Št 197.
V Ljubljani, petek dne 16. septembra 1910.
Leto L
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Potrpljenje gre h koncu. — Zahtevamo jasne izjave komisarja Lašana glede draginje.
Za naše ljudstvo se v Ljubljani nihče ne briga. Če so volitve, o seveda, takrat je vse drugače. Takrat je: »hvaljenbodijezus-kristus“ in „nazdar“ ter »guten Morgen, mein Lieber!" Zdaj, ni nikogar blizu. Naše ljudstvo ni politično mrtvo. A neza-upno in užaljeno je, da se ga pozna le ob volitvah.
Pojdite danes v skromno, a snažno stanovanje malega obrtnika, delavca in uradnika. Tamkaj vprašajte in začuli boste tožbe. Ne morda pritožbe za kakšne kaprice, pritožbe imajo ti ljudje o vprašanju, kjer se jim gre za življenje in zdravje. Fantiču ne morejo kupiti obleke, ne knjig. Deklica ne dobi obuvala in sram jo je iti na cesto. Eden je bolan, pa mu ne morejo dati tečne hrane. Mati pregledujejo, vzdihujejo, štejejo sem in tje. Z vodo kuhajo, meseni koščki so kakor bleki. Oče gleda v stran. Sram ga je, da družina trpi. A on ni kriv. Ali je morda vendar on kriv? Marsikdo skuša obup uničiti v čaši alkohola! Ne, a on ni kriv. On dela pošteno, kakor prej. Malone ves zaslužek v tednu odrajtuje ženi. Še za tobak mu ne ostane. Uradnik je dal ob mesecu ves zaslužek za gospodarstvo. Pa je prejšnji mesec že 20.-ega zmanjkalo vsega. In zdaj morajo pokriti že dolg. Ta mesec ima zopet 30 dni. Že lO.-ega ne bo nič pri hiši. Začne se zopet dolg . . .
Vzroke lahko najdeš v zapiskih gospodinje. Le vprašaj jo: kar je prej stalo eno krono, to stane zdaj 2 kroni. Gospodinja in gospodar pa dobita, še vedno toliko na teden in na mesec. Če bi dobila dvakrat toliko, bi se ne poznalo. Zato pa najvarčnejši gospodinji, ki je prej še kaj vinarjev za praznike ali za atov god na stran položila, zmanjka denarja, če še tako štedi. Juha ni zanič, je sama voda ... A nič ne zameri mož, ko izve, da je 1 kg mesa v Ljubljani tudi preko 2 kron.
To ne gre tako naprej. Mi že zahtevamo nekaj dni od komisarja, da kaj ukrene glede draginje mesa. Podobne zahteve s predlogi bomo stavili glede drugih živil. A zdaj hočemo javnega pojasnila zaradi vprašanja o mesu. Ali meni komisar Lašan kaj storiti, da pride na ljubljanski trg argentinsko meso. Vlada naj skrbi, da se uvoz dovoli tudi v Ljubljano, komisar pa, da se uravna ceneno nadrobno razprodajo. Mi hočemo videti dejanja. Naj ne mislijo klerikalci, da bodo z norčevanjem zadušili gibanje med ljudstvom v Ljubljani in v delavski okolici. Res je, bolje bi bilo biti prošt ali kanonik ter samo kuharici komandirati, kaj naj pride na mizo. Plača itak ne g. kanonik s svojim „delom“,
ampak nabran je denar „za dobre namene" od pobožnih ovčic. Klerikalci delajo za draginjo, to jim bomo tudi še s številkami dokazali.
Beseda o lažeh — dolenjskim volilcem.
Dan za dnem rohne sedaj na Dolenjskem duhovniki s prižnic zoper napredno učiteljstvo in se pri tem ne menijo, da je obrekovanje v cerkvi nekrščansko. Kako se natolcuje učiteljstvo od strani duhovščine, nam pa kaže sledeči slučaj:
V Dražgošah na Gorenjskem je župnik, ki je takoj, ko je pred nekaj leti prišel v ta kraj, pričel ljudi hujskati in spletkariti zoper tamošnjega g. učitelja g. Stupico, o katerega preganjanju smo svojim cenjenim bralcem že poročali. Ta župnik je podpisal zoper g. učitelja Stupico ovadbo, v kateri je trdil in dolžil g. Stupico povzročitve, da so Dražgošani med pridigo kašljali in ropotali, da so v gostilni bogokletno govorili, da so upili okoli farovža itd. Dva druga fanta so pa nahujskali, da sta izjavila, da je g. Stupica v šoli učil, da je človek postal iz opice in se šele polagoma razvil. Župnika in oba fanta je g. Stupica tožil, ker je vse rovanje zoper njega nesramna laž in obrekovanje. Obravnava je bila v Škofji Loki in pri prvi obravnavi je župnik vse utajil, da on sploh ni podal zoper g. Stupico nikake izjave; ko je pa bila druga obravnava in ko se je župniku predložila njegova izjava, se mu je s tem dokazalo, da je katoliški duhovnik pred sodnijo lagal in takrat je hotel župnik obravnavo poravnati. Ta bi bila lepa; katoliški duhovnik, ki uči, da je natolcevanje greh, sam namenoma natolcuje, ko se mu pa to dokaže, hoče vse poravnati ; krivično preganjani in žaljeni učitelj naj bi pa potem vse poravnal, sam pri tem trpel, bil prestavljen krivično od dež. šol. sveta — kar je bil namen župnikove lažnjive izjave. Tako podlago ima vse hujskanje duhovščine s prižnic, ki natolcuje učiteljstvo z brezverskim učiteljstvom, brezversko — svobodno — šolo in brezverskim poukom, se pa skrbno ogiblje imenovati kakega učitelja ali šolo, ker sicer bi prizadeti učitelji te duhovnike tožili radi — laži, ki jih klatijo tudi v cerkvi.
Klerikalni Jarc je pa v Mirni peči proti Ganglu, kot učitelju, govoril tudi sledeče: »Gangl stoji na čelu tistega dela učiteljstva, ki zahteva dve reči: Prvič, da se prežene duhovnika iz šole in da krščanski nauk v bodoče razlagajo otrokom liberalni učitelji po svoje. Druga zahteva pa je, da naj se ljudski učitelji (seveda, Jarc je profesor, ga plačuje država in se debeli poleg še z mastno plačo, kot deželni odbornik) plačajo tako kakor državni uradniki in v ta namen naj se davki povišajo — kajti brez
izdatnega povišanja davkov ni nobenih sredstev na razpolago za tako povišanje.“ — Obetrditvi stanesramna laž!
Gangl je spisal za ljudsko šolo berilo, ki si ga ogleda lahko vsak oče pri svojem sinu ali hčeri, ki hodi v šolo in vidi, da je to berilo spisano v krščanskem duhu, ker sicer bi ga ne odobrilo ministrstvo in ne odobril dež. šol. svet. Dokler torej uči učiteljstvo po tem berilu, se ni bati, da prežene Ganglovo učiteljstvo duhovnike iz šole in se mu ne more očitati, da je pouk brezverski. Torej je vse zgoraj navedeno od prof. Jarca — obrekovanje. Naše učiteljstvo uči in izvršuje natanko zakone, ki mu predpisujejo »versko-nravno" vzgojo. Nadzorniki strogo nadzorujejo učiteljstvo in bi se gotovo pritožili, če bi se učiteljstvo ne ravnalo po zakonih in ne učilo »versko-nravno". Ker pa takih pritožb ni, se ni potreba duhovnikom bati, da bi jih vrglo učiteljstvo iz šole. Ukaze učiteljstvu daje tudi v tem dež. šol. svet — v katerem je tudi prof. Jarc. Učiteljstvo se ravna po teh ukazih, pritožb ni in so vsi tozadevni očitki golo obrekovanje in laž. Učiteljstvo moli z otroki pred in po pouku, to lahko pričajo nadzorniki in voditelji in dokler molijo učitelji, se ni bati, da bi učiteljstvo vrglo duhovnike iz šole in da bi učiteljstvo učilo verouk po svoje.
Hinavci so, obrekovalci in lažniki in mi jim še lahko več dokažemo, da so lažniki, če trdijo, da hoče napredno učiteljstvo vreči duhovščino iz šole in da hoče uvesti brezverski pouk v šolo. Po njih delih jih sodite; to je govoril klerikalni Jarc!
Sedaj pa glede plač učiteljstvu! Dr. Šušteršič je rekel v deželnem zboru, ko je Gangl predlagal, da naj bi poslanci in dež. odborniki zastonj opravljali te posle, da se tako pridobi nekaj denarja: »Zastonj ne bo kaj prida poslancev!" Seveda je bil prof. Jarc tudi zoper Ganglov predlog, saj on vleče — poleg profesorske plače — lepe denarje kot deželni odbornik od davkoplačevalcev. Da se pa vsled zvišanja plač učiteljstvu ne povišajo davki, je g. Gangl predlagal davek na hranilnice, posojilnice in druge zavode, ki itak dajejo denar tudi v dobrodelne namene in nazval ta davek — kulturni davek. Tega davka ne bi občutil niti kmet ne delavec in tudi zavodi nebi pri tem trpeli. Koliko bi bilo potem pomagano šoli in učiteljstvu, ki bi lahko delalo le za šolo in mu ne bi bilo potreba iskati postranskih zaslužkov. Ta Ganglov predlog je bil sprejet, a če se ne bi pazilo — so hoteli klerikalci ta davek in denar porabiti še v druge namene. Sploh pa Gangl zahteva, da se davki porazdele pravično, da bodo bogatini plačevali več in da država prevzame tudi stroške za šolo in učitelje, da tega ne bode potreba plačevati deželam. Saj država ima skoro več pravic do šole nego dežela, zato naj prevzame tudi stroške za šolo, ne pa,
da občine in dežele plačujejo, država pa ukazuje. Gangl hoče, da bi država plačevala ljudskošolske učitelje, kakor plačuje profesorja — Jarca. S tem bi bile dežele in kmet na davkih razbremenjeni. Torej je vse govorjenje glede povišanja davkov radi učiteljstva — podlo hujskanje!
Očital je klerikalni Jarc tudi — raz-poroko. Zakon je bil nam še vedno svet. Ni pa svet onim hinavcem, ki to nam očitajo! Kdo je ločil zakon učitelja g. Grmeka? Ali niso s tem, da so prestavili učitelja Grmeka drugam, nego ima službovati njegova žena, dejansko ločili zakon. Ali niso grešili s tem zoper svetost zakona ? Ali niso bili to klerikalni člani dež. šol. sveta, ki so prestavili Grmeka v Krašnjo, njegovo ženo in otroka pa pustili v Komendi? Ali ni član dež. šol. sveta tudi profesor Jarc? Ali on se upa očitati, da hoče kdo grešiti zoper svetost zakona? Po njih delih jih sodite!
Razjasnili smo neresnične vesti, ki jih trosi klerikalni kandidat med državnozborske volilce na Dolenjskem in sedaj ve vsakdo — kaj je njega dolžnost!	§.
Iz slovenskih krajev.
Iz Novega mesta. Najlepši izprehod, kar jih imamo v Novem mestu, je čez Kapiteljski hrib na kolodvor. Tu je bilo vsako jutro in zvečer polno izprehajalcev, kar je pa sedaj prepovedano, ker se neki mlečno-zobi fant uči jahati in preganja svoje kljuse, da se bogu smili. Fante še ne zna voditi konja in se tudi popolnoma nič ne ozira na to, če mu pride kdo nasproti. Radi tega vprašamo g. župana, ako mu je to znano. Ako ne, tedaj naj pošlje stražnika na Kapiteljski hrib in prepove jahanje, ker odločno zahtevamo, da je stara cesta na Kapiteljskem hribu za izprehajališče, ne pa jahalnica. Gosp. Goljatu pa priporočamo, naj si preskrbi drugje prostor, ako noče imeti neljubih posledic. — Več izprehajalcev
Slovanski Jug.
Srbske šole v Macedoniji. Kakor nt? Ogrskem, v Bosni-Hercegovini in v mnogih krajih na Hrvatskem, vzdržujejo Srbi tudi na Turškem (v Stari Srbiji in Macedoniji) sami veliko število svojih ljudskih in srednjih šol in v to svrho žrtvujejo za šole ogromne vsote, s katerimi se dohodki naše šolske družbe niti od daleč ne dajo meriti. Srbsko šolstvo v Macedoniji se zelo lepo razvija in to ni prav »modernim" Turkom, in če tudi turška država za to šolstvo čisto nič ne prispeva, kakor bi to bila njena dolžnost, hoče ovirati njegov razvoj s tem, da čisto na madžarski način zabranjuje ustanavljanje novih srbskih šol in zapira celo dosedanje. Današnja Turška ne zahteva več od kristjanov, da bi pustili svojo vero, pač
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[97J
Da. Hotela se je vzravnati pred njim, plameneči kakor duh strašnega maščevanja, kakor arhangel smrti; z glasom mrtvaškega zvona mu je hotela zaklicati svoje ime — ime Rose Vanozzo, pred katerim bo Rodrigo preplašen povesil čelo.
To je premišljevala Rosa. Da bi pridobila časa in našla tiste mogočne besede, ki jih je iskala v svoji duši, je odgovorila papeževemu veselemu vzkliku:
»Pijača je gotova . . . Toda, ali se vrnete v Rim ?* »V Rim? Počemu?" je vprašal papež začuden.
»Ali mi niste rekli, da je pijača namenjena mladi deklici, ki ste jo videli in ki je slikar naslikal njen ODraz ... tisti Fornarini . . .•
»Da . . • Ampak," je dejal papež mirno, »ni mi je treba iskati v Rimu. Fornarina je tu."
Naj si bralec predstavlja osuplost, poraženost, grozo in strah — vse to vtelešeno v enem samem burnem drhtljaju človeka, ki je blisk udaril tik pred njim. Ta drhtljaj, to čuvstvo je izpreletelo Mago.
Toda tolika je bila njena oblast nad seboj, tako mogočna njena navada molčati in premisliti, da ni izustila krika, niti ne črhnila besede. Vsa njena misel, vsa njena volja, vse kar je bilo sile v nji, se je mogočno napelo proti eni sami točki: izvedeti, ali bi mogla iztrgati Rosito tej pošasti, in kako naj to stori . . .
Toda vzravnala se je kakor sveča . . . Krčevito je drgetala od blaznega napora, in zobje so ji šklepetali od sile, s katero se je premagala, da ni pokazala svojih čustev. Njene oči, pošastno razširjene od groze, so se svetile v polmraku kakor oči divje zveri, ki so ji ugrabili mladiče. Tudi Borgia je bil vstal, roko na ročniku svojega bodala.
»Ohel* je zarenčal. »Kaj te je popadlo nora starka?"
A Maga je imela še dovolj moči in poguma, da je pomirila papeža s par besedami:
»Ne menite se za to . . . nič se ne menite ... to je samo živčna kriza .. . včasih me prijemlje ... a to mine . . . ne bojte se ničesar ..."
To pojasnilo je bilo pri starki, brez dvoma pokvarjeni od strupov, ki jih je varila, tako verjetno, da je Borgia vtaknil svoje bodalo v nožnico ter sedel nazaj, ves pomirjen in s trdno voljo, da ne odide brez dragocene pijače, po katero je bil prišel. In potrpežljivo je počakal, dokler ni starki odleglo.
Rosa je premišljala;
»Ako ubijem Rodriga, je Rosita morda izgubljena ... Ona je v rokah Cezarja in Lukrecije ... To je gotovo. Lukrecija ima satansko dušo. Zakaj sem ji prizanesla? . . . Ona vč, da je Rodrigo tu .. . Uganila bo vse, ako vidi, da ga ni nazaj ... Da, če umorim Rodriga, bo umorjena tudi Rosita . . .*
Te misli so se podile v njeni glavi kakor bliski, križajoči se med seboj na hudournem nebu. Strašna dvojba jo je mučila in tiščala možgane z neusmiljenim pritiskom svojih klešč.
Ce bi pustila papeža živega odtod? Toda s tem ne bi samo za vse večne čase odbila prilike, da se osveti, na ka-
tero je prežala toliko let, nego bi tudi izročila Rosito nečloveškemu Rodrigu. Ce bi ga ubila, pa bi skoraj še goto-veje obenem z njim umorila siroto Rosito, saj je bila prepričana, da se Cezar in Lukrecija nahajata v papeževi
£7312101 • • •
Nenadoma Pa se je zasvetil na njenem izmučenem obrazu smehljaj. Sedla je, otrla si mrtvaškobledo čelo, ki se je curkoma obuvalo z znojem, ter dejala z nenavadno mirnim glasom:
»Torej je deklica v Tivoli? . . . Dobro, dobro . . . izvrstno ... to je kakor nalašč ..."
»Prav govoriš, Maga. Tem bolj, čim je ob svojem povratku ne bi bi bil več našel, ako bi jo bil pustil v Rimu ..."	v
»Ah, ah! Vidite!"
»Ze tako je malo manjkalo, da se mi ni izmuznila ... Toda mč ne de ... Ti torej praviš, da je pripravljena ... tista pijača, ki si mi jo obljubila, Maga?"
»Pripravljena je, gospodar . . .«
»Daj mi torej! ..." je dejal Borgia željno.
_ Maga je pobrskala po nekaki^ torbici, ki je visela na njenem pasu. Roke so ji drhtele. Čudno je pogledala malo stekleničico, ki jo je bila izvlekla.
»Tukaj jel*
Borgia je vzkliknil od veselja, ko je prijel za nio
»Kako treba ravnati?"
»Mešati z vodo ali vinom."
»Vse?*
»Ne. Tri kapljice. Štiri umore.*
,Tri. Dobro."
' -Tri, pravim." _______________________________________ (DaJje)
pa jim hoče s pomočjo čisto osmanlijskih šol vzeti — narodnost. No, Srbi so žilav narod in bodo čuvali svoj jezik, četudi jim turška vlada zapira šole in zabranjuje usta-novljanje novih in kakorkoli jih niso mogli zatreti staroturki, tako jih tudi mladoturki ne uničijo.
Splošni pregled.
Mongolski barbarizem.
Na Ogrskem ravnajo vladina stranka in organi vlade v pravem pomenu besede uprav barbarsko s Slovaki. To kaže tudi naslednji slučaj: Pri zadnjih volitvah v nekem severnoogrskem komitatu niso postavili Slovaki svojega kandidata, da ne bi dali ogrskim žandarjem povoda za prelivanje krvi. Madjari niso imeli protivnika, a so vendar izdali 95.000 kron za volitev, pri tem pa so še dobili 150 glasov manje nego prej. Po tem izidu so začeli maščevalni boj proti onim Slovakom, ki so vkljub terorizmu ostali zvesti svoji zastavi. Koncem prošlega tedna je pisal neki slovaški časnik, da je okrajni glavar pozval prebivalca S. občine Pribilina, da naj na mestu podre svojo hišo in delavnico, ker jo je pred šestimi leti zgradil baje brez oblastvenega dovoljenja. S. se je seveda pritožil, ali odgovorilo se je, da mu vse podro žandarji, ako tega sam ne stori do 20. avgusta. Za sedaj ga še gnjavijo oblasti, ker se je protivil ukazom, ali kdo ve, kaj še bo. V občini Vychodna je dobil neki volilec enako povelje z enako utemeljitvijo. V vasi Malu-zina se je zopet enemu isto pripetilo, v Nazecu so pa izmed obsojenih hiš že eno podrli. — Kdo ve, kaj hoče vlada s temi barbarskimi čini doseči? Pred Evropo je že res ni več sram.
Spor grškega patrijarhata.
Leta 1870 je bil ustanovljen bolgarski eksarhat, oziroma grška cerkev se je tako cepila, da se je bolgarski narod ločil od nje in postal cerkveno samostojen. Za delitev skupnega premoženja pa ni ostalo časa. Zadnjih 40 let se je pa razmerje prebivalstva zelo izpremenilo na korist Bolgarov v Macedoniji. Da bi torej storila konec nedostatkom — velikokrat je bila namreč manjšina lastnica cerkev — je izdelala turška vlada zakon za cerkve in šole, po katerem naj pripade lastninsko pravo pri prepornih in patrijarhatu spadajočih cerkvah dvetretjinski večini. S tem je pristrigla peroti grškim državljanom. Poleg drugih vzrokov je pa bil tudi nacijonalno-politični, da degradira Grke po možnosti do skromne manjšine. Saj je vendar bila dosegla na Turškem panhelenska propaganda uprav grozotno razsežnost, kjer je zagospodovala nad cerkvijo in šolo. Zanimivo je vsekakor, da je patrijarh v Carigradu sklical cerkveni zbor za v sredo, ko se je zbrala tudi grška narodna skupščina. Sicer se pa vlada lahko sklicuje na ekumensko cerkveno pravo, ki ne dovoljuje lajikom ali celo morda parlamentarnim zborom upliva v cerkvenih zadevah.
Odbor za socijalno zavarovanje,
V sredo je bila po četiritedenskem odmoru zopet prva seja pododbora odbora za socijalno zavarovanje. Pri seji se je nadaljevalo s posvetovanji o zavarovanju proti nezgodam. Vladna predloga, ki pravi, da naj obstoji predstojništvo pri teritori-jalnih zavodih na dve tretjini iz delodajalcev in na eno tretjino iz delojemalcev, je bila odklonjena in sklenjeno je bilo, da morajo biti voljeni zastopniki na polovico. Ta sklep je bil le mogoč, ker je bilo navzočih samo 14 članov od 24. Meščanski zastopniki češke in poljske grupe so popolnoma manjkali, slovenski in češki so |pa glasovali s socijalnimi demokrati. Od štirih krščanskosocijalnih članov dva sploh navzoča nista bila, navzočih se je pa eden oddaljil pred glasovanjem. Tu se vidi, kako pojmijo ljudje delo za tako važno ustanovo! Vladni zastopnik von Wolf se je izrazil, da si vlada pridrži besedo k temu sklepu seje.
Dnevne vesti.
„Slovenec“ za draginjo. »Slovencu" ni všeč, da se naš list kot glasilo osobito nižjih slojev zavzame zato, da bi se v Ljubljani nehala neznosna draginja. Ljubljanski škof in z njim uredniki »Slovenca" seveda ne čutijo, kaj se pravi draginja. Škof živi od kmetskih in delavskih žuljev, drugi pa si polnijo želodce s klobasami pri »Faj-moštru". Mi pa ne bomo odnehali pisati o draginji, dokler sevreskaj uspešnega v tem oziru ne ukrene. Če se vsa druga mesta ganejo, ne sme Ljubljana rok križem držati!
Novomeško rodoljubarstvo. V uredništvu »Slov. Naroda" so skuhali ogojčenja poln dopis novomeških rodoljubov. Z njim pa seveda rodoljubarstvu ni pomagano. Res je, da je sam »Slov. Narod" bičal to rodoljubarstvo, češ, da ničesar ne stori za volitve. Mi pa pripomnimo, da ta jara gospoda res ni za nobeno resno politično delo. Ne
enega ni med novomeškimi voditelji, ki bi imel pogum sklicati v Novem mestu ali v novomeškem okraju za volitve javen ljudski shod. Par kimovcev pride še skupaj na kak zaupen shod, da se jim pri zaprtih vratih malo razveže jezik, javno pokazati se ne upa nikdo, ker jim je lastni žep ljubši kot celokupnost. Sicer pa v Novem mestu itak par kričačev dela politiko, ki nočejo imeti z nižjimi sloji ničesar opraviti in ki se prištevajo k inteligenci brez inteligence. Lagali bi samim sebi vv obraz, ko bi tako rodoljubarstvo hvalili. Če se gospoda ne bo kmalu predramila, bo na lastnem gnoju segnila. Dosedaj smo videli v Novem mestu le propadanje in nazadovanje.
Kaj pa to? Ljubljanske nemške knji-gotržnice razpošiljajo začetkom šolskega leta slovenskim dijakom prijazna pisma — seveda slovenska — in jih vabijo, da naj kupujejo pri njih šolske potrebščine; tem vabilom pa prilagajo velikodušno nekak »Oesterreichischer Schtiler - Kalender", ki med drugo koledarsko vsebino vsebuje tudi dva članka z napisi: »An dich, du deutscher Knabe!" in »An dich du deutsches Mad-chen", ki jih je spisal znani vsenemški kričač Wilibald Bohm. Naj priobčimo samo doslovno en članek: An dich, du deutscher Knabe! Du bist ein deutscher Knabe! Be-rechtigter Stolz kann deine Brust erfilllen, daG du es bist; denn groB und machtig ist das deutsche Volk, dem du angehorst. Millionen Menschen sprechen deine teuere, liebe Muttersprache, du findest sie auf der ganzen Welt. Die grofiten Manner entstam-men deinem Volke. Dein Volk wird das Volk der Dichter und Denker genannt. Deine Sprache ist die schonste und reichste der Welt. Edler Gehalt zeichnet sie aus, Innigkeit und Tiefe des Gemiits. Deutsche Volkskraft hat Staaten gegriindet, deutscher FleiB sie befestigti, deutscher Heldenmut sie vor Feinden beschtitzt und deutscher Geist sie gemacht. Liebe dein Volk! Liebe es aus deinem ganzen Herzen! Sei ihm treu bis in den Tod! Tue alles, was zur Erhaltung deines Volkes beitragt und ihm und dir zum Wohle und zur Ehre gereicht! Liebe deine Sprache! Hlite sie als dein teuerstes Gut und halte sie rein von eitlem Fremdenputze. Sei deines Volkes wert! Du bist es, so du tibst deutsche Tugend! Sei denn wahr und treu, offen und frei, schlicht und cinfach, edel und gut! Du bist ein deutscher Knabe ! Poziv na nemške deklice ! Ali ni to največja nesramnost, da se upajo ljubljanski Nemci vabiti slovenske odjemalce na tak .način v svoje trgovine.
Vestnost državnega pravdnlka je vredna vsega občudovanja. Ker si želi po višjih nalogih konfiskacij, a ne more dobiti ničesar, čita sedaj inserate in jih zaplenja pa to že celo take, ki so par mesecev že nemoteno izhajali. Papstlicher denn der Papst selbst.
Živelo klerikalno narodnjaštvo! Glasilo »vseslovenske ljudske stranke" „Slo-venec" priporoča Mahrovo trgovsko ^šolo. Hudomušni ljudje trdijo, da se je Žitnik vrnil iz Solnograda s precej dolgim nosom, ker pri Pijevi družbi ni našel poslušnih ušes.
Mesto zarotnikov, veleizdajalcev in takih javnemu redu in miru nevarnih ek-semplarjev je brezdvomno Ljubljana za časa vlade Schvvarza in Gerloviča. Sedaj tirata pred sodišče bivši odbor vajenške skupine razpuščene N. D. O. in to samo mladoletne fante. Ako so že ti ljudje nevarni Schwarzu in Gerloviču, potem jih gotovo nikdo več ne reši.
Deutsche Stimmen, organ Ljubljanskega komisarja Laschana se peča zopet na drobno in debelo z Ljubljano; vse po vrsti oblaja, bivšega župana, Tavčarja, Trillerja, Ribnikarja, Vončino, magistratne uradnike. No, seveda gospodu Laschanu ni nič kaj dobro pri srcu, gotovo si bo polomil vse zobe, predno bo pregrizel trdi oreh, ki sta mu ga prezentirala Schwarz in Gerlovič, zato pa grize na vse strani.
Od obiskovalcev slovenskega gledališča. Prijatelj lista in slovenskega gledališča piše: Že večkrat sem čul od raznih strani govorice, da bi se preuredila ura začetka slovenskih gledaliških predstav. Predstave se zdaj začenjajo ob pol 8. uri, a marsikomu, ki bi rad pravočasno prišel k začetku predstave, nikakor ni mogoče dospeti o pravem času: trgovine n. pr. se zapirajo šele po sedmi uri, kako naj se človek v pol ure preobleče in navečerja, ako hoče v gledališče. Ali bi ne bilo umestno, da bi se predstave začenjale mesto ob pol 8. ob 8. uri, potem bi gotovo ne bilo vednih pritožb, da se s prepoznim prihajanjem moti užitek predstave, ker bodo vsi gledališki obiskovalci prihajali gotovo redno. Prosimo, da bi se uvaževal ta nasvet!
Nova klerikalna trdnjava. Pred kakimi dvanajstimi leti ali nekaj prej se je ustanovilo v Ljubljani neko klerikalno dru-štvece, ki si je nadelo ime »Pripravniški dom". Pričelo je z nabiranjem doneskov in članov in letošnji občni zbor je pokazal, da ima društvo že precej članov, a še več kapitala. Ker je v odboru večina korarjev, klerikalnih pobožnih posvetnjakov, kakršen je n. pr. ravnatelj Črnivec, ki ima nemškuto za ženo in nemško vzgojene otroke, moramo
soditi, da je to društvo nova klerikalna trdn|ava, kjer se bo vzgajala klerikalna učiteljska rezerva s Kranjskega, pa morda tudi od drugod. Pravil sicer nimamo pri rokah, toda, da so klerikalci — dasi sicer lenuhi, za svoje namene zlasti duhovne — praktični ljudje, se vidi povsod, naprednjaki pa se ponašamo v XX. stoletju z najnovejšim rekordom, da namreč tudi v Ljubljani imenitno — nazadujemo!
Kaj je storil baron Schwarz dozdaj za deželo? Ko je bil baron Hein pet let v Ljubljani, so ga že dičile zasluge, da so kmetske občine že povsod imele imenovati ga častnim občanom. V Postojni je bil celo takratni okrajni glavar pl. Laschan imenovan za častnega občana. Baron Schvvarz je najnesposobnejši deželni predsednik, kar smo jih dozdaj imeli na Kranjskem! Z žandarji in detektivi, ki mu jih vlači v Ljubljano strahopetni policijski svetnik Pertot, vznemirja prebivalstvo in izziva ž njimi škandale, mesto in dežela pa nimata od tega človeka nobene javne koristi.
Zasluženo priznanje izrekajo »Deutsche Stimmen" pištoli iz »Narodne tiskarne" ko pišejo v članku Hribar: »Aus dem bisherigen Verlauf des Prozesses, der zur Vernehmung einer Anzahl von Zeugen ver-tagt wurde, kann man schon zweierlei er-sehen: Erstens, dass sich Hribar jenen Leuten nun ganz in die Arme gevvorfen hat, die nach der libereinstimmenden Ober-zeugung aller — jetzt auch schon des »Slovenski Narod" — die Laibacher Septemberexzesse veranstaltet haben." Brez komentarja.
Karnijolci postajajo pod Laščanovim komisarjenjem zopet predrzni. Izzivalno sede na kazinski verandi in se obnašajo kot v kaki svoji knajpi. Jutri obhaja namreč »Karfijola" svoj »Griindungsfest", ki ima navadno v programu tudi bumel po Še-lenburgovi ulici. Gospoda Laščana poživljamo, da naj prepove karfijolarjem bumel, ker od takih zelencev se Ljubljančani ne puste izzivati.
Mestni policiji. Vedno se slišijo pritožbe občinstva čez otroke ljubljanskih nemškutarjev-kazinotov. Ti frkolini se ne-neprestano drsajo okrog deželnega dvorca z drsalnimi čevlji (Rollschuhe) po trotoarju ter ovirajo na ta način mimoidoče občinstvo, katero se jim mora umikati. Naša ljuba mestna policija, ki je povsod zraven, koder je ni potreba, se v takih in enakih slučajih nič ne zmeni za red. Kar je dovoljeno nemškutarjem v Celju in drugih enakih mestih, naj vsaj ne bo v naši beli Ljubljani! Seveda pod županovanjem gosp. vlad. komisarja Laschana si nemškutarji marsikaj lahko dovolijo!
V kazenski zadevi Praprotnlk-Kletn-dienst je bila razprava določena, kakor smo poročali, na 17. t. m. Zdaj je na predlog zasebne udeleženke po dr. Oblaku sodišče razpravo preložilo, da se izreče tudi medicinska fakulteta o tem slučaju. Dan prihodnje razprave bomo sporočili.
Vojaki mrtvi In ranjenci? Došla nam je vest, da je bila pri Komnu na Krasu vojaška vaja, pri kateri so ostro streljali in pri kateri je bil en vojak ustreljen več pa ranjenih. Umestno bi bilo, da bi vojaška oblast pojasnila, koliko je na teh vznemirljivih vesteh resnice.
Vojska v Postojni. Včeraj je zgledala Postojna kakor ob vojnem času. Skozi cel dan smo imeli vojake. Skozi so mar-širali najrazličnejši polki vračajoč se z vojaških vaj na Krasu. Tudi smo imeli ugodnost slišati ubrane glasove vojaških domobranskih godb. Na kolodvoru so vojaki, ki so se odpeljali, ozaljšali železniške vozove.
Kaj stane vojaščina? Včeraj se je ulanski konjeniški polk iz Stockerave odpeljal iz Postojne v svojo štacijo. Vožnja sarna stane 10.500 kron. Pravijo, da je polk prišel na vaje, ne da bi količkaj pripomogel k uspehu vaje in da sploh ni imel prilike, da bi stopil v akcijo. To se pravi denar davkoplačevalcev skozi okno metati.
Enoletno prostovoljstvo. »Fremden-blatt" poroča, da so vesti nekaterih listov, da se enoletno prostovoljstvo odpravi, popolnoma izmišljene.
Ljubljana In slovenska državna obrtna šola. Te dni so novo poslopje te šole že na pol pokrili. Prihodnjo pomlad bo ometano, potem obenem znotraj opravljeno in z vsem potrebnim preskrbljeno. Kakor čujemo bo maja ali junija meseca zavod otvorjen. Provizorično bodo nekateri oddelki umetne strokovne šole, koji je kranjska šparkasa odpovedala prostore, nastanjeni do pomladi (do otvoritve državne obrtne šole!) — v Cojzovi hiši na Bregu. Čez 4 leta bodemo imeli Slovenci na Kranjskem že prve absolvente, ki bodo stopili med svet s tega slov. zavoda. Tako bomo napredovali zopet za en važen kulturen korak, brez klerikalcev in Nemcev, ki pri nas itak vsako kulturo le ovirajo!
Projektirana železnica Ljubljana-Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija. Nova projektirana železniška proga Ljubljana-Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija, katere trasna revizija se je izvršila šele pred enim mesecem, bo izdelana na sledeči način: Od ljubljanskega državnega kolodvora pa do Brezovice bodo
napravili posebno železniško progo, ki bo peljala dalje ob cesti proti Podlipi in od tu proti vasi Hotederšica. Kakih 600 m od tu bodo sezidali postajo. Pri Godoviču se bo proga vila v serpentinah in peljala naravnost proti Idriji. Kolodvor bo stal kakih 15 minut od Idrije ob državni cesti. Seveda bodo morali tu najprej še svet planirati. Od Idrije bo peljala proga ob levem bregu reke Idrijce naravnost proti Sv. Luciji, kjer se bo združila z bohinjsko progo. Skupna dolžina projektirane proge od Ljubljane do Idrije bo znašala približno 55 km, od tu do Sv. Lucije pa 40 |km. Napraviti bodo morali tudi najmanj 30 predorov, ki pa ne bodo dosčgli dolžine 1 km. Postaje bodo sledeče: Ljubljana drž. kolodvor, Brezovica, Vrhnika, Podlipa, Rovte, Idrija in Spodnja Idrija. Pred končno postajo Sv. Lucija bosta najbrže še postaji Slap in Dolenja Tribuša. Interesantno je, da bo v slučaju, ako se izpelje še belokranjska železnica do Karlovca, ta proga najkrajša zveza med Carigradom in Marsiljo.
Državni potovalni kurzi za pletenje v Ljubljani. Vodstvo državnih potovalnih kurzov za pletenje košar naznanja, da se prične redni pouk v Dolskem in pri Sv. Martinu pod Šmarno goro, prihodnji teden.
V te kurze se bodo sprejemali: a) redni učenci in učenke, b) šoloobvezni otroci, ki se hočejo posvetiti pozneje pletarstvu in c) izredni učenci.
Graščina Šneperk na Notranjskem proti' Slovenskemu planinskemu društvu.
V notranjskih planinsldh krogih je razširjena vest, da namerava gozdna uprava graščine Šneperk prepovedati pota na priljubljeni, po svoji bogati flori in lepem razgledu znani Snežnik na Notranjskem. Snežnik je last princa Schonburg-Waldenburga iz Rajha. Dolgo vrsto let je graščina mirno dopuščala poset Snežnika in je slovensko planinsko društvo zaznamovalo na Snežnik pota od raznih strani tako iz Loža, Št. Petra in Ilirske Bistrice. Letos pa je graščinska uprava dala vse te markacije, zlasti v Ma-šunskem revirju, odstraniti in da se turisti še bolj motijo, je markirala sama razna pota z isto barvo na razne strani in je s tem že marsikakega turista spravila v napačno smer. Kaj je graščino dovedlo do odstranitve markacije, nam ni znano. Govori se pa, da je vse to povzročil neki mladi gozdni pristav nemško-nacijonalnega mišljenja. Dobro bi bilo, da bi se slovensko planinsko društvo pravočasno pobrigalo in eventuelno vložilo proti graščini Šneperk tožbo zaradi motene posesti. Mogoče bi nam vedel pojasniti gospod gozdni ravnatelj Schollmayer-Lichtenberg, odkod izvira to nenadno sovraštvo graščinskih organov proti slovenskemu planinskemu društvu?
V	Kamni	gorici	na Gorenjskem	je
umrl te dni vpokojeni terezijanski prefekt profesor Peter Novak, ki je bil velik prijatelj in dobrotnik šolske mladine. Umrli je	hodil	vsako	leto v	Kamno gorico	na
počitnice in je bil pravi original, hodil je vedno naokoli v priprosti narodni obleki, kot kak	kmečki	očanec in marsikdaj se mu
je	zgodila kaka	vesela	neprilika. Tako	se
čuje o njem sledeča vesela anekdota. Nekoč je prišel v svoji priprosti obleki v družbo, kjer je imel prvo besedo nek mlečnozobi lemenatar, ki je na dolgo in široko govoril o politiki, ker pa umrli prefekt ni bil njegovih nazorov in si je upal nekaj oporekati, mu jo zabrusi učeni lemenatar: kaj se razume tak kmetavz na take stvari. Prefekt je mirno požrl te besede. Navzoči pa še danes ne morejo pozabiti obraza, ki ga je naredil širokoustni lemenatar, ko se mu je pri raz-stanku predstavil navidezni kmet kot prefekt profesor Novak. —Naj bo lahka zemljica plemenitemu mladinoljubu!
Zahvala. »Dolenjska podružnica Prosvete" v Novem mestp mora priznati, da jo je presenetilo, ko je videla, kako simpatizira z njo vse novomeško napredno občinstvo, ki se je tako polnoštevilno udeležilo njene veselice v soboto 10. t. m. in ki je delovalo z vsemi svojimi močmi, da je veselica tako sijajno uspela. V prvi vrsti pa mora izreči odbor zahvalo vsem cenjenim damam, zlasti gg. dr. Šegulovi, Skaletovi, Hočevarjevi in Kudrovi, ki so največ pripomogle h krasnemu »Buffetu", gdč. Slavi Skaletovi, ki je vsestransko pomagala pri veselici, cenjenim igralkam: gdč. Mici Šegulovi, gdč. Magdi Kastelčevi in gdč. Milici Skaletovi, slavnemu salonskemu orkestru za prijazno sodelovanje, vsem cenjenim gospodom pevcem, zlasti g. _dr. Strašku za solo — petje, slavni »Čitalnici" za prepustitev prostorov in končno sploh vsem, ki so nam z darovi ali kako drugače priskočili na pomoč.
Odbor »Dol. podr. Prosvete".
Veselica, ki jo je priredila tukajšna »Kmetiška Čitalnica" dne 4. septembra na dvorišču g. Frana Žgurja v Poddragi pri Vipavi, izpala je s popolnim, vsestranskim uspehom. Vkljub dežju, ki je samo med veselico prenehal, prisostvovalo je mnogo domačega občinstva in iz bližnje okolice. Igra »V Ljubljano jo dajmo" je vzbujala občo veselost, — le škoda, da je preveč utesnjen prostor slabo učinkoval na celoten razvoj glasu. Skratka: Program se je rešil
častno od prve do zadnje točke I Iskrena hvala sodelovalcem pevcem ter tamburašem in vrhpoljskemu »Kmetskemu izobraževalnemu društvu”, ki je posodilo oder. Vsa čast pa igralcem — fantom in igralkam — dekletom ! Le z vztrajnostjo krepko naprej, ker ta veselica je jako ugodno uplivala na ljudstvo. Vam	p.	n. gospodom, ki	so poslali preplačila	se	iskreno	zahvaljuje.
Odbor.
Sprememba posesti. Lovrenc Rebolj, krojač in hišni posestnik v Kranju, je svojo hišo v kokrskem predmestju prodal poslovodji v pok. Štefanu Lubeinscheggu. — Ivan Potočnik, čevljar in hišni posestnik v Kranju, je kupil hišo Lovrenca Rebolja na Glavnem trgu	št. 199 za	16.000 K,	svojo
hišo št. 91 pa	je prodal	g. Franu	Štirnu,
oficijantu pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju, za 16.000 K.
Električna cestna železnica v Ljubljani. V sredo je bilo vse osobje električne cestne železnice v Ljubljani zapriseženo. Kot zastopnik c. kr. železniškega ministrstva je pri tem fungiral nadinspektor grof Wol-Jkenstein,
Zazidavanje Prul. Ob Gruberjevem nabrežju so tekom letošnjega ozir. lanskega poletja sezidali svoje vile: E. Kandare, Av. Gotzl in Iv. Pirc. Magistrat je preskrbel ta mestni del tudi z vodo in razsvetljavo. Zdaj pa, ko se novo šolsko poslopje gradi sredi Prul, bi magistrat dobro storil, da bi mislil na dostojen vhod (cesto), ki se pričenja pri nekdanjih Cziakowskyjevih podrtijah pred Prulami. Sedanji gospodar Fr. Koschier bode pač moral odstopiti potrebni svet za regulacijo. Veliko tisto zidovje in pa kopališče itak nista vredna, ker sta vsa razrukana od potresa. Tam naj se napravi čedna cesta v Prule, kjer jo že čaka čeden drevored.
Društvene vesti.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur" opozorja vse trgovske sotrudnike, člane in nečlane na sestanek, ki bo v soboto dne 17. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Na sestanku se bode razpravljalo o prireditvi učnih tečajev in plesnih večerov v letošnji zimski sezoni. Ker je ta sestanek zelo važen, upamo mno-gobrojne udeležbe.
Odbor slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon“ uljudno sporoča vsem bratom pevcem kakor tudi cenj. gg. podpornikom, da se vrši v soboto, dne 24. t. m. ob pol '9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma“ izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je prememba društvenih pravil. Z ozirom na važnost dnevnega reda prosimo mnogobrojne udeležbe.
»Žirovnikov zbor" v Št. Vidu nad Ljubljano priredi dne 18. septembra t. 1. veselico z jako bogatim vsporedom pri g. Fr. Šušteršiču po dom. pri „Slepem Janezu" v Žapužah. Pevske točke se bodo proizvajale pod osebnim vodstvom g. vodje Janko Žirovnika. Začetek veselice ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Prijatelje petja in neprisiljene zabave vabi najuljudneje k mno-gobrojni2udeležbi kodbor.
Obesim se . . .
Te dni sem dobil neko anonimno pismo, ki ga je pisal gotovo kak Nemec, kar sklepam iz tega, ker je pismo nesramno in — neumno; Slovenec tako nesramno in neumno ne bi mogel pisati.
Mož se jezi, ker zahteva „Jutro* od slovenskih staršev, da vpišejo svoje otroke v slovenske šole in pravi, da mora vsak Slovenec znati nemški, ker brez znanja nemščine se danes niti na stran ne more iti.
Hm 1 Imenitno razkritje, ki bi ga morali v prvi vrsti vpoštevati zdravniki. Do sedaj so priporočali zdravniki onim, ki niso mogli iti na stran, ricinus, od sedaj bodo pa najbrže vsakemu takemu bolniku svetovali, naj se čim prej nauči nemščine, pa bo šel hitro — na stran.
Vsi vi, torej, ki ne morete iti na stran, hitro nemško slovnico v roke in učite se noč in dan nemškega jezika, ki ni samo jezik visoko kulturnega naroda, nego ima tudi zdravilno moč v sebi!
Naši klerikalci to že prakticirajo in Šušteršič, voditelj najmočnejše slovenske stranke, je dal svojega sina v nemško šolo samo iz zdravstvenih ozirov.
Morda pomaga nemščina tudi proti koleri? Pisec anonimnega pisma bi dobro storil, ko bi odgovoril na to vprašanje, ker ako pomaga nemščina proti koleri, se gotovo še sam vpišem v šulferajnsko šolo, ker kolere se grozno bojim.
Navarnost pred kolero je pa pri nas tudi res velika, ker sedaj se menda že kmalu vrnejo — ako se še niso — naši jeruzalemski romarji, ki prinesejo sabo iz svete dežele razen velikih steklenic jordanske vode gotovo tudi večje število ko-lerskih bacilov in potem gorje našim mesarjem, ker ne bodo imeli komu prodati za drag denar slabega mesa.
Sicer pa kaj mene brigajo naši mesarji, saj nisem z nobenim v sorodu, četudi
se ne bi branil imeti za strica kakega okroglega, bogatega mesarja, posebno ako bi bil še toliko neumen, da bi mi pdstopil majhen del svojega premoženja.
Pa to so fantazije, a jaz sem resen mož, ki se resno pečam z resnimi vprašanji.
Resno vprašanje je n. pr. pasivna rezistenca železniških uslužbencev in za to sem šel včeraj popoldan na južni kolodvor, da bi videl njene posledice. Pa ni bilo ničesar, ker se nižji uslužbenci niso pridružili uradnikom in promet se vrši neovirano. Želim železniškim uradnikom vso srečo v njikovem boju z umazanimi delničarji južne železnice, ali s pasivno rezistenco ne dosežejo ničesar, dokler se jim ne pridružijo uslužbenci, ki edini morejo s pasivno rezistenco ovirati promet in prisiliti na ta način železniško upravo, da ugodi njihovim zahtevam.
Ah, dolgčas mi je in žalostna je duša moja do smrti. Nobena reč me ne veseli, nobena jed mi ne diši in še danes
se obesim — na vrat mojega dekleta-----------
Bav-bav.
Razne vesti.
* Zmešani pretendent. Na Ruskem nastopa neki maloruski brzojavni uradnik, Miloš Cenič, kot pretendent za bosanski kraljevski sedež. Miloš Cenič, ali kakor se sam zove „knez Cenič“, se je v to svrho obrnil na nekega sotrudnika ruskega lista »Novoje Vremja“ in ga prosil, naj v časopisu odločno nastopi za njegove kraljevske pravice in tako reši Bosnijo iz rok ministra Aehrenthala.
* Večmiljonska zapuščina. V Londonu živeči grški milijarder Corelianos je naznanil svojim dedičem, da je v svoji poroki zapustil grški državi 700.000 funtov, to je 14,000 000 kron. Obenem je sporočil, da je že pred enim letom poslal kralju prvi obrok v znesku milijon frankov grškemu kralju za vojne namene, ne da bi se denar res porabil za te namene. Zaradi tega prosi svoje dediče, naj delajo z vsemi močmi nato, da se njegov namen tudi v tem oziru izpolni.
* Francoske vojaške vaje. Včerajšnji dan velikih francoskih vojaških vaj je bil za poveljnika rdeče stranke, ki predstavlja francosko armado pod poveljstvom generala Piquarta, zelo kritičen. Piquart je bil na vseh straneh obkoljen od nasprotnikov, ki so bili pod poveljstvom generala Meuniera. Meunier, ki predstavlja nemškega sovražnika, je bil na celi progi zmagovalec.
* Defravdacije pri ruskih sibirskih železnicah. Pri reviziji sibirskih železnic je prišel senator Medem velikanskim goljufijam na sled. V Tomsku je vodstvo železnice poneverilo več milijonov rubljev.
* Boj proti trustorn. Kakor znano, je najvišji sodni dvor v Newyorku tožbo proti trustom ustavil, ker ni bila postavno utemeljena. Sedaj pa je generalno državno pravdništvo zopet dvignilo tožbo in sicer proti članom mestnega trusta. Državno pravdništvo trdi, da je prišlo na sled velikim goljufijam. Ker je najvišji sodni dvor tudi to tožbo zavrnil, je postalo ljudstvo skrajno vznemirjeno in nejevoljno na sedanjo vlado.
Nsjnovejša telefonska in brzojavna poročita.
Ministrska kriza v Črni gori.1)
Cetinje, 15. septembra. Črnogorsko ministrstvo je podalo danes ostavko. Kralj je sicer demisijo sprejel, toda obenem takoj poveril zopetno sestavo novega kabineta ministrskemu predsedniku dr. Toma-noviču. Vsi prejšnji ministri ostanejo na svojem mestu; na novo stopijo v kabinet samo vojni minister general Gjurovič, minister za notranje zadeve Gjukanovič in finančni minister Jergovič.^ ^ J
Demislja ministra Malinova.
Sofija, 15. septembra. Kralj Ferdinand se še ni odločil, ali sprejme skupno demisijo ministrstva Malinova, ali ne. O vzrokih^ demisije sicer še ni ničesar natančnejšega znano, vendar se splošno domneva, da je ministrska kriza nastala le vsled osebnih nesporazumljenj med ministri. Vsled tega se z gotovostjo pričakuje, da kralj ne bo sprejel celokupne demisije, ampak da se bo ministrstvo samo rekonstruiralo.
Protigrški bojkot na Turškem.
Solun, 15. septembra. Bojkotni komite je sklenil, da se mora protigrški bojkot na Turškem še doslednejše izvajati, kakor dosedaj. O tem sklepu ^skupnega komiteja so bila obveščena vsa turška pristanišča.
Afera Ungern-Sternberg.
Petrograd, 15. septembra. Preiskava proti avstrijskemu podaniku, baronu Ungern-Sternbergu, ki je osumljen avstrijske špijo-
naže na Ruskem, je že končana. Splošno se domneva, da je tožba radi veleizdaje popolnoma izključena, ker preiskava ni našla nobenih zanj posebnih komprimitujo-čih stvarij, razen protokola neke tajne seje.
Pasivna reslstenca na južni železnici.
; Dunaj, 15. septembra. Radi pasivne resistence uslužbencev južne železnice se tukaj poznajo znatni nasledki. Promet z blagom je zelo oviran. Vsi tovorni vlaki imajo velike zamude, dočim se pri osebnih vlakih pasivna resistenca ne pozna dosti. Današnji zjutrajšnji brzovlak je imel samo par minut zamude. Danes je imel izvrševalni odbor upravnega sveta južne železnice sejo, v kateri se je po daljši debati sklenilo, da se namerava zahtevam železničarjev v polnem obsegu ugoditi.
Turčija proti patrijarhu In metropolitu v Carigradu.
Carigrad, 15. septembra. Turški ministrski svet namerava carigrajskemu patrijarhu in metropolitu radi tega, ker sta se udeležila narodne skupščine, odvzeti potr-dilno diplomo. Radi tega bosta potem obe mesti izpraznjeni in se bodo morale vršiti nove volitve.
Kolera v Berlinu.
Berlin, 15. septembra. V okolici Berlina sta obolela neki inženir in neka hišna posestnica na koleri. Oba bolnika so takoj odpeljali v bolnišnico in jo popolnoma izolirali.
Kolera v Gdanskem.
Gdansko, 15. septembra. Bakterijo-logična preiskava je dognala, da je sin nekega inozemskega delavca, z imenom Dum-brovsky, v resnici umrl na koleri.*
Proti grškemu prestolonasledniku.
Atene, 15. semptebra. Tukajšnji listi poročajo, da se grški vojni minister general Zorbas radi tega ni udeležil narodne skupščine, ker so mlajši grški častniki zahtevali, da se prestolonaslednika Konstantina sme pripustiti skupščini. S to zahtevo je bil zadovoljen tudi general Zorbas. Ker pa vlada ni hotela ugoditi tej zahtevi mlajših častnikov, je vojni minister general Zorbas radi tega izvajal posledice in se ni hotel udeležiti narodne skupščine.
Konflikt med Francosko in Španijo?
Pariz, 15. septembra. Madridski dopisnik časopisa „Matin“ v Parizu poroča, da namerava Španija pomorsko pristanišče Tepuan v Maroku okupirati. Poročevalec obenem pristavlja, da je trdno prepričan, da trezni španski ministrski predsednik Cana-lejas ne bo izvršil tega koraka in tako preprečil konflikt med Francosko in Španijo radi Maroka.
Velevlasti posredujejo med Grško in Turčijo.
London, 15. septembra. „Temps“ poroča iz Aten, da so zastopniki velevlastij v Atenah sporočili grški vladi, da bodo ukrenili vse potrebne korake, da ne nastane konflikt med Grško in Turčijo. V tukajšnjih krogih prevladuje mnenje, da so zastopniki velevlastij mislili s tem ratificiranje treh kretanskih poslancev, ki so bili izvoljeni v grško narodno skupščino in že odložili vsa svoja mesta na Kreti.
Avijatlčna tekma v Milanu.
B e rol in, 15. septembra. K avijatični tekmi, ki se vrši od 25. septembra do 3. oktobra v Milanu, so se med drugimi dosedaj priglasili tudi Latham, Parisot in Wayman.
Nesreča zrakoplova »Zeppelin VI.“
Baden-Baden, 15. septembra. O nesreči zrakoplova »Zeppelin VI.“ se poroča sledeče: Vzrok nesreče je bilo čiščenje gondole z bencinom. Ko so namreč popravljali motor, je skočila iskra v kotel z bencin in ga v trenotku vžgala. Ves zrakoplov je bil mahoma v ognju, tudi lopa, v kateri je bil spravljen zrakoplov, se je vnela. Na lice mesta došla požarna bramba je sicer ogenj pogasila, toda zrakoplova ni bilo več mogoče rešiti. Ranjenih je približno 10 oseb. Ko so grofu Zeppelinu brzojavili o nesreči, je bil skrajno deprimiran.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin._
Najmanjši znesek 5« vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovir najnovejše vrste, malo rabljen, se ceno proda. Več pove inseratni biro .Jutra*. 242/3—3
Spretna Šivilja želi izvrševati nove in popravljati stare obleke v boljših hišah. Ponudbe pod šifro .Domača šivilja* na inseratni biro .Jutra*. 253/3—7
Dva spretna stavbena mizarja sprejme takoj v trajno delo Josip Rože, mizar v Trstu, Rojan 407.
254/3-2
I K O
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nlkelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
I K O
I K O
e in harmonije
prvovrstnih tvornic
iznnsnia it
Klavirja,,,,
daja najceneje učitelj »Glasb. Matice" in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Breznik
v Ljubljani, Gradišče št. 11
(poleg restavracije pri »Kroni*). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Fran Krapeš.
aansESEESEScai:
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 i0
iz poštene hiše sprejme takoj Ivan Ravnihar, urar in trgovec v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 44.
Milka H
prosim vzdignite takoj pismo pri uprav-ništvu „Jutra". — Pozdrav!
Ivan R.
Za trajno delo se išče samostojen slikarski in pleskarski
pomočnik.
Kje, pove inseratni biro „Jutra“.
Vajenec
iz poštene hiše se sprejme takdj v galanterijsko in modno trgovino
UXJ-JD. DOldS^TC
Prešernova ulica št. 10—14.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani,'mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
Ššmm
prva kranjska tovarna oljnatih barv, ) Arnežev, lakov in steklarskega kleja,
ED. 8MARDA
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta šted8.
Samo 6 dni! Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske ■	linije	čez Ha vre v \ew-York in nazaj.
				
				
Dtfoo£a Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. "o««nd:
301 46	Stritarjeva ulica štev. 2.
========= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ==========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V°|0.
A. PERSCHE
Ljubljana, priporoča
Pred škofijo št. 2i. veliko zalogo
I raznih nakitov, perilo za gospode in dame, I specijalitete zavratnic in nogavic; steznik I	„Directoire“	P. D. :........
	m	JBBBm	m	H	nra	m
| vtjittjaii uda ii|?
izgotovljenih oblek in konfekcije za dame in deklice
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Cene —=---------— = -■i—»
priznano
ep flnnnjc
v I. nadstropju, s 4 sobami, pritiklinami in vrtom se odda proti primerni stanarini s 1. novembrom t. 1. v prijazni in senčnati Novi ulici št. 3.
Dva dobro izurjena
čevljarska pomočnika
sprejme takoj Ivan Piš, Zgornja Šiška Celovška cesta 107.
Naj večja zaloga najfinejših
irv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
IMsseldorfske oljnate barve
v pušicah za ume niko in študijsko slikanje.
Eorodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.	j4y87
Tempera barve
za srednje in strokovne šole. za umetniške in prijatelje umetnosti.
Firneži, olja in retuše za slikarstvo  ----------------
Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Oene 52-5 najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni
Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta,
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti botela „Union“.
Karol Počivaunik.
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
===== tovarna zarezanih strešnikov ===
ponudi vsako poljubno množino	52—9
;pa,te:cLtiradi dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzo!a“.
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma vama pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popi? Spretni zastopniki se iščejo.
Hotel in restavracija
„Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
lepo	"BOT	rfjfe	lepo
darilo!	darilo!
JOSIP SCHUNDER
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.