natisov 15.000. "~$pf I <>t Ure" izhaja vsaki t.daiiran z dnevom [prihodnje nedelje. prečnim velja za Av- rijo: za celo leto kron, za Ogrsko " un 50 vin. za celo h; m Nemčijo stane 1 celo leto 7 kron ; "iigo inozemstvo se mi naročnino z ozi- 1 na visokost pošt- j. Naročnino je pla- i naprej. Posamezne \» prodajajo po 12 v. ništvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in >.. sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — strani K 40— strani K 20 — strani K strani K strani K strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 10- 5 — 250 1.— Stev. 28. V Ptuju, v nedeljo dne 15. julija 1917 XVIII. letnik T znamenju blaznosti. Kdor vzame v zadnjem času slovensko udnjaško časopisje — zdaj se imenuje na-Brat jugoslovansko" — v roke, ta mora biti »ravnost začuden nad frivolnostjo, s katero yerstavljajo gotovi ljudje interese domovine ■d onimi lastnega svojega političnega fana-juia. Z otvoritvijo naše nesrečne državne bornice, ki avstrijskim narodom v zadnjem sedenju gotovo ni prinesla mnogo časti, z istopom vlade grofa Clam-Martiniča, s spre-anom smešno-blaznega češkega predloga, da morajo v zbornici govori v vseh jezikih proto-|rati, najbolj pa s pomiloščenjem obsojenih izdajalcev po presvitlemu cesarju Karlu, — ,lo je pod zaščito neke v gotovih slučajih iv kulantne in kratkovidne cenzure sloven-- pardon, jugoslovansko — časopisje kar elo in zdivjano. V divjem plesu pozab-da stoje stotisoči zvestih avstrijskih vo-b frontah, da se vozi po železnicah za vlakom za domovino krvavečih ra-icev. da je Avstrija sredi največje nevar-kakor jo od svojega začetka sem ni vela. Vse to pozablja novo dekretirano ;oslovansko" časopisje, pozablja zato, ker [more svojih „trialističnih" odnosno paničnih sanj pozabiti. Češki državnoprav-i — to so namreč tisti politikastri, ki so pr. zdaj „zlato Praho" z neštetimi zastarati okinčali, ker so se odprle veleizdajal-lemu Kramarju duri ječe, ki so zahtevali psto pot v Anglijo pobegnelemu češkemu izdajalcu Masaryku, — ti ljudje torej »jo pojma za skupni interes avstrij-monarhije. Oni ravno ne morejo pozabiti, je Rudolf habsburški premagal češkega ija Otokarja in s tem enkrat za vselej najavil konec češki državni neodvisnosti. Zato ljudje ne morejo iz svojega fanatizma. Slo-tensko ali pa jugoslovansko časopisje pa, ki todizdaj politiko nesrečnega slovenskega in hr-ntskega naroda, izkopava vse stare „ilirske" dokazuje z neko psevdo-znanostjo zgodovinsko opravičenost jugoslovanskega držav-združenja, češ da so enkrat tudi v našli krajih srbski kralji vladali, — to časopisje jimi stoječi podpihovalci divjajo tedaj pravi politični blaznosti za svojim fantas-icno-zrnedenim ciljem združenja Srbov, Hr-ratov in Slovencev. Temu cilju hočejo vse žrtvovati, ta cilj jim je vera in poli-narodnost in patrijotizem ! Temu cilju Srtvujejo tudi hladnokrvno vse one poštene nore in namene, za katere žrtvujejo stoti-naših strelskih jarkih kri in življenje . .. Ali ni to blaznost? Ali ni naravnost hudobija, blazna hudobija, trositi v tem času nevarnosti neslogo med lastne vrste? Ob Sodni fronti čaka Italijan, da si izsili pot v mi Trst in v belo Ljubljano, da pre-ciaga mogočno Avstrijo, s katero bi bilo v [rti vrsti premagano i slovensko ter hrvatsko jndstvo. In mi naj bi zdaj razbijali svoje {lave, da se vstvari neko umetno iztuhtano jugoslovansko" državo?! Ali ni to nečuva-no? Ai sme res par politikov, ki menjajo danes in jutraj svoje politično stališče napram monarhiji, govoriti v imenu celokupnega slovenskega in hrvatskega ljudstva? . . . Ne in tisočkrat ne! To slovensko in hrvatsko ljudstvo ne sedi v uredništvih »Slovenca" ali „Naroda", „Straže" ali „Edinosti", — to slovensko in hrvatsko ljudstvo stoji v fronti, s puško v roki, gleda smrti v oči, ne za jugoslovanstvo, marveč za ljubljen o, krasno našo a v str ij sk o- d o mo vi-no... To junaško ljudstvo ni nikogar v zaledju pooblastilo, da govori in politikuje v njegovem imenu, da mu podtikava bogve kakšne nazore, da izigrava njegove srčne zadeve in da hoče na račun ljudstva razdeljevati staro, krasno domovje ... Ne dr. Šu-steršič, ne dr. Krek, ne dr. Korošec in ne dr. Brejc, — ti ne bodejo oktroirali jugoslovanske države, dokler bode živela le še iskrica avstrijske misli v srcih in glavah ljudstva! Prvo je, da dtoaežsjšie 5:istm mir, ki nam pusti naše ozemlje, ki pa tudi zasiguri, da ne bodo hudobni sosedi zamogli pričeti nikdar več take ogromne krvave vojne. Kadar bodemo ta mir dosegli, kadar se bodo naši junaki, ovenčani z lovoriki, mimo grobov stotisočev za Avstrijo padlih vrnili v domovje, kadar bodo zvonovi zapeli zaželjeno pesen miru, — takrat bodemo molili svoj „Te deum laudamus" in takrat si bodemo šele uredili svoj dom. Ta dom pa ne bode in ne more biti drugačen nego — avstrijski. Mi torej odklanjamo z vso odločnostjo uresničenje kake jugoslovanske umetne stvorbe, mi odklanjamo gonjo blazne politike, ker imamo pred očmi le eno združitev: tesno, nerazrušljivo, večno združitev z našo ljubljeno Avstrijo. Svetovna vojska. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 5. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišč«* Pri B r z e z a-n y smo zadnje v sovražni lasti ostale dele postojank nazaj dobili in zoper napade obdržali. Drugače je bilo bojevno delovanje na vseh bojiščih neznatno. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 5. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na raznih točkah smo sovražne poizvedovalne sunke zavrnili. — Vzhodno od Cerny francoski napadi, ki so se izgubonosno izjalovili. Doslej so poskusili Francozi tam 16 krat brez vsacega uspeha, vedno pa z znatnimi žrtvami na mrtvih, ranjenih in vjetih, izgubljeno zemljo nazaj pridobiti. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Na bojišču v vzhodni Gali- ciji vladalo je včeraj le neznatno ognjeno delovanje. Prišlo je na visočinah pri Brze-/,auj do krajevnih bojev, pri katerih ao bili Rusi iz nekaterih črt vrženi. — Na fronti nadvojvode Jožefa in pri armadi v. Mackensen kazal se je sovražnik delav-nejši nego drugače. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Zračni napad na vzhodno Anglijo. W.-B. Berlin, 5. julija. Iz velikega glavnega stana se danes poroča: Eno naših letalnih brodovij napadlo je včeraj dopoldne vojaške naprave in obrežne utrdbe pri H a r-wiohuna vzhodnem obrežju Anglije. Vkljub močnemu odporu od zemlje in po angleških zračnih bojnih silah seje posrečilo, vreči več tisoč kilogramov bomb na cilj in opazovati dobri učinek. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila* Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 6. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Južno C a s i-n u-doline bile so pripravljene rumunske napadalne čete z našim artiljerijskim ognjem razpršene. V gališkem boje vnem oddelku se je sovražni artiljerijski ogenj včeraj popoldne in danes zjutraj zopet povečal. Zapadno od Z 1 o c z o w a bil je danes en napad odbit. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 6. julija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Zvečer se je ogenj na velikih krajih oživel. Ponoči se je vršilo več poizvedovalnih bojev. Severno od A i s n e pripeljale so naše čete po ljuti bli-žinski borbi večje število vjetih Francozov iz njih jarkov. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Med Zborowom in Brze-z a n y se je artiljerijski boj povečal, istotako pri Zwycynu, Brody in Smorgonu. — Fronta nadvojvode Jožefa. Za napad proti nekaterim od nas držanih visočin južno doline C a s i n u pripravljena rumunska in-fanterya bila je v našem uničevalnem ognju razpršena. — Armada v. M a c k e n s e n. Ob spodnji Donavi bil je sovražnik nemirnejši nego v zadnjem času. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Napad nemških letal na Harwich. W.-B. Berlin, 6. julija. Uradno. Nemške zračne bojne sile so zadale vrelcem angleške sile nov, težak udarec. Pri napadu je šlo zdaj za glavno opirališče in skrivališče — 2 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave ZClrZLVilllill ZeleilfcLV iz nHibolJ asPešnih koronin. SjRASCHILL'ova grenčica iz zelenja^ je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših vtwiijapl vsje(j tega poznano najboljši Želod« OKTepčujOČi prebavni liker. (ekstrakt) najfinejšil angleškega glavnega brodovja. Dne 4. julija dopoldne ob 8. uri so priletela nemška letala nad Harwich; v trdnjavo in v vojno pristanišče so vrgla veliko zažigalnih in razstrelilnih bomb. Velika bojna letala so velikokrat zadela arzenale, tabore lop, ladjedelnice in popravljalnice, letališče in več bojnih ladij. Ker se je dobro videlo, se je lahko natančno opazovalo, kam so padale bombe. V ladjedelnicah je nastal velik požar, ki so ga še dolgo opazovali, ko so se vračali. Vojaška, sovražniku zadana škoda je znatna. Poročevalska sovražna služba je zdaj boljše delovala. Pred izlivom Themse že je sprejel skupine letal močan obrambni ogenj. Angležke sovražne pomorske bojne sile, ki so bile zasidrane pred vzhodno obaljo, so nam sledile s streljanjem med celim nadaljnim poletom. Posebno močno so streljali nad Harwichom. Nad trdnjavo so se vneli številni zračni boji s sovražnimi letalci, ki so se dvignili na obrambo. Boji so izpadli brez uspeha za sovražnika. Naša letala so se vrnila v naravnostni progi 150 km čez morje. Pri Zeebrugge so čakali novi sovražni bojni letalci postaje Diinkirchen skupine brambnih letal, a tudi tu ni sovražnik uspel v posameznih bojih, ki so se vneli. Vsa nemška letala so se izkrcala v domačem pristanišču. Krvavi poraz Rusov. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 7. julija. Uradno se danes razglaša. Vzhodno bojišče. Na večih točkah karpatske fronte se je sovražni artilje-rijski ogenj včeraj znatno povečal. V pokrajini Dorna-Watre, Kirlibabe in L u d o w e, potem na obeh straneh prelaza Jablonice dosegel je največjo ljutost. Naša artiljerija je odgovarjala s krepkim uničevalnim ognjem dobrega učinka. Pri K i r-1 i b a b i izpraznil je sovražnik svoje postojanke. Poizvedovalni oddelki nasprotnika, ki so hoteli na večih točkah naprej priti, bili so zavrnjeni. — Pri Stanislawu so Rusi po najljutejši artiljerijski pripravi več močnih, ali brezuspešnih napadov izvršili. Glavni sunek zavrnil je tukaj hrabri ogrski armadni regiment št. 65. Tudi pri Hutti in Salo t w i n i so se v poznih popoldanskih urah Kdor svojih kurjih očes ne odstrani, mu je vsaka pot muka te: slabi z bolečino tudi celo telo. 502 Bolečin prosta odstranitev kurjih očes je za vsakogar, ki jih ima, prava blagodat. Nikoli ne moremo do volj svariti pred izrezavanjem kurjih očes. Lahko vrežemo prcglo-boko, ne da bi to opazili, noga je vedno izpostavljena prahu in nesnagi, to pride v rano in nešteto slučajev krvnega zaslrupljenj; s smrtnim izidom se je na ta način že zgodilo. Kurja očesa si dado brez noža lahko, zanesljivo in hitro odstraniti s Fetterjevin turistovskim obližeui z znamko „Elsau. Obliž za kurja očesa, cei!* 1 krono, v Skatljah 2 kroni, ali Fellerjeva turistovska tinktura z znamko „Elsa° (tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 kroni). Tisoči turistov, orožnikov, pismonoš, vojakov, kmetov in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tudi vsi, ki so ga rabili, ga priporočajo kot siedstvo, ki najhitreje in zanesljivo odstrani kurja očesa Dočim odstrani večina drugih sredstev zoper kurja očesa, kakor tudi umivanje, piljenje itd. samo gornji del kurjih očes, korenino pa puste, tako da kurja očesa hitro zopet zrastejo, odstranijo prej imenovani izdelki kurja očesa popolnoma s korenino vred Oba izdelka kakor tudi prašek proti potenju telesa in nog (cena I krono), za zavoj in poštnino 2 K 30 h več, 'se naroči pri E. V. Fellerju, lekarnarju, Stubica Elsa-lrg št. 241 (Hrvatsko). ruski napadi izjalovili. V prostoru od Brze-z a n y prišlo je včerej le do kratkega sovražnega sunka, kije bil odbit. Kako uspešna je bila obramba tu borečih se nemških in turških čet ter hrabrih honvedskih inf. regimentov 308, 309- in 310, kaže okoli 13.000 sovražnih mrličev v prednjem polju. V nevtemeljeni precenitvi svojega omejenega slučajnega uspeha od 2. julija upali so Rusi včeraj, priti južno od Zborowa z mno-žinskim sunkom do odločitve. S pomočjo nekega gardnega kdra, nadaljnih novih-sil in močnih kavaljerijskih množic vporabili so Rusi v frontni širokosti 16 kilometrov okoli 19 divizij, mestoma 15 vrst globoko, za coe-tovane napade. Na junaškem zadržanju nemških regimentov so se vsi po večumem pripravljalnem ognju od ranega jutra pa do opoldne izvršeni množinski navali brezuspešno in krvavo razbili. Hrabremu samborskemu inf. regimentu št. 23 in izborno sodelujoči artiljeriji pristoja slavni delež na velikemu uspehu včerajšnjega dneva. Več pancerskih automobilov, ki so hoteli nastopiti, je bilo razstreljenih. V opoldanskih urah je bila napadalna moč nasprotnika tako razbita, da se je moral, od naših letal zasledovan, nazaj umakniti. V nameravano zasledovanje pripeljana sovražna kavaljerija bila je z ognjem razpršena. Izgube sovražnika so izredno težke. Naše se držijo, v zmernih mejah. Neki ob 8. uri zvečer južno-zapadno od Zborowa ponovljeni ruski napad imel je isti neuspeh, kakor vsi prejšni. — Pri Batkow-Swy-czynu se je popoldne več proti avstro-ogrskim četam peljanih napadov izjalovilo. V najhrabrejšem odporu in najljutejši ročni borbi je raabaki inf. regiment št. 19 in stei-nermangerski inf. regiment št. 83 sovražnika popolnoma vrgel. Avstro-ogrska in nemška artiljerija sta tudi tukaj izborno skupaj nastopili in v zvezi z infanterijo sovražniku največje izgube prizadeli. Italijansko oojišče. Samo v pokrajini F o r n o povišano patruljsko delovanje. Šef generalštaba. eno 11. prej; povsod je bil zavrnjen. Pri Brzezt skla ny in Stanislawu ter na nekaterih kri ban jih karpatskega prednjega ozemlja s raz? se istotako močni ruski napadi /, bogatin ang izgubami izjalovili. Zaplenjena povelja ljen francoskem jeziku kažejo, od k o a; a j ruska armada k napadu prisiljena, kateri] leta ni prinesel nobevega uspeha, pač pa krva ferai Žrtve. Nemške in avstro-ogrske ("tre delijo 8 por. v časti današnjega bojnega dneva. — Fronti nadvojvode Jožefa. V K a r p a t i h mni iL e gokrat živahno bojevno delovanje. Na večil m o Zl kor: nov ogn izja dar Z8V div: vsi« Nemško uradno poročilo od sobote. Iz ve- ogenj ob ka- K.-B. Berlin, 7. julija (W.-B.) likega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada š k e g a prestolonaslednika. Živahni osredotočil se je zlasti pri Cerny, nalu Aisne-Marne in v zapadni C h a m-p a g n i. Potem so napadli Francozi z močnimi silami od Cornilleta do Hoch-berga. Južno-vzhodno od Rauroy bilje napad z ognjem in v bližinskem boju od gardnih čet zavrnjen. Na Hochbergu bil je nasprotnik, ki je vdrl v dele sprednjih jarkov, s krepkim protisunkom prepoden. Tukaj so napadli Francozi zopet in so še enkrat vdrli; ali zopet so bili s protinapadom in v ljutih bojih moža proti možu popolnoma nazaj vrženi. Poizvedovalni sunki na B r i m o n t u in pri Ceray-en-Dormois prinesli so nam veliko število vjetih. — Po dnevu in ponoči je bilo letalno delovanje jako Sestrelili smo 8 sovražnih letal in 1 balon Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armada v. Bohm-Ermolli. Bitka v vzhodni Galiciji peljala je včeraj do skrajno krvavega poraza Rusov. Po večur-nem uničevalnem ognju zapričel je v ranem jutru ruski napad med KoniuchyinLaw-r y k o w i. Z vedno nanovo v ogenj vrženimi silami naskočile so ruske divizije našo fronto. Do opoldneva ponavljal je sovražnik svoje napade; razbili so se vsi pod najtežjimi izgubami. Tudi vporaba pancerskih automobilov ostala je za Ruse brezuspešna; bili so sestreljeni. Nazaj umikajoče se množice napadli so naši letalci iz zraka. Pripravljena kavaljerija bila je z daljnim ognjem razpršena. Pozneje napadel je sovražnik v nobenih žrtev se boječem navalu bolj severno do železnice Z 1 o-czow-Tamopol in med Batkowom ter Zwyzynom. Tudi tukaj ni prišel na- krajih bili so ruski sunki zavrnjeni Prvi generalkvartirmojstti Ludendorff, Rusi zopet tepeni. Avstrijsko uradno poročilo odj nedelje. K.-B. Dunaj, 8. julija. Uradno se da pos nes razglaša: Rut Vzhodno bojišče. V Karpati le zmerni sovražni artiljerijski ogenj in znatno poizvedovalno delovanje. Pri Stanj s 1 a w u je sovražnik svoje napade včeraj danes zjutraj z veliko ljutostjo ponovil. nekemu ponesrečenemu slabejšemu suni vporabil je proti 1. uri popoldne mnogo mi nejše sile za odločilni sunek proti našim stojankam na obeh straneh ceste Stani s 1 a w - K a 1 u s z. Vsi napadi so se razbili cj hrabrem zadržanju in izbornem skupna! učinku vseh orožij naše Miskolc z-divizije Na redkih točkah v naše najprednejše jarki vdrti sovražnik bil je z močnim protinapadod vržen. En nadaljni napad v večernih urni bil je že z našim artiljerijskim ognjem vstai ljen. Tudi je ostal neki danes zjutraj bra pripravljalnega ognja napravljeni sunek bra uspešen. — V dolini Bystrzyce-S lo t wi n s k e blizo Hutte vporabil je s vražnik istotako večje sile za napad. Frei kušeni šlezijski infanterijski regiment cei in kralj Franc Jožef I. štev. 1 obdržal je hudi bližinski borbi vse svoje postojanke. glavnih napadalnih prostorih prejšnjih se razven nekega brezuspešnega sovražni sunka južno-zapadno od Zborowa vč ni vršilo nobenih večjih bojnih dejanj. Šef generalštaba, Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 8. julija (W.-B.) Iz t« likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prn stolonaslednika Rupprechta. Na raznil točkah menjajoče močni ognjeni boj. Vzhodu od Y p e r n a so se angleški poizvedovali sunki izjalovili, naši oddelki pa so pri St Quentinu napravili nekaj vjetih. — Ar mada nemškega prestolonaslednika. Pi čez dan močnemu artiljerijskernu ognju sil nili so Francozi zvečer z znatnimi silami | napadu vzhodno od Cerny. Naval se je i> jalovil v našem ognju in v boju z ročnimi živahno, j granatami pod velikimi izgubami. Z ista neuspehom končalo je ponoči več sunkoj proti našim jarkom južno posesti L a Boj velle in Ailles. Našim četam se je srečil napad na neko sovražno stražo pr| Mennejeanu. V zapadni Champagn bil je včeraj zjutraj še en napad Francozo' na gori Cornillet zavrnjen. Na leveml bregu M a a s e povišal se je zvečer ogenj velike ljutosti. Zvečer se je izvršil mofinil francoski napad na visočini 304 in zapadni strani „Toter Mann". Sovražnik je bil odbitj za nekatere kose jarkov se še borimo. — 1 noči od 6. na 7. so se razven bombnega metanja blizo fronte tudi zračni napadi na nem škem ozemlju vršili. Sovražni letalci metal so v westfalskem ozemlju, v Trieru in okolici, nadalje na Mannheim in Rodalben skupno nad 100 požarnih bomb. Vojaške škode nastalo. Eno sovražnih letal je padlo v n roke. V jutru dne 7. julija napadlo je pot BtC bo D na sk od VZI od Sii 5 ne v sv Bil in izj tu cii zri sp zo pi! Za pr sn flu ol; 12 piši. je-kr dc m je pc za Cr eno naših letalnih brodovij London. Proti H. uri dopoldne bili so doki, pristaniške in ^ladiščne naprave ob Themsi izdatno z bombami napadeni. Dognalo se je požarni in tazstrelni učinek. Eno v odpor se dvigajočih Angleških letal je bilo nad Londonom sestre-■eno. Tudi na Margate na vzhodnem obrežju Anglije se je bombe metalo. Naša letala so se vsa vrnila, raz ven enega. V nacnih bojih in po odpornemu ognju na fronti so sovražniki včeraj 9 letal izgubili. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armadna skupina B 0 h m • E r-1011 i. Na bojnem polju med Strypo in loto Lipo Rusi svojih napadov po brez-iristnih žrtvah zadnjih dnij niso zamogli po-iviti. Danes zjutraj se je neki napad brez njene priprave pri Z b o r o w u izgubonosno jalovih Pri Stanislawu se je včeraj in lanes zjutraj borilo. Avstro-ogrski regimenti »vrnili so tam v bližinskem boju več ruskih [divizij, katerih napadalni valovi, zmanjšani Tsled uničevalnega ognja, so vdrli do naših postojank. Tudi pri H u 11 i bil je en napad [Rusov zavrnjen. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 9. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V Karpatih [in ob zgornji Bystryoa-Solotwinski [tipali so Rusi z močnejšimi poizvedovalnimi [oddelki. Severno-zapadno od Stanislawa morala se je včeraj po dvednevni ljuti borbi prva postojanka naših obrambenih naprav sovražniku prepustiti. Nadaljno širjenje ruskega dobička na ozemlju se je z nastopom rezerv [preprečilo. Severno Dnjestra, zlasti na [galiakem ozemlju, močno artiljerijsko delo-Ivanje. Italijansko bojišče. PriVodi-icah bil je en italijanski sunek zavrnjen. Šef generalštaba. Nemški uspeh ob Aisne. i N em š k o u r adn o p or očil o o d pondeljka. K.-B. Berlin, 9. julija (W.-B.) Iz ve- glavnega stana se poroča: Pri armadni skupini nemškega pre-ilonaslednika izvršil se je en napad za iz-Ijšanje naših postojank na Chemin des amesu s polnim uspehom. Po ognjenem ipadu z minami in metalci granat na načne cilje naskočila je infanterija, podpirana od zatvornega ognja artiljerije. Nemške Čete vzele so v krepkem sunku francoske jarke južno odPargni-Filaina v 3 in pol kilometra Sirokosti in so držale pridobljene črte napram sovražnim napadom. Malo preje vdrli so i bataljoni ob cesti Laon-Soissons [v francoske jarke; vrnile so se po izpolnitvi )je naloge z večjim številom vjetih v zmi-povelja v svoje lastne črte. Sovražnik je lel v izredno ljutem odporu močne krvave ibe, ki so se pri brezuspešnih protinapadih r idi ponoči še povišali. V j e 1 i smo 30 oficirjev in nad 800 mož; plen na vojnem orožju Pomlrjenje živcev je pri vsakem bolestnem stanju [najvažnejše merilno pravilo. Razdraženi živci nam pov-jzrocajo veliko večjo bolečino kot je v resnici. To lahko [spoznano, če nas kakšna stvar nagloma odvrne od po-[zornosti na bolečino n. pr. po kakšnem zanimivem pismu. Ko začnemo brati pismo, ne čutimo več bolečin. Zatorej je pomirjenje živcev najvažnejše sredstvo za Ipolajšanje bolečin. Bol lajšajoče in živce pomirjajoče [sredstvo, ki učinkuje naglo, je Fellerjev dobrodišeči [Itaid iz rastlinskih esenc z zn. „Elsa-fluid", ki prinese olajšanje pri bolečinah vsake vrste. Predvojne cene: 12 steklenic tega domačega zdravila pošlje poštnine prosto za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 5t 241 (Hrvatska). Ravnotam se lahko naročijo Feller-jeve lagodno odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. „Elsa-krogljke", 6 škatljic prosto poštnine za K 440. Oboje domačih zdiavil bi naj bilo vedno pri roki, ker nado-neščajo skoro celo domačo lekarno in se tako zavarujemo proti vsem mogočim bolečinam, ki nastopajo kot posledica utrujenosti, prepiha in vlage, posebno pa vsled zavživanja pokvarjenih jedil itd. Zelo se hvali Fellerjev fttaik proti migreni. Cena K P—. (fs) _ 3 - je jako izdaten. Na zapadnem bregu M a a s e so Francozi iz bojev v noči na 8. t. m. nekaj malih kosov jarkov v svoji roki obdržali; danes pred začetkom dneva se verno-vzhodno od E s n e s a zapričeti sunki bili so odbit. ,■ Vzhodno bojišče. Fronta princa Loopolda. Armadna skupina B 6 h m-E r m o 11 i. Medtem ko je med Strypo in ZlotoLipo le živahno artiljerijsko delovanje vladalo in nam je nekaj sunkov vjete prineslo, prišlo je pri Stanislawu do novih bojev. Vsled močnih ruskih napadov bile so tam stoječe čete med Ciezowom in Z a g w o z d z o m 12 kilometrov proti gozd-dnim visočinam Czarny Lasa nazaj potisnjene. Nastop nemških rezerv je sunek vstavil. — Fronta nadvojvode Jožefa. V Karpatih trajalo je živahno delovanje ruskih baterij naprej. Krajevni napadi Rusov so se na raznih točkah izjalovili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Novi veliki boji pri Stanislawu. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 10. julija, Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri armadni fronti nadvojvode Jožefa živahnejše poizvedovalno in artiljerijsko delovanje. Pri Stanislawu vneli so se včeraj zjutraj nanovo množinski napadi. Zvezne čete odbile so več napadov; bile so pa zvečer pred naraščajočim pritiskom sovražnih množic za spodnji potok L u k a w i c a nazaj peljane. Nasprotnik čez noč ni naprej pritiskal. Severno Dnjestra zadržali so se Rusi precej mirno. Naše na-skočne čete delovale so uspešno. Med ga-liško mejo in Vzhodnim morjem oživel se je mnogokrat topovski ogenj. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 10. julija (W.-B.) Iz ve-[ likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada presto-I lonaslednika Eupprechta. V F1 a n-; dr i j i postal je artiljerijski boj močnejši nego v prejšnjih dneh. En sunek angleške infante-rije pri H o 11 e b e k e bil je zavrnjen. Tudi na drugih krajih so se odigrali poizvedovalni boji. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob Chemin des Damesu postal je ogenj zvečer ljutejši, ponoči pa se je delne napade Francozov odbilo. , Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Bojevno delovanje seje povišalo. — Pri armadni skupini B o h m - E r-m o 11 i prinesla so nam podjetja naših na-skočnih čet na raznih točkah vjete in plena. Po končanih bojih, ki so se včeraj severno-zapadno od Stanislawa razvili, bili so naše čete za L u k a w i c a-potok nazaj vzete. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Nemci uničili v juniju 220 sovražnih letal. K.-B. Berlin, 10. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: V mesecu juniju je bil uspeh bojev proti sovražnim zračnim silam dober. Naši nasprotniki so vsled učinka našega orožja izgubili 220 letal in 33 balonov. Od odpornih kauonov se je 60 sovražnih letal sestrelilo, ostanek pa je bil v zračnih bojih sestreljen. Naša izguba znaša 58 letal in 3 balone. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Vojna na morju. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 5. julija. Novi uspehi podmorskih čolnov v Atlantskem oceanu in v morskem zalivu Biscaye so 4 parniki in 4 jadernice. Šef admiralnega štaba mornarice. Napad podmorskega čolna na pristanišče. K.-B. Amsterdam, 5. julija, Reuter poroča iz Ponta Delgada (v Azorih): Neki podmorski čoln obstreljeval je od začetka dneva sem mesto. Eno dekle je bilo ubito, eno ranjeno. Utrdbe so pričele z ognjem. (Otoki Azore v Atlantskem morju so last Portugizov. Op. ur.) Angleški razruševalec se potopil. K.-B. London, 4. julija. Admiraliteta poroča: En angleški razruševalec atarega tipa prišel je v Severnem morju na mino in se je potopil. 18 mož posadke je bilo rešenih. Francoski podmorski čoln uničen. K.-B. Berlin, 5. julija. Eden nemških podmorskih čolnov v Srednjem morju je dne 19. junija ob obrežju T u n i s a neki v spremstvu razruševalca vozeči se francoski podmorski čoln s torpednim strelom uničil. Poveljnik nemškega čolna oberlajtnant Hainburg je s tem svoj 3. sovražni podmorski čoln potopil. Šef admiralnega Štaba mornarico. 53.600 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 5. julija. Nemški podmorski čolni v Atlantskem oceanu in v Severnem morju so uničili zopet 18 parnikov, 6 jademic, 3 ribiške ladje s skupno 53.$00 brutto-register-tonami. Na podlagi dosedanjih poročil je gotovo, da presegajo uspehi upnikih podmorskih čolnov v mesecu juniju one meseca maja znatno. Šef admiralnega štaba mornaric Novi uspehi. W.-B. Berlin, 6. julija. Novi uspehi podmorskih čolnov pred in v Angleškem Kanalu ter v Severnem morju so: 6 parnikov, 4 jadernice in 11 ribiških ladij. Šef admiralnega štaba mornarice! 98.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 9. julija. Nemški podmorski čolni so v zatvornem okolišu okrog Anglije zopet 25.000 brutto - register - ton uničili. W.-B. Berlin, 8. julija. V Atlantskem oceanu je eden naših podmorskih čolnov zopet 23.000 brutto-register-ton uničil. V Srednjem morju se je zopet 11 parnikov |in 39 ladij na jadre s skupno 50.000 brutto-rqjgister-tonami od nemških podmorskih čoln« potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. 31.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 9. julija. Eden""naših podmorskih čolnov uničil je v Atlantskem oceanu zopet 31.500 brutto-register-t6H\Med potopljenimi ladjami nahajala se je oborožena angleška pomožna vojna ladja »Sylvia", od katere se je enega oficirja vielo. Po iz-povedbi istega bi imela „S y 1 v i a" zadnji angleški podmorski čoln iz Amerike pfijjljati. Za dotični podmorski čoln določeni poveljnik je padel. ™ Šef admiralnega štaba mornarice^ ° ,9 (,1001 ----------------------------------------------------j unj.jq— Izpred sodišča, »j^j Milijonska sleparka. marata u onioq Berlin, 2. julija. V zadnjih d^^^je vršila tukaj razprava zoper zna.no nJ K u p f e r, ki je celo vrsto najbogat za velikanske svote osleparila. Znaj&jjgj.ftelo denarne strokovnjake za nos voditj^lq.jsjft je za več milijonov mark. Porotno 80^i^„jg,po delnemu priznanju obsodilo obtožeRfp^^to Kupfer na 2 leti, 5 mesecev in [gj djyyj^ce. j mislJB'ijf Cesarski svetnik Spitra opro|čqntjB.Icj Celovec, 5 julija. Tukajšni^etetrg^vec ces. svetnik Spitra bil je zaradi"iravirafija cen na 100 kron globe obsojen. VrMrvriff^so- ,i$eto — 4 dižče je to razsodbo razveljavilo in ga o p r o-s til o. Obsojena „Živnostenska banka". Dunaj, 8. julija. Pri tukajšnji sodniji se je pokazalo jasno delovanje te češke narodne banke na polju podraženja živil. V neki razpravi je prišlo na dan, da je „Zivno-stenska banka" cele vagone slanikov nakupila in z dobičkom drugim prekupčevalcem oddajala. Obtožena je bila neka družba, katere vodja Alfred Krieser seje imel zaradi navijanja cen zagovarjati. Prodajal je slanike, ki jih je bil od „Živnostenske banke11 po 310 K za tono kupil, po 330 K. Obsojen je bil na 2000 kron globe odnosno 50 dni zapora. Sleparsko vojaško oproščenje. Budimpešta, 6. julija. Nadfizik dr. F Odi bilje danes po večdnevni razpravi zaradi goljufije z vojaškimi oproščenji na 3 leta in 6 mesecev težke ječe ter 1800 K globe obsojen. Pustili so ga proti kavciji 200.000 kron na prosti nogi. Fabrikanti pred sodnijo. 01 o m u c, 7. julija. Pred tukajšnjo okrožno sodnijo se je vršila prizivna razprava zoper tovarnarja B. Heller in L. Husserl, lastnika fabrike malca. Sodnija je obsodila zaradi navijanja cen Hellerja na 50.000 kron, Husserla pa na 20.000 kron denarne globe. v vseh deželah, ki jih potrebujejo, kot najiz-bornejši in najcenejši, takoj dobivši Izdelovanje na uro ca: Št. 0 — 65 litrov „ 1 — 120—130 „ „ 2 — 220—250 „ ; 3 — 120—130 „ Ilustrirani katalog št. 1087 zastonj in franko. Ph. Mayfarth Dunaj, Il|i Taborstrasse 71 fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče se zastopnike. 225 Prekucija na Kitajskem. Na Kitajskem vlada zopet meščanska vojna. Na jugu države, kjer je ognjišče revolucije, se je prebivalstvo dvignilo zoper zo-petno uresničenje cesarstva, o katerem smo v eni najzadnejših številk poročali. Eden gu-bernerjev južnih provinc Tuan Tsji Ini maršira proti kitajski prestolici Pekingu. Zo-petno uresničenje cesarstva na Kitajskem je bilo delo mogočnih vojaških strank na severu. Njim na čelu je stal general Tsjang Hsun. V drugi revoluciji je bil vstaše v Nankingu premagal in Nanking ter del spodnjega Yang-seja zasedel. Japonska je takrat s svojim mornariškim nastopom v Nankingu prisilila kitajsko vlado, da pusti pasti starega generala; tako se je proglasila republika. Pred kratkim pa je Tsjang-Hsun cesarja Kvangshsu, brata pokojnega kitajskega cesarja, ki stoji zdaj v 15. letu starosti, zopet na prestol spravil. Japonci in Angleži s tem seveda niso bili zadovoljni, zlasti ker namerava Japonska a Kitajsko zvezo skleniti, ki bi služila njenim željam na Kitajskem. Isto smer imajo angleška stremljenja. Zopetno uresničenje dina- I stije je bilo temu nasprotno in zato sta Ja- ' ponska in Anglija napravili novo revolucijo na kitajskem jugu. Amerikanci zopet pospešujejo novo uresničenje kitajskega cesarstva, . kar bode razmerje med Ameriko in Japonsko Se poojstrilo. Danes se seveda še ne ve, katera stranka bode na Kitajskem močnejša. Na vsak način pa so tamošnje zmešnjave za j nas koristne! Tretje poročilo o delovanju gospodarskega pomožnega urada na Štajerskem. 1. Okrajni pomožni urad: Število zadev odišlecev, ki so jih obravnavali go- ' Spodarski okrajni in mestni pomožni uradi na Štajerskem, je znašalo v ča-u od septembra 1914 do 31. decembra 1915, 2837, v letu 1916 pa 14.215. Zatorej se je zaposlovanje pomožnih uradov v letu 1916 zvišalo za več ko za šestkratno. Od začetka veljavnosti te panoge vojne : oskrbe se je vštevsi delovanje občinskih pomožnih uradov, razpuščenih z 31. avgustom 1915 do konca de- j cembra 1916, 17.169 zadev pismeno obravnavalo. Mnogo ■ večje število došlih vlog se ni vgolovilo, ustmeni na- ! sveti in poizvedovanja na stranke seveda v teh številkah ! niso zapopadenc. Od primerov, ki so se leta 1916 pismeno obrav- ; navali, zadevajo: 8186 zakonite vzdrževalne prispevke in podpore; 3652 oprostitve od črnovojne službe in dopuste; 556 menične stvari; 369 otroško skrbstvo; 220 dedinske in zapuščinske zadeve; 215 ureditev opra- , vilnih in obratnih zadev; 110 iztiranje tirjatev; 79 dvig-njenje eraričnih odškodninskih prispevkov; 69 odlog plačil; 44 izvršbe; 44 davčne zadeve ; 43 odpovedi stanovanja ; 23 zadeve, ki so bile zaradi nepristojnosti pomožnih uradov zavrnjene; 5 plačila plače; 600 druge Stvari. V naslednjem se navede število v letu 1916 pismeno obravnavanih pomožnih primerov pri najbolj zaposlenih okrajnih pomožnih uradih: Ptuj okolica: (Načelnik deželnosodni svctnik dr. Arlur Dolezell) 1519; Maria zeli (načelnik c. kr. notar dr. Emanuel Geidendoilei) 1017; Maraj (načelnik dr. Friderik Huber, odvetnik) 892; Št. Lenart (načelnik c. kr. sodnik dr. Ožbald ilaunig! 883; Maribor okolica (načelnik deželnosodni svetnik Josip Stergar) 838; Brežice (načelnik dekan Josip Mešiček) 735; Rogatec (načelnik okrožni zdravnik dr. Franc Schuster) 657; Sevnica (načelnik c. kr. deželnosodni svetnik Alojz Seliškar, poslovodja dr. Josip Fischinger, c. kr. sodnik)645; Gradec okolica (načelnik dr. Franc Seelich, načelnik deželnega mesta Gradec splošnega pokojninskega zavoda, poslovodja tajnik dr. Oton Ulrik) 617; Maribor mesto (načelnik odvetnik dr. Oskar Orosel) 426; Fehring (načelnik uradni ravnatelj dr. Karel Plochl) 390; Kozje (načelnik c. kr. deželnosodni nadsvetnik vp. Kari Gelingscheim) 385; A (len z (načelnik c. kr. notar dr. Rudolf ROnfeld) 383; Laško (načelnik c. kr. deželnosodni svetnik Hubert Wagner) 383: Fiirstenfeld (načelnik c. kr. deželnosodni svetnik dr. Hijacint pl. Schulheim ter pravdni zastopnik dr. Kari Iberer) 353; Ptuj mesto (načelnik c. kr. sodnik dr. Vincenc Bauer) 351; Ormož (načelnik grajščinskt posestnik Ferdinand grof Brandis) 338; Bruck o. M. (načelnik c. kr. notar dr. Kari Stark) 312; od ostalih okrajnih pomožnih uradov so se bavili: 12 z 205-101, 23 z 67-11, 11 z 9-2 primeri. Trije pomožni urad! (Bad Aussee, Obdach in Murz-zuschlag) so predložili negativne opravilne izkaze. Ker je v prejšnjem času število okrajnih pomožnih uradov, ki zaradi pomanjkanja zahteve za svoje samostojne namene niso mogli razvijati pravega poslovanja, znašalo 12, je tudi v tem oziru zaznamovati napredek. Od 68 okrajnih in mestnih pomožnih uradov je v letu 1916 imelo 105 sej in z njihovim posredovanjem je bilo 128 brezplačnih pritožb vloženih na upravno sodišče. Od teh odpade 28 na okrajni pomožni urad Laško in 28 na okrajni pomožni urad za okolico Gradec. Iz vrste načelnikov so umrli: Grajščinski posestnik Ferdinand groi Brandis v Ormožu, c. kr. notar Ludvik Rochel v Kindbergu in načelnik deželnega mesta Gradec sptošnega pokojninskega zavoda, dr. Franc Seelich. 2. Gospodarski deželni pomožni urad. Po knjigi o došlih vlogah pomožnega urada na-meslništva znaša število vpisanih predmetov v času od septembra 1914 do 31. decembra 1915: 376 z 1261 vpisanimi došlimi vlogami, nasprotno pa znaša v letu 2543 z 5960 vpisanimi došlimi vlogami; število resnično došlih vlog je, mnogo večje, ker se je prištel velik del k št. Za čas od septembra 1914 do konca decembra '• 1916 je torej zaznamovati 2919 opravilnih predmetov j in 7221 s številkami zaznamovanih došlih vlog. Zatorej se je opravilni obseg deželnega pomožnega urada v j primeri s prejšnjim časom istolako zvišal za več ko za šestkratno. Od 2543 v letu 1916 pismeno obravnavanih zadev • odpade: 2324 na vzdrževalne prispevke, 50 na oprošče- i nje od črnovojne službe in dopuste, 25 na iztiranja tir- ' jatev, 21 na poizvedovanje po pogrešanih odišlecih, 11 na izvršbe. 9 na odloge plačil, 9 na naročitev po čencev, 8 na ureditev obrtnih in opravilnih na pomoč pri gospodarstvu, 6 na odpovedi slam I na davčno zadevo, 73 na druge zadeve. Z vštetjem delovanja deželnega pomožnega | se je na Štajerskem do 31. decembra 1916 obravi pismeno nad 20.000 zasebnih zadev. Število usl poizvedb, vlog, spisanih za stranke brez vpisa (^ movanja po številkah) in zadev, obravnavanih potom z osebnim nastopom, najbrže ni manjše. Število pritožb na upravno sodišče, ki jih jej sredoval deželni pomožni urad v letu 1916, /.našaJ S posredovanjem vseh pomožnih uradov je do 31. decembra 1916 183 pritožb brezplačno vk na ta sodni dvor. V tem številu niso zapopadeni meri, v katerih so odvetniki na neposrednjo pre odišlecev ali njihovih pripadnikov vložil: priložbej plačila. (Hrvatsko) Pojasnila in prospekt gratis. zdravi gih re išia Cenjeni naročniki! Ob začetku polleta usojamo si ulju! cenjene naročnike vabiti na zopetnol ročenje „Stajerca". V lanskem Is kakor že preje je naš list dokazal, da jej boljši zagovornik ljudskih pravic, pa j najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja čuda, da si je „Štajerc" i sedaj v vojni dobil novih prijateljev in odjemalcev. Pi samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnS in na vseh Irontah, v strelskih jarkih ga tajo z navdušenjem in veseljem. Preprii smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje val : za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v j nJ vrsti stare naše naročnike, da naj nam & čimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri M kem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi J prijatelje, da nam naj z neumorno agitai j pridobivajo vedno novih somišljenikov ini jemalcev. „Štajerc" ostal bode vedno z svojemu naprednemu, štajersko-koroškaj avstrijskemu mišljenju! ac >el »j« gre P0! t uc ma me ..V j)l a ne na na gl* pa ni« po: tar Jo: M( Ce lin tel te.s pa leg nil pri na po: pit Razno. j. de! na: are pa W. .se nel Iz bojišča se nam piše. Dne 5. julija 191 Slavno uredništvo „Štajerca" prosim poni! da sprejmete par vrstic v cenj. list, katf „M Vam pošiljam iz daljnih bukovinskih Kai| [nN tov. Pred nekaj dnevi vrnil sem se zopa Štajerske tu-sem z dopusta. Moja direfc vožnja, torej brez kakega zadržavanja Štajerske čez Ogrsko in Siebenbiirgen je i vadno 64 ur. Imel sem pa pri temu sovi tudi priliko opazovati razne kraje, ter vi to in ono. Izmed vseh hočem omeniti, lej prav kratko sušo in nje posledice. Res je tj že pri nas na Štajerskem precej huda, ali taka, kakoršno sem videl na potu zlasti) južnem Ogrskem, je pač v Avstriji malo j več. Po več milj daljave nisem videl niti pedenj zelenega, nego le samo razpokline pa kakor pogorišče. Ja, videl sem celo tu tam travo ob železnicah kar goreti, kaS da bi bila z petrolejem oblita. Taka su5a pač naravnost katastrofalna. Na v«| krajih kosili so tudi že razna žita, pr. rž, in dr. radi prezgodnjega dozoreaj Cisto drugače pa igra natura tukaj v ~ vini svojo vlogo. Sicer tu razun krompirji pa trave (enkratne košnje) ne raste niče druzega. Dežuje pa zato vsak dan in to n manje dva- do trikratno, to pa tako, c Ione vse ne preplavi. Tako sem Vam k«| na kratko povedati, dragi bralci „Štajen katere slabe posledice sem vse videl na jem nazaj-potovanju. Imel in tudi rad Vam še kaj več povedal, pa ker bi me moift kdo izmed Vas za dolgega klepetača ima val, sklenem te vrstice, ter Vas vse citat« našega časopisa kar najlepše pozdravljj Vaš zvesti Oto Arsenschek, doma iz( Roka, Šmarje pri Jelšah izd kal žrt ji j a ■doi pre na iiai nai izr; )ki bi tov sel: zle nik dot koi bci ■vst inf; se je zov vel nel ime -od 024267 1149 — 6 — oob| :mer, novai Polentar strelja v cenjeni list „Štajerc". se nam: Bojno polje, 4. julija 1917. Brapneli in granate plešejo nekega dne okoli (moje podzemeljske hišice, da se vse trese. To peklensko pokanje me zbudi iz sladkega spa-pja. Vzamem priljubljeni list „Štajerc" in •em citat. Kakor Vam je znano, so naše [postojanke v kamenje vkopane; zategadelj se jtudi nahaja po dnevu tema v njih. Odprem majhno strelno okence, da pride nekoliko Ravno čitam en članek od „kacel-hoherja" — „frrrr", naravnost skozi strelno »kence prileti sovražna kroglja in mi razceplje a cenjeni list. „Kolera taljanska", si mislim. w par dneh dobim drugega!" Tako živimo ilovenski alpinci, dan za dnevom med temi koroško-italijanskimi planinami in čakamo \J/ Laha zvesto, kakor mačka na miš. Sedaj se jne upa več privlečti iz svojih starih brlogov svetlo, ker že dobro pozna nevstravšljivo [našo kri, da mu vsakokrat noge zdrobimo in glave skrvavimo. . . Začne se mračiti, Italijan pa spet iz svinca polento kuhati; torej danes nimam časa več. Srčne pozdrave iz bojnega polja želimo vsem starišem, znancem, dekle-tam ter čitateljem „Stajerca". Fr. Zunkovič, LJos. Stefantz, Fr. Tischler od Radgone, Fr. Medved, Joh. Belca, Pragersko, Fr. Borovšak, fCelje, Fr. Urek, Brežice, Val. Nerat Sav. do-jlina. Peld-Jager-Baon št. . . . Strela. Iz Ormoža se poroča: V neki telegrafski drog udarila je strela; mimo idoči lesar Martin M u r š e c bil je od strele zadet, si na tla in bil takoj mrtev. Nekemu po-njega idočemu 18-letnemu dekletu začr-je strela ves obraz; deklina pa je ostala pri življenju. — V poslopje kočarja L e b e n a ga č> na Humu je udarila strela. Poslopje je po-ričan polnoma pogorelo. Vtonil je v Mariboru realec Alojz o s c h k e r v Dravi. Kopal se je v Spodnjem Pobrežu; vkljub temu, daje znal dobro plavati, prišel je v vrtinec in vtonil. Tatvina. Dne 27. pr. m. šel je v Mari-ii vsdborn iz gostilne ,.Griine Wiese" neki bo- i urai ;naval Umen (zazi kratkj je po :isa n lor ložeii JUI pn irošn le bre na JU' ) n letu e naj ta] ja. ] n p: Pai inical vabil .' prt i čim VSC tacija n od /.vesl kemu, 1017 ližno ;atere puiski vojak v spremstvu 151etnega šolarja f. Wolf a ter večih vojakov. Na potu ukra-je Wolf vojaku denarnico, v kateri se je o okoli 8000 kron. Wolfa so potem (aretirali. 7000 kron je že manjkalo, 700 kron ■a se je še pri tatu našlo. Denarnico je bil Wolf pri nekemu plotu skril. Razven Wolfa be je zaprlo še nekega štabnega feldvebla in ;a druzega podčastnika, ki sta bržkone bri tatvini pomagala. Slavnost v mariborskem „Narodnem domu". [.Maiburger Zeitung" poroča: V tukajšnjem .arpa- .Narodnem domu" se je pomiloščenje vele- > i ■ t ' ekt ja eve videl le > su5; ali pa iti -O iti ne tu pa kakor iša . vd ko reiija., liuko- lja ii ičes • n« i, mi hote :rca" i me id ion none atel j ( •ljam.] z Sv. I cev Kram ara, Klofača itd., za atere so morali naši vojaki toliko življenj [žrtvovati, veselo praznovalo. Narod-jakarji so prihajali z družinami v „Narodni da se udajo skupno veselju zaradi istosti teh ljudi . . . Pač žalostno! Ako se vadnim veleizdajalcem duri ječe po milosti iega cesarja odprejo, vprizarjajo slovenski Narodnjaki veselice. Na ta način se pač ne ;a potrebna zahvala milostnemu cesarju, p je vse pozabil in vse odpustil, samo da bi i slovenskemu narodu pokazal svojo oče-Ivsko ljubezen. Takim ljudem, ki delajo voice, kadar se izpusti veleizdajalce iz ječe, avstrijski patrijotizem pač že davno v pete el. .'. Na vozu strela zadela je 2. t. m. posest-Inika Simona Jazbin še k, ki se je peljal I domu. 64-letni mož bil je takoj mrtev. Eden [ionjev bil je opečen. Konja sta zdivjala in Ibežala domu, ker sta se pri posestnikovi hiši ITOtavila. Vtonil je pri kopanju v Ossiaškem jezeru Infanterist Matija G a g g L. Težka nevihta pri Celovcu. Iz Celovca [se z dne 5. t. m. poroča: Včerajšna nevihta [bila ena najhujših v zadnjem času. Gro- r&jviti vihar napravil je v gozdovju gotovo beliko škodo. Na „Villacherringu" je podrlo ko veliko kostanjevo drevo. Težko delo je ela cestna železnica. Debele veje so bile viharja iz drevja odtrgane in na progo vržene. K sreči so bili parniki na jezeru že v svojih pristaniščih. Padala je tudi toča, ki pa menda ni napravila posebne škode. Rudarska smrt. Iz Hiittenberga na Koroškem se poroča : 44-letni oberhutman tukajšnjega rudnika Jožef F o c k 1 padel je iz nekega vagona rudniške železnice, ki je skočil iz tira, ter je kmalu nato vsled notranjih ran umrl. Njegov najstarejši sin, ki se je na istem vozu peljal, ostal je nepoškodovan. Ponesrečeni zapušča vdovo in 4 nepreskrbljene sine. Prodaja tobaka ženskam na Koroškem prepovedana. Koroški listi poročajo: Vsled pomanjkanja tobačnega materijala se je na višje povelje oddaja tobačnega materijala ženskam splošno do nadaljnega prepovedalo. Nesreča. Pri nekemu izletu v Sattnitzu pri Celovcu padel je 39-letni zasebni uradnik Paul S c h i b i t z raz skale. Zlomilo mu je križ, tako, da so mu noge otrpnele. Gozdni požar. Gozdni delavec Johan Volk blizo Krškega napravil si je v mali koči v gozdu ogenj. Medtem ko je šel po vodo, pričela je koča goreti. Ogenj se je bliskoma razširil na okroglo tri orale gozda. Prebivalcem se je v težkem delu posrečilo, ogenj omejiti in pogasiti. Sumljiva nevesta. Pred desetimi leti je vzbujal prav svetovno pozornost kazenski proces, ki se je vršil v Parizu. Obtožena je bila madama Steinheil, ki je igrala v najod-ličnejši pariški družbi veliko vlogo in imela stike celo z bivšim prezidentom republike; obdolžena je bila, daje umorila svojega moža, slikarja Steinheila in svojo mater. Proces je spravil na dan čudne stvari in mnogo umazanega perila. Obtožena madama Steinheil je bila sicer oproščena, a da na stvari ni bila povsem nedolžna, to je bilo občno mnenje. Leta 1912. se je madama Steinheil preselila v London in se zdaj tam — poroči s pomorskim častnikom lordom Abingom. Sicer je madama Steinheil milijonarka, a kot nevesta je vendar precej sumljiva. Prva volitev škofa na Ruskem. Odkar stoji Petersburg, seje zdaj prvič zgodilo, da je bil izvoljen škof tega mesta po starokrščanskem običaju. Prejšnji metropolit je odstopil, ker je bil zapleten v Razputinovo afero in sinod je odločil, da ne bo sam imenoval novega škofa, nego da naj ga volijo zastopniki črne in bele duhovščine (menihov in posvetnih duhovnikov) ter tudi zastopniki vernikov. Zborovanje se je vršilo v kazanski katedrali. Sredi cerkve so za rdeče pogrnjeno mizo sedeli škofje. Po službi božji je navzoči Škof Platvu molil za srečen izid volitev, nakar se je začela volitev. Volilnih opravičencev je bilo 1900, glasovalo jih je 1603. Določeno je bilo, da pridejo tisti trije kandidatje, ki dobe največ glasov, v ožjo volitev. Izvoljen je bil pri ožji volitvi z 976 glasovi Benjamin Gdov-sky. Ali dobi izvoljenec naslov nadškofa ali metropolita, se odloči pozneje, vendar se duhovniki zelo zavzemajo, naj tega ne odloči najvišja cerkvena oblast, sv. sinod, nego zbor duhovščine. Obnovitev staroslovanskega običaja, da volijo Škofe duhovniki in verniki skupno, je velevažen dogodek v pravoslavni cerkvi in morda začetek velikih notranjih reform. Nadomestilo za ponesrečeno mrvino žetev. Prehranjevalni minister gm. Hofer naznanja, da se je mrvina žetev popolnoma ponesrečila in da bode vsled tega treba v najkrajšem času preskrbeti nadomestilo in sicer potom pravočasne preskrbe mrve iz listja. Nezvesta žena ubita. Iz S ar a j eve se poroča: 22-letni infanterist Bosko Radič prišel je domu na dopust. Čez par dni pridobil je sum, da gaje bila žena med njegovo odsotnostjo goljufala. Sum je postal gotovost, ker se je žena na vprašanje sama izdala. Mož je potegnil svoj bajonet ter je nezvesto ženo takoj prebodel. Bila je na lici mesta mrtva. „Češko-slovanska brigada". Rusko uradno armadno poročilo od 3. julija pravi: „Hrabre čete finlandske divizije ter češko-slovan- ske brigade polastile so se močno utrjenih sovražnih postojank (namreč avstrijskih !!) na gričih zapadno in južno-zapadno od Zborowa ter utrjene vasi Korchilowa, ko so predrle tri sovražne črte strelskih jarkov ... Češko-slo-vanska brigada vjela je 62 oficirjev in 3150 mož ter zaplenila 15 kanonov in mnogo strojnih pušk, ki so se večjidel obrnile proti sovražniku (avstrijskim vojakom.)" To poročilo je jako zanimivo, zlasti zdaj v času, ko je prevzvišeni naš cesar celo vrsto veleizdajalcev pomilostil, med katerimi se nahaja največ Cehov. Rusi imajo torej v svojih vrstah neko „češko-slovansko" brigado. Ta brigada ne more imeti druzega moštva nego — a v -strijskedezerterje in veleizdajalce. Vsled tega se po našem mnenju tudi noben član te zločinske „ brigade" ne sme smatrati za vojaka, marveč le za lopova, ki mu pristojajo edino vislice. Tu bi bila pač največja strogost potrebna. Ako se danes v uradnem ruskem poročilu med najhrabrejšimi junaki v boju zoper Avstrijo našteva navadne veleizdajalce in dezerterje, potem pač ni čudno, ako marsikdo dobiva prav čudne pojme o naši — notranji politiki. Sramota za veleizdajalce, ki obračajo svojo morilske puške zoper lastno domovino. Še večja sramota pa za tiste vseslovansko ali panslavistične hujskače, ki so take osebe s svojo gonjo in svojo hujskarijo zastrupile. Rusi pač ne morejo biti ponosni na svojo brigado pan-slavističnih veleizdajalcev in po končani vojski bodejo ti zločinci pač na vseh straneh zasluženo brco ali pa zasluženi stri k za vrat dobili. Naše ljudstvo pa vidi iz tega pojava, ki skoraj v celi svetovni zgodovini nima primere, kako daleč je zapeljala panslnvistiena gonja posamezne osebe. V Belgradu so uresničili dve novi tobačni fabriki. Obe ste že v obratu in izdelujete večidel makedonski tobak za potrebo civilnega prebivalsta v Mora vi in Makedoniji. Šaljivka. Neka „višja hčerka" imela je v šoli napisati sestavek o življenju pesnika Goetheja. Napisala je: „Goethe ni bil rad minister, ker je raje duševno delal" . . . Zbiranje konjske dlake in dlake rogate živine. Vsled odloka c. kr. poljedelskega mini-sterstva z dne 14. aprila 1917, št. 16.602, je c. in kr. vojno ministerstvo z noto z dne 7. aprila 1917, št. E II za A. L. T. in dež. zak. št. 9245/17, z ozirom na pomen, ki ga ima konjska dlaka in dlaka rogate živine pri sedanjih razmerah, označilo vnovično in pra- m od 100 kil naprej ter po celih vagonih dobavlja Uagli 1. tali iN \eletrgo\ina s soljo, Gradec, Lagergasse 4. Telefon interurban 0328. 318 48 42 — 6 vočasno uvedbo nabiralne akcije za potrebno in zaželjeno. Ker je akcija nabiranja konjske dlake in dlake goveje živine z ozirom na že nastopivSo menjavo dlake posebno v sedanjem času imela najbrže vspeb, kakor ga je pričakovati, se povabljajo politične podoblasti z ozirom na odlok poljedelskega ministerstva z dne 18. aprila 1916, St. 14.997, (vročen z na-mestniškim odlokom z dne 5. maja 1916, št. 2/984/1 iz 1916), da nemudoma vkrenejo tozadevne odredbe, česano dlako bi bilo kolikor mogoče nabirati po občinah in jo v smislu ukaza o uravnavi prometa z živinsko dlako, ki stopi sedaj v veljavo, s predložitvijo vzorcev v najmanjši teži po 250 gramov in z navedbo množine posameznih vrst ter oddajnega kraja ponuditi centrali za volno d. d. na Dunaju L, Seitzergasse 1, ki mora ponudnike v 21. dneh od časa, ko dojde ponudba, obvestiti, ali se ponujene zaloge prevzamejo ali ne. Prevzemna cena se bo v okvirju vsakokratnih merodajnih cen komisijonelno določila, Kdo je d8nar našel ? V Ptuju izgubil je v pondeljek opoldne nekdo na poti od glavnega pa do Florijanskega trga 20-kronski bankovec. Dotičnik je delavec in družinski oče; zato se prosi, da naj pošteni najditelj denar v mestni stražnici ali pa pri ,. Štajercu" proti odškodnini odda. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamovani z zve?.dico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 14. julija: Brežice (svinjski sejem). Dne 15. julija: Dobi, okraj okolica Gradec. Dne 16. julija: Dobje*, okr. Kozje; Sveti Jurij ob Stiefing**, okr. Wildon; Dobi*, okr. okolica Gradec. Dne 17. j u 1 i j a: Sv. Filip**, okr. Kozje; "Wettmannstatten**, okr. Deutschlandsberg; Hohenmauthen**, okr. Kozje; Radgona*; Stanz*, okr. Cmurek; Ormož (svinjski sejem). Dne 18. julija: Ptuj* (tudi svinjsii sejem); Sv. Lovrenc**, okr. Murau; Pollau*, okr. Neumarkt; Imeno (svinjski sejem), okraj Kozje. Dne 19. julija: Breg pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 20. j uli j a: Peggau, okr. Frohn-leiten; "Waltersdorf**, okr. Hartberg; Wenig-zell, okr. Vorau; Šmarjeta ob Pesnici*, okr. Maribor; Sveta Margareta ob Dravi*, okraj Maribor; Vitanje**, okr. Konjice; Gradec (sejem za klavno živino); Rogatec (svinjski sejem). Dne 21. julija: Buče**, okraj Kozje; Brežice (svinjski sejem). Dne 22. julija: Ivnica**; Sv. Magdalena, okr. Hartberg; St. Jurij*, okr. Juden-burg; Oberort*, okr. Bruck; Wildon**; Sv. Helena, okr. Šmarje pri Jelšah; Koflach**, okr. Voitshurg; Obenvolz**. Dne 23. julija: Oplotnica**, okr. Konjice ; St. Lambreht*. okr. Neumarkt. Dne 24. j u l i j a: Gotzendorf* ofcr. Ober-zeiring; Ormož (svinjski sejem); Ehrenhau-sen*, okr. Lipnica; Miilln*, okr. Neumarkt. Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Du n a j, 11. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V Karpatih traja živahnejše bojevno delovanje naprej. Južno od Dnjestra so se gibanja zveznih čet brez motenja od strani nasprotnika izvršila. Italijansko bojišče. Ob Soči zavzema sovražni topovski ogenj mestoma na ljutosti. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 11. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V oddelku D u n e naskočili so včeraj deli v boju izkušene mornariške infanterije po učinkujoči ognjeni pripravi od Francozov močno izgrajene, pred kratkim od Angležev prevzete obrambene naprave med obrežjem Lom-b a r d z y d e. Sovražnik je bil čez reko Yser nazaj vržen. Vjeli smo nad 1250 mož, med njimi 27 oficirjev. Angleške izgube so jako visoke. Plen še ni dognan. Letalci so zopet vkljub viharju izborno pomagali. Makedonska fronta. Bolgarski oddelki so uničili vzhodno jezera D o i r a n eno angleško stražo. V dolini S t r u m e zažgala je angleška artiljerija več vasi. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Loterijske številke. Gradec, 4. julija 1917: 5, 26, 43, 14, 82. Trst, 11. julija 1917: 56, 17, 13, 46, 10. Ruska ofenziva. Prinašamo šaljivo sliko o novi ruski ofenzivi. Rus, katerega porivata zadaj Anglež in Francoz, pravi: „Jaz itak nočem napadati, ali ta dva zadaj m o tako naprej tiščita!" — Upamo, da ves pritisek Francozov in Angležev ne bode pomagal! Die russische Offensiva. Ali si že U naročil? Ako ne, stori to takoj! Uredništvo in npravništvo nahajata se v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. j Jwnv,Jch willjagar nicht,aberdieBeidendahirrtsiKchiebenso! ■■■■■■■■■■■■ laHliii tenia Wi 375 C, 447 Volt. ] Soba K 1-— do K 4-—, kopelj K 1-- se [M do K 2-—, penzija vštevši kruha K nit' i K 10-—. Železniška postaja „Sutin- fcnck ske toplice", pošta Mače. 3191 Pridni zidarj 1 pomoži delavci in pomožni se pri novi zgradbi letalne vojašnice tališču v CelvvCU takoj sprejmejo. Plačal uro za zidarje do K l-30, za pomožne | lavce K —'85. Dobi se oskrbo in stanov Sprejem se zgodi naravnost pri zgradbi^ pa po Baukanzlei Alkier, Graz, Jakominipi Nr. 14. Handel I: naj ezpl; Jpravil- anke obre 500 kron Vam plačam ako m o i iz trebnik kore nin Rta-bal-sam Vaša kurja očesa, brauuvtur m t-do kr xo ne odpravi v S dn^h brez bolečin. Cena ene posodice z garauci skim pismom K 1*75, 3 posodice K 4'50, 6 posodic K 7*60. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kasohau iKassaJI. poštni predal 12/34* (Ogrsko) „Asanol"§ ima presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane I krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. Franz Schonli Gewehr fabrikanto Besitzer, FerlactJ Karnten. Direktni nakupni vir j derne lovske pužke.Rep prenaredV, strokov. ' sti nove cevi z \ sigurnostjo strela in noti pits najceni je, Uustrovani cenik breza Kupim po naj ceni stare, do ohranjene vrvi iz konopi Cenjene ponudbi] Kalan, Škofjalol Trata. cenil Majerski in viničarski ljudjl se sprejmejo v hotelu „Stadt Wien", Marib •/ y, Dostojna viničarska družina ^ z dobrimi spričevali, lastno živino, 3 i delavnimi osebami, dobi lepo in dobroj trajno službo za obdelovanje 37« orala) kega vinograda. Pogoj je znanje nekaj ni ščine. Nastop službe 1. novembra 1917. V sanja na Matth. Krainer, Villa Amelie, (jrei vec (Kerschliach) pri Radgoni. r^ K Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v tem oziru ne Čutijo po- Eolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, i podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Schanz-straBe 2, Abt.J109. 275 N /< 21 A3B 7 - 1-— iiha jtin- 319 Živila tke vrste, kakor n. p. krompir, 1st, jajca, sir, puter, itd. kupuie [po dnevni ceni, oziroma potom Denja^e za strešno ali stensko 10. Naslov pod, Prima ware4 na upravo „Štajerca". 3I3 • • 'J in diskretno prodati, naj se obrne na Welsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, m iaj zahteva v svrho ogleda ter informacije Bplačni obisk našega strokovnega uradnika na celi črti označuje vestnost meščana v vojni. Kdor rabi Lysoform, štedi na moči in zdravju, da bode obstal v bodoči gospodarski vojni. 316 Armad ne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25',— 30"— ali 35—. Z radium svetilom K 30—, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napeslnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. R*2pošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. In Itr. dvorni llferant BrUx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj In poštnine prosto. 387 fivilna številka : E 145/17. I. Dražbeni oklic in poziv k napovedbi. Na predlog posojilnice na Črni gori po dr. Ivanu Fe r m e v c, odvelniku v Ptuju kot zahtevajoče bo dne 27. avgusta 1917 predpoldne ob 9. uri pri tem sodišču, v izbi štev. 2 na podstavi s tem ibrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zemlj.ška knjiga Sitež VI. št. 71 149 196 Označba posestev K nepremičnini zemljiška knjiga Sitež E.-Z. 71 spadajo sledeče prilikline: različne gospodarske reči ni vrednosti 60 K. Pod najnižjo ponudbo se razprodaja ne izvrši. Nadaljni izvršilni stroški se odmerijo na 124 K 81 h. i Ces in kr. okrajna sodmja v Ptuju odd. IV,, dne 16. junija 1917. (Pečat.) (Podpis.) Hram z gospodarskim poslopjem štev. 3, gozdom, njivami in travniki v skupni izmeri 3 ha 79 ar 88 m«........ gozd, pašnik in travnik v skupni izmeri I ha 93 ar 43 m"........ pašnik, vinograd in travnik v skupni izmeri 50 ar 83 m'........... Cenilna vrednost 2972 K 46 h 853 K 52 h 824 K 02 h Skupni najmanjši ponudek 2550 K 66 h 549 K 34 h 317 Novi kažipot Spisal sem spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju poka žem. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, obupanega, zastonj dopošlje. Moj spis je rezultat 50-letnega mišljenja in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož. Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, ki je že mnogim tisočem pomagal. Naj je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, ne veselja do dela, duševne in telesne slabosti, trganja v udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahte-vajti zastonj in franko moj kažipoti Naslovite karto na adreso : i Mumt Berlin, H.-0.. Midiaelkirdiplatz 13, Abt. 473. 314 Vabilo občno ki se vrši t nedeljo, dne 22. julija ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Odobrava zadnjega zapisnika. 2. Prečrta nje računskega zaključka za leto 1916. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Raznoterosti. 1 Hranilno in posojilno društvo (Spar- und Vorschufi-Verein) Sv. Duh-Loče, dne 5. julija 1917. Franc Possek, načelnik. ^wswwsw^w^=w^rw?*m^^ Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri s 16 mm močnimi lesenimi podplati montirane iz sivega, drap ali rujavega blaga, z močnimi vlogami. 28! SI. 21-26, d. i. 14-18 cm ., 27—34, „ „ 19 -24 „ „ 35—40, „ „ 25—28 „ „ 41—46.....29—32 „ 1 par K 3 — 1 ,, „ <•— 1 „ ,. 5 — 1 .. .. 6 — Razpošiljatev le proti naprej plačilu svote ali povzetju pri plačilu primernega na-plačka. — Pri naročbi najmanje 6 parov sandal in naprej-pošiljatvi avote franko vsake poštne postaje. Na 5 kg-zavoj gre 10 do 12 parov. iti sandal Emil Štorih Dunaj, VI., Capistrangasse 94. L« v • isaj kraste, srbenje, garje in vse kožne bolezni odpravi hilro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more lorcj tudi čez dan rabiti. Velika posoda K 3"—, dvojna K 5'50. — Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože. ena škatlja 2 K 50 h. — Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Vferke in Budapest VI—20., E8iv8s-ut. 28. 243 Avtomatični lovilec za podgane K 5'80, za miši K 4"—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Povsod najboljši uspehi. ■ ■•■«->-•>■• Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Export-haus Tintner, Wlen, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Iščem za sebe kupiti 307 vinograd a poslopjem, dva do tri orala zemljišča, ne daleč od Ljutomera. Naslov pove upravništvo tega lista pod šifro „R". pt*o r»i\z/"lfii je sredstvo za pomlajenie las, riaui^uui kj rd(,čei svel|C in sive Ia8 in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2*70. I PvHvnl je rožnata voda, I l\JUJ'»lki Sivo pordeči I bleda lica. Učinek je čudovit. — _! i steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, BlUO, 63 K 2-45. Cjrlorta vojni usnjati čevlji. Derby-cevlji na žnore iz dobrega boxcalf-zgornjega usnja s črnim, lesenim podplatom. Najb. fabrikat. Trajno, elegantno, komodno: Za ženske Za gospode 35-40 vel, 41-45 K 2290 K 2870 K 32 30 Glasom post. predpisa je cena v vsakem paru vidno vtisnjena. Na razpolago v vseh velikostih. Pri naročilu je navesti natanko velikostno število ali pa dolgost noče. Izmenjava dovoljena. Razpošiljatev po ..Gloria" Schuh-N.ederlage Jak. Kfinig, Wien, 111/251» BlQtengasse. 268 (Wohnung- und DienstYermittliing) za 1°« službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "*W Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž) ^oUlvenilci slike svetnikov, križi, medalje rožni venci in druge potrebščine za Božji pot vedno v zalogi po najnižjih cenah pri firi Josef Martin Maribor. trgovina ptujH | Brata Slawitsch Ptuju in! priporoča izvrstne šivalne (Kahmaschinen) [.o sledeči Singer A ročna mastna K U;■- Diirkopp-Zenlralbobbin za šivilje . . . K 203 DUrkopp-Ringscbill za krojače .... K 2»J Dilrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, LuxusmssUttun g . . . .'...........K 25(m DUrkopp-Zylindor-Elastik za čevljarje.........K 2K>-| Minerva A.....................K f" Minerva C za krojače in čevljarje..........K ! Howe C za krojače in čcvl,arje ."...........K lil Deli (Bestandteile) zj vsakovrstne stroje. — Najine cene i. kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas I ker solidnost je le tistimznana, kateri imajo mastne od i Cenik brezplačno. Zastonj in poštnine prosto] dobi vsakdo na željo moj glavni kaalog z okroglo 4UW podobami o urab, zlatem, srebrnem, godbenem, brivnem blagu. Violine za šolarje in koncerte po K 12, H, 16, 22, SO, 40, in višje. Dobre harmonike po K 8, 10, 12, 14, 16 22, 30, 40, 50 in višje. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu razpošiljalni hiši Hanns Konrad, c. in k. dvorni lifer&nt Brl št. 17i0 (Češko). Ni več zobobola, ne noči brez spanja. »Fides« odpravil lečine pri votlih zobeh, kakor pri najtr vratnejših revmatičnih zobnih boleznih, k ni pomagalo nobeno sredstvo. Ako uspeha, denar nazaj! Cena K 2'—, 31 K 5"—, 6 tub K 8-—. Nobenega zobnej kamenja več. Snežno-bele zobe dosežete s „Kilis"-iOlMII Takojšnji učinek. — Cena K 2—, 3 steklenice K 5-I., poštni predal Z. 26, Ogrsko. i Ljudska kopelj mestnega kopališča t Ptuju. ČM za kopanj«! eb delavnikih a* ure do t are popoltM (MifaJM je 11 do 1. en wbl .'t ue»oij»b al praznikih iti It. do 11. itn tep9»dnf iropelj t mto» trnkom, vere i „*r»u«e»ad" i rjtsfc.; K --70 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le Se v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri PtUJU. 269 sprej etna do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. itdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Kak: W. Blanke v Ptuj«.