različnih cerkva, vključno z znamenito cerkvijo sv. Trojice v Hrastovlju. Freske so v glavnem v beneškem stilu, Del-bello pa bo opozoril tudi na figurativno vzporednost z nekaterimi freskami na avstrijskem Koroškem. Drugi del srečanja bo posvečen številnim napadom in obleganjem utrjenega Kopra v času od XIII. do XVII. stoletja, ko je bilo mesto še otok. Četrtkovo predavanje bo v nedeljo dopolnil vodeni sprehod z ogledom orisanih znamenitosti. Udeleženci se bodo zjutraj odpeljali iz Trsta z avtobusom, po postojankah v jugozahodni Istri pa se bodo popoldne ustavili v Kopru, kjer jih bo okrog 16. ure na vodeni ogled popeljal zgodovinar in večletni direktor Pokrajinskega muzeja v Kopru prof. Salvator Žitko. Ob 18. uri bo na vrsti srečanje s Skupnostjo Italijanov v Kopru. izbrali tudi mi. Tako smo si ogledali mesto Celje, ki s svojim Sejmom postaja pomembno središče slovenskih visoko tehnoloških podjetij, stari grad, privlačno in danes vse bolj obnovljeno nekdanjo ruševino, ki je bil prvi dom starodavnih Celjskih grofov, ter znano zdravilišče Laško, ki uspešno združuje prizadevanja za zdrav stil življenja s turističnimi atrakcijami. Ob tem smo si ogledali tudi tovarno ODELO Slovenija, ki proizvaja konstrukcijsko zelo zahtevne, a hkrati zelo napredne luči, ki jih lahko vidite v avtomobilih znamk Mercedes-Benz, Audi, Volkswagen, BMW, Porsche, Bentley, Ferrari, in drugih. Dijaki so med drugim lahko praktično sledili postopku nanašanja tankoslojnih prevlek različnih materialov na izdelek s postopkom PVD (physical vapour deposition), katerega so obravnavali med poukom. Zelo zanimiv je bil tudi obisk Pivovarne Laško, kjer smo si lahko v živo ogledali proces proizvodnje znanega piva. Taki izleti nedvomno bogatijo naše znanje in nas dodatno motivirajo za študij in delo. Tudi tokrat smo lahko spoznali, da stoji za uspešnim podjetnikom predvsem veliko dela, truda in znanja, ob tem pa še veliko dobrih idej in zamisli. Dijaki mehanskega oddelka šole J. Štefan v Trstu Včeraj danes Danes, TOREK, 21. maja 2013 FELIKS Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.08 - Luna vzide ob 16.19 in zatone ob 2.59 Jutri, SREDA, 22. maja 2013 MILAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Garibaldijev trg 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it P SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in SNG Drama Ljubljana Osnovni abonmajski program Peter Handke ŠE VEDNO VIHAR Ivica Bulj an Jutri, 22. maja 2013 ob 19.30 (abonmajska premiera- red A) v četrtek, 23. maja ob 19.30-red K v petek, 24. maja ob 19.30 (premiera -red A) v soboto, 25. maja 2013 ob 19.30 - red B v nedeljo, 26. maja 2013 ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom za abonente) v ponedeljek, 27. maja 2013 ob 19.30 - red T v torek, 28. maja 2013 ob 19.30 - red F V veliki dvorani SSG, na tribuni z občinstvom na odru, rezervacija je obvezna Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com uvodno srečanje ob slovenski praizvedbi predstave ŠE VEDNO VIMAR Petra Handkeja SLOVENIJA, SLOVENCI IN SLOVENSTVO V OPUSU PETRA HANDKEJA Gost srečanja: FABJAN HAFNER Moderatorka: MARTA VERGINELLA Jutri, 22. maja, ob 18. uri v foyerju parterja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu VSTOP PROST 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 0 Prireditve PREDAVANJE »Stres in anksioznost z vidika kognitivno-vedenjske terapije« psihologinje in psihoterapevtke Dr. Samuele Bandi, v okviru Tedna psihološkega dobrega počutja, bo v sredo, 22. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška, 20. Zainteresirani, ki se želijo do 26. maja naročiti na brezplačen psihološki razgovor, lahko pokličejo na tel. 3297923539. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 22. maja, ob 10. uri na Kavo z razstavo Nivee Mislei »Bakreni odsevi«. Z umetnico se bo pogovarjal Deziderij Švara. DOKUMENTARNI FILM o Aleksan-drinkah: v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma bomo predvajali film v četrtek, 23. maja, ob 17.00 na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce, Ul. Filzi 14, 3. nadstropje, predavalnica S3. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v četrtek, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na srečanje z zgodovinarjem Brankom Marušičem v četrtek, 23. maja, ob 17.30 v Narodnem domu. V pogovoru z Nadio Roncelli bo predstavil svojo knjigo Sosed o sosedu. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm in Slovenska Prosveta vabita na celodnevni simpozij ob 100-letni-ci rojstva prof. Martina Jevnikarja. Študijsko srečanje bo potekalo v dvorani ZKB na Opčinah v petek, 24. maja, s pričetkom ob 9.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. maja, ob 20. uri na »Rdeči večer«. V Kraški hiši bo gost pesnik Marko Kra-vos z jubilejnim izborom poezije »V kamen, v vodo«. Umetniški dogodek bodo ob pesniku soustvarjali Tinkara Kovač z uglasbitvami, urednica MK Nela Malečkar in argentinski književnik Juan Octavio Prenz. V teku večera bo tudi odprtje razstave slik in male plastike Klavdija Palčiča »Veter v (šk)oljki«, hommage Marku Kravo-su. Prisrčno vabljeni! KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA iz Trsta vabi v soboto, 25. maja, v župnijsko dvorano pri cerkvi v Špetru na izročitev 25. Nagrade Dušana Černe-ta msgr. prof. Marinu Qualizzi. Na sporedu bodo tudi nastop zbora Re-čan z Les, slavnostni govor Giorgia Banchiga in predstavitev knjige Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Začetek ob 20. uri. MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA vabi v športni center Zarja v soboto, 25. maja, ob 20.30 na 9. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«. Nastopajo: MoVS Lipa - Bazovica, MoPZ Kraški dom - Re-pentabor, Oktet Aljaž - Sv. Anton, Prade, Dekani, Slov. vok. skupina 4GIVEN - Štajerska. Vstop prost. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 26. maja, ob 18. uri v rojansko dvorano, Ul. Cordaroli 29, na ogled otroške igre »Jurček« v izvedbi Slovenskega odra in režiji Lučke Su-sič. Pred pričetkom bo slovesno poimenovanje pevske sobe po msgr. Stanku Zorku. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ ob praznovanju 100-letnice godbe vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: nedelja, 26. maja, ob 17. uri Pihalni or- kester Breg in Godbeno društvo Na-brežina; sobota, 8. junija, ob 20. uri Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; sobota, 15. junija, ob 20. uri Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. OTROŠKA DRAMSKA SKUPINA BREG vabi v nedeljo, 26. maja, ob 17.30 v Kulturni dom v Lokev na ogled glasbene igre »Večerne pravljice Ole-Lu-Oieia«. Glasba A. Puric, režija B. Hrvatič. GLASBENA MATICA vabi na zaključni akademiji: v ponedeljek, 27. maja, (solisti in komorne skupine) in v sredo, 29. maja, (solisti in komorne skupine s poklonom nagrajencem) ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v sredo, 29. maja, ob 20. uri na koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva. Sodelujejo: MePZ Barkovlje, Glasbena Kambrca in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Vodi Aleksandra Pertot. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. ANPI-VZPI: Razstava Ko je umrl moj oče- risbe in pričevanja otrok v italijanskih taboriščih je na ogled do 2. junija v Skladišču idej - Magazzino delle Idee (vstop prost). Urnik: torek, sreda, petek 10.00-13.00, četrtek 10.0013.00 in 15.00-17.00 (31. maja, 1. in 2. junija 10.00-13.00 in 16.00-20.00). V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, Trst. Predaval bo prof. civilnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Caludia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni. Prispevki Ob rojstnem dnevu Daria daruje žena Vida 30,00 evrov za SKD Barkovlje. 21.5.2006 21.5.2013 Adriana Dovgan por. Smotlak Tebi, ki si odšla, smo odprli najsvetlejši kotiček našega srca -in v naših mislih boš vedno z nami, Adriana. Vsi tvoji 8 Torek, 21. maja 2013 TRST / Založništvo f , , , ., , tržaškega tiska r i vas vabi na srečanje z Brankom Marušičem avtorjem knjige Sosed o sosedu pogovor bo vodik Nadia Roncelli četrtek, 23. maja 17.30 Narodni dom, Trst U Kino Čestitke Sestrica Lara in bratranec Filip naznanjata vesela, da se je klapi pridružil TADEJ. Dobrodošel TADEJ!Mami Mojci, očetu Zoranu in sestrici Lari iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo v življenju. Nadja in Aldo. Naša draga MARIJA SONCE ponovno slavi! 101 jih je že mimo, ko-rajžno naprej. Vsa žlahta. S Izleti ambasciatori - 16.30 »L'uomo con i pugni di ferro«; 18.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 20.00, 22.15 »Fast & Furious«. ariston - 16.30, 18.45 »Treno di not-te per Lisbona«; 21.00 »The parade«. ariston dei fabbri - 18.45, 21.00 »Veo rosso«. cinecity - 20.15, 22.15 »Reincarnated«; 16.15, 19.00, 21.45 »La grande bellezza«; 16.30, 18.25 »La casa«; 16.30 »Mi rifaccio vivo«; 16.30, 19.05, 21.40 »Iron Man 3«; 14.50, 18.20 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 16.30, 20.20 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.25, 22.15 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«; 17.30, 20.30 »Il grande Gatsby«; 16.15, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby 3D«; 19.10, 22.00 »Fast & Furious«. fellini - 17.00, 20.20 »Miele«; 18.30, 22.00 »Confessions«. giotto multisala 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«. giotto multisala 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grane bellezza«. giotto multisala 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »A lady in Paris«. koper - planet tuš - 17.30 »Dvigni«; 17.20 »Iron Man 3«; 20.10 »Iron Man 3 - 3D«; 15.10 »Krudovi 3D«; 16.15 »Ljubimci nad oblaki«; 18.50 »Stranski učinki«; 16.50 »Vaje v objemu«; 21.10 »Velika poroka«; 15.25, 18.20, 20.00 »Veliki Gatsby 3D«; 15.30 »Zambezia«; 20.45 »Zlobni mrtveci«; 18.05, 20.05 »Zvezdne steze: V temo«; 17.15, 20.00 »Zvezdne steze: V temo 3D«. nazionale - Dvorana 1: 16.45 »I Croods«; 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 16.30, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; 18.30 »La casa«; Dvorana 3: 17.00, 19.30, 22.00 »Il grande Gatsby 3D«; Dvorana 4: 16.40 »Kiki consegne a domicilio«; 18.15, 20.00, 21.45 »Viaggio sola«. super - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. tržič - kinemax - Dvorana 1: 17.40, 20.40 »Il grande Gatsby«; Dvorana 2: 17.20, 21.00 »La grande bellezza«; Dvorana 3: 18.10, 21.30 »Il grande Gatsby 3D«; Dvorana 4: 17.15 »Iron Man 3«; 19.50, 22.15 »Fast & Furious«; Dvorana 5: Kinemax DAutore - 17.40, 20.00, 22.00 »La citta ideale«. 9 Šolske vesti otroške jasli maja, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, v vrtu s sadnim drevjem in cvetjem, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 340-4022209. občina dolina obvešča, da so do petka, 31. maja, odprta vpisovanja za koristenje šolskih kosil in predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2013/14. Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it in morajo biti predloženi na protokol od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 in ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16.45. Pojasnila na tel. št. 040-8329 239/281, faks 040-228874 (Urad za izobrazbo in šolske storitve) ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. društvo kmečkih žena vabi 25. maja v London za 4 dni z letalom iz Brnika. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). pozor, pozor! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanja ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije na tel. 335-5476663 (Vanja). v soboto, 1. junija, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123 (s. Angelina). □ Obvestila občine okraja 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00. center otrok in odraslih harmonija organizira brezplačna srečanja s psih. dr. Ingrid Bersenda v okviru tedna psihološkega dobrega počutja; danes, 21. maja, ob 18.00 srečanje na temo »Težave in specifične učne težave otrok: kako pomagati učencem«, v petek, 24. maja, ob 18.00 pa na temo »Izboljšaj odnos s svojim telesom tako, da se boš dobro počutil« v Ul. Canova 15. Skupaj s kolegico Segato bosta predavali tudi v četrtek, 23. maja, ob 18.00 v Padovanskem družinskem centru v Ul. XX Settem-bre 37 na temo »Od para do družine«. Tel. 320-7431637 (Ingrid). mfu - Magna Fraternitas Universalis CEGEN vabi na konferenci v knjigarni Borsatti - Libreria del centro, Ul. Ponchielli 3: »Ženski doprinos kulturi psihopedagogike« danes, 21. maja, ob 17.30; »Ženski doprinos kulturi znanosti« v torek, 28. maja, ob 17.30. mladinski odsek spdt vabi na informativni sestanek za prijavljene na Planinsko šolo na Planini Jezero nad Bohinjem od 1. do 6. julija. Srečanje bo danes, 21. maja, ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor na Stadionu 1. maja v Trstu. rajonski svet za vzhodni kras se bo sestal danes, 21. maja, ob 20.30 na svojem sedežu, Doberdobska ul. 20/3. Dnevni red: sporočila; sprejem zapisnikov; posegi na Ul. Pineta - mnenje; občinski davek na smeti in usluge - odobritev občinskega pravilnika/mnenje. skd slovenec vabi vaščane danes, 21. maja, v srenjsko hišo v Boršt na sestanek v zvezi z organizacijo 43. Praznika vina, ki bo trajal od 31. maja do 2. junija. tppz p. tomažič sporoča, da bo danes, 21. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. občini zgonik in repentabor vabita vse mlade od 16. do 35. leta, da se udeležijo predstavitve projekta »Obrtni poklici preteklosti za podjetništvo prihodnosti«. Predstavili se bodo obrtniki, ki se ukvarjajo z obdelavo kamna, lesa in pridelavo piva. V projektu sta predvidena strokovni tečaj in delovna praksa. Srečanje bo potekalo v prostorih Krd Dom Briščiki, Briščiki 77, v sredo, 22. maja, ob 17.30. Vsem nam v spominu lanska fešta še tisoč takih, ne samo 101! Tvoji Domek Zorana in Mojce bolj živahen bo odslej, ko se prikazal je TAV EJ Veselju staršev in sestrice Lare se z najboljšimi željami in voščili pridružujejo nonota in noni z Opčin in iz Trnovce ter Tomaž, Martina in Petra stranka slovenska skupnost sklicuje v četrtek, 23. maja, ob 20. uri sejo deželnega sveta, ki bo potekala v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni vsi kandidati SSk na letošnjih deželnih volitvah. društvo prijateljev nanos organizira v petek, 24. maja, ob 18. uri v Baru v Razdrtem predavanje »Katarina Šabič: Madagaskar«. Po predavanju pa ste ob 20. uri vabljeni na tradicionalni nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod bo ob vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Dušan: (+38) 670407923. skupina 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da izlet »Zeleni Zagreb in razstava Picassa« odpade. slovensko prosvetno društvo mačkolje prireja 51. praznik češenj od petka, 24. do ponedeljka, 27. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v soboto, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, od 18.00 dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški muzikanti; v ponedeljek, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Nebojsega. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni! teden psihološkega dobrega počutja - Dan odprtih vrat z brezplačnim svetovanjem in informiranjem v skupnih prostorih na Opčinah, bo v petek, 24. maja. Dostop možen s predhodno telefonsko najavo ali direktno na licu mesta - Dunajska cesta 8-12 (od 9. do 13. ure logopedinja Miriam Kandut, tel. 347-8204897, od 9. do 17. ure psihologinji in psihotera-pevtki Martina Flego, tel. 347-0157118 in Jana Pečar, tel. 328-3572108, od 11. do 16. ure psihomotricistka Loredana Kralj, tel. 380-3224745). teden psihološkega dobrega počutja - Sklad Mitja Čuk organizira brezplačna srečanja do petka, 24. maja, s psihologinjo-psihoterapevtko dr. Roberto Sulčič (tel. št. 3493595560) na sedežu Sklada, Proseška ul. 131. Vabljeni! teden psihološkega dobrega počutja: pod pokroviteljstvom zbornice psihologov FJK bo psihoterapevt dr. Iztok Spetič do petka, 24. maja, na razpolago za brezplačno svetovanje za otoke, najstnike, družine in odrasle. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 366-3625523 ali na iztok.spetic@tin.it. društvo slovenskih čebelarjev - trst razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. oš frana milčinskega, s sodelovanjem NSŠ Cirila in Metoda s Kati-nare, organizira srečanje s psihologom Danilom Sedmakom in gospo Floria-no Stefani v ponedeljek, 27. maja, ob 11. uri v Lonjerskem društvu. Gosta bosta predstavila knjigo Jadranska oaza. Toplo vabljeni! zelenjavne jedi, recepti za vse okuse in ne samo za vegetarijance: 12-ur-ni kuharski tečaj na Ad formandumu bo potekal ob ponedeljkih od 27. maja, v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Info na tel. 040-566360, Ul. Ginnastica 72, ts@adformandum.org. tečaj o pripravi sladic: 12-urni tečaj bo potekal vsak torek od 17.30 do 21.30; prvo srečanje: 28. maja. Info: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org). poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja. Informacije na tel. št. 040-635626. ašz sloga in zsšdi prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.0014.00) do petka, 31. maja. uprava občine devin nabreži-na prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 040-2017370. jadralni klub čupa, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: prvi 10.-21. junij; drugi 24. junij-5. julij; tretji 8.-19. julij; četrti 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. teniška sekcija pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciklus za-četniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. tpk sirena in zsšdi organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it. ašd sk brdina sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. sklad mitja čuk - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. jadralni klub čupa organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.0018.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. S Poslovni oglasi VELIKA AKCIJA: PELETI 220eur/T, DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-40567905 334 2200566 0 Mali oglasi iščem delo - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 27-letnik išče delo. Tel. št.: 3384966680 ali 040-910393. dajem na razpolago 400 trt in dve zemljišči v Podlonjerju, za pridelavo zelenjave. Tel. 040-576116. delno opremljeno stanovanje dajemo v najem v Križu. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-220729. gospa z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573. izkušena in delavna gospa išče delo kot družinska pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 333-6644567. podarimo mlade mucke. Tel. št.: 040-213996 (v popoldanskih urah). prodajam nahrbtno kosilnico papillon z motorjem kawasaki td.33x, malo rabljeno, po dobri ceni. Tel. št.: 334-3539564. prodam ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250. prodam Pando 4x4, letnik 2005, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-9220183 (ob uri obedov). prodam volneni žimnici. Tel. št.: 347-8111649. resna gospa srednjih let, z izkušnjami, nudi pomoč družini pri čiščenju, likanju, oskrbi starejših, za največ 8 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo tel. št. 328-9486440. za kraško ohcet prodam dve ženski noši ter naglavne in naramne rute. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. H1 Osmice franc in tomaž sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. igor cacovich je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! na kontovelu pri Kndletvih sta odprla osmico Vasilij in Jasna. Vabljeni! Tel. št.: 040-225887. osmico sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. savron roberto je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. v praprotu 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943. zoran je odprl osmico v Ricmanjih. Darujte za sklad Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ Bor - Breg: spet bo izenačeno POGLED Z VEJE • Marij Čuk Nekateri so celo brihtni STRAN 11 Ve|iki36O0 Igor Ghezzo STRAN 16 Učenci in dijaki naših šol solidni na državni fazi šolskega šahovskega prvenstva v Montecatiniju Predsednik deželnega odbora FIPAV Tirel napoveduje spremembe formule prvenstev 1 | 2 | 3 | 4 | / 13 fotografije Športni vikend na www.primorski.eu TRENERJEVIH 11 Roberto Furlank/16 MNOGO JIM DOLGUJEMO Claudio Terpin /16 3 VPRAŠANJA Ivo Doglia /10 TA JE PA DOBRA /^10 1 Q Torek, 21. maja 2G13 ŠPORT / ŠVEDI PRVAKI STOCKHOLM - Hokejska reprezentanca Švedske je v finalu domačega SP premagala Švico s 5:1 (2:1, 0:0, 3:0). Za Švede je to deveti uspeh na svetovnih prvenstvih, prvi po letu 2006, obenem pa so Skandinavci prekinili kar 27 let dolg «urok» prirediteljev prvenstva. Vse do letos namreč nobeni reprezentanci, ki je igrala na domačem tekmovanju, te prednosti ni uspelo spremeniti v zlato medaljo, zadnji so bili še hokejisti nekdanje Sovjetske zveze v Moskvi leta 1986. Finci, soprireditelje prvenstva 2013, ostajajo brez medalje. V tekmi za 3. mesto so jih z 2:3 (0:2, 0:0, 2:0, 0:1) premagale ZDA. PEDROSA ZDAJ SKUPNO VODI LE MANS - Španec Dani Pedrosa (Honda) je zmagovalec četrte letošnje dirke SP v motociklizmu. V francoskem Le Mansu je premagal Britanca Cala Crutchlowa (Yamaha), tretji je bil drugi Hondin voznik Španec Marc Marquez. Svetovni prvak Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) je bil na dirki, ki so jo zaznamovale težke razmere in mokra podlaga, šele sedmi, njegov moštveni sotekmovalec, italijanski veteran Valentino Rossi, pa po padcu ob koncu dirke 12., potem ko je že vozil tik za najboljšimi. Pedrosa ima zdaj 83 točk, Marquez 77, branilec naslova Lorenzo jih je zbral 66. NADAL SEDMIČ KRALJ RIMA RIM - Španec Rafael Nadal je zmagovalec teniškega turnirja ATP v Rimu (3,2 milijona evrov). Peti nosilec je v finalu zlahka s 6:1 in 6:3 odpravil drugega nosilca, Švicarja Rogerja Federerja. Za Nadala je to že sedma turnir- ska zmaga v Rimu in skupno 56. «Že v Indian Wellsu in Acapulcu sem igral dobro, v Madridu pa sem začel res igrati na najvišji ravni. Tam sem dobil prave občutke za moj 'forehand, 'backhand' in za sam slog igre. Tu, v Rimu, sem odigral le en slab dvoboj, in sicer proti Latvijcu Ernestsu Gul-bisu, a psihično sem bil pravi,» je povedal Španec. 4 .1 nogomet - Konec res povprečne A-lige Sezona ni za v anale Milan v predkrog lige prvakov, Fio-rentina in Udinese v ligo Evropa, Lazio in Roma praznih rok (a ena od dveh rimskih ekip si bo nastop v Evropi zagotovila z zmago v finalu italijanskega pokala). To so bile odločitve, ki so padle v zadnjem krogu, ki je bil sicer za večino ekip le odvečna obveznost. Tudi v nedeljo ni šlo brez polemik, tokrat zaradi zelo dvomljive 11-metrovke, ki jo je do-sodil Bergonzi v korist Milana na tekmi proti Sieni. Najstrožja kazen, ki je bila odločilna za dodelitev tretjega mesta, ki je tako pripadlo Milanu na račun Fiorentine, kateri ni zadostovala petarda proti Pescari. Za nami je tako še ena A-ligaška sezona, po kateri se nam ne bo, odkrito povedano, tožilo. Šlo je namreč za povprečno prvenstvo brez pravih zvezdnikov in tekem, ki bi lahko ostale zapisane v analih. Poskušajmo kljub temu podati nekaj ocen: Ocena 8,5 - Juventus si je naslov premočno zagotovil že tri kroge pred koncem sezone, kljub kar petim porazom (lani je bil nepremagan). Premoč Contejevih varovancev je bila tako očitna, da je glavno vprašanje to, v kolikšni meri gre za zasluge črno-belih, v kolikšni pa za povrpečnost nasprotnikov. Če se bo med poletnim prestopnim rokom Juventus še dodatno okrepil, se na državni ravni kratkoročno obeta pravi monopol, ki ne bo kdovekaj koristil italijanskemu nogometu. Ocena 8 - Udinese si je tretje leto zapored zagotovil nastop v Evropi s sijanim finišem (8 zaporednih zmag, klubski rekord!). Tokrat varovancem trenerja Guidolina (ocena 8,5; predsednik Pozzo je potrdil, da trener iz Veneta ostaja) ni uspel preboj v ligo prvakov, a končno peto mesto je za Furlane skoraj neverjeten rezultat tudi glede na politiko društva, ki vsako poletje za mastne denarce proda najboljše igralce (lani so med drugimi Videm zapustili Handanovič, Asamoah in Isla), a to se v igri ne občuti. Sicer je odeja prekratka, da bi zagotovila uspešne nastope tudi na evropski sceni. Napad je namreč še vedno preveč vezan na neverjetnega Di Nata-leja (ocena 9), ki je še četrto leto zapored presegel mejo 20 golov in izenačil lanski rezultat 23 golov. Pri 35 letih se od njega ne more zahtevati, da bi igral trikrat tedensko" Čisto osmico zaslužita še dve ekipi: Catania Rolanda Marana je dosegla rekordno (56) število točk v A-ligi in na lestvici celo prehitel aInter. Nihče ni pričakoval, da bodo pod Etno uspeli celo izboljšati rezultat, ki ga je lani dosegel Mon-tella. In ravno za Fiorentino, novo ekipo nekdanjega Rominega napadalca, bi uvrstitev v ligo prvakov bila pravična nagrada, a se ji je izmuznila za dve točki. Tudi zaradi nedeljskega spornega dogodka v Sieni. Ocena 7,5 - Napoli je bila zadnja ekipa, ki je izobesila belo zastavo in priznala premoč Juventusa. Mazzarri se poslavlja, kar je za Neapeljčane hud udarec, a še hujši bi bil odhod Cavanija. Zlasti, če bi se vrhunski urug-vajski napadalec (verjetno zadnji, ki ga premore serie A) selil v tujino, saj bi to pomenilo obubožanje za celoten apeninski nogomet. Ocena 7 - Lazio je na koncu pristal na sedmem mestu. Petkovič je pozitivno presenetil in najbrž bi belomodri segli po še boljši uvrstitvi, ko se ne bi v ključnem delu sezone poškodoval Klose. Italijanski pokal bi bil krona uspešne sezone. Parma si je hitro zagotovila obstanek: ko lahko Donadoni mirno opravlja svoje delo, so njegovi rezultati večkrat na visoki ravni. Di Natale in njegov Udinese med protagonisti sezone ansa Izidi zadnjega kroga Atalanta - Chievo 2:2, Bologna - Genoa 0:0, Cagliari - Lazio 1:0, Inter - Udinese 2:5, Palermo - Parma 1:3, Pescara - Fiorentina 1:5, Roma - Napoli 2:1, Siena - Milan 1:2, Torino Catania 2:2. Končni vrstni red Juventus 87, Napoli 78, Milan 72, Fiorentina 70, Udinese 66, Roma 62, Lazio 61, Catania 56, Inter 54, Parma 49, Cagliari 47, Chievo 45, Bologna 44, Sampdoria 42, Atalanta 40, Torino 39, Genoa 38, Palermo 32, Siena 30, Pescara 22. Lestvica strelcev 2012/13: 29: Cavani (Napoli), 23: Di Natale (Udinese), 16: El Shaarawy (Milan), Osvaldo (Roma), 15: Denis (Atalanta), Klose (Lazio), Lamela (Roma), Pazzini (Milan), 13: Ber-gessio (Catania), Gilardino (Bologne), Jovetic (Fiorentina), 12: Balotelli (Milan), Borriello (Genoa), Palacio (Inter), Sau (Cagliari), Totti (Roma), 11: Bianchi (Torino), Hamšik (Napoli), Hernanes (Lazio), Ljajic (Fiorentina), Muriel (Udinese), Thereau (Chievo), 10: Amauri (Parma), Icardi (Sampdoria), Iličic (Palermo), Vidal (Juventus), Vučinic (Juventus). Ocena 6,5 - Cagliari si je miren obstanek zagotovil kljub vsem težavam, ki so pestile Sardince. Ocena 6 - Milan se je skozi šivanki-no (Bergonzijevo?) uho zagotovil uvrstitev v ligo prvakov. Trener Allegri odhaja po navsezadnje skromni sezoni, ki je na koncu pozitivna tudi po zaslugi Balotellija (12 golov v 13 nastopih). Pozitivno oceno zaslužijo tudi Atalanta, Genoa, Sampdoria, Chievo, Torino in Bologna, ki so si zagotovili obstanek v ligi. Ocena 5 - Roma je po tihem upala na uvrstitev v ligo prvakov, šesto mesto pa je polom. Zlasti za društvo, saj so z odslovitvijo Zemana (znova je pogorel na zahtevnejši klopi) potrdili, da ni resnega načrtovanja. Sezono reši le zmaga v italijanskem pokalu. Pescara je postavila nov negativni mejnik z 28 porazi v sezoni, a v bistvu so v Abru-cih naredili vse, kar so zmogli. Potem ko so poleti odšli Veratti, Immobile in Insigne je bil izpad gotov že septembra. Siena se ravno tako seli v B-ligo, vendar se v toskani "lahko vsaj izgovarjajo, da je njihovo prvenstvo negativno krojilo šest točk odbitka. Ocena 4,5 - Palermo se po devetih sezonah vrača v B-ligo. Zasluženo, čprav je bil potencial ekipe na nivoju tekmecev, ki bodo tudi v prihodnji sezoni med elito. Ocena 4 - Inter je dosegel najslabši izid zadnjih 19 let. 16 porazov in deveto mesto dokaj zgovorno pričajo o skrajno negativni sezoni, ki so jo pogojevale poškodbe in zgrešene izbire društva. A tudi trener Stramaccioni ni brez madežev. Čudno bi bilo, ko bi ostal trdno v sedlu. (I.F.) (O .O »Otroke naučim vsaj do 14. leta odgovornosti, do 16. leta rezultata, pri 18 letih pa je že nujno, da vejo, kako je zmagovati.« (Nogometni trener Nedžad Okčic, Jana, 14. 5.) »Z Balotellijem je malce drugače. Nimajo ga na piki zaradi barve kože, ampak zato ker s svojim obnašanja pri ljudeh nekaj vzbuja ...« (Zdenek Zeman, Rtl 102.5,16. 5.) »Ko sem še igral in se je s tribun slišalo 'buuu', so novinarji po tekmi hiteli k meni in me spraševali: 'Thu-ram, bi bilo treba zapustiti igrišče?' Spraševali so mene, ker sem črn. Zakaj niso vprašali ostale nogometaše?« (Lilian Thuram, Che tempo che fa, Rai3,18. 5.) »Idiu picku mater adesso non fare stronzate tu... Aide brate!!!« (Facebookovska voščila Gianmar-ca Pozzecca zabodenemu Predragu Da-nilovicu, 18. 5.) »Trener mi je obljubil, da mi časti pivo, če se bom na svetovnem pokalu v Italiji uvrstil med prvih 32, kar mi je tudi uspelo. Očitno za uspeh potrebujem neki cilj, ki me res motivira.« (Slovenski sabljač Jan Bidovec, Ekipa, 17. 5.) »Tam smo pa res veliko viseli ... sploh on. Srečno !« (Jure Košir ob twitterskem zapisu kolesarja Grege Boleta, da je spal v sobi Alberta Tombe v Sestrieru, 19. 5.) Kje bo igral Josip Iličic v prihodnji sezoni? S Palermom v B-ligi najbrž ne. Po pisanju spletnega portala Itasportpress.it , ki se sklicuje tudi na izjave Iličičevega agenta Amirja Ružnica, se za slovenskega repre-zentanta zelo zanimata Roma in Napoli. Roma naj bi ponujala sedem milijonov evrov, Zamparini pa jih želi imeti najmanj dvanajst. Ružnic pravi, da ponudb še ni prejel, z Zamparinijem pa se bo srečal v prihodnjih dneh. kolesarstvo - Po Italiji Položaj Nibalija je vse bolj trden RIM - Italijan Giovanni Visconti (Mo-vistar) je zmagovalec nedeljske 15. gorske etape kolesarske dirke po Italiji. Drugo mesto je na 149 km dolgi preizkušnji med krajema Ce-sana Torinese v Italiji in Col du Galibier v Franciji zasedel Kolumbijec Carlos Betancur, tret'e pa Poljak Prezemyslaw Niemiec. Vin-cenzo Nibali (Astana) je zanesljivo nadzoroval svoje najbolj nevarne tekmece in v cilj prišel kot sedmi. Izjemno zahtevna etapa s kar tremi vzponi prve težavnostne kategorije je bila v soboto pod velikim vprašajem. Zadnji vzpon na 2301 metrov visoki prelaz Galibier je bil namreč pod snegom in neprevozen, prireditelji pa so današnjo gorsko traso vendarle izpeljali po načrtovanem programu. Po včerajšnjem prostem dnevu je da- nes na sporedu 238 km dolga etapa med krajema Valloire in Ivrea. Skupno: 1. Nibali (Ita) 62.02:34; 2. Evans (Avs) + 1:26; 3. Uran (Kol) 2:46; Krka novi-stari prvak LJUBLJANA - Košarkarji Krke so no-vi-stari državni prvaki. V finalu lige Telemach so z izidom 3:1 v zmagah premagali Union Olimpijo. Četrto tekmo v Ljubljani so včeraj dobili z 71:61 (18:11, 36:30, 54:46).Za Novo-meščane je to četrti zaporedni naslov državnega prvaka in šesti v zgodovini kluba. NBA - Zahod, finale: San Antonio Spurs - Memphis Grizzlies 105:83. San Antonio vodi z 1:0 v zmagah. vprašanja a Amatersko kolesarsko društvo Team Eppinger nastopa v letošnji sezoni z velikimi ambicijami, njegov predsednik Ivo Doglia pa je bil naš tokratni sogovornik. Glavni argument ostaja seveda Giro, ki se podaja v zadnji teden, večkrat odločilen za določitev zmagovalca. Vtis je sicer, da ima letošnja italijanska pentlja enega samega gospodarja, Vincenza Nibalija, in nič in nihče mu ne more preprečiti zmage. Je res Nibali edini favorit za zmago? Mislim, da je letos res tako. Glavni kandidat je bil sicer Wiggins, tudi Hjesedal je bil po mojem mnenju nevaren tekmec, a oba sta nekaj zgrešila pri pripravi na Giro. Shujšala sta po tri kilograme v primerjavi z lanskim letom, ko sta zmagala Giro oziroma Tour, kar sta zaradi slabega vremena drago plačala. Znašla sta se namreč brez maščobe in kriza je bila za vogalom. Prvi dež jih je popolnoma dotolkel. Kdo od preživelih bi lahko Ni-balija ogrozil? In na kateri etapi? Giro lahko izgubi le sam. Pomislimo lahko na kak padec ali na zgrešeno prehrano med etapo in hudo krizo, drugače dvomim, da bi ga kdo lahko presenetil. Evans, sicer 35-letnik, je zelo dober in v tretjem tednu se običajno njegova forma celo vzpenja, a ne bi vedel, kje bi lahko Ni-baliju odščipnil poldrugo minuto. Kronometer navkreber je dolg zgolj 20 kilometrov. Edina nevarnost ostaja etapa s ciljem na Tre cime di Lavare-do. Tudi zaradi dolžine bi lahko ekipa Sky napadala od daleč. Če bi se Ni-bali znašel brez pomočnikov in bi ga nato začeli napadati vsi glavni tekmeci, bi lahko zašel v težave. Uran, Scarponi in Santambrogio lahko ciljajo zgolj na kakšno etapo. Pravila ProToura so po mojem negativne za Giro in delno tudi za Tour, saj omogočajo nastopanje zgolj najmočnejšim ekipam, ki so manj »živahne«. Malo je begov, malo je poskusov od daleč. Če bi nastopala AdriaMobil, po mojem bi razživela dirko in ne izključujem, da bi osvojila kako etapo. Ob tem so najboljši kolesarji na v Kaliforniji. Razen Astane in Tea-ma Sky so drugi vrhunski kolesarji za stopnjevanje forme raje izbrali toplejšo dirko. Kateri so glavni letošnji cilji Teama Eppinger? Začeli smo uspešno z rekordoma Andreja Gučke in Teje Gulič na vzponu po tržaškem »Bošketu«. Teja se zdaj pripravlja na Maraton Franja, ki je naš glavni cilj. Dva dni prej je tudi državno prvenstvo na kronometer. Nastopil bo tudi Guček. V Veroni bo sredi julija svetovno prvenstvo ljubiteljev. Glavni cilj bo prihodnje leto. Leta 2014 je namreč Ljubljana sedež svetovnega prvenstva za ljubitelje. (I.F.) / ŠPORT ŠPORTNI PORTRET Navdušujeta ga elektronika in košarka Ilja Kocijančič (letnik 1996) obiskuje 3. razred elektronske smeri na zavodu Jožefa Stefana. »Elektronika me je od vedno zanimala in sem si jo želel naučiti in razumeti. Najraje imam tehnične predmete in matematiko. V šolo rad hodim in se rad učim. Ne razumem, zakaj se vsi pritožujejo nad tem, čeprav včasih bi tudi sam raje ostal doma,« pravi Ilja, ki ne ve še kaj bi rad postal, ko bo odrastel. »Rad bi se še naprej ukvarjal z elektroniko. Če po dokončani šoli, ne bom dobil službe in se bom odločil za univer- Ilja Kocijančič zo, bi rad študiral inženirstvo.« Mladenič iz Trsta se ukvarja s košarko odkar je bil star 7 let. Že od samega začetka igra pri Bom in ga je košarka takoj navdušila. Košarkar igra v prvenstvih under 19 in under 17, v ekipah igra v vlogi krila ali centra. Pra- ^ vi, da posebnih uspehov ni dosegel, a je nekaj krat presegel mejo 30 točk v eni sami tekmi. »Rad bi igral za Sieno, Barcelono ali Boston Celtics.« Ilja v prostem času igra tudi kitaro. (and) ft. © (P H2 da je eden izmed naših najboljših košarkarjev vseh časov Boris Vitez (letnik 1961) končal profesionalno kariero pred 20 leti (1993). Ko se je leta 1973 družina Vitez preselila iz Avstralije v Repen, je Boris najprej začel z nogometom pri Krasu. Nato pa se je navdušil nad košarko, in začela se je njegova sijajna kariera. Prve korake je opravil pri Poletu in nato prestopil k Jadranu, s katerim je napredoval do C1 lige. Leta 1984je prestopil k tržaškemu Stefanelu, ki je igral v A ligi, in imel krstni nastop 29.9.1984 v Bologni proti državnim prvakom. Ste-fanel je izgubil z 80:94, Boris pa je dosegel 6 točk. Nadaljeval je kariero še v Gorici, Benetkah in v Rimu (B1). K Jadranu se je vrnil leta 1996. (lako) Nedelja, 19. maja 2013 355 šah - Državno šolsko prvenstvo v Montecatiniju Četverica med deset najboljših Minuli konec tedna se je v Montecatiniju odvijalo ekipno državno prvenstvo v šahu za osnovne, nižje in višje srednje šole. Nastopilo je kar 281 ekip s 1366 igralci. Zamejske šole so bile prisotne z devetimi ekipami in oseminštiridesetimi tekmovalci. Nobena naša ekipa ni dosegla izjemnih rezultatov, kar štiri ekipe pa so se uvrstile med prvo deseterico. Tudi nekateri posamezniki so dosegli vidne rezultate. V osnovnošolski konkurenci je med moškimi Doberdob veljal za enega izmed favoritov, nesrečna poraza z 2,5:1,5 v četrtem in petem kolu pa sta ekipi legendarnega učitelja Ladyja Ger-goleta preprečila, da bi naši predstavniki bili med dobitniki kolajn. Za vsekakor dober rezultat ima največ zaslug Saša Kobal, ki je bil tretji najboljši na prvi šahovnici (6,5/7). V ženski konkurenci je ekipa openske večstopenjske šole dosegla odlično 10. mesto, predvsem po zaslugi Emme Beraldo, ki je prejela pokal kot najboljša igralka na 4.šahovnici (7/7). Četrtošolka treben-ske šole Pinka Tomažiča je tako odlično reagirala na spodletelo osvojitev deželnega naslova med posamezniki prejšnjo nedeljo. Zabeležiti pa gre tudi zelo dobro igro tretješolke Martine Gruden (5,5/7), ki je bila tretja najboljša Openske srednješolke (od leve): Lejla Juretič, Ivana Kresevič, Mateja Tavčar, Jasna Grilanc na 1. šahovnici. Ostale igralke nabre-žinske večstopenjske šole pa so igrale bolj nihajoče, tako da je bila ekiapa nazadnje le 22. . Med srednješolkami je openska ekipa dosegla odlično šesto mesto, za kar nosita največ zaslug Lejla Juretič (7/7, najboljša ex aequo na prvi šahovnici) in Jasna Grilanc (4/4 na četrti šahovnici). Ekipa, ki jo sestavljajo pretežno prvošolke, lahko v naslednjih letih naskakuje tudi kolajne, če bodo Regata JK Čupa: brez tekme, žreb naklonjen Sireni Minuli konec tedna je Jadralni klub Čupa organiziral 1. Pokal Sesljanskega zaliva za razred optimist, ki je letos veljal kot prva conska selekcija za državno prvenstvo under 16, ki bo septembra v kraju Follonica. Žal vremenske in jadralske razmere niso bile nikakor naklonjene, tako da organizatorjem ni uspelo izpeljati niti enega plova. V soboto je približno 130 mladih krmarjev odšlo na vodo, a je v zalivu zavladalo brezveterje. Čeprav so v nedeljo bile napovedane nevihte, so sodniki odločili, da bodo vseeno poskusili izpeljati vsaj en plov, a brez uspeha, saj je veter bil zelo nestabilen tako v jakosti kot v smeri. Prvo uvrščeno društvo (najboljši trije junioresi in najboljši dva kadeti) naj bi kot nagrado prejelo nov optimist (na sliki). Ker regat ni bilo, so nagrade žrebali. Nov optimist je tako odnesel domov TPK Sirena, jambor, bum in pik je osvojil klub Laguna, kobilico in krmilo pa klub Pietas Julia. Trenerji najštevilčnejših ekip, to so bili iz klubov Adriaco, Barcola-Grignano in Pietas Julia so v dar prejeli pas. Pokal Sesljanskega zaliva bo JK Čupa priredil tudi prihodnje leto, saj želi, da bi postal uveljavljena mednarodna regata. (and) tekmovalke redno vadile in igrale. Med srednješolci je nastopil le Doberdob, ki je tokrat igral precej nihajoče in bil nazadnje šele 24., kar je nekoliko pod pričakovanji. Med mlajšimi višješolkami sta Prešeren in Zois dosegla solidni 8. in 13.mesto. Prešernovki Urška Petaros (5,5/7) in Mojca Petaros (6/7) sta bili tretja oz. druga na prvi oz. tretji šahovnici. Med mlajšimi višješolci je bila nazadnje ekipa Prešerna 25. Izidi slovenskih šol Osnovne šole, moški VŠ Doberdob; Saša Kobal (6,5/7), Emil Antonutti (3,5/7), Tomaž Cotič (4/7), Jaro Ivan Brecelj (3/5), Jan Bensa 1/2), Michele Zago. Medtem ko se gre politika na vseh ravneh, od vaške strankarske sekcije do Združenih narodov, visoko politiko, se gremo navadni smrtniki šport, ki se mu reče stiskanje pasa. Vsak mesec prilagajamo luknjice, v katere gredo zaponke, v nižje nadstropje, v bolj suho kategorijo, kar je konec koncev v redu. Pred poletno in kopališko sezono, ko je treba tako ali drugače skriti pretolste trebuhe, malo shujševalne vneme pride zelo prav. Vladajočim moramo biti hvaležni, ker skrbijo za naš estetski videz, to je del strategije razvoja, pri nas temu pravimo načrtovanje vizije, čeprav vizije ni mogoče načrtovati. Ampak. Stiskanja pasu se ne gremo le ano-nimneži. Ugrizi pomanjkanja se kažejo povsod, na primer v avtomobilski industriji in to ne le na področju tako imenovane široke potrošnje oziroma proizvodnje. Prizadeta je celo oaza formule ena, za katero smo mislili, da se v senci palm cedita le med in nektar. Kaj se bo zgodilo s kraljico dirkalnih športov? Kar sedem od enajst moštev nima dovolj denarja za nakup prihajajočih turbo VŠ Opčine: Sebastjan Pieri (3,5/7), Boštjan Petaros (5,5/7), Nikola Kerpan (1/4), Jakob Tavčar (2/4), Filip Panjek (0/3), Samo Tomaasetig (1,5/3). Ženske Nabrežina: Roda Altinmakas (1/2), Martina Gruden (5,5/7), Hana Kravanja (2,5/7), Ivana Grilanc (4/7), Tina Žbogar (1 /4), Johanna Starc (0/1). Opčine: Živa Furlan (0/3), Veronika De Luisa (4/7), Samantha Carli (3/7), Emma Beraldo (7/7), Jessica Stoppar (0/2), Alja Furlan (1 /2). Nižje srednje šole Moški Doberdob: Filip Juren (1 /3), Luka Gergolet (3/7), Martin Juren (4/7), Simon Cotič (1,5/4), Ivan Anto-nutti (4/7). Ženske Opčine: Lejla Juretič (7/7), Tina Busan (2/5), Ivana Kresevič (3/6), Tja-ša De Luisa (1/3), Mateja Tavčar (1/3), Jasna Grilanc (4/4). Višje srednje šole Prešeren (naraščajniki): Andraž De Luisa (1,5/5), Liam Visentin (2/5), Vedran Guštin (2/5), Ludovico Nicola Bressan (3,5/5), Tjaš Leghissa (3 / 4). Prešeren (naraščaj'nice): Urška Petaros (5,5/7), Ivana Pahor 0 /7; Mojca Petaros 6/7, Maja Kojanec (4/7). Zois (naraščaj'nice): Selma Be-čirevic (1,5 /4), Anja Struna (4 /7), Ile-nja Sedmach (3,5 /7), Nastja Zonta (4/7). Marko Oblak atletika Atleti ŠZ Bor so se izkazali tudi v Kranju Na 19. mednarodnem atletskem mitingu mladih - memorial Vučko v Kranjuso med okoli 800 otrok iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije in Italije, nastopili tudi štirje atleti ŠZ Bor. Meta Sterni je dosegla svoj osebni rekord v skoku v daljino z rezultatom 4,13m in zasedla 24. mesto v zelo številni konkurenci. V skoku v daljino je prvič nastopila tudi Nika Purič, ki je bila z rezultatom 3.67m na 35. mestu. Borovke so tekmovale tudi v teku na 60 metrov: Meta Sterni je tekla 8,71 in zasedla 14. mesto, Sophie Aniaku je bila na 27. mestu z 9.02 sekunde in Nika Purič na 44. mestu z rezultatom 9.70. Lara Betocchi je zasedla šesto mesto v metu vortexa (z rezultatom 35,70m) in 24. mesto v teku na 300 metrov (z rezultatom 50.38). KOLESARSTVO SK Devin ekipno tretji Devinovi gorski kolesarji so v soboto sodelovali na 6.preizkušnji za Trofejo Junior Bike, ki jo je priredil klub Ca-privesi. Tekma se je odvijala v parku «Parco della Valletta» pri Gorici. Mladim 82 kolesarjem so organizatorji pripravili progo, ki se je odvijala na ravninskem terenu. V kategorijah G5 in G6 pa so morali tekmovalci prevoziti daljšo pot in s krajšim klancem navzgor ter strmino navzdol. V kategoriji G0 je Manuel Moi-mas zmagal v drugi preizkušnji. Noel Boneta je v kategoriji G4 privozil v cilj na prvem mestu, po zelo dobro izpeljani tekmi. Vsi ostali so se dobro izkazali in društvu prispevali veliko točk za 3. mesto na društveni lestvici. POGLED Z VEJE Nekateri so celo brihtni Marij Čuk motorjev, tako da bi se znalo zgoditi, da bo v sezoni 2014 tekmovalo le še osem dirkalnikov. Novi pogonski agregati, ki so bili v formuli ena nazadnje dovoljeni leta 1988, so zelo dragi. Renault, ki oskrbuje kar pet timov, je navil cene do take mere, da jim ni mogoče biti kos. Njegovi motorji stanejo v tekmovalni sezoni kar 23 milijonov evrov. Sorazmerno več kot davek IMU, ki so ga ukinili, a ga še niso ukinili. Kdo si lahko še privošči tak izdatek? Z zavistjo lahko zatrdim: marsikdo. Med srečneže, ki imajo pod palcem dovolj velik kup bankovcev, sodi David Beckham. Upokojil se je, a kljub temu bo njegov letni zaslužek znašal približno 28 milijonov funtov. Beckham je bil eden največjih nogometnih zvezdnikov zadnjih desetletij, a za razliko od ostalih je treba reči, da Anglež sploh ne sodi v kategorijo razvajenih, na igrišču je na tekmah in treningih vedno garal, njegovo ponašanje je brezhibno, mnogi pravijo, da je celo inteligenten. Ni malo. Kapo dol. Kapo dol tudi pred vsemi tistimi, ki ne bodo zašli v krizo, ker se je športna sezona v večini skupinskih, moštvenih športov iztekla. V našem okolju je bilo kot vedno in kot v vseh ostalih - zmage in porazi, vzponi in padci, jeza in veselje. Šport pač. Za solze in smeh smo vedno odgovorni mi sami. Ko osvojimo to resnico, je bolje odločiti se za srečo, kot pa za žalost in samoto. 12 Torek, 21. maja 2013 KOŠARKA / GORAN JAGODNIK SPET PRI BREGU Slovenski prvoligaš in bivši reprezen-tant Goran Jagodnik je v minulem tednu nekajkrat spet treniral z Bregom, v Dolini pa bo formo vzdrževal do konca sezone. Treningov Brega se je Koprčan udeleževal že na začetku sezone, ko je še čakal kako ponudbo, zdaj pa se jim je spet pridružil, saj je končal prvenstvo v 1. slovenski ligi, kjer je igral pri Polzeli Hopsi. Jagonik si je v soboto tudi ogledal zanimiv derbi med Bregom in Borom Radensko za vstop v finale. KONČNICE C- IN D-LIGE: ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI V državni diviziji C so prejšnji konec tedna odigrali prvo tekmo polfinala: GSA Udine je premagal Marghero z 81:61, Montebelluna pa bo igrala proti Broetto Padovi šele jutri ob 21.00. V deželni C-ligi so odigrali prvi krog odločilnega dela play-outa. Tarcento je bil na prvi tekmi boljši od Latisane (65:56), ki bi torej v primeru poraza na drugi tekmi izpadla v D-ligo. V končnici D-lige pa sta prvo zmago v finalu zbrala Monfalcone in Fogliano, ki sta premagala Ca- sarso oziroma Butrio. Naslednja tekma bo v soboto. V skupini za obstanek pa se najslabše piše Don Boscu, ki je še brez zmage. DRŽAVNI NASLOV SENIGALLII Državni naslov v prvenstvu U19 elite je osvojila Maior Basket Senigallia, ki je v finalu premagala Virtus Padovo s 76:63. Na državnem prvenstvu, ki se je zaključilo v Gorici, je nastopal tudi Jadran, ki se ni prebil iz skupine, tržaška Servolana pa je zmagala kvalifikacijsko skupino, nato pa izgubila v četrtfi-nalu proti Marostici. Naj še omenimo, da je finalist Virtus Padova igral v kvalifikacijski skupini z Jadranom, ki je po prvem delu tekme celo vodil s 23:35. deželna c-liga - Po prvi polfinalni tekmi med Bregom in Borom Radensko Spet bo izenačeno FOP SCORERJI 57i Strelci po treh tekmah play-offa: Zivic (B) 65, Kos (Br) in Gori (Br) 42, A. Grimaldi (Br) in M. Grimaldi (Br) 38, Meden (B) 30, Bole (B) 27, Crevatin (B) 22, Madonia (b) 20, Fumaro-la (B) 19, Babich (b) 18, Ferfoglia (Br) in Cigliani (Br) 17, Sosič (B) 16, Contetno (B) 12, Schillani (Br) 8, Favretto (B) 7, Semec (Br) 5. TOP - prosti meti: Ferfgolia (Br) 8:8, 2 točki: Meden (B) 6:10, 3 točke: Zivic (B) 2:2; FLOP: 2 točki: Cigliani (Br) 1:6, 3 točke: Meden (B) 1:7. Alberto Grimaldi z žogo v roki je bil vseskozi zelo zanesljiv v obrambi in napadu kroma Da bo na derbiju, veljavnem kot prva tekma polfinala deželne C-lige, izenačeno, so mnogi napovedovali že pred tekmo. In res: niso se ušteli, naposled pa je do zmage prišla le ena od ekip, tokrat Breg. »V končnici so prevladali natančnejši brežani, zanimiva in povsem pogumna izbira pa je bila odločitev Popoviča, da se v zadnjih štirih minutah poskusi zoperstaviti Bregu s consko obrambo, ki pa ni obrodila zaže-ljenih sadov. Fantje niso bili dovolj prepričani,« je povedal trener Matija Jogan, navijač Bora, ki pa mu derbiji ne ležijo, saj je pristaš združevanja. Moč Brega se je skozi tekmo izkristalizirala z bolj raznoliko igro, ki je potrdila, da nimajo le enega li-derja, ampak jih je več, v obrambi pa so si pomagali. Če bo to obveljalo tudi na dru- gi tekmi, bodo na dobri poti za uvrstitev v finale. V nadaljnjih bojih pa prav gotovo ne bodo mogli računati na Marca Grimaldi-ja, ki si je poškodoval koleno. Diagnoza bo znana v naslednjih dneh po žarkih in zdravniškem pregledu. Pri Boru Radenski pa si želi trener Popovič prepričljivejšega nastopa v obrambi in v napadu, ki sta v soboto pešala: izjema v napadu je bil razpoloženi Zi-vic, ki pa se je na koncu srečanja izpel, ostali nosilci pa niso dali svojega običajnega doprinosa. »Pohvalil bi tudi Boleta za prvi del, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo skupnih idej. Vsak je hotel rešiti tekmo sam, kar pa ni prineslo zmage,« je še dodal Jogan. Predvsem v skupinski igri bodo morali Po-povičevi varovanci narediti korak naprej, kar seveda zmorejo: nazadnje so na zadnji, odločilni tekmi rednega dela, ko so igrali tudi brez zanesljivega Zivica, že dokazali, da zna vsak igralec prevzeti svoje odgo- vornosti in igrati zelo učinkovito. S takim pristopom je bržkone pozitiven rezultat mogoč. Glede na prikazano igro obeh ekip pa bo prav gotovo tudi v petek na povratni tekmi (na Stadionu 1. maja ob 20.30) ze- lo izenačeno. (V.S.) Ileto mlajša postava Brega je v soboto premagala »starejšo« garnituro Bora Radenske. Povprečna starost igralcev, ki so stopili na igrišče je bila pri Bregu 29,5 let, pri Boru pa 30,6 let. Najmlajša igralca sta bila Alberto Grimaldi in Andrea Cigliani, 1988, najstarejši pa je bil Attilio Fumarola, 39 let. Po tekmi smo za komentar in napoved o povratni tekmi končnice deželne C-lige povprašali bivša igralca, ki sta oblekla dresa obeh slovenskih ekip. Štefan Samec, ki se je izognil odgovoru na vprašanje, za koga je navijal, je večkrat ponovil, da je vgledanju derbija užival: »Predvsem zato, ker je bila lepa tekma. Na derbijih težko spremljaš tako igro, kjer se teče in igra, navadno je več prostih metov. Tokrat pa je bilo res prijetno. Mislim, da je Breg bolje pripravil tekmo, kar je bilo opazno bolj v napadu kot v obrambi, in zato zasluženo zmagal. Na Stadionu 1. maj bo na končni rezultat najbrž vplivalo tudi to, ali bo Breg nastopil v popolni postavi, ali bo igral poškodovani Marco Gri-maldi ... Upam, da bodo vsi prisotni, da bomo spet gledali lepo in športno tekmo. Prav gotovo pa bo spet izenačeno.« Da bodo odločale nianse se je strinjal tudi Giancarlo Vi-sciano, ki je poudaril enakovrednost ekip, kar bo na dan prišlo prav gotovo tudi v petek na povratni tekmi. »Mislim, da se bodo morali brežani močno potruditi, če želijo še drugo zmago. Breg je zmagal v sedmih, s Kosom in Ferfoglio na čelu, pri Boru pa je igralo več igralcev, vendar niso bili učinkoviti v napadu.« (V. S.) naš pogovor - Predsednik Sokola Savo Ušaj po napredovanju v D-ligo Verjamem, da bodo sprejeli izziv V nabrežinskem klubu računajo, da bodo starejši igralci še igrali - Želijo vključiti sedemnajstenike - Lazarevski ostaja Sokol si je po šestih sezonah spet priboril pravico do igranja v D-ligi. Predsednik Savo Ušaj nam je zaupal, ali bodo v deželni ligi tudi igrali. Kako ste doživljali napredovanje v klubu, kjer ste javno dejali, da ne ciljate na prestop v višjo ligo? Ekipa je bila na papirju zrela tega rezultata, ne bi bilo pa nobene drame, če do tega ne bi prišlo. Do napredovanja smo torej prišli čisto na normalen in zrel način. Kaj pomeni D-liga: večjo vidljivost in več stroškov? To je tudi ponos društva. Skratka, da nisi v zadnji ligi. Prav gotovo daje D-liga večjo vidljivost, je obogatitev za našo košarko, liga pa je sprejemljiva tudi v današnji krizi. Stroški so višji, vendar za društvo sprejemljivi. Torej boste v D-ligi nastopali. Kaj pa igralski kader: ostaja enak? O naslednji sezoni se moramo še pogovoriti, vendar glede na to, da so vsi igralci zreli in jim zaupam, vedno pa so se tudi držali dane besede, mislim, da ne bo težav. O tem smo se pogovarjali že med sezono in občutil sem splošno zanimanje za igranje v višji ligi. Načrtujemo seveda tudi vključevanje mladih, mislim na sedemnajstelnike, ki so začeli pri Sokolu, zdaj pa igrajo v mladinskih ekipah Jadrana. Zdaj bomo imeli to priliko in dolžnost, da jih vključimo. Nenazdanje nam to velijo pravila D-lige in nam prav pride, saj je to priložnost, da mladi še dodatno dozorijo. Kakšen pa bo pretok mladih, glede na to, da je v D-ligi tudi Kontovel? Kdor je dozorel pri našem klubu, bo prišel k nam. Kontovel ima vsekakor že dovolj mladih. Ostaja tudi trener Zoran Lazarevski? Da, ostaja. S fanti se je ujel in si zasluži, da ga potrdimo. V D-ligi boste igrali po šestih sezonah. Bo cilj obstanek? Predvsem v vidiku vključevanja mladih upam, da ne bomo hitro izpadli. Cilje bomo sicer načrtovali, ko bomo točno vedeli, kdo bo igral. Rezultata seveda ne bomo zasledovali za vsako ceno: skušali bomo doseči čim več, kar bo možno. Znano je, da igralci izberejo promocijsko ligo, ker se manj trenira in so tekme v petkih. Kako bo zdaj v D-ligi? Mislim, da bodo starejši igralci lahko igrali že z dvema treningoma na teden. Ker se je že ustvarila dobra družba, verjamem, da bodo fantje sprejeli izziv. Ali ste po napredovanju morda tudi vzeli v po-štev, da bi dali D-ligo v zakup celotnemu projektu Jadran, kar bi pomenilo, da bi tam igrali izključno mladi igralci? Ne. Nismo. Mislim, da so vsi najboljši mlajši košarkarji vključeni v druge članske ekipe vseh slovenskih klubov, ostali pa sami ne bi bili kos tej ligi. Ali ste napredovanje že praznovali? V nedeljo je zaradi dežja odpadlo praznovanje v Na-brežini, zdaj iščemo nov termin. Veronika Sossa □ Obvestila AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. ZSŠDI vabi na sejo smučarske komisije, ki bo v četrtek, 23. maja, v Križu, v domu A. Sirka ob 20.30. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR vabita na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. maja ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: izvolitev predsedstva, tajniška poročila, poročilo nadzornega odbora, odobritev dokumentov, nagrajevanje najboljših, volitve novega odbora. JK ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa open bic in FIV 555. Tečaja potekata od ponedeljka do petka od 13.00 do 18.00 ure: prvi od 17. do 21. junija; drugi od 1. do 5. julija; tretji od 15. do 19. julija; četrti od 29. junija do 2, avgusta. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail:info@yccupa.org.org in na spletni strani www.yccupa.org. JK ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem, ki znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00: prvi od 10. do 21. junija; drugi od 24. junija do 5. julija, tretji od 8. do 19. julija in četrti od 22. julija do 2. avgusta. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail:info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 10. do 28. junija ciklus začetniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. AŠD MLADINA - Rolkarska sekcija vabi na predstavitev rolkarske panoge vse otroke, ki si želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas vsak torek ob 17. uri pri restavraciji Pettirosso v Križu. Za informacije pokličite na tel. št.: 3474742793. AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na mail: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (040-635627 - urnik: 8.00 - 14.00) do petka, 31. maja. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta starosti. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 9.00 do 12.00 ter ob sredah in petkih od 18.00 do 20.00; tel. 040422696, e-mail: info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it AŠD SK BRDINA organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repentaborska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. ŠD SOVODNJE organizira mladinski nogometni kamp 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 10.6. do 14.6. od 08.30 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 EUR in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1999 do l.2008. Prijave do torka 4.6. Informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3280680499 (Simon Feri), 0039 -3272354383 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). AŠD SOVODNJE - vabi na Festival nogometa 2013, ki bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah v soboto 8. junija 2013 ob 17.30 uri. S sloganom: »stopimo na igrišče vsi skupaj«, vabimo vse igralce, njihove družinske člane in simpatizerje vseh generacij našega društva, da skupaj počastimo uspešno letošnjo sezono. Po odigranih revijalnih tekmah sledi skupno druženje. / ODBOJKA Torek, 21. maja 2013 13 fipav - Novi predsednik deželnega odbora Giorgio Tirel ne bo šel po poti predhodnika »Delo namesto imidža« Potreba po zmanjševanju stroškov narekuje odpravo »lepotnih« pobud - V C-ligi takoj z enotnimi skupinami Delo namesto negovanja imidža, je hkrati kritika prejšnjemu odboru in programska usmeritev Giorgia Tirela, novega predsednika deželnega odbora FIPAV. V pogovori z njim smo izluščili nekaj FORMULE PRVENSTEV - Sklicali bomo skupščino vseh klubov, vendar iz njihovih vrst, kot tudi iz vrst pokrajinskih odborov zveze, jasno izhaja želja po spremebah. V C-ligi bomo ponovno uvedli enotno skupino. Uvedli bi jo tudi v ženski D-ligi, vendar je ekip preveč, zato bosta skupini dve, o formuli pa se bo treba šele pogovoriti. Povabila ženskim mladinskih ekipam bomo izdali v zelo omejenem številu, če jih sploh bomo, za druge bo povabilo zapadlo ob koncu naslednje sezone. Razmišljamo o tem, da bi zmanjšanje števila povabil nadomestili z uvedbo deželnega prvenstva do 17 ali 18 let. Elitno prvenstvo do 15 let se je dobro obneslo in ga nameravamo obdržati. Zdi se mi, da igranje mladinskih ekip v članskih deželnih ligah ni pomagalo k dvigovanju kakovosti gibanja. Le dve ekipi, Fiume Veneto in PAV Udine sta se obdržali v ligi z lastnimi močmi. KONČNICE - Podaljševanje sezone v nedogled je za klubske blagajne preveliko breme. Ekipa, ki v rednem delu zmago z večjo prednostjo, napreduje direktno- V najboljšem primeru pa se bodo v playoff uvrstile štiri ekipe. VARČVALNI UKREPI - Finančna stiska klubov je velika. Lahko pomagamo le z omejevanjem stroškov. Snemanje tekem bomo ukinili, ker je to strošek, ki ga je prejšnji odbor naprtil na ramena klubov. Vpis v moško D-ligo (brez snemanja) je stal 290 evrov, za vpis ženske ekipe v isto ligo pa 440. Dogovor s postajo friuli channel bo treba premisliti. Razmišljamo tudi o skupni dobavi tehničnega materiala klubom, kar bi zmanjšalo ceno opreme. V Venetu to že delajo . SODNIKI - Z različnimi pobudami si bomo prizadevali, da bi izboljšali raven sojenja, predvsem, da bi poenotili kriterije sojenja. To je ena ključnih obvez novega odbora. SPODBUJANJE MOŠKE AKTIVNOSTI - Tri, štiri različne reprezentančne ekipe, vsaka s svojim strokovnim štabom, tega si ne moremo več privoščiti. Ne bomo vsega ukinjali, treba pa bo najti drugačno pot in drugačno porazdelitev stroškov. (ak) »naši drugje« - Mateja Petejan in Mateja Zavadlav: Zalet? Prej državna liga, toda Ne zapirata vrat Goričanki Mateja Petejan (letnik 1994) in Mateja Zavadlav (1993) sta med slovenskimi odbojkaricami v Italiji igrali v minuli sezoni na najvišji ravni. Obe sta namreč članici videmskega Atoma-ta, ki je v letošnji državni B1-ligi pristal v svoji skupini na končnem 6. mestu. Po-dajalka Petejanova je v Vidmu dokončala svojo drugo sezono, tolkačica Zavad-lavova pa se je tja preselila lani po treh letih igranja za pordenonski Chions v C in B2-ligi. V videmskem klubu, ki je lahko računal letos tudi na tri profesionalke iz Trenta, Astija in Trevisa, naši od-bojkarici nista odigrali vidnejše vloge. »S svojo sezono sem le delno zadovoljna. Trenirali smo na visoki ravni, v klubu nič ne manjka, vendar so bolj ali manj celo leto igrale vedno iste igralke. Tudi če smo rezerve kdaj pa kdaj dobro izpolnile svojo nalogo, nismo bile za to na naslednjih tekmah nikoli nagrajene,« je povedala Petejanova, sicer maturantka na znanstvenem liceju Simona Gregorčiča v Gorici, ki se je na treninge v Videm štirikrat do petkrat na teden peljala z vlakom. Atomat, ki si je na začetku sezone za cilj zadal zgolj obstanek, je bil do decembra celo na vrhu lestvice, nato je raven igre ekipe precej upadla, kljub temu pa jih je na koncu od končnice za napredovanje ločila le peščica točk. Pete-janova, ki še ne ve, kje bo nadaljevala univerzitetni študij, pravi da še ne ve, ali bo v Vidmu ostala. »Pod sedanjimi pogoji zagotovo ne. Poklicali so me tudi že nekateri drugi klubi, na primer tržiški (B2-liga, op.ur.), ker želim v naslednji sezoni igrati kot standardna podajalka. Zalet? Vpoštev bi ga vzela le, če ne bomo dobila ekipe na državni ravni,« je povedala nekdanja igralka Govolleyja. Podobno razmišlja tudi Mateja Za-vadlav. »Na začetku mi je bilo rečeno, da so v ekipi izkušenejše igralke, da ne bom igrala v začetni postavi. Tako kot se je razvijalo prvenstvo pa mislim, da bi lahko dobila več priložnosti, zato sem bila na koncu kar razočarana. Ni lahko toliko trenirati, potovati v Parmo, Bo-logno in Trento, se vračati domov ob štirih zjutraj, in niti ne igrati. Poleg tega se s soigralkami niti nisem najbolje ujela,« je povedala Zavadlavova, ki je bila v preteklih letih vajena igrati veliko več. Tudi ona nad kakovostjo treningov in organiziranostjo kluba nima nobenih pripomb (»na treningih smo se zabavali, čas je hitro mineval«). Mateja, ki je prejšnja tri leta v Chionsu živela in tam tudi dokončala višjo srednjo šolo (»To je bila lepa izkušnja, obdržala veliko prijateljev«), je od lani študentka na videmski univerzi, odločila pa se je za študij upravnega inženirstva. »Zjutraj sem se odpravljala iz Gorice na univerzo, zvečer tam trenirala in se štirikrat na teden vračala domov po deseti uri zvečer. To je naporno, študij pa je zah- Mateja Zavadlav teven, zato moram dobro premisliti kako naprej,« je povedala. Tudi ona se bo najprej pogovorila z upravo Atomata, šele nato pa odločila, kje bi najraje igrala. Zalet? »Če bi se v Trst z mano peljal še kdo, bi morda lahko razmislila tudi o tej možnosti. Je ne izključujem,« je povedala. (ak) Odbojkarji Prate, veliki osmo-ljenci rednega dela skupine C moške B2-lige, v kateri je igrala letos tudi Sloga Tabor Televita (bili so favoriti, pristali so na 2. mestu), so uspešno premagali prvo od dveh ovir v končnici za napredovanje. Scandiano iz kraja Reg-gio Emilia so dvakrat premagali s 3:1, drugič z delnimi izidi 9:25, 25:27, 25:22, 15:25. Izločena pa je Montebelluna (3. po rednem delu), ki jo je Mirandola s 3:1 (19:25, 25:23, 23:25, 18:25) premagala tudi doma, potem ko je v gosteh slavila s 3:0. Mirandola in Prata se bosta zdaj med sabo udarila za napredovanje v B1-ligo. V deželnih ligah so si odbojkari-ce Tarcenta v play-outu zagotovile obstanek. V tretji tekmi so z gladkim 3:0 (25:20, 25:22, 25:21) odpravile (mladinsko!) ekipo Fiume veneto, ki je bila 4. v skupini za napredovanje ženske D-lige. Rizzi Volley (D-lige) je že po dveh tekmah odpravil Latisano C-liga). MINIODBOJKA Na Čarboli nastopale ekipe vseh naših društev Kljub slabemu vremenu, ki je organizatorje prisilil, da so tekme odigrali v športni palači na Čarboli, sta nedeljska mednarodni turnir mini-volleya in finalna faza Under 12 odlično uspela. Na igriščih se je zvrstilo veliko število deklic in dečkov iz Trsta, drugih krajev naše dežele, pa tudi iz bližnjih dežel oziroma držav, ki so se skušali pred svojimi starši, drugimi sorodniki in navijači čim bolj izkazati. Kljub napornemu dnevu, saj so vsi odigrali precej tekem, pa so se vsi zabavali. Med nastopajočimi so bili tudi miniodbojkarji in miniodboj-karice ter ekipe Under 12 vseh slovenskih tržaških društev, to je Sokola, Kontovela, Sloge, Brega in Bora, ki so jih spremljale trenerke Norči Za-vadlav, Lajris Žerjal, Ilenia Cassanelli, Sara Cernich, Mateja Košuta, Samoa Mauro in Daniela Ciocchi. Na povabilo odbojkarske zveze Fipav, ki je mednarodni dogodek organizirala v sodelovanju z Občino Trst, pa so celotno dogajanje popestrili tudi številni gostje, med katerimi sta bila tudi dolgoletni odbojkarski komentator Maurizio Colantoni, in članica Cluba Italia in ena izmed protagonistk resničnostne oddaje Spike Girls, ki je posvečena prav tej mladinski odbojkarski selekciji, Noura Mabilo, ki je do lanske sezone igrala pri tržaškem Coselliju. Skratka, šlo je za lep praznik športa in prijateljskega vzdušja, ki bo gotovo ostal v spominu več sto malih odbojkarskih navdušencev, ki so napolnili in poživili športno palačo na Čarboli. 2. divizija Najvišje ekipa Zalet Dvigala Barich Na Tržaškem se je konec tedna zaključilo še zadnje člansko pokrajinsko prvenstvo, to je 2. ženska divizija, v katerem so letos nastopale tri Zale-tove ekipe (Dvigala Barich, plave in oranžne). V skupini za napredovanje je v drugem delu prvenstva igral le Zalet Dvigala Barich, ki je sezono zaključil s porazom 3:0 (25:16, 25:18, 25:19) proti Prevenireju, ki si je prejšnji teden z dvema zmagama priboril napredovanje v 1. divizijo (že pred časom pa si je mesto v višji kategoriji priboril Virtus). Mlade zaletovke so na tej tekmi prvič igrale z vstopanjem podajalk iz druge linije, v tej vlogi pa sta se preizkusili Vitezova in Košuta. Njihov trener Ambrož Peterlin je bil zadovoljen z nastopom svojih varovank in je tudi sezono ocenil kot zelo pozitivno: «Na vsaki tekmi so se na igrišču zvrstile vse igralke, ki sem jih imel na razpolago! Ob prvenstvu U16 pa smo imeli še dodatnih 18 tekem v 2. diviziji, kjer so bili naši rezultati nad pričakovanji, saj smo se uvrstili celo v skupino za napredovanje.» Zalet oranžne je v soboto odigral najboljšo tekmo v letošnji sezoni in potrdil, da je med letom zelo napredoval. Varovanke trenerke Zuzičeve so se morale sicer zadovoljiti s točko, prvou-vrščenemu v skupini za obstanek, ekipi Roiano Gretta Barcola, pa so do konca grenile pot do zmage. Končni rezultat je bil 2:3 (25:19, 11:25, 25:27, 25:14, 12:15). Zaletovke so zelo malo grešile, dobro blokirale in servirale. V tem elementu sta se še posebno izkazali Caterina Simeoni in Breda Ban, pohvalo za nastop pa zaslužijo prav vse. Kar zadeva sezono, pa je bila Zuzičeva še posebno zadovoljna z napredkom vseh igralk in z dejstvom, da se je ustvaril pravi ekipni duh, kar je bilo zanjo najbolj pomembno. V zadnjem krogu je med našimi ekipami tako slavil le Zalet plave, ki je 0:3 (14:25, 14:25, 16:25) premagal Omo B, ki je skupaj s Preve-nirejem B izpadla v 3. divizijo (če bodo to prvenstvo seveda naslednje leto organizirali, letos ga namreč ni bilo zaradi premajhnega števila vpisov, op.a.). Zaletovke so kljub odsotnostim odigrale zelo dobro tekmo in malo grešile, možnost, da se preizkusita v članskem prvenstvu pa sta dobili tudi dve igralki skupine U13. Varovanke Rajka Petejana so tako pozitivno zaključile sezono, v kateri so kot posameznice napredovale, manjkala pa je ekipna igra. Končna uvrstitev je bila vsekakor realna, je ocenil Petejan. Končni vrstni red skupine zmagovalcev: Virtus 29, Prevenire A 22, Olympia 17, Oma A 13, Zalet Dvigala Barich 6, S. Andrea 3. Končni vrstni red skupine za obstanek: Roiano Gretta Barcola 20, Zalet plave 17, Zalet oranžne 12, Oma B 10, Prevenire B 1. Dvorane za treninge SP V Trstu bodo prihodnje leto bo, kot znano, tekme svetovnega prvenstva za ženske. Gostil bo tekem kar dve uvodnih faz. Prva bo štela 6 reprezentanc, druga pa štiri. Deset reprezentanc, petnajst tekem. To bo velik zalogaj. Organizacijski stroj je že stekel, prejšnji teden je bil na vrsti ogled dvoran za treninge. Tudi te dvorane morajo ustrezati določenim predpisom, Določili so, da bodo treningi v dvorani na Judovcu (Altura), v športni palači na Čarboli in v dvorani Palacalvola. Tržičanke finalistke Na državni fazi prvenstva mladink (do 18 let), ki bo v Gorici, Krminu in Gradišču od 6. do 9.junija, se je uvrstil tudi tržiški Fincantieri, ki je v medde-želni fazi izločil ekipo Marzola Povo iz tridentinske pokrajine. 1 4 Torek' 21- maJa 2013 NOGOMET SANVITESE NEODLOČENO, PORTO TOLLE BREZ POKALA Na prvi tekmi play-outa v D-ligi je furlanska ekipa Sanvitese (na arhivskem posnetku s tekme proti Krasu v Repnu) doma igrala neodločeno 1:1 proti Cerei. Če želi doseči obstanek v ligi (od obstanka so odvisna tudi napredovanja iz play-offa promocijske in v ostalih deželnih ligah), mora Sanvitese v nedeljo v gosteh premagati ekipo iz Veneta. Cerei namreč zadošča že neodločen izid, saj imajo prednost boljše uvrstitve po koncu rednega dela prvenstva. 1:1 se je končala tudi tekma med Giorgionejem in Montebelluno. Vfinalu državnega pokala D-lige pa je PortoTolle izgubil proti ekipiTorre Nea-polis. Končni izid je bil 3:1. PortoTolle bo igral še finalni del za prvaka D-lige. V četrtek bodo igrali polfinale proti Ischii.V play-offu za napredovanje pa je veronski Virtsu Vecomp premagal Oliginatese z 2:1. V elitni ligi boTriestina igrala prvo tekmo play-offa proti južnotirolski ekipi St. Martin v nedeljo ob 16.00 na tržaškem stadionu Rocco. / TRŽAČANI KO, GORIČANI OK Prvi krog play-offa v raznih deželnih prvenstvih ni bil uspešen za ekipe s Tržaškega. V 2. AL je SantAndrea igral neodločeno 0:0 v Castionsu. V 3. AL pa sta Campanelle in Aurisina izgubili proti Valvasoneju in Centro Sedii. Na boljšem pa so goriške ekipe. Krminski Cormonese (1. AL) je v gosteh premagal Gravis (1:2), medtem ko je Ronchi (pri ekipi iz Ronk zaradi poškodbe ni igral Michele Leghissa, na arhivskem posnetku na tekmi proti Primorcu) z 1:0 premagal Vivai Rauscedo. V 2. AL je Aquileia premagala Auroro (2:0). Le Gradese je v 1. AL izgubil proti Sangiorgini z 1:0. V play-outu promocijske lihe je Pro Romans z 1:0 premagal Reanese. V 1. AL pa je bil Mariano v gosteh boljši od Azzurre (0:1). V nedeljo bodo na sporedu drugi krog play-offa in povratne tekme play-outa. promocijska in 2. al - Poraz Juventine (play-off) in še hujši spodrsljaj Primorja (play-out) Z dežja pod kap Izdala jih je utrujenost. Juventina, ki v zadnjih trinajstih krogih rednega dela ni izgubila niti ene same tekme, je morala v prvem krogu play-offa promocijske lige priznati premoč Pro Fagagne, proti kateri v letošnji sezoni je že enkrat izgubila, enkrat pa je rdeče-belim uspelo iztrgati neodločen izid. »Priznati moram, da je bila zmaga Fagagne povsem zaslužena. Očitno vprejš-njem tednu nismo uspeli napolniti baterije, ki smo jih izpraznili v zadnjem delu prvenstva, ko smo igrali dobro. Fantje se niso vnaprej predali. Daleč od tega. Nimamo jim kaj očitati. Toda nogometaši furlanske ekipe so delovali bolj sveže in so imeli več moči v nogah. Povrh tega sta bila pri nas odsotna šePantuso in Trangoni,« je nedeljski poraz utemeljil športni vodja Gino Vinti, ki je pred nedeljsko tekmo drugega kroga vse prej kot optimist: »V Rivi-gnano bomo odpotovali z namenom, da odnesemo domov vse tri točke, čeprav bo naloga vse prej kot lahka. Čaka nas težka tekma. Fante bomo skušali do takrat dodobra motivirati, kar pa ne bo lahko.« Juventina bo tudi drugo tekmo (v nedeljo ob 16.30) igrala v gosteh, ker je redni del prvenstva končala na 4. mestu. Ri-vignano pa se je uvrstil na 2. mesto v skupini A. Juventina, če želi ohraniti upanje za 1. mesto v skupini, bi morala v Rivi-gnanu zmagati vsaj s 4:0 in nato upati, da bo v zadnjem krogu Rivignano premagal Fagagno z manj kot tremi goli razlike. Alessandro Predan (Juventina) bumbaca PLAY-OFF PROMOCIJSKA LIGA Pro Fagagna 1 1 0 0 3:0 3 Rivignano 0 0 0 0 0:0 0 Juventina 10 0 1 0:3 0 PRIHODNJI KROG Rivignano - Juventina Pro Fagagna - Juventina 3:0 (1:0) Juventina: Sorci, lansig, Beltrame, Zorzut, Sellan, Marchi (Satti), Markovič (Previti), Stabile, Airoldi, Gulič, Predan (Gianotta), trener Murra. Primorje je še tretjič v letošnji sezoni klonilo proti Villesseju in če želi doseči obstanek v ligi, bo moralo igrati popolnoma drugače na povratni tekmi. Predsednik Primorja Roberto Zuppin je bil zelo razočaran nad ekipo in kritičen do nekaterih igralcev: »Že šest tekem zaporedoma igramo slabo. S tako mentaliteto in s tako igro smo virtualno že v tretji amaterski ligi. Nekateri ključni igralci, ki so igrali na višji ravni, bi morali pokazati več. Boštjan Božič (Primorje) kroma Zdelo pa se je, da so enakovredni ostalim soigralcem in da ekipa ni uigrana.« Primorje ni bilo nikoli nevarno, nasprotniki pa so v prvem delu dosegli zmagoviti gol in imeli tudi nekaj priložnosti za drugega. Moštvo s Proseka bo moralo na drugi tekmi absolutno zmagati, če se hoče rešiti. Povratna tekma bo v nedeljo ob 16.30 na proseški Rouni. (M.F.) Primorje se bo rešilo, če ... bo zmagalo z 2:0 in več. Če bo po 90 minutah izid 1:0, bosta potrebna še 15 minutna podaljška. Če se bosta tudi podaljška končala 1:0, se bo rešilo Primorje, ki je redni del prvenstva končalo pred Villessami. Primorje bo izpadlo, če ... bo izgubilo oziroma igralo neodločeno. Villesse - Primorje 1:0 (1:0) Primorje: Zuppin, Jan Čok (Manfreda), Mihic, Ferro, Kovacic, Zidarich (Madotto), Paoletti (Cavallini), Božič, Puzzer, Ferluga, Pauletic. Trener: Ravalico. ©Zadnjič v 3. AL v sezoni 1985/86 Primorje je v 3. amatersko ligo zadnjič izpadlo pred 29 sezonami, to se pravi v prvenstvu 1983/84 (podatki Bruna Rupla). V najnižji deželni ligi so rdeče-rumeni igrali v sezonah 1984/85 in 1985/86, ko so se pod taktirko trenerja Milana Micussija uvrstili na prvo mesto in znova napredovali v 2. AL. izključitev ^B^* ^B^* so zbrali igralci ekip ^B^^B ^B^^B naših društev v le- ^^^^ ^^^^ tošnji sezoni: Kras 7, Juventina 5, Vesna 10, Primorec 9, Sovodnje 5, Breg 2, Primorje 8, Zarja 4, Gaja 9, Mladost 7. vesna cup Prvi finalist je kriška Vesna Vesna - Sovodnje 2:0 (2:0) Strelca: Bubnich in Scocchi Vesna: Carli, Puric, Rebula, Pipan, Avdič, Degrassi, Kerpan, Scocchi, Cano, Bubnich, Gianneo; Ghira, Pin, Carrese, Dragosavljevič, A. Ker-pan, Renar, Martini. Sovodnje: J. Devetak, Quar-cioli, Kogoj, Dem. Devetak, Banello, Galliussi, Paravan, Stergulz, Mau-rencig, Custrin, Trampus. V finale pokala Vesna Cup se je uvrstila Vesna, ki je sinoči premagala ekipo iz Sovodenj. V četrtek bo še drugi polfinale med Krasom in Zarjo. TURNIR IL GIULIA - Z včerajšnjo tekmo San Luigi - Chiarbola se je začel turnir za članske ekipe s Tržaškega Il Giulia. Prihodnji teden bosta igrali tudi Breg (27. 5. proti S. Andrea) in Zarja (28. 5. proti Pon-ziani). ekip naših društev je v raznih ligah na skupno 300 tekmah (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org) zbralo 416 od 870 razpoložljivih točk (199 v prvem in 217 v povratnem delu). Skupno pa je v vrstah desetih ekip nastopilo 266 nogometašev (Kras 37, Juventina 23, Vesna 25, Primorec 26, Sovodnje 21, Breg 27, Primorje 29, Zarja 27, Gaja 27, Mladost 24), od katerih je bilo kar 141 novincev (Kras 24, Juventina 9, Vesna 10, Primorec 12, Sovodnje 6, Breg 13, Primorje 10, Zarja 15, Gaja 26, Mladost 16). tekem je od 266 nogometašev odigral le nogometaš Vesne Luan Cano. Ker v D- in 3. AL so igrali 38 oziroma 26 tekem bom za posamezne ekipe omenil le nogometaša, ki je bil največkrat prisoten. Kras (Kneževič 37), Juventina (Beltrame 29), Vesna (Cano 30), Primorec (Menichini 28), Sovodnje (Vinci in Maurenig 29), Breg (M. Ber-tocchi 29), Primorje (Božič 29), Zarja (Franco 28), Gaja (Missi in Pierangelli 25), Mladost (Bertoli 25). ^^^^ ^^^^ golov je letos dose-^B gel napa-■ ■ dalec Brega Brunet-ti, ki je bil najboljši strelec ekip naših društev. Drugi so: 17 golov Nigris (Breg), 16 Airoldi (Juventina), 15 Cermelj (Zarja), 13 Kočič (Zarja), 12 Ruggiero (Zarja), 11 Predan (Juventina), Cano (Vesna), 10 Cigliani (Breg). nogometašev ekip naših društev je skup- ■ no zbralo 100, 150, ■ 200, 250, 300 prvenci ^ta^^B stvenih nastopov. ^^ ^^^^ 100 tekem: lansig (Juventina), Carli (Vesna), Barbato (Primorec), Bernardis (Sovodnje), Zidarich (Primorje). 150 tekem: Degrassi (Vesna), Trampus in E. Kogoj (Sovodnje), Coppola (Breg), Bressan (Mladost). 200 tekem: Peter Emili (Primorje). 250 tekem: Kneževič (Kras). 300 tekem: Tomšič (Sovodnje). mladinski nogomet - Konec prvenstev naraščajnikov in najmlajših tudi na Goriškem Vsi so pokazali napredek Vse sovodenjske ekipe so zapustile igrišče poražene - Juventina je gostom nasula kar osem golov - Zdaj na vrsti turnirji NARAŠČAJNIKI Sovodnje - Cormonese 0:5 (0:2) Sovodnje: Medeot, Terpin, Passon, Lo Piano, Černic, Bruzzecchese, Peric, Persolja (Trogu), La-zareski, Pintar, Kosič. Trener: Feri. Naraščajniki Sovodenj so zadnjo prvenstveno tekmo odigrali doma proti ekipi iz Krmina. Slednji kot tretja ekipa prvenstva niso dovolili presenečenja, čeprav je sam začetek pripadel čez celotno tekmo borbenim domačinom, ko je Peric lepo prodrl po levi strani ter s podajo v kazenski prostor še lepše zaposlil Pintarja, ki pa je žal izgubil dvoboj iz oči v oči z gostujočim vratarjem. Gostje so zadeli po podaji iz kota v 11.minuti in vodstvo povišali v 17. minuti po strelu iz razdalje. Do konca prvega dela smo zabeležili še tri dobra posredovanja domačega vratarja Medeota. Takoj že v 47. minuti nadaljevanja so igralci iz Krmina iz prostega udarca dosegli še tretji zadetek in srečanje je bilo praktično odločeno. Domači so skušali preko lepega udarca Terpina znižati rezultat, a je odlično posredoval gostujoči vratar. V zadnjih desetih minutah so domači prejeli še dva zadetka, s katerima so gostje potrdili svojo zmago. NAJMLAJŠI Aris San Polo - Sovodnje 2:0 (1:0) Sovodnje: Pahor, D. Pavletič, J. Petejan, Piva, N. Pavletič, Tomšič, Soban, Persolja, D. Trevisan, Solinas (M. Trevisan), D. Petejan. Trener: Cijan. Povsem pomlajena ekipa iz Sovodenj se je na zadnji prvenstveni tekmi v Tržiču do zadnjega borila, da bi prišla do kakšne točke, a na koncu morala zasluženo priznati premoč fizično močnejši domači ekipi. Kapetan Sovodenj Nikolaj Pavletič je dolgo držal svojo ekipo v igri za pozitiven rezultat, osamljeni Janez Petejan v fazi napada je ob pomoči mladega Sobana predvsem iz prekinitev poizkušal ogrožati domača vrata, a vse to je bilo premalo. V prvem polčasu so se gostje še enakovred- no kosali z domačini, ki so izkoristili napako v ožji obrambi Sovodenj in povedli. V drugem delu so domači imeli več od igre in si tudi ustvarili več priložnosti za zadetek, a je nekajkrat dobro posredoval sovodenjski čuvaj mreže Pahor. Štiri minute pred koncem pa so igralci Aris-a dosegli še drugi zadetek in srečanje je bilo odločeno. AŠD Sovodnje - Cormonese 2:4 (0:2) Strelca: 1:3 Piva Nicholas, 2:3 Tomšič Gregor; Sovodnje: Pahor, D. Pavletič, J. Petejan, Piva, N. Pavletič, Vinciguerra, Soban, Lakovič (Persolja), D. Trevisan, Gergolet, D. Petejan (Tomšič). Trener: Cijan. Razne šolske obveznosti so narekovale izbor igralcev domačega trenerja. A spremenjena ekipa najmlajših iz Sovodenj se je hrabro zoperstavila fa-voriziranim gostom iz Krmina. Po prvem polčasu so gostje vodili z 2:0. V drugem delu so ponovno bolje začeli igralci iz Krmina, ki so dosegli še tre- tji zadetek. Mladi domači fantje so na krilih Janeza Petejana in mladega Sobana za svojo »dušo« igrali naprej ter uprizorili nekaj lepih akcij. Po eni izmed slednjih je podajo iz kota z leve strani izkoristil Piva in s diagonalnim strelom z glavo lepo zadel. Le tri minute kasneje je Janez Petejan potegnil po desni strani ter poslal predložek v sredino, kjer je gostujoči vratar na kratko odbil in Tomšič je 8. minut pred koncem zadel za 2:3. A slednjemu nismo bili priča, ker so kmalu za tem gostje ob ne najboljšem posredovanju domačega čuvaja mreže dosegli še četrti zadetek in srečanje je bilo odločeno. Juventina - Azzurra 8:0 (4:0) Strelci: Varlez 3, Di Michele 4, Tonani. Juventina: Barone, Ferugli, Falcone, Impa-stato, Markovič, Wacher, Varlez, Tonani (S. Antonini), Liberti, Di Michele, Malič. V zadnjem prvenstvenem krogu je Juventina visoko premagala goriške vrstnike. Že po prvem polčasu je bil izid 4:0. »Igrali smo dobro. Pohvaliti moram vse fante, saj so pokazali izjemen napredek,« je dejal trener Doriano Bucciol. Najmlajši Juventine nastopajo še na turnirju Audaxa v Gorici. V 1. krogu so igrali neodločeno 1:1 proti Cormor-ju. Drugo tekmo bodo igrali 29. maja proti Arisu. TURNIR IL GIULIA - 1. krog: Kras - San Giovanni 4:2. Prihodnji krog: Ponziana - Kras (30. 5. ob 17.30). / ŠPORT Torek, 21. maja 2013 15 ŠPORTNI PORTRET Ob odbojki tudi pravo in ekonomija Alessia Peressini (letnik 1996) že od prvega razreda osnovne šole igra odbojko. Začela je pri 01ympiji, zadnjih osem let pa igra pri Soči. »Odbojka je čustvena igra. V igri dam vedno vse od sebe, ampak nisem še nikoli nič zmagala,« pravi od-bojkarica iz Sovodenj. Letos igra v 1. diviziji in igra vlogo krila. Alessia je izbrala zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois v Gorici, ker se ji je zdela najbolj primerna šola za njeno bodočnost. Letos končuje 3. razred, najraje ima pravo in eko- Alessia Peressini nomijo. »Rada hodim v šolo, ker se počutim dobro v razredu in se razuzmem tako s sošolci kot s profesorji. Recimo, da bi raje pohajala s prijateljicami kot se učila, a dolžnost je dolžnost.« O bodočnosti ni še razmislila, saj ima še dve leti časa za pravo odločitev. Pravi pa, da se bo mogoče vpisala na ekonomsko ali pravno fakulteto. Alessia se v prostem času že pet let uči petja pri Glasbeni matici in tri leta igra klavir. (and) ft. © £ (P da bo 10. julija letos dopolnil 50 let Paolo Gregorič (letnik 1963), eden redkih naših nogometašev, ki je igral tudi v italijanski A ligi. Nogometno kariero je začel leta 1971 kot ciciban pri tržaški Montuzzi, da bi nato prestopil k Esperii San Giovanni, leta 1981 pa k deželni ekipi naraščajnikov Trie-stine ter 7. marca 1982 imel krstni nastop s člansko ekipo v C1 ligi (Triestina - Alessandria 1:0). Igral je nato pri Coneglianu in Pordenonu, da bi v sezoni 1985/86 prestopil k prvoligašu Udineseju. V A ligi je igral dve tekmi, 6. oktobra 1985 v Avelli-nu (2:2) in 27. aprila1986 proti Bariju (2:2). Po več sezonah igranja v C1 ligi je leta 1992 prestopil k Zarji. Bil je pobudnik za ustanovitev društva Zarja/Gaja in bil tudi prvi predsednik tega kluba. (lako) GORSKI TEK - Tadei Pivk že z novo lovoriko Državni naslov, zdaj v svet Odličen rezultat na prvi tekmi sezone - Od letos se bo preizkusil tudi v svetovnem pokalu Tadei Pivk ne pozna meja. Po uspešni zimski sezoni je član Alda Mora iz Žabnic dosegel že prvi uspeh v gorskem teku. Na prvi tekmi sezone je osvojil državni naslov na dolge proge, ki ga je podelila atletska zveza Fidal. V Parku Stelvio v Lombardiji je v dveh urah in šestih minutah pretekel 24 kilometrov z 1700 metri višinske razlike. Tekma »4 passi in casa nostra 2013« je bila izjemoma veljavna kot državno prvenstvo gorskega teka na dolge proge pod pokroviteljstvom zveze Fidal, ker je bila težavnost gorskega vzpona nezahtevna. Pivk, ki je bil glavni favorit, je odlično opravil svoj prvi nastop, približno štiri tedne po zadnji turnosmučarski tekmi, uspešen pa je bil kljub mrazu, dežju in sneženju. Edini tekmec Nicola Golinelli se je tekmovanju odpovedal zaradi napovedanega slabega vremena. »Rezultata nisem pričakoval, počutim pa se res dobro. Forma se stopnjuje,« je povedal Pivk. Največja novost letošnje sezone je odločitev, da bo letos Pivk nastopal tudi na tekmah svetovnega pokala. Prva tekma ga čaka že v nedeljo v španskem kraju Zegama, kjer bo med svetovno elito pretekel 42 kilometrov z 2700 metri višinske razlike. To bo prva od treh preizkušenj, ki se jih bo udeležil, kar je tudi dovolj za vključitev na skupno lestvico. Istočasno bo nastopal na državnem prvenstvu gorskega teka, ki ga razpisuje zveza FISKY. Lani je bil Pivk državni prvak v najdaljši preizkušnji skymarathonu, osvojil pa je tudi absolutni državni naslov treh disciplin. (V.S.) HITRA HOJA - Evropski pokal Ruzzier diskvalificiran: »Veterani smo na članskih tekmovanjih nezaželjeni« Lonjerskemu hitrohodcu Fabiu Ruzzierju ni uspelo doseči zastavljenega cilja. Na članskem evropskem pokalu v Dudincah na Slovaškem je bil na 20 kilometrski progi diskvalificiran že pri 7 kilometru: »Že po prvem kilometru mi je bilo jasno, da ne bom dokončal tekme. Enaka usoda je doletela tudi sotekmovalka Veršaca, ki je tekmovanje končal pri tretjem kilometru: sva prestara in veterani so na takih tekmovanjih nezaželjeni,« je pojasnil Ruzzier. »Sem razočaran, saj vem, da sem dobro hotil. Potrditev sem dobil tudi od glavnega sodnika, ki je moj prijatelj,« je še dejal hitroho-dec, ki brani barve slovenske reprezentance. Težava je bila tudi v tem, da je začetni ritem pri 20 km izredno visok, tako da je slovenski reprezentant zaostal že na začetku, čeprav bi glede na končne čase zadnjeuvrščene tekmovalce tudi ujel. Ruzzier prav zato razmišlja, da bo opustil tekmovanja med člani na 20 km, več možnosti ima le na daljši, 50 koiometrski razdalji. Ruzzier bo razočaranje skušal pozabiti na evropskem veteranskem prvenstvu v Upicah na Češkem, kjer ga konec tedna čakata 10 in 30 kilometrska preizkušnja. Tam seveda cilja na zmagovalni oder. CHEERDANCE MILLENIUM - Ob 10-letnici v Zgoniku Gimnastične točke, muzikal in nekaj nostalgije r 'A V Zgoniku so člani in članice Cheerdance Millenium poskrbeli res za vse okuse kroma Zgoniški športno-kulturni center je bil pretesen za vse. Športno društvo Cheerdance Millenium je organiziralo prijetno zaključno prireditev, ki je sovpadala tudi s praznovanjem 10-letnice tržaškega društva. Prav to je dalo prireditvi poseben pečat, saj so pred občinstvom nastopili tudi nekdanji člani in članice društva Cheerdance Millenium pa tudi Cheer-mamice in očetje. Prikazali so točke, s katerimi so tekmovali na evropskem prvenstvu leta 2003 ter na mednarodnem tekmovanju leta 2009 v Nemčiji, kjer je Cheerdance Millenium osvojil 1. mesto. Skratka res za vse okuse. Svoje spretnosti so pokazale klubske tekmovalne skupine: Palčki, Zajčki, Strele, Škrati in posameznica Sofia Bragagnolo. Gostje pa so bili člani in članice tekmovalne skupine goriškega Doma Stardust. Drugi del prireditve, ki jo je vodil Peter Verč, je obogatil muzikal Sneguljčica, ki ga je režirala Ni-kol Križmančič. Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin je društvu Cheerdance Millenium podelil plaketo ob 10-letnici delovanja. Z zaključno prireditvijo se je za najmlajše uradno končala plesno-navijaška sezona. Člani in članice Cheerdance Millenium pa se bodo junija izpopolnjevali na raznoraznih tečajih in pomagali pri izvedbi evropskega prvenstva, ki bo v Riminiju. RITMIČNA GIMNASTIKA - Zaključna akademija ŠZ Bor Posebno pozornost so pritegnile najmlajše Borove ritmičarke so pokazale, kaj vsega so se naučile v letošnji sezoni kroma V dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja je uspešno potekala tradicionalna zaključna akademija gimnastičnega odseka ŠZ Bor. Dekleta so številni publiki prikazala 21 točk, na tepihu pa so se zvrstili prav vsi rekviziti ritmične gimnastike: kiji, trak, obroč, kolebnica in žoga. Med 75 dekleti, ki so nastopala, so posebno pozornost pritegnile najmlajše gimnastičarke, tekmovalke pa so izvrstno izvedle vaje, s katerimi so si letos prislužile številne kolajne. V zakulisju odlične sezone je izvrstno delo trenerk dr. Branke Vajngerl in Petre Dilli, poleg njiju pa sta za treniranje začetnic poskrbeli še sestri Irena in Ivana Cossutta. Borovke že vrsto let dajejo poudarek na tekmovalno sezono, v kateri so se letos udeležile treh tekem in osvojile številne koljane, tako da je glavna trenerka dr. Branka Vajngerl izjavila, da je z letošnjo sezono zelo zadovoljna. Med dosežki pa je tudi organizacija tretje tekme Slovenskega državnega prvenstva programa A1, za katero imajo največjo zaslugo starši tekmovalk, ki so si tudi letos prevzeli organizacijsko breme. Nedvomno pa je za gimnasti-čni odsek ŠZ Bor pomembna tudi pridobitev nove sodnice ritmične gimnastike, to je Irena Cossutta. Borovke bodo po poletnem oddihu začele spet trenirati že septembra, naslednja tekmovalna sezona pa se bo začela v prvih mesecih naslednjega leta. (vo) 16 Torek, 21. maja 2013 ŠPORT veliki 360 stopinj - Igor Ghezzo Kraj in datum rojstva: 19. aprila 1987 v Trstu Kraj bivanja: Gropada Študij, služba: višja srednja šola Jožef Stefan, zaposlen kot nočni varnostnik Stan: zaseden KDO SE/H aab >ifl H — £ S m ve g ole •S o > 3 Igor Ghezzo se je že od mladih nog posvetil in predal nogometu. Začel je pri »pokojni« Zarji Gaji, nadaljeval nato pri bazovski Zarji, čeprav so ga snubili tudi prti gropajsko-padriški Gaji. Ghezzo je nekaj sezon igral tudi v bolj kako vostnih deželnih ligah, elitni in promocijski (pri Vesni in Krasu). Za seboj, čeprav je še mlad, ima kar bogat nogometni »curriculum«. V prostem času se rad druži s prijatelji in s punco. Je aktiven pri mladinskem krožku Luna puhna s Padrič in iz Gropade ter sodeluje in pomaga pri številnih vaških pobudah v Gropadi (pu stovanja, kresovanje itd). # Impulziven ali preudaren? Impulziven # Strog ali popustljiv? Strog # Družaben ali sramežljiv? Družaben # Sanjač ali konkreten? Konkreten # Delaven ali len? Delaven # Altruist ali egoist? Altruist • Osvajaš ali se pustiš □I 3 Športna panoga: nogomet Vloga: zvezni igralec Matično društvo: NK Zarja Gaja Sedanje društvo: ŠD Zarja Na igrišču/telovadnici sem ... trikrat tedensko in tekma ž o o ; N c« ž ij u ^ m 4 uo vg < p jč g an oü ^ g p mk d g E Sj o; e> o ej -d __ __ 2 ^ -c 'h \ \ " Gledališče ali kino? Kino \ S, P • Dnevniki, revije TV-dnevnik, \ / \ O TV-oddaja: Primorski dnevnik, II Piccolo, Gazetta dello Sport, Sky TG,slo-venski TV dnevnik, Cielo, National Geografic • Spletna stran: sportmediaset • Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Go-morra; Apocalypto; The Rocky Horror Show, • Dnevne informacije črpam od: Primorskega dnevnika, Piccola in repubblice.it • Facebook ali twitter? Facebook iassz «z Sojpajj 0 sjodpod oii.reu 9p 39A |BA0q9J}0d Tq }Jods SBU «p 'Hiijsira njjods raa^siauiBZ 0 Buopa.TBg - punuqjoQ Bissnj -og AO>[BAjd 9§T| 9U}9UIoSoU BUDp} rIliso)0[ :BjisnpABU fjoqÍBU ai ara oAiz a ijb ax o¿ 9 9iu>p} suBpojd ut 9ab}s uj9SAp9jd :B}.iods UBXJS BU maX 0 UBH1/V :BZ raBÍlABfJ % JSiqSBJ Bd T|B 09|BAB|d ••• Jiq pBJ iq 'Bjjods B§aíoAS jBjqzi iq au a;j 9 BABqsz ut a9}T}s -ojds uj9SAp9jd :j.iods luaraod ira íb>j ^OdS Nizrt S ž?* o £ O m Najljubša jed: »parmigiana« Najljubša pijača: coca cola Druga država, v kateri bi rad živel: v Avstraliji Priljubljeni kraj/ izlet: Mykonos in Krf s prijatelji Triglav? Načrtujem vzpon letos poleti. / trenerjevih 11 ro » Tekaški trener Edvin Kosovelj je odločil, da bo na enajst vprašanj tokrat odgovarjal nekdanji tekač in hitrohodec, zdaj pa trener pri društvu Marathon Trieste, Roberto Furlanic. Kdo je bil vaš športni idol v otroštvu? Hitrohodec Maurizio Damilano in tudi Pietro Mennea. Katerega športnika ne prenašate? Ni takih, da bi jih ne trpel. Seveda, včasih se kak nogometaš obnaša nesprejemljivo. Katerega tekača ali hitrohodca bi radi spoznali? Veliko jih je. Najraje bi se pomenkoval s trenerji o sistemu dela in tipologiji treninga. Kdo je bil vaš zgodovinski tekmec? Bilo jih je nekaj. Arturo Di Mezza je eden takih, ki so največ dosegli. Nastopil je na olimpiadi. S kom ste najraje trenirali? Veliko časa sem preživel s Fabiom Ruzzierjem. Na vozniški izpit sem se pripravil z njegovim fiatom uno. Katerega tržaškega župana se najraje spominjate? Veste, kako je ... Kar politik naredi za šport, naredi zgolj iz politične računice. Di-piazza, na primer, je preuredil Grezarjev štadion, a tega ni storil iz ljubezni do atletike. Kdo je vaša najljubša zgodovinska osebnost? Albert Einstein. Kdo je vaš najljubši filmski ali glasbeni zvezdnik? Sean Connery. Komu ste nazadnje plačali večerjo? Ženi. Kdo je prvi slovenski športnik, ki vam pride na misel? Fabio Ruzzier. Saj tekmuje tudi za slovensko reprezentanco. Katerega trenerja naj sprašujemo naslednjič? Luigija Zurinija, trenerja nogometnega moštva San Giovanni. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO NEBESNI KROŽNI OBOK FOTO LAKO AMERIŠKI FILMSKI REŽISER PECKINPAH TEKSTILNI IZDELEK UŽIVALEC TOBAKA SESTAVNI DEL VIJAKA GRŠKA ČRKA AM. IGRALKA (ELIZABETH) DOMINIK SMOLE SLOV. IGRALEC POLIC BERI Športno PRILOGO PD IT. POLITIK (TIZIANO) RASTLINSKA BODICA KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ RIMSKI PESNIK, AVTOR EPA ANALI ŠPORTNI VADITELJ (ANGL.) NEKD. RUSKA UMETNOSTNA DRSALKA (IRINA) ENICA PREPISNI PAPIR NEKDANJI DOMOV KOŠARKAR DORNIK BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAŠA RADIJSKA NOVINARKA (ERIKA) OB PELEJU NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ VSEH ČASOV ODPRTA TELESNA POŠKODBA muu ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA NEDA UKRADEN KONICA VZDEVEK GLASBENIKA ALEŠA KERSNIKA DINO ZOFF PRILJUBLJENA GLASBA, USPEŠNICA LOŠČILO, PREMAZNO SREDSTVO LEONARD (KRAJŠE) TONI SAILER EVROPEJEC V INDIJI KOT BREZ SREDINE NEPROFESIONALNO PRVENSTVO RICHARD OWEN Škotski PISATELJ IN PESNIK (WALTER) ZAREZA PRI SODU SLOVARČEK - ALO = vzdevek slovenskega glasbenika Aleša Kersnika • OTOR = zareza pri sodu • TREU = italijanski politik in sindikalist Mnogo jim dolgujem(o)... Claudio Terpin Da smo tako uspešni v športu (in gotovo ne samo po rezultatih) ima veliko zaslugo prava armada odbornikov, športnih delavcev, ki v "ozadju" požrtvovalno delajo vsak dan tako na igriščih, v telovdnicah ali v pisarni. Eden izmed teh neprecenljivih delavcev, še posebno za so-vodenjsko društvo, je bil Claudio Terpin (letnik 1956), ki nas je zapustil januarja 2013, pri samih 56 letih. Po rodu je bil iz Števerjana, po poroki pa se je preselil v Sovodnje in ko je njegov sin opravil prve nogometne korake, je pristopil k društvu in mu ostal zvest do prerane smrti. Dvajset let je bil odbornik in spremljevalec mladinskih in članskih ekip. Zvrstilo se je na desetine trenerjev, toda Claudio je ostal vedno na svojem mestu. Pridno in vestno je opravljal svoje naloge spremljevalca, ki jih ni bilo malo. Skrbel je, da je bilo vse v najboljšem redu tako na tekmah kot na treningih. Dela ni manjkalo: treba je bilo skrbeti za drese, da so bile slačilnice nared, za prevoz igralcev in na tekmah za zdravstveno oskrbo. Bil je društvu na razpolago za vsako delo in ob vsakem vremenu. Zato so ga vsi v klubu imeli radi. Posebno priljubljen pa je bil med igralci, saj so vedeli, da se nanj lahko vedno zanesejo in mu seveda marsikaj zaupajo. Claudia sem spoznal, ko je bil spremljevalec mladinskih sovodenjskih ekip. V športni redakciji našega dnevnika smo mrzlično iskali podatke o sobotnih ali nedeljskih tekmah naših moštev. Vedel sem, da na Claudia lahko slepo računam. Vsakič je imel napisano postavo ekipe in nekaj podatkov o tekmi. In vedno, ali je ekipa zmagala ali tudi visoko izgubila, je imel do vseh igralcev le pohvalne besede. Kajti vse je imel rad in jih je opravičeval, tudi če so slabo igrali. Ko sem ga nekajkrat srečal na tekmah, sem ga vedno videval z zdravstveno torbo v eni roki, v drugi pa s stekleničkami vode za fante na igrišču. Po tekmi pa sem moral vedno malce počakati na seznam igralcev in podatke. "Oprosti za zamudo, toda veš, kako so današnji fantje, so vredni zlata, toda tudi pozabljivi. V slačilnici pozabljajo obleko, ure in marsikaj drugega," se je opravičeval Claudio. A kdo bi mu zameril. Saj je bil dober, skromen in pristen človek ter velik garač. (lako) Torek, 21. maja 2013 1 "J OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ronke-doberdob - Ukinitev šolskega avtobusnega prevoza Dogovarjajo se z APT-jem, upajo na pozitiven razplet »S podjetjem APT smo nemudoma stopili v stik. Menim, da bomo kmalu našli rešitev, saj je podjetje pokazalo pripravljenost za prireditev urnikov rednega javnega prevoza potrebam učencev, ki morajo priti pravočasno v šolo.« Tako pravi ron-ška občinska odbornica Elena Cettul, ki ji je župan občine Ronke Roberto Fontanot zaupal nalogo, da pri pokrajinskem prevoznem podjetju preveri, ali bi ukinjeni šolski avtobus med Ronkami in Doberdobom lahko nadomestili z rednim avtobusom. Kot je Primorski dnevnik v prejšnjih dneh obširno poročal, je novica o ukinitvi šolabusa za nižješolce zelo vznemirila družine in tudi Večstopenjsko šolo Doberdob, ki tvega, da zaradi pomanjkanja prevoza izgubi marsikaterega učenca. Cettulova je zaskrbljene starše, ki so se prejšnji teden v velikem številu udeležili srečanja v priredbi Združenja staršev iz Romjana, že seznanila s tem, da so pogovori s podjetjem APT v teku, včeraj pa je izrazila optimizem v zvezi z možnostjo rešitve problema. »V prihodnjih dneh bodo zainteresiranim staršem na voljo obrazci, ki jih bodo izpolnili, če se nameravajo v šolskem letu 2013-2014 posluževati avtobusnega prevoza med Ronkami in nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Starši bodo nato imeli še približno deset dni časa, da potrdijo svoj namen. Ko bomo razpolagali s podatki, bomo ocenili, katera je najboljša rešitev. To pomeni, da bomo šele takrat lahko sklenili, kaj in kako z občino Tržič. Leta se je namreč na podlagi medobčinske konvencije za prevoz tržiških nižješolcev, ki obiskujejo slovensko šolo v Doberdobu, doslej posluževala našega šolskega avtobusa,« je pojasnila odbornica. Da bo ronški občini uspelo rešiti problem šolskega prevoza, upajo tudi doberd-obski upravitelji. »Dobro razumemo finančno stisko občine in potrebo po varčevanju, saj se s podobnimi težavami soočajo vse občine, za našo nižjo srednjo šolo pa bi bila ukinitev šolabusa iz Ronk velika izguba,« pravijo na občini Doberdob, kjer so se že v prejšnjih letih zavzemali za sistemsko rešitev vprašanja prevozov za slovenske šole. Občina Doberdob bo vsekakor še naprej zagotavljala šolski prevoz učencem, ki obiskujejo italijanske šole v Ronkah in drugih občinah mestnega okrožja, ter otrokom, ki živijo v doberdobski občini in obiskujejo vrtec ali šolo v Doberdobu. gorica - Spominska plošča prezrla manjšini »Enojezični« papež Marilka Koršič: »Pomanjkljivost je v nasprotju s tem, kar se o Gorici navadno misli in govori« Na plošči, ki so jo pred kratkim odkrili na steni prefekture v Ulici Roma v spomin na papežev obisk v Gorici pred enaindvajsetimi leti, je pomenljiv napis. Zapisana je namreč misel, ki jo je Janez Pavel II. tedaj posvetil Gorici in njeni vlogi mostu med latinskim in slovanskim svetom ter odprtih vrat v smeri evropskega vzhoda. Glede na smisel teh besed je toliko bolj škoda, da ni bil napis preveden tudi v slovenščino in furlanščino, kar bi besede Karla Wojty-le še bolj osmislilo. Na odsotnost manjšinskih jezikov na spominski plošči je župana Ettoreja Romo-lija opozorila občinska svetnica Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Marilka Koršič, ki je na včerajšnji seji mestnega sveta vložila svetniško vprašanje na to temo. »Na steni prefekture na Travniku, proti Ulici Roma, visi plošča, ki spominja na obisk papeža Janeza Pavla II., Karla Wojtyle, z zelo lepimi mislimi o Gorici kot stičišču kultur. Prav bi bilo, ko bi na plošči, ali vsaj ob njej, bil napis, da je postavljena v spomin na papežev obisk, in to tudi v jezikih manjšin,« opozarja Koršičeva, ki pristavlja, da je bila ceremonija ob odkritju tudi organizacijsko pomanjkljiva, ker ni bilo ozvočenja. »Delovalo je kot pomanjkanje spoštovanja do prisotnih gostov, oblasti in občanov. Papež je namreč v teh jezikih pozdravil množico in petje, ki je spremljalo takratno slovesnost, je donelo iz grl slovenskih, italijanskih in furlanskih pevcev, ki so se naučili pesmi v vseh treh jezikih. To povem iz svoje izkušnje, ker sem bila med pevci in je pozdravno pesem "Tu es Petrus" uglasbil za to priložnost goriški skladatelj prof. Stanko Jericijo, dirigent zbora Lojze Bratuž in zbora Santtgnazio.« Koršičeva meni, da so te pomanjkljivosti in pozabljivost v velikem nasprotju s tem, kar se o Gorici navadno misli in govori. »Tako smo prav te dni brali novico, da je pred kratkim v Luksem-burgu in v Bruslju predaval za Evropsko komisijo duhovnik Alessio Stasi. Posvet "Borders and multiculturality", ki ga je priredil generalni direktorat za prevajalce in ga je ko- Enojezični napis na spominski plošči ordiniral goriški rojak Jan Bednarich, je bil posvečen mejam in večkulturnosti. Stasi je spregovoril o Gorici kot paradigmi oz. vzorcu večkulturnosti. Njegova posega sta v glavnem potekala v angleščini, dopolnjeval pa ju je v italijanščini, slovenščini, furlanščini, nemščini in latinščini. S tem je očaral poslušalce. Sam pravi, da je z veseljem predstavil našo malo domovino tako širokemu občinstvu in priznava, da mu je včasih težko, ker pri nas ne znamo prav ceniti svojega boga- bumbaca stva. Organizmi Evropske unije so izredno pozorni na obmejna področja, kakor je naše, in prav tako na svet mladih. Zdi pa se, da tega ne znamo prav izkoristiti,« utemeljeno ugotavlja Marilka Koršič. Naj k pisanju svetnice le pripišemo, da bi večjo doslednost v tem primeru pričakovali tudi od nadškofije, ki je bila v preteklosti pozorna na Slovence v mestu, kakor priča tudi plošča z dvojezičnim napisom ob vhodu v nadškofijsko palačo. APrimrski ~ dnevnik goriška EZTS, štirje obiski osnova za čezmejno porodnišnico Danes bo v Gorici potekalo prvo izmed štirih srečanj, s katerimi želi goriško zdravstveno podjetje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje postaviti temelje projektu čezmejne porodnišnice. Danes bodo goriški porodniški oddelek, družinsko posvetovalnico in druge teritorialne strukture obiskali predstavniki porodnišnice šempetrske bolnišnice, junija pa bodo v Tržiču in Šempetru potekala še tri podobna srečanja, ki bodo priložnost za izmenjavo informacij in za spoznavanje storitev, ki jih zdravstvene ustanove nudijo mamicam na obeh straneh meje. Čezmejna porodnišnica ostaja zaenkrat pobuda, ki nima finančnega kritja. Zato je aprila goriško zdravstveno podjetje podpisalo sporazum z agencijo Informest, na podlagi katerega se bo le-ta aktivirala za iskanje evropskih sredstev, ki bi goriškemu zdravstvenemu podjetju omogočili pripravo čezmejnih projektov skupaj s šempetr-sko bolnišnico. »Goriško zdravstveno podjetje z zanimanjem gleda na razvojne perspektive čezmejnega zdravstva v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Zaradi tega je tudi ustanovilo delovno skupino, ki bo skupaj z agencijo Informest sledila čezmejnemu načrtovanju na zdravstvenem področju. Če želimo imeti dostop do evropskih sredstev, moramo namreč pripraviti inovativen predlog, ki bi lahko sedanje zdravstvene storitve na čez-mejnem območju obogatil z novostmi, ki so v skladu z evropsko strategijo 2020,« sporočajo z goriškega zdravstvenega podjetja in dodajajo, da je organizacija štirih delovnih srečanj med osebjem obeh porodnišnic, ki so jih poimenovali »Study tour«, prvi konkreten korak v smeri sodelovanja in priprave skupnih projektov v okviru EZTS GO. »Tako bomo razumeli, kako sta organizirana oba porodniška oddelka in katere storitve nudijo v Šempetru,« je pred časom poudaril direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli, ki raje kot o čezmejni porodnišnici govori o projektu čezmejne poti do rojstva, saj bi le-ta vključeval tudi priprave na porod, tečaje za bodoče mamice, strokovno kontrolo pred in po porodu ter obdobje dojenja. Delovno skupino goriškega zdravstvenega podjetja sestavljajo Giu-liana Giorgis, Patricia Petaros, Adriana Monzani, Roberta Gironelli, Meri Marin, Maria Chiara Calligaris, Franco Perazza, Adelchi Scarano in Gianna Visintin. sovodnje - Gradnja strehe nad kotalkarsko ploščo Ker želijo prihraniti na času, preverjajo zanimanje podjetij V pričakovanju na rešitev problema pakta stabilnosti, ki močno ovira delovanje krajevnih uprav v FJK in drugih italijanskih deželah, sovodenjska občina nadaljuje postopek za pokritje kotalkarske plošče društva Vipava na Peči. Prejšnji teden so tehnični uradi objavili obvestilo, s katerim vabijo gradbena podjetja, ki bi rada sodelovala na razpisu, da izrazijo svoj interes za udeležbo. Izklicna cena je 199.897 evrov, po podpisu pogodbe pa bo izvajalec imel 90 dni, da zaključi dela. »Dokler ne bo problem pakta stabilnosti dokončno rešen, se gradbena dela ne bodo mogla začeti. Kljub temu ne moremo čakati križem rok, saj želimo biti v trenutku, ko bodo sredstva uporabna, že pripravljeni na imenovanje izvajalca in odprtje gradbišča,« pravi sovodenjska županja Alenka Flo-renin, ki meni, da bi morali omejitve pakta stabilnosti odpraviti vsaj za majhne občine do 2000 prebivalcev, kot je sovodenjska. Občinska uprava dalje upa, da bo kmalu razpolagala z vsemi informacijami, ki ji bodo omogočile odobritev letošnjega proračuna, saj je poslovanje v t.i. »dvanajstinkah« dokaj težavno. Občine lahko namreč pred odobritvijo proračuna vsak mesec izkoristijo samo dvanajstinko sredstev iz proračuna iz prejšnjega leta, kar dopušča le izvajanje najnujnejših poslov. Kotalkarji še čakajo na streho bumbaca gorica-števerjan - Skupščina Demokratska stranka piše tajniku Epifaniju »Premostiti je treba struje in določiti temeljne vrednote« Premostiti je treba struje, ki so prispevale k današnjemu položaju stranke, in ponovno postaviti v središče želje članov in volivcev. S pravimi sporočili je treba prepričati mlade, naj se ponovno približajo stranki, nato pa se je treba tudi zavzeti za politične bitke, ki so v sozvočju s temi idealnimi sporočili. Te in druge prioritete bodo navedene v dokumentu, ki ga bo skupščina Demokratske stranke iz Gorice in Števerjana naslovila na državnega tajnika Gugliel-ma Epifanija in vodilne organe stranke. Odločitev je skupščina sprejela na zadnjem zasedanju, ki je potekalo v prejšnjih dneh na sedežu Demokratske stranke na Drevoredu DAnnun-zio. Prisotni so analizirali dogajanje v stranki od parlamentarnih volitev in postopka za izvolitev predsednika republike do zmage na deželnih volitvah in nastanka vlade Enrica Lette, s katero je dober del stranke nezadovoljen. Oktobrski kongres, pravi predsednik skupščine goriško-števerjan-skega krožka Oliviero Furlan, bo moral na novo določiti vlogo Demokratske stranke v italijanski levici. »Potrebujemo "novo stranko", ki bo končno znala definirati svoje temeljne vrednote in ideale,« piše Furlan. 18 Torek, 21. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Opera v občinskem gledališču V »Seviljskem brivcu« so nastopili tudi učenci z Vrha in iz Doberdoba Učenci slovenske osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba in vrhovski osnovnošolci so v soboto popoldne v Tržiču uprizorili opero »Seviljski brivec«, ki so jo spoznali in naštudirali v okviru zanimivega projekta »Ragazzi ... all'opera!«. Otroci dveh slovenskih osnovnih šol so med letošnjim letom navdušeno sledili delavnicam, ki jih je vodil Goran Ruzzier, v soboto pa so pred polno dvorano tržiškega gledališča imeli možnost pokazati, česa so se naučili. Pri izvajanju odlomka Rossinijevega dela so jim na pomoč priskočili tudi odrasli pevci različnih narodnosti, med katerimi so bili Janez Kunaver, Goran Ruzzier, Mas-similiano Svab, Mojca Devetak in Dominik Jurca. Na- stopajoči so odlično zapeli, k prepričljivosti predstave pa so pripomogli tudi pisani kostumi. »Vzdušje je bilo res enkratno. Projekt je hvalevreden, saj je znal otrokom približati glasbeno zvrst, ki je dokaj zahtevna,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. Projekt »Ragazzi ... all'opera!«, ki je namenjen nižjim srednjim in osnovnim šolam, je priredila Kriška Operna akademija, ki jo vodi basist Aleksander Švab. Vanj se je vključilo kar 52 osnovnih in dvanajst nižjih srednjih šol, med katerimi je ob vrhovski in doberdobski še veliko slovenskih šol iz tržaške pokrajine. Letos je skupno sodelovalo 4.051 šolarjev, kar je rekordno število in daje pobudniku projekta Švabu veliko zadoščenje. S sobotne predstave Bonaventura nova gorica - Sodni epilog stavke v družbi Elektro Primorska Vrniti morajo nagrado »Terjatev zaposlenih v družbi Elektro Primorska do izplačila nagrade ob zaključku koledarskega leta 2011 ne obstaja,« se glasi razsodba novogoriškega delovnega sodišča, ki so jo na upravi omenjene družbe prejeli včeraj. Še pred tem je isto sodišče že odločilo, da je bila dvomesečna stavka, ki so jo zaposleni na prelomu leta 2011 in 2012 sicer izvajali s prekinitvami, nezakonita. Sodba sicer še ni pravnomočna, če pa bo, bodo prejeto akontacijo v višini 500 evrov delavci morali vrniti. Januarja letos je družba Elektro Primorska na pristojno sodišče vložila predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke, ki jo je od decembra 2011 do februarja 2012 organiziral sindikat podjetja Elektro Primorska. Na novogoriškem oddelku delovnega sodišča v Kopru so razsodili, da je bila stavka sindikata nezakonita. Zoper sodbo se je sindikat pritožil na Višje delovno in socialno sodišče v Kopru, kipa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Februarja je uprava družbe na sodišče vložila tudi tožbo na ugotovitev, ali je družba, upoštevaje veljavni 129. člen Podjetniške kolektivne pogodbe, zavezana zaposlenim izplačati nagrado ob zaključku poslovnega leta. »Izplačilo nagrade po 129. členu Podjetniške kolektivne pogodbe, ki je bila glavna stavkovna zahteva, je obveznost, ki je iztožljiva, v kolikor so pogoji po pogodbi izpolnjeni,« pojasnjujejo v družbi Elektro Primorska. V sodbi, ki so jo v družbi prejeli včeraj, piše, da terjatev zaposlenih v Elektro Primorska do izplačila nagrade ob zaključku koledarskega leta 2011 ne obstaja. Sodba še ni pravnomočna. Sindikat in uprava družbe sta se ob lanskoletnem dogovoru o zaključku stavke pogodila, da se vsem zaposlenim, razen upravi in direktorjem sektorjev, izplača znesek 500 evrov bruto, morebitni preostali znesek pa po pravnomočni sodni odločbi. V kolikor bi sodišče odločilo, da zaposlenim nagrada ob zaključku leta ne pripada, pa bi morali zaposleni izplačanih 500 evrov bruto vrniti družbi, je pisalo v dogovoru. Tisti, ki so dogovor torej podpisali, kot so nam na Elektro Primorska pojasnili včeraj, gre za večino, bodo torej sedaj izplačani znesek morali vrniti. Za izplačilo omenjenega zneska so na upravi namenili skupno 280.000 evrov. Zaradi stavke je družba Elektro Primorska zabeležila okoli 200.000 evrov neposredne škode. Sindikat je s stavko začel 27. decembra 2011, zaključil pa jo je 21. februarja 2012. Povod zanjo je bilo nameravano manjše izplačilo praznične nagrade, kot je predvidena v Podjetniški kolektivni pogodbi oziroma različno tolmačenje omenjenega člena pogodbe. Katja Munih nova gorica - Prometna varnost Za petino vse nesreč na cestah je kriva prevelika hitrost vožnje »Uh, kako močno to zabije!« »Kaj?! Tole je pa hudo!!« Takole so presenečeni komentirali preizkus na »zaletavčku« tisti po-gumneži med srednješolci, ki so se včeraj udeležili preventivne policijske akcije na no-vogoriškem Bevkovem trgu. Zaletavček je naprava, ki simulira trk, tisti, ki jo preizkusi, lahko na lastni koži oziroma vratu preizkusi, kako močne sile tedaj delujejo na voznika in sopotnike. Mladeničem, ki so se včeraj preizkusili na njem, so glave ob trku kar pošteno opletale, pa so izkusili silo, ki nastane pri trku ob vožnji pri komaj 15 kilometrih na uro. Za okrog dvajset odstotkov prometnih nesreč, ki se pripetijo na območju novogoriške policijske uprave, je kriva prav vožnja z neprilagojeno hitrostjo, tedaj na udeležence delujejo mnogo večje sile. Posledice takšnih prometnih nesreč so običajno težje kot pri drugih vzrokih. V lanskem letu je za posledicami vseh prometnih nezgod na območju policijske uprave Nova Gorica umrlo dvanajst oseb, pri petih primerih je bil vzrok nesreče ravno neprilagojena hitrost. »Za posledicami prometnih nesreč s primarnim vzrokom hitrosti pa sta letos na tem območju umrli dve osebi,« je poudaril direktor policijske uprave, Alojzij Mohar, in dodal: »V letošnjem le- tu je telesno bistveno manj poškodovanih kot lani. Število ekstremnih kršitev zaradi neprilagojene hitrosti je v upadu.« Na policiji veliko dajo na preventivo predvsem pri mladih; redno so prisotni v osnovnih šolah ter na nekaterih srednjih šolah. »Prav bi bilo, da bi na vseh srednjih šolah imeli poseben program ali učno uro, kjer bi obravnavali to temo. Šele s prenašanjem tega znanja, bomo lahko dosegli ciljno število 0, kar se tiče prometnih nesreč. Sicer bomo zgolj stopali na mestu,« je prepričan Mohar. Kljub ekonomski krizi, ki je zdesetkala marsikateri družinski proračun, na policiji ne opažajo, da bi vozniki manj vlagali v varnost in tehnično izpravnost svojih jeklenih konjičkov. Ker je na novogoriških cestah tudi veliko italijanskih voznikov, smo direktorja vprašali še, ali so ti pogosto udeleženci nesreč in ali izstopajo, kar zadeva varnostno problematiko. »Italijanskih voznikov je na naših cestah relativno veliko glede na to, da obiskujejo tukajšnje igralnice in trgovske centre. Večjih odstopanj v primerjavi z našimi vozniki ni. Je pa res, da so se v začetku zapletali predvsem v krožnih križiščih, saj jih pri njih niso imeli veliko, a mislim, da se tudi pri njih stanje sedaj popravlja,« je povedal direktor. (km), Pogumnež na »zaletavčku foto km. ajdovščina Astronavtka bo poletela s Pipistrelom V okviru osemdnevnega obiska v Sloveniji se bo astronavtka Sunita Williams danes mudila tudi na obisku v ajdovskem podjetju Pipistrel, kjer bo, kot je predvideno, preizkusila tudi nekatere modele njihovih letal. Sedeminštiridesetletna astronavtka Nase in mornariška častnica Sunita Lyn Williams, ki ima po očetu Deepaku Pandyu indijske, po materi Bonnie Zalokar pa slovenske korenine, je v Sloveniji tretjič. Slovencem se je še posebej priljubila, ko je na enega od poletov v vesolje s seboj vzela tudi kranjsko klobaso. V okviru tokratnega obiska je Wil-liamsova znova obiskala Bled in tudi Le-še, kjer je bila rojena njena prababica Marija Bohinjec, iz rok predsednika države Boruta Pahorja pa je prejela medaljo za zasluge. Seveda ni naključje, da bo Nasina astronavtka indijsko-sloven-skega rodu danes obiskala ajdovsko podjetje. Pipistrel je namreč v Nasinem raziskovalnem centru v bližini San Francisca leta 2011 prejel eno izmed najbolj prestižnih nagrad v letalstvu Green Flight Challenge in naziv proizvajalca najbolj varčnih letal na svetu. (km) miren - Odprli kotlovnico daljinskega ogrevanja Ogrevajo se na lesno biomaso Priključene so vse javne stavbe v občini - Uporabniki bodo na ta račun prihranili med 15 in 20 odstotki energije Slovesno odprtje foto golea V Mirnu so včeraj slovesno odprli kotlovnico daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). »DOLB Miren je zagotovo primer dobre prakse na Primorskem, saj je med prvimi realiziranimi projekti na tem območju,« je poudaril Rajko Leban, direktor Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA). Sicer pa občina Miren-Kostanjevica zadnja leta aktivno deluje na področju energetsko učinkovitega ravnanja in uvajanja obnovljivih virov energije. Poleg kotlovnice je bil v Mirnu zgrajen še vročevod. Sistem je bil od lanskega novembra do letošnjega aprila preizkusno že v uporabi. Prvo kurilno sezono je uspešno prestal. Z novo pridobitvijo so se celotno kurilno sezono grele vse javne stavbe v ob- čini, na ta račun bodo uporabniki prihranili med 15 in 20 odstotki energije. V sodelovanju z agencijo GOLEA je občina leta 2008 med prvimi v Goriški regiji izdelala lokalni energetski koncept, leto kasneje pa začela z aktivnostmi za DOLB Miren. Na javni razpis za oddajo koncesije izvedbe DOLB se je uspešno prijavilo podjetje Top les energija iz Tolmina z izvajalcem del Eko les energetika iz Tolmina; podjetje je izvedlo investicijo in sedaj preko pogodbe dobavlja toploto odjemalcem. Vrednost celotne investicije znaša 678.210 evrov. »Koncesionar je z uspešno prijavo na razpis DOLB 3 pridobil 50 odstotkov nepovratnih sredstev v višini 339.105, dru- go polovico pa je zagotovil koncesionar s pomočjo kreditnih sredstev. Zgradila se je nova kotlovnica s skladiščem za sekance biomase, v katero so vgradili dva kotla in toplovodno omrežje do odjemalcev s toplotnimi postajami. Na sistem DOLB Miren so priključeni osnovna šola, vrtec, občinska stavba, stavba krajevne skupnosti in podjetja Afit, Intra Lighting ... Njihov strošek ogrevanja je sedaj nižji od prejšnjega, ko so se ogrevali na kurilno olje ali plin. Pri investiciji sami niso plačali niti enega evra. Poleg tega je ozračje manj obremenjeno z emisijami za vse prebivalce kraja, saj je fosilna goriva nadomestil obnovljiv vir energije,« poudarja direktor Raj-ko Leban. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 21. maja 2013 19 gorica - Šolsko leto je zaključeno, pripravlja se že novo Slovik ima letos dve diplomantki Maj je mesec, ko se marsikatera popoldanska in večerna dejavnost, namenjena dijakom in študentom, počasi že izteka; vse bližji je namreč čas zaključnih preverjanj znanja, mature in izpitov. Tako je tudi Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) s sedežem v Gorici uradno sklenil letošnje šolsko leto. Na zaključni prireditvi, ki je v četrtek minulega tedna potekala v Tumovi dvorani goriškega KB centra, je znanstvena direktorica Matejka Grgič najprej povzela delovanje konzorcija in nato predala besedo študentom, ki so zaključili triletni študij na Multidisciplinarnem programu. Letos ima namreč Slovik dve diplomantki - to sta Erika Ferluga in Nina Race. Ena izmed obveznosti Sloviko-vih študentov je priprava zaključnega dela s predstavitvijo, ki je potekala ob četrtkovi prireditvi. Erika Ferluga je izdelala poročilo o skupni kmetijski politiki Evropske unije, o t.i. »greeningu«, ki predstavlja paket evropskih ukrepov na kmetijskem področju. Nina Race pa je predstavila poročilo na temo vivisekcije in torej o testiranju na živalih, predvsem v far-makologiji in kozmetiki. Gre za prakso, ki jo evropska zakonodaja dovoljuje, zato je skupina združenj, znanstvenikov in državljanov ustanovila evropsko državljansko pobudo, imenovano Stop vivisection. Cilj omenjene iniciative je odprava testiranja na živalih in razvoj alternativnih znanstvenih raziskav, ki ščitijo zdravje ljudi in obravnavajo živali kot čuteča bitja. Matejka Grgič je nato izročila dijakom, študentom in udeležencem programa Nastopanje v javnosti potrdila o obiskovanju in predstavila novosti v programih, ki jih načrtujejo za prihodnje šolsko leto. Razpis za program Ekstra, ki je namenjen dijakom, in za Multidi-sciplinarni program, ki ga na Sloviku organizirajo za študente, bo objavljen do 15. junija; zbiranje prijav in vpisovanje bo potekalo do srede septembra. Posebej je pohvalila tudi študente, ki aktivno sodelujejo s Slovikom: nekateri opravljajo znotraj konzorcija delovno prakso, drugi priskočijo na pomoč ob posameznih dogodkih, tretji pa so aktivno vključeni v dejavnosti Slovika čez celo leto - letos so to bile Mateja Clarici, Francesca Ian-cig in Aleksandra Velise. Pred zaključkom je besedo prevzel še predsednik Slovika, Boris Peric, ki je najprej čestital diplomantkama ter nato zaželel dijakom in študentom uspešen nadaljnji študij oz. uspešno delovno pot v upanju, da se oktobra spet srečajo ob začetku novega šolskega leta. (mc) znanost - Iznajdljivi člani skupine HaSGO Iz pokvarjenega trdega diska nastal občutljiv seizmometer t. Goriška mladina ubira tudi poti, ki uhajajo običajnim okvirom t.i manjšinskega udejstvovanja in so zato vredne posebne pozornosti. V soboto minulega tedna je na Bevkovem trgu v Novi Gorici potekal Festival znanosti, katerega cilj je približati znanost ljudem, zlasti mladim. Organizirala ga je e-hiša, nanj pa so povabili tudi skupino HackerSpace GO (HaSGO), ki deluje v sklopu štandreškega društva Oton Župančič. Sončni dan je privabil kar nekaj radovednih obiskovalcev na novogoriški trg, kjer so si lahko ogledali najrazličnejše eksperimente in zanimivosti (več informacij o poteku festivala je na voljo na naslovu http://festivalznanosti.si). Goriška skupina je tam predstavila projekt, ki je rezultat enega meseca skupnega dela: doma izdelani seizmometer. To je naprava, ki meri premike zemlje oz. potrese. Uresničili so ga iz pokvarjenega trdega diska, ki so ga predelali in povezali na računalnik tako, da je na ekranu prikazoval premike in vibracije v realnem času. Trdi disk je na takšen način dobil novo življenje, skupina pa precej občutljiv seiz-mometer, ki ga bodo dodali meteorološki postaji; le-ta še nastaja, postavljena pa bo na štandreškem sedežu. HackerSpace GO sestavljajo ljubitelji elektronike, informatike, robotike in tehnologije nasploh, ki se lotevajo izdelave najrazličnejših naprav. Nastala je pred približno enim letom, ko so Aljaž Srebrnič, Simone Cumar, Riccardo Lul-li in Martino Bresciani prvič predstavili »projekt HaSGO« v prostorih društva Župančič v Štandrežu. Prvotna sestava se je v teku časa spremenila; skupino danes sestavlja šest članov, in sicer Alessandro Cicuta, Simone Cumar, Philip Müller, Arturo Sandrigo, Aljaž Srebrnič in Riccar-do Zamolo. Vrata so vedno odprta za nove člane, ki jim je tehnologija pri srcu in jih privlačujejo (tehnološki) izzivi. Kdor želi izvedeti več o projektih, ki jih HaSGO uresničuje, naj obišče spletno stran http://hasgo.org ali naj se zgla-si na srečanjih skupine v Ulici Montello 9 v Štandrežu vsako soboto in nedeljo od 15.30 do večera. Seizmometer (zgoraj) in goriški udeleženci na novogoriškem festivalu fotoa.s. Gospodarski utrip v FJK Na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici bodo danes ob 11. uri predsednik vi-demske Trgovinske zbornice in hkrati deželne zveze Unioncamere Giovanni Da Pozzo ter predsedniki ostalih treh pokrajinskih trgovinskih zbornic Antonio Paoletti (Trst), Giovanni Pavan (Porde-non) in Emilio Sgarlata predstavili izsledke najnovejše raziskave o gospodarski konjunkturi v deželi FJK; izdelali so jo v sodelovanju s podjetjem Questlab. Podatki se bodo nanašali na prvo letošnje trimesečje, govor pa bo tudi o predvidevanjih za trimesečje, ki je v teku. Pogovori, ki so jih opravili s podjetniki iz štirih pokrajin, so zadevali investicije na vinogradniškem, obrtnem, gradbenem, trgovskem in gostinskem področju. Grošelj in velikani Himalaje »Velikani Himalaje« je naslov razstave in srečanja, ki bo nocoj ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in ki ga bo vodil alpinist Peter Podgornik. Protagonist večera bo Viki Grošelj, alpinist, gorski vodnik in reševalec ter športni pedagog, ki se je povzpel na enajst himalajskih osemtisočakov. Praznik spet ob koncu tedna Zaradi nenaklonjenega vremena je v nedeljo odpadel nastop štandreških osnovnošolcev na Prazniku špargljev v organizaciji prosvetnega društva Štandrež. Praznično dogajanje v župnijskem parku med lipami se bo nadaljevalo v soboto ob 20.30 s plesom, nedeljski program pa bo od 19. ure dalje postregel z nagrajevanjem udeležencev ex-tempora, z nastopoma domačega otroškega cerkvenega pevskega zbora in moškega zbora Štmaver ter s plesom. Deželni upraviteljici v Selcah Deželna odbornica Sara Vito in predsednica deželne vlade Debora Serracc-hiani se bosta danes ob 18.30 na prireditvenem prizorišču v Selcah srečali s somišljeniki; skupaj bodo nazdravili začetku novega obdobja v upravi dežele. Srečanje je odprto vsem. V kinu in hkrati Cannesu Z današnjim dnem bodo tudi v goriškem in tržiškem Kinemaxu vrteli film »La grande bellezza« režiserja Paola Sor-rentina, ki je tudi edini italijanski film v tekmovalni sekciji 66. festivala v Cannesu. V igralskem ansamblu je tudi Go-ričanka Anita Kravos. Koncert na Kostanjevici V frančiškanskem samostanu na Kostanjevici bo drevi ob 20. uri koncert iz ciklusa Glasba z vrtov sv. Frančiška, na katerem bodo nastopili Maja Fleishman na violini, Luka Dukarič na violi, Sanja Repše na violončelu, Damir Ra-siewitz na kontrabasu in Miha Štokelj na klavirju. (km) jamlje - Planinsko orientacijski pohod Zamudniki najhitrejši Priložnost za stik z okolico, za spoznavanje ledinskih imen, rastlinja in poljščin ter že zaraslih stez Med nedeljskim pohodom foto tp. Število ekip je bilo sicer pičlo, a dvajset udeleženk in udeležencev je v nedeljo zjutraj vseeno uživalo in se marsičesa naučilo na planinsko orientacijskem pohodu (POP), ki ga je priredilo društvo Kremenjak v Jam-ljah. Po takšnih preizkušnjah zlepa ne pozabiš opravljenih nalog s tehnično, izobraževalno ali praktično vsebino. Ker je bila »kulturna vsebina« letos posvečena Tolminskemu puntu, se prav gotovo ne bo nihče od tekmovalcev več zmotil pri razlikovanju med Ivanom in Alojzom Gradnikom. Prav tako ne bo poleg zimzelena pozabil omeniti tudi petelinjega peresa in marsičesa drugega. Sicer pa bo odslej tudi vedel povedati, kdaj je v Jamljah na Kržadi nastal največji in najbolj opazen napis, ki je po vojni izražal, kateri državi želi pripadati primorsko prebivalstvo. Vreme ni kazalo najbolje. Temni oblaki so prekrivali nebo od sežanskega konca daleč v Furlanijo, a start vseh moštev je potekal brez padavin, saj je pihal vzhodnik, kot je s plapolanjem kazala rdeča zastava na mlaju pred društvenim sedežem. Čim je po treh urah plapolanje najprej uplahnilo, nato pa se usmerilo proti jugu, se je usulo, a vsi po-hodniki so bili že na suhem. Postregli so jim s testeninami in dočakali so razglasitev izidov. Učinkovitost izračunavanja rezultatov enaindvajsetih predvidenih nalog ni pod vprašajem, če je ekip pač pet: Zamudniki, Partija, Merjasci, Kriza in Srake. To je tudi zmagovalni vrstni red, ki sicer bralcu ničesar ne pove, kdo so tisti, ki so dosegli 150 ali 105 točk. Ne gre za športne zvezde, temveč za ljubitelje narave, opazovalce okolja, vodnih zbiralnikov za divjad in lovskih prež, za reševalce neobičajnih nalog ... Po že davno opuščenem kmetijstvu in gozdarstvu so planinsko orientacijski pohodi način, da mladi ohranjajo stik z bližnjo okolico svojih vasi, poimenovanjem ledinskih imen, spoznavanjem rastlinja in poljščin ter že zaraslih stez, sicer se zna pripetiti, da bodo občasni izletniki vedeli več kot domačini. Prostor si pač usvaja tisti, ki ga uporablja. Takšni so na primer tudi lovci in jameljski so v tem vešči: v dneh med trasiranjem POP-a smo opazili, da so uplenili dva divja prašiča. Paziti je bilo potrebno, da bi trasiranje ne sovpadalo z lovom. (ar) 20 Torek, 21. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Kulturnem domu Komedija Špas Teatra pošteno obračunala s slovensko »musko« Goriški Kulturni dom bo jutri ob 20.30 ponudil glasbeno komedijo »Slovenska muska od A do Ž« v režiji Lada Bazovičarja in v produkciji Špas Teatra iz Mengša; v glavnih vlogah nastopajo Lado Bizovičar, Gašper Konec in Miha Debevec. Slovenci nimamo Leksikona slovenske glasbe in ta manko je zapolnil priznani komik Lado Bizovičar ob pomoči soavtorjev, Jureta Karasa in Gašperja Konca. Toda skozi nabor slovenskih glasbenih ustvarjalcev se ni sprehodil v literarni ali modernejši elektronski obliki, dela se je raje lotil z druge plati, s komedijo, parodijo o slovenski glasbeni sceni. Bizovičar v uri in pol dolgi predstavi s pripovedovanjem in petjem »obračuna« z glasbeniki od A do Ž: od Avsenikov do Žagarjeve, od popa do rocka, od navijaških na-pevov do himne. »Če radi poslušate slovensko glasbo, vam bo predstava všeč, če slovenske glasbe ne marate, vam bo ta predstava izredno všeč,« pravi Bizovičar; za informacije in rezervacije je na voljo naslov mkapusin@siol.net. gorica - Deanna Blundetto razstavlja Likovno sporočilo se rojeva v bogatem notranjem svetu Razstava v kavarni foto vip Še samo nekaj dni bo v prostorih kavarne HiC pri pevmskem mostu na ogled razstava goriške slikarke Deanne Blundetto. Gostje lokala imajo tako priložnost, da si ob skodelici kave napasejo oči na delih likovni-ce, ki ima za sabo številne samostojne in skupinske razstave. Razstavljala je namreč že po Italiji, pa tudi v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Španiji in na Holandskem; naj še omenimo, da njena dela krasijo nekatere goriške cerkve (na primer kapelo v kompleksu goriških ur-šulink in cerkev sv. Jožefa v Stražcah) in da je bila za likovne dosežke nagrajena v kraju Castrocaro Terme, Codroipu, Trstu, Sanre-mu, Firencah, Nici itd. Likovnico je ob odprtju razstave predstavila Serenella Ferrari, članica novonasta- lega kulturnega združenja Amici dellArte Felice, ki deluje ravno v okviru omenjene kavarne. Umetniško sporočilo Deanne Blundetto se rojeva iz bogatega notranjega sveta in iz iskanja občutkov izven realnosti, je povedala in slike razdelila v štiri glavne sklope: prvi sklop je namenjen živemu bitju, ki ga razčleni v raznih oblikah vznemirjenosti; drugi sklop sestavljajo krajinski motivi z mojstrsko upodobljenimi meglicami; v tretjem sklopu prihaja do izraza življenje v nočnih barih in zabaviščih, zadnji sklop pa navdihuje verska tematika. Naj le še dodamo, da je na eni izmed slik prepoznaven motiv iz zgornjega Posočja, k sliki so zato pritrdili list z verzi Gregorčičeve »Soči« (v slovenščini in italijanščini). (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. M Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: 30. maja, ob 20.30 »Moja nit je rdeča«, nastopa Eva Š. Maurer; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v sredo, 22. maja, predpremiera, v četrtek, 23. maja, premiera ter v petek, 24., in v soboto, 25. maja, komedija o drami (skoraj tragediji) »Gozd« (Aleksander Nikolajevič Ostrovski); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Il grande Gatsby«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »La grande bellezza«. Dvorana 3: 17.30 »Viaggio sola«; 20.45 »Confessions« (prepovedan mladim pod 14 letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.40 »Il grande Gatsby«. Dvorana 2: 17.20 - 21.00 »La grande bellezza«. Dvorana 3: 18.10 - 21.30 »Il grande Gatsby« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Iron Man 3«; 19.50 - 22.15 »Fast & Furious 6«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »La citta ideale«. M Koncerti SNOVANJA 2013: v petek, 24. maja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici koncert liturgične glasbe iz staroslo-vanske, glagolitske in pravoslavne tradicije z naslovom »Dediščina Sv. Cirila in Metoda ob 1150. obletnici njunega prihoda v srednjo Evropo«. Nastopajo mešani zbor in komorne skupine Arsatelier, sopran Alessandra Schettino, mezzosopran Margarita Swarczewskaja, organist Mirko Bu-tkovič, dirigira Mirko Ferlan. KONCERT »VOLIAMO LA PACE - HOČEMO MIR« bo v četrtek, 23. maja, v kleti rubijskega gradu na Gornjem Vrhu 40. Gosta bosta goriška pevka Gabriella Gabrielli (Zuf de Žur) in priznani slovenski kantavtor Vlado Kre-slin. Spremljal jih bo trio Diego To-desco (kitara), Maurizio Veraldi (klaviature) in Sašo Debelec (kontrabas). Zaradi omejenega števila mest organizatorji priporočajo zainteresiranim rezervacijo vstopnic, oz. vabil; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). 9 Šolske vesti POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja; informacije po tel. 040-635626. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, po-hodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481533495 do zasedbe mest. KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Zavrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dijaskidom.it), do zasedbe raz-položjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Miramaru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 3355952551 (Damijana). POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 3. in 7. junijem Pripravo na malo maturo za tretješolce; med 10. in 21. junijem Poletne izzive za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem Zeleni teden za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka Šola za šalo za osnovnošolce in Srednja na štartu za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj Vstop v srednjo šolo, za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 3403423087. SPDG vabi na tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 9. junija, v Koprivni pri Železni kapli na Koroškem v priredbi SPD Celovec. Napovedana sta dva pohoda (daljši in krajši) ter kulturna prireditev in družabnost. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Prijave na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro. Kot rezervacija velja vplačilo prispevka za prevoz. SPDG prireja v nedeljo, 26. maja, kolesarski izlet po goriškem Krasu. Predstavitev izleta bo v četrtek, 23. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Zbirališče ob 8.15 v nedeljo, 26. maja, v Doberdobu na parkirišču za občino, start ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), obvezna čelada, zaželjena prijava udeležencev. SPDG organizira v nedeljo, 26. maja, planinski izlet na Rovtarsko hribovje (nezahtevno, pribl. 6 ur hoje). Startali bodo na Medvedjem Brdu (785 m), povzpeli se bodo na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m) od tu nadaljevali pot do Rovt ter zaključili pohod na kmetiji Šinkovec na Medvedjem Brdu. Zbirališče pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. fî Razstave V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v sredo, 22. maja, ob 18. uri odprtje samostojne razstave unikatne keramike Ivana Skubina iz Brega pri Golem Brdu; na ogled bo do 16. junija. V VILI DE FINETTICORONA v Marianu prirejajo v sklopu projekta IncontrAr-ti odprtje razstave M. Grazie Persolja z naslovom »Il cassetto delle muse« v sredo, 22. maja, ob 18.30; na ogled bo do 8. junija. Obvestila INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Brestovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne). GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi člane in kulturne sodelavce na redni občni zbor, letos nevolilnega značaja, ki bo potekal v torek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. IS Prireditve AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, ritmičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ prirejata v petek, 24. maja, ob 20. uri na sedežu društva Tržič v Ul. Valentinis 84 v Tržiču predavanje Branke Sulčič z naslovom »Spoznavajmo naša gradišča«. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom »Kriza politike ali družbe?« bo danes, 21. maja, ob 18. uri v čitalnici knjižnice D. Feigla v goriškem KBcentru (Verdijev korzo 51, 1. nadstropje). Sodelovali bodo Mara Čer-nic, Igor Kocijančič in David Peterin. SPDG vabi člane na srečanje z Vikijem Grošljem, ki bo danes, 21. maja, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Srečanje bo vodil alpinist Peter Podgornik. KULTURNO ZDRUŽENJE FORUM PER GORIZIA prireja javno srečanje na temo šolstva z naslovom »Scuola bene comune? Contributi privati e qualità nella scuola dell'autonomia« v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici v sredo, 22. maja, ob 17.30. Govorili bodo Stefano Cosolo, združenja Essere Cittadini, Alessan-dro Famos, združenja ANFN, občinski odbornik Giuseppe Cingolani, profesorja Alessio Sokol in Leonardo Milocco in Laura Fasiolo. ŠPORTNO ZDRUŽENJE MLADOST sklicuje izredno srečanje s člani, z igralci, odborniki, domačini in ljubitelji nogometa v sredo, 22. maja, ob 20. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu na temo izboljšanja delovanja društva in o načrtih prenovitvenih del ob igrišču. Na srečanju organizatorji pričakujejo vse domačine, ki jim je pri srcu vaško nogometno društvo. VEČER MLADIH GORIŠKIH AVTORJEV »TA FRIŠNI« bo potekal v četrtek, 23. maja, ob 20.30 v čitalnici Babel v centru Mostovna v Solkanu. Brali bodo Mojca Madon, Primož Mar-kočič, Jure Mavrič, Mojca Perkon Ko-fol in Dominik Vodopivec; informacije na citalnicababel@mostovna.com, www.mostovna.com, www.facebo-ok.com/citalnica.babel. AŠKD KREMENJAK vabi na zaključno prireditev v petek, 24. maja, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo harmonikaši in plesna skupina, mažoretke iz Doberdoba in otroški zbor vrtca in osnovne šole iz Sovodenj. SKRD JADRO in društvo Ali sul mondo nuovo vabita na predavanje Paola Pasqualinija z naslovom »Neznani leteči predmeti v zgodovini« v soboto, 25. maja, ob 18. uri na sedežu društva ACLI v Ronkah, ul. S. Lorenzo 3. 0 Mali oglasi V ULICI ROCCA V GORICI v mirni lokaciji blizu centra oddamo v najem trem študentkam/om klimatizirano stanovanje v prvem nadstropju manjšega bloka; popolnoma opremljeno, kuhinja, večji dnevni prostor, spalnica, soba, kopalnica, pokrita terasa, kletni prostor in parkirno mesto na privatnem dvorišču. Ugodna cena po dogovoru; tel. 339-7806548 ali 00386-31411697. V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Marisa Calca-gno por. Godino, blagoslov v splošni bolnišnici, sledila bo upepelitev; 10.00, Maria Bergamasco por. Bressan iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu, sledila bo upepelitev. DANES V FARI: 14.15, Lidia Pecorari vd. Mauri (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.30, Antonia Frandoli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Vittorio Vi-sintin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 11.00, Giu-liano Tartaro (iz Trsta) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. DANES V KRMINU: 15.30, Antonietta Beltramello (sestra Gianna) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču. / KULTURA Torek, 21. maja 2013 2 1 slovenska sodobna ustvarjalnost - Nekonvencionalna ženska prisotnost Maruša Krese: ob slovesu presenetljiv romaneskni prvenec Da me je strah ? Pred tem romanom, uvrščenim v izbor za kresnika, je bila najbolj odmevna zbirka 30 zgodb Vsi moji božiči Nisem je poznala. Pa bi jo morala. Pravzaprav bi glas o njeni svojstveni uporniški drži, oprti na žensko odločni krhkosti, moral seči do nas. Preko meje. Do zamejstva. Maruša Krese je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja izstopala v intelektualno-literarnih krogih v Ljubljani. Na drugi strani tedanje železne zavese, v »svobodnem svetu«, smo bili okupirani s študentskimi okupacijami in protesti. Zrli smo proti zahodu, naš bližnji vzhod je bil za našim horizontom. In potem se je Maruša Krese iz Ljubljane podala na »pravi«, razviti zahod, v London, ZDA in se za dolgo obdobje zasidrala v Berlinu. V nemškem svetu, ki je bil nam, Slovencem v Italiji, spet daleč. In tako jo odkrivam šele zadnja leta, ko je literarno ponovno začela nastopati v slovenskem svetu. Točneje, ko ji je založništvo v Sloveniji namenilo nekaj pozornosti. To obdobje večjega upoštevanje Marušininega ustvarjanja doma se je začelo leta 2006 z izdajo nadvse zanimive zbirke kratke proze Vsi moji božiči (Mladinska knjiga), za katero je prejela nagrado fabula. Zaključilo pa se je lani z njenim prvim presenetljivim romanom Da me je strah? (Goga), ki je prišel v letošnji ožji izbor (10 knjig) za kresnika. Kmalu nato pa se je sklenilo tudi njeno življenje. Ob njeni vrnitvi v rodno Ljubljano iz Berlina, ki je bil dolgo njena nova domovina, se je ponovno znašla v središču splošne pozornosti. K temu je seveda odločno pripomogel izid njenega romanesknega prvenca, ki je istočasno njeno 12. literarno delo. Pozornost je dodatno podkrepila tudi vsebina romana. Da me je strah? je namreč avtoričina zgodba in njenih staršev o partizanstvu. Z vidika udeležencev aktivnega upora proti okupatorju. Brez poveličevanja, saj Maruša Krese, »partizanski otrok«, ki je v otroških letih zatrjevala, da bo tudi sama partizanka, pripoveduje v prvi osebi. S človeškega, osebnega vidika. V tri-glasnem romanu pripovedujejo svojo zgodbo on (oče), ona (mati) in njun otrok (Maruša). Pripoved, z materinim glasom, se začne leta 1941 in z njenimi, besedami mlade partizanke, ki že tri dni čepi v snegu: Da me je strah?, te besede je Maruša Krese zapisala v naslov. Nje - mame ni bilo strah oziroma ga je premagovala. Kot je to počel njun otrok, ki se je tudi stalno (sa-mo)izpraševal o pomenu doživetega. Romaneskna pripoved se zaključi s skupinsko, družinsko sliko na ladji leta 2012, po sledeh nikoli uresničene sanje o iskanju očetovega očeta, ki je še pred drugo svetovno vojno odšel v Latinsko Ameriko. Tako se njegova (očetova) prisotnost, ki je bolj zastrta od njene (mamine), zariše ob koncu te zgodbe, v katero so ob avtorici vstopili že tudi njena vnuka in drugi družinski člani. Vendar pa smeri skupne plovbe ne določa premišljen načrt v novo, temveč prej odmik od znanega, vsega, kar se je dogodilo in se ponavlja. »Z ladjo plujemo stran od tistega za-dušljivega, od tistega mračnega, polnega kosti in maščevanja. Zagovarjanja. Opravičevanja.« (str. 185) Vmes se izteče druga svetovna vojna, ki jo on in ona previhrata v vrstah upornikov, končnih zmagovalcev. Potem nastopi kompleksno in težko povojno obdobje, ki ga zakonca preživljata skupaj, vendar drugače. On sledi dolžnosti in se ji uklanja, ona zasleduje in uresniči sanje, on ostane v politiki, ona do-študira in gre v stroko. In vmes se že začne viti hčerkina zgodba z njenimi Maruša Krese in naslovnica njenega romana Da me je strah? prvimi zapažanji in doživetji. Drugi časovni sklop, zaznamovan z letnico 1952, se začenja s tridnevnimi počitnicami matere in hčerke v termah. »Kar zajokala bi. Tri dni sami, brez drugih.« (str. 124) In sledi obdobje, v katerem nikakor ne zavlada mir. Naslednji preskok ni samo časovni. Pisalo se je leto 1968, ko je bila Maruša stara nekaj nad 20 let - rodila se je leta 1947 - in bila lačna novega, nepoznanega. Prišla so leta njenega nomadstva, pa tudi poroke z obetavnim (in sedaj zelo uveljavljenim) pesnikom, očetu so prinesla nova odlikovanja in odrivanje od centrov oblasti, zgodi se Titova smrt, pa tudi očetova, v nekdaj skupni državi izbruhne vojna, obe hčeri, ob Maruši še mlajša Meta, gresta kot prostovoljki v Sarajevo, kar mati sprejme, čeprav morda ne razume povsem, potem se odvija še družinsko življenje ... In smo prišli že do leta 2012, ki je ob plovbi stran od neljubega ponavljajočega se znanega prineslo tudi vrnitev v Slovenijo in na začetku novega leta slovo od življenja. S tem se je sprožil tudi plaz spominov. Med posebej občutenimi je poklon Borisa A. Novaka, objavljen v ljubljanskem Delu 22. januarja 2013, ki se tako začenja: »V neskončni sivini, ki je kot svinčena kislina razjedala duše v Ljubljani šest- desetih let, je le nekaj postav izžarevalo svetlobo in žive barve. Med temi redkimi mavričnimi puntarji je Maruša Krese (takrat oborožena tudi z magičnim priimkom Šalamun) zavzemala prav posebno mesto: bila je vihravo lepa, očarljiva in krhka, v svoji krhkosti pa nenavadno vitalna in močna - kot bi lebdela nad tlemi!« Njeno življenje pa je nazorneje prikazano v drobni, vendar z vsebino nabiti knjižici Vsi moji božiči. »Vsi moji božiči, vse moje življenje« je Maruša Krese naslovila svoj predgovor 30 božičnim zgodbam, v katerih je zaobjet njen življenjski krog. V zanimivi knjigi, ki je izšla leta 2006 in ki jo bo- gatijo fotografije sestre Mete, Maruša zelo odkrito pripoveduje svojo žensko zgodbo. Poklicno, zasebno. V njem nastopa kot radoveden otrok, ki odkriva »prepovedani« praznik, kot študentka v Ljubljani, kot mladoporočenka, kot mati na študiju ali delu v ZDA, Londonu in predvsem v Berlinu, kot humanitarna prostovoljka v Sarajevu (za to dejavnost je prejela nemško odlikovanje) . Njene zgodbe niso slavospev božiču, so utrinki iz življenja zelo svojstvene in pogumne ženske, so drobceni, a dragoceni zapisi premalo poznane slovenske sodobne avtorice. O ustvarjalnem in humanitarnem delu Maruše Krese bi mogli in morali še marsikaj zapisati. Za njeno proti-nacionalistično pisanje je bila med drugim uvrščena na prvi seznam 100 najvplivnejših Evropejk. Izražala se je najprej in veliko v pesmih, veliko je pisala in delala za radio, o njeni uspešni prozi pa piše tudi ta zapis. In še njeno delo v humanitarne namene, za katerega je bila nagrajena in ki se oglaša tudi v njenih spisih. Na (ne)ži-vljenjske razmere, v katerih ljudje živijo v raznih državah, je opozarjala v raznih medijih. Svoje poglede in doživetja je prelila tudi v literarne utrinke: leta 2008 so bili njeni spisi, opremljeni s fotografijami sestre Mete pod naslovom Naenkrat se je znočilo, na ogled v ljubljanskem Cankarjevem domu. Takrat sem si jih ogledala. Bilo je nekonvencionalno, neposredno, učinkovito. Tako kot vse, kar je ustvarila Maruša Krese. Breda Pahor slovensko stalno gledališče - Jutri prva iz niza sedmih uprizoritev v Trstu Peter Handke: Še vedno vihar Desno prizor iz predstave Še vedno vihar; spodaj prof. Marta Verginella in prof. Fabjan Hafner, protagonista srečanja pred jutrišnjo uprizoritvijo v Trstu Pred jutrišnjo predstavo srečanje z Marto Verginella in Fabjanom Hafnerjem na temo:»Slovenija, Slovenci in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in Slovensko stalno gledališče Trst sta koproducenta prve slovenske uprizoritve besedila Še vedno vihar avstrijskega pisatelja Petra Handkeja v prevodu Braneta Čopa in režiji Ivice Buljana. Tržaška premiera bo v SSG v petek, 24. maja, ob 19.30, ostale ponovitve se bodo na odru velike dvorane, na katerem bodo tokrat v objemu scenografije Aleksandra Denica hkrati prisotni igralci in gledalci, zvrstile od srede, 22. maja, do torka, 28. maja. Prva slovenska uprizoritev besedila Še vedno vihar je bila premierno uprizorjena v soboto, 11. maja v SNG Drama Ljubljana, kjer je dobila izjemne strokovne kritike in doživela odličen odziv občinstva. Za intimno sago in rekonstrukcijo zgodovine svoje slovenske družine v koroški Podjuni tik pred drugo svetovno vojno, med njo in tik po njej, je Handke prejel Nestroyevo gledališko nagrado za najboljše besedilo leta 2011 in mulheimsko nagrado za dramatika leta 2012. Še vedno vihar nas (kakor v sanjah, sestavljenih iz mnogih epizod) popelje v čas pred drugo svetovno vojno in v partizanski boj, ki je razdelil družino avtorjeve matere na dve nasprotujoči si strani, po vojni pa je brutalnost nacizma hitro zamenjal prezir nove Avstrije do slovenske manjšine. Besedilo, v katerem se dramatika prepleta s prozo in intimna poetičnost z zgodovinskimi dejstvi, so poleg osebnih zapiskov navdihnili dokumenti, pisma in fotografije, najdeni po smrti družinskih članov. Še vedno vihar je druga uprizoritev, ki jo je režiser Ivica Buljan, prejemnik nagrade Prešernovega sklada 2012, ustvaril v Slovenskem stalnem gledališču. Pred njo je v SSG-ju režiral Pasolinijev Svinjak (v gledališki sezoni 2006-2007). V uprizoritvi igrajo člani igralskega ansambla ljubljanske Drame in tržaškega gledališča: Ivo Ban, Nina Ivanišin, Saša Pavček, Matjaž Tribušon, Marko Mandic, Aljaž Jovanovic, Veronika Drolc, Luka Cimprič in Nikla Petruška Panizon. Za estetsko dovršeno kostumsko podobo uprizoritve je poskrbela hrvaška kostumografinja Ana Savic Gecan, asistent režiserja je bil Robert Waltl, dra-maturginja je bila Mojca Kranjc, avtor glasbe je bil Mitja Vrhovnik Smrekar, lektor je bil Arko, luč je oblikoval tandem son:DA. Pri uprizoritvi so sodelovali še: (študijsko) asistentka dramaturginje Nina Zupančič, asistentki scenografa Ajda slovenstvo v opusu Petra Handkeja« Primožič in (študijsko) Tina Mohorovic, korepetitorka Danaja Koren in kondicij-ski trener Iztok Hodnik. Še vedno vihar, ki ponuja epski, hkrati podroben in sanjski, oster in rezek popis zgodovine slovenskega naroda na Koroškem, bo doživel na odru tržaškega gledališča sedem ponovitev: v sredo, 22. maja, ob 19.30 Red A -abonmajska premiera; v četrtek, 23. maja, ob 19.30 Red K; v petek, 24. maja, ob 19.30 Red A - premiera; v soboto, 25. maja, ob 19.30 Red B; v nedeljo, 26. maja, ob 16. uri Red C; v ponedeljek, 27. maja, ob 19.30 Red T in v torek, 28. maja, ob 19.30 Red F. Vse abonmajske ponovitve so opremljene z italijanskimi nadnapisi, predstava traja 210 minut z odmorom. Rezervacija je obvezna. Abonenti nedeljskega Reda C bodo imeli na voljo avtobusni prevoz. Pred abonmajsko premiero bo v sredo, 22. maja, ob 18. uri v foyerju parterja srečanje z naslovom Slovenija, Slovenci in slovenstvo v opusu Petra Handkeja. Gost srečanja bo prof. Fabjan Hafner, koroški književnik, pisatelj, prevajalec in avtor knjige »Peter Hand-ke. Na poti v Deveto deželo« . Z njim se bo pogovarjala zgodovinarka Marta Verginella. Rezervacija in prodaja vstopnic potekata pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča ob delovnikih med 10. in 15. uro ter uro in pol pred začetkom vsake predstave. 22 Torek, 21. maja 2013 ITALIJA, SVET rim - Po podatkih raziskave Ires-Cgil ■ # • ■ v • v v Kriza v državi ne popušča, devet milijonov Italijanov trpi zaradi pomanjkanja dela RIM - Predsednik Republike Giorgio Napoliano je včeraj spet spodbudil vlado, družbene in politične dejavnike in podjetnike, naj učinkovito ukrepajo proti krizi, ki se kaže dramatična in ob kateri se med ljudmi širi tesnoba. Predsednik je za ponoven poziv državnim institucijam izkoristil poslanico ob obletnici umora izvedenca za vprašanja dela Mas-sima D'Antone. Napolitano je poudaril, da sta delo in zaposlovanje, še zlasti mladih, med vsemi odprtimi vprašanji prioritetni področji, na kateri se je treba osredotočiti. Upravičenost Napolitanovih besed so včeraj potrdili podatki raziskave inštituta Ires-Cgil po katerih je bilo v zadnjem četrtletju lanskega leta v težavah zaradi pomanjkanja dela skoraj devet milijonov Italijanov. Največ težav je na jugu države, evidentiranim nezaposlenim pa je treba dodati še preko tri milijone ljudi, ki jih je kriza pahnila na skrajni rob trga dela in zaposlitve sploh več ne iščejo. Tu gre za evropski primat, pravijo predstavniki sindikata in poudarjajo, da takšnega položaja ni mogoče reševati zgolj s politiko nekakšnih napovedi. Na političnem prizorišču pa so včeraj bila, neglede na dramatičnost navedenih podatkov, v ospredju druga vprašanja. Vode je razburkal predlog zakonskega osnutka, ki sta ga predstavila Senatorja Demokratske stranke Luigi Zanda in Anna Finocc-hiaro, in onemogoča pot na volitve tistim subjektom ali gibanjem, ki nimajo pravne osebnosti. Senatorja se pri tem sklicujeta na dejstvo, da takšna reforma političnega ustroja manjka v državi že desetletja, medtem ko imajo sistem tako urejen po vseh evropskih državah. Predlog je razkuril liderja Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla, ki je dejal, da njihovo gibanje ni stranka in ga v to tudi nihče ne more prisiliti. Predlog senatorjev DS pa je naletel na pikre pripombe tudi v vrstah same Demokratske stranke. Tako je župan Firenc Matteo Renzi komentiral, da je tak predlog v resnici darilo Grillu ki bo z izranjem vloge žrtve še bolj pridobival konsenz. Po obtožbah, da nekateri italijanski poslanci redno dobivajo plačilo s strani podjetij, da predlagajo njim naklonjeno zakonodajo, okrepili pozivi k ureditvi področja lobiranja. Medtem pa je gibanje Pet zvezd izrazilo prepričanje, da bi morali nekdanjemu premieru Silviu Berlusconiju zaradi nasprotja interesov odvzeti sedež v senatu. »Takoj moramo sprejeti zakon, ki bo urejal razmerja med poslanci in lobisti,« je včeraj poudarila poslanka Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode Laura Ravetto. Z njo se je strinjal poslanec Demokratske stranke Antonio Misiani, ki je med drugim predlagal ustanovitev registra lobistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poziva sta odziv na poročanje televizijskega programa Le Iene, v katerem je neimenovan pomočnik nekega italijanskega senatorja razkril, da so izplačila »nekaterim« članom parlamenta rutina. »Vsak mesec nekatere multinacionalke, tako imenovani lobiji, obiščejo oba domova parlamenta in se sestanejo z nami, asistenti, ter nam dajo denar za naše poslance,« je pojasnil. V zameno podjetja od poslancev in senatorjev pričakujejo njim naklo- njeno glasovanje v postopkih oblikovanja in potrjevanja zakonodajnih predlogov. V korupcijo naj bi bili najbolj vpleteni tobačni, igralniški in farmacevtski lobiji. Nekateri poslanci so takoj po objavi intervjuja poudarili, da je anonimne navedbe težko preveriti. Predsednik senata Pietro Grasso je anonimnega uradnika javno pozval, naj se s svojimi informacijami obrne na preiskovalce. Medtem pa so iz gibanja Pet zvezd danes sporočili, da Berlusconi ne bi smel sedeti v senatu. Pri tem se sklicujejo na zakon iz leta 1957, v skladu s katerim podjetniki, katerih podjetja so prejela državne koncesije ali licence v večji vrednosti, ne smejo kandidirati na volitvah. Berlusconi je kot lastnik televizijskega holdinga Fininvest od države pridobil televizijske licence, zato ne bi smel kandidirati, navajajo v gibanju. V svojem boju sicer Pet zvezd, tretja najmočnejša stranka v italijanskem parlamentu, računa predvsem na podporo Demokratske stranke. Včerajšnji posnetek poslanske zbornice ansa stockholm - Zaradi smrti moškega, ki so ga ubili policisti Spopadi med švedsko policijo in razjarjenimi mladimi demonstranti Na Švedskem so prepričani, da bo včerajšnje nasilje ostalo izoliran incident ansa K rim - Protest tržaškega podjetnika Di Finizio že spet na kupoli Sv. Petra RIM - Tržaški Hj podjetnik, nekdanji lastnik barkovljan-skega lokala La Voce della Luna, že tretjič v vlogi plezalca po vatikanski znamenitosti. Okrog 18.30 so v vatikanu opazili človeka na kupoli cerkve sv. Petra. Razobesil je transparent, na katerem v angleščini in italijanščini poziva h »koncu družbenega pokola«. To je tržaški podjetnik Marcello Di Finizio, lastnik nekdanjega barkovljanskega lokala La Voce della Luna. Tržačan je že tretjič protestno splezal na najslovitej-šo kupolo na svetu, dvakrat mu je to uspelo lani (30. julija in 2. oktobra). Kljub temu, da mu je rimski kvestor po drugem podvigu za tri leta prepovedal vrnitev v Rim, se je drzni protestnik spet povzpel na vatikansko cerkev. Italijanski in predvsem vatikanski varnostni organi mu očitno ne pridejo do živega. Di Finizio že več let protestira proti institucijam, ki naj bi zadušile njegov lokal ter proti evropski direktivi Bolkenstein, ki uvaja evropske razpise za koncesije obalnih lokalov (do tega naj bi v Italiji prišlo šele leta 2020). Evropska unija spodbuja uvajanje pravil prostega trga v vseh sektorjih, prizadetim pa to seveda ni po godu. Di Finizio je pred leti splezal na tržaški žerjav Ursus, še prej pa je protestiral tudi s spanjem v avtomobilu in gladovno stavko pred sedežem deželnega sveta FJK na Trgu Oberdan. Njegov lokal je leta 2008 zgorel v podtaknjenem požaru: storilec naj bi bil delavec na črno, ki ga Di Finizio ni plačal za opravljeno delo. STOCKHOLM - V švedski prestolnici Stockholm so se včeraj zgodaj zjutraj skupine razjarjenih mladih spopadle s policijo. Zaradi povzročenega požara so morali celo evakuirati stanovanjski blok. Nemiri so se odvijali v četrti Husby, v kateri je večina prebivalcev priseljencev, poročajo tuji mediji. Na ulice se je v noči z nedelje na ponedeljek podalo kakšnih 50 mladih, je povedal tiskovni predstavnik policije Lars Bystrom. Z maskami na obrazih so zažigali avtomobile in uničevali stavbe, v policiste pa so metali kamenje. Zaradi požara, ki so ga povzročili v neki garaži, so policisti za nekaj ur evakuirali prebivalce bloka. Mladi so protestirali zaradi smrti nekega starejšega moškega, ki so ga ubili policisti. V incidentu 13. maja naj bi policisti 69-letnika ubili v samoobrambi, potem ko jih je napadel z nožem. A v zgodbi očitno ni vse jasno. Policija je na primer sprva sporočila, da so moškega odpeljali v bolnišnico. Njegovo smrt so priznali šele po tem, ko so priče poročale o mrliškem vozu, s katerim so več ur po streljanju s prizorišča odpeljali truplo. Švedski časnik The Local medtem poroča, da so policisti protestnike zmerjali z opicami. Gre sicer za sosesko s hudimi socialnimi stiskami ter malo priložnostmi za mlade. Lokalna mreža za mlade Megafonen izpostavlja, da policija stalno povečuje navzočnost v imigrantskih soseskah. Skrbi jih tudi dejstvo, da so policisti pri opravljanju svojega dela vse bolj agresivni in naklonjeni uporabi sile, so zapisali v izjavi po nočnem dogajanju. Vseeno pa so v mreži prepričani, da bo nočno dogajanje ostalo izolirani incident. (STA) milan 9 let ugrabiteljem Berlusconijevega računovodje MILAN - Vodja kriminalne združbe, ki je lani ugrabila ra-čunovodjo nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusco-nija, Giuseppeja Spinellija in njegovo ženo, je bil včeraj obsojen na skoraj devet let zapora. Še trije sostorilci so bili obsojeni na zaporne kazni od štirih let in osem mesecev do šest let in osem mesecev. Francesco Leone, ki naj bi bil prvi um za ugrabitvijo, je bil v Milanu obsojen na osem let in osem mesecev zapora. Obsojeni bodo tudi morali plačati 14.500 evrov odškodnine, ki pa jo je Spinelli že namenil neki kliniki, ki se ukvarja s preprečevanjem splavov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tožilstvo je sicer zahtevalo precej strožjo kazen - 16 let za Leoneja in vsaj osem let za preostale. A sodišče je obtožene spoznalo za krive le v točki ugrabitve, medtem ko jih je v točki izsiljevanja oprostilo. ZLATO (999,99 %%) za kg 34.658,71 € +740,60 SOD NAFTE (159 litrov) 104,64 $ +0,83 EVRO 1,2853 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. maja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 20.5. 17.5. ameriški dolar 1,2853 1,2869 japonski jen 131,86 131,87 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 26,121 25,989 danska krona 7,4528 7,4524 britanski funt 0,84560 0,84475 madžarski forint 289,99 290,56 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6997 0,6993 poljski zlot 4,1821 4,1704 romunski lev 4,3473 4,3370 švedska krona 8,5754 8,5922 švicarski frank 1,2460 1,2449 norveška krona 7,5143 7,5393 hrvaška kuna 7,5710 7,5710 ruski rubel 40,2680 40,3876 turška lira 2,3736 2,3646 avstralski dolar 1,3140 1,3216 braziljski real 2,6134 2,6100 kanadski dolar 1,3212 1,3220 kitajski juan 7,8903 7,9040 indijska rupija 70,8010 70,6060 južnoafriški rand 12,1601 12,0764 / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. maja 2013 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Notte prima degli esami oggi 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta ^ Rai Due ^ Rai Tre 0 21.10 Film: True lies (pust., ZDA, '94, r. J. Cameron, i. A. Schwarzenegger) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (19. maja 2013) Vodoravno: aspirin, Ast, DP, Portugalska, era, Adams, lakonizem, čas, Be, Akadem, kasiterit, Rio, Thaler, Li, osten, Milčinski, Estera, Fira, Bearzot, Oran, Peter Močnik, vikend, ataka, Lee, aloja, aviza, Ramona, si, ol, rake-tar, Anan, teatrologija, Ade, Dorošen-ko, dekanat, lan, Alamo, Air, A. K., Lara, ora; na sliki: Fran Milčinski. 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Benvenuti a tavola V Italia 1 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 In-sieme 11.00 Rubrika: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nad.: Senza Traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS -Los Angeles 22.40 Nad.: The Good Wife 23.40 Aggratis! 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsono-vi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites - Pillole di vita 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Ita-lia 2013, prenos 16. etape (Valloire - Ivrea) 18.05 Dok.: Geo & Geo 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Ballaro 23.20 Superstoria 2013 K Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.45 Film: L'indiana bianca (vestern, '53) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta co-lonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Lanterna verde (akc., ZDA, '11, i. R. Reynolds) 23.30 Nad.: Person of interest La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: La libraria del mistero (ZDA, '03) 22.50 Film: Jane Doe ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il caffe dello sport (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 Studio Kriškraš 10.45 Kulturni brlog 10.50 Zgodbe iz školjke 11.20 Hiša eksperimentov 11.40 Pod klobukom 12.15 Opus 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio City (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.50 18.30 Risanke in igrane serije 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odkrito 21.00 Dok. film: Upor 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Dok. film: Divji (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.40 Dobra ura 12.00 Dobro jutro 15.20 19.00, 23.55 Točka 17.00 Glasnik 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. serija: Na poti 18.35 Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje Astra 19.55 Muzikajeto 20.30 Go- dec, zaigraj na škant, da pokažemo nov gvant! 21.00 Koncert: Gala Wagner, 1. del 21.45 Film: Melanholija (dram., '11, i. K. Dunst) (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.5011.55, 17.50, 19.40, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 15.30 Poročila 8.25 15.20, 18.45, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 12.05 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 16.15 Satirično oko 16.35 20.40 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Mediteran 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.20 Biker explorer 22.50 Istra in... 23.20 Sprehodi po Ljubljani Tv Primorka 8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 ŠKL 20.00 Odmevi Primorske 20.30 Energetska samopomoč 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.15 Serija: Biser 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja 9.20 18.05 Nad.: Larina izbira 10.40 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Nepremagljivi dvo-jec 13.0017.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Pod eno streho 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Nan.: Dvojnica 23.25 Nad.: Alcatraz Kanal A 6.55 Risanke 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Stare sablje 2 (kom.) 16.3018.00, 19.45 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP (i. Pamela Anderson) 20.00 Film: Človeški ščit 21.40 Film: Dirka smrti 2 23.35 Film: Prekršeni ukaz RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 V novi dan; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iqball hotel - 13. nad.; 18.00 Iz naših arhivov, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si- Torek, 21. maja Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Departures Japonska 2008 Režija: Yojiro Takita Igrajo: Masahiro Motoki, Tsotomu Ya-mazaki in Ryoko Hirosue Daigo Kobayashi je strasten violonče-list v orkestru, ki pa ga zaradi krize na lepem razpustijo. Brezposelen, se odloči, da se z ženo vrne v svoje rodno mesto in tam poišče novo zaposlitev. Javi se na oglas za delo imenovano "Odhod". Daigo je prepričan, da ponujajo delo za turistično agencijo, a kmalu odkrije, da dejansko iščejo pogrebnega delavca, ki bi pripravil telo umrlega za pokop in odhod v drugi svet. Groteskna komedija, ki jo Takita vodi duhovito a tudi obzirno. Film, ki je leta 2009 prejel oscarjevo nagrado za tuje delo, so prvič predstavili na videmskem festivalu Far East. V italijanskih kinodvoranah pa ga je distribuiral Tucker Film, ki ga vodijo prav prireditelji videmske izložbe posvečene azijskemu filmu. noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Ep-pur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30 Radijski Dnevnik; 8.05 Horoskop; 8.35 Euroregija News; 9.35 Pregled prireditev; 10.35 Melodična Apu-lija; 11.00 V manjšini; 11.35 Glasbena lestvica; 13.00 Dorothy in Alice; 13.35 Sedaj glasba; 14.00 Athenin dnevnik; 14.35 My Radio. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.20 Val012, predstavitev izvajalca: Valter; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Na sceni; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Me-digra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 21. maja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / 2000 m ...........3 2500 m ...........-1 2864 m...........-2 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah 9. Na dražbi dobro prodali kitaro Johna Lennona NEW YORK - Kitara, na katero sta pred mnogimi leti igrala Beatla John Lennon in George Harrison, je bila prodana na dražbi v New Yorku za 408.000 dolarjev (318.000 evrov), poroča BBC. Po naročilu narejeno kitaro, ki jo je leta 1966 izdelalo podjetje VOX, je kupil neimenovani kupec iz ZDA. George Harrison je na kitaro igral skladbo I Am The Walrus v filmu Magical Mystery Tour iz leta 1967. Lennon je nanjo igral v videu za skladbo Hello, Goodbye, ki je bil posnet istega leta. Lennon je instrument nato podaril Alexisu Mar-dasu za 25. rojstni dan. »Magic Alex«, ki se je konec 60. let družil z Beatli, je kitaro prodal leta 2004. V dražbeni hiši Julien's Auctions so pričakovali, da bodo za kitaro iztržili med 200.000 in 300.000 dolarji. Rekorden loterijski zadetek v ZDA: preko 59G milijonov dolarjev WASHINGTON - V ZDA so v soboto po lokalnem času izžrebali dobitnika rekordnega loterijskega dobitka v višini več kot 590 milijonov ameriških dolarjev. Zmagovalna kombinacija se je glasila 10, 13, 14, 22, 52 z dodatno 11, zmagovalec pa je srečko kupil na Floridi, so sporočili iz loterije Powerball. Američani so v soboto trumoma drveli vplačevati svoje kombinacije za domnevno najvišji dobitek v 21-letni zgodovini igre Powerball. Vplačanih je bilo rekordnih več kot 590 milijonov dolarjev, s čimer so podrli dosedanji rekord v višini 587,5 milijona dolarjev, ki je bil vplačan novembra lani. cannes - Filmski festival Režiser Paolo Sorrentino se vrača s Tonijem Servillom CANNES - Paolo Sorrentino in Toni Servillo. Danes bo rdeča preproga osrednje festivalske dvorane njuna. Eden največjih sodobnih italijanskih režiserjev se v Cannes vrača v družbi igralca, ki je nedvomno zelo veliko prispeval k njegovemu uspehu. Po filmu Il divo, v katerem sta leta 2008 poskrbela za filmsko postavitev zgodbe Giulia Andreottija, se tokrat vračata z delom La grande bellezza, hudomušno - groteskno kritiko Rima. Sorrentino se je v resnici po rdečem stopnišču sprehodil že včeraj, ko so v tekmovalnem delu predstavili Un château en Italie, Valerie Bruni Tedeschi. Film, ki je delno posnet med Parizom in Piemontom in je hkrati tudi edino delo tekmovalnega sporeda, ki ga je režirala ženska roka, je v bistvu biografska zgodba avtoričine družine. Bruni Tedeschijevi so se sredi sedemdesetih let zatekli v Pariz, ker se je oče, znani skladatelj in dedič industrijske dinastije, bal rdečih brigad. Sin Virginio je nekaj let kasneje zbolel za aidsom in film Grad v Italiji, opi-sujeje prav zadnje obdobje njegove bolezni in odločitev, da družina proda ogromni grad v kraju Castagneto Po, pri Turinu. Včeraj pa je bil v Cannesu tudi dan Jamesa Franca, tokrat v dvojni vlogi, režiserja in igralca, dela As I lay dying. Filmsk zgodna prvega festivalskega vikenda pa je nedvomno bilo delo bratov Ethana in Joela Coena, Inside Llewyn Davis. Film, ki pripoveduje o Greenwich villageju, folk glasbeni sceni šestdesetih let, ledeni newyorški zimi in mlademu nadebudnemu pevcu, ki uspe iz- Carey Mulligan in Justin Timberlake ansa povedati svojo čustveno plat, le ko skrbi za rdečega mačka. Pripoved pa je tista Llewyna Da-visa, talentiranega glasbenika, ki zaradi neznosnega značaja in nesrečnih življenjskih okoliščin ne uspe tako kot bi si želel. Njegov lik je povzet po resnični zgodbi Daveja Van Roka, prijatelja Boba Dylana in Jonija Mitchella, katerih usoda in uspeh sta našla drugačno pot. Po rdeči preprogi se je tako ob protagonistu Oscarju Isaacu in Justinu Timberlaku, spet sprehodila tudi Carey Mulligan, žalostna Daisy otvoritvenega Velikega Gatsbyja, ki je v prvem koncu tedna samo v Italiji ka-siral dva milijona in pol evrov. Da je film predvsem velika industrija, ki doživlja med festivalom v Can-nesu osrednji produkcijski trenutek, pa je dokazal tudi dokumentarec Seduced and abandoned Jamesa Tobacka, ki ga je ameriški avtor posnel na lanskem festivalu. Film pripoveduje kaj se pravzaprav dogaja v Cannesu. Igralec Alec Baldwin se po sko- Paolo Sorrentino ansa raj šestletnih televizijskih uspehih želi vrniti k svetu filma in išče režiserja a tudi producente, ki bi bili pripravljeni staviti na njegovo ime. V poldrugi uri srečanj, pogovorov in intervjujev s filmskimi velikani kot so Scorsese, Po-lanski, Bertolucci, Coppola, a tudi Ryan Gosling in James Caan, spoznamo kako je kriza spremenila hollywo-odske pogoje, saj imajo tudi svetovni filmski mogotci veliko manj denarja. Cannes pa ni samo biznis. Ganjeni Michel Piccoli, ki presunjeno vzklikne, da je Marco Ferreri bil daleč največji režiser vseh časov, bo najbrž eden trenutkov, te 66. izvedbe ki se bodo zapisali spominu. Z Andreo Ferreol, žensko junakinjo francosko - italijanskega kultnega dela La grande abbuffata, Marca Ferrerija, je Piccoli, prisostvoval predstavitvi restavrirane kopije filma iz leta 1973. Piccoli in Ferreolova sta namreč edina še živeča igralca, ki sta ob Mar-cellu Mastroianniju, Ugu Tognazziju in Philippu Noiretu, nastopila v delu, ki je pred štiridesetimi leti na Croisette povzročil pravi škandal. (Iga) ljubljana - Astronavtki slovenskega rodu Red za zasluge RS Suniti Williams LJUBLJANA - Predsednik Borut Pahor je včeraj astronavtki slovenskega rodu Suniti Williams podelil medaljo za zasluge. Williamsova je slovensko odlikovanje dobila zaradi prispevka k uveljavljanju naravoslovnih in tehničnih znanosti in predvsem njihovi promociji med mladimi rodovi Slovencev. »Sunita Williams se zaradi svojih dosežkov uvršča med najvidnejše vesoljce, ki so v imenu ZDA pa tudi celotnega človeštva opravili pomembna poslanstva na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) ... S svojim sodelovanjem z različnimi slovenskimi ustanovami vstopa v svet slovenskih mladostnikov kot vzornica za njihova prihodnja raziskovanja in znanstvena prizadevanja, da bi nekoč tudi oni segali po zvezdah. S svojim čutom pripadnosti slovenstvu je hkrati tudi ena zelo uglednih promo-tork slovenstva, njegove ustvarjalnosti, znanstvenih dosežkov, samozavesti in iskanja poti za nove priložnosti,« je zapisano v utemeljitvi. Pahor je po podelitvi odlikovanja poudaril, da Sunita Williams »navdihuje vse, ki imajo sanje in imajo velike vizije«. Označil jo je tudi za »izjemno osebnost« ter astronavtko in strokovnjakinjo, »ki je s svojim znanjem in pogumom skoraj dobesedno premikala in premika meje človekovega znanja in bivanja«. Dodal je, da je Williamsova slovenskega rodu in se tega tudi zaveda ter je povezana s Slovensko znanstveno fundacijo in preko nje s slovensko znanostjo ter v Slovenijo prinaša znanje o najnovejšem napredku na področju poletov v vesolje, zlasti tehnologije in raziskav. Prav zaradi sloven- skih korenin je po oceni Pahorja prav, da »o imamo tudi za svojo«. Sunita Williams se je vidno ganjena zahvalila za odlikovanje in vsem, »ki so ji omogočili, da se v Sloveniji«, ki jo je doslej obiskala trikrat, »počuti kot doma«. Po podelitvi je imela krajše predavanje z naslovom Moja pot v vesolje, v katerem je zelo osebno spregovorila o tem, kako je postala astronavtka. Izrazila je upanje, da bo v prihodnosti v vesolje poletel tudi kak astronavt iz Slovenije. Doslej sta v vesolje poleg nje same poletela še dva ameriška astronavta slovenskega rodu. Ob koncu je mlade v Sloveniji pozvala, naj se pridružijo znanstvenim programom tako v Sloveniji kot po svetu. Podelitve odlikovanja so se med številnimi gosti udeležili tudi predsednik DZ Janko Veber, minister za obrambo Roman Jakič, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel ter minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. (STA)