Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
VESTNIK
Celovec • četrtek • 10. februar 2000 štev. 6 (3052) • letnik 55 • cena 10 šil. • 0,73 evra
PREBLISK
KONCERT ORKESTRA
DŽUNGLE
GO AND BLOW - Mrtvaški pihalci iz Acapulca
10. 02. 2000 -i 20.00 -i k & k v Šentjanžu
Kot v mnogih avstrijskih mestih so tudi v Celovcu demonstrirali proti vladni koaliciji ljudske stranke in svobodnjakov. Pred vhodom na sejmišče, kjer je bil v soboto ples FPÖ, se je zbralo nekaj sto ljudi, demonstracijo pa so organizirali koroški Zeleni
Nadaljevanje protestov znotraj in zunai države
n /I °g°čen glasbeno kabareti-IVIstični spektakel, v katerem devet mož v najboljših letih, ki so poleg tega tudi glasbeniki, zmeša v enkraten koktejl džez in narodno glasbo, pop in avantgardo, doda mu še kraval, gruljenje, ropot in seveda dobršno
mero teatralnosti in humorja. Že sama zasedba osmih pihalcev in enega tolkalca (ta velja za celotno ritem sekcijo) kaže, da gre za nenavadno skupino, ki se ne omejuje s predpisi o stilu, ampak se ob in z glasbo očitno zelo zabava.
SLOVENIJA
Kučanova stranka
Odkar se desnosredinske stranke zbližujejo v »koaliciji Slovenija« in bolj ko se bližajo volitve, so začeli tudi v levosredinskem političnem bloku razmišljati o povezovanju. Naj bo nov volilni sistem že kakršenkoli, analitiki so mnenja, da brez povezovanj in predvolilnih pogodb in medsebojnih obljub med približno isto-mislečimi strankami ne bo šlo.
DESUS (stranka upokojencev) je javno naslovila na predsednika države Milana Kučana pismo s pobudo, naj vendarle ustanovi svojo stranko oziroma naj bi se na tako imenovani levici združili vsi, ki niso v koaliciji Slovenija. Predsednik Kučan pa zaenkrat na to pismo, po katerem naj bi svoje izkušnje in znanje usmeril v povezovanje tistih, ki podpirajo levosredinsko usmeritev, še ni odgovoril. Tudi Borut Pahor, predsednik Združene liste, je v ponedeljek izrazil željo o predčasni povezavi na levici.
V javnosti velja mnenje, da je edinole predsednik Kučan tisti, ki lahko s »svojo« politično stranko poveže vse, ki niso privrženci bodisi Janševih socialdemokratov, Peterletovih krščanskih demokratov ali Podobnikovih pristašev ljudske stranke. Slednji so še vedno v vladni koaliciji, vendar se krepko spogledujejo z vedno bolj organizirano koalicijo Slovenija.
Sicer je do jesenskih volitev še precej časa, pa je vendarle jasno, da dobro organizirana desna koalicija Slovenija zbuja skrbi pri vseh strankah, ki niso v njej. Dvokrožni večinski sistem, ki se obeta na volitvah, bi jih namreč zagotovo izločil iz parlamenta. Išče se torej alternativa tej koaliciji; stranka upokojencev in združena lista sta liberalni demokraciji ponudili roko, pozvali pa so predsednika Kučana, naj jih poveže, če že sami tega ne zmorejo. a. k.
Ljudem lahko prisojamo, da sprejmejo resnico; to je nekoč zapisala koroška pisateljica In-geborg Bachmann, po kateri je poimenovan najbolj znan literarni natečaj v deželi. V prvi vrsti je res, da je Haider kar osebno črtal subvencijo za nagrade zanj, s čimer je spet potrdil svoje ignorantstvo glede kulture.
O tem, kaj je resnica in kaj ni, se od sklenitve koalicijske pogodbe med svobodnjaki in ljudsko stranko veliko piše in govori. Zdi se, da se je zdaj, 55 let po drugi svetovni vojni, šele v resnici začela debata v javnosti o tem, kaj je fašizem, nacizem, kakšne in katere so vrednote naše družbe.
Svobodnjaki in ljudska stranka vztrajajo pri svoji koaliciji in napovedujejo korenite spremembe predvsem na socialnem področju. Ocene, če je mednarodna blokada upravičena ali ne, so seveda deljene. Vlada izjavlja, »da bo tujini pojasnila zadeve« in ne namerava potegniti nobenih konsekvenc. Nasprotno, poslužujejo se najbolj poceni argumentov, češ da je to samo blatenje s strani socialdemokratov in zelenih.
Optimisti pa vendar pričakujejo, da bo izmejevanje iz EU privedlo do normalizacije in demokratičnih norm. Ta kazenska akcija Evropske zveze naj bi pomenila tudi šanso za Avstrijo, vendar to verjetno s Haiderjem ne bo šlo. Akcija pa ima pomen tudi za druge članice EU: s tem se priznavajo k določenim principom in vrednotam, ki jih bodo morale uveljavljati tudi v lastnih državah. Koliko časa bo avstrijska vlada lahko prenašala
izolacijo? Diplomatski stiki so skoraj zamrznjeni, v evropskih pogajanjih vlada ne bo imela nobenih možnosti.
Demostracija v Celovcu
Po vsej Avstriji se množijo demonstracije, minulo soboto so tudi koroški Zeleni organizirali
protestno zborovanje na Šentru-perški cesti v Celovcu, pred sejmiščem, v katerem se je zbrala vsa »modra« smetana dežele na plesu FPÖ. Obiskovalce plesa pa je varovala policija, ki se je oborožila tudi s ščiti. Demonstracija je sicer potekala mirno in večjih izgredov ni bilo.
Pravijo, da ima vsaka država vodstvo, kakršnega si zasluži. Marsikdo bi najraje na glas zavpil, mnogi to tudi storijo, ko gredo demonstrirat.
Časopisi pišejo o sramoti, spet drugi o »pretirani in zlagani gonji«. Navajajo grehe, ki jih delajo ali so jih že storile druge države. Ni ga človeka brez greha, pa tudi države ne, če naj po katoliško poimenujem tisto, Čemur se reče etika in morala. Ne le Evropska unija, tudi z drugih celin se oglašajo kritični glasovi -Haiderja ne.
Ob vsem tem vse prej kot prijetnem položaju pa je tudi nekaj dobrega. Razprava v javnosti o tem, kakšno vlogo je igrala Avstrija pred in med
drugo svetovno vojno, o tem, kaj je fašizem in nacizem, se je v resnici vnela šele zdaj, če si malce ogledamo reakcije ljudstva v internetu. In stvar niti ni tako zelo zavožena -veliko več je ljudi kakor si mis-
A si res zaslužimo?
limo, ki se poveličevanja desnega ekstremizma sramujejo in ki so sicer zaradi blokade zaskrbljeni, vendar razumejo reakcijo evropskih držav.
Torej ni še vse zgubljeno. Po vsaki krizi nastane nekaj novega, upajmo, da tudi boljšega. Le tega ne vemo, kdaj bo zares višek krize - in kakšen bo.
KRŠČANSKA KULT. ZVEZA MOZARTGEMEINDE MEPZ GALLUS
vabijo na
PEVSKI
RECITAL
Bernarda Fink-lnzko, mezzosop. Marko Fink, basbariton Nataša Valant, klavir
Spored: Samospevi, operne arije, argentinske in slovenske pesmi
V sredo, 16. februarja 2000, ob 19.30
v vetrinjskem samostanu v dvorani fresk
Vstopnice: ATS 200.-, za učence Glasbene šole, za dijake in študente ATS 80.-. Dobite jih pri KKZ, tel. 0463/516243
DEMOKRATISCHE OFFENSIVE SOS MITMENSCH
vabita na
veliko demonstracijo proti vladni koaliciji
v soboto, 19. februarja 2000, na Dunaju
Srečanja so na več krajih Dunaja ob 17. uri (univerza, mestna hiša (Rathaus), Štefanov trg... Od tam bo povorka na Heldenplatz, kjer bo ob 19. uri demonstracija.
Koroški Zeleni pa istega dne vabijo na demonstracijo med 10. in 12. uro na Novi trg v Celovcu. Pozivom se pridružuje tudi SPZ.
Kako krivičen je svet: zdaj je mali kraljevič končno dosegel svoj cilj in se povzpel s pomočjo desnopopulističnega demagoga na stolček zveznega kanclerja in glej: veljaki tega sveta se mu ne klanjajo in ga ne častijo, temveč se od njega odvračajo z gnusom, pa čeprav je zdaj »eden od njih«. Na dan njegove zaobljube na dunajskem dvoru ni tekel šampanjec; tekla je kri na dunajskih cestah. Pa smo po šestih letih Waldheima ponovno evropska parija in to kljub temu, da smo končno član Evropske unije. Prav ta Evropska unija pa je trenutno najglasnejši kritik nove avstrijske vlade.
Kako to? Ali ni prav Haider najučinkovitejši garant za vse, kar predpisuje Bruselj? Haiderjeva odklonilna in cinična politika do inozemcev ni kaj drugega, kot dosledno izvrševanje Schen-genskega sporazuma, na katerega so se zedinili vsi državniki Evropske unije. Zahodno Evropo zapreti pred navalom lačnih iz tretjega sveta, zavzeti vzhodno Evropo postopoma gospodarsko in politično ter južno Evropo ponižati na raven (cenenih) se-
zonskih delavcev, proizvajalcev mandarin, citron in plute in jih poleg tega izkoriščati kot cilj sonca lačnih letoviščarjev bogate srednje in severne Evrope. To je Schengen - to izvaja Haider.
Druga in čisto podobna je ekonomska plat: da dosežemo »gospodarsko zrelost«, kakršno predpisuje EU, da bi lahko pristopili k Evro-valuti (ki se v pri-
KOMENTAR
dr. Franci Zwitter
zaostritvi dostopa do študija, in - če smo prav prebrali novi koalicijski sporazum med rjavimi in črnimi - z uvedbo prisilnega dela za brezposelne ter kronanje vsega: z dokončno likvidacijo dosedanjega zdravstvenega si-
čmih komandantov NATO: vojaškemu EU-paktu, ki ga predvidevajo v Bruslju, Berlinu, Londonu in Parisu so tako zoprne nostalgije kot nevtralnost na poti. Haider & Schüssel jih lahko pomirita: pri srcu jima ni nič bolj kot uvedba poklicne vojske, ki jo potem morda ob potrebi lahko spustijo tudi nad demonstrante. Vojska lahko to
Mačje solze in upravičena ljudska jeza
merjavi z ameriškim dolarjem in japonskima jenom slej ko prej nahaja v prostem padcu), je treba znižati državne dolgove na 1,5 odstotka državnega proračuna; da gre to samo po poti znižanja ali kar odprave vseh socialnih pridobitev delavstva v zadnjih desetletjih, je samoumevno (?). Zaostritev socialne politike predpisuje Bruselj: na kakšen način, to je stvar vsake posamezne države članice EU. V Avstriji gre to po poti »podaljšanja življenjskega delovnega časa« - se pravi torej po zvišanju meje za nastop penzije -, po
stema, z uvedbo »samoprispevka« za zdravstvene usluge. Da gre to vzporedno z davčnimi olajšavami za kapital, je tudi jasno - mednarodni kapital plača davke, ki jih sam želi, in ne tistih, ki mu jih predpisuje država - za to že skrbita Prirtz-horn in Stronach. Evropski mednarodni koncerni se morajo pripraviti na prevzem vzhodne Evrope in na obrambo pred ameriško in japonsko gospodarsko politično slo.
Pa tudi vojaško bi Evropa rada zopet enkrat sama nekaj na noge postavila in se otresla
opravi bolj efektivno kakor zadnjo soboto dunajska policija.
Zakaj potem tak hrup proti Haiderju? - Ker je dejansko to, kar predstavlja in kar državniki civiliziranega sveta nočejo biti: aroganten, nepreračunljiv, iz srca in značaja pokvarjen, iz intelekta fašističen desnoradi-kalen populističen politik, pred kateremu se - z izjemo Schiis-sla - celo vsakemu odkritemu reakcionarju gnusi, da bi se z njim rokoval. Ker je Avstrija država, kjer se je tak tip politika že enkrat rodil in pognal ves svet v propad. Ker je v Avstriji
taka politika slej ko prej zmožna številčne večine v parlamentu. Ker v Avstriji ni tradicije množičnega in javnega antifašizma (kot je to n.pr. v Italiji, ko Finijeva postfašistčna udeležba v vladi prav zato ni tako katastrofalno odmevala v inozemstvu).
Ker res še nobenemu politiku v evropskem inozemstvu, ki bi imel možnost postati deželni glavar, poslanec v parlamentu ali pa predsednik druge največje stranke v državi, niso prišli iz ust stavki kot npr. o »pošteni zaposlitveni politiki v tretjem rajhu« ali čestitke ka-meradom bivše SS - Kameradschaft IV kakor v Krivi vrbi ali kot prispodoba najhujšega politika 20. stoletja angleški Premierminister Churchill - in še bi se dalo naštevati.
Ker je Haider dejansko to, kar je izraelski ministrski predsednik na holocoust-konferen-ci v Stockholmu rekel: poosebljenje hudega.
In Schuessel je njegov ministrant.
In mi vsi kot avstrijsko prebivalstvo njuni talci.
Zveza koroških partizanov je tudi letos vabila na pokopališče v Svečah, kjer so pokopani padli borci in kjer stoji spomenik v spomin njim, pa tudi narodnemu heroju Matiji Verdniku-Tomažu. Imena na nagrobniku se glasijo: Aleksander Cero, Ivan Cero, Ivan Mežik, Franc Lipovec ter trije neznani partizani; poleg njih pa so na sveškem pokopališču pokopani še borci Aleksander Einspieler, Florijan Križnar in Valentin Schwarz, ki so jih člani gestapa zahrbtno umorili.
Ta tradicionalna prireditev privablja vselej veliko množico in tudi iz Slovenije vidimo vedno precej avtobusov. Veliko krajevnih organizacij Zveze borcev v Sloveniji se vsako leto pride poklonit spominu na padle, saj je treba vedeti, daje partizansko gibanje med vojno bilo razpredeno z Gorenjske preko Karavank sem v Rož, Podjuno, Ziljo ter še bolj severno, do Svinjške planine. No, letos pa je bilo obiskovalcem tudi vreme izredno naklonjeno in ne preveč mrzel, sončen zimski dan je še dodatno razveselil srca.
Ob spomeniku je v pozdrav zapel moški pevski zbor iz Bil-čovsa pod vodstvom Mirka Laus-eggerja, potem pa je navzoče pozdravil predsednik Zveze
PARTIZANSKA PROSLAVA V SVEČAH
V znamenju spomina, pa tudi skrbi za prihodnost
koroških partizanov ing. Peter Kuchar. Manifestacije, ki jih prireja ZKP, so manifestacije miru in naše kulturnosti; posebno še v času, ko so prišli na oblast ljudje, ki so v Krivi vrbi hvalili SS in verbalno napadali partizane. »Želimo si, da bi se duhovi pomirili,« je dodal Kuchar. Prireditev je pozdravila tudi predsednica domačega prosvetnega društva »Kočna« v Svečah dr. Tatjana Feinig in se spomnila domačinov, ki so padli v boju za svobodo med drugo svetovno vojno, svobodo, ki temelji prav na teh žrtvah. »Naj nam bodo zgled tudi za naprej,« je zaključila Feinigova.
Prireditev so spremljali poleg MoPZ Bilčovs tudi recitatorji: Tonči Schlapper, ki je občuteno in s svojim lepim glasom recitiral Uvod h Krstu pri Savici, pa slovenski igralec Miha Baloh in gospa Helena
Osrednja točka programa pa je bil govor predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma, ki je ob soočanju preteklosti s sedanjostjo zavzel hkrati stališče do dogodkov v aktualnih današnjih dneh. Srečanje oziroma manifestacijo
je pozdravil tudi predsednik Zveze borcev iz Slovenije Bratko Škrlj. Spomil je na navidezno brezizhodnost položaja med drugo svetovno vojno: »V našem boju je bilo nekaj donkihotskega: pa smo verjeli vanj. In današnja proslava ni le spomin, je tudi opomin za bodočnost.«
Prireditev je zaključil pevski zbor, potem pa so se obiskovalci šli pogret in okrepčat v domačo gostilno pri Adamu v Svečah.	S. W.
Dr. Marjan Sturm
Inž. Peter Kuchar
Iz govora predsednika ZSO dr. Marjana Sturma
Sporočilo iz današnjega srečanja ne more biti drugačno kot: nikoli več! Sporočilo pa je tudi v tem, da so sožitje, strpnost in odprtost vrednote, ki jih je treba uveljavljati vsakodnevno v ožjem, celo najožjem in širšem prostoru. Povsod tam, kjer se te vrednote začenjajo rušiti, ni več daleč do tistega trenutka, ko se seže po orožju, vsaj tako lahko povzamemo iz dogajanja preteklih desetih let na Balkanu.
V zadnjih tednih in mesecih se je notranje- in zunanjepolitična podoba Avstrije močno spremenila. Države Evropske zveze so ostro reagirale na vstop svobodnjakov v avstrijsko vlado. Tudi večina avstrijskega prebi-valstva temu nasprotuje. Evropske reakcije nam kažejo, da se Evropa zaveda, da populizem, nacionalizem in sovraštvo do tujcev lahko ogrozi njen obstoj in razvoj. Zato so zdajšnje reakcije na vstop svobodnjaške stranke v avstrijsko vlado več kot le osamljena ostra
reakcija na situacijo v neki državi-članici. Gre za razpravo o tem, kako zagotoviti, da bo evropsko združevanje potekalo v miru in sožitju. Očitno so se odgovorni izučili iz preteklosti, ko so v primeru bivše Jugoslavije odlašali in dopuščali, da sta se nestrpnost in nacionalizem razvnela do take mere, da je prišlo do krvavega obračuna. Take možnosti želi Evropska zveza že v kali zatreti.
Slovenska narodna skupnost na Koroškem je vedno znova opozarjala na pojave nemškega nacionalizma, na populizem in ksenofobijo, na nesen-zibilen odnos do preteklosti in na negativne posledice za sožitje v deželi. Ničkolikokrat smo bili razočarani, da so občasno tudi druge stranke oportunistično sledile tem pojavom. In prav ta nesenzibil-nost je bila odgovorna za to, da se v naši deželi niso uveljavljala načela mednarodne pogodbe, kot je člen 7 ADP. predvsem pa, da se ni gradilo
resnično sožitje in ustvarjalno sodelovanje.
Slovenska narodna skupnost bo od nove vlade zelo jasno zahtevala uresničevanje mednarodno veljavnih določil manjšinskega varstva. Če bo potrebno, bomo sprožili tudi mednarodne mehanizme manjšinske zaščite, ki jo predvideva Okvirna konvencija Sveta Evrope. Še posebej naj tu omenim vprašanje šolstva. V teh vprašanjih se bomo zelo jasno postavili v bran vsakemu poskusu naljnjega izpodkopavanja sožitja in naših kulturno-jezikovnih pravic.
Projekt Evropska zveza bo lahko uspel le, če bo dosledno upošteval vso kulturno in jezikovno raznolikost Evrope, če bo upošteval enakopravnost med narodi in narodnostnimi skupnostmi, če bo razvil mehanizme, ki bodo gradili zaupanje in medsebojno spoštovanje na najosnovnejši ravni, če se bo jasno izrekel proti vsaki politični, ksenofobični in nacionalistični politiki.
Množica na pokopališču v Svečah
Na osrednji državni proslavi na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani podelili dve Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. Imena Prešernovih nagrajencev za leto 2000 so bila objavljena še pred iztekom stoletja, slikar Marko Rupnik je bil izbran mimo predlogov strokovne komisije, pesnica Svetlana Makarovič pa je nagrado zavrnila.
Slikarju in patru Marku Rupniku je upravni odbor Prešernovega sklada dodelil Prešernovo nagrado, četudi njegovega imena ni bilo med predlogi strokovne komisije za likovno umetnost in sta ga za nagrado predlagala v svojem imenu dva slovenska akademika, in kljub temu, da zakon o Prešernovi nagradi ne vključuje umetniških dosežkov slovenskih umetnikov na tujem.
Marko Rupnik - duhovnik, umetnik, pisatelj in teolog - je dobitnik Prešernove nagrade za mozaično poslikavo kapele Re-demptoris mater - Odrešeniko-ve matere v Vatikanu. Umetnostni zgodovinar Lev Menaše je zapisal, da je Marku Rupniku uspela načeloma nemogoča sinteza. Kljub temu, da mozaik odseva papeževo vizijo krščanstva, je Rupnik uspel vanj »pretihotapiti« nekatere skrajno liberalne motive. Prav tako se Rupnikov članek v monografiji, ki je izšla ob posvetitvi kapele, ukvarja z »avtonomnim jezikom« umetnosti, kar je - morda - začetek dejanske prenove cerkvene umetnosti.
Letošnji Prešernovi nagrajenci
Drugo Prešernovo nagrado je odbor podelil Svetlani Makarovič za njen samosvoj literarni opus. Pesnica jo je, potem ko se je zahvalila za izrečene in zapisane besede v zvezi z dodelitvijo Prešernove nagrade, v celoti zavrnila. To se je zgodilo prvič v zgodovini podeljevanja Prešernovih nagrad, Makarovičeva pa svoje odločitve niti na odru niti za njim ni želela komentirati.
Nagrade Prešernovega sklada so prejeli: kipar Mirsad Begič, skladatelj Jani Golob, vio-
Ohraniti sanje. Z zadnjima postavitvama skulptur iz nagrajenega cikla je kljub desakrali-ziranemu prostoru uspel vzpostaviti njihovo novo svetost in religioznost.
Skladatelj Jani Golob je nagrado Prešernovega sklada prejel za Koncert za violino in orkester, ki je bil s solistom Primožem Novšakom in orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Markom Letonjo izveden na Slovenskih glasbenih dnevih. Skladatelj ima nagrajeni violinski koncert za eno svo-
Violinist in koncertni mojster orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije Miran Kolbl je dobitnik nagrade Prešernovega sklada za svoje koncertne izvedbe v preteklem letu. Vrhunec njegovih dosežkov sta izvedba Violinskega koncerta Felixa Mendelssohna in krstna izvedba Violinskega koncerta skladatelja Alojza Ajdiča. Odlike njegove igre so predvsem tehnična dovršenost, natančna intonacija, jasna arti-kulacija in brezhiben ritem.
Pesnica in pripovednica Svetlana Makarovič je zavrnila nagrado ... sprejel pa jo je slikar Marko Rupnik
linist Miran Kolbl, pisatelj Vinko Möderndorfer, igralka Saša Pavček in režiser Vito Taufer.
Kipar Mirsad Begič je v slovenski umetnosti, kjer s svojim etičnim in estetskim čutom do sredstev, s katerimi oblikuje, in z vero v poslanstvo umetnine, posega v sam vrh kiparskega ustvarjanja, prisoten že nekaj desetletij. Nagrado Prešernovega sklada je prejel za cikel
jih najboljših partitur, pa tudi po mnenju strokovne komisije za glasbo, je to eden najpomembnejših dosežkov na področju slovenske glasbene kulture v zadnjih dveh letih. Golob komponira zelo različne glasbene zvrsti, od simfonične, operne, kantatne, filmske in komorne glasbe do jazza in spada med najplodovitejše slovenske glasbene ustvarjalce.
Za prozno zbirko Nekatere ljubezni je nagrado Prešernovega sklada prejel besedni in odrski ustvarjalec Vinko Möderndorfer - pisatelj, pesnik, dramatik, režiser in komediograf ter pisec radijskih in televizijskih iger. Ustvarjalec s posluhom za mlade in najmlajše, poznavalec človeške duše in kritični analitik sodobne družbe. Pesnik Ciril Zlobec je zapi-
sal, da nam Vinko Möderndorfer ponuja v razmislek in sproščen bralski užitek življenje, ki ga morda raje ne bi videli, a ga ob njegovih novelah in romanih moramo, čeprav z občutkom slabe vesti.
Igralki Saši Pavček so podelili nagrado Prešernovega sklada kar za nekaj v zadnjih dveh letih ustvarjenih raznovrstnih vlog. V vlogi Estrelle v Calderonovi drami Življenje je sen je igralka povezala stisko mlade aristo-kratke z ambicijami moderne ženske, ki išče svoje mesto v povsem moškem svetu. V Češnjevem vrtu Antona Pavloviča Čehova je Varja, mlado dekle, ki opazuje propadanje vrednot tradicionalnega življenja. Kot Luča v Tomšičevi monokomediji Bužec on, bušca jaz pa se predstavlja kot zatirana in ogoljufana, vendar močna ženska.
Režiser Vito Taufer je s svojo prepoznavno in izrazito gledališko govorico letos že drugič (prvič je nagrado prejel leta 1989 za režijo Alice v čudežni deželi) prejemnik nagrade Prešernovega sklada, in sicer za štiri režije v štirih slovenskih gledališčih. V Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani je režiral Piko Nogavičko, V Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici Beckettov Konec igre, v Drami slovenskega narodnega gledališča Linhartovega Matička, v Prešernovem gledališču v Kranju pa Molierovega Skopuha. S svojimi režijskimi prijemi se Taufer loteva človeške komedije v najširšem pomenu besede in z njimi preizkuša raznovrstne komične registre.
PREŠERNOVA PROSLAVA V ŽELEZNI KAPLI
»Spreminjati svet v dobro, v lepoto in v bogastvo«
Slovensko prosvetno društvo »Zarja« v Železni Kapli je svojo tradicionalno Prešernovo proslavo priredila priredila tudi letos z izrednim posluhom za Prešernovo poezijo; čutiti je bilo predvsem spoštovanje do tega izjemnega pesnika, ki pomeni Slovencem veliko več kot le literaturo ali umetnost. Čutiti je bilo, daje režiser prireditve Poldej Zunder postavil prireditev pod vodilom skupnega kul-turno-jezikovnega prostora tu in onstran meje, hkrati pa je podčrtal vsečloveške vrednote, ki vejejo iz Prešernovih umetnin in niso vezane ne na določeno ozemlje ne na določen narod.
To je prvi in najvažnejši vtis. Drug pomen kapelskih Prešernovih proslav pa je nekakšna prisrčna intimnost med nastopajočimi in občinstvom. Za uvod najlepši verzi narodne vizije, ki jih premore svetovna literatura: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan« - verzi, ki bodo letos po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja še tisočkrat recitirani in ki nikoli ne bodo ob-
rabljeni. Recitacijska skupina Letošnje slavnostne besede društva je prisotnim z zanosom je spregovorila Breda Varl; na in prepričljivostjo podarila poe- Koroškem jo poznajo praktično zijo. Prireditev je pozdravil žu- vsa prosvetna društva, saj je s pan Železne Kaple Peter Ha- svojim možem Tinetpm neu-derlapp, ki se je zahvalil društ- morna na področju lutkarstva;
Duo Arthur in Katja Putzer
venikom, posebno pa še Polde- brez njiju bi takega razmaha in ju Zundru za kontinuirano kul- profesionalizacije te gledališke turno delovanje v občini.	zvrsti prav zagotovo ne bilo.
Svoje misli je gospa Varl spravila v obliko »pisma domačim« - kar lahko razumemo na vsaj dva načina: domačim ponavadi spregovoriš iskreno in lahko se zaneseš, da te bodo
Breda Varl
razumeli, da so to tvoji ljudje; po drugi strani pa je posredno povedala, da ima prav te »svoje« Korošce za svoje domače. V govoru je podčrtala pomen kulturnega delovanja na Koroškem, hkrati pa predstavila življenje in pot Franceta Prešerna ter potegnila vzporednice med nekoč in danes, z vedrimi besedami, ki so imele očitno namen,
da opogumljajo ljudi za kulturno delo še vnaprej: tako ustvarjalce kot tudi kulturne konzu-mente (na katere se včasih rado pozabi).
»... tudi tisti, ki sami ne znajo ali ne morejo soustvarjati v eni od dejavnosti, s svojo prisotnostjo in s prisotnostjo svojih najbližjih absolutno stojijo za sokrajani. Žal pa je še vedno nekaj takih, ki ne morejo mimo nevoščljivosti in pristranskosti v ocenjevanju z dobrim namenom pripravljenih stvari. Take ljudi pomilujem in kot večni optimist verjamem, da so v manjšini in da tistih, ki delajo s srcem, ne bodo spravili na pot omahljivosti in dvoma.«
V kulturnem delu so nastopili še MPZ »Zarja« pod vodstvom Gudrun Mehringer-Thaler ter MoPZ »Valentin Polanšek«, ki ga vodi Božo Hartmann, pa glasbeni duo, oče Arthur (klarinet) in hčerka Katja (violina) Putzer s polko ter evropsko himno, za konec pa je arijo Leono-re iz Donizettijeve opere »La favorita« ter Habanero iz Bize-tove Carmen z dovršeno tehniko in čudovitim mezzosopranom zapela članica mariborske opere, pevka Dragica Kovačič. Na klavirju jo je odlično spremljal Simon Robinson. S. W.
38. GIMNAZIJSKI PLES
Zabaven in rekorden obisk
f ■ ^ radicionalni ples ma-I turantk in maturantov A Zvezne Slovenske gimnazije v Celovcu je brez pretiravanja postal eden najbolj priljubljenih plesov koroških Slovencev. Na letošnji ples, ki je pomemben dogodek za maturantke in maturant 8. a in 8. b razreda, so se osmošolci in os-mošolke zares dobro pripravili. Z organizacijo plesa pa so pričeli že pol leta prej - dogovor z glasbenima skupinama,
dekoracija, vabila, prigrizek, srečolov, dražba itd.
Ob vhodu so maturanti sprejeli in pozdravili obiskovalce in obiskovalke po starem slovanskem običaju s kosom kruha in soljo.
Kakor v zadnjih letih, so tudi letos v koreografski režiji plesnega učitelja Gregeja Krištofa dovršeno izvedli svečano polo-nezo s posebnim izrazom. Po polonezi je bil prvi ples, hčerke z očeti in sinovi z materami. V
vseh prostorih hiše in tudi v kletni dvorani gostilne so se gnetli obiskovalci (nad tisoč!), med njimi veliko šolske mladine, starši, nekdanji maturantje in družine s podeželja. Ansambla »Štajerskih sedem« in »The Slenders« sta skrbela za odlično zabavo na plesišču, kjer se je trlo plesalcev. V veliki plesni dvorani so stregle dijakinje Višje šole za gospodarske poklice Šentpeter, maturantke pa so prodajale hrano in skrbele za
zunanje točilnice. Vsi so imeli polne roke dela. Sliko Gustava Januša je izkušeno dražil prof. Jože Wakounig, maturanti pa so pridno prodajali srečke za tombolo. Polnočni vložek je bil neke vrste parodija na film »Titanic« in televizijsko nanizanko »Bay watch«. Tudi to so maturantje uspešno opravili in se potem predali zasluženi zabavi in plesu, ki je trajal do jutranjih ur. Plesa so se udeležili tudi številni častni gostje. Med nji-
mi: generalni konzul R Slovenije Jože Jeraj s soprogo, konzul Boris Jelovšek s soprogo, celovški župan Harald Scheu-cher soprogo, podpredsednik deželnega šolskega sveta Herbert Würschl, inšpektor Teodor Domej s soprogo, diplomat Zdravko Inzko s soprogo in razni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja koroških Slovencev.
M.Š.
Poloneza je bila paša za oči	Na plesu so dominirali mladi	*>»: študij
Različni pomeni življenjskih zgodb
©fcSmifa pnssirai LimdMk ©ranil
9500 Villach / Beljak, Bambergergasse 10
isce tajnico
Znanje obeh deželnih jezikov in obvladanje dela z računalnikom je obvezno.
Prosimo, da se oglasite po telefonu na štev. 0 42 42/236 67
PLIBERK
Dobrodelni koncert
Prvi dan februarja je dr. Marija Makarovič, sodelavka Narodopisnega inštituta Urbana Jarnika iz Celovca, v Ljubljani predstavila sedmo knjigo življenjepisov koroških Slovencev iz serije z naslovom Tako smo živeli. Prva knjiga je izšla že leta 1993, v letu 2002 pa bo hkrati z deseto knjigo izšel tudi gesel-nik celotne knjižne zbirke, ki ga že pripravlja mag. Mojca Ramšak.
Do sedaj je v sedmih knjigah na več kot 1400 straneh izšlo 96 življenjepisov. Večino življenjskih zgodb je zbrala in uredila dr. Marija Makarovič z občasnim sodelovanjem mlajših sodelavk. Njihova metoda dela temelji na ureditvi življenjskih zgodb, ki jih ljudje s strokovnimi navodili sami zapišejo ali pa nastanejo z intervjujem.
Tudi v Sloveniji je v zadnjem času - prav tako povezano z imenom dr. Makarovičeve - izšlo nekaj knjig z objavljenimi življenjskimi zgodbami. Pa vendar imam vtis, da si te knjižne zbirke niso našle mesta, ki si ga nedvomno zaslužijo in da je vsaj del krivde tudi pri njihovih ustvarjalcih samih, saj preveč poudarjajo le nekatere od več pomenov te vrste raziskovanja.
Biografska metoda ni nič novega, začetki njene uporabe segajo v prva desetletja 20. stoletja med predstavnike chicaške šole. Kasneje je bila zaradi pre-
vlade kvantitativnih tehnik raziskovanja vse tja do sedemdesetih let potisnjena v ozadje. Tudi v Avstriji je v tem obdobju prišlo do ponovne oživitve te kvalitativne raziskovalne metode, Pod uredništvom prof. Michaela Mitterauerja z Inštituta za ekonomsko in socialno zgodovino pri dunajski univerzi že od leta 1983 v seriji z naslovom »Damit es nicht verlorengeht« izhajajo knjige o vsakdanjem vaškem življenju kot tako imenovana »Geschichte von unten«.
Številnih elementov nekdanjega vsakdanjega življenja namreč ni možno raziskovati s pomočjo pisnih virov, prof. Mit-terauer poudarja predvsem večjo nazornost in celovitost, ki jo omogočajo z biografsko metodo pridobljene informacije. Hkrati pa se premalo zavedamo bogastva srednjeevropskega prostora, ki še vedno nudi ustna pričevanja o nekdanjih načinih življenja.
Kaj lahko zapisi o vsakdanjem življenju ljudi pomenijo različnim skupinam bralcev? Ljudje, ki so ta vsakdan živeli tudi sami, bodo svoje življenje ponovno podoživeli in mu morda pripisali drugačen pomen. Ozaveščanje mlajše generacije s pogoji nekdanjega načina življenja pa lahko izboljša medgeneracijsko komunikacijo. Proučevalci vsakdanjega življenja omenjena besedila berejo drugače. Ne postavljajo vpra-
šanj o objektivnosti posameznih pričevanj. Zavedajo se, da je njihova naloga predvsem iskanje povezav med splošnim in posebnim, izraženim na toliko različnih načinov, kot je pričevanj. Čeprav se strinjam z dr. Makarovičevo, da je vsaka zgodba zgodba neponovljivega posameznika, pa nam vendar vse po vrsti, ne glede na posameznikove življenjske preživet-vene strategije, potrjujejo kontekst, iz katerega izhajajo. Vsak enkratni posameznik je del določene skupnosti in njegova zgodba odraža delovanje te skupnosti. Zunanji (objektivni?) dogodek ali pogoje je treba znati brati skozi vse neskončne odtenke pričevanj. Vir proučevanja torej ni zunaj, temveč je v samem besedilu. Že samo oblikovanje besedila, pa naj gre za pripoved ali zapis, je prav posebna selekcija, vredna posebnih analiz. Vsi ljudje vedno znova svojemu življenju za nazaj dodajamo pomene s pomočjo spremenjenih vrednot, odvisnih od družbenega konteksta, v katerem živimo.
Hkrati pa je biografska metoda razbila strogo razmejitev med varno ločenimi območji javnega in privatnega, osebnega in političnega ter objektivnega in subjektivnega. Morda pa imamo težave z dejstvom, ker isti dogodek vidimo na toliko različnih načinov?
Irena Destovnik
Domača kulturna in pevska društva iz občine Pliberk so v pomoč za dogradnjo Kulturnega doma v Pliberku izdala zgoščenko z naslovom »Skupno za dom«. Preteko soboto so jo s koncertom, v nabito polni kulturni dvorani, uspešno predstavili javnosti. Izkupiček bene-fičnega koncerta in prodanih
zgoščenk bodo društva namenila Kulturnemu domu. Društva in kulturni ustvarjalci so tako izkazali solidarnost in željo po končni dograditvi doma.
Zgoščenka stanc 200 šilingov, kupite pa jo lahko pri društvenikih, v Posojilnicah in v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.	M. Š.
Mlada Podjuna z voditeljico Katjo Mandl	foio smcii
Igralec Mestnega gledališča Ljubljana Janez Ropoša v vlogi Prešerna
PRAIZVEDBA MONODRAME V BILČOVSU
Prešeren iz mesa in krvi
Za slovensko dramatiko in gledališče se je v četrtek, 3. februarja, zgodil pomemben dogodek v Bilčovsu. 200 let bo letos minilo od Prešernovega rojstva. Prešerna in njegov značaj poznamo le iz njegovih umetnin in iz pripovedovanja oziroma zapisov njegovih sodobnikov. Na odru Miklavževe gostilne v Bilčovsu pa smo ga srečali - in lahko bi bil prav tak, kakor nam ga je posredoval igralec Mestnega gledališča v Ljubljani Janez Ropoša. Stop! Nismo še tako daleč! Kmeclova ideja pa je bila, da bi bil tekst prvič uprizorjen na Koroškem. Lepo, da se stari prijatelji radi vračajo k nam, pa še z darilom!
Torej: Matjažu Kmeclu, pisatelju, slavistu in nekdanjemu kulturnemu ministm Prešernova osebnost ni dala miru. Kljub temu, da je napol v šali rekel, da je napisal monodramo »Večer s Prešernom« po naročilu, je pred nami seveda dovršen tekst, ki se mu predvsem pozna izredno poznavanje Prešernove poezije in njegovega življenja, pa seveda tudi dobe, v kateri se je izoblikoval in v njej deloval. Kmeclov »Večer s Prešernom« pa je vendarle v prvi vrsti umetnina, s katero je razkril Prešernove dušev-
ne stiske, narodno bolečino, bolečino neuslišane ljubezni in prijateljske povezanosti predvsem z Andrejem Smoletom in Matijo Čopom. Nobenega lepega besedičenja nismo slišali, vsak stavek je bil meso in kri, vsak verjeten in prepričljiv: ja, tak je bil. Hudomušen, a hrati ves razbolen, malo kvantaški, a po drugi plati sposoben najlepšega ubesedovanja v slovenskem jeziku.
Prešernovi ljubezni do mlade Julije Primičeve je Kmecl postavil paralelo z Orfejevo ljubeznijo do Evridike: bila je njegova, pa vendar daleč in nedosegljiva. Iz ljubezni so nastali najlepši stihi, kar jih premore slovenska književnost: tako kot mitološki Orfej, ki je brenkal prelepe melodije na svoje glasbilo. »Bila je begljiva nimfa -
mogoče breza, mogoče ženska, mogoče samo privid, ki ga je usekala kača - toda bila je neizbežna, njegova usoda.«
Janez Ropoša (mimogrede povedano, daje z lasuljo celo resnično sličil podobam Prešerna!) je zaigral vlogo izredno koncentrirano, z nihanji razpoloženja in z menjavanjem tempa in ritma. Vloga pa je bila res velik zalogaj, ki gaje odlično opravil v veliko zadovoljstvo občinstva.
Po predstavi mi je nek gledalec rekel: »Nisem se upal niti premakniti ali zaploskati med predstavo. Užival sem v tej prelepi slovenščini in samo poslušal, poslušal ...« Mislim, da lepšega komplimenta skoraj ni mogoče izreči, tako pisatelju kot tudi igralcu. Hvala za čudovit večer s Prešernom! S. W.
Predsednik SPZ Gustav Brumnik v veseli družbi
Mikavni Franc Poker v vlogi Frančiške
Foto: Štukelj
ŠENTPRIMOŽ
Veselo in sproščeno na plesu »Danice«
Tradicionalni ples SPD »Danica«, ki je bil preteklo soboto v kulturnem domu v Šentprimožu in je tudi neke vrste ples vseh Podjunčanov, je pritegnil spet veliko obiskovalcev, med njimi tudi veliko mladih. Prosvetaši tamkajšnjega društva so tudi tokrat pripravili odličen nočni show, jedačo, pijačo in bogat srečolov. Polnočni vložek »Srčni list«se je pričel malo prej in je proti pričakovanju vseh presegel znano televizijsko oddajo‘»Herzblatt«.
Frančiška (Franci Polcer) je imela na izbiro kar tri žavbme kanditate: fotografa Marka Marka, Hanzija Wuteja in Stefana Marka. Odločila pa se je za fotografa s »šusom«. Izredno posrečen vložek je sprožil v dvorani veliko smeha in zabave. Modera-cijo je odlično vodil Rado Marko. Ob zvokih znanega narodno zabavnega ansambla »Rosa« so se plesni pari dolgo vrteli v noč. Plesa seje udeležil tudi poslovodeči predsednik NSKS Rudi Vouk, predsednik SPZ Gustav Brumnik, predsednik SGZ Matevž Grilc in razni predstavniki družbenega življenja Podjune.	M. Š.
VELIKOVEC - FOTORAZSTAVA
Čudežna narava
Umetnik fotografije Tomo Jeseničnik, ki živi in ustvarja v Slovenj Gradcu, se prvič predstavlja s svojimi deli na južnem Koroškem. Razstava obsega štirideset barvnih fotografij in je nastala v sodelovanju s Koroškim muzejem na Ravnah.
Tomo Jeseničnik je vzljubil fotografijo že v mladosti, poglobljeno pa se ukvarja z njo kakih deset let. Jeseničnikovi naravni posnetki ne pripovedujejo velikih zgodb. Zanima in navdušuje ga nevsiljiv prikaz naravnih lepot. Svetloba in senca sta sestavna elementa njegovega fotografskega zapisa. Fotografije so preproste, vendar z močnim in tenkočutnim izrazom in polne imaginacije stvarstva. Slike
tudi izžarevajo prijetno harmonijo in so hkrati navodilo za kontemplacijo, ki jo je vedno teže najti v današnjem digitaliziranem svetu tako imenovane civilizirane in postmoderne družbe. Fascinacija nad tehničnimi zmogljivostmi sodobne fotografske tehnologije v rokah veščega mojstra se dopolnjuje z iskrenim občudovanjem organskega žarenja razkošja narave. Umetnik je že nekajkrat samostojno razstavljal v Sloveniji, v tujini pa se je predstavil v skupinskih razstavah. Prejel je tudi že nekaj uglednih priznanj.
Otvoritve, ki je bila dvojezična, so se udeležili župani občin z obeh strani državne meje.
Razstava je na ogled do 3. marca 2000 v prostorih okrajnega glavarstva v Velikovcu, od ponedeljaka do petka v uradnem času.	M. Š.
Z leve: Umetnik Tomo Jeseničnik, Karla Oder iz Koroškega muzeja na Ravnah in slovenjegrajški župan Janez Komljanec	Foto: stukeij
JESENICE
Za slovenski kulturni praznik
V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah so v petek, 4. februarja, v počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja in ob 200-letnici Prešernovega rojstva odprli skupinsko razsta-
ilustracije pesnitev ali odlomkov in postaj njegovega življenja. Tudi dokaj širok naslov tokratne razstave Dolikovcev »Prešeren, njegov čas, življenje in delo« omogoča avtorjem veliko svobode pri izbiri vsebine. Slike niso raznovrstne le po avtorstvu, tehniki in formatih, temveč nam kažejo pestrost in razlike tudi in predvsem v motivih, ki so jih
vo likovnih del članov jeseniškega likovnega kluba Dolik. Na razstavi se predstavlja s svojimi deli 24 avtorjev, odprli pa so jo z glasbenim prispevkom »Novega trobilnega kvinteta« in z recitalom Jožeta Logarja. Razstavo si lahko ogledate še do 23. februarja. Salon je odprt vsak dan razen ob sobotah in nedeljah, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro.
Slovenski likovni umetniki so upodabljanju Prešerna namenjali veliko pozornosti, pa naj gre za njegove portrete,
posamezni slikarji izbrali in nam preko njih posredovali svoje doživljanje velikega poeta. Nekateri ga vidijo predvsem kot enega največjih sinov gorenjske in slovenske zemlje, spet drugi ga iščejo v krajih in stavbah, povezanih z njegovim življenjem in delom, tretji, ki jjih je največ, pa ga zaslutijo v neizčrpni zakladnici njegovih verzov. Kot vse literarne mojstrovine je tudi Prešernov pesniški opus lahko vir nenehnih in različnih interpretacij, ilustracij in razlag.
Lojze Kerštan
PRIREDITVE
ČETRTEK, 10. 2._______________
ŠENTJAKOB, Regionalni center
-	Katoliška prosveta, Regionalni center. Univerza Celovec
19.30	Orodje s koroških podstrešij in 0 saneh
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k
20.00	Das Dschungelorchester (Dunaj) Koncert »Go and blow - die Todesbläser von Acapulco«.
PETEK, 11. 2._________________
LJUBLJANA, Hotel Austrotel, Miklošičeva 9 - Mohorjeva založba Celovec
19.00	Koroški večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Spored: Pevski kvartet A Capella, Dobrla vas; govor: dr. Teodor Domej
PLIBERK, Župnišče - Katoliška prosveta, Univerza Celovec, Župnišče Pliberk
19.00	Schafzucht ohne Grenzen in 0 saneh
ČEPIČE, gostišče Juenna
19.00	Zdravje in vitalnost po naravni poti - predava Jože Mečina
SELE, Farni dom - KPD Planina
19.30	Pesem moja je posoda tvojega imena. Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
SOBOTA, 12. 2.________________
SELE, Gospodarski center - KIS
9.00	Knjigovodstvo na kmetiji. Tečaj vodi Miha Zablatnik
DUNAJ, Haus der Begegnung
19.00	10. praznik Romov
DOBRLA VAS, Kulturni dom -Farni svet in Farna mladina Dobrla vas
19.30	3. Mladinski ples pod geslom Jungei Fever. Igra skupina Quick Sand iz Pliberka
PODEN, Gostišče Lausegger -Rosentaler Monatsmagazin, Univerza Celovec
19.30	Über Schlitten. Videofilm Herte Maurer-Lausegger
REKA, Pri Primku (Thomashof)
-	KD Peter Markovič
19.30	Literarno-glasbeni večer v
počastitev 200-letnice rojstva.
F. Prešerna in 250-letnice smrti Joh. Seb. Bacha; Nastopata: pisatelj prof. Janko Messner in glasbenik Boštjan Lazukič
ŽELEZNA KAPLA,, Hotel Obir -Čebelarski klub Železna Kapla
20.00	Čebelarski ples. Igra ansambel »Rosa«
SREDA, 16. 2._________________
CELOVEC, Vetrinjski samostan -dvorana fresk - KKZ, MePZ J. P. Gallus, Mozartgemeinde
19.30	Pevski recital. Bernarda Fink-Inzko (mezzosopran), Marko Fink (basbariton), Nataša Valant (klavir); vstopnice v pisarni KKZ
REKA PRI ŠENTJAKOBU, Pri Primku (Thomashof) - SJK
19.30	Stanje in razvoj kmetijske politike. Predava direktor kmetijske zbornice dr. Ernest Gröblacher
ČETRTEK, 17. 2.
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k
19.00	Predavanje »Zdravje in vital-, nost po naravni poti«. Predava: Jože Metschina
RADIŠE, Kult. dom - SPD Radiše
19.30	Spoznavanja, diagnoza, terapija ter prevencija raka na. črevesa; predava dr. Dušan Schlapper
mm mran®
V Velenju je od 1. februarja spet odprt premogovniški muzej, ki leži med 140 in 180 metri pod zemljo. Dostop so uredili tako, da je primeren tudi za invalidske vozičke.
Muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka med 9.30 in 17. uro. Ogled traja pribl, uro in pol, možna pa je tudi krajša varianta; med ogledom je predvidena tudi »knapovska malica«.
100 LET SPD CELOVEC RAZPIS:
»Planine v sliki«
Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pošljite do 15. 2. 2000 na:
Slovensko planinsko društvo,
Traviser Straße 16, 9020 Celovec
Kulturno društvo Peter Markovič vabi na
literarno-glasbeni večer v počastitev 200-letnice Franceta Prešerna in ob 250-letnici Joh. Seb. Bacha
v soboto, 12. febrauarja 2000, ob 19.30
na Reki pri Šentjakobu, pri Primku (Thomashof)
Nastopata pisatelj prof. Janko Messner in glasbenik Boštjan Lazukič Prisrčno vabljeni!
Vabilo na tradicionalno potovanje v spomin Hanzija Weissa
13-dnevno potovanje v
STOCKHOLM -HELSINKI -NORDKAP
polnočno sonce - Laponska - polarni krog - fjordi - luksuzne ladje
od 13. do 25 junija 2000
Prijave, ostale informacije in natančen program pri Milki Kokot, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel. 0463 / 51 43 00 - 40,
DRUŠTVO GLASBENA ŠOLA
objavlja termine nastopov svojih učencev:
Oddelka Šmihel in Globasnica: petek, 11.2., ob 18. uri v farni dvorani v Šmihelu
Oddelek Bilčovs I. skupina: petek, 11.2., ob 19. uri v ljudski šoli Oddelek Škofiče: petek, 11.2., ob 19. uri v društveni sobi Oddelek Šentjakob: sobota, 12. 2., ob 15. uri v društveni sobi Oddelek Bilčovs II. skupina: sobota, 12. 2., ob 19. uri v ljudski šoli
PRAZNUJEJO! Ana Dovjak s Kota v Selah - 70. rojstni dan; Neža Fračko iz Večne vasi - 94. rojstni dan; župnik Maks Michor iz Kotmare vasi
-	70. rojstni dan; rojstne dneve člani društva upokojencev Pliberk: Marija Markitz, Dora Plave, Rozina Jop, Janez Snedec, Franc Čebul in Marija Kos; Doroteja Juch iz Vogrč - rojstni dan in god; Tini Malle iz Spodnjega Lobnika - 60. rojstni dan; Mici Cufer s Proboja pri Žitari vasi - 92. rojstni dan; Janko Gabriel z Brega pri Rožeku -71. rojstni dan; Joži Kušej iz Šmihela - 70. rojstni dan; Urša Dovjak s Kota v Selah
-	rojstni dan; Zdravko Smrtnik z Dvora pri Šmihelu - rojstni dan; člani društva upokojencev Šentjakob: Pepca Rehs-man, Franci Rehsman, Dora Samonik in Franc Wrolich; Blaž Gasser iz Bilčovsa - osebni praznik; Kolti Kraut-zer iz Podrožce - 40. rojstni dan; Ani Matschnig iz Podkrnosa - rojstni dan; Hanzej Setz iz Kršne vasi - rojstni dan; člani društva upokojencev Podjuna: Katarina Urak, Marija Stern, Trezi Ra-schun, Jože Urank, Katarina Kanzian, Marija Hribernik in Ida Steiner - rojstne dneve; Frančiška in Anton Pucelj
- 37. obletnico poroke; Hilda Ramusch iz Strpne vasi - 65. rojstni dan; Katarina Staudacher iz Velikovca - 91. rojstni dan; Johan Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Eda Velik iz Celovca - rojstni dan; Kati Ogris - Miklav žin ja iz Bilčovsa - rojstni dan; Vera in Joži Stornik iz Celovca - 50-letnico skupnega življenja; Janko Gabriel z Brega pri Rožeku - 71. rojstni dan; Sanja Rau-nacher iz Kopra - rojstni dan. Čestitamo!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 046 3/514300-0 • faks -71
UREDNIKA
dr. Andrej Leben (-34) ..........Jože Rovšek (-30)
Tajništvo........................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba .........,.....Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VESTNIK
čestita!
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 10. 2.118.10 Rož - Podjuna - Žila
PE 11. 2. | 18.10 Utrip kulture_______
SO 12. 2.118.10 Od pesmi do pesmi ...
NE 13. 2.16.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica
PO 14. 2. I 18.00 Kratek stik_________
TO 15. 2. | 18.10 Otroški spored______
SR 16. 2.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored________________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 13. 2. | 13.30 0RF 2 • Na hrib in na plan ...: Juhej, počitnice so se začele • Slovenski kulturni praznik: Slavnostna prireditev osrednjih kulturnih organizacij v ORF-teatru v Celovcu • Nekonvencionalen in priljubljen: Koroški diplomat dr. Valentin Inzko • Z znanjem jezikov in strokovnostjo v prihodnost: Prijavni rok za vpis v dvojezične višje šole • »Mi smo Vidrin-ke«: Dekleta iz Vidre vasi se predstavljajo na zgoščenki za Kulturni dom Pliberk
PO 14. 2. | 2.20 0RF 2 - Ponovitev
16.30	TV SL01 - Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 koroDan (KORO-žurnat 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE I 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 11. 2.110.00 Kalejdoskop: okrogla miza z gospodinjami 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Zrcalo kulture: »Olympia« Franzobla
18.00	Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček in par ugank 19.15 Proud to be loud 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Ta mera: Ta mera se predstavlja (pon.)
SO 12. 2. I 10.00 Po Koroškem (pon.) Partizanska spominska svečanost v Svečah, Srečanje s Prešernomll.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas: Povejmo z rožami 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila
19.00	V pogovoru: T. Domej o Prešernu 20.00 Yuqo-Rock 23.00 Talk in filmska glasba
NE 13. 2. I 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Anton Fuchs 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Hörspiel »Europa von weitem«
18.00	Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria 20.00 Sunday Loops (DJ Nova, Sonja Spitaler) 22.00 For those about to Rock 24.00 Zrcalo kulture (pon ) »Olympia« Franzobla
PO 14. 2.1 10.00 Kalejdoskop: H. Klokar
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Glasba 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu 20.00 Take the Jazz Train: Zgodovina jazza v štirih urah 24.00 Šoja & Elster (pon.) Unblocked - glasba iz vzhodnega bloka
01.00	Svet je vas (pon.): Povejmo z rožami
TO 15. 2. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Bernarda Fink-Inzko 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček in par ugank 20.00 Noche latina 22.00 Literarna kavarna: Anton Fuchs (pon.) 23.00 Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)_____________
SR 16. 2.1 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Stay tuned
20.00	Ruff radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Hörspiel »Europa von weitem« (pon.)
ČE 10. 2. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera
18.00	Šoja & Elster 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Yesterday &
Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack tedna__________
TURISTIČNA ZANIMIVOST
Severni jeleni v Kranjski Gori
Trije mladi domačini iz Kranjske Gore, kinolog Zoran Šord-jan ter sodelavca Mitja Košir in Mišo Krstič so nekaj dni pred novim letom uvozili iz Švedske dvanajst severnih jelenov, ki so primerni za vleko sani. Zanimivo in prijetno presenečenje ter hkrati popestritev za domačine in turiste, ki radi obiščejo to znano športno središče v Zgor-
njesavski dolini. Severni jeleni so dodatna turistična ponudba in vozijo turiste na saneh po Kranjski Gori, v Rateče in v Stene. Jeleni dosežejo starost do 20 let in tehtajo od 70 do 120 kilogramov. Severnim jelenom pa naj bi ustrezalo tudi dokaj mrzlo gorenjsko podnebje.
Za vleko so potrebne posebne sani, ki v originalu tehtajo 120
kilogramov, za kranjskogorske jelene pa jih je po vzorcu izdelal Bogdan Ambrožič iz Ljubnega in tehtajo 30 kg. Tako so primerne za vleko enega samega jelena. Sani so izdelane iz modemih materialov, na njih pa se lahko pelje ena odrasla oseba z otrokom.
Mladi Kranjskogorci nameravajo v kratkem uvoziti še nekaj teh lepih in zanimivih živali, poleg njih pa še alpake in lame; tako nameravajo obogatiti ranč nenavadnih živali v Kranjski gori. Lojze Kerštan
ČRNA NA KOROŠKEM
Snežni
gradovi vabijo
Nedavna razvedrilna prireditev gradnje snežnih gradov mitološkima likoma kralju Matjažu in Alenčici je lepo uspela. Na
planoti Mitnik, ob gostilni Pri Matjažu pod goro Peco tako stoji 46 gradoV, ki sojih zgradili iz snega, ledu in šibja številni udeleženci od blizu in daleč.
Letos je sicer bila kakšna tekmovalna ekipa manj kot lani, vendar je vzdušje z vsako ponovitvijo, tokrat že osmič, morda še boljše. Tudi kralj
Matjaž je prišel med obiskovalce, si izbral Alenčico in skupaj sta si ogledala gradove, ki bodo seveda nekega dne skopneli, kot jih je že 151 doslej. V minulih letih sojih gradili tudi navdušenci iz sosednjih držav ter Irci in Avstralci. Le Eskimov organizatorji še niso privabili.
S.Š.
V soboto, 29. januarja, so v Šentpetru na Vašinjah položili k zadnjemu počitku Franca Mravlaka, poklicnega šoferja podjetja Sienčnik.
Pokojni je v svojem poklicu po dolgem in počez prevozaril vso Evropo in povsod si je prav zaradi svojega odprtega in prijaznega značaja in ker je delo opravljal vestno, pridobil veliko prijateljev. Zaradi svojih vrlin je bil zelo priljubljen tudi med svojimi stanovskimi kolegi. Pred dobrim letom je zahrbtna bolezen, tu-
VAŠINJE
Pogreb
Franca Mravlaka
mor, pokojnega prisilila, da je svoje delo moral opustiti. Kljub vsem upom, da bo ozdravel, je bila bolezen močnejša in konec januarja ji je dokončno podlegel.
Pogreb na domačih Vašinjah je pokazal, kako priljubljen je Franc Mravlak bil. Župnik Jože Valeško je opravil cerkvene pogrebe in ob odprtem grobu poudaril, daje pokojni bil zelo delaven, odprt in zanesljiv človek.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
ZVEZNA GIN AZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof. Janežič Platz 1,9020 Celovec tel. 0463/33353, faks 33353-20
OBJAVA
L Prijavni rok za vpis v L razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence se prične v ponedeljek, 14. 2. 2000. Uradne ure so dnevno od 7. do 15. ure, ob petkih od 7. ure do 12.30.
2.	Ob prijavi je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
3.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 5. 7. 2000.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
5.	Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2000/2001 vodenje alpsko-jadranskega jezikovnega razreda s slovenščino, italijanščino in angleščino.
6.	Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe. Prijave lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na zgornji naslov.
Dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj
DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA Večkratna kvalifikacija na osnovi večkratne izobrazbe!
Splošna - strokovna - jezikovna izobrazba
Zaključek in poklicne možnosti
*	Zrelostni in diplomski izpit
*	Pravica do študija na univerzah
*	Upravičenost za neposredno izvajanje kvalificiranih poklicev
*	Obrtne upravičenosti
Za prijavo je potreben uspešen zaključek 8. šolske stopnje; v nekaterih primerih je potreben sprejemni izpit.
Brez sprejemnega izpita: L) učenec/učenka gimnazije 2.) učenec/učenka politehnične
šole 3.) učenec/učenka glavne šole a) L zmogljivostna skupina b) 2. zmogljivostna skupina (prav dobro do dobro) 2. zmogljivostna skupina (po-voljno do zadostno).
Oddaja prijavnic do konca februarja I. 2000; v izjemnih primerih je kasnejša prijava še mogoča. Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, Prof. Janežič-Platz 1, 9020 Celovec. Za nadaljnje informacije pokličite telefonsko številko 0463/38 24 00.
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ZAVODA ŠOLSKIH SESTER - Vpisovanje
Višja šola
*	obširna izobrazba v dveh jezikih
*	prehrana in gospodarstvo
*	tuj jezik in turizem
*	prezentacija in komunikacija
Kvalifikacija: v EU priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akademijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov; zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom
Enoletna strokovna gospodarska šola
*	atraktivna alternativa za 9. šolsko leto
*	splošna izobrazba v dveh jezikih
*	gospodarska izobrazba
*	kuhanje, kreativnost in design
Kvalifikacija: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računovodstvo, informatika) in praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprave za nadaljnjo izobrazbo Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov
Informacije in prijave: VŠGP, Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob; tel. 04253/2750; faks 04253/275015
POPRAVEK
Gregej Krištof- 80-letnik
V prejšnji številki smo objavili prispevek o slavljencu, 80-letnem Gregorju Krištofu. Zgodili sta se neljubi napaki, ki ju zdaj popravljamo:... slavljenec je doraščal s šestimi brati in dvema sestrama.
Na drugem mestu pa se glasi:... spoznal in našel je svojo življenjsko družico Burjakovo Katjo iz soseščine.
Opravičujemo se!	Avtor in uredništvo
SMUČANJE
Zmagovalec: Schönfelder!
Pliberčan Rainer Schönfelder je preteklo nedeljo v nemškem Todtnau slavil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, kar ni bilo presenečenje le za smučarsko javnost, temveč tudi za tekmovalca samega: »Seveda sem presenečen, saj je moja najboljša dosedanja uvrstitev bila 4. mesto pri slalomu v Kranjski Gori«. Po prvem teku je Pliberčan bil »le« na 9. mestu in zaostajal 89 stotink za vodečim Norvežanom Kjetil-Andreem Aamodtom. V drugem teku pa je Schönfelder bil kar za več kot sekundo hitrejši od Aamodta in tudi vedel vzroke za svoj izreden drugi tek: «Proga je seveda bila odločilna, saj je v spomladanskih razmerah postajala vse mehkejša. V drugem teku sem se spomnil dobrega prvega teka in vedel, da moram tvegati, če se hočem popraviti. V preteklosti sem imel pri tek-
mah večinoma le po en dober vem mnenju so razvoj pretek, tokrat pa sem vedel, da ni- poznali prej kot drugi in se s mam česa zgubiti. Očividno je tem hitreje prilagodili, bil to idealen recept za zmago.« Naslednja tekma za Rainerja Schönfelder je tudi prepričan, pa bo na sporedu 20. februarja da novi material bistveno pris- v Adelbodenu (slalom), peva k sedanjim avstrijskim uspehom v smučanju, po njego-	T. C.
Rainer Schönfelder je bil veliki triumfator v Todtnau-u
ODBOJKA
Dob sedaj proti neljubljenim nasprotnikom
Moška ekipa Doba je imela lepo možnost, da si pridobi »prijetnega« nasprotnika za play off-tekmovanje v zvezni ligi, toda ekipa tega cilja žal ni dosegla.
V oslabljeni postavi so Do-bljani v soboto morali priznati premoč dunajskega Sokola in so v gosteh izgubili z 1 : 3. Sokol je v prvem setu štartal zelo dobro in tako zmagal s 25 : 17, nakar je postal dvoboj bolj tesen in so Dobljani pridobili drugi set s 25 : 23. Tudi preostala dva seta nikakor nista bila jasna stvar - končala sta se s 25 : 21 oz. 25 : 22 v prid Dunajčanov.
S tem je Sokol »ukradel« Dobu 5. mesto, na katerem bi ekipa v play offu imela za nasprotnika vsekakor premagljivi Enns. Namesto tega pa morajo Dobljani sedaj nastopiti proti
tretjeuvrščeni ekipi iz Salzburga, proti kateri doslej še niso zmagali.
Tudi na vrhu lestvice se je v zadnjem krogu prvenstva odvijal še vrhunski boj za prvo mesto med Tirolsko in Bayemwer-kom. Tirolci so se morali posloviti od vodečega mesta na lestvici, saj so v tej tekmi izpustili številne možnosti in tako ob koncu zapustili dvorano s porazom 0:3.
T. C.
1. zvezna liga
1. Bayernwerk D.	18	17	1	51:10	34
2. Tirol	18	16	2	49:11	32
3. Salzburg	18	13	5	44:20	26
4. Enns	18	9	9	35:30	18
5. Sokol	18	8	10	29:36	16
6. SK Dob	18	7	11	28:36	14
7. Feldkirch	18	7	11	25:38	14
8. HYPO Celovec	18	6	12	26:41	12
9. Fürstenfeld	18	4	14	20:47	8
10. Hartberg	18	3	15	11:49	8
ŠAH
Mag. Gorazd Živkovič (SŠZ) blizu magične meje 2000 Elo-točk!
Šahovska zveza (ÖSB) je na osnovi rezultatov drugega polletja ’99 objavila novo Elo (ra-ting)-listo za šahiste/ke v Avstriji.
Najvišji rating pri Slovenski športni zvezi (SŠZ) imajo igralci iz Slovenije (Kavčič, Drinovec, Žvan - ŠD Tomo Zupan oz. Kovač in Mitrovič - ŠD Idrija), najboljši domačin pa je Arnold Hattenberger (Elo 1995). Magični znamki 2000 Elo-točk pa se je močno približal mag. Gorazd Živkovič (Elo 1987), ki je v preteklem polletju pridobil kar 69 dodatnih točk! Novi igralec SŠZ Egon Pertot iz Trsta bo svoj prvi rating dobil šele po koncu
prvenstva vigredi letos. Pri SŠK »Obir« Železna kapla se je slovenski legionar Dušan Joko-vič povzpel na 2213 Elo-točk. Mladinec Johannes Joschtl pa je pridobil kar 105 dodatnih točk. Justin Polanšek (4. deska) bo zaradi večletne pavze dobil nov rating šele julija letos.
I. L.
Rating igralcev in igralk SŠZ/Zveza Bank I, SŠZ/Posojilnica Bank Boro-vlje/Bilčovs II (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu):
1. Uroš Kavčič 2215 (0) 2. Aleš Drinovec 2202 (0), 3. MK Silvo Kovač 2129 (+5), 4. Žiga Žvan 2101 (+10), 5. Boris Mitrovič 2070 (0), 8. Arnold Hattenberger 1995 (+2), 6. mag. Gorazd Živkovič 1987 (+691), 7. MK Dun|a Lukan 1851 (-12), 8. dr. Joži Amrusch 1818 (+17), 9. Aleksander Lukan 1787 (-3), 10. Avgust Vuka-nič 1735 (0), 11. Rupert Reichmann 1725
(+7), 12. Ivko Ferm 1614 (0), 13. Robert He-denik 1574 (-19), 17. Ivan Lukan 1522 (-43). Dalje: Borut Živkovič 1338 (0), Antonija Einspieler 1224 (-44) Mladinci: 1. Roman Weber 1366(+34I), 2. Stefan Reichmann 1240 (+35), 3./4. Simon Einspieler, Mitja Kolter -oba po 1200
Rating igralcev SŠK »Obir« (v oklepaju razlika k zadnjem ratingu):
1. Dušan Jokovič 2213 (+9), 2. Hans Christian Wolte 1963 (-9), 3. Mirsad Besič 1884 (0), 4. Harald Wolte 1860 (-28), 5. Adern Metelko 1820 (+1), 6. Wolfgang Moser 1757 (-3), 7. Johann Wolte 1659 (-14), 8. Andreas Karner 1641 (+28), 9. Johann Stossier 1613 (-11) 10. Josef Hanschou 1599 (-13), 11. Manfred To-par 1558 (-5), 12. Peter Jammer 1517 (0), 13. Johannes Joschtl 1458 (+105!), 14. Mirko Pas-terk 1440 (+27), 15. Andreas Ojster 1409 (0), 16. Thomas Soukup 1252 (0). Igralca Justin Polanšek in Anei Husejnovič bosta svoj rating dobila junija letos.
Rating ostalih slovenskih igralcev v drugih koroških moštvih:
Seppi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1988 (0), ravn. Pepi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1888 (+1), Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1860 (+55), Alojz Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1836 (-58), Boris Gal-lob (ASKÖ Bekštanj) 1809 (-14), mag. Franci Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1738 (-99), Herbert Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1691 (0)
KOŠARKA
Zmaga in poraz za mladince KOŠ-a
Mladinska ekipa KOŠ-a je pretekli teden nastopila v lokalnem derbiju proti »Wörthersee Piraten« in po vodstvu v prvem polčasu s 26 : 25 ob koncu le še podlegla jasno s 34 : 55. V drugi tekmi proti ASKÖ Beljaku pa so mladi košarkarji spet pokazali, kar znajo in zmagali z 69 : 43. Ekipa KOŠ-a v skupini »Mini I« pa je doživela poraz z 20 točkami razlike proti SUK Celovcu.
Rezultati:
Mladinci: KOŠ - Wörthersee Piraten 34 :
55 (26:25)
KOŠ - ASKÖ Beljak 69:43 (29 :20)/ Trifunovič (25), Perko (22), Rozman (10), Štukelj (4), Vavti, Gomez (po 3), Urank (2)
Mini I: KOŠ - SUK Celovec 37 : 57 (18
26) / Hobel (18), Rutar A. (9), Kropivnik (8), Boschitz (2)
Trener KOŠ-a Bojan Grzetič
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC
IN SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ«
V ŠENTJAKOBU V ROŽU
vabijo na
22. ZIMSKI POHOD »ARIHOVA PEČ«
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo in ob 100-letnici SPD Celovec
v nedeljo, 5. marca 2000,
s pričetkom ob 9.00 pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu.
SANKANJE
SŠK na deželnem prvenstvu
Sankaši SŠK »Obir«so se uspešno udeležili ASKÖ deželnega prvenstva v Rangersdorfu. Med tekmovalci je izstopala Anja Smrtnik, ki je po izvrstni vožnji postala prvakinja pri šolarkah. Naslednji teden bodo sankaši SŠK »Obir« zastopali Koroško na dfžavnem prvenstvu na Tirolskem.
Rezultati SŠK »Obir«
pri ASKÖ deželnemu prvenstvu:
Šolarke II: 1. Anja Smrtnik Mladinci 1:3. Matija Smrtnik, 4. Matej Smrtnik
Mladinci II: 3. Toni Smrtnik, 4. Flori Miklau
Star. mladinkah 1:2. Dana Smrtnik
Star. mladinci II: 2. Toni Kogoj, 3. Harald
Sadovnik
Splošna ženske: 3. Regina Smrtnik, 4. Marica Smrtnik
Splošna moški: 3. Hanzi Smrtnik, 6. Pauli Ošina, 8. Izidor Karničar, 9. Michael .Sadol-schek
Seniorji: 4. Valentin Smrtnik
Dvojice: 4. Zura/Ošina, 5. Hanzi Smrtnik/Toni
Kogoj	-O.
KOLESARJENJE
Wrolich v Maleziji
Peter »Paco« Wrolich je od 26. januarja do 6. februarja s svojo ekipo Gerolsteiner tekmoval na dirki »Langkawi« po Maleziji. Svojo najboljšo uvrstitev je dosegel na 8. etapi, ki je vodila
243,4 kilometrov iz Mersinga v Malacco - osvojil je 8. mesto. V končni razvrstitvi je bil najboljši izmed Avstrijcev Wro-lichov klubski kolega Rene Haselbacher, ki je zabeležil kar nekaj vrhunskih etapnih uspehov. Z 2:04 minut zaostanka je Haselbacher osvojil skupno 8. mesto, »Paco« pa se je z 20:04 minut zaostanka za zmagovalcem Homerjem (ZDA) uvrstil na 39. mestu.
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 98	Silvo Kovač
Pavasovič - Steiner / Kranj 1999
V francoski obrambi je črni kralj ostal brez rokade sredi šahovnice in tako omogočil belemu, ki je na potezi, da z razvojem svojih figur še bolj ogrozi črnega kralja.
Napadeni skakač na polju
g5 ima pri tej akciji pomembno vlogo, saj pomaga odpreti linije in diagonale, ki vodijo do uspešnega napada na črnega kralja. Beli na potezi zmaga!
Rešitev št. 97
Že po prvem poteznem paru
1.	Lc5: Sg2: je beli spoznal, da ima nameravana zamenjava črnega veliko vrzel, saj je po 2.Se7! - skok belega skakača pripravlja po morebitnem umiku belega skakača s polja g2 - matno sliko črnemu kralju v kotu šahovnice s potezo
2.	Ld4+ mat. Črni je ob izgubi figure priznal zmago belemu, ki je na zvit način presenetil črnega kralja!