D«

\is
oä:
Posarm
% v-
»■
Stvi^VCa
o^a
r-es^
Xg°'
\0-
iÄ0vit\s
&.ega
dtusW*;
Naročnina	, ..id
40 din., če	.oceno 7 din.
Izven Jugos	-~«o leto 140 din. Inse-
raU ali oznamia se zaračunajo po doqovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserafe in reklamacije.

i\iOV
Hsoflvissn polificen list z§ slo^enslia ljudstvi
Požtmna plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
15. štev.	Maribor, «in© februarja 1924.	I^etnils XVI.
Gospodarski krogi in centralizem.
Imeli smo že celo vrsto gospodarskih, industrijskih, obrtniških in drugih konferenc, ki sprejemajo celo kopo resolucij ter vedno bolj tožijo o gospodarskem propadanju v naši državi. Naj se zberejo producenti ene same pokra-jinè, ali pa cele države, vedno je isto: gospodarsko nazadovanje in propadanje na celi črti, in če ministri v Beogradu še toliko pripovedujejo o razvoju in napredku. Tudi konferenca gospodarskih krogov cele države, ki se je pred enim tednom vršila v Zagrebu, je manifestirala nezadovoljstvo z vladno gospodarsko in finančno politiko in posebej še z ministrstvom trgovine. Tudi ta konferenca je sprejela celo vrsto resolucij, ki slikajo obupne razmere v vseh področjih gospodarstva, industrije, trgovine in prometa, grajajo brezglave in zmedene vladne naredbe ter prihajajo končno do zaključka, da se vlada razume samo • na dnevno parlamentarno politiko, oziroma na mandate, ki ji omogočajo oblast.
Prečanskim producentom se vedno bolj približujejo tudi srbski gospodarski krogi, kolikor jih je sploh, ker uvi-devajo, da vlada s svojo nesposobnostjo tudi gospodarstvo v Srbiji uničuje. Prej so se po Srbiji zanašali, da bo politika Beograda proti prečanom Srbijo bogzna kako povzdignila, sedaj pa tudi po Srbiji uvidevajo, da režim v Beogradu nima smisla za gospodarski napredek. Poslanci Džemijeta iz Makedonije, ki podpirajo vlado, da bi tako kot koncesijo dosegli nekaj točk svojega gospodarskega in kulturnega programa, so še vedno pod najnižjo stopnjo svojih zahtev ter zamanj prosijo in rotijo, naj se v južni Srbiji državljanom vsaj življenje in imetje zavaruje.
Beograjska vlada že od davno stoji na stališču nekake mehanične in formalne demokracije ter ji je glavno in najvažnejše to, da se izvoljeni poslanci zberejo v parlamentu ter da ima vlada od njih vseh na svoji strani enega nad polovico. S to »večino-;, se je sprejela ustava, uvedel centralizem in sedaj se vlada, kakor vlastodršci hočejo. Vsi zakoni, vse naredbe in odredbe ministrstev in tudi ustava so prikrojene tako, da dajejo ozkemu krogu vso politično moč in vse gospodarske prednosti, vsem drugim krogom pa velevajo in kažejo, da bi se dalo. samo potom koncesij in intervencij priti do pravice.
Drage intervencije v Beogradu so že dovolj znane in tako bi se lahko tudi zborujoči gospodarski krogi zavedali, da bodo vse resolucije izginile v kaki ministrski miz-nici in da ne bo poprej bolje, dokler se ne spremeni ustava in dokler se ne iztrga oblast iz rok beograjske oligarhije, proti kateri nastopajo tudi razumni in pošteni Srbi. Proti policijskemu sistemu so se v predvojni Srbiji radikali borili, potem so se pa v novi državi tega sistema sami oprijeli, da si pridobijo nadmoč. Treba je začeti z naj-odlcčnejšim bojem proti policijsko-centralističnemu sistemu in režimu, a tega se naši gospodarski krogi še ne zavedajo v dovoljni meri.	,
Na konferenci v Zagrebu so poslušali razne nasvete. Tako je pokrajinski namestnik za Hrvatsko svetoval, naj si pridobijo dovolj mandatov, da bodo imeli dovolj zastopnikov svojih interesov. Ta nasvet je prvič že radi tega neresen, ker industrijsko-podjetniškim krogom ni lahko dobiti mandatov v državi z skoraj 80"o kmetskega prebivalstva, drugič pa nekaj mandatov ne more iztrebiti zla, ki korenini v porodičarski oligarhiji. Demokratski listi pa ponujajo gospodarskim krogom svoje prazne fraze o širokih samoupravah in o dekoncentraciji III. instance ter še posebej prigovarjajo v Zagrebu, naj pritisnejo na Radiča, da pošlje svoje poslance v parlament. Za preglasovanje radikalov se posebno zavzemajo demokrati Pribičevičeve struje, ki upajo, da bo Pašič takoj sprejel Pribičevičevo skupino v vlado, kakor hitro se pojavijo Radičevi poslanci v Beogradu. Značilno je tudi to, da demokrati iz Srbije pod uplivom Ljube Davidoviča ostro nasprotujejo vladi ter zadnji čas vedno polnoštevilno glasujejo proti njej, dočim se poslanci Pribičevičeve struje še vedno odtegujejo glasovanju.
Jasno je, da bi vsi centralisti Pašičeve in Pribičevičeve vrste silno radi zabrisali vse sledove svoje krivde nad gospodarskim propadanjem, da bi radi težko situacijo gospodarstva politično izrabili, gospodarske kroge pa še naprej varali ali pa vsaj za dalje časa odvrnili od pravega presojanja položaja. Ravno tako je bilo tudi z uredništvom. Koliko dobrih uradnikov vseh strok je bilo med vnetimi centralisti, dokler niso centralizma skusili na lastni koži nekje v Makedoniji ali pa z redukcijo! Kdor centralizem do dobra okusi, ta ga nikdar več ne zagovarja. To doživljajo tudi gospodarski krogi fn ko bodo enkrat v dovoljni meri videli, kam centralizem vodi, bodo tudi znali vstati proti njemu, proti ministrski samovolji, proti policijskemu režimu ter se pridružiti vsem drugim slojem, ki zahtevajo spremembo sistema in ustave.
Spominjajte se Dijaške večerje!
Politični položaj.
Pašič in Ninčič sta se prvega vrnila v Beograd, ko sta ob velikih paradah podpisala rimsko pogodbo z imeni: »Pachitch« in »Nintchitch.« Na kolodvoru sta dobila od soproge italijanskega poslanika lepe šopke, ovite z italijansko trobojnico. Izjavila sta, da sta zelo zadovoljna. Ninčič se je celo pokazal v parlamentu, kjer je v privatnih razgovorih menil, da podpisane pogodbe ne bi bilo treba dati pred parlament. Pri tem se sklicuje in f opravi-•čuje z vzgledom italijanskih fašistov, ki so parlament razpustili in bodo dali pogodbo tudi samo kralju v podpis. — Pašič pa se je odpeljal kar domov in se še ni prikazal, ker ima dosti za razmišljevati, kako bo pomiril svoje po-slance-seljake, ki se bunijo proti kuluku, in pa Džemije-tovce, ki hočejo takojšnjo izvršitev nekaterih svojih, že davno zajamčenih zahtev v gospodarskem in šolskem, pogledu.
Kaj vse še bomo zvedeli iz sporazuma med našo državo in Italijo. Italijansko časopisje povdarja z velikim veseljem, da pri sporazumu z Jugoslavijo Mussolini ni dosegel samo političnega triumfa, ampak zelo velike gospodarske uspehe ter prednosti. Italija je napravila s sporazumom dobro trgovino že ràdi tega, ker se mora celotni jugoslovanski promet in predvsem pa transit vršiti preko Reke. Pogodba, s katero se dajejo razne naprave v reški luki Jugoslaviji v najem, se prav nič ne dotakne italijanske jurisdikcije in prepušča celotno nadzorstvo nad jugoslovansko oblastjo italijanskim carinskim uradom. Z mejnimi korekturami ni Jugoslavija prav nič pridobila, kakor so- to prvotno razbobnali v javnost iz Beograda. Naša država nikakor ne dobi Drenove. Italijanom je izročena celotna pravica nad desnim bregom takozvanega mrtvega kanala. Italija se tudi ni zavezala, da bo popravila one 4 mostove preko Rječine, katere je dal porušiti d'Anunzijo, popravljen in prometu izročen bo samo en most. Naš promet z Barošem se bo ' vršil preko Reke. Jugoslavija bode nora.ia zgraditi most do batoške luke in popraviti vse dvigalne naprave, katere so popolnoma uničili d'Anunzijevi legijenarji.
Kritika finančnc-ministrskega ekspozeja. V narodni skupščini je v petek poročilo finančnega ministra najprej ostro kritiziral finančni strokovnjak demokrat Veljkovič, potem je pa v imenu Jugosiov. kluba poslanec Pušenjak ugotovil, da tpdi ta prorčun ni in ne more biti točen, ker jè narejen brez računskega zaključka za preteklo leto. Ugo varjal je tudi trditvi ministra, da je doseženo proračunsko ravnotežje in je opozarjal, da se bo kmalu pokazala potreba po novih kreditih. Za svoja stvarna izvajanja je žel poslanec Pušenjak splošno odobravanje. Glede Slovenije in Hrvatske je posianec Pušenjak navajal številke, ki so naravnost strašne, če jih primerjamo z odgovarjajočimi številkami proračuna za Srbijo in sicer tako glede dohodkov, kakor tudi stroškov. Posianec Pušenjak je ostro grajal pomanjkanje vsake parlamentarne kontrole in je trdo prijemal sedanji carinski sistem. Omenil je tudi, da se proračun nič ne ozira ne na vojna posojila, ne na druge zadolžnice, ki bi jih vlada morala vpoštevati, ker je podpisala tozadevne točke mirovnih pogodb. Končno je izjavil, da Jugosiov. klub za proračun ne bo glasoval, ker se vlada na naše opravičene zahteve ni ozirala in ker proračun ne dovoljuje nobenih sredstev za vzdrževanje naših kulturnih in socialnih ustanov. Jugosiov. klub take davčne in gospodarske politike, kot jo vodi sedanja vlada, ne more* odobravati. Predloženi proračun potrjuje, da je centralistična ureditev države kvarna^za interese države in za državno gospodarstvo. Zato je treba že iz teh ozirpv zahtevati finančno avtonomijo.
Skupščinska razprava o kuluku. V četrtek je prišla na vrsto demokratska in zemljoradniška interpelacija glede kuluka. Več srbskih zemljoradnikov in demokratov je konstatiralo, da je vlada z uvedbo kuluka kruto kršila in teptala vse pridobitve današnje dobe. Kemai paša v Turčiji odpravlja kuluk in druge cstanke barbarskega veka, pri nas jih pa radikali uvajajo. Ko so šli na volitve, niso vedeli nič o kuluku in še le potem, ko so trdno sedeli na vladi, so z njim obdarili narod. Unikum radikalske vlade in zakonodaje je tudi to, da je pravilnik močnejši cd zakona. Po zakoni se kuluči 14 dni, po pravilniku pa tudi celi mesec in še dalje. Kuluči se tam, kjer se radikalskim prvakom in oblastnikom zdi potrebno in sedaj smo lahko pripravljeni, da bo narod pozvan na tlako ali kuluk k radikalskim bogatašem. Po južnih krajih je že itak tako daleč. Radikalski oblastniki gonijo rajo na kuluk ter poba-šejo sami v svoje žepe profite tega deia. — V imenu Jugosiov. kluba je govoril poslanec Vesenjak, ki je izvajal, da odgovori ministrov in interpeiantov čisto jasno dokazujejo, da imamo opraviti z zakonom in z naredbo, ki sta v očividnem medsebojnem nasprotju in ki povzročata vsled popolne nejasnosti največjo škodo, med prebivalstvom pa vzbujata največje nezadovoljstvo. Govornik se dalje bavi z načelnim stališčem SLS, katero je zavzela že svoj čas, ko je bil zakon o kuluku predložen narodni skupščini. Brezpogojno odklanja kuluk kot tak in zahteva
upravo in popravo cest in potov po zgledu kranjskega deželnega cestnega zakona, ki je modem in se je izkazal v praksi kot najboljši. Govornik se bavi posebno v izvedbo tega zakona v Sloveniji, kjer se po zaslugi poslancev Jugosiov. kluba doslej ni izvajal, pač pa so se od županstev zahtevali izpiski o davčnih obvezancih. To je povzročilo velikansko ogorčenje med ljudstvom, županstvom pa je naložilo obilo dela in stroškov. Sekature političnih administracij so bile čisto nepotrebne, ker je svoj čas vlada slovesno izjavila, da v Sloveniji tega zakona ne bode izvajala. Govornik se je dalje bavil s stvarnimi napakami zakona in pravilnika. Zakon je pa tudi socijalno krivičen. Govornik apelira na vlado in zahteva, da ta protisocialen zakon sploh ukine, kajti samo krpanje s pravilniki ne bo odpravilo in popravilo te velike vladne pregrehe. Kranjski deželni cestni zakon, naj se razširi na celo državo.
Predlog kluba srbskih zemljoradnikov. Klub zemljoradnikov je sklenil na svoji seji staviti narodni skupščini predlog, da^se bivši pravosodni minister dr. Laza Markovič izroči sodišču radi zlorab, ki jih je izvrševal na svojem mestu. Zemljoradniški klub je zaprosil tudi druge klube opozicije, naj njegov predlog sopodpišejo ter podpirajo. Ko so zemljoradniki to sklenili, Pucelj ni bil navzoč v klubu. Glede zakona o centralni upravi pa predlagajo srbski zemljoradniki, naj se število ministrstev reducira na devet in med odpravljenimi ministrstvi naj bo tudi ministrstvo za socialno politiko. V kolikor je umesten prvi predlog, v toliko je neumesten in nazadnjaški drugi.
Razlogi zemljoradnikov glede izročitve dr. Markoviča sodišču. Kar se tiče izročitve dr. Markoviča sodišču, se v javnosti že nekoliko mescev slišijo govorice o velikih aferah, radi katerih bi moralo bivšega pravosodnega ministra zgrabiti državno pravdništvo. Te govorice so dobile kon kretno obliko, ko je proti dr. Markoviču nastopil v radi-kalskem klubu poslanec Rankovič ter iznesel pred forum kluba z dokazi podprte zlorabe uradne oblasti dr. Laza Markoviča. Rankovič je obtožil dr. Markoviča radi sledečih afer, radi katerih zahteva tudi zemljoradniški klub njegovo izročitev sodišču: 1. Prodaja sladkorne tovarne v Čukarici. 2. Dr. Markovič je nekemu Lukareviču odstopil tiskanje obveznic po 250 dinarjev brez licitacije, dočim stane sedaj po licitiranju tiskanje teh obveznic samo 49 dinarjev. 3. Afera kaznilnice v Topčideru. 4. Afera tvornice špirita v Cirkvenici in v Novem Vrbasu. 5. Afera radi odobrenja nabave na račun reparacij samo Teokore-viču, ki je bil ministrov intimni prijatelj, mesto firmi Ilič, Teokorevič. Petrovič. 7. V svojem volilnem okraju je dr. Markovič razdelil zemljo, podvrženo agrarni reformi, svojim agitatorjem in prijateljem, dasi je sploh niso zahtevali in prosili.
Po svetu.
Ogrska in Anglija. Med prvimi državniki, ki jih je izmenjala ingleška delavska stranka ob stopu na vlado, je bil tudi dolgoletni angleški poslanik v Budimpešti Hohler in na njegovo mesto je prišel eden od posebno vnetih članov angleške delavske stranke. Iz te izmenjave se da z gotovostjo sklepati, da je konec angleških simpatij za ogrski Horthy-Bethlenov režim. Po koncu komunistične ga režima na Madžarskem leta 1919 so ogrski politiki angleškemu in obenem antantnemu zasotpniku Sir Georgu Clarke slovesno obljubili, da nove ogrske vlade ne bodo kršile političnih pravic in da se nova politika ne bo vodila v duhu maščevanja. Delalo se pa je ravno nasprotno in začel se je najstrašnejši teror proti delavstvu in proti vsem nasprotnikom grofovsko-fašistovskega režima. Mnogo vesti 0 najstrašnejšem in krvavem nasilju je prodrlo v svet, mnogo se je pa tudi zatajilo in olepšalo in pri tem je mnogo pomagal angleški poslanik Thomas Hohler, velik prijatelj diktatorja Horthy-ja. Pred tremi leti je poslala angleška delavska stranka na Ogrsko polkovnika Wedgewooda, da preišče nasilja med delavskimi organizacijami in zločine, o katerih se je toliko govorilo iz ogrskih ječ in taborišč za internirane. Angleškemu odposlancu so seveda najstrašnejše stvari ostale prikrite, a vendar je dospel v London s strašnimi poročili in utisi. Hor-thyjev prijatelj in poslanik Hohler je tedaj pri svoji vladi zamogel preprečiti vse posledice delavske interpelacije o ogrskem režimu, sedaj se je pa kolo zasukalo: Wedge-wood je vojni minister angleške delavske vlade, poslanik Hohler je odstavljen in na njegovo mesto je prišel socialist, ki bo vestno proučeval razmere v Madžarski.
Separatistično gibanje v Pfalci. Ko je bilo ogorčenje nemškega prebivalstva v krajih pod francosko zasedbeno oblastjo na višku, so se začel^ razni temni in dobičkaželjni elementi zbirati okrog francoskih okupacijskih oblasti in s francosko pomočjo se je začelo gibanje za odcepitev od Nemčije in proglašanje »samostojnih« republik. Francija je iz tega takoj na veliko in široko iznesla vprasanjè Pfalce. Na podlagi francoskih poročil se je to »vprašanje« res začelo jemati v pretres, dokler se ni spremenila, smer angleške zunanje politike, Sedaj pa _ sporoča angleška vlada Franciji prav na kratko, da to vprašanje sploh ne
obstoja in da bo gibanje takoj prenehalo samo po sebi, čemu francoske oblasti odtegnejo podpore.
Ruska sovjetska viada priznana od Anglije. Angleška delavska stranka je imela že v svojem volilnem programu priznanje Rusije in njene sovjetske vlade, mislilo se je pa, da se bo moral Macdonald ravnati po onem delu angleških pridobitvenih krogov, ki zahteva od Rusije gotova plačila za priznanje. Naenkrat se je pa tudi del angleških konservativcev izjavil za brezpogojno priznanje Rusije in »The Observer« je že koncem prošlega mesca pisal: »Glavni cilj Britanije je, da se likvidirajo vsa povojna sporna vprašanja in da se Evropi zasigura resnični mir. To pa ni mogoče v pohabljeni Evropi, kateri manjka enega najvažnejših udov — Rusija. Torej je treba Rusijo priznati kot enakopraven faktor Evrope brez vsakih rezerv. Kar se tiče dolgov Rusije, jih bo Rusija plačala, če in kadar jih bo mogla. Kaj, pomaga, če jih obljubi plačati na papirju? Kakšno korist bo imela Anglija od tega? Ali je to pametna politika, če se vsled začasne nesposobnosti Rusije, da vplača svoje dolgove, odrečemo možnosti pripomoči k njeni gospodarski obnovitvi s tem, da je ne priznamo? Pomagajmo ji prej na noge, poterà, bomo še le govorili o obveznostih iz prošlih časov! Anglija ne sme ponoviti napake, ki jo dela Poincaré napram Nemčiji. Sicer pa priznanje Rusije namah razreši problem brezposelnosti angleškega delavstva. — In Macdonald je res na ® mah rešil'rusko vprašanje in njegova vlada je dne I. t. m. de iure priznala rusko sovjetsko vlado. — Na vseruskem kongresu, ki se je dovršil pred 14 dnevi, je dejal sovjetski komisar Kamen jev:	»Osnovna črta sedanjega polo-
žaja je bankerot verzajskega miru. Sovjetska vlada zasleduje politiko, da se k obnovi Evrope pritegne tudi 140 milijonov v sovjetskih republikah živečih ljudi. Ta politika je dosegla doslej ta uspeh, da ugled sovjetske vlade raste. Anglija bo v kratkem poslala v Rusijo posebno komisijo in sovjetska Rusija bo z Macdonaldovo vlado sklenila dogovor, da se oboroževanje omeji. Kar ‘se tiče Francije in pogodb z njenimi zavezniki, smatra sovjetska vlada, da so pogodbe od državo do države čisto dobre. Prijateljstvo z Nemčijo je ena izmed temeljnih točk sovjetske politike in ravnotako bo 'sovjetska vlada stala v prijateljskih stikih tudi z državami na vzhodu. Princip sovjetske vlade je: Prijateljstvo z narodi in mir med državami. Motijo pa se vsi oni, ki mislijo, da jih bo sovjetska vlada za priznanje de mre plačala.« — Anglija, ki je pod prejšnjimi vladami skozi šest lei bojkotirala Rusijo ter podpirala zarode proti njej, se je prva zavedla, kako velik vpliv bi imelo na razvoj svetovne politike priznanje Rusije brez vsakih predhodnih pogojev — in ko je sedaj to tudi storila, ne da bi koga vprašala za dovoljenje, ima zagotovilo, da ji bo morala slediti tudi ostala Evropa — in pa zadoščenje, da ima tako izraženo in ohranjeno prvenstvo v svetu.
Izmišljeni spori v vodstvu niske države. Povodom prihoda angleške delavske stranke na vlado in pripravljenosti za priznanje Rusije od raznih držav so ruski caristi napeli vse sile, da premamijo svet z novimi lažmi o današnji Rusiji. Ruski režim so začeli slikati v popolnem razkroju, da bi raznim evropskim državnikom zamogli predočiti, da „ se ne izplača več iskati z njim stikov. Trockega, ki je bil poprej leta in leta razvpit kot največji ekstremist, diktator in nasilnež, so kar čez noč napravili za zarotnika proti sovjetom v prid meščanske demokracije. Potem so poročali o njegovi aretaciji, pregnanstvu itd. Ko so se v tem že izčrpali, je pa umrl Ljenin — in pozabljena je bila zarota Trockega, začelo se je na dolgo in široko razmotrivati o sporu med vodilnimi komisarji in o tekmi za Ljeninovo nasledstvo. Državo, ki je prestala in odbila strašno množino napadov in navalov od notranjih in zunanjih sovražnikov, so skušali naenkrat pokopati radi sporov, kdo bo naslednik Ljenina. — Teh vesti je bilo končno tudi kraj. Sedaj so vse izmišljotine pobile točne vesti, da ostane Ljeninov program nedotaknjen in da so vsi vodilni komisarji in politiki današnje Rusije brez vseh sporov izvoljeni v glavni izvrševalni odbor in sicer Rikov, Trocki, Stalin, Buharin, Čičerin, Krasin, Zinovjev, Litvinov, Kamen-jev, Lunačarslri, Preobraženski (o njem so tudi trdili, da je zaprt kot zarotnik) in Jonson, dosedanji zastopnik sovjetske Rusije v Rimu. Predsednik bo najbrž Rikov, glavni odbor bodo pa tvorili Trocki, Čičerin, Krasin in Zinovjev.
Wilson na smrtni postelji. Danes je bivši predsednik Zedinjenih držav Wilson najbrž že mrtev. Vesti od včeraj in predvčeraj iz Amerike so poročale, da je njegovo stanje brezupno in da je padel že v agonijo.
Politični nemiri na Japonskem. Med japonskim narodom že dolgo tli iskra upora proti sedanjim socijalnim razmeram, ki omogočajo mali peščici kapitalistov in plemenitašev oligarhijsko nadvlado nad celim narodom. Japonski proletarijat se je začel kmalu po ruski revoluciji živahno gibati in velikanski potres je nezazdovoljno razpoloženje med ljudstvom proti sedanjemu sistemp vladanja samo še dvignil. Proti vladi je narastla zelo močna -opozicija celo v parlamentu in ministrski predsednik je iz strahu, da ga opozicija ne bi vrgla, parlament razpustil še predno se je sestal ter namerava razpisati nove volitve. Veliko senzacijo je izzval atentat na vlak v bližini Tokija, v katerem se je nahajalo 25 državnih poslancev. Atentatorji so zabarikadirali železniško progo z drevjem in kamenjem. Vißk je skočil iz tira, dočim od potnikov ni bil nihče poškodovan.
Dnevne novice,
Konferenca škofov v ZagTebu. V torek, dne 29. jan. se je pričeli v Zagrebu konferenca katoliških škofov iz cele države ter je trajala do petka. Konference se je udeležil minister za vere dr. Vojislav Janjič z načelnikom katoliškega oddelka v ministrstvu ver, dr. Lanovičem. Na tem posvetovanju je jugoslovanski episkopat razpravljal o 18
točkah, ki so v zvezi z vprašanji katoliške Cerkve in to med drugim o vprašanju starokatoliške Cerkve, o agrarni reformi, o materijelni pomoči Cerkvi, o katoliških bogo-slovnicah, o zakonu o taksah, v kolikor se to tiče Cerkve, o povrnitvi nekaterih samostanov in cerkvenih poslopij, katere je država v Vojvodini zaplenila ter še o drugih važnih stvareh.
t
!
I
!
(
i
I
Pesnik Šantič umrl. Na Svečnico rano zjutraj je v Sarajevu umri pesnik Aleksa Šantič in bo danes popoldne pokopan. Rojen je bil dne 27. 5. 1868 v Mostarju kot sin premožne trgovske rodbine. Pesniška žila je pokojnega kmalu odtujila trgovskemu poslu in leta 1888 je že začel urejevati književni list »Zora.« Šantičeve pesni so rodoljubne in ljubavne. V založbi srbske književne zadruge je izšla leta 1911 njegova zbirka pod naslovom »Pjesme«, leta 1913 zbirka pesmi »Na starim ognjištima«. Za pesnikovo SOletnico je društvo književnikov v Zagrebu izdalo zopet zbirko pod naslovom »Pjesme«, ki jim je napisal u-vod Vladimir Čorcvič. Znamenitejša dele Alekse Šantiča so še: »Pod maglom«, izšlo v Beogradu 1907, »Hasana-ginica«, izšla v Beogradu 1911, »Angjelija«, izšla v mostarskem »Narodu« 1912 in »Sunce«, ki še ni tiskano, šantič je leta 1910 izdal zbirko prevodov pod naslovom »Iz nemške lirike«, leta 1919 pa prevod »Pjesme roba« češkega pesnika Svatopluka Čecha.
Nekdaj in sedaj. Kakor znano, je generalni direktor Robiček razglasil nova navodila za novo napoved pristoj-binskega namestka ali dopolnilne prenosne takse, ker v jugoslovenščini morajo biti tujke, da se je prej naučimo. Navodila so bila izdana dne 5. decembra 1923. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti jih je objavil dne 7. januarja 1924. Pisec teh vrst ga je prejel dne 14. januarja, a do . 15. januarja je bil rok za napoved. Prošnja za tiskovine na davčni urad je ostala brezuspešna, ker davčni u-rad ne zaupa 5 dinarjev 50 para, ampak se mora svota poslati vnaprej. To vam je muka! Nekdaj so bili davčni uradi uljudnejši: poslali so na prošnjo tiskovine in položnice in nismo slišali, da bi bila kateremu davčnemu uradu padla krona raz glave. Sicer se temelji Jugoslavije vsled neprijaznosti gotovih davčnih uradov ne bodo omajali, a človeku se vsiljuje misel: Olika v uradovanju človeku res ni prirojena, ampak vsak se je mora naučiti. Ob enem se sliši, da bodo davčni uradi tudi v letu 1924 pobirali davke.
KOMANDANTU V. ŽANDARMERIJSKE BRIGADE POLKOVNIKU HUBER-DRAGIČU V ALBUM.
Opetovano smo že opozorili široko javnost na preteklost tega čudnega predstavnika orožni šiva v Sloveniji, ! imejitelja pruskega Adlerordena, uniformiranega proteže-j ja in eksponenta »bele brade.«
Ob preobratu se je ta mož, tedaj še Oskar Huber,
■ podal v Split, kjer si je oprt na rodbinske zveze, priza-! devai, debiti poveljstvo dalmatinskega orožništva. Ali I brihtni Dalmatinci so ga poznali, budni bratje Tartaglia j (jeden je splitski župan, drugi pisatelj, tretji oficir) so po-\ jasnili, kake gore list se jim ponuja, odkod ptič, ki sedaj ! tako milo prepeva. Dalmatinska pokrajinska uprava je za i to njegovo sodelovanje na konsolidaciji'rodne grude nje-I gove žene odločno odklonila in je naš dični Oskar pose-i dal šest mescev brezdelno po splitskih kavarnah brez raz-i poreda. K er ni bil navzlic vsemu »Hochdrucku« v prvi ! popreobratni dobi upliv njegovih radikalskih zaščitnikov v Dalmaciji dovolj velik, da bi tam kaj dosegel, jo je maja 1919 moral popihati v Skoplje.
Tamkaj je na lastni koži občutil, da se kot Oskar Huber ne izhaja dobro; začel se je leviti, zatajil ime svojih pradedov. Pred dvemi leti smo ga občudovali po naših kavarnah kot Drag. A. Dragiča — Prasrba seveda! Tlačilo ni izostalo, postal je poveljnik orožništva v Sloveniji. Idealno mesto zp dèlavoljnega človeka. G. Dragič si ga je i jako udobnim napravil. Potreben je bil prihod podpolkov-! nika Tarbuka, da se notranja služba brigade v dolgem in j trudapolnem delu na podlagi novih predpisov reorgani-I žira. Poprej je namreč šla služba po avstrijskem šimeljnu. Dragič ga je do Tarbukovega prihoda pustil, ker se ni spoznal v novih predpisih in je bil prelen, se z njimi se-; znaniti. V zahvalo je prejel Dragič orden zvezde Kara-! djordjeve, zaveden Hrvat Tarbuk pa penzijon po starem i zakonu; prilikom redukcije mu je Dragič (če smemo ver-! jeti ogorčeni notici »Slov. Naroda«) tik pred povišanjem ! v čin polkovnika izkopal hladni grob, v katerega je polo-I žila tuga v svojem možatem stremljenju razočaranega : moža. Dragič se pa danes diči s pavovim perjem.
Za svoje dragoceno zdravje skrbni Dragič tudi nič kaj j rad ne potuje po svojih jedinicah. Iz Ljubljane se makne I le, če mora kam svojo ženo peljati, ali pa če jo v leto-! višču obišče. Za časa kraljevega bivanja na Bledu si previdno počrni sive lase in mustače ter zahaja na Bled, kjer j se utrjujejo stare ter iščejo nove zveze. Čeprav je on kot j komandant brigade dolžen, v svrho spoznanja krajevnih j prilik, prebivalstva in svojih podrejenih, dober del leta prebiti na pregledovanjih od postaje do postaje, da bi mogel v slučaju potrebe presojati neodvisno od drugih po lastnem opazovanju, on to dolžnost skrajno malomarno vrši (saj ga nikdo ne kontroliral).
Tim rajši pa pašuje s šajkačo na glavi v pisarni, opirajoč se v stvareh, katere bi moral sam poznati, na poročila drugih, najrajši na neslužbene faktorje. Posledice takega zapopadanja službene dolžnosti je marsikatenkrat kak orožnik izkusil, ki je bil vsled denuncijacij zasledovan ali celo bogve kam premeščen, ne da bi vedel zakaj, ali pa v posledici iz trte izvitih vzrokov, proti katerim je bil vsak poskus obrambe brezuspešen.
Izpolnjevanje dolžnosti, katero osebno tako zanemarja, pa zahteva do skrajne brezohzimosti od svojih podrejenih, posebno vodnikov; kdor tega v pričakovani meri ! ne vrši, zleti v penzijon. Lahko si je torej predstavljati, s kako vnemo švigajo v Č8su redukcij vodniki po svojih
postajah. Če gre to naredniku-družinskemu očetu občutno v denar, Dragiča seveda ne boli; spominjamo se pa časov, ko so nam jako visoki predpostavljeni prednjačili v izpolnjevanju te telesno in duševno jako naporne službe, časov, ko se je lahko zadnji orožnik ogledal v svojega Landes-Gendarmeriekomandanta; danes izgleda, da so se časi izpremenili.
Če so vsi podporočniki (sami bivši naredniki) nad 50 let starosti morali v pokoj zato, ker se je reklo, da človek v starosti nad 50 let ni več fizično dorastel naporom žandarmerijskega vodnika, vprašamo g. vojnega ministra, katera je starostna mera za polkovnika Dragiča, kateri predpisanih pregledovanj ne izvršuje, kakor bi moral. Ali zanj prepisi ne veljajo? Če ni fizično doraste! zahtevam svojega položaja, spada tudi on y, pokoj: Delanje izjem vzbuja nevoljo in nezaupanje; zmabiti ni neutemeljena govorica, da se on, zavedajoč se splošne nepriljubljenosti» sploh ne upa na postaje. Sicer pa radi verujemo, da popotna palica ne mika onega, ki je kot zaupnik in ljubljenec Avstrije celo vrsto let zavzemal sinekuro poveljništva ar-zenalskega orožniškega oddelka, kjer je v času, ko se je srbstvo tako zatiralo, zakrival svoje pravoslavje pod ime Oskar Huberja in svoj blesteči pruski Adlerorden.
Vemo, da bo našel Dragič sto izgovorov, ki ga vežejo na Ljubljano, kakor da ne živimo v času telefona in brzo-vlaka. Ali česa se ne poslužujejo taki gospodje, da lahko po pisarnah lenobe smrde, da z naprezanjem in sekaturo delavoljnih podrejenih zakrivajo lastno babilonsko nezmožnost, prikazujoč komandantu žandarmerije »napredek« slovenskega orožništva kot plod svojih 471etnih izkušenj, a »beli bradi« nazadovanje klerikalnega zmaja kot sad svoje bojevite in neizprosne eneržije v zatiranju »temnih in protidržavnih« elementov.
Res morajo biti jako tehtni vzrokj, da državni mogotci v dobi splošnih redukcij moža 47 službenih let in tako dvolične preteklosti v službi države trpe, slabi morajo biti njih izgledi, če jim je up sposobnosti tega moža edina bilka rešitve, silna in odporna pa mora biti moč naše domovine, da se razvija in proevita, čeprav žive ob njeni srčni krvi takile paraziti našega patrijotizma.
Trdovratnost, s katero ta človek sedi na, svojem stolčku, dovoljuje sklep, da njegova misija v Sloveniji še ni končana;-. mi bodemo taisti posvetili našo trajno pozornosti
Novotarija, ,ki pa za nas ne bo obrodila dobrega sadu.
V Sloveniji smo imeli od prevrata sem orožniške oficirje in orožnike, na katere smo bili lahko ponosni, ker so bili zanesljivi, kulturni in nikdar ni bilo slišati, da bi bili nastopili 2 nasiljem ter surovostjo. Beograjska prva ataka na j naše vrlo orožništvo se je izpeljala že lansko leto, ko je bilo precejšnje število slovenskih orožniških oficirjev kljub najboljši kvalifikaciji kar meni in tebi nič upokojenih. Tej ataki sledi sedaj druga, ki je krščena z naslovom: Nova. I organizacija crožništva. Vojni minister je predložil kralju v podpis uvedbo o novi formaciji orožništva in kralj je ta predlog že tudi podpisal. Dosedanje orožniške brigade in bataljoni se ukinejo, na njihova mesta pa pride 9 orožniških polkov in 2 samostojna bataljona za Beograd in | Štip. Komande teh žandarmerijskih polokov bodo v: Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu,, Splitu, Novem Sadu, na Cetinju, v Nišu ter Skoplju. Komandanti teh novih polkovnih formacij bodo čisto gotovo sami najbolj pravoverni Srbi in preostanek naših dobrih orožniških oficirjev bo pri tej drugi ataki romal v pokoj. Ne bo dolgo In orožniški oficirji bodo pri nas v lepi Sloveniji Srbi in oficirjem bo sledilo srbijansko moštvo, temu pa afere o-režniškega nasilja, kakor ječi pod njim Južna Srbija, Črna gora, Dalmacija, Bosna in Vojvodina.
Bodo zopet zaslužili naši osvoboditelji. Železniški promet preko Sušaka je otvorjen in radi tega je sedaj zelo nujna potreba, da se kar najhitreje zgradijo na Brajdiči in Delti skladišča. Zemljišče ob železniški progi, ki pride v poštev glede zgradbe skladišč, je last državne železnice.
Za posest tega zemljišča je nastala prava gonja. Prijavilo ter oglasilo se je vse polno trgovcev ter podjetnikov, ki bi radi kupili to zemljo in na njej postavili magacine.
Pred vojno je imelo veliko naših trgovcev in industrialcev svoja skladišča na Reki, a šo se morali umakniti od tamkaj radi fašistovskega terorja. In ti rešiki begunci se sedaj najbolj potegujejo za nakup zgoraj omenjene posesti. In ravno s tem zemljiščem bodo začeli naši osvoboditelji v Beogradu uganjati ogabne, a dobičkonosne špekulacije. Beograjski vladarji so odvzeli zagrebški železniški direkciji, pod katero spada Sušak, vsako ingerenco na razdelitev ter prodajo tega zemljišča in odločili, da bo beograjska direkcija vodila parcelacijo in razpredajo. Ta parcelacija in razprodaja se bo zopet doigrala v proslavo in masten zaslužek centralizma. Zemljišča na Brajdič» in Delti so postala torišče velikega zanimanja razhih beo- ? grajskih direktorjev, ki bodo odnesli iz cele špekulacije j debele milijone.
Orožne vaje rezervistov v Južni Srbiji. Kakor je znano, je nameraval vojni minister vpoklicati v Južni Srbiji dva letnika rezervistov na orožno vajo. Rezerviste so nameravali uporabiti za graditev železniške proge Stip—Veles, kar bi bilo jako dobro došlo podjetnikom, ki po graditev te proge prevzeli, ker bi na ta način dobili cene delavce. Radikalski poslanoi iz Južne Srbije so se proti takemu izrabljanju rezervistov odločno uprli ter so dosegli, da je vojni minister preklical naredbo, s katero je 1 pozval na orožne vaje južnosrbske rezerviste.
Tovarna za špirit v Račjem pri Mariboru v konkurzu, Tovarna za špirit v Račjem je bila v pred- ter medvojni dobi last Čeha Bachlerja in je dobro uspevala. Po prevTatu je prevzela tovarno posebna družba, v kateri je imela ; ; Jadranska banka večino delnic v rokah. Račka tovarna	»...
je prišla minuli petek v konkurz in gre pri celem pouk	I
jetju za nekrito izgubo 16 milijonov kron.
Novice ii Banata. Radi snega in leda je na mnogih progah v Banatu premet do danes obustavljen. Nikdo se ne zmeni, da bi odstranil led ter sneg in radi te malomarnosti so proge na večjih krajih raztrgane ter pokvarjene. V bližini Pančeva je veter nanosil na progo toliko peska, da vlaki ne morejo voziti, a nikdo ne gane niti z mazincem, da bi odstranil ta pesek. — V Vršcu so odkrili te dni ubijalca znanega bogatega seljaka Àce Pavloviča, o katerega skrivnostnem uboju smo poročali že lansko leto. Ubijalec omenjenega je njegov sosed Rade Nedič. Aretacija Nediča je vzbudila veliko začudenje, ker je Nedič bogat,, miroljuben ter cbče spoštovan kmet.
Zakladi živega srebra v naši državi; O zakladih,živega srebra v naši državi piše v zagrebškem »Morgen« bivši rudniški ravnatelj te-le zanimivosti: Naše ministrstvo za šume in rude se je sedaj vendar le odločilo, da bo zopet začelo pridobivati živo srebro na Avali pri Beogradu. Od prevrata sem do danes smo namreč mi naročevali živo srebro v inozemstvu, dasi smo kljub izgubi Idrije več nego dovolj bogati na živem srebru. Poleg Avale so še znatne množine živega srebra na Pohorju in to v bližini našega Frama, največje množine živega srebra pa se nahajajo v vasi Špic v južni Dalmaciji. Vas Špič leži kake 3—5 km o>d znanega kraja Sutomore. Leta 1900 SO zidali državno cesto iz Sutomore proti Lastvi in pri tej priliki so odkrili živo srebro. Že leta 1901 so začeli na ravnokar omenjenem kraju pridobivati živo srebro^ in rud okop n o podjetje v Špiču se je izborno obneslo. Svetovna vojska je ustavila tudi ta rudokop in še do danes spi. Ravno špi-cko in pohorsko živo srebro bi nosilo državi velik dobiček, ako bi se ministrstvo za šume in rude resno zavzelo za ta dva rudnika.
Izgubil se je 12 let star deček. Oblečen je v sivo supnjico, kratke hlače in na glavi ima belo čepico. Kdor bi kaj znal o izgubljenem, naj to sporoči proti odškodnini na našlo otrokovega cčeta: Ivan Cuzak, Kamnik.
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Odbor Prosvetne zveze v Mariboru je naprosil uredništvo »Straže« ,in »Slovenskega Gospodarja«, da bo objavljalo pod posebno rubriko »Prosvetna zveza v Mariboru« vse važnejše odborove sklepe in objave. Opozarjamo na to vsa prosvetna in izobraževalna društva, da bodo redno in vestno zasledovala te objave in se po njih tudi ravnala.
Pristopne izjave. Obenem s 1. okrožnico Prosvetne zveze so bile doposlane vsem društvom posebne pristopne izjave, ki naj jih društva pravilno izpolnjene takoj vrnejo. Odslej bodo včlanjena v Prosvetni zvezi samo ona društva, ki prijavijo svoj pristop po pristopni izjavi. Vsa druga društva se bodo smatrala za odpadla in nedelavna j in naj ne računijo na podporo in ugodnosti Pros v. zveze. j Pro«>'mo torej reda in točnosti.	;
Nova društvena pravila so dotiskana in so vsem včla- | njenim društvom na razpolago proti lastnim nabavnim j stroškom. Prošhje za spremembo pravil je vlagati na pri- j stojna okrajna glavarstva. Priložiti je treba pet izvodov novih pravil, stara društvena pravila in po cdboru overovljen izpisek občnega zbora, ki je sklenil spremembo pravil. Prošnjo je kolkovati s 5 D, za odgovor priložiti kolek 20 dinarjev, vsako prilogo pa kolkovati z 2 D. Skupno je torej treba za 39 D kolkov. Sprememba pravil se vsem društvom vsled enotnosti organizacije zelo priporoča, a iz-fecno se k temu ne sili nobeno društvo.
»Vestnik Prosvetne zveze« v Ljubljani je obvezen tudi za vsa v Prosvetni zvezi v Mariboru včlanjena društva (vsaj 1 izvod). Naroča se naravnost pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva ulica 7 in se tudi tja plača (15 dinarjev j letno).
Tajništvo Prosvetne zveze.
Iz Maribora.
Shod krščansko-socijalnih železničarjev. Za Svečnico dne 2. februarja je SLS skupno z našimi železničarskimi organizacijami sklicala v Gambrinovo dvorano zborovanje naših železničarjev. Dasiravno se je na shod vabilo samo z dvema noticama v »Straži«, vendar je došlo toliko zborovalcev, da je bila Gambrinova dvorana napolnjena. Med udeleženci smo opazili tudi naše državne nastavljence in tovarniško 'delavstvo. Shod je otvoril in vodil predsednik Prometne zveze tov. Franjo Lajb. Kot prvi govornik je j nastopil tov. Cerič-Cerovič, predsednik centralne j Prometne zveze iz Ljubljane. Iz svoje lastne izkušnje je j govornik kot železničar z 'živo besedo opisoval položaj že- j lezničarjev. Dokazoval je prepričevalno, da so brezvestni 1 voditelji iz vrst socijalne demokracije (Kristani), komuni-stov in radikalov (Nachtigall in drugi) zapeljali železničarje { na kriva pota. Pomagali so samim sebi, a uboge delavske j sloje so pustili v nesreči. Zategadelj vsi proč od takih or- ; gankacij in strank in strnimo se v močno skupno organi- j zacijo, v Prometno zvezo! Za Ceričem je govoril poslanec j Ž e b o t. Uvodoma se je iskreno zahvalil vrlim železničarjem a to, da so pri volitvah dne 18. marca stali po večini v taboru SLS. Opisal je razne zanimivosti iz sedanjega političnega položaja, ki ima velik pomen tudi za delavske sloje. Dokler se ne zruši sedanji Pašič-Jarvkovič-Markovi-čev koruptni sistem in pride na krmilo vlada poštenega sporazuma, nimajo rie državni nastavljenci, ne železničarji, pa tudi ne pridobithi sloji pričakovati boljših dni. Da se Pašičev krivični in nasilni sistem že pričenja rušiti, je jasno. Samo vstrajati bo še treba in mi Slovenci še posebej ne smemo odnehati od zahteve po avtonomiji. To je za nas edina rešitev. Sicer propademo vsi. Govornik je razkril korupciomstično afero Izza zadnjih volitev na Slovenskem. Podporo, ki je volilna vlada tik pred volitvami dovolila viličarjem in invalidom, so dvignili znani agitatorji
I	radikalne stranke. Viničarji, invalidi -in penžijcnisti niso I dobili od tega nič. Cela svota znaša 300.000 dinarjev. Govornik je podrobno citiral odgovor ministra r.t .socialno politiko g. dr. Peleša. Med zborovalci je nastalo veliko ogorčenje. Slišali so se klici: 'Poznamo tiste lumpe! Fe j Nachtigall! Fej. Verlič! Poslanec je nato javil železničarjem podrobnosti c novem pravilniku, za tehnično službo ter dokazal, da se'poslanci 'Jugoslov. kluba'ped vodstvom đr. Korošca (klici: Živijo dr. Korošec!), dasiravno so v o-.pcziciji, vedno potegujejo za pravice železničarjev in delavstva sploh. Dokaz temu borba naših' poslancev za uboge rudarje v Trbovljah in Zagorju. Socialistični poslanec Divac še dotične interpelacije podpisati ni hotel in na dan, ko je bila o tem razprava v zbornici, ni hotel, govoriti za rudarje. Govornik pozove zborovalce, rsaj ostanejo ludi v bodoče zvesti zastavi SLS. Ako se godi železničarjem in drugim kaka krivica, javite to poslancem, da se potegnejo za vas. Nato sta še govorila železničarja Medvešek in Gajšek. Poslednji se je iskreno zahvalil poslancu Žebotu in njegovim tovarišem za vse, kar storijo za železničarje.. Zaklical je: Vi ostanite še nadalje zvesti nam trpinom, a mi bomo ostali zvesti vam in SLS! Predlaga zaupnico Jugoslov. klubu, ki je bila z odobravanjem brez ugovora sprejeta. Predsednik je nato zaključil lepo uspelo zborovanje. Po shodu se je vršila še konferenca že-! ez n : č ar j e v-z a up ni k o v s poslancem in našimi organizatorji.
Veselica železničarjev dne 2. februarja v mariborskem Narodnem domu je sijajno uspela. Udeležba je bila tako velika, da še vsi gostje prostora niso dobili. Mladi pevski zbor naših železničarjev iz Melja »Krilato kolo« je prijetno presenečil udeležence. Cela zabava je bila prav iskrena. Za sklad ubegih železničarskih sirot bo dosežena iz čistega, dobička lepa svota,
Vinogradniki 'iz cele Slovenije so zborovali dne 3. t.
m.	v Mariboru. Vršile so se seje odbora vinarskega odseka ter Pokrajinske zveze vinogradnikov. Občni zbor vinarskega odseka ni odobril razpusta vinarskega odseka. Napravili so Se važni sklepi glede izvoza vina. Vladi se pošlje posebna spomenica.
Ljudski oder. Danes zvečer pb 7. uri sestanek celokupnega članstva.
»Užitkarji.« V nedeljo popoldne ponovi Ljudski oder Remčevo dramo v treh dejanjih »Užitkarji.« Predstava se začne ob pol 5. uri.
Dramatična šola. V ponedeljek, dne 4. t. m., se prične redna Dramatična šola Ljudskega odra v Lekarniški ulici ob 8. uri zvečer. Vsi, ki so se javili ter oni, katere je artistično vodstvo določilo, se morajo ob določenem času ! šole udeležiti.
Odsek amaterfotografov SPD (OASPD) v Mariboru bo tudi letos priredil celo vrsto lepih izletov v bližnjo in širšo okolico. Kot prvega ima na sporedu izlet na Urško, ki se vrši dne 16. t m. Odpeljemo se ob 19.58 do Guš-tanja ter krenemo na vrh. Sestop v Slcvenjgradec. Oprema zimska : krplji, derezi, svetilka, kuhalo, cepin, jestvine. V namen pogovora se vrši petek, dne 8. t. m. ob 20. uri v gostilni Holzknecht, Vetrinjska ulica, tozadeven sestanek ter s o vsi turisti, ki se hočejo priključiti izletu, uljudno vabljeni. — Izleti bodo odslej javljeni v izložbah trgovin I. Baloh, Grajski trg, Ln Franjo Majer, Glavni trg. Rotter.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Okrajno sodišče v Mariboru je pozivno na odločitev naredne skupščine na njenem 38. rednem sestanku dne 25. 7. 1923, na katerem se je rešilo, da se narodni poslanec Vladimir Pušenjak radi spodaj navedenih kažnjivih dejanj izroči sodišču, razpravljalo danes v navzočnosti opr. drž. pravd. Trojnerja ter zagovornika dr. Novaka noe dr. Leskovar o obtožbi, katero je dvignil javni obt. zoper Vladimirju Pušenjak, rojen 31. 3. 1882 v Kapeli pri Radgoni, pristojen v Maribor, r, k., oženjenega, narodnega poslanca v Mariboru, Gregorčičeva ulica 10, radi prestopkov po čl. 3 točka 1 zak. z dne 15. 10. 1868 drž. zak. štev. 142 ter po § 21 tisk. zak. z dne 17. 12. 1862 štev. 6 drž. zak. iz 1. 1863 ter je po predlogu jav. obt. na kaznovanje in po predlogu na objavo sedbe v smislu § 39 tisk. zak. razsodilo tako: Obd. Vladimir Pušenjak je kriv, da je kot odgovorni urednik v Mariboru izhajajoče perijodične tiskovine »Straža«: A) zanemarjal dolžno pazljivost, pri kateri bi izostala kažnjiva vsebina sprejetih člankov in sicer: 1. V štev. 38 z dne 6. 4. 1923 pod naslovom »Upravičena pritožba«, v katerem se opetovano zasmehuje na učitelja Radoslava Knafliča iz Radvanja, češ, da je »posebnost« in da je »njegovo šolnikcvanje čisto nekaj posebnega«, torej v katerem se žali javnega uslužbenca v pogledu Službenega posla v obče (104 srb. k. z.). 2. V štev. 53 z dne 11. 5. 1923 pod naslovom »Lumparija na Okrožnem agrarnem uradu«, v katerem se podtika temu uradu partizanstvo in korupcijo ter dolži njegovega uradnika inž. Vedernjaka pristranosti pri delitvi zemlje in goljufivega polaganja visokih komisijskih računov, s čemur se žali in obrekuje oblastvo ter drž. uradnika v pogledu službenega posla v obče (§ 104 srb. k. z.). 3. V štev. 55 z dne
16.	5. 1923 pod naslovom »G. dio Štefančič«, v katerem dolži vodjo okrožnega agrarnega urada v Mariboru dr. Štefančiča protipostavnega postopanja v tem uradu ter s tem obrekuje drž. uradnika v pogledu njegovega službenega posla (§ 104 srb. k. z.). 4. V štev. 59 z dne 28. 5. 1923 pod naslovom »Razmere v okrožnem'agrarnem uradu v Mariboru«, kjer se dolži vodjo tega urada dr. Štefančiča nekorektnosti, češ, da je na lastno roko nastavil kot privatnega »stručnjaka« suspendiranega inž. f. Veder -njaka in v katerem se slednjemu kot državnemu uradniku podtika pristranost, češ, da je uganjal »take partizanske lumparije, ki jim nima para v najbolj koruptni državi«, s čemur žali in obrekuje državnega uradnika v pogledu njihovega službenega posla (§ 104 srb. k. z.). B) Da se je dne 17. 4. 1923 brez razloga branil priobčiti v smislu
§ 19 tisk. zak. predloženi' popravek, nanašajoč se na članek »Upravičena pritožba« v štev. 58 z dne 6. 4. 1923, v zakonito predpisanem času in načinu. S tem je zakrivil ad A) prestopek-po čl. III točka 1 zak. z dne 15. 10. 1868 štev. 142 drž. zak. Ad B) prestopek po § 21 tisk. zak. z dne 17. 12. 1862 drž. zak. štev. 8 iz leta lòoo, in se obsoja po točki 5 čl. III, zgoraj ad A) navedenega zakona z ozirom na § 267 k. z. na 1500 (entisočpetsto) Din. denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti na 30 dni zapora. Po § 389 kpr. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po t. post. t. br. 193 ima obd. plačati 50 Din. takse. V smislu § 39 tisk. zak. z dne
17.	12. 1862 štev. 6 drž. zak. i/t leta 1863 se v osmih dneh po dostavitvi razglasi ta razsodba brez razlogov v »Straži« na tretji strani z istimi črkami, kakor je bil stavljen članek »Upravičena tožba« na obd. stroške.
Dr. Vinko Šarabon:
Zgodovinske anekdote.
(Dalje).
Blücher in diplomata.
V Sl. Cloud pri Parizu so napravili pojedinp; povabljeni so bili tja vsi v Parizu nahaja joči se višji generali in zastopniki vseh zedinjenih držav; tako knez Metternich, knez Hardenberg, grof Nesselrode itd. Ko so bile odpravljene že vse mogoče napitnice, se je dvignil tudi pruski general Blücher in je imel sledečo napitnico: «Dvignem svoj kozarec s srčno željo, naj nam diplomati ne pokvarijo še enkrat vsega tega, kar so iz-vojevale armade s svojo krvjo.«
Doktorji in čevljarji.
Pri Mery je bil general Blücher ranjen; krogla je šla skozi jahalne hlače in skozi močni škorenj na desni nogi; ranila je generala le lahko. Ko so mu čestitali, da je rana le lahka, je rekel: «Slabo je slabo; kajti več imamo v armadi zdravnikov kakor čevljarjev.«
Friderik Zimmermann.
Pruskega kralja Friderika II. je v zadnji njegovi bolezni zdravil hannoverški zdravnik Zimmermann. «Ali ste že veliko ljudi spravili na oni svet?« ga je vprašal kralj. «Ne toliko kot Vi, in še slaven nisem postal, kakor ste postali Vi.« — Friderik H. je vladal 1740—1786.
Prošnja.
Neki bavarski krnet je poslal volivnemu knezu Maksu Jožefu 111. tole prošnjo: «Prosim Vašo Prosvii-ijenost, da govori tudi enkrat s kakšnim kmetom. Imam važne stvari. Danes popoldne bom čakal na stopnicah pri Vas, Ne maram iti gor k visoki gospodi, Zato prosim, bodite lako dobri in pridite dol.«
Marlbozjrugh,
veliki angleški vojskovodja, je po bitki pri HöehstMlu (1704) med ranjenimi ujetniki spoznal nekega vojaka, na katerega je bil postal pozoren že med bitko. Rekel mu je: «če bi imel Tvoj gospod — francoski kralj Luđovik XIV. — veliko takih vojakov, kakor si ti, bi bil nepremagljiv.« — «O, takih vojakov ima dosti, samo takih generalov nima. kakor ste Vi!« je bil laskavi odgovor.
Očetova nnodrjost.
Na Jutrovem je živel bogat mož, imel je enega samega sina. Na smrtni postelji ga je poklical k sebi in mu je rekel: «Poglej v stransko sobo, sin moj! Tam boš videl vse zaklade, ki sem si jih pridobil tekom svojega h uda polnega življenja. Če boš priden in zmeren, ne bodo zadostovali samo tebi, zapustil jih boš lahko tudi potomcem. Neprestano se bodo se bodo množili. Če jih boš pa zapravljal in se ti ho slabo godilo, tedaj vedi, da sem, v sobi zabil žrebelj v zid. Rajši se obesi nanj. kakor pa da hi hodil okoli in prosjačil.«
Oče je umrl. Sin. se ni brigal-za n jegove besede in v par letih je bil berač. Ko ni ničesar več imel, se je .spomnil na očetove besede in je dejal: «Da, prav je imel. Če bi danes ime! listi denar, ki sem ga imel ob njegovi smrti, resnično, ne zapravljal bi, temveč se ravnal po njegovem nasvetu. A kar je, je. če pa že nisem izpolnil prve očetove žel je, bom pa vsa j drugo, obesil se bom na označeni žebel j in prihranil očetu v grobi! sramoto, da sem berač.«
Vzel je vrv in jo pritrdil na žrebelj, la se je pa zmajal in je padel ven. V steni je pa nastala razpoka in čisto zlato se je vsulo iz nje.
Tam notri je bil shranil oče polovico svojega premoženja. Pravilno je bil računal; šele seda j je znal sin vrednost denarja prav ceniti.
(Dalje prihodnjič).

Boljša sobarica se išče k štirim ljudem. Plača 250 din. J Marijana Bošnjakovič, soproga kotarskega predstoj- j nika, Donji Miholjac, Slavonija. __	97 2—1
Učence iz dobrih hiš sprejme v uk za kolesarsko, kovaško, lakirarsko obrt Pergler, tovarna vozov, Maribor, Mlinska ulica 44.	75 3—1
Proda se hiša s sadnim vrtom, njiva, goša, skupno 3 johe. Hiša je v dobrem stanu z štirimi sobami in klet. Natančno se poizve pri lastniku Jakobu Miložič, Sv. Miklavž št. 27, pošta Hoče pri Mariboru. Cena 75.000 dinarjev.	94 2—1
Prodam dvonadstropno hišo z vrtom sredi mesta s takojšnjim stanovanjem. Cena 225.000 dinarjev. Z. Gomzi, Ptuj, Prešernova ulica 14.	„	92 2—1
x mmwoocmmm
POZOR!	POZOR!
Došle so zopet najnovejše oblike
:: damskih slamnikov ::
za poletno sezono. Izdelujem nove «Tagal« in «Piko« ter prevzamem v popravilo vse vrste slamnikov damskih in moških. Cene zmerne, postrežba točna in solidna.
IVAH KVAS, MARIBOR,
MELJSKA CESTA 74.	71 2-1
fi
'4
I Klobuke
penilo
j	čevlje
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravate itd, kupile naj-, ceneje pri
: Jakoba Lah, Maribor, Gjavni trg Z.
i11 m hi w i1 i MaaaB—sw
Pouk za posamezne
v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in do-pisju. Začetek dnevno. Traja: 3 do 6 mescev. — Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	16 5—1
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE
a) Za otroke:
Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D,
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.), 15 D.
Premišljevanja za celo leto I. in II. del, 32 D.
Pružba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana I. in II. del, 29 in '41 D.
Priprava ma smrt, 29 D.
b) Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D.
Pobožni kristjan, 15 D.
Češčena Marija, 47, 52 D.
Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
Denar naložite
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru.
Na prodaj: moderno zidana vila pri ’parku s stolp ipem in lepim vrtom ter vsem komfortom za 300.000 din. — Trgovska hiša na prometei točki v Mariboru s trgovskimi lokali. — Gozdna posestva z iglastim drevjem in lastno parno žago. — Trgovske in stanovanjske hiše v Mariboru, Celju in Ljubljani ter vile in večja posestva proda: Konc. prometna pisarna I. Štuhec, Maribor, Lekarniška ulica 4.
250.000 dinarjev odda tudi v manjših zneskih proti dobri varnosti in primerni obrestni meri: Konc. prometna pisarna I. Štuhec, Maribor, Lekarniška ulica 4.
'Mala usnjarna (Lederei), pol ure od Maribora, devet oralov zemljišča, majhen vinograd, sadonosnik, hiša, majhen vinograd, sadonosnik, hiša, spredaj enonadstropna, klet, usnjarna z bazeni, cemetnimi kadmi, vse v dobrem stranju, gospodarsko poslopje s hlevom in prešo, svinjak, se proda ali da tudi v najem. Se lahko takoj vseli in začne obratovati. Vprašati pri lastniku: Pergler, Maribor, Mlinska ulica, 44.	74 6—1
Velika izbira sukna za ženine in neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.	49 10—1
Za dolge in puste zimske večere kupujte knjig«
„tin!@¥i knjižnice* Dossil izšle 7knjis
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA Sil, CIRILA H MARIBORU
Hiša
••
•t
se proda z vrtom, poljem, svinjskimi hlevi itd., vse v dobrem stanu, v Studencih pri Mariboru. Stanovanje takoj na razpolago. Cena 120.000 D. Polovica se lahko plača v dveh obrokih, polovica se pa samo zemljeknjižno zavaruje. Pojasnila daje A. Močnik, Maribor, Smetanova ulica 40.
„ 81-3—1 :
CUNJE
ke, suknjene in platnene odpadke, staro žeiezje, kovano in vlito, glaževino in druge odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro žeiezje, katero je za vporàbo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Ne ftkel spomladi!
Naroči takoj:
sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiole, i. t. d. i. t. d.
Velevrtnarsko podjetje
'wjr v» nbig
Džamonii in drugovi,
Maribor.
Zahtevaj cenike!

se vedno ie najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
Silil WÓRSCHE» Maribor, Gosposka ul. 10
is-m	!
x»ee®eeeeeeeeeeee©6©eeeee©e0®e e ■
®	A
TISKARNI SV, CIRILA V MARIBORU 1
»««»sir?
JOVAftNA unETNfcOA
'-i:
»KUZBA	«zaemmmi
3L&.Z
lltìHJUA IN iif KTRaRHÄ ,
LAlSKO
Sk>vea§žr
&a,«iri*žna gospodarska ■ banka '
Podružnica v Mariboru,
ste m kute peste saflifsstesli. - l8|*lšii ebresievanie «tee « knjižici te « Maim retasi, Ispiti« «sehe «lose »a zahtevo tako! v gotovini.
»dMalteiil prodajalec sraik dffepvm f8tsf®«i»s«i KoUaril«.
Izdaja konzorcij «Straže.«
Tisk tiskarne sv. Cirila y Mariboru,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,