Pra vica Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva lakaj« rsak četrtak pop.; t (lučaja praznika II Posaaesaa Številka Din 1‘—. ~ Cena: aa 1 meMC II Oglati, reklamacije in naročnina na upraT« fen poprej — Uredniitvo: Ljubljana, MikloJi- II Din 4'—, ca četrt Uta Din 10*—, ca pol leta Din 20*—; ca II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. ter* c. — Neirankirana pisma M ae sprejemajo II isocamatTO Dia 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovor« II Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.906 Sklepi belgrajske ankete Del. zbornic Delavci in nameščenci, davčno preobremenjeni Resolucija o davkih Smrt idealizma Zadnjič smo rekli, da je kriv nevspeha delavskega gibanja v prvi vrsti marksizem in sicer zaradi tega, ker ne priznava Marks nobene svobode človeka in človeške volje, taji svobodno delovanje duha in vidi samo materijo, gospodarstvo in njegove takozvane »železne zakone«, ki da bodo sami po sebi privedli do razpada kapitalizma. Marks pa tudi ne priznava moralnih zakonov, ki so zapisani v naJšo vest in vprašanje odnosov med človekom in človekom ter med posameznikom in družbo je njemu samo vprašanje živalske borbe, dejanske moči in ničesar drugega. Pravica sama na sebi. moralni zakoni kot taki ne pomenijo zanj nobene sile, v borbi med razredi moralni činitelji ne prihaijajo v poštev, ampak samo »moč razreda«. Kaj je bila in je naravna posledica take filozofije, ki je Marks ni vzel iz ljudske duše in zavesti, ampak iz miselnosti takratne brezbožne, protikrščanske in materialistične meščanske inteligence in »višje« družbe? To vidimo jasno iz dejanskega poteka delavskega gibanja. Delavske množice, ki jih je zmotna socialnodemokratska filozofija zajela, so mislile, da je zmaga proletariata čisto naravna stvar, da je neizogibna, kakor je neizogibno, če zima mine in prihaja spomlad in da se bo kapitalistični sistem sam podrl po svojih lastnih notranjih zakonih rasti, viška in propada. Ker je socialna demokracija obenem pobijala in smešila misel na Boga, na neumrjočo dušo in na moralne zakone, je bilo čisto naravno, če je delavstvo, ki je bilo prepričano, da zmaga proletarijata itak mora nujno priti, popolnoma zanemarjalo lastno moralno vzgojo, da je njegova razredna proletarska zavest bila zgolj kričavo poudarjanje razrednosti, da se pa delavska zavest ni zasidrala v moralnem dnu osebne poštenosti, nesebičnosti, požrtvovalnosti in pravicoljubnosti posameznika in njegove organizacije. Ker so se zanemarjali ti najmogočnejši činitelji človekovega napredka in družabnega dviga, ker se delavski voditelji niso prizadevali, da bi vzgojili iz delavcev moralno visoko stoječe ljudi, ki bi se sredi izkvarjene meščanske družbe dvigali .kot značaji, ki bi tudt sami bili tako nesebični, požrtvovalni in pra-vicoljubni, kakor meščanska družba ni in kakor se to na njej graja — zato je manjkalo delavski organizaciji in delavstvu sploh tiste največje in nepremagljive sile, osebne moralne kakovosti in vrednosti, ki več pomeni in več premore ko gola moč števila, mase in razredne bojevitosti, ki je na zunaj napihnjena, odznotraj pa puhla in votla. Delavec se ni dvignil nad nizki nivo obdajajoče meščanske družbe in se je celo kosal z njo, kdo bo Davčna ikomisija ankete Delavskih zbornic dne 19. iin 20. januarja 1935 je ugotovila: da je skupna davčna obremenitev delavcev in nameščencev prevelika in da so zlasti težko obremenjeni najnižji delavski dohodki. Davčni zakoni, -sprejeti po letu 1929 ne vodijo jo tem dejstvu nobenih računov. Komisija je vsled tega mišljenja: 1. 'Potrebno je, da se 'obdavčenje delavcev po § 37. zakona o samoupravnih potih povsod ukine, kjer še obstoji, in da se vprašanje graditve in vzdrževanje potov uredi na sadiobnih in pravičnejših osnovah. 2. Potrebno je, da .se ukine davek po § 16. lit. 4. finančnega zakona za leti 1934/35 (1% izredni prispevek), ki je vnežen tudi v naičrt finančnega zaikona za leti 1935/36. 3. Potrebno je, da se naroči davčnim oblastem, da za čas, dokler velja davčna obveznost po § 16. lit. 4. finančnega zaikona, izvajajo zakonski tekst Beseda Dobro se zavedamo, da ne bodo padle te besede na rodovitna tla. Ne bi pa izpolnili svoje dolžnosti, če ne bi osvetlili tega primera, ki je skoraj gotovo edinstven v našem delavskem gibanju. V tovarni upognjenega pohištva na Duplici pri Kamniku je podjetnik uvedel takozvani hranilni sklad. Delavcem je odtegoval od njihovega zaslužka določene procente. Odtegnjene zneske je nalagal v svojem podjetju na hranilne knjižice. Ti odtegljaji so narasli na stotisoče dinarjev. Ta hranilni sklad je bil pa pravzaprav samovoljni akt podjetnika in ni bil v zakonu utemeljen. To je okrajno glavarstvo v Kamniku ugotovilo že leta 1932 in tudi ukazalo, da se ti zadržani zneski izplačajo. Podjetnik je prišel v gospodarske težave. Zato je zaprosil pri sodišču v Ljubljani, da se uvede poravnalno postopanje. To poravnalno po- bolj ateističen in marksističen; v delavskih organizacijah pa je zavladala delavska uradniška aristokracija z dobro plačanimi funkcijami in z vsemi napakami in hibami egoistične kapitalistične družbe. Iz delavske množice same pa niso mogle prit^ vzpodbude k boljšemu, ker je bila od strankine birokracije popolnoma obvladana, igrača v njenih rokah in je svojo usodo mirno prepuščala svojim mogotcem, ki so pridigovali, da »zmaga proletarijata itak mora sama priti!« Marksistični politični in strokovni prvaki pa so se, trdno pričakujoč zmage socializma, ki da ne more izostati, naj gredo stvari tako ali drugače, počasi popolnoma uživeli v meščansko družbo, z njo delali politične in gospodarske kompromise in še zapazili niso, kdaj so padli popolnoma na njeno stopnjo. Idealizem je popolnoma ugasnil. striktno talko, kakor je napisan, in da ga ne tolmačijo ekstenzivno 'in na način, katerega je državni svet s svojo rešitvijo označil kot protizakonitega. Dohodke, ki so nabrani na podlagi protizakonitega tolmačenja tega zakona, naj povrnejo davčnim plačnikom. 4. Potrebno je, da se za socialne doklade, ki jih vodijo posamezne občine in banovine za fonde v svrho pomoči brezposelnim delavcem in nameščencem, osvoji načelo, da so vsi družabni razredi dolžni, da sorazmerno svojim dohodkom do-prinašajo bremena za talke fonde, nikakor pa ne samo industrijski in ohrtni delavci, trgovski in drugi nameščenci ter nijihovi delodaijalci. V primerih, .koder se te doklade pobirajo samo od delavcev in nameščencev, je treba, da se prepusti razpolaganje z vsem tako nabranim denarjem Javnim borzam dela, Bratovskim Skladnicam in institucijam, katere upravljajo delavci in delodajalci in katerim je naložena briga za brezposelne. o morati stopanje je raztegnil tudi na denar, ki ga je de-lavccm odtegnil od njihove plače pod imenom hranilnega sklada. Tej zahtevi so se pridružili tudi ostali upniki, v prvi vrsti glavni upnik — Zadružna gospodarska banka. Ker mora za poravnavo glasovati dvetretjin-ska večina, so podjetnik in njegovi upniki zahtevali, da se ta hranilni sklad obravnava kot ena dolžna postavka, dasi je bil odtegnjeni znesek vpisan na posameznike. Zadružna gospodarska banka je prvotno prijavila sodišču še nepokrito vsoto v znesku 1,500.000 Din. Iz strahu, da ne bi dobila dvetretjinske večine, je to vsoto zvišala na 2,000.000. Proti pričakovanju je tudi prvostopno sodišče osvojilo stališče podjetnika in njegovih upnikov. Delavstvo je seveda po svojem zastopniku dr. Ivan Stanovniku vložilo priziv. Zanimiva je moralna stran tega spora. Formalno bi sicer mogel podjetnik govoriti o svobodni odločitvi delavcev, ko jim je odtegoval denar. Toda vsak ve, kakšna je taka »svoboda« v resnici. Vsak pa tudi ve, da je ta denar iztisnjen iz krvi delavcev in pristradan. Samo en primer bo vse povedal. Hlapec podjetnika ing. Remca je moral v tistih časih voziti les. V gozdu je bil od 12 do 14 ur na dan. Vztrajal je pri tem napornem delu mesece in le ob suhem kruhu. Tudi njegova petčlanska družina je živela borno, še kruha ni imela vedno dovolj. Podjetnik je pa denar odtegoval, odtegoval. Odtegljaji so prišli v deset-tisoč. In glejte! Tudi ta pristradani denar naj bi propadel *a 50%. 0 poznamo pesem! Podjetnik bo trdil: »Drugače ne gre.« Mi pa pravimo to: En krivičen vinar sne sto drugih. Delavstvo te tovarne je vedno moralo pristajati na zniževanje plač, dokler ni prišlo na tako nizko stopnjo, da skoraj ne more več govoriti o plači. In če bi se končno saniralo podjetje na taki podlagi, kakor zahtevajo sedaj, nima pravice do ! obstanka. Podjetnik trdi, da je silno veliko žrtvo- Ival za podjetje. Več ne, ko delavstvo, ki trdo gara in kljub temu strada, dočim tega ne moremo govoriti o podjetniku. Poročila z delavskih bojišč Strokovni tečaj v Škofji Loki Strokovni tečaj, ki ga je zamislila Strokovna skupina oblačilnega delavstva v Škofji Loki, je pokazal, da se delavstvo dobro zaveda, da mu je danes treba lastne izobrazbe. Predavanja gosp. Demšarja so bila izključno delavsko vzgojna. Predava- j nja gosp. dr. Pokorna pa so dala delavstvu pojem o strokovnem pomenu organizacije, o zakonih, racionalizaciji, bolniško - nezgodnemu zavarovanju, kako je obdavčen delavec in o gospodarski krizi. Vsa predavanja so pokazala, da se delavstvo želi izobraziti in to pa potom takih, ki so vsestransko zanesljivi, da ga ne bodo speljali na stranpot, kjer bi padlo in se nikdar več ne moglo dvigniti. Zato pa tovariši in tovarišice, še naprej v takem številu na predavanja in prava delavska izobrazba nam je zasigurana. Rudarji Hudajama. V nedeljo, dne 27. januarja t. 1., smo .imeli rudarji dobro obiskan sestanek v čital-niških prostorih pri Sv. Jederti. — Poročala sta tovariša Lešnik Alojz in Diacci Alojz. Prvi je imel globoko zasnovano poročilo o splošnem delavskem strokovnem gibanju, delavski samozavesti, ter o skupnem nastopu za odpravo raznih socialnih in gospodarskih krivic. Poudarjal je, da smo vsi proletarci kot ogromen delovni aparait, ter da le skupno lahko nekaj pomenimo. Gotovo je, da je delav- ! stvo različnih naziranj, toda kadar se gre za naše socialne in gmotne interese, je nujno potrebno, da j nastopimo kot en mož, na branik za nase pravice. Ne razdor in nasprotovanja, namreč enotna fronta j vsega delavstva nas bo privedla v boljšio bodočnost. — Tov. Diacci pa nam je kot zaupnik natančno orisal delo lokalnega odbora II. skupine. Poročal je, da se ije tekom leta 1934 izvršilo 40 intervencij, kar je za naiš teren res nekaj napornega, kajti glavna Tudniška piisarna je oddaljena pet četrt od Liša obrata, kjer je omenjeni zaposlen. Marsikaj je uspelo toda kakor povsod so tudi pri nas gotovi neuspehi. Le žalibog, da je zaupnik dostikrat kakor kamen na cesti ob katerega se zadene enkrat podjetnik, drugič delavec s trpko besedo. Zato je delavstvu neobhodno potrebna izobrazba ; in strokovni pouk, da bo pravilno znalo ceniti delo | dobrih zaupnikov in jih podpirati, ne pa jim me- j tati polena pod noge. — Omenil ije tudi, da se bo lansko leto odtegnjeni \% doprinos delavstvu vrnil pri prihodnji plači. Konično je poročal še o stanju bratovske skladmice, ter o bodočih volitvah, ki se imajo letos vršiti, niso pa še razpisane. Več o tem se bo razpravljalo na prihodnjem sestanku, katerega naj se delavstvo udeleži še v večjem številu. Važno bo za vse in vsakega. Zagorje. V nedeljo, dne 20, januarja t. 1. se je vršil pri nas redni sestanek skupine rudarjev, ki je -bil dobro obiskan. Sestanka se je udeležil tudi tov. Rozman iz Ljubljane. Obravnavalo se je o predstoječih volitvah v bratovsko skladnico. Sestanek je otvoril tiov. U-star. Ker se nas direktno tiče stanje bratovskih skladnic, je tov. Rozman na kratko poročal tudi o poteku anket, ki so se vršile v svrho sanacije pok. blag. brat. skladnic. Poleg stvarno pripravljenih predlogov JSZ, ozir. izdelanih in sprejetih resolucij na naših zborova- i njih, so bili dani v Belgradu še trije različni pred- j logi. Upanje je, da se bo vsaj nekaj doseglo. 2a- | lostno je dejstvo, da delavstvo v južnih krajih i samo ne čuti te velike potrebe. Glede volitev sa- i mih so tovariši iznesli željo, da se morajo volitve 1 čim prej izvršiti, in naj se tozadevno vse potrebno j uredi. Po pravilih bratovske skladnice § 19 se ima 1 izdati pravilnik, na podlagi katerega se bodo izvršile volitve v krajevne in glavne zastope bratovskih skladnic. Da bo uprava lahko redno delovala, želi rudarsko delavstvo, da se ta pravilnik čimprej izda. V splošnem je tov. Rozman poudarjal potrebo sodelovanja vseh. Posebno nujna in važna je izobrazba delavstva, zlasti tistih, ki so v ospredju organizacije, da znajo ceniti slabo od dobrega ali obratno in budno pazijo na različne ljudi, ki se hočejo s silo vriniti v delavske vrste, da bi tako uničili svobodne sindikate. Zlasti rudarsko delavstvo naj ne naseda, in se zaveda pomena svobodnih združevanj. Naj nam bodo zgledi raznih držav, kaj vse se tam z delavstvom dogaja. Mislili so, da imajo tako visoko urejene vse .svoje delavske ustanove, da jim jih nihče ne more izruvati. Nasedli so in danes že občutijo pest vseh mogočih flihrerjev, j kajti namesto obljubljene svobode so dobili biič. Gotovo se tistim gospodom okrog »Borbe« že predobro godi! Naš delavec potrebuje izobrazbe, ker le tako bo mogel ločiti zrno od plevela. Zavedno delavstvo, organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi, odklanja vsako vsiljeno organizacijo, ker se zaveda, da sila ne rodi uspeha. Pri nas vlada načelo svobode in demokracije! Papirničarji Vevče, Tovariši in tovarišice! V nedeljo, dne 10. februarja ob 9 dopoldne (po 8 sv. maši) se vrši naš redni občni zbor. Občni zbor je tehtnica dela v organizaciji. Postavljajo se nove moči za nadaljnje delo. Določajo se smernice dela za novo poslovno dobo. Vsak zaveden organiziran delavec-delavka, mora biti na delu svoje strokovne organizacije zainteresiran, ne sme mu biiti vseeno, 'kdo to organizacijo vodi in kako jo vodi. Zato pa vsi člani in članice na občni zbor, ki bo v dvorani »Prosvete« D. M. v Polju s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročila odbora: tajnika, blagajnika, predsednika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitve novega od-| bora in nadzorstva. 5. Bodoče delo. 6. Evharistični kongres. 7. Poročilo zastopnika centrale. 8. Raznoterosti. Stori vsak svojo dolžnost, ker le v slogi je moč! Vevče. Vse tiste, ki so s članarino v zaostanku, prosim, da isto poravnajo pri svojih zaupnikih. Članarino je treba plačati najkasneje do vsakega 20. v mesecu. Le če se vsi člani držite reda in discipline, ki je tudi del prave zavednosti, mi je mogoče v redu vršiti blagajniške posle. - Blagajnik. Lesno delavstvo Duplica. Na Svečnico smo imeli prav lep sestanek. Udeležilo se ga je precej tudi od nasprotne organizacije. Tovariš Peter Lombardo je razpravljal o vseh tekočih zadevah delavstva, predvsem pa o borbi, da bi rešili denar, katerega je odtegnil podjetnik pod firmo »Hranilnega sklada«. Prav po pravici in brez rokavic je posvetil v to zadevo. Končno je bila sprejeta soglasno tale resolucija, kateri se je pridružila tudi Narodno strokovna zveza. Delavstvo tvrdke Remec & Comp., na Duplici pri Kamniku, zbrano na svojem zborovanju dne 2. febr. 1935 na Duplici je z ozirom na dejstvo, da se hoče v poravnavo upnikov tvrdke Remec pritegniti tudi takozvani hranilni sklad, ki je last poedinih delavcev oziroma uslužbencev tega podjetja — sklenilo naslednjo resolucijo: 1. Delavstvo ugotavlja, da takozvani hranilni sklad kot celota pravno niti ne obstoja. To, kar se smatra za hranilni sklad ni nič drugega kot od delavcev in uslužbencev nezakonito odtrgana mezda, ki se je delavcem in nameščencem individualno izkazovala s hranilmi knjižicami. 2. Ti prihranki so bili zasluženi s trdim delom v tovarni in jih je delavstvo takorekoč odtrgalo od ust sebi in svojim družinam. Če sedaj podjetje ali ostali upniki podjetja želijo oziroma delajo na to, da bi delavstvo pristalo, da se njihove terjatve iz naslova hranilni sklad istovetijo z ostalimi upniki, ki naj bi prišli v poravnavo, je lo nova nezaslišana krivica, proti kateri bo delavstvo z vso odločnostjo nastopilo. 3. Omenjeni hranilni sklad bi se moral glasom odloka srezkega načelstva iz leta 1932. že tedaj likvidirati, ker ni bilo za obstoj pravne podlage. Faktično se je ta sklad tedaj tudi ukinil, kar je dokaz, da tvrdka od tedaj dalje ni več odtegovala prispevkov od delavskih in uslužben-skih plač pod naslovom »lfranilnega sklada«. Tvrdka bi morala tudi že tedaj izplačati delavcem prihranjene zneske, kar pa razven par izjem, ni storila. 4. Delavstvo smatra, da so ti prihranki neizplačani zaslužki, kateri ne morejo spadati v poravnavo tvrdkinih dolgov, marveč v celotno izplačilo pošteno zasluženih plač, katere je podjetje uporabljalo kot obratni kapital, ne da bi imelo za to kako pravno podlago. 5. Ker se iz gotovih strani naglaša, da bi v slučaju nedosežene poravnave tvrdka morala napovedati konkurz, ugotavlja delavstvo, da bodo v tem slučaju terjatve iz naslova hranilnega sklada spadale med ločitvene zahtevke v smislu § 47. konk. zakona. Delavstvo je popolnoma uverjeno, da njihove terjatve niso merodajne, da bi odločale o usodi podjetja. Prav tako je delavstvo uverjeno, da se hoče nekdo s temi terjatvami okoristiti, ker bi delavstvo pri poravnavi izgubilo najmanj 50% svojih prihrankov. Delavstvo ponovno poudarja, da vztraja pri svoji odločni zahtevi, da se mu prihranki iz naslova hranilnega sklada v celoti izplačajo. Apelira pa delavstvo na vse one faktorje, v čigar rokah je usoda podjetja, da uvidijo to upravičenost. .Jugoslovanski strokovni zvezi ter Narodni strokovni zvezi naroča delavstvo, da gorenjo resolucijo predloži na merodajno mesto. Rimske toplice. V nedeljo, dne 3. februarja je bil sestanek našie skupine na Gračnici. Navzočih je bilo okrog 50 tovarišev in tovarišic. Tovariša, tajnik skupine in starešina obratnih zaupnikov, sta poročala o lokalnih zadevah, ter je v tej točki bila zelo žiivahna debata, v katero je posegalo več članov. Tovariš Lešnik iz Hude jame pa je poudarjal, da so: Zmožnost, nesebičnost in vztrajna delavnost lastnosti, za katerimi naj stremi vsak delavec. Ne sme jih pa pogrešati funkcijonar organizacije ter obratni zaupnlik. Seveda človek vsega ne dobi naenkrat, ampak z dobro voljo se hitro spopolnjuje. V debato je posegel tudi gosp. Deželak Matevž, kmet, ki je poudarjal, da naj delavec in kmet stojita ramo ob rami v zaščito svojih pravic. Imamo namreč dovolj dokazov, ki nam jasno pričajo, da poslabšanje položaja enega stanu nujno sledi tudi poslabšanju za drugega. Tov. Lapornik Jernej pa je apeliral na člane, naj podpirajo svoj tisk, ne pa listov, kateri se v raznih bojih postavijo v zaščito podjetnikov, torej proti delavstvu. Tako je bil res živahen sestanek, ki je trajal nad dve uri, zaključen. Tekstilno delavstvo Kranj. V nedeljo, dne 10. febr. bo občni zbor skupine Kranj z okolico. Vse člane in članice prosimo, da se gotovo udeleže občnega zbora in lo z legitimacijami. Občni zbor se bo vršil ob 9 dopoldne v Ljudskem domu s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo gospodarja; 5. poročilo nadzornega odbora; 0. volitev novega odbora; 7. govor zastopnika centrale. — Ker je omenjeni občni zbor velike važnosti za vse člane in članice, je vsakega dolžnost, da so ga udeleži. Tovariši in tovarišice, vsi na občni zbor! — Volitve obratnih zaupnikov so za nami. Kako so se kršile, je vsakemu znano; o tem ni vredno izgubljati besedi. Za Jugobruno smo vložili pritožbo. Posebno pa boli rdeče generale naš uspeh v Jugočeški, ki bi bil še veliko večji, če bi volili na delovni dan. Njihovo glasilo se posebno zaganja v naše člane, ki so vodili agitacijo. Ali imate slabo vest gospodje marksisti, da ste se spravili kar osebno z največjo kanonado nad poedince naše organizacije? Damo vam pa dober sv&t. To, kar ste sejali, boste želi. Vzemite na znanje, da je organizacija Jugoslovanske strokovne zveze na pohodu, katere ne ustavi nobeno hujskanje in obrekovanje, pa naj pride od koder hoče. Naše geslo je: z Bogom v boj proti velekapitalu in materializmu. — Tovariši, tovarišice, na svidenje v nedeljo! Nameščenci Občni zbor nameščencev. Na Svečnico dopoldne so polagali račun za preteklo poslovno leto naši nameščencu Udeležba ni bila sicer tolikšna, kakor smo jo želeli; z ozirom na to, ker so pa bile trgovine na praznik dopoldne odprte, tudi večje udeležbe pričakovali nismo. Občni zbor je potekal v najlepšem redu ter je navzoče članstvo pazno sledilo stvarnim in objektivnim poročilom načelstva Natančnejša poročila iz občnega zbora bomo priobčili v prihodnji »Nameščenski prilogi« Delavske pravice in se zato danes omejujemo le na navedbo odbora, ki je bil na občnem zboru izvoljen in ki se je konstituiral kakor sledi: predsednik Savenc, podpredsednik Kordin, tajnik Rozman, blagajnik Velkavrh, gospodar Justinova ter odbornika Korun in Nagode. Izpremomba v delegaciji Pokojninskega zavoda. Namesto odstopivšega dalmatinskega delegata g. dr. Podoljšaka pride na to mesto njegov VINIČARJI namestnik tov. France žužek. Z njim bo naša organizacija pridobila dobrega zastopnika v PZ. Nameščenska priloga. Že v prejšnjem članku ste gotovo postali pozorni na to obljubo, ki jo bomo uresničili že s prihodnjo številko »Delavske pravice«. Odbor nameščenske organizacije je namreč uvidel, da je treba članstvu obširneje poročati o tekočem delu ter ga v splošnem kolikor mogoče natančneje obveščati o vseh perečih vprašanjih, tičočili se nameščenskega stanu. Zaradi tega je na zadnji seji sklenil od časa do časa izdajati v »Delavski pravici« prilogo. Da bo ta priloga pogosta, je odvisno od članstva. Ce boste pridobivali novih članov, zbirali prispevke za naš list ter nam pošiljali članke, bi nam bilo mesečno izdajanje zagotovljeno. Ker smo pa navezani le na dohodke, ki jih dobimo potom članarine, bi bila redna mesečna priloga nekoliko prevelika žrtev. Storili pa bomo vse, kar je v naši moči, da bo ta priloga čim večkrat izšla. Delavsko zadružništvo Iz Škofje Loke. Kakor se je pričakovalo, da bo zamisel škofjeloških delavcev naletela v širših masah delovnega ljudstva na ugoden odziv, se je to pričakovanj^ tudi izpolnilo. Da je delavstvo do te zamisli prišlo, moramo poudariti, da je bilo že dovolj izkoriščano. Potreba pravega delavskega konsuma v Škofji Loki je vidna, kajti vsakdo pozna delavca samo takrat, ko mu na dom prinese težkozaslužene pare. Da bo pa prišlo tudi do dejstva, je delavstvo trdno odločeno, da samo zopet prime za delo, iki ga čaka pri tem koraiku. Ravno krščanski socialisti smo tisti, ki nam je dana naloga, da pričnemo orati ledino, kakor so jo orali naši starejši tovariši in ki so jo orali, žalibog, za druge, samo za delavstvo ne. Širimo zadružno misel! Razno V Količevem pri Domžalah stoji ponosna tovarna papirja, last Iv. Bonača. V tej tovarni je zaposlenih nad 200 delavcev. Pred kratkim je g. ravnatelj Anton Vulč obhajal 25 letnico poroke. Dandanes je povsod najti zavednih delavcev in hlapcev, tako so se tudi tu zbrali skupaj in premišljevali, kai naj bi hlapec Jernej prinesel g. ravnatelju za dar. Nekdo je predlagal, da naj se postavi mlaje, Rečeno, storjeno. Ko so peljali mlaje iz gozda, jih sreča moški, ki prav modro vpraša, kam mislijo te mlaje postaviti. Ko so mu stvar razložili, se mož smeji in pravi: »Zdaj pa vidim, da vas luna trka.« Toda mlaje so postavili in zbrali za g. ravnatelja še denar in s tem kupili srebrno uro za vsoto 460 Din. Nekateri delavci so seveda prav radi prispevali k zbirki, drugi zopet neradi, vsak se je pa moral oddolžiti s kakšnim prispevkom, da bi pozneje ne prišel v nemilost. Delavec, ki je to vodil, pa seveda navdušen za to stvar, je daroval celih 40 Din, t. j. celodnevno plačo, čeravno bi jih družina bila bolj potrebna sama, saj živi v precejšnjem pomanjkanju. Tako so delavci navdušeni in vsi presenečeni pričakovali, kako se bo za to oddolžil g. ravnatelj. Na predvečer so celo povabili tamburaški zbor, pa še streljalo se je. Nekateri so se že vnaprej veselili, kako se bodo enkrat pošteno zabavali na gospodov račun. Pa so se zmotili. G. ravnatelj, ki ima bolj bister pogled, nego pa uboga delavska para, sc vabilu ni odzval. Po g. inženjerju je poslal 100 dinarjev, z naročilom, da je nekaj bolan. Tako se je torej končalo to slavje. Ti delavec pa imaš tu lep zgled, da kadar bo prišel čas, boš dobil za vsak pregrešek kazen, ki jo boš tedensko plačeval od zasluženega denarja. Za nagrado pa povrhu še 3 tedenski brezplačni dopust. Ko bi delavci bili zavedni tako za svoje interese, bi ne bilo danes takšnega gorja na svetu in pa pomanjkanja de^ in zaslužka. Da bi se brigali za svoj stan in da bi enkrat spoznali, da gre le delu slava, čast in oblast. Takrat bi pa s Ponosom lahko postavljali mlaje v svojo čast, ne samo na Količevem, sploh povsod, kjer delavec živi in dela ter ustvarja vse dobrote tega sveta. V nedeljo, 10. februarja ob pol 16 Gostujejo v prostorih »Prosvete v Dev. Mar. v Polju, člani Mladinske zveze iz Ljubljane, '/j zanimivo in veselo zgodbo v 3 dejanjih Matafev Matija Ne zamudite sd oglodati to zanimivo zgodbo našega kmetskega očanca Matije Mladinska zveza JSZ - Ljubljana Vedno več uspehov! V preteklem mesecu januarju beležimo v borbi organiziranih viničarjev vsepolno novih uspehov, katere je zahtevala njihova zakonita pravica in o katerih so morale razpravljati občinske viničarske komisije: V Gornji Radgoni je na pritožbo viničarke tov. Mlinarič Marije proti inozemcu vinogradniku Fostnerju, kateri se razprave sploh ni hotel udeležiti, bilo razsojeno, Slatina Kadenci. Na pritožbo tov. Sluga Janeza, viničarja v Murščaku, se je po daljši razpravi razsodilo, da mu ima uprava salezijanskega zavoda v Veržeju poravnati vse neplačane dnine zadnjih treh let v znesku 770 Din. — Na pritožbo radi predčasne službene odpovedi viničarja Kocbeka Franca se je razsodilo, da vinogradnica l.iesel Kohler (iz' Avstrije) nima zakonitega vzroka, da sedaj predčasno zahteva od viničarja izselitev. Viničar more ostati še to leto v dosedanji službi in pod vsemi dosedanjimi pogoji. Vino-gradnico je zastopal njen oskrbnik g. Zemljič, viničarja pa tajnik zveze iz Ljutomera. Sv. Jurij ob Ščavnici. Tu je bila razprava viničarske komisije nekoliko bolj zanimiva, ker so gospodje na nasprotni strani hoteli najprej uveljaviti stališče, češ, da pritožitelj tov. Vrbnjak Franc ni viničar, ker ni obdeloval vinograda v izmeri en oral. Zastopnik viničarja, tajnik skupine SZV pri Kapeli, je zahteval za te trditve tudi pravomočne dokaze. Ker teh niso imeli, so potem morali pristopiti k razpravi viničarske komisije in se je dosegel sporazum, po katerem plača vinogradnik Hrašovec Franc 680 Din kot zaslužek dnin tekom 14 dni pri občinskem uradu. Plača tudi nagrado, vendar si prej poskrbi podatke o velikosti vinograda po katastrski upravi. Oven. Na pritožbo viničarja tov. Gorenčiča proti vinogradniku Bohincu iz Cvena pri Ljutomeru je bila sklenjena razsodba, da se mora viničarju plačali dveletna nagrada 600 Din in ‘248 dnin (tabrhov) odštevši že nekatere prejemke v vsoti 1750 Din, skupaj vsoto 2350 Din. Viničarja je zastopal istotako tov. Jože Kozar od Kapele. Sv. Miklavž pri Ormožu. Tu je bil dosežen sporazum med viničarjem Težakom Janezom in Kranjcem Antonom, vinogradnikom iz Podgradja. Viničarju je bil dolžan odtegljaje na dninah, vsaki po 50 par, nagrado, odškodnino za drva in mleko. Čeprav si je vinogradnik vse računal, kar je količkaj mogel (tudi za macel 5 Din!), je tovariš Težak izšel iz te borbe dokaj uspešno. Skupno s predhodnim posredovanjem organizacije in s tu doseženim sporazumom je dobil: ‘260 Din v denarju, 155 kg koruze, 500 kg krompirja in ‘2 kg zabele. Ljutomer. V razpravi na pritožbo tovariša Vrhovnika Matija zoper vinogradnico Kolmanič Terezijo ni prišlo do nobenega sporazuma. Viničarska komisija pa navadno, tu nikdar, ne pride do razsodbe, ker se temu ogiba predsednik komisije, čeprav bi v smislu uredbe o viničarskem redu to moralo biti. Če bi bilo obsoditi koga od viničarjev, bi se to brž zgodilo, vinogradnike pa se splošno ščiti in zagovarja, tudi če store viničarjem največje protizakonite krivice. Predsednik g. Bobnjar si dovoli kričati nad viničarji in marsikdo je bil že deležen njegovega »Marš vun!« Viničarji si bomo vse to zapomnili. V razpravi pritožiteljice Pučko Lize, viničarke na Strmcu, proti Lebar Katarini, pa je bil dosežen sporazum tako, da dobi viničarka 250 Din in en koš krompirja. — Tudi na razpravi na pritožbo tov. Kolmančiča Janeza proti Babiču Mir-kotu je bil dosežen sporazum, čeprav je Babič vse mogoče stvari stavil proti računom viničarja; celo za zamudo dveh dni na gostiji si je zaračunal 150 Din, ko je bil Kolmančiču priča pri poroki. (Viničar pa naj bi stavil protiračun 300 Din, za kolikor je priča na gostiji pojedel in popil. Op. ur.) Kolmančič dobi 100 Din, koš krompirja in na spomlad mu Babič brezplačno zorje in povlači vse njive, ob setvi koruze. V naslednji razpravi med viničarjem Čehom Matijem in Sršeni Jernejem, vinogradnikom iz Presike, je 'tudi bil dosežen sporazum tako, da plača Srša viničarju 1000 Din (en tisoč) nagrade [ za tri leta nazaj. — Pri vseh razpravah je zastopal viničarje tajnik zveze tov. P. Rozman. Sv. Jakob v Slov. goricah. Tu so bile en dan kar tri razprave viničarskih komisij. Pri prvi, ki jo je predlagal viničar lov. Lorber Franc proti Soko Francu za 2586 Din, ni prišlo do sporazuma in bo končno odločilo sodišče, to predvsem iz razlogov, ker je bilo predlaganih v razpravo več stvari, ki sploh ne spadajo pod viničarsko službeno razmerje in pod določbe »uredbe o viničarskem redu«. V drugi razpravi pa je bil dosežen lep sporazum, tako da dobi viničarka Perko Terezija 590 Din izplačane nagrade od vinogradnice Troj-nar Terezije. Značilno pri tej razpravi je bilo, kako je pooblaščenec vinogradnice hotel viničarki vse pretirano vračunati, samo zato, da bi ne bilo treba nazadnje nič plačati. (N. pr.: svak viničarke je poleti tri tedne spal na ldevu: 300 Din; ker je jeseni grozdje nagnilo: 1200 Din.) Kar pa seveda ni držalo. V tretji razpravi pa je komisija razsodila, da Šantl Anton nikakor ne more računati viničarju Mulecu Karolu 750 Din kot stroške priselitve, ker se pogodba glasi le na »okoli 500 Din« in ker je Šantl sam zakrivil, da viničar ni mogel pri njem v službi vzdržati ter se je moral odseliti. Viničarja je zastopal tov. Rozman Peter. Polskava. Z uspehom je bila zaključena razprava za tov. Gorišeka Aniona, ki ga je zastopal predsednik skupine SZV v Framu tov. Rober A. Sv. Marjeta ob Pesnici. Tudi tu je zmagal viničar Majhen Franc proti Povalecu Adolfu, ki je takoj plačal 200 Din in dal delati viničarju nove čevlje, kakor je to bila pogodba. Viničarja je zastopaj tov.. Rozman. — Tako torej zmagujejo na celi črti samo organizirani viničarji. Strokovna organizacija je tista sila, ki hoče uvesti zakonitost in red tudi za pozabljenega viničarja tam v najzadnji bajti. Vsi v organizacijo, da bo večja moč in kdaj boljši časi! Ljutomer. Pri poskusni razpravi tukajšnjega sreskega sodišča, je prisilna uprava posestev Zemljiča Frica priznala in se zavezala plačati viničarju tov. Kolmančiču Janezu 300 Din in 3 kubične metre drv za nagrado iz leta 1934. Viničarja je zastopal dr. Stajnko, odvetnik v Ljutomeru. K razpravi pred viničarsko komisijo g. Dobršek kot predstavnik prisilne uprave ni maral priti, zato je tov. Kolmančič moral terjati svojo nagrado potom sodišča. S tem so se stroški (ker sta stranki imeli vsaka svojega odvetnika) nekoliko povečali nad vsoto nagrade, ki so jo le končno morali priznati. Torej vidite, da je pravica na svetu tudi za viničarje, sami) boriti se je treba zanjo. Sama od sebe ne pride’ Na posredovanje Strokovne zveze viničarjev so dobili izplačano tov. Damis Vinko, član. mariborske skupine 325 Din kot nagrado in tov. Domadenik Štefan od framske skupine 400 Din. Mariborska ekspozitura Odgovor »Delavski Politiki«! Na napad »Del. Politike« glede belo-plave koalicije pri avtobusnem podjetju M. P. v Mariboru odgovarjamo: Mislili smo, da imajo gsopodje okrog »Del. Politike« bolj točne pojme o koalicijah. Vidimo pa, da v tem oziru ni tako. Mi smatramo za koalicijo to, ako se dve struji medsebojno pobotata za neko stvar in jo potem skupno izvedeta. Vemo pa, da se JSZ v Mariboru glede obratnih zaupnikov ni pogajala niti s NSZ, niti s kakšno drugo organizacijo. Če so pa takšna pogajanja vršili neorganizirani šoferji, s tem še ni rečeno, da se je sklenila kakšna belo-plava koalicija strokovnih organizacij. Vemo pa, da obstoja prava plavo-rdeča koalicija v Del. zbornici. Vedo pa to tudi mariborski delavci in tudi »Delavska Politika«. Ista pa se baje že čuti na škodo rdečih. Vsem naročnikom in zaupnikom Krekove knjižnice sporočamo, da je 3. knjiga »Nerančula« že izšla Agitirajte za »Delavsko Pravico«! Pridobivajte ji novih naročnikovi Neposredni davki in delavstvo iv. Ta slika pa postaja takoj drugačna, ako upoštevamo, da se sestavljajo davčni dohodki iz dveh velikih skupin, iz neposrednih in posrednih davkov. Važen razlog za to, da mora pri neposrednih davkih davčna stopnja od nizkih proti visokim zaslužkom rasti, je v tem, da odgovarjajoča davčna stopnja pri posrednih davkih od nizkih zaslužkov proti visokim pada. Sladkorja, petroleja, tobaka premožnejši sloji ne morejo toliko več použiti, kakor manj premožni, za kolikor so njihovi zaslužki večji. Pa tudi, če so njihove kvote absolutno nekaj večje, povzroča številčna šibkost premožnejših slojev, da tudi večji konsum teh slojev povprečen konsum ostalih slojev le malenkostno znižuje. Zato se sme navesti v ilustracijo, kako bi se delili pri nas izdatki za trošarine in monopolske predmete pro-centuelno z zaslužkom, pod predpostavko, da bi bili porazdeljeni popolnoma enakomerno na glavo prebivalca. Posebno je to dovoljeno, ako imamo pred očmi industrijsko delavstvo, ki vse svoje potrebščine kupuje. Povprečno je odpadlo v naši državi leta 1933-34 na rodbino ca. 70 Din mesečnih posrednih davkov, izdanih za trošarinske in monopolske predmete. (2,8 milijonov rodbin X 840 Din — 2 milijardi, 380 milj. Din.) To daje naslednjo odstotno obremenitev po trošarini in monopolih: Pri mesečnem rodbinskem zaslužku Din 720 .......................... 9.8% Din 850 .......................... 8.5% Din 1000 ......................... 7.2% Din 1200 ......................... 6.0% Din 1650 ......................... 4.9% Din 2500 ......................... 2,6% Ako seštejemo progresivno skalo uslužben-skega davka in degresivno skalo trošarinskih mo-nopolskih dohodkov, dobimo sledečo odstotno skalo celotnega obdavčenja: Din 720 ........................... 10.85% Din 850 ........................... 9.80% Din 1000 ........................... 9.15% Din 1200 .......................... 8.00% Din 1650 .......................... 7.55% Ne da bi reklamirali za zgornje številke absolutno točnost, mislimo, da ilustrirajo vendar popolnoma jasno, da so temeljni principi, po katerih urejuje uslužbenski davek zakon o neposrednih davkih, pravilni, temeljni principi, na katerih slone kasnejši davki, pa nepravilni. V. To potrjuje tudi primerjava z davčno zakonodajo drugih držav. Po sestavi nemškega državnega statističnega urada (Prim. Keesings Archiv der Ge-genvvart vom 30. Junni 1932 str. 390) so bili neposrednih davkov popolnoma oproščeni: Pri mesečnih dohodkih: Samci V Nemčiji ..... 840 Din V Franciji........ 2550 Din V Angliji......... 2700 Din Pri mesečnih dohodkih: Rodbinski očetje z 2 otrokoma. V Nemčiji........ 1.350 Din V Franciji ..... 4.800 Din V Angliji........ 6.700 Din Davčna obremenitev je znašala v (za rodbino z 2 otrokoma): Pri mesečnem zaslužku Nemčija Francija Anglija 1.700 Din 7.7 (4.6) —(°) — (0) 2.800 Din 9.55(5.9) 0.64(0) 0.90(0) 5.700 Din 12.10(8.2) 3.8 (0.5) 5.4 (0) Pri tem je seveda upoštevati, da je nivo mezd in blagostanja v Nemčiji in Franciji višji, kakor pri nas in da je vsled tega pri nas nemogoče potegniti tako visoko mejo za oprostitev direktnih davkov, kakor v teh državah. Če pa pregledujemo cenitve efektov, ki jih prispevajo poedine mezdne grupe k uslužbenskemu davku, se moramo vprašati, ako ni potegnil že naš zakon o neposrednih davkih meje za davčno oprostitev delavcev prenizko in ako se je sploh izplačalo iskati pri stotisočih male svote, ki v skupnem Iznosu ne pomenijo mnogo. za samca K dogodkom na Javorniku (»Delavcu« v odgovor.) Pretekli mesec so se na Jesenicah in Javorniku med delavstvom odigrali dogodki, ki po svojem obeležju skoroda nimajo primere v verigi jeseniških delavskih borb. Namesto da bi delavstvo napram načinu reševanja sporov od strani Kranjske ind. družbe doseglo častno zmago, teT s tem rešilo pet reduciranih delavcev ceste, je doživelo zlom in pet delavcev je danes odvisno od milosti in nemilosti druižbe. Skupini kovinarjev Jug. strok, zveze sta svoje gledanje in stališče kako čimprej in častneje urediti zadevo petih redukcij na Javorniku javno izpovedali 'v »Slovencu« in »Delavski Pravici«. O razvoju dogodkov med organizacijami in reševanja zadeve same do danes nismo še pisali, čeprav smo imeli vse delavstvo na svoji strani (tudi marksistično!) in tako polno pravico ožigosati netaktno početje nekaterih marksističnih voditeljev, kadar gre za življenjski obstoj petih ljudi. Zavedali smo se pač, da smo vsi skupaj, čeprav ločeni v treh strokovnih organizacijah, samo delavci, in kot taki nujno primorani voditi za ohranitev svojih eksistenčnih pravic skupno borbo proti skupnemu nasprotniku. Vsako medsebojno izbega-vanje ali natolcevanje odpornost delavstva krha vsem skupaj v škodo, družbi pa v korist. Vemo, da so bili in da bodo še nastajali spori med organizacijami, vendar pa, ako imajo vodstva pošten namen služiti delavstvu v njegovo korist, tedaj mora biti njih interes predvsem ta, da se nastali 6por zmanjša in omili tako, da slkupne delavske borbe na uspehih ne trpe. Tio našo, za vsakega resnega delavskega borca pravilno pojmovano pravo delavsko zavest, pa so marksisti izigrali na ta način, da hočejo kritiko svojega članstva napram sebi udušiti s tem, da so v svojem glasilu z demagoškimi in neresničnimi vestmi pokazali krivce neuspeha — nas. Njihova stara praksa! Niti dopisnik članka o poteku volitev obratnih zaupnikov, niti »Repoštev« v svojih treh praiporih ne omenjata resničnega poteka dogodka nego samo: beli so skočili v hrbet delavstvu, razbili enotno fronto — oni so krivi, da tovarna ni sprejela nazaj petih odpuščenih delavcev. Zakaj se bojite povedati vaš načrt, ako ste uverjeni, da je izvedljiv in da stoji za njim vse delavstvo? Naj sodi potem javnost, kdo je imel prav in kdo je krivec, ako ne bodo vsi delavci sprejeti nazaj v delo. Mi smo to storili. Mi se javnega mnenja ne bojimo in smo pripravljeni svoje stališče še ponoviti, ako bo treba. Vi se resnice izogibate nam pa je najljubša, zato bomo za danes samo v glavnih obrisih povedali kako so se dogodki odigravali. Sodili ne bomo mi. To svobodo prepuščamo čitatelju. Za pravilno presojo bo vsakemu prav služilo, ako prečita članek »K dogodkom na Javorniku« v »Slovencu« z dne 9. januarja t. 1. in »Delavsko Pravico« z dne 10. jan. t. 1. in časoipis »Delavec« z dne 25. jan. t. 1., članek »Volitve obratnih zaupnikov na Jesenicah in podlistek »Pod tremi prapori«. Uvodoma smo naglasili, da ne vidimo ni-kakega uspeha v medsebojnem ribarjenju za delavske borbe. Zato ne bomo delali nikakih napadov na nikogar, bomo prav pošteno na vse napade odgovarjali. Od 22. dec. do 3. jan. Polovica obratov na Javorniku ni obratovala. Utemeljevalo se je z pomanjkanjem naročil. Prizadet je bil tudi obrat fine pločevine na Javorniku, s to razliko, da je obratovodstvo razglasilo praznovanje samo par minut pred zaključkom dopoldanske izmene (pred 2. uro) dočim je bilo za druge obrate razglašeno že dva dni prej. Posledica takega obvestila je bil spor. Popoldanska izmena ni obratovala, moštvo je mirno na svojih mestih čakalo nočne izmene. Dopoldanska izmena je kmalu po 2. uri odšla domov. Par dni za tem pa je bil v tem obratu objavljen razglas, s katerim se petim delavcem takoj odpoveduje službo, ne kot pravim povzročiteljem stavke, ampak samo za strah. (Kasneje se je reklo, da so najmlajši delavci v obratu.) Da je tak način reševanja nastalih sporov od -strani KID nepravilen, je bilo vsakomur jasno. Delavstvo ni hotelo dopustiti, da bi kar talko postalo žrtev incidenta 5 nedolžnih delavcev, brez vsake preiskave. Vzrok razburjenju delavstvu v tem obratu pa ima svoj začetek tudi v drugih ofcolnostih. Po svojih organizacijah je delavstvo stopilo v akcijo, da se zadeva reši. Do spora med organizacijami sta se v tio svrho vršila dva javna delavska zborovanja. Na obeh shodih se ni glasovalo in ni napravil nikak sklep za stavko, največ dvajset mladih delavcev, je res kričalo za stavko v tovarni na Javorniku. Pribijamo radi važnosti, da ni bilo niti enega starejšega delavca družinskega očeta, člana te ali one organizacije, ki bi se izjavljal za stavko na teh zborovanjih. Zaključek zadnjega 6hpolnitev cestnega omrežja in raznih prometnih naprav itd. Vsa ta dela bi veljala 125 milijard dolarjev in bi bila dokončana v 25 letih. Vsako leto bi se torej porabilo za ta dela 5 milijard dolarjev. Oeprav je to ogromna vsota, vendarle upa Roosevelt, da bo spravil skupaj potrebni denar za fininciranje teh del, in sicer s pomočjo veleindustrije in velekapitala, ki bo končno imela od teh del največ koristi. Za nas je načrt predsednika Roosevelta seveda samo pravljica iz tisoč in ene noči. (Trg. list.) Tov. dopisnike naprošam, naj bodo pri poročilih kar najbolj kratki. Ker so nekateri predolgi, ne pridejo na vrsto drugi. Urednik. Delavske mezde v Dravski banov:m (Po statistiki OUZD v Ljubljani.) Rudarji marksistom Večina rudarjev ostro kritizira zadržanje marksističnih voditeljev v zadnjem mezdnem gibanju. Ta kritika je nezaželjeno globoko odjeknila v vrstah marksistov samih, še bolj pa pri drugih, ki se zavedajo škodljivih posledic. Zadnja gladovna stavka rudarjev: Ko je PPL) razglasila občutno znižanje mezd, je rudarjem skipelo potrpljenje do vrhunca iti so zato stopili v gladovno stavko, ki je trajala 56 ur' Vsi strokovničarji in njih voditelji so se zavedali, da je potreben skupen nastop in skupen boj za delavske pravice. Brez oklevanja so šli vsak po svojih močeh na delo brez razlike naziranja in politične pripadnosti. Ta skupnost delavstva in njihovih voditeljev je imela tudi na merodajnih mestih odziv. Po tej končani stavki je bil sklican shod takozvanega akcijskega odbora za mezdno gibanje rudarjev, na katerem so marksisti napadli vse druge sodelujoče, tla se jim ne sme nič verjeti in da pripravljajo samo stolčke za v bodoče. Najbolj odločno je to poudaril suin pokrajinski načelnik druge rudarske skupine na zborovanju v Hrastniku. Zmago so marksisti pripisali le sebi. Zato so akcijski odbor za skupno delovanje tudi razpustili. Vsak ic vedel, da je umik TPD le začasen, samo marksisti so mislili, da je boj dobljen in da treba razgnati vse one, ki bi jim ugled ^manjšali. To so dejstva, preko katerih marksisti ne pridejo in ki jih ne morejo zanikati. Rudarji pa vendar niso tako naivni, da bi ne videli in vedeli, da so za nje delali tudi drugi, ki so bolj iskreni kot' so marksisti. Spor je nastal med delavstvom prav raditega, ker so delavci vedeli, da boj še ni končan in da ga marksisti sami ne morejo izvojevati. Delavstvo je začelo iskati druge, s katerim je upalo, da vsaj nekaj pridobi. TPD je uvidela slabost in razdvojenost delavstva, porabila je priliko in zo-Pet naskočila. Prišlo je do druge stavke, ki pa m bila stavka, ampak obračunavanje z marksisti v razbitju sloge delavstva in dobiček TPD. Srd nad onimi, ki so delavsko slogo v času tako resnega momenta razbili, je privedlo do Podtikanja stvari, ki gotovo niso bile opravičene in jele so se tožbe, ki so za marksiste nezaželjeno izpadle. Kaj pravijo marksisti? Vsega so krivi fašisti in klerikalci. Vse de-Invske institucije pa imajo sami v rokah, ne pa fašisti in klerikalci. V Delavski zbornici so jim bratci ravno oni, ki jim pravijo fašisti in katere tako ostro napadajo. V občini Trbovlje so jih ravno klerikalci izmazali iz blata, na svojih strokovnih shodih pa čez nje zabavljajo, ali je to doslednost? Uprave bratovskih skladnic imajo po večini oni v rokah, pa večina teh odbornikov niti me ve, kako je stanje skladmice. Ako pa bi marksisti stopili pred svoje vo-lilce in jim objektivno povedali vse, bi kritika odpadla. Če pa bi delali vzajemno tudi z drugimi in bi jih po končanem delu ne napadali, bi bil skupni uspeh večji in sodnija bi imela manj opravka, delavci pa ne stroškov. Dokler bo tako, nima rudar ničesar pričakovati, le še kaj zgubiti. Rudarsko delavstvo maj zato resno presodi, kako se ima pri bodočih volitvah v delavske institucije ravnati. Ob času volitev je delavstvu vsakdo prijazen, ob času resnega delu na to pozablja. _ Vsak pa, ki veliko obeta, malo da. Kdor pa Jšče sebe, ni za delavski pokret. Starostna preskrba pri Karitas Mnogo jih je, ki na stara leta nimajo niti koščka kruha in so odvisni od milosti in nemilosti tujih ljudi. Življenje'takih je žalostno. Mnogi celo obupajo... Kakšna usoda čaka vas na stara teta, ne veste. Eno pa lahko storite, da se vnaprej rešite skrbi. Zavarujte se za »starostno preskrbo« pri Karitas. Kako je s tem zavarovanjem? 1 rinier: 24 let stara oseba si želi po preteku 25 let zagotoviti izplačilo nekega z,neska. Odloči se, pa bo mesečno plačevala 40 Din. Po preteku 25 ®t ji Karitas izplača 12.800 Din. Če bi pa zavaro-anec prej umrl, izplača Karitas takoj celo zadano vsoto. Če bi se zavarovanec smrtno po-vsnt6^’ *zPla^a Karitas takoj dvojno zavarovano n„ 0 • • ■ Kaj rečete k temu? Obrnite se čiinprej 10 Syojega krajevnega zastopnika Franca P r e -Šlvo V je’ kresii° ^ ati na celjsko tajni- Jugoslovanske strokovne zveze, kjer uraduje vs»ko nedeljo od 9-12. Joško Jurač: Za delavski Mislim vse tiste, katere smo v začetku leta prigovarjali, naj postanejo naročniki naše »Del. pravice«, a naše besede niso zalegle. Vredno je, da stvar objavimo kljub temu, da delavskemu gibanju ni v ponos. Takoj v začetku je treba povedati, da oni sploh ne pridejo vpoštev, ki resnično ne zmorejo naročnine. Tistih ne bo nihče silil, ker »Del. pravica«, ki stoji tesno ob njihovi strani, najbolj razume njihov položaj. Prizadeti so pri tem popolnoma drugi, ki bi naročnino lahko plačali, a imajo zopet polno drugih izgovorov. Nekaj takih hočem zapisati. Eden ti zatrjuje, da je resnično potrebno izboljšanje sedanjih razmer, saj zato tudi včasih kaj žrtvuje (misli na milodarel), da pa bi prispeval k resničnemu stremljenju za izboljšanje s tem, da bi naročil naš list, tega ne zmore, ker ima take in take cilje pred seboj in za dosego teh mora štediti.. . Drugi se spušča v osebnosti in pri tem pozabi, da ni pokreta, kjer ne bi bilo na njem kake napake. Ta človek ima še neko čudno domoljubje, katero, po njegovem mnenju, nam manjka, obenem pa sam živi v slepoti, da niti ne vidi soljudi, ne tistih zemljanov, ki se obupno borijo zn vsakdanji kruh. Tretji kar na široko odklanja vsak tisk. Za tiskano besedo se mu zdi škoda dati vsak dinar. In če ga vprašaš, kaj bi bilo, če bi vsi ta- ko delali, ti bo resno z rameni pomigal. Ali naj jih še naštevam?! Zakaj neki! Vsi so približno taki. Samo to je treba še povedati, da nihče ne odklanja del. tiska zato, ker je morda premalo zaveden, o Bog ne daj! Nasprotno: močno zavednega se čuti — zato širokousti, širokousti, ko ga pa potegneš k stvari, se že umika, in konec je njegove »zavednosti«! Toda tudi temu bo znalo naše delavstvo narediti konec! Zavedni delavec! Kadar ti pridejo taki pred oči, odločno jih zavrni! Danes, ko vemo, da lahko ustvarimo pravičnejši družabni red samo z močno vrsto krepko zavednega delavstva, ki bo s svojim delom, s tiskom in živo besedo pomandralo vso gnilobo našega časa, danes ni več čas sc meniti s takimi! Nasprotno! Že zdavnaj bi morali biti uničeni, kajti tudi položaj teh gii rožnat in če bi tudi bil, je pa njihova dolžnost, da se skupno borijo za oni teptani del človeške družbe, s katerim se poigravajo veljaki 20. stoletja! Razveseljujejo nas pa na drugi strani novi naročniki, ki so brez obotavljanja storili svojo dolžnost do skupne borbe za pravico. Rama ob rami bomo delali v zavesti, da je v nas moč in možnost upostaviti red in pravičnost, za katero nam govori sam Kristus. Kultura Ljubljana. Murnik-Bučer: Matajcv Matija. — Telebanovska zgodba v 3 dejanjih. Tako potrebni smo zdravega smeha. Ne znamo se več od srca smejati. Temni so dnevi, težak naš smeh. Zakaj ne bi v te težke dni vlili tudi malo veselosti? Saj tegob je tako in tako že polna naša doba. To je misel Mladinske zveze JSZ v Ljubljani ob priliki uprizoritve »Matajevega Matije«, ki bo v nedeljo 10. februarja v dvorani Delavske zbornice ob 8 zvečer. »Matajev Matija« je zgodba nesrečnega Telebana Matije, ki hrepeni po koščku sreče, pa mu dejanske razmere branijo, da bi dosegel vsaj malo sonca. Reven bajtar jo, pa se je zagledal v bogato mlinarjevo hčerko. A kaj bi s praznimi rokami? Zato gre v ris klicat vraga, naj bi mu prinesel cekinov. Danes pa. ni več dobrih zlodjev, ki bi nosili cekine revežem — le berač, ki je naplahtal ubogega Matijo, se našemi in preplaši reveža, da pobegne v Ljubljano. Sosedje Teleba-novci pa silno zamerijo Maliji ta pobeg in kuje se grozno maščevanje za pobeglo ovco. Matija pa napravi med tem v Ljubljani s svojo prostoduš-nostjo nezaslišane zdrahe pri svoji sestri Speli, ki je poročena s trgovcem Krajanom. Preganja ga pač nemila usoda, da takoj zaide v nerodnost, pa naj se loti česar koli. Iz Ljubljane mora, pa pride nazaj na Telebanovo, kjer izve, da se je mlinarjeva že zaročila, poleg tega pa je še od svojih sosedov za svoje »grehe« tepen. Končno se tudi zanj najde družica v osebi hude Mice Koba-cajke, s katero si obljubita večno zvestobo. Kot hudi duh vsega dejanja je pa nabriti berač Andraž, ki vse dejanje zaplete in odplete. Žalostno-komična zgodba je to, ki s humorjem pove resnico: »Ce si s klanca ne sili vstran — ker na klanec se povrneš I« A vendar bo tudi na klancu posijalo sonce — samo pravilno uporabimo to, kar nam je dano. Drugo nam bo navrženo. Dramatizator je vešče izrabil snov in jo zlil v tri dejanja. Nalašč je prirejena tako, da jo lahko uprizori vsak najmanjši oder. Našim skupinam toplo priporočamo, da jo uprizore v svojem kraju. Vse informacije, navodila in igro samo dobite lahko pri Mladinski zvezi JSZ v Ljubljani. Igro tudi poživljajo vesele pevske točke p. F. Ačkota, ki jih je uglasbil. Note dobite istotam kakor igro. Uprizoritev v nedeljo bo prvovrstna, za kar nam jamčijo imena ;gravcev> ki so se v našem krogu izkazali v prejšnjih prireditvah. Režija je v rokah tov. dramatizatorja Bučerja samega. Ne zamenjujte pa naše dramatizacije s Skrbinškovo, ki je pred kratkim bila dana v javnost. E. Go. L. N. Tolstoj: Mož temo. Uprizoritev Mladinske zveze JSZ v Ljubljani v Delavski zbornici, dne 13. januarja 1935. Trd oreh — kakor za igravce, tako za gle-davce — je bila drama, ki so jo podali mladi ljudje z zadovoljivim uspehom. Dramo »Moč teme« smemo prištevati med najtežja tovrstna dela v svetovni literaturi. Vsaka vloga je tip zase, ki se zlije nedeljivo v harmonično celoto. Pri taki dra- i mi lahko napaka najmanjše vloge razbije vse de-| janje. Ob tej uprizoritvi smo videli, kako nujno potrebna • je igravska šola za ljudi, ki hočejo nastopati na deskah. Še jasneje se pa kaže potreba po močnem delavskem teatru, ki bi nosil idejo proletarijata z živo besedo med ljudi. Ne s tendencioznostjo, pač pa s podajanjem resničnega, stvarnega življenja. Zbrati bi se moral močan kader ljudi, ki bi bili zmožni z uspehom stopati čim večkrat pred javnost in bi s svojim delom oživotvorili misel — resne proletarske dramatske umetnosti. E. Go. ★ Henrik gobavi vitez. Celje. Ta božični misterij je naša skupina v režiji Ciril Debeljaka uprizorila na praznik Sv. Treh kraljev. Ker je predstava dobro uspela, je isto ponovila še v nedeljo, 13. januarja. Naša skupina je uprizorila to novo Meškovo delo izključno le s stališča svoje kršč. soc. miselnosti. Pokazati je namreč hotela občinstvu živo, uspeha polno versko plat človeka, ki z ljubeznijo, katera temelji v veliki veri, ustvarja dobra dela. Napačno bi bilo vsako gledanje s strani gledavcev nazaj v čase križarskih vojsk, v katerih se godi to delo, ker vemo, da to, kar doživimo in vidimo, tako zelo pogrešamo tudi v našem času. Da pomislimo samo to, koliko ubožnih, takih, kakor je Blanka, je danes na cesti in koliko, koliko je takih Henrikov v tem 20. stoletju, ki bi z dejanjem pomagali tem ubogim. Ce je bilo gledanje in doživljanje tako, da smo pri tem poplemenitili čut ljubezni do bližnjega, še več, da smo pridobili zavest socialne prenovitve v duhu Kristusa, če je vse to v nas, tedaj je bil to pravi misijon, kakor se je izrazil neki gledavec. Da pa smo nekaj takega dobili za oder, moramo biti pač globoko hvaležni našemu tihemu — a velikemu Mešku! Še nekaj je, kar nas veseli — lep obisk. Čas le, da upoznavajo gledavci veliko vrednost resnih dramatičnih del, da od njih dobivajo kar več dobrega. Jur-ko. Nova vprizoritev. Igralci naše skupine pripravljajo komedijo za pustni čas. Tudi veselje mora biti, a to veselje mora biti zdravo in pristno, ki nam je obenem še vedno poučno. Več o tem drugič. ZA KRATEK C AS Izpred sodišča. Janez je ukradel hlače, pa ga je sodnik po sijajnem zagovoru njegovega zagovornika oprostil. — »No, Janez, oproščen si, le pojdi domov,« mu pravi zagovornik tiho. Janez se pa ne gane. — »Zakaj pa ne greš domov?« ga vpraša zagovornik. — »Gospod doktor, čakam, da odidejo priče, ker imam ukradene hlače na sebi.« Sila kola lomi. »Vem, tvoja nevesta je bogata. Toda, pomisli, ako jo vzameš, se boš moral odvaditi kaditi in piti.« — »Res je. Ampak, če je pa ne vzamem, se bom moral pa tudi jesti odvaditi.« V. Eržen: Iz hrastnišhe kronike Dolgoletna želja Hrastničanov, da dobe svojo občiino, se je letos izpolnila, vendar smatramo, da sedanja rešitev še ni dokončna. Prvi župan oziroma predsednik občine je postal g. Karl Malovrh, vodja Konzumnega društva rudarjev. Nova občina ima delavsko-kmečki značaj in šteje okroglo 7400 duš. Ko ge pozida nova cerkev Kristusa Kralja, pričakujemo, da 'bo ustanovljena tudi župnija, kar bi bilo za nadaljnji razvoj Hrastnika velikega pomena. Da nismo Hrastničani zaostali, nam dokazujejo razne občekoristne naprave. Pred dobrimi enajstimi leti je zasvetila prva žarnica ob javni cesti, na postajo se vozimo z velikim in udobnim avtobusom g. Hercoga, zdravila nam dotbavlja lekarnar g. Warto, pitna voda priteče izipod Mrzlice, posvetovalnica za matere posluje od leta 1927, protituberkulozna liga od leta 1930 itd. Ljubitelje nogometa ozir. žogobrca vabi igrišče pri g. K. Logarju, za razvedrilo skrbe nadalje društvene knjižnice, dramske in kinopredstave. Ponašamo se torej z marsičem, pogrešamo pa n. pr. mlekarno, brezalkoholno gostilno, ekspozituro poštnega urada, zavetišče za otroke in hišo za rudarske upoikojence. Javno kopališče na takozvanih >Pintarjevin bajerjih« nam zgradi v doglednem času protituberkulozna liga pod agilnim vodstvom g. E. Zelinke. Zamišljena je tudi regulacija potoka Bobna, ki pa čaka boljših časov, kakor marsikatera druga akcija. Dasi živimo Hrastničani v dimu in sajah, učakamo vseeno visoko starost. Najstarejši Hrastničan je Orožen, ipo domače >Žafran«, ki kljub svojim 88 letom opravlja še razna dela. Mož je original in vseznal. V mlajših letih, tako pripovedujejo, je poskusil, kako bi se dalo »frčati« po zraku, pa se ta poskus ni obnesel. S svojim letalom ozir. padalom ni prišel dalje kot iz kozolca na tla — na ročico nekega voza — in si pri tem zlomil rebro. Visoko starost sta dosegla iudi Alojz Mastnak, 'ki šteje 85 let in Bartolova s 87 leti, ki je najstarejša Hrastničanka. Koliko spoštujemo Hrastničani bližnjega življenje in imetje, nam pripoveduje kriminalna kronika, ki beleži primeroma za naše razmere le malo težkih slučajev. Zločinskih tipov ala Kajič-Jankovič, ki so vznemirjali našo dolino med vojno in prvo dobo po prevratu, zaenkrat ni več. V tujsko-prometnem oziru je Hrastnik pomembno izhodišče za ture na Dobovec, Kum ali Mrzlico. Hrastnik sam ne nudi prirodnih zanimivosti, bogatejša na njih je njegova okolica. Kdo ne pozna prijetnih izletov na Dol ali skozi Boben, nekakšen »hrastniški Vintgar«, v malem, k Sv. Marku po lepi vijugasti cesti skozi smrekov gozd in k Sv. Katarini? Izmed žalostnih in veselih dogodkov hrast-niške krooiike naj omenim za zaključek nekatere pomembnejše. Velika epidemija tifusa se Ž'e pojavila 1. 1906 in 1920, iko je več oseib umrlo, natno škodo so povzročila plazovja 1. 1917, 1923 in 1926, ko je nastopilo dolgotrajno deževje. Ostro zimo smo učakali 1. 1929, ko so se vsuli snežni plazovi in ovirali promet. Večji požari 1. 1921 so upepelili materijalni skladišči pri rudniku in v steklarni. Trčenje dveh vlakov pa se jc pripetilo v bližini hrastniškega predora med vojno 30. junija 1918 in je 7 osel) zgorelo. Lepo slovesnost pa so doživeli Hrastničani I. 1930 ob krstu otroka rudarja šušterja, kateremu je kumoval kralj Aleksander I., ki smo ga še kot regenta ob prvem prihodu v Slovenijo 1. 1920 radostno sprejeli. L. 1930 smo pozdravili na postaji tedanjega predsednika vlade generala P. Živkoviča, letos pa se je mudil v naši sredi minister za rudnike g. inž. Ulmansky. Dal Bog, da bi slednjič premagali sedanje stisike in težave in zazrli boljše dni, ko se ne bo treba bati redukcij in brezposelnosti, ki vise zlasti nad rudarjevo glavo kot Damoklejev meč. To in ono Hrastnik. Pretekli mesec je tudi pri nas potekel v znamenju volitev obratnih delavskih zaupnikov in sicer v kemični tovarni in steklarni. Izid volitev kaže, da socialisti nimajo več absolutne oblasti in so jo morali deliti s plavimi. V kemični tovarni so hoteli najprej ločeno nastopiti, slednjič so naredili kompromis, tako da so bili na eni listi socialisti in plavi. V steklarni so dobili plavi tudi en mandat, kar je vsekakor značilno. — Za volitve v bratovsko skladnico se je pričelo med rudarji gibanje. Eni so za enotno nadstrankarsko listo, drugi so zato, da gredo ločeno v volivni boj. Večina rudarjev, ki je uvi-devnejša, smatra, da je najumestneje, da se sestavi nadstrankarska lista, na kateri bi bili zastopani kandidati vseh strok, organizacij, kajti tudi v bratovske skladnice plačujejo vsi rudarji, ki so sicer različno opredeljeni, vendar gre tu za splošno korist, kjer ne sme biti razprtij. Dobrova. Pri nas so občani zadnje tedne prav močno razburjeni zaradi pogostih nočnih roparskih napadov in tatvin. — Prvič v Brezjah, sedaj na Hrušovem in drugod. Nobene prave pomoči ni in tudi ni izgleda, da bi prišli na sled predrznim ljudem. Kadar smo imeli kakšne volitve, smo videli orožnike povsod, po dnevi in ponoči. Potrebno je, da se tudi sedaj vse stori za osebno varnost občanov in poišče predrzne zločince. — Dobrovčan. »Jugosl. LIoyd« poroča, da je bil v rudniku >Srbski Balkan«, kjer se je dogodila velika rudniška nesreča, zaposlen samo en strokovnjak in to inozemec Mayer. KNJIGOT1SK BAKROTISK KLI S ARN A 1 LITOGRAFIJA KAMENOTISK OFFSETTISK JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA * KOPITARJEVA C ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VI-SOKIH NAKLADAH UVAZUJTE LE OFFSETTISK, KI JE DANES N A JCENE J Sil Podobnik Vinko Tržaška cesta št. 16 premog, drva, koks. Telefon št. 33-13 Tovarniška cena sladkorja se je v Vojvodini znižala od 4 na 3, mestoma tudi na 2.50 Din za kg. V trgovini na drobno se plačuje v Vojvodini sladkor po 12 Din za kilogram. Kaj pa pri nas? Znižanju cen sladkorja je vzrok v tem, ker se je razbil sladkorni kartel. V letu 1934 smo sladkorja konzumirali komaj 6000 vagonov. USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA R. Z. Z O. Z. V TRŽIČU ,(Runo‘ IZDELUJE VSAKOVRSTNE OVČJE IN KOZJE KOŽE KAKOR TUDI BARVANO USNJE ZA POVRŠNIKE POSTREŽBA TOČNA CENE SOLIDNE KARITAS V 'zadnjem času smo izplačali zavarovane vsote med drugimi iudi po smrti sledečih članov; Korošec Janez, Blejska Dobrava 3/. Potočnik Amalija, Trbovlje, Loke 33. Cerar Marija, Ljubljana, Frankopanska 27. Lukane Jožef, Duplje pri Tržiču. Kos Franc, Litija 53. Zor Marjana, TJubljana, Japljeva cesta 2. Križanec Jožefa, Rinje 68. Krive Janez, Jesenice, Hrenova I. Štumberger Liza, Dravski most. Izak Barbara, Ojstrica 8. Pauma Marija, Maribor, Mlinska 26. K ene Neža, Gornje Verjane. Ogrizek Franc, Starše. Triler Marija, Tržič. Drobež Ivan, Trbovlje. Trost Uršula, Moste, Prešernova 20 — i. t. d, „KARITAS“ Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice „KARITAS" Maribor, Orožnova 8 Urejuje Ii m uredaištv* odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugosl