Z17. Številka. ' Pavialfil franko v drtavi SMl I Mttljiai, ■ BBtPteh II. stptembpa igli Lil. lfttL Izhaja «ak dan iveter, iw—mM M4al|a ia ara&aiaa. Sns 2/2 ti: Prostor 1 m!m X 54 m//w ra navadne tn male oglase 40 vin., ica uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za u sr. Upr 7nišfvo „Slor. Naroda11 In Narodna Tlakama'-ulica št. 5, pritlično. — Telefon st 99. Slov enaki Narod' »el|a * LiaMfani ia po poitt i ir v Jngcslaritl i celoletno naprej plačan • polletno ..,...« 3 mesečno . . . . • -1 - ...... K 84— » 21— - 7— T tnoaemetro i celoletno polletno . 3 mesečno K 95— „ 50— n 26— 9— Nov* naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno !iMT P° nakaznici. N'a samo pismena naročila brez poslatve denarje se ie moremo ozirati. Uradnlateo »Slov. Naroda" Knaflova ulica ŠL 5, L Telefon itev- 34. Dopise s profeta a .) podpisane ln zadostno W0T vopiaov no vrača. Posamezna . avilka velja 40 vinarjev. Za kulisami. Naša javnost se vprašuje, zakaj pravzaprav neprestano natezanje v Beogradu in od kod vzroki, da takozvana kriza nima konca. Neštetokrat smo že trdili: opozi-cijonalnim strankam ne gre za državo, za narodno jedinstvo, za Jugoslavijo. Se manj za ljudstvo, za nujne potrebe. Gre jim le za njihovo stranko, gre jim za m o č v d r ž a v i, za njihovo moč. Zato so glasovali proti ljudskim potrebam, zato intrt-girajo na vse strani, zato so onemogočili kvornm, iz parlamenta, ki bi moral biti vrhovni instrument demokratične ljudske volje, so zato napravili, karikaturo in pritirali državo tako daleč, da se danes že resno razmišlja o uradniškem kabinetu pod vodstvom zapovedujočega generala, da se vsaj na ta način o b-varuje to, kar je doseženo na znotraj in da se država jednotno postavi v bran nasproti napadom od zunaj. Zato tudi smatramo vsi volitve za edini izhod. Stare intrige se ponavljajo. Radikalci so imeli oblast v Srbiji 15 let v rokah. Zlorabljali so pozicijo Srbije kot Piemonta jugoslo-vaske ideje in vladali s sistemom policije in korupcije, hujše kakor v dobi Vladana Gjorgjeviča ali Ristića. Vsemu svetu je znano, kako je delal in vladal Pasić med vojno, in znane so tudi kupčije z dinarji in s platinom. Pride še čas, da se vsi ti politični in privatni škandali izčrpno opišejo. Materijala je dovolj. Ponavljamo samo to. kar je že objavljeno v slovenskih, hrvat, in srbsko-samo-stalnih listih: Pašič je preprečil leta 1918 priznanje avstro-ogrskih Jugoslovanov kot prijateljev Antante; njegovi emisarji so uničili jugoslovanske legije v Rusiji; njegova vlada je več ko eno celo leto sabotirala formiranje jugoslovanskih dobrovolj-skih jedinic (v Franciji. Ameriki, Rusiji): odklanjala je naziv »jugoslovanski ali »srbsko-hrvatsko-sloven-ski<. ki bi bil privabil vse jugoslovanske vojne vjernike in druge emigrante v naše legije za borce za zje-dinjeno Jugoslavijo; s tem. da je pri vseh vladah interveniral, da niso dobili potnih listov, je zapreči!, da veliko število opozicijonalnih poslancev ni moglo priti na skupščino na Krf, ravnotako je preprečil, da za tuis'irEiiCi Afo slovenski Koroški. Popotni zap£ski- (Koncc.) Izmed koroških mest, ki jih imamo sedaj v oblasti, se mi zdi Pliberk najbolj domač, manj Borovlje, najmanj pa Velikovec. kjer delajo nekatere stavbe širokoustni, nemško-bahati utis, prav tipičen primer nadutega nemškutarskega malome-ščanstva. Borovlje so nekako razvlečene in jim manjka kaka značajna poteza, Pliberk s svojim molčečim širokim gradom in skromnejšimi hišami pa kaže lastnosti, da postane naše zvesto domače selišče. Izmed trgov se ti prikupi Grebinj s svojo groteskno lego. Ob eni ulici, zapog-nieni v pravem kotu, se gnetejo trž-ke hiše, ves kraj pa tiči pod velikansko izolirano skalo, ki se ti zdi kakor bi spala. Ce se le malo premakne, pa pomečka vse to človeško mravljišče pod seboj. Ali je ni zavalil semkaj kak zli duh starodavnih pripovedk? Ce jo gledaš od daleč, se ti zdi kakor glava Indijanca z dolgimi peresi, zataknjenimi v lase. Na Koroškem opaziš izredno veliko gradov, po večini dokaj dobro ohranjenih starinskih zgradb; ne vem, če se more v tem oziru kaka časa umika opozicijom... klanci iRibarčeva in Velftoviće kupina ter en socija t) niso mo Srbije na Krf, U ; j e t a m r o v a-l a samo g o v a v < ; i n a ; ko je mnogo c ,ntov zapustilo njegovo stranka i imel več kvoruma, pa je v kljub temu ostal n a v 1 a d i in si dal od takšne nezakonite skupščine v o-tirati proračun. Z nepotrebno strogostjo je nastopil proti oficirjem v takozvanem solunskem procesu; opozicijonalce je interniral na Krtu, da niso mogli niti v na-vadnipolitičniizjaviozna-č i t i svoje stališ če; pri tem jih je dal po svojih kreaturah sumničiti po celem svetu, da niso zvesti Antanti in da hočejo mir z Avstrijo. In vendar so to bili najboljši ljudje, kar jih je Srbija kdaj imela. Ko so začela mirovna pogajanja, je njegov kumič Velizar Jankovič predlagal, naj bivše avstrijske zemlje Jugoslavije plačajo vojno odškodnino ! Isti Jankovič, Pašićev ljubljenec, je bil minister na Krm. Ko so ga vprašali v skupščini, kako stoji jugoslovanska ideja, je odgovoril: »Srbija bo vsekakor dobila kompenzacijo«. Isti Jankovič je zapleten v kupčijo z oljem, tisti čas, ko je Glušćević, zopet Pašićev ljubljenec tihotapil platin v Vesničevih di-plomatkih kovčkihiseveda brez vednosti poslednjega) tako dolgo, dokler ni Francija našemu pariškemu poslaniku morala sistirati porabo diplomatskih kovčkov in smo bili pred svetom blamirani kot balkanski tihotapcu Kompromitiran je, kakor zna ves Pariz, tudi Pašićev sin. A.fera se je potlačila. Toda Glušćević, ljubljenec in zaupnik, s prvo aiero še ni imel dovolj in je mislil, da se druga afera ravno tako zatošala kakor prva. Zato sedi sedaj radi ponever-jenja denarja v ječi. Tako izgledajo radikalci in tako izgleda njihovo nasprotje proti demokratom. 15 let so z nasiljem, korupcijo m sličnimi sredstvi vladali Srbijo in sedaj bi radi vladali še Jugoslavijo. Žalosti jih, da nimajo v rokah vse vlade, zlasti da nimajo ministrstva notranjih zadev ali policijskega ministrstva in to hočejo dobiti za vsako ceno nazaj v roko. Zato je P r o t i ć razbil prvo koncentracij- sko vlado, zato ne more priti do sporazuma z drugimi strankami, zato naj bi Pasić prevzel vlado. Tem hujši 50 naperi teh ljudi, čira biižle prihaja ržava volitvain in čimbolj nevarno - stan ljudsko gEasovaoje. Dr. Dežrnan, glavni urednik Obzora- je pred dvema mesecema bil v Parizu in je tam zagrozil, da se bo Narodni klub popolnoma naslonil na separatiste - radikalce, če se ne ugodi zahtevani te skupine popolnoma. Vlada na Hrvatskem! Narodni klub izvršuje danes to politiko ne samo dejanski, ampak jo je tudi že izrecno priznal. Več kot čudno je to od gospodov, kateri so se urinih pričet-kom tega leta v * Jugoslovansko Demokratsko IJ t- katera je kakor znano po inicijati\ i g. prof. Cvijiča zbrala v Parizu veliko število srbskih, hrvatskih in slovenskih intelektualcev in v prvi vrsti člane Jugoslovanskega odbora ter pripadnikov protiradikalskili strni, okoli programa, ki izključuje vsako separatistično stremljenje v naši državi. Gospodje od Narodnega kluba so tedaj hoteli dokazati, da so oni tisti, kateri zastopajo jugoslovansko misel in stališče, katero edino more dovesti do postepene fuzije plemen, ki tvorijo našo mlado državo. V smislu programa Jugoslovanske Demokratske Lige imeli bi se v njo spojiti vsi elementi no šega naroda, kateri priznavajo kot vrhovno načelo jedinstvo n?. šega troime-nega naroda. Izključeni bi bili torej vsi oni, kateri držijo nad vse na plemenskih oznakah in razlikah. Gospodje od Narodnega kluba so nričetkom tega leta »en bloc« prijavili svoj vstop v Demokratsko Ligo. Na največje začudenje ustanoviteljev Lige, JDS tega ni storila. To začudenje je bilo tem večje, ker je bilo znano, da je ravno JDS ona. katera nrav nič ne poudarja plemenskih razlik. No izkazalo se je, da so pristaši JDS bolje poznali gospodo od Narodnega kluba nego ustanovitelji Jugoslovanske Demokratske Lige. Kajti ako bi gospodom od Narodnega kluba res bilo na programu te poslednje, ne bi bilo nikdar mogoče, da bi v toku svojega razvoja padli v naročje g. Protiću, ki zastopa diametralno nasproten program. Gospodje od Narodnega kluba so s svojim vstopom v njo. Jugoslo- vansko - DemokK.. o Ligo diskih ditiraii in pokopali. ZJorabili so ne-poučenost ustanoviteljev Demokratske Lige, da so le-tej odtujili one, kateri stojijo dejanski na njenem programu. Uresničenje dr. Dežma-nove grožnje potrjuje najbolje ta zaključek. Prihod zunanjega ministra dr. Trumbića, bivšega predsednika Jugoslovanske odbora in enega n a j -o d lic ejših članov Jugoslovan b a j Demokratske Lige, v Beograd, bode v marsičem pojasnil situacijo. Znano je, da člani Jugoslovanskega odbora, kateri so se vrnili iz Pariza v domovino, in ki aktivno sodelujejo v našem političnem življenju, obsojajo najstrožje separatistično politiko Narodnega kluba. Kako tudi ne, saj so se ves čas vojne v 'tujini borili za uresničenje našega nacijonalnega in proti Pašić - Protićevi jedino velikosrpski uolitiki. Z gosp. dr. Trumbi-ćem pride, kakor se čuje, tudi dr. Smodlaka, kateri je sestavil znani program za notranje konsolidira n j e naše države, in v katerem je ena prvih točk, da se naša mlada kraljevina ne naziva »SHS«, ampak Jugoslavija«. Naj bodi samo mimogrede omenjeno, da je ta program v Parizu navdušeno sprejel tudi gosp. prof. Barac, član Narodnega kluba, ki pa gre sedaj vkljub temu s Proričem. Slovenski klerikalci že dva meseca ne delajo nič drugega, kakor zgage in intrige med strankami. Ni jim bilo dovolj, da so glasovali proti vsem ljudskim zahtevam in da je Korošec vzel v svoje roke mesto bolnega Protiča režijo sabotiranja parlamenta, začeli so sedaj z naj ogabne j širni napadi v slovenskem Časopisju, dočim nadaljujejo zavlačevalno politiko in razbijajo v tem usodepolnem trenutku formiranje trdne nove vlade. Pred dvema dnevoma so se izrekli za Pavlovičev kabinet včeraj pa zopet za zavlače vanje: iznova hujskajo radikalce na demokrate in dajejo radikaleem upanja, da pridejo do moči. 2 njimi vred bi radi prišli do m o Č i tudi oni sami v središnji in v deželni vladi, radi bi uporabili vso svojo politično znanost iz ŠusteršiČeve dobe. radi bi za vsako ceno izvili demokratom iz rok notranje ministrstvo, da bi se potem polastili vodstva volitev na staroznani način in dobili v roke vso Slovenijo, kakor so jo imeli v rokah do svojega avstrijskega poloma. Radikalci, Starčevićanct m klerikalci, lepa trojica, ki hoče za vsako ceno dobiti državo v roke, ki omalovažuje neurejeni notranji in silno nevarni zunanji položaj, ki se pa za vse to ne bri^a: naj gre od vraga carina, naj ostane draginja, naj se država vije v krčih, naj ji Lahi odnesejo najbolj-e dele, naj izpade koroški plebiscit kakor hoče! Naj kliče Dalmacija in Goriška, naj zaklinjajo 1 e g i j o n a r j i, akademiki in begunci! Naj demokrati tudi stokrat izjavijo, da so pripravljeni žrtvovati stranko in sebe! Naj bo nevarnost velika ali majhna, blizu ali daleč, naj se država razleti na zvezo treh majhnih okrnjenih in oropanih delov, nahujskanih drug na drugega in naj vzame vrag Jugoslavijo, samo da bodo oni v ostanku gospodovali v občini in deželi in taki razbiti plemenskn-federativni državi, samo da dobe oni najvažnejše resore v roko! Zato je dobro sabotiranje parlamenta, zato je dobro zavlačevanje pogajanj zato je dobro natolcevanje in obrekovanje. Toda vsej lepi troiici se načrti ne bodo posrečili. Jugoslavija je do močna, da poleg drugih vprašanj, pol . valute, draginje, razorano^ti in pr1 ; nevarnega zunanjepolitičnega noTor:-i:i z D* Annunzijem vred preboli +vj\\ Pa-šića. Protiča, Korošca in Dežmana. Ljudstvo ifh bo sodilo in obsodilo in ko pride dan volitev, bo Jugoslavijo i z č i -stilo vseh nHh. o katerih b! lahko rekla: »Naših prijateljev nas Bog obvartij, sovražnikov se bomo že sam?.« PoMti&rte vesti. — Jugoslovanski dobrovoljci iz Slovenije, zbrani na ustanovnem občnem zboru svoje organizacije, v Ljubljani dne 14. septembra 1019, smatrajo za svojo moralno dolžnost napram ideje, za katero so se borili v svetovni vojski in iz pietete napram tovarišem, ki so žrtvovali svoje življenje za njeno vstvaritev, da z vso resnobo op oz ore slovensko in celo Jugoslovansko javnost na sledeče: Država se nahaja v težkem položaji!. V polni meri upoštevajoč razlike, ki so neizbežne posledice dolgotrajnega ločenega razvoja posameznih plemen in pokrajin našega naroda, ugotavljamo, da v prvi vrsti pretirano strankarstvo, koruperjonizem, protekcijonizem, pomanjkanje razumevanja državnih interesov in logično pomanjkanje narodnega .za- druga slovenska pokrajina meriti s to deželo. Tudi velikanskih starih samostanskih poslopij je več kakor bi pričakoval. Zato pa ni tako močno zastopana glavna specifalnost slovenske krajine: po Koroškem niso videti po tolikih gričih in gorah cerkvice, kakor po Kranjskem ali Štajerskem. Tudi večji kraji se mi zdi da imajo relatvfno manj cerkva kakor v ostali Sloveniji. In r>a še eno: cerkve so videti oo Koroškem mnogo starejše kakor d m god. novih cerkva kakor so na or. v št Vidu nad Ljubljano ali na Brezjah, nisem videl. Ako ostane naš le pas A, ne bo mogoča zanj enotna upravna organizacija, ne le radi prometnih težkoč. temveč tudi radi geografske oblike dežele. Tvoriti bo moral pač dve upravni okrožji. Nastane pa vprašanje. Kje bo središče upravi, ali odročni Velikovec, aH Pliberk. V prometnem ozira bi ležala Sinča vas še najbolj centralno, pa bržkone kljub temu ne bo zmagala tradicij in stvarnih usposobnenosti prv-ifi dveh središč. Tu. Sedaj nič ne pomaga tarnanje o teptanju pra- vice narodnega samoodločevania, o krivičnosti konference in tako dalje. Plebiscit je ored nami m samo to je dejstvo, s katerim moramo računati. Na Koroškem je potrebno delo, naj-intenzivnejše delo, kar smo ga kdaj vršili. Podrobno, rekel bi interno koroško delo je v teku. Povdarjam pa: zastavljenim energijam primeren uspeh more doseči z ravno tako intenzivnim sodelovanjem centralnih oblasti, in sicer pred vsem v gospodarskem oziru, v zvezi s prometno organizacijo. Ko so pozimi, ko je bila usoda Koroške prvi pot odvisna od akcijske volje in zmožnosti naše vlade, padali težki očitki nanjo, je bilo zavračanje krivde lažje, zakaj napake so se takrat delale pod splošnim napačnim premotrivanjem položaja, kar pa je bila krivda 9S odstotkov nas vseh. To pot odgovorni činitelji ne bi mogli ov*e*či krivde, ki M jo zagrešili, ako ne prevzamejo vloge, ki jim jo položaj nalaga. Danes je situacija jasna m odgovornost absolutna. Za zaključek naj nalvnejšim še pojasnim, da okupacija Koroške po naših četah nikakor še ni odločujoč faktor. Glasovanje je tajno in vsakršna presija takorekoč izključen;*. Nasprotne moči se bodo torej m< le v enakem boju ki uspeh je sood1 -sen od hinkcijonirauja vseh p meznih bojnih formacl —©--- Sinu S. »SLOVENSKI NAROD*, dne 18. septembra 191*. 2i7 štev. upanja v začasni parlament, sestavljen na podlagi strankarskega ključa, a ne izbran od ljudstva, povzročajo spjošno stagnacijo ki ogrožajo temelje naše mlade države. Ker so se vsi dosedanji poiskusi, da se u gladi pot zdravemu razvoju države, izjalovili, smatramo za edini pozitivni izhod iz nad vse mučnega položaja, da se nemudoma izvedejo volitve za Ustavodajno Skupščino na podlagi splošne, enake, tajne, direktne in proporcionalne volilne pravice. Edino tako Narodno predstavništvo bo upravičeno pristopiti h končni ureditvi države in bo imelo potrebni ugled in moč, da svoje ukrepe resnično izvede. Zavedajoči se resnosti položaja najtopleje poživljamo vse državno misleče elemente k slogi in skupnemu državotvornemu delu za veliko in sveto bodočnost združene domovine. — Narodno predstavništvo ima besedo. Zagreb, 16. septembra. Danes je izšlo tu posebno izdanje lista »Adri-atico Jugoslavo«, ki prinaša članek pod naslovom: »Narodno predstavništvo ima besedo.« Članek pravi z ozirom na dogodke na Reki. da je dospela jugoslovanska potrpežljivost do kraja. Naše Narodno predstavništvo mora sedaj zahtevati od vlade, da ona zahteva od mirovne konference v Parizu zaščito življenja našega naroda v okupiranih krajih. Danes v zasedenih jugoslovanskih krajih nimajo več oblasti altirane vlasti, marveč italijanska mafija. Došlo ie tako daleč, da si laste vso oblast iiudje, ki so se postavili izven zakona, in ta družina danes preganja naš narod. Zato ie sedaj naša dolžnost, da naoravimo temu sami konec za vselej ter da zavrnemo pred vsem svetom podivjano it?liinnsko mafijo. Propad Reke- Zagreb, 16. septembra. Vodja reških avtonomistov Oothardi. ki ie pribežal iz Reke v Zagreb, ie izdal tu dva oroglasa na meščanstvo Reke. v katerih obtožuje italijanski Co'isiglio zaradi zadnjih dogodkov in pravi, da je propad Reke neizogiben, če pride mesto pod Italijo. — Demokrati za volitve. LDU Beograd, 15. septembra. Dosedanji predsednik vlade je nasvetoval prestolonasledniku regentu, naj se nemudoma izvrše najpotrebnejše priprave za knoštituanto in naj se razpišejo volitve. Priporočil mu je, delovati na to, da se likvidira znanja politika in ne ovira več izvedba agrarne reforme. Po mnenju gosp. dr. Davidoviča bi bil dr. Pavlovič najprimernejši mož za sestavo koncentracijskega kabineta iz vseh strank. Tudi dr. Pavlovič je bil na dvoru pri prestolonasledniku regentu ter mu na-Svetoval čim skorajšnji razpis volitev v konstituanto, kakor edini primerni izhod iz te zagate. Glede osebnosti, kateri bi kazalo poveriti sestavo nove vlade, je dr. Pavlovič predložil regentu, naj se o tem posvetuje z načelnik: vseh strank; izjavil je, da on am ne bi želel sorejeti tega mand: pa bo po svojih močeh storil vs . pripomore k rešitvi države iz današnjega težkega položaja. Okrog krize. LDU. Beograd, 16. septembra. »Politika« poroča: Včeraj dopoldne je bil, kakor smo že javili, v dvorcu dr. Pavlovič. Poročal je o rezultatu svojih predvčerajšnjih razgovorov z načelniki strank. Vse stranke, izvzemši socialistov, so se izjavile za koncentracijski kabinet. Vse stranke brez razlike smatrajo, da je treba izvršiti volitve, kakor hitro bodo gotove priprave za konstituanto. Z ozirom na mandat za sestavo nove vlade se mnenia strank cepijo. Radikalci in r^slanci Narodnega kluba se protivilo,, da sestavi vlado dr. Pavlovič. Obe stranki smatrata, da bi bilo boljše, da postane šef nove vlade Protič. ker je načelnik najmočnejše opozicijonalne stranke. Odolčno proti temu nastopa Demokratska zajednica, kl poudarja, da vlada ni padla v zbornici, kjer ima večino, ampak da je odstopila radi člena 51 mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Demokratska zajednica men?, da mora volitve izvršiti koncentracijska vlada dr. Pavlovića. Ako se ta kombinacija razbije, potem mora novo vlado zopet sestaviti zastopnik Demokratske zajednice. V tem slučaju bi bil kandidat Demokratične zajednice g. Mi-lorad Draškovič. Prestolonaslednik je poveril sestavo nove vlade dr. Pavloviču. Dr. Pavlovič je sprejel mandat v nadi, da vendarle pride do sporazuma med vsemi strankami, dasi on sam osebno ni želel, da se mu je poverila sestava nove vlade. Nato je regent Aleksander s prmcezinjo Heleno odpotoval v Novi Sad in v Fruško goro In se vrnil v Beograd ob dvaindvajsetih. Dr. Pavlovič je začel včeraj opoldne ponovno s posvetovanji. Najprej je posetil načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, kateri je Izjavil, da stoji njegova stranka na starem stališču, da zahteva sestavo koalicijske vlade, ki naj izvrši priprave za konstituanto. Isto sta izjavila gg. dr. Trifkovič in Ribarac. •Vse tri skupine so edine v tem, naj sestavi novo vlado dr. Pavlovič. Narodni klub je ostal pri svoji prvf odločitvi, da je za koncentracijsko vlado, katero naj sestavi Protič. Radikalci so zelo nezadovoljni, ker je sestava vlade poverjena dr. Pavlo-viču, zakaj oni menijo, da bi moral dobiti sestavo nove vlade Protić kot šef najmočnejše opozicionalne skupine. Dr. Pavlovič je posetil snoči o pol 19. Protica In ga obvestil, da je prejel od regenta mandat za sestavo nove vlade. Pozval je Protica, naj radikalci stavijo svoje pogoje in označijo ljudi, ki naj bi vstopili v kabinet kot ministri. Protić je izjavil, da radikalna stranka ne more vstopiti v vlado, niti se ne more razgo-varjati glede sestave nove vlade poprej, nego 1 >jo v Beograd Pašič, dr. Trumr\ dr. Smodlaka. Zunanji položai .atvo resen, da je nujno potrebno p deti za mišljenje naših dclgatov v Parizu. Zdi se, da so radikalci iznenađeni vsled tega, ker ie poverjen mandat za sestavo vlade dr. Pavloviču in ker je Protić še v nedeljo poudarjal pri regentu državno potrebo, da se pozoveio imenovani delegati iz Pariza, da se zasliši njihovo mnenje o členu 51 mirovne pogodbe z Avstrijo. Nocoj, oziroma jutri zvečer pričakujejo prihoda naših delegatov iz Pari rleda, da se kriza ne bo mogla rediti pred prihodom teh gospodov v Beograd. Dr. Pavlovič nadaljuje danes svoje razgovore in bo nocoj poročal regentu. Položaj. Beograd, 17. septembra. Tekom razgovorov dr. Draže Pav-lovča za sestavo koncentracijskega kabineta se je pri raclik.ilcih pojavil odločen odpor, Korošcev a grupa pa se je po prvotni izjavi za Pavlovičevo koncentracijsko ministrstvo zopet pomaknila na svojo staro dvomljivo politiko, ki prizadeva državi toliko škode, to je izjavila je, da mora počakati, da se pogode demokrati in radikalci. — Razgovor s strankami se nadaiinie, vendar se kriza vleče kakor da bi bila v perma-nenci. Zanimanje političnih krogov se je v prvem redu obrnilo na pričakovani prihod ministra zunanjih zadev dr. Ante Tnimhi in Nikole Pašiča, ki imata dospeti jutri iz Pariza Pozvana sta od ministrstva, da poročata zlasti glede spornih točk mirovne pogodbe z Avstrijo. Vendar je brez dvoma, da pričakuje radikalna stranka svojega vrhovnega poglavarja in da bo potem uravnala svojo nadaljno politiko. Znano je. da opazujeta Nikola Pašič in Stojan Protič Dolitična vprašanja na različne načine in ni izključeno, da pride pri radfkalcih do drugačne orijentacije. En del radikalcev že sedaj odkrito forsira mesto Stojana Protica. kandidaturo Nikole Pašiča za ministrskega predsednika. Ker je iz vsega tega razvidno, da se utegne kriza zavieči še bolj in da ti ljudje ne nehajo s svojo frivolno igro, se vedno resnejše diskutira vprašanje vojaškega šefa središnje vlade, ter se pri-tem razmišlja, kaj*je za državo ugodnejše ali neprestana kriza brez proračuna v trenotku največje zunanje nevarno- i sti, ali pa vlada, ki nima demokratične- j ga temelja in upravne inicijative, pa vsaj j trdno smer za potek najvišjih državu;h j poslov, če tudi ne one parlamentarne j odgovornosti, ki je potrebna za demokratski režim. Splošno se sodi, da bo regent samo v silobranu v najvišjem interesu države posegel po tem poslednjem sredstvu ter bi se morala odgovornost za to naprtiti pred narodom in vestjo vseh poštenih državljanov trmoglavi opoziciji, zlasti onim v njej, ki s svojo dvomljivo politiko skušajo ribariti v kalnem in neprestano ščuvajo radikalce proti demokratom, da bi pri tem delu na račun celega naroda čim več dosegli za svojo stranko. Da bi mogel gospod Pašjč ali Protič sestaviti kakršenkoli kabinet je seveda izključno. Obstoji pa še vedno kombinacija, da se po eventualnem ponesreče-nju Paviovlčeve misije in predno bi se poseglo pa zadnjem sredstvu in pozvalo vojvodo Mišica, da se poprej še enkrat poskusi s koalicijskim kabinetom pod predsedništvom zastopnika večine In sicer najbV/e dr. Draškoviča. — S »političnim listom za slovenski narod« je jako težavno polemizirati. Mladim gospodom, ki imajo sedaj list popolnoma v rokah, prepojila je glavo neka ošabnost, ki ne bo prinašala dobrega sadu. ker hoče nasprotnika samo žaliti in ga zasmehovati, in to tudi ob prilikah, ko se častivrednemu »Slovencu« ne pripeti ničesar zalega. Naš list je pisal, da je pripravljen za domovino žrtvovati tudi svojo stranko. V tem ni nobenega napada in niti najmanjšega vzroka, da bi smela redakcija »Slovence ■ va« besedičiti proti temu ali pa še celo besedičiti v tl-!e malo olikani maniri: Le nič čakati! »Prokleta dolžnost vse naše javnosti pa je, da požene vse strankarske hujskače«, tako beremo v snočnjem »Narodu«, ki se je izza par dni sem zopet spremenil iz tulečega volka v pohlevno, nestrankarsko hi le narodno čuteče jagnje. V drugem članku se povzpne celo do herojske požrtvovalnost ter izfavfl, da je pripravljen za domovi- no »žrtvovati tudi svojo stranko«. Ta žrtev brez dvoma ne bo velika In za dar domovini ne dragocena. Bolje bi bilo, ko bi demokratski vodje v Belgrmđu domovini na ljubo odstranili ls svojih grudi tisto lastnost, ki je tem manj lepa, čbn bolj je državi škodljiva: pohlep po vladanja za vsako ceno. če ti možje to svojo lastnost zavržejo domovini na ljubo, bo to neprecenljivo dragocenejša pridobitev za drŽavo, kakor če polože domovini na žrtvenik celo svojo stranko. Preveč mršav bi bil ta da-rovani kozliček. Sicer pa, gospodje, ne čakajte še dalj časa. r i h čimprej volitve in vaše po h valne želje bo brez vašega sod elovanja ljudstvo samo temeljito izpolnilo ter vas pognalo! In to bo največja korist države in ljudstva! — V teh neotesanih vrsticah pa ni obsežen samo napad na posamezen list, te vrstice obsegajo naravnost nečuven insult na celo stranko, katero »Slo-venčevci« že trideset let ubijajo, katere do danes še niso ubili, in lahko se iim pove, da je tudi v bodoče ne 1 d bili, najmanj na s takimi surovostmi, kakor je primera o mršave m kozlu. Da smo se mi poslužili enake primere glede tiste stranke, katero danes Slovenec zastopa, vzdignila bi se vihra proti nam, da bi kar vse grmelo. Ali gospodje pri »Slovencu so ošabni in mislijo, da smejo zapisati vsako ueolikanost proti stranki, katero sovražijo. Nekako tako ošab-nost je gojil svoj čas v svoji glavi gospod dr. šusteršič in bil je prepričan, da se mu ne more ničesar zgoditi. In skoraj bi trdili, da je bila svoi čas dr. Susteršičeva pozicija med narodom dosti boljša, nego je danes pozicija »STovenčeve gospode! Ali kolo se je zavrtelo in danes je nekdaj vsemogočni deželni glavar — političen berač. Kolo se vedno vrti in vsaki, še tako močni stranki preti nevarnost, da se bo zasukala s kolesom navzdol. To se tudi pri nas prav lahko zgodi, posebno če bo »Slovenec«, za kar se zelo trudi, zanesel med kmečke sloje prepire malega človeka s takoimenovanimi bogatini. Sicer pa imenujte nas »mršave kozle-, imenujte nas »garjeve konje«, izpraznite proti nam vse živalske bolnice, kar jih je na svetu, eno bo pa le koristno, če vooŠtevate: Ni hujše napake, kot podcenjevati svojega nasprotnika! —r. Kdor Še ne ve. kaj je perfidno žur-nalistjcno poročanje, naj vzame v roke današnjega • Slovenca«. V njegovih najnovejših poročilih o beogradski krizi je toliko laži, kolikor besedi. Nekaj naravnost nečnvenega je to lažnjivo poročanje, ki je pa očivjdno inspirirano od zgoraj, da na ta način sekundira razbijajoči protidržavni politiki, ki jo vodi že delj časa takozvani Jugoslovanski klub. Po teh poročilih je vlada prikrivala zunanjepolitični položai (dasiravno vsakdo ve. kakšna je zveza s Parizom), demokrati so Pavloviču predpisali kako naj postopa itd. Jasno je. da vkljub naporom v takšnem zastrupljenem ozračju ni mogoče priti do sporazuma. Krona takšnega postopanja je pa poročanje o delovanju minisfrtva dr. Kra-merja. To poročanje se vrši jedino le z namenom, zanesti v razne oštarije zabavljanje o izvoznicah, dasiravno ne more nikdo očitati sence nekorektnega postopanja, marveč nasprotno priznati samo najboljšo voljo n žrtvovanje vseh moči. Na demagoški svoj način prezre r Slovenec« popolnoma veliko delo. ki leži v pogajanjih z Avstrijo, Češko. Poljsko in Ogrsko za medsebojne pogodbe, kakršnih Korošec n; mogel skleniti. Ponavlja se 1« neko prikrito očitanje o monopolu itd., ki ni nič drugega, nego bab-jc klepetanje brez vsake podlage. S slastjo ponatiskuje »Slovenec« največji re-volverski žurnal Jugoslavije, beograjsko ^Tribuno«, ki jo izdajajo radikalci zato. da širijo med ljudstvo govorice in bega-nie. Ta list čegar vesti tako često srečujemo v »Slovencu-, izdaja nek da ?i ji policijski konfident Pašičeve vlade in bivši denuncijant, ki je spravil celo vrsto srbskih narodnjakov v ječo, ker so nasprotovali koruptnemu Pašičevemu režimu. Kakor se je zdaj združila politika KorošČeva in Protičeva,tako se izenačuje pisanje Tribune in Slovenca, pisanje, ki pač ne bo dvignilo med narodom čuta za politično dostojnost in za pravilno presojanje nacijonalnih potreb. Saj izigravajo sedaj celo zunanjo politično nevarnost in hočejo povedati, da ie ni, ampak da so si jo — demokrati izmisliti Demanti Današnji »Slovenec« prinaša: »Izmišljena vest »Slov. Naroda«. Vest pod naslovom: »Kaj je zahteval dr. Korošec od Davidoviča glede razmerja vlade do Vatikana, je izmišljena od prve do zadnje črke ter ima namen napravffl nove intrige med Jugoslovanskim klubom ta srHjanskimi strankami«. — Ne glede na dotični pasus Davidovi-čevega pisma vztrajamo pri svojem po-ročflu, Id ne samo, da ni Izmišljeno, marveč je r celoti m podrobnosti popolnoma točno in resnično. Demanti ne pomeni dragega, ko umik. Dvesto, štfrieto aH osemsto? Za be~ ganle neukega ljudstva so ti klerikalci napravili še nov Ost, »Večerni List«, ki js »neodvisen«. Ta list pogreva včeraj po vrednem brata »Hrvata« lat, da so demokrati imenovali hitro pred demisijo vlade 800 novih svojih državnih uradnikov. To je infamm laf. Pred dnevi jo je prinesel »Slovenec«, — takrat je govoril o 400 »naŠh« imenovanih. Izprva jih je bilo 200, sedaj že 1 Pozvali smo pred dnevi, naj nam cjo teh 200, 400 ali 800, danes pa ( : Ta vest je ena od onih 800 la-rimi skušajo klerikalci oblatiti it« in se skriti pred odgovor-i '<> a sabotiranje parlamenta, drža-\ e in naroda. Ravnotako velja to za drnge vesti, o gospodarstvu na železnicah in v Medmurju. Kar je narobe, je zato narobe, ker ni parlamenta in vlade, in to je delo radikalcev, starčevičancev in klerikalcev. Njihovo delo tira državo v propast, pa tudi njihovih strank ne bo dovedlo do zaželiene moči. In narod naj to nnrno gleda? »Glas s Koroškega*. Z »Jugosla-vijo* se ne razgovarjamo radi. ker večina njenih člankov sploh ni resna. Vrhunec je pa »Glas s Koroškega« v današnji številki. Kdor je ta članek pisal zna sicer držati za pero. zna tudi psovati, ne zna pa citati in militi. Polemizirati proti notici »Slov Naroda«, ki pa ni imela vsebine, kakor jo neznani prijatelj pod ti kuje, ni se izrekla proti vojaštvu, marveč protj misli, da bi vojaštvo izvršilo puč in se vtikalo v politiko na portugalski način. Mogoče je dopisnik Jugoslavije mnenja, da bi bilo to dobro za državo, mi smo pa mnenja, da nj d'Annunziiada bila za nas največja nesreča. Za polemiko med listi je pač prvi pogoj, da se člankar najprej nauči citati in razumeti, ne pa lopniti. Zdi se pa, da so članki kakor »Cdas s Koroškega« napisani z namenom, da huj-skajo. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zagreb ima zopet liste. Zagreb, 16. septembra. Danes je došel sem papir za časopise. Od jutri naprej bodo zagrebški listi zopet izhajali* Vojna akademija v Zagrebu se otvori po vzoru one v Beogradu. V akademijo se bodo sprejemali gojenci, ki so dovršili 6. gimnazijski razred. Skupščina »Hrv. novinarskega društva« v Zagrebu se je vršila v soboto. Predsedoval je predsednik Toni Šlegel. O društvenem delovanju je poročal tajnik Ante Brozovič. o gmotnem položaju pa blagajnik Slavko Jutriša. Društveno premoženje znaša 75.309 K 52 v, pokojninski zaklad pa 75.000 K. Novi odbor je sestavljen tako-le: Toni Šlegel, predsednik, Krešimir Kovačič. podpredsednik. Ante Brozovič, tajnik, Vinko Šafranek, blagajnik, Lj. Z. Kara, Avgust ?olc in Vladimir Tnukalj, odborniki. Na skupščini je bila sprejeta ta-le rezolucija: »Hrv. novinarsko društvo stoji na stališču, da je tiskovna svoboda primitivni pogoj vsakega svobodnega državljanskega življenja. Zato zahteva od vlade, da takoj odpravi Časopisno cenzuro. Hrvatski novinarji, ki so vselej nudili dokaze svojega brezpogojnega patriotizma, bodo v interesu ugleda in upliva časopisja znali sami preprečiti in odstraniti vsako zloupotrebo tiskovne, kakor tudi vsake druge svobode. Poštni promet na Koroškem. Pri naslednjih poštnih uradih naše Koroške se je otvoril po dosedaj izdanih uradnih odredbah celokupni poštni promet: Bela, Bistrica v Rožu, Borovlje, Črna pri Pre-valjah. D jek še. Dobrlavas, Galicija, Glo-basnica, Grabštanj, Grebinj, Guštanj, Ho-diše. Kotlie. Labod, Ledenice, Lebeliče. Meža, Miklavčevo, Možica, Pliberk, Pod gora. Podgorje. Podrožica, Pre valje, Pustrica, Ribnica ob Vrbskem jezeru, Rožek. Ruda. Sfnčavas, Svetna vas. £kocjan v Podjuni. Smarjeta v Rožu. Smihel pri Pliberku. §ent Vid v Podjuni, Sv. Jakob v Rožu, Tinje. Velikovec, Vet-rinj. Zgornje Jezersko, Zgornje Trnšnje, Železna Kaplja. 2jhpolje, Urada Otok (na Vrbskem jezeru) in 2relec poslujeta za zdaj le za pisemski promet — Prihodnje dni se otvori še škofiče. St. Jakob v Rožu. (Dopis.) Koroški Slovenci z velikim zanimanjem beremo izvrstne popotne zapiske g. A. M. »Po slovenski Koroški«. Z navdušenjem mladine se pri nemškutarjih nič ne opravi s stvarnim razmotrivanjem, kakor v vašem podlistku, so pa tudi ti jako dostopni, kakor nas uči vsakdanja skušnja. Kot izkušen starejši koroški inteli-gent bi predlagal, da se ti izvrstni podlistki natisnejo kot brošura v 50.000 iztisih ter pošljejo v vsako občino (n župnijo cone A, da pridejo po naših ljudeh nemškutarjem v roke, to bi jih dosti spreobrnilo. Brošura je mnogo bolj pripravna kot časnik. Časnik je od danes na jutri, potem se navadno vrže, brošura pa ostane; časnik je samo en dan aktualen, brošura pa vedno. Naj se začne delo po brošurah! Male brošurice. kakor vaš podlistek, ki bf se brezplačno razdelile! Mi v coni A čutimo vsaki dan« da Nemci trosijo milijone zatajnoagitacijo. Par brošuri c bomo vendar tudi mi zmogli!? To naj bo prva, pa ne zadnja brošura. Ako mi g. A. U. dovoli, bi se podlistku še kaj pridjalo. Tukaj v Rožu so kmetje v ogromnej večini za Jugoslavijo. Med kočarji In delavci pa je dosti nemškutar. NI povsod enako, pač pa v dosti krajih. Nemškutar je navdušenemu govoru, trditvi brez dokaza večinoma nedostopen, jako dostopen pa dokazu, argumentu. V tem smislu bi bilo spisati več brošuric, malih, za brezplačno razdelitev, morda tudi kako nemško. Vsak dan n. pr. naletim, domačin med domačini (govoreč naše koroško narečje) na argument: Kaj pa to? Nemci imajo republiko, vi pa kralja? Na to odgovorim: Res je, mi imamo kralja. Kdo vam pa garantira, da nemška Avstrija v par letih ne bo imela kralja? Saj veste, da so v nemški Avstriji mogočna stranka krščanskih socijalcev in mnogo vse-nemcev za kralja, dobra polovica. In zdaj se še ne upajo na dan, pa v s a k-d o ve, da so. Nemška Avstrija bo morda v par letih imela nemške-g a kralja z grofi in baroni, mi pa imamo kralja brez grofov in baronov. Naš kralj je demokratski kralj, iz kmetskega narodnega rodu, je sin revolucije, in pri nas ni razločka med kraljevino in republiko, samo da Je kraljevina trdnejša. Pa tudi najbolj demokratične države, z najboljšo upravo, so kraljevine, kakor vzgled-na Norveška, Danska in velika Anglija! Sicer pa ne silimo nikogar, naj vsakdo sam vidi. kako pri nas odločuje ljudstvo. Morda bodo Korošci Še prej glasovali v konstituanto, kakor za plebiscit! Kakor gospod A. M. jako dobro omeni, je dvom o izidu plebiscita najboljša voda na mlin nemškutarjev. Kaj pa ko bi zopet »folksberovci« prišli, ti so kar po dne ropali? Jaz tole odgovarjam: To je čisto nemogoče. Nemci v coni A ne morejo zmagati, to vam dokažera. Cona A so okraji Pliberk, Velikovec in Rož. Pliberk in Velikovec sta, —j kakor zdaj po splošni volilni pravici — pred vojsko volila Slovence, poslanca Grafenauerja. Kaj pa je bilo: pred vojno? V vsakej občini ta župniji so nemški »šumostri« (učitelji) h u j skali proti Slovencem, v vsakem okraju nemški sodniki, notarji in davkarji, v vsakem okrožju nemški zdravnik, pri vsakej železni-ŠTcej postaji nemški železničarji. V j vsakej fabriki nemški uradniki in nazadnje vsak okrajni glavr, vse vojaštvo, vsi žandar ji, vse to Je h u ^ skalo na Koroškem proti-Slovencem. In kljub vsej Jej strašni moči sta Pliberk in Velikovec po splošni volilni pravici pred vojsko volila Slovenca v državni zbor. Zdaj pa vseh teh hujskačev ni več. Da bodeta dali Pliberk In Velikovec rudi zdaj zopet nam večino, o; tem pa človek zdrave pameti ne more dvomiti. Vsak nemškutar mi je odgovoril: »Vi mate prov«! In nadaljujem: Res je. Rož še nI imel prilike, da bi tako prepričevalno glasoval, pa to bodete mi vendar pritrdili, da bo v Rožu vsaj 50% slovenskih glasov. Odgovor nemškutarja: »Še več jih bo.« Nadaljujem: Tam večina, v Rožu pa vsaj 50%. Slovenci imamo večino. Dokazal sem vam. Vse. kar vam povejo tisti, ki pridejo iz Celovca m Beljaka Je »lari fari«. Odgovor nemškutarja: >Risn je. Nimcov nčc bo zad.« Dr. Rožanskl. Italija. . Lahi o sebi. LDU Reka, 15. septembra. »Giornale d* Italia« označuje položai, v katerem se nahaja oficijelna Italija napram svojim zaveznikom, kot zek> delikaten in poudarja možnost da bi se Antanta radi reških dogodkov mogla zaplesti v vojno. Kakor pravi list nadalje, bi zadostovalo, da zavezniki odtegnejo Italiji živila in kredit in italijanska vlada bi bila prisiljena, podpisati vse, karkoli pride iz Pariza. Oficijelna Italija se mora pokoriti, toda italijanski narod s svojim pesnikom bi mogel p risih ti svojo vlado k drugačnemu nastopu. — »Messaggero« piše: Početje D* Annunzia in njegovih tovarišev ne morejo odobravati vsi oni, ki zahtevajo najstrožjo narodno disciplino in žele vcepiti ljudstvu zavest vseh tež-koč, s katerimi se mora boriti Italija tako v notranji, kakor v zunanji politiki. — »Popolo Romano« vprašuje D* Annunzia in njegove tovariše, da - H se zavedajo, v kako težaven položaj so spraviti vlado svoje domovine. — »Idea Nazkmale« pravi da so reški dogodki spontana reakcija proti krivici katero Je Rim sprejel brez protesta. — »Glor-nale del Popolo« naglasa, da se bodo reški dogodki na vsak način mirno poravnali z zavezniki. — »Tribuna« izraža nado. da bodo Oaribaldijev odgovor: »Slušam« ponovili tudi povzročitelji današnjih dogodkov na Reki. — Končno trdi »Corriere d' Italia«. da je čin Dv Annunzia treba pozdraviti kol selo dobrodošel štev. 217. .SLOVENSKI NAROD*, dne 18. septembra 1919. Stran 3. Ha mora odposlancev spodsJeitajeRklR in občinskih zastopov i Celin 11. in 12. Mtembra 1919 to se sklenile soglasno sledeče resolucije: I. Likvidacija avtonomnega premoženja in posojila. Naj se nemudoma izvede likvidacija vsega deželnega premoženja kakor tudi onega, Id je bilo od dežele upravljeno, dalje vseh javnih naprav in zavodov ter društev ustanovljenih, vzdrževanih ali vsaj podpiranih iz javnih sredstev in namenjenih poprej za vso deželo Štajersko. Glede načina likvidacije povdarja-?o odposlanci, da nepremično deželno premoženje, ki leži na našem ozemlju, ni v nobenem razmerju z mnogo večjim iz skupnih bremen nakupljenim premoženjem v nemškem delu. Ker so se od dežele najeta posojila v ogromni večini porabila za investicijo v nemški Štajerski, moramo odkloniti stališče, da bi ta posojila plačali tudi mi. Vojna posojila je deželni odbor štajerski najel neustavnim potom, prav tako je vsa naprava komunalnega kreditnega zavoda neustavno ustanovljena. Za to teh posojil dežel kakor tudi fiktivnih transakcij komunalnega kreditnega zavoda srlede javnih korporacij ne smatramo za nas obveznim in naj jih uredijo ali deželni svet v Gradcu ali tisti, ki so jih zakrivili. IT. Sanacija okrajnih zasto'-pov in občin ter hranilnic. Deželna in državna vlada se prosita, da posvetita sanaciji okrajnih in občinskih hranilnic in okrajnih zastopov in občin, ki so se pod avstrijskim nri-tiskom z vojnimi posojili daleč svoje finančne moči obremenjene, vso svojo pozornost. Iz razlogov socijalne pravičnosti naj se. v kolikor se škode ne da iztirjati od onih. ki so protizakonito ali protipravilno postopali z njim zaupanim premoženjem, varuje zlasti tudi mladoletnike, dobrodelne ustanove in male štedilce zgube pri voinem posojilu. m. Sanacija financ a v ton o'm -nih korporacij. Avtonomno deželno premoženje, ki se nahaja v spodnjemštajerskem okrožju, četudi je prešlo v državno oziroma deželno upravo, naj se v naravi ali po vrednostnem ekvivalentu rezervira temu okrožju v svrho sanacrje financ avtonomnih korporacij tega okrožja. IV. Avtonomna mesta. Vlada se opozarja na obupno finančno stanje takozvanih avtonomnih mest na Spodnjem Štajerskem. Da se jih razbremeni in jim da boljša možnost razvoja, naj se jim odvzame preneseni delokrog tn čimprej pouči spojitev s predmestji enakega gospodarskega značaja. Nadalje so se sprejeli sledeči predlogi zastopnikov okrajnega zastopa, občin in hranilnic gornje - radgonskega okraja: 1. Vojna posojila se naj mladoletnikom in posojilnicam deloma vrnejo. 2. Likvidacija skupnega deželnega premoženja se naj v smislu mirovnih pogojev izvede previdno, da ne bode-mo vsaj popolnoma vsega izgubili. Deželna zdravilišča Rogaška Slatina in Dobrna naj ostaneta tudi v naprej last spodnještajerskega okrožja dežele Slovenije. Isti zastopniki so stavili še sledeče predloge: Naj se takoj uvede pravilna in poštena oddaja premoženja, pri kmetu samo od odvisnega denarja. Vse tiste, ki so pri zadrugah, okrajnih zastopih in občinah s svojim nem-škutarstvom povzročili velika vojna posojila, se naj sekvestira. Uravnava in zlaganje občin, ureditev okrajnih zastopov se naj izvede po volitvah v državni in deželni zbor, da se na tej podlagi uredijo najprej okrožja in še le potem občine in če treba tudi zastopi. Ti predlogi so se odstopili likvidacijskemu odboru v uvaževanje. Sprejel se je tudi predlog predsednika likvidacijske komisije da se izvoli sosvet 7 članov, ki ima: 1. sodelovati pri likvidaciji deželnega premoženja in bivših za vso Štajersko namenjenih naprav; 2. dajati nasvete glede javnega premoženja na Spodnjem Štajerskem in glede uredbe prehodne uprave na tem ozemlju. Sosvet se pri-dene predsedniku likvidacijske komisije dr. Kukovcu. ki mu predseduje. Obenem so se izvolili v ta sosvet gg. Bren-čič, Drofen?k, dr. Lesovar, Petovar, Ro-škar, dr. Verstovšek. Eno mesto ostane prosto za člana, ki se imenuje rz socijalno demokratične stranke. Spominjal!e se zaklada „S!ov. sokolske zveze". Ljubljanski občinski svet. Župan gosp. dr. Ivan Tavčar otvori ob 17. uri sejo in imenuje overo-vateljem zapisnika obč. svetnika Lil-lega in Dimnika, L Naznanilo predsedstva. I Po izčrpanem dnevnem redu se i stavijo od nekaterih občinskih svetni-| kov razne interpelacije. Tako predlaga občinski svetnik Kocmur tiskanje drobiža v lastni režiji za mesto Ljubljano. Gosp. župan pravi, da se obrne v Zagreb za pojasnila v tem pogledu. Obč. i svet Zupančič bi rad videl, da se čim-uosp. župan poroča, da je dosel j prej otvore živinski sejmi. Gosp. župan dopis deželne vlade, katera se glede pojasnjuje, da so imeli sejmovi pričeti p??ljž}ve tlakarine postavlja na isto sta- | že v sredo, ali so se morali odložiti za lisce kot deželni odbor, to se nravi, da j oktober, ker je sejmišče okuženo po odklanja vpeljavo tlakarine. Komisija j slinovki. za začasno vodstvo in likvidacijo dež. p0 pojasnilih še na nekatera druga uprave je odklonila prispevek k užitnin- vprašanja, zaključi gosp. župan sejo ob skemu zakupu, ki znaša letnih pol mili- } »^19, Un_ jona kron. Vsled tega občina uslužben- — cem ne more zvišati prejemkov, kakor so želeli. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo naznanja, da znaša zbirka za j invalide na Petrov dan 29.109 K 92 vin., na Vidov dan pa 21.359 K 46 vin. Nato \ odgovarja na razne interpelacije, ki so | bile stavljene od različnih občinskih svetovalcev. Dirke in t* ■ i im\\ in. ru II. Zapisnik zadnje seje se odobri, i Ad poročila personalno - pravnega odseka. 1. Na mesto umrlega člana v odbo-za upravo meščanske imovine. Avgusta Repiča, se izvoli gosp. Tomaž Bizilj; 2. istotako se izvoli v upravni i odbor realčnega sklada na mesto umrlega magistratnega svetnika Semena načelnik gospodarskega irada magi-stratni svetnik Fran \ IV. Ad poročila iina \ a odseka. 1. Oskrbovalnimi za oskrbovanje I ubožcev v mestnih ubožnicah se zviša od 1. oktobra 1919 dalje na 2 K za osebo. 2. Sklene se zavarovanje tudi inventarja v mestni pristavi na Kode-tjevem, kjer je bila doslej zavarovana samo pristava brez inventarja. 3. Sprejme se ponudba društva »Mladika« za odkup društvenega poslopja v znesku 359.144 K 79 vin. 4. Predlog finančnega odseka za prodajo mestnih parcel ob IV. mestni ljudski šoli na Prulah četvero strankam pade, ker ni dobil kvalificirane večine. V. Ad poročila stavbnega odseka. L Priziv dr. Krisperja in drugov proti odloku mestnega magistrata slede zgradbe provizorne lesene lope ob Dalmatinovi ulici, se odkloni. 2. Prošnja posestnikov ob Martinovi cesti za zgradbo cestnega kanala pri tej cesti se odkloni in odgodi zgradba na poz-neji čas, ker bi zgradba stala sedaj okoli pol milijona kron, dočim se je kal-kuliral pred vojno potrošek samo 52.000 kron. 3. Prošnja trnovskega župnega urada glede ureditve odstranjevanja vode z župnijskega vrta. se reši tako, da se sklene napravo odtočnega jarka in vodovodne cevi za odtekanje vode s sosednega Puhovega zemljišča. Sočasno se sklene postaviti leseno ograjo; skupni trošek se računa na okroglih 4000 K. 4. Dovoli se kredit 20.000 kron za popravo Hradeckega mostu. Za čas popravljanja se ima promet ustaviti. 5. Enako se dovoli znesek 17.000 kron za popravo pilotov pri mostu na Opekarski cesti. VI. Ad poročilo policijskega odseka o prošnji društva hišnih posestnikov za odstranitev municijskih skladišč na ljubljanskem polju iz neposredne bližine mesta, se naroči mestnemu magistratu, nai uvede mi vojaški upravi korake, da se skladišča prestavijo na drug primernejši kraj. VIL Ad poročila šolskega odseka. 1. Razpis poverjeništva za uk in bogočastje glede spremembe mestnega dekliškega liceja v žensko reformno realno gimnazijo, se odobri, tako da se otvorita s tekočim šolskim letom 1. in 5. razred in da preneha licej po preteku petih let. Provizornemu ravnateljstvu se naroča, da ukrene vse potrebno v tej zadevi. 2. Na vseh mestnih šolah se odpravi šolnina, ker je pouk obvezen. 3. Letne dotacije vsem mestnim šolam se zvišajo za 100 odstotkov. Šolskim vodstvom se naroča, naj naročajo vse šolske potrebščine potom mestnega šolskega sveta. VIII. A d poročila upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrane in plinarne. 1. Električni zadrugi v Spodnji Si- Prejeli smo naknadno: Ne gre, da bi zapostavili imena onih odliko-vancev kmetskega stanu, ki so dali prireditvi posebno važnost. Poverje-ništvo za kmetijstvo, okolica in odbor vedo ceniti nastop konjenikov v 1 .rodnih nošah in Čistokrvnih konj ob strani športnikov in so določili posebno veliko in izbranih daril za to skupino ter od strogo športne ločeno juri za strokovno in dekorativno stran. Zmisel za sport mora prodreti v najširše plasti našega naroda in sicer raznovrstni, ne le telovadni. Sport mora nriv-'i^-,; prosveti pot j ne le slediti ji Gospod it !;lil ' u;di VaŠ list je i vedel vsikdar ceniti važnost Bleda j za kulturo in državo našo in pa } sporta, za to je poslal posebnega poročevalca, ki Vam je vestno koročal, kar je videl, ni Vam pa mogel poročati, česar ni vedel. Zatorej prosim v imenu velike družbe letoviščarjev, opazujoče ves postanek in potek dirk in splošnega napredka letos na Bledu, da sprejmete sledeča pojasni-b, odnosno izpopolnila: Juri sestoječa iz gg. prof. in akad. slikar Peter Zmitek, arhitekt in umetniški kritik Ivan Zorman L, prof. in akad. sHkar J. Kambič ter ekonom Ivan Zorman II., je določila 7 daril, prisojena za najlepše, z naj-pravilnejšo opremo in najlepše okrašene kmečke konje tako-le: I. darilo Jos. Koželj, II. J. Bernard, III. J. Janša, IV. J. Pogačar, V. Matej Ažman, VI. Fr. Dežman in VII. Jos. Kunšič. Enajst daril za najlepše in naj-pravilnejše v gorenjski narodni noši oblečene fante so dobili sledeči: I. darilo Fr. Cundrič, II. Jakob Slivnik, III. J. Janša, IV. J. Papler, V. Vinko Rozman, VI. J. Vidic. VII. Jan. Dežman, VIII. Iv. FlorjanČič, IX. Jos. Koželj, X. J. Rupret in XI. J. Bernard. Večina teh odlikovancev je iz Gorij nad Bledom. Za najpravilnejšo gorenjsko vprego s čistokrvnimi konji in okusno okrašen kmečki voz je dobil darilo Iv. Stare iz Kupljenika, ki je tudi prejel II. darilo pri tekmovalni dirki z dvovprežnimi konji. Za prekrasno okinčan lovski voz je dobil darilo Al. Langus iz Begunj. Prosimo, da ta izid priobčijo vsi kmetijski in športni listi naši, ker le-tovišČarji nimamo pomnoževalnih aparatov ne živcev za prepisavanje; tujski urad pa je letos prezaposlen. Odtod pride najbrž, da je izostala dosedaj objava zmagovalcev v tekmah plavačev, kolesarjev in vesla-čev. Upamo, da dočakamo to zdni v presledku pred zimsko sezijo. Ne gre prezreti tudi spretnih in srečnih voditeljev tekem, kakor gospoda podpolkovnika Ravnihar-j a, ki je s svojo preskušenostjo in odločnim nastopom odstranil vse pomisleke in dvome. Simpatičnega, mirnega voditelja konjskih dirk dne 7. t. m. zapišemo si vsi udeleženci v hvaležen spomin, na svidenje ob letu ški se dovoli naprava lastnega elek-tričnega omrežja, pridrži si pa občina ! osorej! glede poznejšega prevzetja omrežja j Tekme na vodi in krog jezera prosto roko. 2. Prošnji obratnega vod- , dne 15. avgusta je vestno vodil g. stva cestne električne železnice za zvi- | ing. Bloudek iz Ljubljane, kar vemo sanje voznih tarifov se ugodi. Cene se ; letovičarii posebno ceniti. Dirka ko-zvišajo od 20, 26 in 30 vul na 30, 40 j ieSariev na dan sejma napolnila nas in 50 vin., oziroma za otroškeL injmi- I ie z bojaznijo. Toda avto in motorno kolo pred dirkači, na vsakem dreve- žane vožnje od 16 na 20 vin. 3. Glede omejitve porabe električnega toka in plina tekom zimskih mesecev 1919/20 se zopet uveljavijo določila izza 1. 1917. O razpisu ravnateljskega mesta dekliškega Hceja je poročal svet. Pu-stoslemšek. Prečftal je dopis poverjeništva za uk in bogočastje, v katerem izjavlja poverieništvo z ozirom na ter-no - predlog šolskega kuratorija, da bo imenoval za ravnatelja prof. Friderika Juvančiča. Ker to znači vmešavanje poverjeništva v delokrog občinskega sveta in ker ne kaže ustvarjati sedaj, ko gre za podržavljenje zavoda, konflikta z učno upravo, predlaga poročevalec, naj ostane zavod začasno pod sedanjim vodstvom, obenem pa se naj naprosi vlado, da subvencijonlra zavod z letnimi najmanj 50.000 K. Obč. svet. Stebi zastopa stališče, da bi se moralo ravnateljsko mesto poveriti ravnateljici. Občinski svetnik Mlinar pa, da se su svarilo, za vsakim oglom gasilec ali orožnik — mirno smo uživali to krasno, zanimivo športno introdukcijo na Bledu, zlasti plavaško. Ce se je tu pa tam pojavil Se kak nedostatek, to ne gre na račun diletantizma, pač pa vprav amerikanske naglice, s katero se je vse vprizar-jalo, ta pa je zopet opravičljiva in neodpravljiva, dokler ne razbremene nadvse požrtvovalne intendance s športnimi profesijonisti in amaterji, ki nimajo drugih brfe. To je baje že zdavnaj Intencija generalnega komisarja za tujski promet v Ljubljani dr. KriSperja. Brez zadostnega aparata se obrabi in opeša vse, kar je vnetega in dobrega. Pa to velja povsodi, tudi y naj stvar vrne kuratoriju. ki naj šesta- \ administraciji, tehniki, reklami. Vse vi nov terno - predlog. Sprejet je bil poročevalčev m predlog obč. svetnika Mlinarja. O,IX. tocld dnevnega reda (aprovi-jMJij bomo poročali jutri. to visi danes na ramah par oseb v Ljubljani in na Bledu* dela je več nego v kontorju kake svetovne tovarne. Ljubljanskemu generalnemu ko-miaarjatu za tujski promet, njegovi previdni varčnosti m smotreui skrbi za razvoj turistike, njegovi točnosti dolguje blejska Tourist office premnogo zahvalo za moralno zaslom-bo in gmotno zaščito pri vseh uspehih. Med tekme na Bledu moramo naposled šteti tudi, čeprav neodliko-vane rekorde v najlepše razsvetljenih in okusno ozaljšanih ladjah, razstavljenih najlepših cvetlicah in umetniških glasbenih konkurenc vseh vrst. Obljubljene so nam specijalne ocene. Vse bi bilo ostalo na Bledu na idilični plitvini, da se niso pojavili možje na svojem mestu, ki so se strnili v Prometnem društvu. Njega načelnik g. Kenda je bistra glava »per ekscelence«. Nova faza stvarjenja je priš]a ž njim na Bled. Nas posebno zanima, da -ie Blejski grad, na kojem so malone tisoč let vladali tirolski škofje, ootem pa tujerodni industrij-ci, strmoglavil pod svojo oblast sam, česar vsa kranjska dežela ni zmogla. 2 njim je prišlo zopet v slovensko last jezero in — športno pozorišče. Bilo mi je. ko sem gledal ta takore-koč še neodkrit krasni de1 Bleda, kakor ko sem prisostvoval odkritju ne-omadeževane Nove jame pri Postojni. Tisti, ki se zgražajo nad njegovim gospodarskim duhom, naj se ga rajše navzamejo. Delati za skupnost samo v svojo škodo je samomor talenta iti individua. de!af» samo za se, socijalen smrtni greh. Tem višje cenimo delavca domačina, ki si je šel priborit s svojimi zmožnostmi in energijo »nervus rerum« po svetu in ga zastavlja doma v korist napredka. G. Kendov genij in vzorni red je danes vsestransko občudovan, zlasti od nas svojega rojaka ponosnih domačinov. Pod njegovim predsedni-štvom delalo se je v društvu tako, da se vkliub ogromnim investicijam društvo ni zadolžilo, nasprotno, da je prigospodarilo. To je umetnost! Koristno bi bilo, da nam prilično izda in pojasni tajinstveno moč. — Drugi mož na svojem mestu je g. Roblek. Tudi njega najdemo samostojno delavnega daleč tam v francoski Švici in ob Nilu. Mislili smo že, da so g. magistra zamorile nemile domače razmere za vselej. Poznali smo ga po olodonosnem delovanju za naše planine, za svoj rojstni kraj Radovljico in na Koroškem. Zdaj zastavlja svoje zmožnosti, pomnožene z vsem, kar je opazil in skusil na svojih pohodih »preko 200 jezer« v prid svojega blejskega ljubimca. Lahko se reče: kakor on pred prihodom g. Kende ni imel zdravega torišča za nastop, tako bi ne mogel raznesti in uveljaviti tako krepko in brzo, kar lepega je zasnoval novi demokratični graščak brez gospođa blaga in ika. čigar prepričevalni oži-gaioČi optimizem v besedi, pismu in dejanju zajamči že polovico uspeha. Kar je spoznal in prerokoval ob svojem prihodu na Bled z apodiktično sigurnostjo: Bledu nastopi lepa važna bodočnost, to zdaj udejstvuje s polno vnemo. Med one, ki so se resno oprijeli dela za povzdigo tujskega prometa prištevati moramo malone vso obitelj g. Ivana Rusa, zlasti senjora, delavnega kakor mravlja na vseh poljih. Staremu dvornemu svetniku dr. Ferjančiču gre zasluga, da je izbrskal te in podobne ljudi skupaj in jih poslal na delo brez odloga. Športni dnovi na Bledu so minuli. Izzvali so s svojo predrznostjo, spremljani z gladkim, micnim in srečnim potekom ter sijajnim vremenom pri vseh udeležencih upravičeno nado in zavest, da jim bodo sledili v bodoči seziji športni t e d -n i vseh branž. Gostje si že sedaj zagotavljajo stanovanja, kar še nikoli nismo učakali. Tudi od 15. septembra naprej si jih naročajo. Kako bi tudi ne? Ali se jim je nudilo kedaj preje toliko duševnega užitka z zares umetniškimi koncerti, animiranimi družabnimi večeri, finimi plesnimi prireditvami? Ali ste že svirali kedaj poprej po dve godbi hkrati, vršile se kar trojne tekme, eno popoldne, nastonili narodni kostimi ob tolikih prilikah, so bile 11 kedaj urejene postrežbe, umerjene cene in razmere na vseh poljih?! Koliko zanimivega pa se nam šele napoveduje za prihodnjo sezijo! Mednarodni šahovski turnir. Ljubljanski športni klub napoveduje regato v večjem obsegu. Hrvatje se zbirajo, da prirede plavalno tekmo na Bledu. Prijavljene so udeležbe ln subvencije h konjskim dirkam in razstavam iz cele države. Na novo odkritem športnem pozorišču — amfiteatru se bodo vrstili nastopi Sokola, nogometa, tenisa, kolesarjev, sanjkačev in smu-kačev vsi v večjem obsegu. Tourist office bo zaljšal in izpopolnjeval naše zdravišče še bolj ko doslej, ker odpadejo številna popravila in ker prične s pripravami lahko prej nesro pretečeno leto. Naravno, da bodo morali misliti merodajnj faktorji že kar jeseni na pomnožitev in krepkejši ustroj vsega aparata, makari, da se Importira izza mej. Domači činitelji bodo imeli čez glavo opravka s povečanjem in spopolnjevanjem hotelov, trgovin itd. čisto gotovo je, da se frekvenca ako ne potroji vsaj podvoji in to iz države same. Ker pa bodo do tja odprte že tudi vse meje, treba se pripraviti na desetkratni naval. Zginiti imajo vsi nedostatki, da ne prevlada p roti reki ama. Sanatoriji se odpro, to je gotovo, in lečenja potrebnih bo več kakor pred vojno. Osnuje naj se toraj najmanje športna anketa v Ljubljani, v področju športnega odseka blejskega Tourist offica. Deželna vlada v Ljubljani, čije predstavi-telj se je z državniki iz Beograda vred na licu mesta prepričal o pomenu procvita tujskega prometa, pozove naj športne strokovnjake m praktike vseh vrst. Dodele naj jim kar največ mogoče pomnoženih kre-jiranih subvencioniranih mest pri Tourist officih v Ljubljani in na Bledu. Do teh razmlšljevanj me je do-vel prekrasen navduševalni uspeh na dirkališču blejskem dne 7. t m. Med pettisočglavo množico opazili smo poleg srbske in domače generalitete ministra za uk in bogočastje g. Marinkoviča, predsednika deželne vlade dr. Brejca, admirala naše mornarice g. Kocha s soprogo, generalnega ravnatelja kmetijske družbe g. Pirca. našega poslanika na Dunaju Pogačnika, člane raznih ententnih misij ter celo vrsto odličnjakov Izmed srbskih in drugih letoviščarjev. Bil je to zgodovinski dan za Bled, za kulturo našo, za Šport, za tujski promet, za Jugoslavijo; mejnik med staro malodušnostjo in modernim zanosom. Letošnja sezija na Bledu je jasno pokazala tudi narodno gospodarsko važnost sporta, združenega s tujskim prometom. Dočim krepi sport posameznika, dviga tujski promet splošno blagostanje krajev, s tem dežele in državo, ki ji pripadajo. Nujno bo treba paziti na to. da se ohrani vsaj sedanji tempo na Bledu, s katerim se dela. še bolj pa da se po možnosti okrepi. Neizogibno sledi pa Bledu kot sufiks Bohinj, Savska dolina in drugi kraji širom osvobojene domovine. Ne pomaga nič — najlepšo, naj-glavnejšo točko treba favorizirati in jo spremeniti kot vzor vsem drugim. Le na tak način so dosegli svojo slavo Meran, Opatija, Marijine vari m druga znamenita letovišča. To naj bo kot smernica skupni upravi, vsem gospodarskim m športnim resortom, ne smemo mečkati da se izčrpajo gonilne sile, ki so zagnale ves razvoj Bleda v vellkopo-teznost in pravi tir, da ne ohrome sredi tako lepo zasnovanega in požrtvovalnega dela. Veno OsojskL Sokolsko slavje v Celju. 14. september 1919 je bil za slovensko Celje svečan praznik, mesto si je nadelo praznično lice, s cvetjem, s trobojnicami in veseljem v srcih smo pričakovali Sokole in Sokoliće, da jih sprejmemo prvič kot gospodarji v svojem domu. Poseben vlak je pripeljal ob 10. dopoldne hrvatske in srbske Sokole in Sokoliće, poklonili so se jim na kolodvoru sokolski prapori: Ljubljana, Zagorje, Mozirje, Trbovlje in Celje. dr. Gvidon Sernec pa jih je v prisrčnih besedah imenom celjskega Sokola pozdravil in jim zaklical prisrčni dobrodošli! Vojaška godba je igrala »Lepo našo domovino«. Sprejema se je oficijelno udeležilo štacijsko poveljstvo in zastopnik mestne občine ter na tisoče in tisoče Slovenk in Slovencev celjskih, ki se zavedajo, kaj je bilo v Celju So-kolstvo nekdaj, ko je na teh tleh še gospodovala nemška nasilnost. Imenom sokolskega starešinstva srbsko - hrvatskega se je za pozdrav zahvalil gosp. prof. Urba-ni, ki se je spominjal časov, ko je bil Sokolom vstop v Celje zabranjen. Sokolske Čete so odkorakale na te-lovadišče, za njimi ovenčani kmečki vozovi iz okolice (Trnovije, Laško). Na telovadišču se je formiralo Sokolstvo v svečan, triumfalen pohod po mestu: Sokoli na konjih, nepregledne vrste Sokolov junakov. Sokoliće in naraščaj, veselih, srečnih obrazov, veseleč se dela in uspehov in veseleč se solnčno-jasnega dne. Pred Narodnim domom, z mesta, kjer je stal nekdaj spomenik Habsbur-žana cesarja Jožefa II., je v vznesenih besedah govoril Sokolstvu in zbranemu narodu starosta Smertnik, poudarjal je pomen in moramo vrednost sokolske organizacije, procvit in sreča naše skupne, svobodne domovine je naš cilj. Krepiti moramo telo in duha, da ne bomo podlegli v boju, ki nas še čaka, da bomo zdravi in širni, kadar pride dan obračuna z onimi, ld nam kradejo našo zemljo in v sužnost vkle-pajo stotisoče našega naroda na jugu. Spominjal se je junakov, ki so nam priborili svobodo in klical »Slava!« imenu junaka junakov častitljivemu kralju Petru I- prvemu gospodarju osvobojene ln združene JuratatUL Manihta* raii smo svečano in slovesno državno misel, govor je izzvenel v proslavo kralja Petra in zadonel je koral »Bože pravde«, in z žalostjo v srcu in gnjevom smo gledali Celjani in naši srbski in hrvatski gostje v pralna, mrtva okna nasproti stoječega okrajnega glavarstva. Imenom srbskega in hrvatskega Sokolstva je govoril gosp. dr. Meti-koš, spominjajoč se leta 1910. v Celju, takrat nismo smeli v Celje, danes smo sredi Celja, naša sokolska zadača se po malem izpolnjuje. Čaka nas še velika nalogu osvoboienja onih slovenskih bratov, ki ječe v laškem suženjstvu . V imenu mestne občine celjske je pozdravi! na svobodnih tleh brate Hrvate. Srbe in Slovence — Sokole in sestre Sokoliće gosp. dr. Šubic. Za celjske Slovence je govoril starosta celjskih Slovencev gosp. dr. Josip S e r n e c, ki ie preživel na celj-(h tleh težke boje in dočakal osvo-bojenje. V imenu onih tisočer Sokolov, ki ječe pod Italijani, ie govoril Sokol iz Primori'. roteč brate, d t stopijo na plan. v boj. kadar iih bo klicala še ne- odrešena domovina. Ob zvokih vo'aške godbe in dveh sokolskih anfar se ie pohod pomikal dalje po mej tu na telovadišče. Popoldne je bili javna telovadba, zvečer lcn;< slavnost v vseh prostorih Narodnega doma. Bil je lep, svečan dan dela v znamenit discipline in organizacije, s ponosom in zadoščenjem smo občudovali to sokolsko armado, ta naš ščit proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Celie je srečno, da je doživelo ta dan sokolskega slavja, saj ie zgodovina Celja tako tesno spojena s sokolskim delom, da tega Sokolstvu mi Celjani nikdar pozabiti ne moremo in ne smemo. nsođrrao domovina. Kje bo meja med našo kraljevino In ItaJijo? Došleci iz idrijskega okraja pripovedujejo, da so Italijani na Vojnem nad Idrijo postavili kamnit mejnik, na katerem je vklesana meja med Italijo in kraljevino SMS. Reška komedija se nadaljnje. LDU. Bakar. 15. septembra. Komisija zavezniških poveljnikov v Opatni ie davi sklenila, da se vse za-\ ezniške čete na Reki vkrcaio na vojne ladje. Uporniki gredo v smeri Martinščiča vzhodno od Reke. Dalje je bilo sklenjeno, da vse Italiji zveste cete zapuste Reko, na kateri ostanejo samo uporniki v številu okoli z500 ljudi z dvema baterijama s 106 rnm topovi. Vse zavezniške vojne 7:-dte so luko zapustile in se pripravile za boj. Francoski general Savv je ostal v pristanišču do zadnjega trenotka. Ko se umakne iz luke vsa zavezniška voiska, bodo stavili upornikom ultimat, da v roku 24 ur zapuste Reko. Ako uporniki na ultimat povoljno ne odgovore, se stvar reši s sredstvi, ki so na razpolago, to je z orožiem ali gladom. Brigada Regina se prišteva med čete, ki so Italiji zveste, vendar je opožati. da je tudi ona naklonjena upornikom. Ta brigada mora iti na Sušak, da ščiti demarkacijsko črto. Brigada bo stala med Jt! gosi ovan 1 in uporniki. Reka. LDU Bakar, 15. septembra. Med 12. in 13. septembrom na Reki ni bilo nemirov. Po mestu hodijo oborožene vojaške tolpe. Iz Istre m Slovenije je prišlo okoli tisoč vojakov baje proti volji svojih predstojnikov Italijani so namenoma pokvarili stroj na vojni ladji »Dante Alighieri«, da ne bi mogla odpotovati. Oboroženim vojakom se je pridružilo 300 mornarjev. Zavezniški poveljniki in italijanske vojaške oblasti ne morejo vzpostaviti reda, ker je bil to pripravljeni vojaški upor. LDU Reka, 15. septembra. Vse francoske, angleške in ameriške čete so se vkrcale na svoje vojne ladje. Ladje so odplule iz luke in namerile na mesto topove. Proti upornikom so bile poslane italijanske redne čete. Ko bodo uporniki razpršeni, se bodo mogli razbežati po okolici in pleniti. Bati pa se je tudi, da se upornikom pridružijo redne čete. ki prihajajo na Reko in da potem skupaj z uporniki zasedejo Sušak. Na ta način bi izgubili edino pristanišče, ki ima železniško zvezo s celino. Za Reko Zader? LDU Split, 15. septembra. (DKU) Kakor javljajo iz Karlobaga, so v Zadru ponoči od petka na soboto okoli 4. zjutraj začeli v vseh cerkvah zvoniti zvonovi. Obenem so korakale po mestu vse vojaške in tudi domača občinska godba, za katerimi so se v kratkem nabrali sprevodi itaii-ianašev, pobesnelih od navdušenja Jugoslovani so se s strahom vpraševali, kaj more biti temu vzrok, toda šele zjutraj se je vedela odkod ta radost Italijanov. Vojaška oblast je namreč prejela vest, da je EP Annnnzto dospel s svojimi prostovoljci na Reko, zasedel mesto in zajel antantne posadke. Na čelu enega izmed omenjenih ponočnfh sprevodov je korakal admiral Mulo v spremstvu Župana Ziliotta m znanega Krekcha. Admiral Millo Je ftnef govor, v katerem je dejal med drugim: »To Je začetek naše nove zmage, ki se bo razširila na vse ostalo zasedeno ozemlje.« Ko se je potem zdanilo, je bilo mesto že preplavljeno z oglasi, v katerih se pozivajo meščani letnika 1901., naj m takoj prijavijo v zadrško prostovoljsko četa. Danes m mnmmf> 00 Mjpp oddelki teh prostovoljcev v civilni obleki in s puško na rami. Seveda so začeli tudi Že napadati Jugoslovane. Govori se. da jim bo okupacijska oblast izročila mesto in okolico. Ako se to uresniči, bo življenje in imetje zadrskih Jugoslovanov kar najresneje ogroženo Jugoslovani zato nujno prosijo pomori in zaščite. Zadrški Lahi. LDU Split 13. ser tembra. (DKU) Iz Zadra poročaj < Predvčerajšnjim se je vrnil v Zader dr. Božič. Takoj ob prihodu ga je napadla ; italijanska drhal ne samo s psovkami, i ampak tudi dejansko. Prisotni karabinjeri i niso hoteli posredovati. Pri tej priliki je nastal tepež med zadrskimi Italijani samimi, ki se namreč že dele v dva tabora. Nacionalistični šovinisti so kHcali svojim dostojnejšim sopleme-njakom: Doh" z izdajicami Italije! Doli s političnimi kramarji! Doli z Angleži in Francozi! Doli z domačimi izdajica-m italijanstva! itd. Med pretepom je bilo aretiranih okoli 20 italijanašev. Lahi zapuščajo šlbenik. LDU Split, .4. septembra. (LDU) Iz Šibenika poročajo: Italijanske čete so začele zapuščati mesto. Vsak dan odhajajo večji ali manjši oddelki. Iz Italije prihajajo v šibeniško luko veliki tovorni parobrodi, ki so popolnoma prazni ter se potem težko obloženi vračajo v Italijo. Luko zapuščajo navadno ponoči. V Šibeniku je samo še zelo malo italijanske vojske. Tudi iz okolice Šibenika odhajajo italijanske čete. Tako so popolnoma izpraznile vasi Murter, Tribunj in Zlosela. Ko so v Murteru seliaki videli, da so Italijani zapustili vas, so prišli vsi iz svojih hiš, se zbrali sredi vasi ter v brezmejni radosti zaplesali kolo. Po dolgem Času se ie zopet orila po vasi ^Lepa naša domovina«, ki so jo prepevali vrli sel jaki s solzami navdušenja v očeh. V Zloselih so vaščani, videč, da Italijani odhajajo, prihiteli na obalo ter pričeli klicati Jugoslaviji. Ko so Italijani to opazili, so se vrnili, prijeli enega izmed vaščanov, ga pretepli in vrgli vklenjenega v ječo. Radi tega dogodka je italijanska posadka ostala v selu. Ko so Italijani odkorakali Iz Tribunia. so vaščani sredi vasi razvili jugoslovansko zastavo ter navdušeno klicali: Živela Jugoslavija! Italijani so pa to izvedeli ter so se vrnili v vas, kjer so enega izmed seljakov zvezali ter odvedli. Kljub tej najnovejši izpremembi Italijani še vedno brez razloga zapirajo naše ljudi. Na vprašanje, zakaj poče-jajo to, pravijo, da ie to potrebno za vzdrževanje miru in reda. V zasedenem ozemlju se tudi sedaj Še redno krši naredba o rabi jezikov ter se po vseh uradih in šolah šopiri ali dvojezičnost aH pa sama italijanščina, Dosedaj so se vrnili iz Italije v Šibenik naslednji interniranci: Krsto Sunara. dr. Smolčič. Blaževič, sodnik Ante Jurin ter učitelj De Giulio s svojim sinom. Interniranci so vsled prestanega trpljenja deloma v zelo slabem zdravstvenem stanju ter pripovedujejo grozne stvari o načinu, kako postopajo Italijani z našimi vjetniki in interniranci. Ko se bo o tem govorilo pred nevtralnim forumom, tedaj bo izvedel ves svet o okrutnosti Italijanov. — LDU Split, 14. septembra. (DKU) Iz Šibenika se nam poroča od zasebne strani: Poveljnik italijanske posadke je v petek zvečer poklical k sebi dr. SmolČiča in nekaj članov ŠibeniŠkega Narodnega sveta ter jim je izjavil: »V kratkem odide-mo iz Šibenika. Priporočam Vam nujno, da delate na to, da se ne uprizore nikake demonstracije in da se ne izobe-šajo zastave, dokler ni odšel od tod zadnji italijanski častnik ali vojak. Zlasti strogo se mora paziti na to, da se prepreči vsakršna žalitev italijanske vojske.c Razmere v Trstu so že splošno znane. Tudi draginja je tam, a menda ne tako kričeča, kakor drugod. Cene so bile zadnji čas sledeče: kg bele moke 52 centesimov, turščina na po 70 cent., makaroni kg po 1 lira 70 cent., riž po 1 lira 15 cent., špeh in mast po 8 lir 50 cent., govedina: prvovrstna po 6 lir 80 cent, drugovrstna po 5 lir 65 cent., teletina po 9 lir, enako jančevina, kava surova po 12 Hr, pražena do \f> lir, krompir od 40—55 centesimov kg. kruh kg po 54 centesimov. Vino po 2 liri 40 cent liter, pivo pa po 2 liri 80 cent. Druge cene bodo baje ostale le moka in kruh se bodeta v kratkem podražila. Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. Bolgari hujskajo. LDU. Beograd, 15. septembra. Presbiro doznava, da sta se v Sofiji sporazumeli obe stranki Macedoncev na podlagi, da se dela v soglasju z bolgarsko vlado za samostojnost Macedonije. Pri tej ptfllki so prišli do zaključka, da stoji bolgarska stvar tako, da more Imeti le omenjena rešitev nade na uspeh. Sklenili so tudi komitaško akcijo nadaljevati.^ ^ — Kdo le bU gtarnf ki Irec mufne ▼ btm Avstro - Ogrski? V »Neue ZOrt-oher Zeitung« j* priobčil bivši avstrijski ministrski predsednik prof. dr. La-maseh članek, v katerem napravita o vprašanju, kosa zadene glavna krivda v bivši Avstro - OgrskL da ie izbruhnila vojna. V Manira prav! Lamasch med drugim: »Glavni delaš pil krivdi, katere ni mogoče docela oprostit! avstro - ogrske monarhije, pa mora nesporno nosit! madžarska država. Potitfka vladajočega madžarskega plemstva je bila glavni vzrok zapleta-s Scdbcl frnoflflnv «^n«ir—. voza iz Srbije na nekaj tisoč volov in svinj, zabranitev pristopa k morju v svrho, da bi Srbija ne imela nobenega drugega izhodišča za svoje proizvode, kakor pot preko ogrskega ozemlja, to vse je bilo v izključnem interesu madžarskega plemstva, ki se je s tem zadalo proti nevarni srbski konku-Vsi protesti proti temu tako s o - demokratske, kakor tudi me-trani v Avstriji niso nič izda-džari so nasprotovali vsake-isu federalistične preustrojit-\ l edino lahko še rešila avstrij- !! vno polovico, in bili so tisti, ki so i kasneje frondirali proti vsem i .:, ki so delovali za sporazum avstrijskih narodnosti. Poleg Madžarov so bili tudi Poljaki, ki so z navdušenjem pozdravili vojno napoved. Ako nam Clemenceau očita, da se nismo zadostno protivili stremljenju, da se oborožimo do peta, pada tudi zato glavna odgovornost na Poljake, saj je bil Poljski klub pri vsaki zahtevi vojne uprave najzanesljivejša opora vsakokratne vlade . . . Kdor kolikor toliko nepristransko sodi, ne more tajiti, da se sme naprtiti odgovornost za vojno avstrijskim Nemcem šele na tretjem mestu med narodi avstro - ogrske monarhije, sele po Madžarih in Poljakih in da tudi potem to očitanje zadene samo tenko, vendar pa hrupno višjo plast nemškega ljudstva, nikakor pa ne njega širokih mas . . .€ Priznati ie treba, da je v Lamaschevih izvajanjih mnogo resnice, vendar pa niso avstrijski Nemci taksna nedolžna jagnjeta, kakor iih skuša predstaviti profesor dr. Lamasch. Sokolstvo. Sokolski dan v Ljubljani 21. t. m. Pozivliamo vse bratske župe, da takoj javijo število ndeležnikov ter pošljejo denar za obede. Držite se strogo danih navodil. Na progi južne železnice je dovojiena Polovična vožnta z legitf-mpctjfo društva, na progi državne železnice 25% popusta, vendar upamo, da dobimo še pravočasno rešitev ministrstva za 50%. Ako pride rešitev nozneje, se 25% povrne. Poživljamo bratska društva, da se udeleže Sokolskega dne v kar največjem številu. — Predsedstvo Slov. Sok. Zveze. Sokolski dan v Ljubljani 21. t. m. Slov. Sok. Zveza priredi v nedeljo Sokolski dan s sledečim vsporedom: dopoldne: na telovadišču (pred dfžavnjm kolodvorom) i d 9. ure naprej skušnje; vsa društva, ki pridejo v Ljubljano, se podajo takoj na telovadišče. Bratje ln sestre ljubljanskih društev, ki ne telovadijo, se zbero ob 8. uri dopoldne v svojih društvenih prostorih, kjer dobe nadalina navodila. Dopoldne se vrši prodaja cvetlic in drugih sokolskih predmetov. Popoldne ob 2. uri se zbira vse Sokolstvo pred Mestnim domom. Točno ob 2. uri odhod na telovadišče. Ob pol 4. se začne javna telovadba. Predprodaja vstopnic za javno telovadbo se vrši pri tvrdki Oričar v Prešernovi ulici. Sokol v Kranju ie prejel od g. Fra-nja Knšperja, notarskega namestnika v Mariboru, darilo v znesku 1800 K. obenem z jako laskavim pismom o dosedanjem delovanju. Zavednemu rojaku, ki se nas spominja tudi na severni meji, izreka iskreno zahvalo odbor. Telovadno društvo Sokol v Školjl Loki priredi dne 28. t. m. popoldne ob po? 3. na Krennerjem travniku javno telovadbo. Po telovadbi v prostorih ge. Albine dr. Jeralove ljudska veselica. Sodelovali bosta vojaška godba iz Ljubljane in domač sokolski orkester. Vabijo se vsi prijatelji Sokofstva, da se v mno-gobrojnem številu udeleže te prireditve. Vsa okoliška društva se naprošajo, naj v slučaju kake nameravane prireditve blagovolijo vpoštevati ta dan. Bratska društva se obenem vabijo, da v svrho nreditve sporeda prijavijo pravočasno nameravano udeležbo z natančnimi navedbami telovadcev in telovadk, kakor tudi naraščaja i dboru. Žensko telovadno društvo naznanja, da se vrši vpisovanje v Mladiki za vse oddelke v ponedeljek 22. in torek 23. t. m. od 5. do 6. ure popoldne. Društvo si je stavilo letos širši program. Poleg telovadbe se bode poučevalo tudi o začetnih pojmih plesnih vaj. Ako se zglasi zadostno število dečkov, se napravi za iste poseben oddelek. Vpisnina znaša 2 K, mesečnina 10 K polletno. Podatki glede krojev se izvedo pri vpisovanju. Obvestila so se razposlala le starim društvenim članom. Za odbor: starostka: Franja dr. Tavčarjeva. Zdravje. Zdravniška služba v Ljubnem. Razpisana le služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Ljubno, ki mu pripadajo občine Ljubno, Luče ln Solčava. Razven sistemiziranlh prejemkov In 100% draglnjske doklade dobiva zdravnik od občme Ljubno Se stanovanjski pavšal 600 K na leto. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. Zdravniška služba v Prevaljah. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro raz-fifeaje s&ižfeo okrotoaga idn*vnika za zdravstveno okroi je d ustani s sedežem v Prevaljah. Služba je posebno dobro dotirana. Razven stalnih službenih prejemkov, enakih onim okrožnih zdravnikov na štajerskem, dobiva zdravnik v Prevaljah izdatne mesečne prispevke od premogovnika v Lešah in od jeklar-ne Ravna v Guštanju. Interesente opozarjamo na razpis v Uradnem listu. Zdravniška služba na Koroškem. Zravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveni okrožji Železna kaplja in Grebinje. Za okrožne zdravniške službe na Koroškem določila se je do definitivne ureditve ista plača, kakor jo imajo okrožni zdravniki na štajerskem. V obeh razpisanih okrožjih je zdravnik nujno potreben in se mu nudijo najugodnejše razmere. Interesente opozarjamo na razpis v Uradnem listu. Spori. Intendanca Tourist office na 3!edu smatra za svojo dolžnost, da obvešča že danes, da se ji je posrečilo, da bo prihodnji svetovni šahovski turnir na Bledu in sicer meseca junija prihodnjega leta. Objavlja to, da se vedo pripraviti zanj krogi, ki so za kraljevsko igro zavzeti, in krogi, ki se bodo moral; zbrati za priprave tacega turnirja. Natančnejša obvestila slede. Za danes vemo, da so obljubili priglasitev našemu mojstru ing. dr. Vidmarju, ki si je stekel leta 1911. v St. Sebastilanu na španskem drugo darilo, sledeči mata-dorji: Capablanca iz Kube. sedaj v New Yorku. Rubinstein. Varšava, Lasker, Fieischmann, Berlin. Marschall iz Angleške in Duras iz Prage, šahovski turniri} so bil? za vsako svetovno zdravilišče tolike važnost', da so se ponavljali po štiri leta zapored v enojstem kraju, n. pr. leta 1901, 1902, 1903, 1904 v Mon-te Carlo. 1904 (drugo polovico), 1905. 1906, 1907 v Ostende, v St. Sebastijann 1911 in 1912. V Karlovih varih se ponavlja io vsaka štjri leta. Pričela bo nova seziia s cvetličnim korzom krog jezera sredi maja. ko zacveto narcise na Golici (predlog dr. A.). Opozarjamo nanj vse lastnike vozil na suhem in na vodi, da dajo razvitku svojih fantazij za najlepše odičenje do prihodnje pomladi prosto pot. Odbor prometnega društva povdarja iznova, da je povzdig Bleda sveta narodna stvar in zove že iz tega stal'šča vse rodoljube pod svoje okrilje, vrhntega namerava uvesti prihodnje leto vrsto predpravic za Člane. Društveni-na znaša letno 6 K. Pozimi se bodo gojili zimski športi vseh vrst. Nogometna tekma Ilirija - šoarta (2:1). (Prejeli smo in objavljamo): Ljub-ska »Ilirija« je nastopila v LJubljani po daljših letih zopet kot — zmagovalka. Zmage pa naj ne pripisuje sebi, ampak igri gostov. Športnega užitka tekma ni nudila. Bilo je par momentov ko je vratar pokazal lepo formo, tudi desni zvezi in desnemu krilcu je bila dana prilika, da se izkažejo. Celotnega ni imela igra nič. Zdelo se nam je vse skupaj nekak hazard. M bilo tistega samozavestnega nastopa, tiste železne volje, ki tiči v vsakem dobrem moštvu. Vidi se. da črpajo se iz prejšnjih Časov in na ta račun se ne trainira. V drugi polovici so bili že izmučeni, dočim so Hrvatje se dobro gibali, seveda brez smisla in cilja. Naša zaloga, krilska vrsta fn branilca, se ne ve. da je njena naloga držati fonvard v nasprotnem ozemlju, temveč je brez-miselno bila žogo, ne glede na to kam leti. Seveda se je na to Inicijativna, napadalna vrsta, čutila primorano, si hoditi nazaj, sama po žogo do lastne Šestnaj-stke, kar je naredilo jako slab utis. Imel sem utis. da hoče naša zaloga, posebno branilca imponirati občinstvu s svojimi streli v zrak. Tudi Pri napadalcih je bilo onazlti. da njih delo ne velja v prvf vrsti smotreni Igri, ampak se meša nasprotnika v prvi vrsti zato. da se občinstvo smeje. Desna zveza je park rat uprav sijajno presekala celo obrambno črto, toda v odločilnem momentu se Je še hotela malo poigrati in ugodna situacija je bila tudi srečno zaigrana. Prav ugodno upliva na športnika igra ljubljanskega vratarja. Njegovi gibi in skoki so točni fn brez tiste teatrallke s katero skuša ponavadi napraviti igralec utis na lajika. To smo opazili pri vratarju naših gostov, ki se je z obupnimi skoki metal za žogo in na njej obležal kot obstane v cirkusu artist v težavni pozi, da mu občinstvo ploska. Pri nekaterih igralcih je opaziti, da bi bilo dobro, da se ustanovi pri »Iliriji« tudi: Old-Bovs-team. Gostje nam niso nudili v športnem ozfru nič posebnega. Samo njihovo vstrajnost je omeniti. Srednjemu half-backu, Je bilo videti da je tz boljšega moštva. Razveseljivo Je, da Ima sedaj občinstvo več interesa za ljudski šport, kot pred vojska Vendar je pa bilo še opaziti, da se je hotelo Ie nasmejati in ni še tako daleč, da bi v športu m v telovadbi videlo nekaj višjega, narodu shtžečega. — Objektivni športnik. Spominjajte se Družbe sv. Cirila ln Metoda. Kultura. Iz gledališke pisarne. Začetek pred* stav. Predstave v opernem gledališču se pričenjajo počenši s 16. septembrom (Pikova dama C abonement) točno ob pol 8. url zvečer. Biljeteri Imajo strog nalog, da med ouvertro in dejanji (predstavo) ne puste sploh nikogar v avditorij. P. n. občinstvo se torej prosi, da prihaja brez izjeme točno k predstavam. — P. n. občinstvo opozarjamo, da so plakati pomotoma tiskani za nekaj predstav Še z začetkom ob 8. uri. Premiera Ćajkovskega »Pikova dama« se je vršila v znamenju slavnostnega razpoloženja in je bila kot taka za otvoritev letošnje sezone zelo posrečena. O srce prevzemajoči, do skrajno možnega muzikaličnega efekta stopnjujoči se glasbi tega dela bi bilo odveč pisari .podrobnejša in hvalevredna analiza uporabljenih in genialno Izpeljanih motivov, na katero posebej opozarjam. Je izšla v včerajšnjem listu. — Glavno ulogo Hermana je pel kot gost gosp. Vuršer. Ne le glasovno — razpolaga z mehkim, a vendar krepkim tenorjem, ki je v sredni in nizki legi vi-sočini popolnoma enakovreden — temveč tudi v igralsko - dramatskem oziru nam ie podal ustvaritev, kakor jih nismo bili navajeni. Da se je z lahkoto izkazal v široki kantileni, za dobro izšolan glas vedno »hvaležni«, je pri njegovih pevskih vrlinah samo ob ftebt umevno, a posebno mojstrsko prednaša recitative. katerih je ravno v tej operi polno v vsakem značaju, od priproste muzikalne deklamacije do najdramatič-nejšega akcenta. — Nov nam je tudi gosp. Štamcar (grof Tomski), ki obeta s svojim barve polnim, donečim baritonom tzbornega pevca. Ne glede na neizogibno pomanjkanje oderske rutine, mu lahko k temu prvemu nastopu čestitamo. Balada v treh kartah, karakteristična s svojim motivom za celo opero, bi seveda zahtevala več demo-nično - skrivnostnega prednašanja. Rešil pa je svojo vlogo gosp. Štamcar povsem častno in bo brezdvomno z vsako predstavo napredoval. — Kot nova ženska pevska moč se je predstavila gdč. Ožegovičeva. altistinja (Pavlina). Je to sicer manjša In v okviru libreta tudi nevažna uloga, a ima v romanci in pozneje v duetu s Chloe — oboje prava izkušnja za dobro šolo ta glas velikega obsega — priliko, pokazati pevsko zmožnost v največji meri. kar nam tudi gdč. Ožegovičeva ni ostala dolžna, ker ima izdaten in obsežen glas, ki naj bi bil le še v pianu bolj kidtiviran. Tudi za rutmirane pevke nevarne višine (as v romanci: je podala z lahkoto in sigurnostjo in obvladala vse sitnosti te lepe. a težke arije z nepričakovano eleganco. — Kot posebnega oboževalca Mozarta ie Čajkovskega očividno mikalo v med-igri posnemati klasično - idilični slog, v katerem je komponirana cela scena z zborom, sarabando, duetom (Chloe in Dafnis) menuetom in finalom medigre. Gdč. Gajeva (kot Chloe) je m bo še sigurno pokazala velik napredek m jI štejemo v posebno zaslugo, da se Je potrudila za slogu primernoa našrudfranje svoje uloge. Nepotrebno, Četudi ne zelo motečo vibracijo glasu. jI ne bo težko s časom odpraviti. O ostalih naših znancih iz pretekle sezone oe po reprizi še kaj. — Zbori so zveneli prav sveže in krepka malenkostnim diferencam i orkestrskim spremljevanjem se bode pri reprizah lahko izogniti. Z velikim zadovoljstvom naj omenim še naj važne: si temelj naše opere, to je orkester. Takega opernega orkestra, kot je sedaj. LJubljana menda še ni imela. Pomnoženo le število glasbenikov pri skoro vseh inštrumentih, a naj bob" so nas iznenadila tokrat pihala, ki imajo Izborne moči, tako. da sem se naravnost oddahnil, ko sem čul zopet enkrat čisto in sigurno intonirane harmonije. Zbor pihal je skoro popoln (odlikuje se izvrsten oboist)" in poraben za najmodernejša dela .ki jih od naše opere seveda tudi pričakujemo. Zaracfi večjega orkestra se ie moral prostor za istega na škodo parterja razširiti, preizkusiti M bilo pa potreba, ali bi se z drugačno grupacijo ne dalo izboljšati akustičnega razmerja z odrom. —r— »Glasbena Matfca«. Vabimo vse Slovence in Slovenke, da pristopijo kot člani k »Glasbeni .Matici«. Celoletna članarina znaša 12 kron. — Kulturna in narodna dolžnost vsakega Slovenca je, da postane član »Glasbene Matice«, posebno v tem času, ko se je pod njenim okriljem ustanovil slovenski konservatorij. Razpis nagrad TVarodne založbe. Na razpis nagrad za mladinske spise je bilo Narodn izaložbi vposlanih 5 rokopisov. Noben rokopis ni povsem odgovarjal jasno izraženim željam založbe. Vsled tega se tudi nagrade ne bodo izplačale, kakor je bilo določeno. Edino dva rokopisa sta vpoštevanja vredna ter jih bo založba založila. Če avtorja ne ukreneta drugače. Tema spisoma se je prisodilo tudi Častno darilo in sicer 600 kron spisu »Pisane lučee« in 300 kran spisu »Vitomilova železnica«. Prosimo avtorja, da nam sporočita, ali želita, da se njih imeni objavita. Ostalim se bodo rokopisi vrnili po pošti. Kongres jugoslavenskih književnika, koji se po intencijama Društva hrv. književnika trebao sastati na vijećanje u mjesecu oktobru, ne ee se moći sastati jesenas. Na poziv, koji doneseše sve naše novine, odzvaše se doduše mnogobrojni književnici, no jer najugledniji, naročito srpski, literati »ve v n> djini, odnosno su zaokupljeni političkfra |n diplomatskim PPsiovtoa, jgjlp U ovni kongres brez mih i time bi bio krnj. ' se to ne dogodi, naumio je sazivački <«ubor kongres? da taj kongres jugosla-vci sk-ii književnika odgodi do proljeća 1020. 4 odstotni državni boni kraljestva SHS. Ljubljanska Kreditna banka in Jadranska banka v Ljubljani sta sprejeli 4odstotne bone države SHS in jih izdajajo strankam proti izročitvi začasnega potrdila. Nova domača industrija. V našem gospodarskem razvoju je zopet napravljen korak naprej. Eno najvažnejših mest zavzema oblačilna industrija, katera je bila pri nas doslej povsem neznatna, Izvzemši mala domača podjetja, ki proizvajajo le najpriprostejše izdelke za lastno potrebo. Za dobavo boljšega blaga smo bili navezani le na tujino in še to izključno na židovske dobavitelje. Dne 1. oktobra 1919 prične delovati domaČe podjetje, ki bo proizvajalo in dobavljalo na debelo moška oblačila v prvovrstni izvršitvi. Naš odlični strokovnjak A. Kune. čigar ime slovi preko naših mej, in J. Maček, lastnik ugledne konfekcijske trgovine, ustanovita pod tvrdko »Kune & Maček« tvornico oblek v Ljubljani. Ime tvrdke in njen strokovujaški ugled dajeta poroštvo, da je uspeh podjetja, ki nam je tako nulno potrebno, vnaprej zasigu-*an. naša domovina pa more zabeležiti važen napredek na gospodarskem polju. Lesno ogfle m naša Industrija. Vsa industrijska m obrtna podjetja, ki rabijo lesno oglje, naj javijo svojo polletno potrebo Centralni upravi za trgovački promet sa inostranstvom, podružnica T mhljana. Aprovlzaciia. V četrtek, dne 18. septembra od 7. ure dalje se bo prodajalo na prosti stojnici manj vredno, toda užitno meso ene krave kilogram po 4 krone. Dnevne vesti. VisokoŠolcera Iz zasedenega ozemlja! Vse vjsokošolce iz zasedenega ozemlja, ne glede na stranko, ki ji pripadajo, poživljamo, da se udeležijo usta-?iovnega občnega zbora organizacije visokošolcev - beguncev, ki se vrši dne 2C t. m. v Ljubljani. Nova organizacija se namerava ustanoviti v soglasju z /e obstoječo organizacijo: »Udruženje jugoslavenskih akademičara - bjegunaca v Zagrebu«, s katero bo skupno in v sporazumu z begunskim sosvetom zastonala gmotne in kulturne interese vseh akademikov iz zasedenega ozemlja, in imela poverjeništva v vseh ^seučiliških mestih to- in inozemstva. Radi tega opozarjamo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora rudi akademiki - begunci ki nameravajo študirati v tujini, da zamorejo dobiti vpogled v novo organizacijo in njeno delovanje v inozemstvu. Z ozirom na visokošolce z dežele smo sklicali ustanovni občni zbor na dan sestanka akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani, ki se vrši. kakor }e bilo že v listih objavljeno, dne 20. t. m. ob 10. uri v državni obrtni Soli. II. nadstropje, in jim s tem omogočili z enkratnim prihodom v Ljubljano prisostvovati obema skupščinama. Čas in kraj ustanovnega občne zbora se določ* na tem sestanku. Pripravljalni odbor. Prvi kongres jugoslovanskih žen v Beogradu. V petek 19. t. m. ob 3/4 na 11. dopoldne odpotuje iz Ljubljane 9 Slovenk. 3 iz Trsta ter ena iz Novega mesta. Na Zidanem mostu pa se jim pridružijo 4 zastopnice mariborskega slovenskega ženskega društva ter po ena zastopnica »Splošnega ženskega sJoven. društva« iz Celja in Ptuja. V petek zvečer je skirpen odhod s Hrvaticami iz Zagreba. Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani izreka tem potom iskreno zahvalo vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je XXX. glavna skupščina v Ljubljani dne 14. tm. tako lepo izvršila. Posebno pa se zahvaljujemo častitim damam, ki so s svojo znano narodno požrtvovalnostjo priredile cvetlični dan ter tako pripomogle tudi v gmotnem ozlru Družbjnemu blagostanju. Prav iskrena hvala pa tudi vsem cenjenim zborovalcem, vsem ce-rjenim delegatom našrh podružnic in zastopnikom pokroviteljstev, ki se niso ustrašili težav daljnega potovanja .n ohjlih stroškov in sploh vsem. ki so pripomogli k lepo uspelemu zborovanju J -tošnje velike skupščine. — Vodstvo Družbe sv. Cfrila in Metoda v Ljubljani, dne 16. septembra 1919. Otvoritev telefonske centrale z iavno govorilnico pri poštnem uradu Zavrče. Pri poštnem uradu Zavr-če se je otvorila dne 2. avgusta t. 1. v telefonskem vodu Moskanjci-Za-vrče telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Obenem se je urad Zavrče kot brzojavna postaja izvrstil iz brzojavnega voda 1336 in namesto njega se je uvrstila v vod 1336 brzojavna postaja MoškanjcI. Domače podjetje. Opozarjamo na današnji oglas domačega podjetnic* g. Pavla Steleta, katero nam nudi nekaj v Ljubljani novega in potrebnega. Horendna kupčija. Pred kratkim se je tukaj mudil nek Dunajčan (2id) ter prodajal trgovcem različno blago, katero je pripeljal s seboj z Dunaja. Blago je dajal razmeroma po zmernih cenah. Tako je prodal n. pr. ovratmške igle po 10 v komad. Ko je šel pa čez par dni sam kupit v trgovino po isto zaponko, katero je on prodal za 10 v, je moral zanjo dati 2 K 40 v! Gotovo dovolj horendna kupčija! Osebne novice s pošte. Poštni kontrolor FranC šek Cuš je premeščen od poštnega urada Ljubljana 2 k poštnemu uradu Maribor 2. Poštni oficijal Jernej Vidmar iz Badna pri Dunaju je stalno nameščen pri poštnem uradu Maribor 2. — Postna aspirantka Rjkarda Gselman je imenovana za poštno odpravnico v Barbari v Halozah. Poštarsko mesto v Mengšci je dobil poštar Ludov.Florenini. Mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu Sv. Bolfenk pri Središču je dobila poštna aspirantka Marija Sturm. Za poštarja v Kočevski Reki je imenovan poštni adjunkt Tomaž Pokom. Za poštarja v Št. Juriju ob juž. žel. je imenovan poštni oficijal Jožef Stegenšek. Poštni pristav Stanko Knez je premeščen od poštnega urada Ljubljana 1 v Celje. Tihotapstvo pisem v Avstrijo. Na glavnem kolodvoru vstopajo v vlake osebe, ki so si kupile peronske karte, in sprašujejo potnike, ako potujejo v Gradec ali na Dunaj. Ako se kdo javi in ako se zdi dotičnim osebam zaupanja vreden, ga prosijo, da vzame sabo paket pisem za Gradec ali Dunaj. To se ponavlja dan za dnevom — uvedena je torej med Ljubljano m Gradcem, odnosno med Dunajem pravcata tihotapska poštna zveza. Ne vemo, komu služI ta pošta, zaključujemo pa lahko, da imajo dotiČniki, ki se poslužujejo te pošte, vzroka dovoli, da se izogibajo oblastvene cenzure. Nepravilna oprema v inozemstvo naslovljenih pisem. Vkljub večkrat razglašenim navodilom o opremi Pisem, katera so namenjena v inozemstvo se dogajajo kakor se nam je sporočiK posebno v zadnjem času, ko se je razširil pisemski promet z inozemstvom, pogostoma slučaji, da odpošilja občinstvo pisma v inozemstvo zaprta in ne da bi bil naveden pošiliatelj, vsled česar jih cenzurni uradi ne odora vtjajo, temveč dosledno vračao. — Zato ponovno o^ozanamo občinstvo v njegovem lastnem interesu, da naj ne zapira v inozemstvo namenjenih pisem in naj bo vsekdar označen na zre'nji strani kuverta pošiljateljev naslov. Toliko občinstvu v blagohotno obvestilo. Pristava. Popačenko »Pristava«, občina Sv. f:m?. okraj Šmarje, znak prejšnjega tlačanstva. je deželna vlada odpravila ter pripomogla pristno domači »Pristavi« do uradne veljave. Tudi tukajšnji poštni in brzojavni ur^d se odslej imenuie: »Poštn" in brzojavni urad Pristava«. Razpuščena nemška društva. Vlada je razpustila vse podružnice, odnosno krajevne skupine nemških društev »Deutscher- und osterreichi-scher Alpenverein«. »Deutschoster-reichischer Pisenbahnbeamtcnve-rein« und »Osterreichiseher Flotten-verein«, ker se centrale teh društev nahajajo v inozemstvu. »Lalbacher Schuikuratorium« razpuščen. Vlada je razpustila društvo »Laibacher Schulkuratorium«, ki je vzdrževalo v Ljubljani razne nemške šole in zavode, ker njega smotri ne soglašajo z interesi kraljevine Sli^. Društvo »Deutsches Haus^ v Celju razpuščeno. Vlada je razpustila društvo »Deutsches Naus« v Celju. Ta ukrep se utemeljuje s tem, da ie društvo prekoračilo svoj v pravilih določen delokrog z nameravano prodajo društvenega doma. Proti uničevanju industrijskih oodfetii. Deželna vlada za Slovenijo je izdala naredbo, s katero prepoveduje lastnikom obrtnih naprav tvor-njškega značaja brez prejšnjega dovolila deželne vlade podirati in rušiti te naprave. Prestopki zoper to prepoved se kazimieio z denarnimi globami do ^.000 K. Velikanska kad. Naši sodarski mojstri v Tacnu pod Šmarno goro izdehiiejo no naročilu tvornice za celulozo v Pe-href na Koroškem velikansko kad. Ta oriaška kad ie r> m visoka ln v sredini 6.7 m široka. Mecesnove doge so po 12 cm debele in tudi dno je sestavljeno iz tako močnih mecesnovih plohov. Da je mogoče obvladati to težavno in natančno delo, so morali ti priznani veščaki postaviti v kadi visok oder. kar je slišati malo čudno, pa ie vendarle res. Komur se ne toži stopiti pod na3o priljubljeno Šmarno goro, pa vse to na dvorišču mojstra Franca Medveda lahko vidi na lastne oči. Ko bo delo gotovo, bodo kad vzeli narazen, težko pa bo spraviti ves les na dva železniška vagona! — Koliko pa drži ta kad? Celih 176.300 litrov! Da blagovoljni čitatelj malo lažje pojmuje to ogromno število, naj si misli v dno te kadi zabito cev, ki da vsako sekundo 1 liter vode. Preden bi bila polna posoda zopet prazna, bi minilo nekaj nad JO doli Kar bf ob tako dolgem ca kanju vsakogar minila potrpežljivost, si mislimo zabitih deset takih cevi. In tudi sedaj bi morali čakati dolga dva dni, preden bi iztekel zadnji liter! Delo je gotovo v čast našim domačim obrtnikom. Izpremeraba pristojbin za telefonske pogovore. Vsled odloka poštnega ministrstva stopijo 15. t m. sledeče telefonske pristojbine za jednoto navadnega pogovora v veljavo: v krajevnem prometu iz telefonskih govorilnic 20 par, 60 v; v medkrajevnem prometu: prvi pas, oddaljenost do 50 km, 50 par, K 1-50; drugi pas. oddaljenost od 50 do 100 km, 1 dinar, 3 krone; tretji pas, oddaljenost od 100 do 200 km, 2 din., 6 K; Četrti pas, oddaljenost nad 300 km, 3 din., 9 kron; pristojbina za služben , obvestilo, poziv na pogovor ali odpoved 1 din.. 3 krone. Pristojbina za Dunaj ostane do nadaljuega ukrepa dosedanja. Poštna zveza med Dobrlovasjo !n Svetno vasjo. Med Dobrlovasjo in Svetno vasjo ie vpeljana noštna zveza in sicer med Dobrlovasjo in Borovljam z jezno pošto pO vojaških osebah, med Bo-rovljami in Svetno vasjo pa s peško posta. Odhod iz Dobrlevasi ob 4.. prihod v Svetno vas ob 11. uri 20 minut: odhod iz Svetne vasi ob 12., prihod v Dobrlo-vas ob 20 PoStni promet med Nemško in kra-Hestvom SHS. Kakor jc posnet! iz Uradnega Ljsta nostnega in brzoinvnega ravnateljstva za slovensko ozemlje, le pisemski promet med kraljevino SHS in Nemško po odloku ministrstva za pošto in hrzoi.iv od 31. dne meseca avgusta t 1. s posredovanjem Nemške Avstrije v istem obsegu kakor z Nemško Avstrjio zopet vnnsravljen. Deželni dobrodelni zavodi v državni upravi. Vlada je prevzela s L avgustom 1919 vse deželne dobrodelne zavode na Kranjskem v državno upravo ob pogoju, da ostane lastninska pravica glede vsega premičnega premoženia teh zavodov pridržana dosedanji deželni upravi. Dve bolničark5 sprejme sanatoril na Vrača rja v Beogradu. Plača do 300 K mesečno, prosta hrana in stanovanje. Interesentinje naj se javijo v Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v LJubljani, Erjavčeva ulica 13. Na državni cbrtni šol? v Liublhn? se te na višjo odredbo preložil priče-tek rednega pouka '/a teden dni, torej Da dan 26. t. m. Vsled tega se bo vršil srrejemni 5zpit v višio obrtno šolo dne TA t m. osmih. S tem je omogočen vstop v šolo tudi onim srednješolcem četrtega razreda, kateri delaio te dni dodatne izpite. Za te učenec in za morebitne zamudnike rednega termina bose naknadno vpisovanje v ponedeljek, dne 22. t. m. od 15. do 17. ure ter v torek, dne 23. t. m. od 9. do 12. n od 15. do 17. ure. Topflce Dobrna prl Celju. Vsled krasnega vremena prihajajo vedno novi gostje iz najrazličnejših krajev Jugoslavijo v Zdravilišče Dobrna pri Celju. Ve-Hko privlačno s;lo tvarjajo za pacijente dobro učinkujoči, na radiiu. ogljikovi kislini, dušiku in drugih zdravilnih plinih izredno bogat? vrelci z visoko naravno gorkoto. ki Čudovito pomagajo pri ženskih in živčnih boleznih, pri boleznih ledic. pri revmatizmu in prorinu. Vabljiv ie tudi divni kraj s krasnimi parki, razširjenimi listnikj in iglovinasti-mi gozdovi, lepo okolico in zdravim pod-nebiem brez vse megle in prahu. Sezona morala se bode prj lepem vremenu podnlišati najbrž do konca oktobra. Cene sobam znižane so zdaj znatno, vsled česar morejo te emjnetno zdravilne fn blagonosne toplice posečat; tudi manj premožni sloji. Javen škandal. Prejeli smo pod tem naslovom in priobčujemo: Pred par dnevi je prejela občina Črnomelj od deželne vlade sledečo brzojavko: »Stanovanje Julija Haschke se naj odda dr. Karlu Šttmnu. advokatu v Črnomlju: ako se je to izvršilo, naj se o tem takoj obvesti deželno vlado.« Kaj ie pravzaprav na celi stvari? Franc kolbezen. gostilničar in posestnik dveh stanovanj v Črnomlju, jc obljubil eno stanovanje dr. Šturmu; to stanovanje le nedavno zapustila neka stranka. Drugo stanovanje pa, kjer ie stanoval Julij Haschke, ki se je pred par dnevi izselil iz Črnomlja, je oddal gosp. Kolbezen tukajšnjemu okraju emu zdravniku. Okrajni zdravnik se je pravočasno obrnil na občino; ista mu je nakazala bivše stanovanje Julija Haschke. Advokat dr. Sturm se je nato zagrozil gosp. Kolbeznu, da ga toži. ako mu ne prepusti stanovanja g. Haschke: tega pa se gosn. Kolbezen ni prestrašil. Nekega dne je pa odkuril nasilni doktor in zagovornik znanega viniškega Župnika Koniga k deželni vladi v Ljubljano, da se pritoži, in res: drugi dan je sledil omenjeni brzojav deželne vlade na občino Črnomelj. Sedaj pa vprašamo: »Ali sme deželna vlada posegati po stanovanjih v občini Črnomelj in se tako mešati v čisto interne občinske stvari?« Uradni list narodne vlade v Ljubljani od 22. januarja 1919 lasno govori o pravici občin do posega občin po stanovanjih. Ali se naj vsaka kuharica, ki želi stanovanje v Črnomlju, obrne na deželno vlado? Pa recimo, da sme le deželna vlada podeljevati stanovanja v Črnomlju! Ali se more najti človek pri deželni vladi, ki bi se mogel pobrigati za stanovanje dr. Sturma! Mogoče se je pa našimi dr. Sturm mi vladi zagrozil z revolverjem, kakor je zagrozil tukajšnjemu sodniku v sodni dvorani! Ni se H za časa vojne vsak zaveden Črnomaljec bal bivšega šefa splitske policije dr. Sturma, da ga ne naznani kot Slovana in srbofila? Želja vseh Črnomaljcev je, da se ta nasilni advokat, brat zloglasnega germaniza-torja Sturma, katerega je prva sapa naše svobode pognala čez meje Jugoslavije, čim preje izseli iz Črnomlja, ker je pri nas popolnoma nepotreben. Njegovim protektorjem pri deželni vladi pa priporočamo, naj se ne brigajo za stanovanje človeku, ki je prava nesreča za Črnomelj. Deželna vlada je tako dosledna, da svojega uradnika, prepotrebnega zdravnika meče brzojavno, brezpogojno, z vsemi sredstvi na cesto, zdravnika, ki je zaveden narodnjak in že deli časa brez primernega stanovanja vestno deluje med Belo-kranjci, izsiliti pa hoče isto stanovanje za človeka, ki ie še sedaj največji nasprotnik našega zedinjenja. Na ta način ne bo konca črnomaljskih afer! Kino Ideal oredvaia še danes in jutri v četrtek novovrsten detektivski film v štirih defanjfll z naslovom »Podgana«. Iznajdljivost in lokavost slavno-znanega detektiva Joe Deebsa se kosa z zvijačnostjo premetenih tatov, ki s pomočjo zapeljanega dekleta, ki so ji dali ime »podgana«, in barona-pustolovca, vlamljajo danes v to. jutri v drugo palačo, poslužujoč sc podzemskih rovov in hodnikov, dokler jih slednjič ne vja-me zviti det ktiv v svoje mreže. Dejanje je do konca napetozanimivo, slike lene igralci ^mc najboljše moči. V petek krasna legenda: »Rabljeva hčerka« ali »Fdeča Hona«. Zadnji dve predstavi ob 7. in pol 0. zvečer, ob ugodnem vremenu na vrtu. Društvene vesti in prireditve. Družba sv. Cirila In Metoda je prejela o priliki glavne skupščine: Omizje pri »Belem volku« za 2 kamna po g. Verniku 400 K: dr. Er. Dereanj, za moško podružnico v Gorici 3 hranilne knjižice za 4000 K: ženska podružnica v Kranju 303 K; ženska podružnica v Črnomlju 40 K: moška podružnica v Novem mestu po prof. Seidlu 2700 K. Na cvetličnem dnevu dne 14. sept. t. I. pa se je nabralo 5159 K 05 vin. Veliko skupščino sta brzojav, pozdravili: orebuia-joča se C. M. podružnica na Bledu in C. M. podružnica Sv. Križ - Veržej. Društvo državnih uslužbencev kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje ima svojo odborovo sejo dne 18. septembra ob 8. zvečer v običajnem lokalu. Vsi polnoštevilno! — Predsedstvo. Društvo slovenskih žfvinczoravni-kov ima 20. septembra 1919 ob 15. uri sestanek. Kraj: Ljubljana, Narodni dom (Češka obec\ Osrednje društvo natakarjev ter hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto, dne 20. septembra ob J/220. uri v vseh prostorih Narodnega doma svojo veselico. Svirala bo vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. dr. Čerina. Spored je zelo zanimiv ter nudi n. n. občinstvu mnogo zabave in ^meha. Ob 23. uri se prične nles. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Delo pevskega društva »Ljubljanskega Zvona* v bodoč? sezoni. Po treh kon-eertfli v Ljubljani po koncertu v Kamniku in Kocevjo v pretekli sezoni, je treba začeti s studiranjem repertoirja za prihodnjo sezono. Izvajati želimo nove, deloma še nc natisnjene in neizvajane ženske, moške in mešane zbore. Da bomo gojili tudi narodno jugoslovansko pesem, se razume samoobsebi. Ne obetamo n: C E ar. Zvesti svoiemu načelu, da morajo služiti pevska društva kulturi in ne zabavi, borno stremeli za napredkom in želimo naš zbor dvigniti na kolikor možno visoko stonn;o porolnosti. Nc želimo zbora pomožniti, pač ra smo zadovoljni, če nam naše članice in člani, ki so leros pokazali dovolj požrtvovalnosti, ostanejo zvesti tudi v bodoče. Leta 1920. praznuje društvo svoio 2.~letnico. brez šumnih veselic, marveč edi'nole s slavnostnim koncertom in občnim zborom, kot sc pravemu pevskemu društvu spodobi. Našim sestram pevkam in bratom pevcem torej kličemo: »Vstrajno na delo!« Red pevskih vaj naznanimo no dopisnicah. Odbor. Darila. Upravi našega lista so vposla-li za: »C. M. družbo«: G. Posega Maksim. nadre viden t južne železnice iz Topolšice 510 K. kot skupiček veselice s tombolo, dne 9. septembra v drž. zdravilišču Topolšica in P., tu 20 K m?sto cvetlic Milki za god. Skupaj 530 K. »Jugoslovansko akademsko menzo«: G. Tvanka Dolinar iz Višnje gore 120 K kot preostanek pri gostitvi srbskih maturantov. » Oslepele slovenske vojake«: G. Hartman Peter, tu 30 K. mesto venca na krsto pok. Fr. Jaklič. Srčna hvala! j Dar. Namesto venca na grob rajne-1 ga g. dr. VI. 2jtek daroval jc g. predstoj-j nik okrajnega sodišča v Dobrlavasi dr. j Vidovič znesek 100 K za slovenske ko-j roške invalide. Najnovejša poročila. Dr. KOROSČEVO STALIŠČE. Beograd, 17. septembra. Dr. Pavlovič vprašal je drja Korošca* kaj misli Jugoslovanski klub o njegovem mandatu za sestavo kabineta. Dr. Korošec je odgovoril, da je Jugoslovanski klub mišljenja, da treba počakati poročilo naše delegacije, ki je pozvana iz Pariza v Beograd, ker je navodno ona provzročlla današnjo krizo. MALO UPANJA NA USPEH DR. PAVLOViČA. Beograd, 17. septembra. Zelo malo upanja je, da misija drja Pavlo-viča uspe. Dr. Pavlovič je včeraj cel dan konferiral z Demokratsko Zajednico in o taktiki, ki se hna zavzeti pri sestavi nove vlade. POGAJANJA. Beograd, 17. septembra. Desig-nirani ministrski predsednik dr. Pavlovič se je razgovarjal s poedini-mi skupinami radi sestave novega kabineta. D. Z. izjavlja, da je pripravljena stoprti v koncentracijski kabinet, izrazila se je pa, da treba takoj dati na dnevni red volilni zakon. Dr. Korošec ni dal pozitivnega odgovora. Dr. Korošec vporabrja zopet staro taktiko, da zavleče celo zadevo z mnogimi neiskrenostmi. Socijalisti so izjavili, da sodelujejo v koalicijskem kabinetu, za koncentracijski kabinet se pa dosedaj Še niso izjavili. Enako se tudi noče izjaviti radikalni klub, ki — se zdi — da čaka Pašiča, kateri bi imel danes dospeti iz Pariza. Narodni klub je za sedaj odklonil sodelovanje v vladi, v kateri bi bil ministrski predsednik dr. Draža Pavlovič. SHODI DEMOKRATOV. Beograd, 17. septembra. Demokratska stranka je priredila skupščine v Nikincih, v Sidu In v Moraviču. Vse skupščine so dobro izpadle. Na skupščinah so sodelovali tudi narodni poslanci iz Srbije. ZA SPREJEM REGENTA. Zagreb, 17. septembra. V mestnem domu se vršijo vsak dan pod predsedstvom mestnega načelnika seje raznih sekcij, na katerih se razpravlja o programu za čim sloves-nejši sprejem regenta Aleksandra. KONGRES JUGOSLOVANSKIH KNJIŽEVNIKOV. Zagreb, 17. septembra. Kongres jugoslovanskih književnikov, ki bi se imel sestati meseca oktobra, je odgođen na bodoče leto. to pa Iz razloga, ker se nahajajo nekateri srbski literati še v inozemstvu, kjer so zaposleni z diplomatskimi posli ali na sodelujeio na konferenci. SHOD AKADEMIKOV - BEGUNCEV. Zagreb. 17. septembra. Akademiki - begunci iz vseh področij Slovenije. Istre in Dalmacije sklicujejo za nedeljo 21. t. m. na univerzo veliko skupščino, na kateri se bo razpravljalo o politični, zunanji in notranji situaciji, kakor tudi o delu Narodnega Predstavništva v Beogradu. MANIFESTACIJE PROTI ITALIJANOM. Zagreb. 17. septembra. Sinoči zvečer Je došlo v Zagrebu do velike manifestacije proti Italijanom in njihovemu postopanju na Reki in okolici. V Zagreb prihaja vsak dan več beguncev z Reke. LAŠKI AEROPLANI NAD ZAGRF-BOM. Zagreb, 17. septembra. Poslednjih dni prihajajo večkrat italijanski aeroplani v okolico Zagreba In nad Zagreb ter mečejo na stotisoče v hrvatskem jeziku pisanih letakov, v katerih hujskajo narod proti edin-stvu s Srbi. in ga poživljajo, da se bori proti edinosti v državi. Poizvedbe. Izgubil se je v nedeljo dopoldni zlat damski prstan z zefir - kamnom izpod Rožnika do Tivoli. Pošten najditelj naj ga prinese proti nagradi v uredništvo »Slov. Naroda«. Našla se je dne 7. septembra mala vsota denarja v zavitku na vrtu hotela Petran na Bledu. Na zavitku ie naslov. Kdor ga je pozabil, naj se oglasi isto-tam, da ga dobi nazaj. Črno ročno torbico je izgubila neka dama pred mestno ubožnico. V nji je bil zlat ščipalnik v srebrnem ctuiju, denarnica z manjšo vsoto denarja in potni list. Pošteni najditelj naj: jo odda proti dobri nagradi na policijskem ravnateljstvu. Poziva se. da se javi Mihajlu Pet-: koviču. zlatarju v Beogradu, Gjurgjna vdova Jovana L. Simiteha, vdova ad-1 vokata Iz Beograda, roj. Lavrič. Našla se ie manjša vsota denarji v Mestni hranilnici. Dobi se tam prf blagajni. I Izdaiatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ln Mi »Narodae ■ Stran "O. ^^^^^ »SLOVENSKI NAROD-, dne 18. septembra 1919. 217 stev. sprejme zaloga pohištva J. Čeme, LJubljana, Dunajska ta 28. 9216 Za knjigovodstvosamostojno Ktop, Ljubljana. sprejme takoj Sever* 9217 fig, mesarski voziček ali mala kotila za enega konja, vse dobro ohranjeno so kupi. Ponudbe pod „Gig 9194* na upravništvo Slov. Naroda. 9194 išče bolj M sofes aH preootle » & vec za takoj. Ponudbe na ANONČNO EKSPEDICIJO Al. Matelič. Ljubljana, Kongresni trg 3, Telefon 174. 9218 le se flcbra gospodična k 3 otro kom od 3 do 8 let dnevno ali tudi popolna oskrba. Natančneje v trgovini M. Tlčar, Še leabnrgova ulica. Istotam se sprejme pridna In zanesljiva sobarica. nnn it«ftn nagrade, kdor ml preskrbi JuU IllUli lepo meblirano sobo s prostim vhodom v sredini mesta. Ponudbe prosimo pod „soba K 19"'9208 na uprav ništvo „Slov. Naroda". 9208 Meni smrekov les, jelka, hrastov In bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Prodam velika vodno mot »S 2 minuti od železniške postaje, okolica bogata na lešu. Cena črez 200.000 kron. Poizve se v uprav, tega lista Proda se osebni avto XtS IJnbliana, Sodna ulic 11. 9114 Krepak vajenec no z mešanim blagom. Naslov pove iz prijaznosti Upr. lista. 9129 nmriaiallf 1 se tel<0j sPrelrae v trgovino rluuUjUlIlO z mešanim blagom. Ponudbe pod 57 9054 na upravništvo ,Slovenskega Naroda*'. 9054 vešča nemščine in francoščine se sprejme takoj S?."Petra cesta 21, L nadstr. K. A. Kre-gtr. 9070 Itafl iliisilrinii isčeta primemo sobo s lllC UijdtllDjl hrano pri boljši družini. Ponudbe pod „Dve dijakraji,iH18* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9118 Rnjioofeaj vajenec se takoj sprejme. Več se izve FlorJjansk* ultea 14 9090 na prometnem kraju na prodaj. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 9183 Hlad psiček se odda. K. 'LZd vorska nI. št 5. 9186 Ufnim dobra mlekarica se kupi. Po-lVlflf(3, nudbe na V. Scagnettt, Se lenburgova ulica it«v. O. 9189 Postreiuica se Bk M. Reš. Mestni trg 11/1. 9205 iČTflVl v Ljubljani ali okolici stanova-15It lil nje z zajtrkom za 15 letnega dijaka višje obrtne lole. ujne ponudbe na ,B. P. 961 pošt., ležete Celje 9187 Preklic Preklicujem vse govorice ki jih je družina Brenčič Sirila o meni, ker niso resnične. S tožbo ki sem jo podal proti družini Brenčič, se bode ta ntre-snica v krakem popolnoma pojasnila. 9184 Jnlij Silbernifel, Buebnersnofen. K1000 nasrade dobi kdor ml preskrbi v mestu primerno stanovanje s tremi sobami, in pritiklinami ter, če mogoče s kopalnico. Ponudbena uprav.pod .Stanovanje*. §176 Prtetno črno Hnnimn 'ePe> sune hrastove plohe IlUpllIIlJ 4 m dolge 5 cm debele po dobri ceni. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 9190 frnitatalba 2 ve^etno prakso se sprej nUUOjOl&u me takoj v trgovino z me šanim blagom. Ponudbe je poslati na tvrdko Adalb. Olobočnikova vdova v talcu. 9191 CD MfOfin P°štenih staršev za tr-dC ItlBHld govinoz mešanim blagom, močnejši fant ima prednost. Fr. »latnik, trgovina z mešanim blagom Lukovica pri Domžalah. 9214 Incnnrfirni gojenka Glas. Matice, iz UUijfuUllilG, boljše družine išče stano vanje s hrano. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .Hrvatica 9213*. fini! H ve^ie a^ manjše posestvo lUJJI ji kjerkoli v SloveniiL Pismene ponudbe z navedbo lege in pogojev na uprav. Slov. Nar. pod .št. 348 9185" Kiiovadkioja, bila tudi izvežbana v modni stroki, se takoj sprejme. Pismene ponudbe na tvrdko A. Šinkovec nasl. Soss & Cie., Mestni trg. 9211 llinb pr'mern0 sobo s hrano, Če Jljdn mogoče pri boljši družini. Po nudbe prosim pod ,»Dijak s Primorskega' 9178 na upravništvo „Slovenskega Na oda". 9178 djlfcttkl slllijd vanje kostumov in drugih oblek in bluz. Vzame delo samo na dom. Sprejme se tudi učenko. Nadvojvoda Friderika cesta na vogalu Karlov ske ceste. 9117 Drnita en -koraj nova zimska karo-rltHId K serija za šestsedeini športni avto. Pismena vprašanja pod šifro „zimska karoserija" na upravništvo „Slovenskega Naroda". 9108 Planina natsKarlca gostu™™ račun izven Ljubljane. Ponudbe pod .Plačilna natakarica* na uprav. Slov. Naroda. ___ fflapta HoDiolr^Žlr slov pove uprav. Slovenskega Naroda. 9175 DfllirS Mariti1 dm|8^emeIčakn°sko9ro£ bino z dobro plačo. Ponudbe pod -Kuharice 9141* na uprav, Slovenskega Naroda. 9141 HorespoĐileiitiojaLprat^1ejde„o^: nega knjigovodstva se sprejme v Ljubljani. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 9157 kam na deželo želim priti. Sem vajena vseh domačih del. Imam 14 letnega dečka, ki bi tudi lahko pomagal. Moj naslov pove upravništvo »Slovenskega Na- Kot gospodinja roda«. 9164 ninlni rtrni 2 leP° Vldn0 Pis*vo in rlSaiHI dliUj slovensko tastaturo se takoj poceni proda v pisarni Gledališka ulica št. 7/UL Oglasiti se med 3 — 6 uro popoldne. 9219 14 letni deček, z zadostno šolsko izobrazbo, želi vsto-učenec v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe se prosi na uprav. .STov. Naroda* pod šifro: .učenec 8956* 8956 flienet. piti kot UUtnv kratek (StutzflGgel) najboljše lAfu«11 znamke, izvrstno ohranjen kupim takoj. V. Bizjak, Rogaška Slatina. 9003 dam onemu ki mi da ali odstopi lokal na prometnem kraju. Plačam istotako dobro najemnino. Ponudbe pod šifro: .Lokal za trgovino* na upravništvo SI. Naroda, 9145 500 K nagrade Kopju) ali vzamem v najem S° na Kranjskem ali Koroškem. Ponudbe prosim na Noč Mihael. Vir pri Domžalah _9161____ Špecerijska veletrgovina m konto- rit-tH (kontoristinja) Perfektno v sfeeno-liold grafiji strojepisja za slovensko in nemško korespondenco za takojšnji vstop. Ponudbe na poštni predal št. 82 Celje. 9146* Gostilna ali trpjvitia &x najem, takoj ali pozneje. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod »Gostilna ali trgovina/9119. 9119 Samostojen koiespondent ga, nemškega in po možnosti tudi italijanskega dopisovanja se sprejme takoj v veletrgovino z lesom. Ponudbe . na upravništvo »Sloven. Naroda« pod .Dotjra moč 1919/9094- 9004 UmiHi fft 180 m3 mehkih drv 30 in 60 riUlld aC cm dolžine takoj in 140 m3 mehkih drv 1 m dolge koncem t. 1. ali januarja prih. leta. Ponudbe na naslov: Lesna trgovina Grabštanj Koroško loklo 11 Poštene rodbine, želi službe Jbfilb, kot sobarica ali kot deklica za vse pri boljši rodbini v Mariboru. Zna Šivati in nekaj tudi kuhati. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 9180 z malim posestvom na Spodnjem Štajerskem se kupi ali vzame v najem. Pismene ponudbe na A. 0. 10000 Celje, poštno ležeče. 9198 m za delikatesno trgovino trgovski «5 pomočnik ali spretna prodajalka dobro izurjena v tej stroki. Pismene ponudbe na poštni predal 57, Ljubljana. 9199 DrnitaftO W dve mSi v ljubljanski llUUualC Vt okolici, v kateri je takoj prosto stanovanje. Poizve se v uprav- ništvu »Slovenskega Naroda«. 92C0 Sifiljs1 sobo pripravno 3 prazno ali meblirano. Ponudbe upravništvo .Slovenskega pod „&ivilja 9195". šivanje, na Naroda" 9195 Proda kompleten železen zastor za prodajalno in sicer za vrata 120X145. Na ogled med 2, in 4. uro popoldne pri miz. mojstru Repše na Poljanski cesti 19. 9181 Gospodična, verzirana prodajalka za špecerijsko trgovino, uporabna tudi kot blagajničarka, se išče. Pismene ponudbe pod »Stalna" na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 9202 Drnftain riunin hi? eno v ^p* šisw 2 i lUUdlll UlUJC lila velikim vrtom in njivo, eno v Ljubljani, v kateri je že trgovina z usnjem čez 50 let, dobro vpeljana. Proda se radi družinskih razmer. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 9192 niounil/n za sve kućne poslove prima uJciUjnu u službu uz dobru plaču. Adela ŠtigHćeva, sur ruga lekarnara n Iri- gu Srijem kuda treba i pismene ponude sa zahtjevom plaće priposlati. 9144 Konkorzna masa Leopolda Fona ima 206 hekto starega, deloma belega, deloma rdečega vina na prodaj. Vino se prodaja po ugodnih in zmernih cenah. Natančneje se se poizve v pisarni konkurznega upravitelja odvetnika dr. A. Smolćta, Ljubljana, Dunajska cesta 20. 9143 Perfektna Stesosratkinjn j pisarim "13 CtHtHl za tehniCk0 * trgovačko do-iiu Mi uju pisivanje u njemačkom i hrvatskom jeziku i za obavljanje tekućih uredskih poslova, traži odmah industrialno poduzeće u Crikvenici, Hrv. Primorje. Ponude s opisom života, prepisom svjedodžbi i zahtjevima zlede plače treba poslati na uprpvu lista pod Crikvenici/9147. 9147 zmožni finega dela dobe proti dobri plači poljubno delo na dom, tudi izven Ljubljane. Zglasiti se je pri A. Bune, Ljubljana, Gosposka nllca Stev. 7, I. nadstr. 9197 RIZA se pojavlja v celi Sloveniji. Ob-vinstvo se opozarja, da ne uzica surovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za oboljenja na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni „Tempel- vraiec" iz naš* Rogaške Sla- 90& se dobi pri Ivanu Buzzolini, delikatesna trgovina, Lingarjeva ulica. 8783 Pristni 200 domskih nlcklobukov se proda. Kupci naj se zglase z navedbo cen pod .klobuk* na uprav. Slov. Naroda. 9096 Prva jugoslovanska zlatarska delavnica alo|ilj ruska Selenburgova ul. j«mKsr<; zlata in srebro & ncea^, priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-bmine, ur, briljantov i. t d. vsa popravila in aova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928 u konti!!!! firaež oljnate barve lastnega izdelka, kakor suhe barve, lake in barvo za obleke nudi ponajnižji ceni tvrdka Jančar & Comp l.ubijana Slomškova nllca štev. 10. 8^9y :o mogoče z 2 ali 3 prestavami, tu" di brez pnevmatike. Ponudbe z nave" dbo tvrdke, moči in cene kolesa je poslati do sobote dne 20. t. m. pod .Motorno kolo 9182* na upravništvo Slovenskega Naroda S182 Kupi se vsaka množina L Titovih ln brestovih drv Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz ionjska žime v vseh veličinah Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojednec. lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec. Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telet 17—03. Kolporterji zanesljivi resni in spretni se sprejmo za razne kraje. Zaslužek stalen in dober. Oglasiti se je v upravi „Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Ant. Mitereger IMF" Stavbeni In pohištveni pleskar ln ličar. IN Spodnja Slika, Knezova nllca ŠL 121 Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne •to Nepremočljivi dežni plašči z Ia Švicarske gume. .Pepita* pristno volneno angleško blago, za damske ko^ume in moške športne hlače. Prva kranjska raspoallfalnica manufakture« mode in konfekcije Scluvab E Bizjah, Ljubljana, !oTNn^L3oMav.rno. mebka in trda vsako množino pripelje na dom družba „Impez" I&ahrova h! S a, Krekov trg Stev. 10, I nadstropje. 9188 krasno ležeča, v bližini Maribora, z 12 sobami ter vsem komfortorn, gospod, poslopjem in 20 joh. arrond. zemljišča (vinogradi, sadni vrt, njive, travniki, gozd) se proda. Pripravna za penzijonista, ki ima veselje do ekonomije. Pojasnila daje A. Tavčar, stavbenik, Ljubljana, Gosposvetska (Mar. Ter.) c. 6 za bokov, oglja ln tesan les. Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880 Molenšek M., ffisribop. Kupim več vagonov raznega sortiranega Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi FR. SIRC - KRANJ. Prosim tudi za ponudbe suhih gob in vseh deželnih pridelkov. Import — — — Eksport ;, Slovenski Narod1' se sprejme. Oglasiti se je v upravi lista v Ljubljani. Prvovrstna vozna kolesa plašče in cevi priporoča tvrdka IGN. VOK specialna trgovina šivalnih stroiev ln koles. Ljubljana, Sodna nllca št 7. 7334 istae kranjske klobase razpošiljam v vsaki množini Franc Fister, prebajevalec, Ljubljana Zaloška cesta štev. 10. Dunaj (Wien) I. Trattnerho! 2 zamore vsled svojih dobrih zvez in organizacije za Nemško Avstrijo, Nemčijo n Češko razpečavati živila in deželne pridelke kot lan, volno, krzno in kože in objednem dobaviti industrijske predmete vseh vrst, posebno vžigalice, steklo, porcelan, pohištvo in železnino po najnižji ceni in najboljših pogojih. 9001 Došel le iz Italije v vseh velikostih za so-Dne oprave in strojarje. Dobi se pri Alojzij Vcdnihu, kamnosek Ljubljana. 9i9s Sli ^Priporočam fino kavo, čokolado, kremo za Čevlje pravo fino angleško milo, pošiljam tudi v poštnih zavitkih po povzetju in nizki ceni Fran Bsrgant Ljubljana allallalFallrjlIairallai i sv. Jakoba trg. 1 Proda se oprema pogrebnega zavoda in sicer uniforme, katafalki, svečniki, itd. event. s koncesijo vred. Ponudbe pod „Opravo" na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 9210 Tapetnlk in dekorater H. Zor Bleiweisova testa poleg dež. flaOe se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835 Prosi blagohotnih naročil. %\|%v|%N /fr /fr /fr Slavnemu občinstvu da sva prevzela gostilno naznanjava Skrbela bodeča za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mno-gobrojen obisk. Ivan in Ana Čeme z Goritteoa 4 4 4 \ \ % za Vrlo dobro sredstvo s kojim more vsakdo sebi sam impregnirati ovratnike, manšete itd. Istim se sredstvom na-::iaže dotični komad čim več tem bolje In potem posuši. Nesnaga se more vrlo lahko z vlažno cunjico izprati. Jedna steklenica sredstva zadostuje za več mesecev ter se prihrani novce in perilo od pranja, s čimer se kvari. Jedna steklenica stane K 10'— Izdeluje in prodaja: Danica poduzeće11 M. Teichner, Vinkovci. _ Preprodajalci dobijo velik popust in reklamo! 9002 likerje, rum in žganje dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen izvoz v Jugoslavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni Prva dunajska parna tovar. eter. olj, esenc In barv J. FEIGL, SOHN & Co, Wlen XV. 1., Friedrichsplatz 3/a. Ustanovljeno leta 1872 Specijaliteta: Kingston rum Basis. Najnižje stavljene ponudbe slede po naroČilu. 8683 Razpis služb. Sprejme se v službo dober knjigovodja in pa nekaj administrativnih in računsMh uradnikov. Plača in nastop po dogovoru. Ponudbe s spričevali in referencami na Vnovčevalnico za živino in mast v Ljubljani. Razpis. JUilJ H6INL Lfubijana. — Kava Ca! Čokolada Kakao Sardine Kond. mleko Malaga Rum Cognac Likerji Marmelada Keksi Riž Trap, sir »•c/d O (0 -* S n i« o « aM O 0 trn m S d i S8 . ca i— u t: ci E S m cj ca C » -9 U o -S" mm >cč rt t3 » o L Ciril Bajžel mesar Poldi Bajžel roj. Korošec poročena 17. septembra 1919. javomik Jesenice javni Podpisano županstvo razpisuje službo zdravnika - vodja na občinski bolnici v Krškem z letno plačo 6.000 K. Poleg tega vživa zdravnik hišo, gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo in sadje, in lep vinograd. Poleg tega še lahko vrli civilno zdravniško službo, in pa službo okrožnega zdravnika, katero je opravljal tudi sedanji zdravnik, in koja bode v najkrajšem času razpisana po začasni komisiji in likvidaciji v Ljubljani, in za katero lahko prosi. Prošnje za to službo je vlagati pri podpisanem županstvu do 24. septembra 1919, ter naj prilože dokazila o zdravniški praksi, in dosedanjem službovanju. Ivan Golob, župan. Mestno županstvo v Krškem« dne 13. septembra 1919. 9131 Rogaška Slatina Tnmnnl lirnlnf* Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljiko-IcOlPt!! iIlIKI. vi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje- Ctlfril umlnr • Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca Sljlld VlclcL. in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. rinniti Umlnr * NaJmo^neJši vrelec svoje vrste, posebno dobro ilUHdll tlcIBl. sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. DnMfln \btina H? najbolj priljubljena in se v obče največ zah-nUyd)nd JlflllllU teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. logaška ilatina je najboljša namizna ia zdravilna mineralu Tria, katera «oa nikdar skabcaa oknu ali dnii 07 40 72 9328 9B 7D 735 18 44 69 05