DR. O. ILAUNIG: 22 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Injate prav, svetla gospa,« odvrne Laslo, kakor bi se hotel izogniti pravemu odgovoru, »ne spodobi so govoriti slabo o odsotni osebi.« »Prav,« reče grofica in rahla rdečica se razHje po njenem bledem obrazu, »jaz tudi ne bi dovolila, da se 0 možu, katercga podoba ]e tukaj, slabo govori, kajti on je moj soprog.« Ponosno in resnobno je izrekla grofica te besede, ki so napravile utis na starega vojaka; molCal je nekaj časa, nato pa je uprl svoj pogled v grofico in rekel: »To je torej podoba cesarskega vladnega svetnika in predsednika štajerskih deželnih stanov, grofa Ivana Erazma Tatenbah.« »On je,« odvrne grofica. »Toda v svoji državni, z zlatom obrobljeni obleki,« rcčo Laslo Fekete, »ne pa v oni zelcni lovski suknji, v kateri je nastopil kot grof pod Pohorjem v družbi ogrskih nezadovoljnežev. da bi ostal kot vedno zvest državni služabnik nepoznan in da je mogel hitro pobegniti, ko se je bližala mestna straža.« »Kaj naj to pomeni,« vpraša grofica očividno presencčena. »In tudi ne v lični obleki jezdeca s pasom, stkanim od lepe grofice,« nadaljuje stari vojak ter gleda pozorno v bledi obraz grofice Tatenbahove. »Kaj naj pomenijo te zagonetne besede,« vzklikne ta razburjena. »Gospa grofica,« reče zdaj stari Oger, »Laslo Fekete je star, pošten vojak, ki ni navajen dosti govoriti, ampak odkrito in ne po ovinkih, kakor hodi mačka okoli vrele kaše. Stari vojak vam kratkomalo pove to: Vaš soprog Ivan Erazem Tatenbah je sicer plemenitaš starega rodu, pa ne dober državni služabnik in tudi ne zvest soprog.« »Kakšno obrekovanje,« vzklikne gtofica, »kako se upate omadeževati čast mojega moža v moji navzočnosti?« Tcdaj se zasvetijo staremu vojaku oči; po trenutnem molku spregovori: »Oprostite, pozabil sem popolnoma na položaj, v katerem se nahajam napram gospej gro- j f jcj Laslo Fekete je res okoren v sporočevanju  ta^ih govoric lepim gospem. Zato hočem rabiti  le nekaj besed in Vam povedati, premilostljiva gospa, da je še nekaj poštenjakov v deželi, ki vam hočejo dobro in vas hočejo svariti. Ne dajte se preslepiti in pazite nekoliko, kaj dela vaš soprog, kajti nasvet zveste žene, meni grajski stotnik grof Brenner, lahko dosti vpliva na može omahljivega značaja.« »Torej z graškega Schlo?sberga, kjer mojega moža že davno ne marajo, izvira vsa tvoja modrost, ti odkritosrčni svarilec,« odvrne grofica, »dobro, le idi tja in reci svojim naročilcem: Ana Terezija Tatenbahova ima tako trdno prepričanje o poštenosti svojega soproga, da niti trenutek ne bi mogla verjeti vsem lažnjivim govoricam o njegovem počenjanju; kjer je Ijubczen, je zaupanje, zaradi tega nobene besede vcč. Kastelan grada Podčetrtek, zahvalim se vam za vaš trud pri nrejevanju stvari, ki jih vzamem s seboj, plaČilo dobito pri oskrbniku, za daljc pa ne rabim vaše pomoči.« Grofica odkima tožHoiiu svnjopra rnožg, T.aslo se priklcni lor hoče ndifi; pri vrntili ]ia se 5e enkrat obinc !¦•;¦ itčo 7. fjiu.j(Miiin .•¦.lasom: »Ne hudujte se nad starim vojakom, če ne more povedati tega, kar mu je pri srcu, na primeren način, toda še enkrat rečem: Grofica, vi boste, Ce ne upoštevate tega dobrega nasveta, spoznali prepozno, da slepa ljubezen in neomejeno zaupanje niso več čednosti. Pomislite grofica, da ste tudi mati!« »Toda najprej soproga,« odvrne ta z dostojanstvom, »žena mora zaupati možu in ne sme poslušati obrekovanja, ki žali njegovo čast.« »Grofica,« reče Laslo Fekete, »vi niste samo plemenitašinja po rodu, ampak najplemenitejša gospa po srcu. Občudujem vas, a tudi obžaloval vas bom, ko pride ura, v kateri bo vaš soprog trpel za svoje zmote, tedaj grofica . . .« »Bo Ana Terezija Tatcnbah delila usodo svojega soproga in če je že v božji previdnosti tako določeno, tudi z njim umrla,« reče grofica s povzdignjenim glasom ter odide v stransko sobo. Laslo Fekete pa, odposlaneo grajskega stotnika erofa Brnnnerja v Gradcu, je šel iz dvorane globoko zamišljen. X. V Freihansn. Srce l.rcpeče Od hrepenenja, V šumni vrtinec Sili življenja. Jenko. Komu ni bilo znano staro poslopje ob Dravi v Mariboiu z imenom Freihaus. Bila jc to ena največjih stavb, dve nadstropji visoka, z visokimi okni, širokimi stopnicami in 70 sobami. To poslopje je morda bilo nekdaj najstarejša trdnjava v mestu, za kar je bil dokaz staro in močno zidovje. Ta hiša je bila nekdaj last grofov Tatcnbahov in baje spojena z gradom Račje s podzemeljskim rovom. V tej hiši se je nahajal često grof Erazem Tatenbah, poscbno če se je vračal iz Gradca, kjer je imel svojo hišo, takozvani Rauberhof. V vrtni hišici obscžnega poslopja je stal ne- j kega večera koncem meseca novembra leta 1609 i Rrof Tatenbah v domači obleki, okrašcni z zlati-, mi šivi, kakor so jo takrat nosili plemiči. Ravnokar se je vrnil s Pohorja, ko mu je prišel nasproti v črni plašč zaviti raož, njegov sluga Boltažar Ribl, držeč v rokah svetilko. »No Boltažar, kaj se je zgodilo zadnji čas v moji hiši?« »Vprašajte rajši, milostljivi gospod, kaj se ni zgodilo.« »Je kdo prišel, da mi čestlta k imenovanju za vladnega svetnika?« »Nobenega ni bilo.« »Kako to,« reče grof nevoljen, »gospodje bržkone ne vedo upoštevati pomena cesarskega odlikovanja, ki sem ga prejel.« »Milostljivi gospod,« pripomni sluga, »mislim, da ima gospod grof malo prijateljev v Mariboru. Ravno sinoči sem bil v gostilni »Pri Slonu«, kjer je bil tudi sluga mestnega sodnika Blaž Puher. Imel ga je že v glavi, kajti dobri ljutomerčan mu je dišal; zato je bil tudi bolj zgovoren kakor navadno, saj v vinu je vedno resnica, so pravili že stari Rimljani. Ko je zagledal mene, se je porogljivo nasmejal, tlesknil z rokami in me zaničljivo gledal. Ko ga vprašam, kaj ima z menoj, mi reče prav bndobno: Jabolko ne pado dalcč od drevesa. Ker nisem prvotno vedel, kam to meri, ga primem za rame, češ, naj se bolj določno izrazi. Nato pa se zakrohoče ter reče: Ti služiš pri tistem Tatenbahu, ha, ha, si ravno takšen, kakor je on. Kri se mi je razburkala pri teh besedah, vendar sem se še premagal, ker je bilo več ljudi, ki so bili očividno na Puherjevi strani.« »Kaj veš glede mojega gospoda,« vpi-ašam ves razburjen. »Ha, tvoj gospod, ve§, le zapomni si dobro, ta naj bi bil plemenitaš in cesarski svetnik! Naj rajši ne odira kmetov, pa seveda imeti mora denar, da more kupovati lepim gospem darila ter popivati s tistimi hrvatskimi bahači. To naj bi vedel cesar, žc davno bi ga bil odstavil od službe; saj je tako ne izpolnuje, je več na dopustu kakor v uradu.« »Kaj takega je rekel ta podlež, ali ga nisi udaril,« se razsrdi grof Tatenbah. »Saj sem ga, hotel, v tem hipu pa je prišel gostilničar Matija Konig, ki je spravil pijanega slugo v drugo sobo, jaz pa sem odšel, ker me je preveč pekla jeza.« »Pa še več je govoril ta nesramnež, še nekaj o krivi prisegi je omenil.« »Dovolj,« vzkipi grof ves jezen, »temu lopovu bom že pomaual do plačila. Ti pa ničvrednež. Ine poslušaj govoric o svojem gospodu in ne za' hajaj v take gostilne, če ne, te naženem iz službe.« »Ne delajte tega, premilostljivi gospod,« odvrne Boltažar mirno, »boljše je, da slišite to od mene, svojega zvostega sluge, da vas imonujejo vaši sovražniki omahljivca in bojazljivega plemiča, kakor da bi vam to povedali tisti ljudje, ki se vam hlinijo ter dobrikajo.« »Boltažar,« zakriči grof ves razkačen, pa se kmalu pomiri, »ti imaš prav, ti si mi kot zvest sluga dolžan, da mi vse poročaš, kaj se govori o meni v Mariboru ter drugod. Tvoja dolžnost pa je tudi, da me braniš, kier mečejo nesramni obrekovalci kamenje na nas. Ti moraš povcdati ljudem, ki tako slabo mislijo ter govorijo o moni, kako dobro smo zapisani pri najbolj pobožnih v dežcli, pri častitih očetih kapucinih, posebno pri o. Edmundu Klcinmond.« »Ravno prav,« odvrnc sluga z lokavim pogledom, »visokovredni gospod Kleinmond rni je tudi nekaj naročil, namreč, da naj vrnem vaš molitvenik, ki ste ga pozabili zadnjikrat na oltarju, ko ste bili po vaši bolezni v cerkvi.« Po teh besedah potegne Boltažar Ribl v rdeče usnje vezano knjižico izpod plaSča ter jo Doloži v grofovo roko.