Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cona posamozni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za 3/2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnišlvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953, LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 5. januarja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 3. Omejitev mednarodnih razstav. Razstave in sejmi so se v zadnjih letih zelo uveljavili. Izvedle so se obsežne akcije za pridobitev čim širšega kroga interesentov. Uprave takih institucij so potom vlade tudi ofi-cijelno zainteresirale inozemstvo, da se seznani z dobrinami domačega gospodarskega ali kulturnega značaja. Da so razstave in sejmi koristni in važni, se je že dovolj dokazovalo in dokazalo. Kljub temu pa se mora omejiti čim dalje bolj naraščajoče število takih prireditev, zlasti mednarodnih, ker bi občutno obremenjevale gospodarstvo in vlado. Vprašanje omejitve števila mednarodno priznanih razstav in sejmov se je proučevalo'že leta 1912 v Berlinu na diplomatski konferenci. Fot rezultat je bil podeljen ožjemu odboru nalog za redakcijo konvencije, ki bi omejila število razstav in določila pogoje za udeležbo na teh prireditvah. Svetovna vojna je preprečila ratifikacijo tega diplomatskega akta. Francoski »Nacijonalni Bureau za razstave« je leta 1925 izrazil željo, naj bi francoska vlada priredila v Parizu pri trgovskem ministrstvu mednarodno konferenco, kjer bi se nadaljevalo s proučavanjem vprašanj, stavljenih leta 1912 na diplomatski konferenci v Berlinu in predložile spremembe, ki jih zahtevajo nove povojne gospodarske razmere, 7’asti napredek in razvoj industrije. Francoska vlada je dalj časa prouča-vsda to vprašanje in se je končno odločila, da skliče v Parizu med 12. in 22. novembrom 1918 tako konferenco. Povabila je k sodelovanju večje število držav, ki naj bodo zastopane po svojih delegatih. 40 držav se je udeležilo te konference, zlasti delegati Avstrije^ Avstralije. Belgije. Bo-li.vije, Brazilije, Češkoslovaške, Nemčije, Španije, Kanade Kolumbije, Kube, Turčije, Sovjetske Rusije in Venezuele. Konferenca je ugotovila predvsem težkoče pr: razločevanju razstav od ve.esejmov in sklenila, da rešuje sa-nm problem mednarodnih razstav. Uvidelo se jo, da bi konvencija, ki omejuje samo število velesejmov, ne daha polne sutisfikacije baš iz zgoraj navedenih razlogov. Zato je konferenca sklenila, da se vprašanje ureditve velesejmov in drugih manifestacij, ki niso vidirane potom konvencije, prouči v prihodnjih 18 mesecih n.n drugi konferenci- ki bo definitivno izdelala pravilnik. Izvoljena je bila nesebna komisija, katere člani so delegati iz Francije, Nemčije, Velike Britaniie, ItaMje. Belgiie, Španije, Nizozemske, Japonske, Švedske in Švice. Tej komisiji so prideljeni še delegati mednarodne trgovske zbornice. S podporo francoske v’ade naj pripravi _ osnutek pravilnika in .konvencije. Prouči naj pa tudi vse vehke razstavne organizacije v raznih deže’ah in poda poročilo o umetnosti in potrebi teh manifestacij. izdela naj pravilnik, kako je razločevati mednarodne razstave od ve^sejmov. — Konferenca v Parizu se je havi'a torej samo z mednarodnimi ali mednarodno oficiielno priznanimi razstavami. OHcijelne mednarodne razstave ali oficijelno prignane so tiste prireditve, ki vabijo inozemstvo na udeležbo potom di-p^matskih not, ki v splošnem nimajo periodičnega značaja in katerih glavna naloga je podpirati razvoj ene ali več gran produkcije ali umetnosti j večjega števila držav na enkrat in ki j ne razlikujejo kupca od obiskovalca. : Sem ne spadajo razstave, ki trajajo manj kot 3 tedne, znanstvene razstave prirejene prilikom mednarodnih kongresov in umetnostne razstave, prirejene v tuji deželi. Države, ki vi-dirajo pariško konvencijo, so primorane odkloniti vse one mednarodne razstave, ki se ne bi držale določil te konvencyije in morajo dotični razstavi odreči pokroviteljstvo, državno podporo in druge ugodnosti. Konvencija je tudi uredila pojem splošnih ni špecijelnih razstav. Splošne razsta\o obsegajo izdelke večjega števila gran, bodisi gospodarstva, tehnike, kulture, kolonijalnega razvoja itd. Špecijalne razstave pa se ba-vijo z eno samo znanostjo (elektrika, optika, kemija) itd. ali eno samo gru-no tehnike (tekstilna, grafika) ali eno samo materijo (usnje in kože, svila, nikel) ali eno samo elementarno potrebo (ogrejevalna industrija, živilska industrija, transport itd.). Izdelala se bo še posebna špecijalna klasifikacija, katero se more korigirati vsako leto. Doba trajanja mednarodne razstave ne sme presegati 6 mesecev. Mednarodni urad pa lahko avtorizira Splošno razstavo, da se vrši dalj časa, nikakor pa ne sme presegati dobe 12 mesecev. Splošne razstave se delijo v dve kategoriji: prve so razstave, ki vabijo druge države, da zgradijo na razstavišču svoje lastne nacijonalne paviljone. V drugo kategorijo spadajo prireditve, ki nimajo določil prve kategorije. V isti državi se ne sme organizirati dve prireditvi prve kategorije v manjšem razdoblju od 15 let. Šele po preteku 6 let po prvi prireditvi pa se lahko priredi manifestacijo druge kategorije. Špecijalne razstave istega značaja se ne smejo vršiti istočasno na teritoriju dveh ali več zavezanih držav. Rok od 5 let je minimum za ponovitev špecijalne razstave v isti državi. Mednarodna zveza pa sme skrajšati v izjemnih slučajih ta rek na 3 leta, če so podani za to potrebni predpogoji. Špecijalne razstave, vendar različnega značaja, se ne smejo v isti državi ponavljati preje ko po preteku treh mesecev. Konlraktualno zavezane države imajo povabiti inozemske vlade na S' udeležbo na svoji mednarodni razstaviti potom diplomatske note tri leta pred otvoritvijo splošne razstave prve kategorije, dve leti pred otvoritvijo splošne razstave druge' kategorije in eno leto pred otvoritvijo špecijal-nih razstav. Nobena vlada ne sme organizirati udeležbo svoje države na kaki mednarodni razstavi, če ni bilo vabilo pravočasno in pravilno dostavljeno. Če želi dvoje ali več držav organizirati istočasno mednarodno razstavo, določi mednarodna zveza prvenstvo po posebnih historičnih in moralnih razlogih in številu že prirejenih mednarodnih razstav v dotični državi. Države, ki ;žele prirediti mednarodno razstavo na podlagi predpisov konvencije, morajo vložiti pri mednarodni zvezi vlogo najmanj 6 mesecev pred prvo objavo o predvideni prireditvi. Država, ki podpiše konvencijo, ne sme pod nobenim pogojem sodelovati na kaki mednarodni razstavi, ki nima odobrenja mednarodne zveze. — To vse se tiče mednarodnih razstav. Maloprodaja soli. Na ponovne predstavke, da je provizija za maloprodajo soli prenizka in da ne krije v primeru večje razdalje med veleprodajo in obratovali-ščem maloprodaje niti režijskih stroškov, je Uprava državnih monopolov z razpisom z dne 28. decembra 1928, št. 43.048 sporočila Zbornici za trgo-vino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je minister za finance od dne 15. decembra 1928 in sicer od 16. ure dalje povišal provizijo za maloprodajo kamene in briketirane soli od 25 Din na 30 Din za 100 kg in mineralne in morske soli od 45 Din na 50 Din za 100 kg. Istočasno je Uprava državnih monopolov sporočila zbornici, tla morejo nialoprodajalci kupovati sol v vseh okrajih brez ozira na veleprodajo, pod katero pripadajo, le okraj, kjer sol kupujejo, mora spadati pod prodajni okoliš (reon), v katerem imajo svojo maloprodajo. iv.aloprodajalec torej ni dolžan kupovati sol pri veleprodaji svojega okraja, ampak jo sme kupovati, ako mu to konvenira, pri drugih veleprodajah prodajnega reona, kateremu pripada. V Sloveniji tvori vsaka oblast en prodajni rcon. Le ljubljanski okraj ne spada v uoben prodajni rcon in se oskrbuje direktno iz državnega skladišča soli v Ljubljani. KOLKUJTE DOPISE NA NAŠE KONZULATE V INOZEMSTVO! Posamezna naša predstavništva v inozemstvu .sporočajo ministrstvu za zunanja dela, da se jako pogosto dogaja, da jim naši interesenti pošiljajo vloge v najrazličnejših zadevah brez plačila takse (nekolkovane). Vsi ti interesenti praviloma žele, da se jim po izvršeni intervenciji ali poizvedbi odgovori na njihovo vlogo. Ker se nekolkovane ali nezadostno kolkovane vloge polagajo nerešene med spise, bi neorijentirani interesenti mogli domnevati, da se njihove vloge niso obravnavale iz katerih drugih razlogov, kar bi utegnilo škoditi reputaciji konzulatov. Du se prepreči neupravičeno oškodovanje ugleda državne administracije, je ministrstvo za zunanja dela naprosilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, naj opozori vse, ki se obračajo na naša konzularna predstavništva, da vse dopise na naše konzulate zadostno kolkuje-jo. Sicer ne morejo pričakovati, da bi dobili na dopis kak odgovor. Nova izvršilna navedba o odpiranju in zapiranju obratovališč v ljubljanski oblasti je stopila 1.1. m. v veljavo. Glej III. stran lista. Mednarodna zveza razstav želi urediti tudi vprašanje in konvencijo mednarodnih velesejmov. Večji medna-narodni velesejmi pa žo imajo svojo organizacijo, Zvezo mednarodnih velesejmov (Union des Foires interna-tionales) s sedežem v Milanu. Ta Unija deluje plcdonosno že peto leto. Nje član je tudi Ljubljanski velesejem. Predsednik velesejma, gospod Fran Bonač, je bil izvoljen v načelstvo Unije. Unija mednarodnih velesejmov sklicuje za 15. januarja svojo glavno skupščino, tokrat v Leipzigu. Razpravljalo se bo zlasti o predlogu načelstva, ki meni, da bi bila konvencija mednarodnih velesejmov še pre-uranjena. Ne gre zamenjati velesejma z razstavo. Razstava prikazuje pri daljšem presledku stanje posebne in-lenzivitete ene ali večjega števila držav. Velesejem pa stremi za trgovinskimi cilji, reprezentira aktualno stanje trga in čuva interese, ki žo obstojajo in niso šele za ustvariti. Pač pa naj bi vsi velesejmi, člani Unije mednarodnih velesejmov, po-krenili pri vladah svojih držav akcijo, da one temeljito prouče vprašanie svojih ve^sejmov in izdelajo poročilo. Ti e^borati držav bi se pretehtali na posebnem kongresu in določbe smernice za redakcijo konvencije mednarodnih velesejmov. Dr. 31. D. ORSKA, JUGOSLAVIJA IN ITALIJA. Ogrski gospodarski krogi se pritožujejo, da kljub političnemu prijateljstvu izvoz Ogrske v Italijo nazaduje, namesto da bi napredoval. Najbolj zanimivo pri tem je pa dejstvo, da nastopa Jugoslavija kot jako resen tekmec Ogrske. Tako je naprimer uvozila Italija v letu 1927 za 27.705 met. stolov perotnine, in sicer iz Jugoslavije 20.732 stotov, iz Ogrske pa samo 1135 stotov; celo Bolgarija, iz katere je transport zelo drag, je eks-portirala 5700 met. stotov. Drug slučaj: Leta 1927 je importirala Italija 87.600 kosov klavne živine; od tega števila je prišlo 35.500 kosov na Francijo, 31.000 kosov na Jugoslavijo, 12.400 kosov na Ogrsko. Še bolj očividen je konkurenčni boj med Jugoslavijo in Ogrsko pri ekspertu konj; od 17.000 kosov, leta 1927 v Italijo importiranih, je prišlo ca 12.000 konj na Jugoslavijo in samo 4000 konj na Ogrsko. Dve veliki ir c d« orodni m-rpndarski prireditvi v Španiji Letos organizira Španija dve veliki razstavi mednarodnega značaja, in sicer razstavo v Barce’oni dne 15. maja in razstavo v Sevilji dne 15. marca. Obe razstavi naj pokažeta gospodarski razvoj Španije po vojni, ob enem pa naj očvrstita stare zveze in omogočita vzpostaviti nove. Razstave v Bar-ce'oni se ude’eži tudi kraljevina SHS, ker je veMkega pomena za razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama, ker je dosti možnosti za razpečavanje jugoslovanskih produktov na španskem tržišču in obratno. Razstava v Barceloni bo v veliki meri pripomogla, da se bodo direktne zveze izpopolnile in izločila tuia prekup-čevalna trgovina, ki danes živi na škodo producenta in konsumenta. Kraljeva španska vlada je z ozi-i rom na važnost obeh razstav s kraljevim dekretom št. 2305 z dne 12. decembra 1928 pod vi ola vse mere, ki naj omogočijo kar najdostojnejši potek obeli prireditev. Kraljevi dekret predpisuje pubMka-cijo »Uradnega vodiča« (Guia oficial), ki naj vsebuje nas’ove vseh hotelov, prenočišč, penzionov vseh količkaj važnih mest, z navedbo cen prenočišč, prehrane ter vseh prometnih sredstev, ciceronov, ter ureja razmerje vseh faktorjev turizma napram potujočemu občinstvu. Nadalie predvideva kraljevi dekret ustanovitev posebnih odborov v vsaki provinci v katerih sodelujejo pod predsedstvom civilnega guvernerja •Zupani vseh mest, ki imajo interes na tujskem prometu, predstavniki umetniških in historičnih društev ter zastopniki drugih ustanov, ki imajo interes na čim popolnejšem uspehu obeh prireditev. Ti odbori sestavijo vse statistike ter stavljajo predloge, ki so v zvezi z organiziranjem razstav. Vsled tega sta v provincijah Barceloni in Se vil ji tudi ravnatelja obeh razstav člana tega posebnega odbora. Posebno omeniti je treba, da se v kraljevem dekretu posveča največjo pažnjo vprašanju cen. Vse cene bodo točno določene v >Uradnem vodiču« (Guia oficial) ob enem pa tudi določena eventualno pripustna sprememba. Predvidene 30 najstrožje mere radi navijanja cen ter so vsi uradni faktorji, pa tudi privatniki primorani vsak tak Blučaj nemudoma prijaviti direktno guvernerjem ali županom. Oblasti morajo v vsakem takem slučaju nastopiti nemudoma ter izreči denarno kazen, ki seže do 5000 peset ali pa 'izreči začasno ali definitivno zaklju-čitev obrata, ki se je pregrešil proti uradno določenim cenam. Z ozirom na zgoraj navedeno je jasno, da bodo uživali tako razstav-Ijalci, kakor tudi posetniki razstav vse ugodnosti. Interesentje se bodejo ■na vse to še posebej opozorili, čim izide »Uradni vodič« (Guia oficial), ki bo predvidoma izdan dne 12. februarja. IZVOZ NEMŠKE STROJNE INDUSTRIJE. Razvoj inozemske trgovine nemške strojne industrije je označen v zadnjih letih po vedno večji prodaji. Leta 1926 je povečala nemška strojna industrija svoj eksport za 10 odstotkov, 1. 1927 za 15 odstotkov, I. 1928 pa že za 20%. Na podlagi zaključkov prvih enajstih mesecev leta 1928 se more že sedaj reči, da bo skupna vrednost strojnih eksportov Nemčije v letu 1928 dosegla vsoto 1 milijarde mark, če je ne bo še prekoračila. Največ strojev je kupila Rusija, za njo Holandska, Češkoslovaška, Poljska in Franci,;a. Te dežele so absorbirale tudi pretežni del lanskega eksportnega previška. Svetovna kriza sladkorne industrij 3. Hans Schwarz, ravnatelj Srednjeevropske Ltinderbanke, piše: Strokovni krogi sladkorne industrije so spoznali že v letu 1927 težko krizo, proti kateri jadra vsa sladkorna industrija. To je bil povod, da so poskusili z mednarodnimi dogovori — začetek je napravila Kuba — v smeri, da se svetovna produkcija spravi v nekakšen sklad s svetovnim konsumom. A ta poskus so pričeli z deloma nepripravnimi in neporabni-mi sredstvi in so to tudi nadaljevali; in ker je kazala ena od glavnih produkcijskih dežel popolnoma odklonilno stališče, je bil poskus že v pričetku obsojen na smrt. Kljub temu so pa številne produkcijske dežele imele dolgotrajna pogajanja; zaključek je bil ta, da sta bili samo dve deželi za omejitev sladkorne produkcije, Kuba in Češkoslovaška, prva kot nekakšna predstavnica produkcije trstnega sladkorja, druga pa za pesni sladkor. A ta dvojna omejitev ni nič pomagala; produkcija drugih dežel je omejitev paralizirala oziroma jo je celo nadkrilila. Popolen polom te takozvane Tara-fove akcije se razvidi iz pregledovanja tečajnega razvoja v letu 1028. V prvih desetih mesecih je padel tečaj sladkorja od najvišjega stališča, ki je bil pa tudi že nižji kot v letu 1927, za 36 odstokov, in si je šele v zadnjih tednih prav malo opomogel ter se stabiliziral. To katastrofalno nazadovanje je privedlo ceno sladkorja na nivo, ki se giblje globoko pod svetovno pariteto in v deželah, ki proizvajajo pesni sladkor, ce'o pod nabavnimi stroški; trstni sladkor pridelujoče dežele delajo še zmeraj z dobičkom, in sicer vsled zboljšanja trstne kvalitete in vsled novih tehniških naprav. Načrt zakona o izvršbi in zavarovanju. (Konec.) Določbe čl. 70 načrta prepovedujejo malemu kmetu kakoršnokoli odtujitev ali prostovoljno obremenitev privilegiranega posestva. Cemu je takemu kmetu posestvo, ki je nerentabilno, ako ga ne sme prodati, da bi se preselil ali pridobil boljšo zemljo, ali zamenjal kmetski poklic za kak drug rentabilnejši, v kar bi mu pripomogel lahko izkupiček za posestvo. Nerentabilnost posestva in kmetovanja pa mu je zakrivila ravno določba § 68, ker brez imobilijarnega jamstva ni mogel dobiti nujno potrebnega kredita. Vprašanje je, ali ta določba, ki omejuje zasebnopravne odnošaje kmeta glede njegove sposobnosti za sklepanje obveznosti in pridobivanje pravic, sploh spada v zakon o izvršbi in zavarovanju. Tudi nasprotuje ustavi, ker dejansko pomeni omejitev svobode gibanja. V nekaterih posebno revnih pokrajinah naše države, v Sloveniji n. pr. v Beli Krajini, opažamo nenavaden pojav. Cela naselja s polji vred so zapuščena, ljudje pa v tujini na delu. Rodna gruda jih ni mogla preživljati in morali so po svetu za kruhom. Če ostane kmetska zaščita v taki obliki, kakor jo določajo §§ 68 do 73 načrta zakona o izvršbi, potem taki gospodarsko in socijalno žalostni pojavi po mnogih krajih naše države ne bodo več redki. Mesto, da bi te omejitve malemu kmetu pomagale in ga zaščitile, bo uprav radi njih gospodarsko ubit in prepuščen ✓ eksploatacijo nereelnih kreditorjev. Mesto kontroliranega reelnega kredita se bo vršilo izigravanje predpisov in nekontrolirano zelenašitvo. Malemu kmetu ali posojevalcu bo treba poseči le po določbah § 71 in 72 ter napraviti pogodbo o preživitku, pa se bo dalo posestvo zarubiti in prodati. Zaščitna institucija § 68 se bode zlorabljala s strani nepoštenih dolžnikov. Treba je le odprodati nekaj parcel od večjega posestva in postati mali posestnik, pa upnik ne bo mogel realizo-vati vknjižene zastavne pravice. Končno odpira definicija privilegova-nega zemljišča v §§ 68 in 69 možnost Pesni sladkor pridelujoče dežele so posegle po samopomoči in so si skušale pomagati z zvišano carino in drugimi odredbami vsaj glede doma porabljene količine. Kot prva je nastopila Francija, za njo Nemčija in nato Avstrija, dočim se vršijo v drugih deželah še pogajanja, tako zlasti v U. S. A. Poglavje zase je poMtika sladkorne carine v Angliji. Anglija je v začetku aprila na temelju proračunskega previška v znesku 4V2 milj. funtov hotela izvesti znižanje carine; a znižanje carine je bilo omejeno samo na surovo b’ago, in so imele od znižanja ogromne dobičke le rafinerije, pri čemer so bile oškodovane zlasti deže^, ki izvažajo rafinadni s^dkor. ved tem je bila Anglija z velikanskimi podporami omogočila nastanek lastne slad-kornopesne industrije. S tem različnim postopanjem glede surovega blaga je bila najbolj udarjena češkoslovaška sladkorna industrija, ker gre razvoj angleške rafinadne industrije najbolj na njen rovaš. Da krije iz tega nastali deficit češkoslovaške sladkorne industrije vsaj deloma, se češkoslovaški sladkorni kartel ni ravnal po velikanskem padcu sladkornih cen v letu 1928 za domači konsum, temveč je za kampanjo 1928/29 domače cene celo zvišal. Preko tega pomaga država 8’adkorni industriji v obliki znižanja davka in drugih ugodnosti. Šele te odredbe so bile pravi nagib da je v zadnjih dneh zvišala Avstrija sladkorno carino, ki je pa razmeroma le ma’enkostno zvišana. Sedaj se je pričel z vprašanjem sladkorne produkcije pečati gospodarski odbor Zveze narodov, a bodo njegovi poskusi vplivanja na sladkorno svetovno gospodarstvo ostali zaenkrat gotovo brez uspeha. Sladkorno vprašanje je eno najtežjih svetovno-gospodarskih vprašanj. najrazličnejšim razlagam in odločbam. Temu tudi uredba ministrskega sveta ne bo odpomogla. Brez točne, določne in jasne odredbe zakona, ki pa je pri obstoječih velikih krajevnih, polje-delsko-kulturnih in drugih razlikah nemogoča, je velika zmeda in neenakost prakse v tem vprašanju neizogibna. Zbornica predlaga, da se vse te omejitve glede izvršbe, obremenitve in odtujitve nepremičnin izločijo iz zakona o izvršbi. Usoja se pri tem opozarjati, da z zborničnim stališčem soglašajo tudi Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani r. z. z o. z. in Zadružna zveza v Ljubljani r. z. z o. z., ki sta predstavnici kmetijskega zadružnega gospodarstva v Sloveniji. § 74 nač.: Ni ugovarjati določbi, da so izvzeta od izvršbe državna poslopja in zemljišča, ki so namenjena neposredno za izvrševanje javne službe. 6 145 nač.: Ta člen vsebuje predpis, dd more sodišče po dražbi, pri kateri se ni dosegla najnižja sprejemljiva ponudba, odredili nov dražbeni narok na podlagi nove cenitve in izpremenjenih draž-benih pogojev. Pri tem more znesek najnižje sprejemljive ponudbe znižali na polovico cenjene vrednosti brez ozira na to, ali je nepremičnina hiša ali kakšno poljedelsko zemljišče. Bali se je, da bode ta določba omogočala, da se bo z raznimi mahinacijami dosegla prodaja pod cenilno vrednostjo v škodo upnika ali dolžnika ali obeh. § 200 t. 8. nač.: V interesu malih obrtnikov naj bi se ta točka, ki vsebuje omejitev izvršbe proti obrtnikom, dopolnila z dodatkom: »i surovina po izberi dolžnika do vrednosti 3000 Din«. Ako se obrtniku ne pusti tudi gotov minimum sirovine za predelavo (n. pr. čevljarju usnje, mizarju les, kovaču železo itd.), mu tudi orodje ne bo koristilo in glavni namen točke 8. § 200 bo zgrešen. Usojamo se opozoriti, da podobno določbo vsebuje ludi sedaj v Sloveniji in Dalmaciji veljavni izvršilni red v § 251, t. 6., le da je maksimum omejen na predvojnih K 300-—. § 201 nač.: Nejasno je besedilo drugega odstavka, ki se glasi: »Na pošiljke predate pošti kao i novac koji se uputi preko pošte i telegrafa, ne može se voditi izvršenje pre nego što budu rredati onome koji je za izvršenje ovla-ščen.« — Ako je razumeti pod »onemu, ki ie pooblaščen za izvršitev« pošlnega uradnika ali dostavljalca, naj se to tudi izrecno in točno pove, da ne bo dvomov. § 211 nač.: V tem členu naj se črtajo besede »po službenoj dužnosti« in na-domeste »po predlogu«, ker je treba inicijativo prepustiti strankam. §§ 236—239 nač.: Poleg omejitve izvršbe na službene prejemke državnih, samoupravnih in privatnih uslužbencev na eno tretjino, naj se obenem določi, da mora znašali od izvršbe prost znesek najmanj 1000 Din na mesec. Pri zasebnih uslužbencih je glede stanarine določiti enako kakor je določeno v § 237/11. za državne. Kjer stanarina ni določena, je smatrati za tako eno petino plače. — Delavski minimum, izvzet od izvršbe, bi bilo zvišati na 30 Din dnevno. § 241 nač.: Končno bi bila v zakonu o izvršbi predvideti stroga kazen in odškodninsko odgovornost za sodne organe, ki zakrivajo s kulpozno in doloz-no pasivnim ali malomarnim postopanjem škodo upniku ali dolžniku, ali obema skupaj. Le v tem primeru je pričakovati, da se bode dober zakon o izvršbi tudi dobro izvajal. Iz naših organizacij. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in 'icijiko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 8. januarja t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. PO SVETU. Ogrske velebanke bodo izkazale letos višje dividende kot lani, srednje in male banke pa približno iste dividende. Dve bolgarski banki, o kojih nameravani fuziji smo že poročali pred mesecem dni, sta se sedaj luzionirali. Glavnica združenega zavoda znaša 150 milijonov levov. Sta pa to Banque Balcanique in Banque franco-belge de Bulgarie. V upravnem svetu so zastopane bruseljske in pariške velebanke. dalje Viener Bankverein in Wiener Kreditanstalt. V gcrnjesleški kovinski industriji pretijo nove zmede. Delavci zahtevajo osemurni delavnik in za vsako nadvišno delo 25% pribitek. Več nemških cementnih kartelov je podaljšalo pogodbo za eno leto, na dosedanjem temelju. Ameriška avtomobilna družba Pak-kard izkazuje v četrtletju, ki je poteklo "0. novembra, osem milijonov dolarjev čistega dobička ali 2-76 dolarjev na delnico napram 5-2 milj. dol. ali l-8 dol. v istem četrtletju prejšnjega leta. V izvozu iz Jugoslavije v Grčijo so se pojavile težkoče, povzročene po šikanah grških carinskih uradov proti jugoslovanskemu uvozu moke in pšenice. Zato pripravljajo belgijski trgovski krogi akcijo za dosego represalij proti grškemu importu, zlasti proti importu oliv, olja in grozdja. Nov zakon o državnih monopolih pripravi/a jugoslovanski finančni minister skupaj s strokovnjaki in z vodjo državnih monopolov. Vsi obstoječi monopolni zakoni naj se poenotijo Gre zlasti za pridelovanje in izvoz tobaka, za razmerje med državo in tobačnim producentom itd. Podpiranje pomorske plovbe je na Odrskem dnevna skrb. Ustanavljajo se družbe in zagotovljena jim je izdatna državna pomoč. Za dobro sanitarno kakovost mesa, iz države Chile eksportiranega, bo prevzela jamstvo čilenska država. S to panogo se peča tudi veliko Jugoslovanov in so dosegli pri teni veliko blagostanje. Izvoz vina iz Chile je dosegel v letu 1928 ca 6 milijonov litrov. Najboljši odjemalci so Nemčija, Belgija in Brazilija. Z ozimno pšenico posejani svet v U. S. A. je znašal v jeseni leta 1928 43 milijonov 228.000 aerov, 1. 1927 47,897.000 aerov, 1. 1926 pa 43,465.000 aerov. Z ržjo posejani svet je znašal 1. 1928 3,293.000 aerov, 1. 1927 3,802.000 aerov. Za eksport pšenice iz Ogrske skrbi ogrska vlada z vedno novimi tarifarični-mi i. dr. olajšavami. Poskusi z bombaževimi nasadi v črni-gori so se dobro obnesli. Poljedelsko ministrstvo je prevzelo skrb za nabavo potrebnega semena, da se bombažar-stvo stalno goji. Češkoslovaške velebanke pripravljajo stabilizacijske bilance; ni pa še določeno, kdaj jih bodo objavili. Moratorij za izplačilo predvojnih hipotek na Poljskem so podaljšali do konca leta 1929. Ogrska vlada bo pričela na londonskem denarnem trgu pogajanja za najem posojila za državne železnice ter za državno stavbno akcijo in druge velike investicije. L. Reh&ček i. dr. v Brnu, veletrgovina s kemikalijami, maščobo, bencinom in oljem, je postala insolventna; pasiva 3'4 milj. Kč, aktiva 2-2 milj. Tvrdka opravičuje težkoče z velikimi zgubami pri odjemalcih in z ustavljenim kreditom ter ponuja 25%. Banque de Crždit de Grfece v Atenah je zašla v plačilne težkoče. Proti ravnateljem je predlagano kazensko postopa-nje. Proti nameravanemu zvišanju carine v U. S. A. se je pričelo v krogih impor-terjev močno gibanje in so se ustanovili posebni odbori, ki bodo nabirali statistični materijal za bodoče carinske razprave. Trgovina. Češkoslovaška eksportna tovarna čevljev išče za Jugoslavijo dobro ver-ziranega zastopnika. Interesenti, kateri bi imeli za to zastopstvo zajem in ki so dobro vpeljani v tej stroki, lahko se zglasijo za natančnejše informacije pri tukajšnjem konzulatu Češkoslovaške republike. Vi zaslužite, iin industrijo v Ljubljani, delavske zbornice za Slovenijo .in prizadetih občin, določam čas, ko smejo biti v po-odinih krajih -ljubljanske oblasti trgovinske iin obrtne obratovalnice odprte, tako-le: A. Ob delavnikih. Člen 1. — Kolikor ni določeno v naslednjih členili kaj drugega, smejo toiti odprte: a) trgovinske obratovalnice v okolišu policijske direkcije ljubljanske od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, povsod drugje pa cd 8. do 12. .in od 14. do 19. ure; b) obrtne obratovalnice v vsej oblasti od 7. do 12. in od 14. do 18. ure. ocerijskega in mešanega blaga in kramarske obratovalnice smejo biti odprte: 1. V okolišu policijske direkcije ljubljanske poleti in pozimi od K*8. do A Vi. in od 14. do 19. ure. 2. V !juibljansko-akc8 66-70 221-47 168-15 296-90 9*9267 1097-10 8-0260 276-48 66-90 223-47 168-95 298-90 Les: Smreka — jelka: hlodi L, II., monte 250—300; brzojavni drogovi 240—2(50; bor-donali merkantilni 300—320; trami merkantilni 250—300; škorete, konične od 18 cm naprej 560—600; ikorete, paralelne, od 16 cm naprej 030—680; škorete, podmerne, do 15 cm 490—540; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; plohi, parjeni, ostro-obrobljeni 600—900; plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100—1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske - plohi, neobrobljeni boules 1300—1500; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. Železniški pragovi: 2 60 m. 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Žito: Pšenica: backa nova: 80 kg. 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, promptna dobava 287’50 do 290; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dnhava v januarju, plačilo v 30 dneh 292’50—293; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 295—297-50 IM n; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 297 50—300 Din; bačka nova: 80 kg, 2% >prim., m le v. voz., slov. post., dobava v aprilu pla5ilo v 30 dneh 302 do 303 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh 305—310. — Koruza: amerikan-ska plata koruza: ipromplna dobava, slov. postaja 315; bačka: umoino sušena, prcmpt. dobava, slov. postaja 310; bačka: primerno suha, 'promptna dobava slovenska po«rt 310; Ječmen: bački: nov, 71 kg, rešetan proinplna dobava, plačilo po prejemu blaga B15'")0 320. Oves: bački ali slavonski, nov, rešelan, zdrav, navadna vcznina 295—300. Už: 72 kg, zdrava, rešetana, mlevska voznina 295—29750 Din. Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 425—430 Din. Tendenca: le°: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: les: 7 vagonov; deželni pridelki: 1 vagon; drugo: — vagonov. Naročajte »Tr^ovsM list«! f VELETRGOVINA H ŠARABON v Liuhijani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno Iganio, RAZNO. Pravilnik k zakonu o neposrednih davkih. Uprava »Belgrader Zeitung« je izdala pravilnik k novemu zakcnu o neposrednih davkih v nemškem prevodu. Knjiga stane Din 80'—, skupno z nemškim prevodom zakona samega pa Din ICO'—. Naroča se v administraciji lista Beograd, Knez Mihajlova 35/111. Nemška konvencija umetne svilo ima 8. t. m. zopet sejo. Znižanje cene ni na dnevnem redu; »znižanje angleških cen za umetno svilo ne more biti povod za splošno znižanje, ker so bile angleške cene povprečno 10% nad nemškimi in tudi še po angleškem znižanju 8. decembra višje kot nemške.« Angleško-poljska plovbna družba. — Ellerman-Wilson Line v Hullu na Angleškem je sklenila s poljsko državno plovbno družbo pogodbo o ustanovitvi angleško poljske plovbne družbe. Glavnica znaša 14-8 mil. zlatov; 75% vplača poljska družba in samo 25% angleška družba. Najprvo bodo vršili službo štirje parniki; pod poljsko zastavo bodo pro-metovali med novim poljskim pristaniščem Gdynia in med zapadnoevropskimi pristanišči. Petrolej v Venezneli. % e večkrat smo pi^aM o bogatih naha ališčih petroleja v Venezueli, o koncerni’'' 'n hočejo te vrelce izkoriščati in ki iščejo koncesij, ter o tem, da se ie vrinila Venozue*a s svojo produkcijo že pred Mehiko. Sedaj beremo zopet o novem dvigu produkcije; v novembru ,ie znašala produkcija dnevno nad 376 000 barrelov ali sodčkov po 1-51 lil proti 339 000 sodčkom v oktobru in 229.000 barrelom v novembru 1. 1027. V prvih enajstih mesecih 1. 1927 je znašal produkcija 57.100 000 barrelov, v mesecih januar - november 1. 1.P28 r« 95,FGO.OOO sodčkov, se je tor^j pomnožfa za skoraj 70 odstotkov; v istem času se je dvirrnil ekspert od ^8 na 91 mi’ijonov barrelov ali za 90 odstotkov. Torej v enem samem letu dvig za 70 do 90 odstotkov! To je tudi za ameriške razmere nekaj posebnega. Pri dogovorih o omejitvi petrolejske produkcije se je epetovano imenovala ravno Venezue’a. Največ interesov ima v Ve-nezue’i družba Royal Dutch Shell. Borza dela v Mariboru. Od 20. do 31. decembra je dela iskalo 87 moških in 40 žensk, tedaj 127 oseb, praznih službenih mest je bilo GO, delo je dobilo 49 oseb in sicer 22 meških in 27 žensk, odpotovalo jih je 20, odpadlo pa 168. a koncem tedna je ostalo še 586 oseb v evidenci. Od 1. januarja do 31. decembra 1928 je dela iskalo 8C92 oseb, 4654 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 1814 moških in 1496 žensk, tedaj skupaj 3310 oseb, odpotovalo jih je 1926, odpadlo pa 3170, koncem leta jih je ostalo še 586 v evidenci. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 4 hlapci, 6 majarjev, 4 vrtnarji, 2 elektrikarja, 1 sodar, 2 čevljarja, 2 mizarja, 1 mlinar, 1 mesar, 1 čevljar (prekroje-valeč), 4 črkoslikarji za Srbijo, več vajencev (slikarske, čevljarske, tapetniške, mizarske in pekovske obrti) kakor tudi 8 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 1 gospodnija za župnišče v Bosno, 2 boljši gospodinji, 6 kuharic, 8 služkinj, 20 šivilj za perilo, 1 šivilja za obleko, 1 trgovska poslovodkinja, 1 varuška, 1 vzgojiteljica, 1 štoparica gornjih delov čevljev, 1 kuharica k linancarjem, 1 perfektna servirka, 1 raznašalka romanov, 1 postrežnica, 1 šiviljska vajenka. TRŽNA POROČILA. M.tRIBORSKI NOVOLETNI TRG dne 29. dccembra 1928. Trg je bil mnogo slabše založen in obiskan kakor božični trg. — Bilo je 77 slaninarjev in le 3 s krompirjem An zelenjavo in 2 s sadjem naložena voza sna trgu. Cene so bile ■pri slaninarjah, kakor poprej, domači mesarji pa so predajali govedino po Din 8 do 12 50, teletino 15 do 22 50, svinjino po 20 do 22 Din za kg. Perutnine je bilo samo okoli 400 komadov. Cene so ostale skoraj neizpremenjene. Rib in divjačine je bilo precej na trgu. Cene so bile morskim iribam 20 do 22 Din, divjačini 20 do 25, mladini 6 do 8 za kg, fazani so se prodajali po Din 40—45, divji za ci 50 Din za komad, pitane goske 40 Din za kg. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlirc. Cene: krompirju 1’SO do 2, kislemu zalju 450, kisli repi 3, hren 8 do 10, maslo 40 do 65, sir 28 do 80 za kig, karfiiijol 5 do 12 komad, dalmatinski kanfijol 7 do 8 Din fcg, mleko 3 do 3 50, smetana 12 do 14 m l.Rer, jajca 1 50 do 2 Din komad. Sadje se je •tii’ •dajalo: jabolka po 4 do 8 Din, hru&ke 8 do 12 za kg, limone 0 75 do 1 za komad, pomaranče 1 do 3. Cvetlic je bilo malo na trgu, .pač pa imajo vrtna,rji francoske klinčke, katere prodajajo po 6 do 7 Din komad. Lončera in lefera roba 1 do 80 Din za komad, brezove metle 2’25 do 6 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 26. decembra je bilo 11 voz sena, 4 slame, v soboto, 29. decembra pa 9 voz sena in 3 vozovi slame na trgu. Cene so bi,le senu 130 do 165. slami pa Din 60 do 75 za 100 kg. DOBAVA, PRODAJA. “Dobavo. Gradbeno odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 11. 'aimarja t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov lesenih samokolnic. — Mašin-sko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. januarja t. 1. ponudbe glede dobave ca. 1400 kg železnih plošč, ca. 12.000 kg različne pločevine, 1000 kg španskega trstja, 60 kg mašila za Dabeg črpalke in 25 kg mehkega spojila. (Pogoji so na vpogled pri-omenjenih odelenjih.) — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 m novih tračnic. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Dobavo. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. januarja t. 1. ponudbe glede dobave gumijevih zračnih cevi. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. januarja t. 1. ponudbe glede dobave primo-žev, spajal, raznih Škarij, kos, ključev, klešč in sit. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov obločnic za helioforke. (Pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave nosilcev. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 18. januarja t. 1. ponudbe glede dobave raznih prehodnih ventilov; do 21. januarja t. 1. glede dobave števca in 100 kg kabljeve mase. — Vršile se bodo naslednje oferfalne licitacije: Dne 21. januarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 4000 kg svinčenih plomb. — Dne 22. januarja 1.1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje prevoza raznega ma-terijala s postaje Zelenika na postajo Plavnica. — Dne 23. januarja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave papirja. — (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Dne 10. januarja t. 1. se bo vršila pri Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave rezervnih delov za lokomotive. (Pogoji so na vpogled pri mašinskem odel en ju te direkcije.) — Dne 19. januarja t. 1. se bo vršila pri komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 120 m3 bukovih drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) — Dne 21. januarja t. 1. se bo vršila pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, ofertalna licitacija glede dobave 200.000 porcij mesnih konzerv. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Dne 22. januarja t. 1. se bo vršila pri gradbenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave vijakov. — (Pogoji so na vpogled pri Depozitni blagajni ljubljanske železniške direkcije.) Urp, zlatnine Ir srebrnine - LJUBLJANA - imiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiisiiiiiiiiiiiiHiii Lastna protokoli ra rs a tovarna v Švici VODO O SKL RANSINGER, LJUBLJANA Telefon 2000 (RAJKO KANZUNOEH) Telefon 2000 ŠpedIci!sko podjetje, skiadISCe, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva k 2 TRGOVSKI LISI’ se priporoča za oglašanje inseratov! TISKARNA MERKUR Ljubljana OregorCiteva ul. 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt In industrijo ter m urade, drufltva Ltd. Lastna KNJIGOVEZNICA Teista* UM Ustanovljeno 1852. £00. KORU LJUBLJANA POLJANSTA CESTA ŠT. O (preie Henrik Korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopa Iške in klosetne naprave. CENTRALNA KURJAVA Izdelovanje posod ii pločevine za flrnež, barvo, lak in med vsako velikosti kakor tudi posod (škatlo) za konzerve in liiorrafiranih amMsž. VjjSi5g««aawiBaM«Baaa»BiiaBi>dH«Bi8liiglBSreaBaMB«»aagiEg«Bg^^i^^ Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljisbifan®9 Prešernova ulica štev. S§ iv Sasinem po$Sop!u) Brzojavko: Kredi« Ljubljena t-: Telefon Stav.: 2040, 2457, 2S48s in ter ur kan: 2100, 2800 ’ Peterson International Banking Cede c oorastovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naro£!9a, r redujml in krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedepositl itd. j" Jirttja ur. IVA-N PLKSS. — 'la trgovino - ..ULUMjllv MM UUJttHUOllA LU U»HUXJ«. U. MIH ALlt IV, L,jUt»ljaUB