Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
RAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX.
LETO XXX.
Zanimivosti iz ljudskega štetja na Bolgarskem
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY iSREDA), JANUARY 29, 1947
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
&TEV1LKA (NUMBER) 20
SOFIJA, 22. jail. (O.N.A.) — Prvič po letu 1935 se zdaj vrši na Bolgarskem ljudsko štetje. Popis prebivalstva vrši preko 60,000 uradnikov, katere podpira v njihovi nalogi radio Sofija s pozivi prebivalstvu, naj podpira delo teh uradnikov. Časopisje je objavilo svarila, glasom katerih bodo kaznovane osebe, ki bi dajale napačne podatke, z globo do 50,000 levov, kar odgovarja približno vsoti 33 dolarjev.
Toda navzlic odločni podpori s strani vlade, se imajo boriti uradniki z velikimi težavami. Popis zahteva podatke o starosti, rodbinskem stanju, vzgoji in poslu, ter o stanovanjskih razmerah, pri čemer je treba povedati, koliko kubičnih metrov stanovanjskega prostora pride na vsako osebo.
Vlada odkrila pretiravan ja visokih starosti
Jasno je, da si prizadeva večina neoženjenih devic prikriti svojo pravo starost, dočim je pri starih moških in ženah že od nekdaj prevladovala težnja svojo starosti vsaj za nekaj let povečati. To dejstvo je s posebno jasnostjo pokazalo zadnje ljudsko štetje iz leta 1935, ko je izkazala Bolgarija 1,756 moških in ženskih v starosti od preko 100 let.
Ta visoki odstotek stoletnih je svetovna javnost neka^ časa ' pripisovala zdravemu življenju bolgarskega naroda in tamoš-njemu kislemu mleku. Na žalost je vlada vse slučaje stoletnih natančno preiskala in kmalu nato zmanjšala odstotek stoletnih — pokazalo se je, da jih je komaj 158. Vsi ostali so bili radi lepšega dodali nekaj let svoji prvi starosti.
TRUMAN SE BO PODAL NA OBISK Y MEXICO CITY
Delavski tajnik Schwellenbach izjavlja, da preti vreči Zed.
države v industrijski kaos
Nov grob
NICK ROCK
V soboto večer je umrl v Albuquerque, New Mexico, Nick Rock (Herakovich), star 31 let, sa;mski. V Novo Mehiko se je podal pred dvemi leti v svrho zdravljenja, potem, ko je bil radi zdravja odpuščen od vojakov, je bil ponesrečen v letalski nezgodi. Predno je odšel k vojakom je delal pri Upson Nut Co. in je stanoval na 14203 Thames Ave. Tukaj zapušča mater Elizabeth, rojeno Drga-nič, brata Thomas in sestro Carol. Truplo bo dospelo v Cleveland nocoj. Pogreb oskrbuje Gr-dinov pogrebni zavod.
Na obisku
V našem uradu se je zglasil glavni predsednik Slov. nar. podp. jednote Mr. Vincent Cain-kar, ki se je nahajal v Cleve-landu par dni po jednotinih opravkih.
Delničarska seja Slov. del. doma
WASHINGTON, 28. jan.—Delavski tajnik Lewis B. Schwellenbach je danes ostro ožigosal republikanske načrte proti delavskim unijam, katerih navidezni smoter je omejitev stavk, ter izjavil, da ako se bodo ti načrti izpeljali, se bo industrijska nemirnost v deželi dejansko povečala, in da bodo Zed. države nastopile dobo splošnega industrijskega kaosa.
Naznanilo o zgodovinski izme-*
njavi predsedniških obiskov je bilo tukaj tolmačeno kot poteza za ojačenje prijateljskih odno-šajev med obema ameriškama republikama. Diplomatje izjavljajo, da bo Trumanovo potovanje "gesta dobre volje" napram Mehiki.
Kakor se je zvedelo, bo Truman v prestolnico Mehike in nazaj potoval z letalom.
Nekateri uradni krogi so domnevali, da se bosta Truman in Aleman tekom razgovorov v Mexico City posvetovala o posojilu, ki ga upa Mehika dobiti v Zedinjenih državah za financiranje programa industrializacije in o živinski bolezni, ki razsaja v Mehiki, v katero je zainteresirana tudi ameriška vlada, ker bi utegnila biti ogrožena tudi živinoreja v Zedinjenih državah.
Poljedelski tajnik Anderson je močno zaskrbljen radi epidemije bolezni na gobcih in park-Ijih, ki razsaja med živino v Mehiki.
OSTRA NOTA POSI^NA POLJSKI VLADI
WASHINGTON, 28. Jan.—JDr-žavni department je danes poslal Poljski noto, v kateri se ostro kritizira "nasilne metode," o katerih pravi nota, da so bile rabljene v nedavnih volitvah. Istočasno pa je bilo naznanjeno, da Zedinjene države ne bodo od-poklicale svojega zastopnika iz Varšave.
Uradniki "Slovana"
Na letni seji pevskega zbora "Slovan" so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1947: Joseph Durjava, 758 E. 232 St., IV 2149, predsednik, Frank Požar podpredsednik: tajnik in blagajnik John j. Zaller ml., 14704 Hale Ave., LI 5641, zapisnikar Ciril Ozbič, nadzornika: Ciril Ozbič in Frank Mau-rieh, arhivar Joe Vičič, pevo-vodja Frank Vauter in pobiralec prispevkov podpornih članov Louis Znidaršič. Pevske vaje se vršijo vsako nedeljo popoldne ob pol dveh v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Prihodnja seja se bo vršila po redni vaji v nedeljo popoldne.
NORVEŽANI DVOMIJO, DA BI SE V ANTARKTIČNIH POKRAJINAH MOGLO RAZVITI RUDARSTVO
OSLO, 21. jan. (O.N.A.) — Navzlic temu, da se nahaja 8 različnih ekspedicij iz najrazličnejših dežel na potu v antarktične kraje, vztraja norveška vlada na kraljevem sklepu ■z dne 14. januarja 1. 1939, na podlagi katerega zahteva Norveška zase kot svojo posest ozemlje, katero je bila v imenu Norveške zasedla takožvana ekspedicija Norvegia.
Norveška pa ne namerava zahtevati nobenih dodatnih pridobitev ozemlja na Antarktiku.
Norveški kitolovci, med ka-
tet-imi jih je mnogo, ki so večji del svojega življenja prebili v antarktičnih krajih, so izredno skeptični glede možnosti, o kateri je toliko govorjenja, da bi se kopalo različne rude v tistih krajih.
Opozarjajo na dejstvo, da je zemlja povsod pokrita z ledeno skorjo velikanske debeline. Poleg tega pa je \vreme izredno ostro in neprijazno.
Kako naj bi se v takih razmerah kopalo rude in jih izkoristilo, je nerešen problem po mnenju teh pomorščakov.
v nedeljo popoldne se je vršila letna delniška seja Slovenskega delavskega doma na Waterloo R.d. Med zastopniki društev, katerih je bilo veliko število navzočih, je vladalo prav veselo razpoloženje in največ vsled tega, ko je vodst\^o sporočalo, da je ves dolg odplačan ter je tako Slovenski delavski dom kot tak resnično last delničarjev.
Za to priliko se je povabilo glavnega predsednika SNPJ, Mr. Vincent Cainkarja iz Chicago. Kot je znano, je Mr. Cain-kar mnogo pripomogel, da je dom dobil posojilo. Čestital je vodstvu in delničarjem predvsem na tem, da se je dom ohranilo Tia principih, ki so bili začrtani prav od začetka. Ženski odsek Slovenskega delavskega doma mu je nato poklonil šopek cvetja.
Kot izreden govornik je bil priglašen Mr. Steve Darovič, ki je pravkar dospel iz stare domovine kot delegat Slovanskega kongresa v Beogradu. Ni bombastičen, a briljanten govornik. V lepih izbranih besedah je opisal sprejem, ki ga je bila deležna delegacija vsepovsod v Jugoslaviji. Bilo je navdušenje, kot si ga ni moči predstavljati, je dejal. Njegove živfe besede so izvabile solze v oči marsikateremu. Apeliral je na navzoče, da naj pomagajo našim ljudem v domovini predvsem z obleko in obutvijo.
V direktorij so bili izvoljeni sledeči: Walter Lampe, Leo Wolf, George Marolt, Tony Prime, Joseph Ogrinc, Vinko Coff, Louis Levstik, Frank Bit-tenc, Jim Koželj, Frank Ipavec. Namestnika sta Andy Melle in Frank Završnik.
Zborovanju je predsedoval Mr. Matt Petrovich. Po zaključku seje se je vršila domača zabava.
NESREČE V ZRAKU SO V PETIH DNEVIH PRINESLE 90 SMRTI
Al	JNevv
Mexico, 28. Jan. — Včeraj se je tu ponesrečil artnadni bombnik, pri čemur je našlo smrt 11 mož, S tem je .šievilo oseb, ki so bile v teku zadnjih petih dni ubite v raznih letalskih nesrečah v Zed. državah in inozemstvu, narastlo na 90.
Vsega skupaj se je v tej dobi zgodilo sedem velikih letalskih nesreč, največji od katerih sta se pripetili v Londonu in Copenhagenu.
Okolščine zadnje nesreče so bile presenetljivo enake onim, pod katerimi sta izgubila življenje na Danskem operna pevka Grace Moore in švedski prestolonaslednik Gustav Adolf.
V enem kot drugem pri-mferu je letalo treščilo takoj po dvigu, ko so ociviuno nastale nerodnosti pri funkciji motorja.
Republikanska gonja proti delavskim unijam ožigosana
VSE Y)EL0 V HUDSON TOVARNI USTAVLJENO
DETROIT, 28. jan. — Danes je nehalo delati 14,000 delavcev v tovarni Hudson Motor Co., ker je uprava tovarne podvzela disciplinarno akcijo proti članu CIO unije Jos. Bommarito.
Izjava Johna Lokarja
John E. Lokar, tajnik bivšega gov. Lauscheta, je včeraj glasom poročila v "Cleveland Plain Dealer ju" izjavil, da je svojemu odvetniku naročil, da podvzame korake za tožbo proti "Cleveland Pressu," čigar porodila v zvezi z izdajo likerskih dovoljenj so obrekovalna in mu utegnejo škodovati v privatnem busi-nessu. Lokar je rekel, da je s svojimi partnerji vred že pred meseci kupil like^sko licenco od neke gostilne na Dennison Rd., kateri je bilo plačano zanjo $20,-000, in da je bil prenos iste na lokal na E- 185 St., kjer njegovi partnerji obratujejo kegljišče, izvršen strogo v smislu zakonov, kakor se to izvrši v neštetih drugih enakih primerih.
Boljše biti v armadi kot imeil dve ženi
V policijskem zaporu se nahaja 28-letni Homer C. Parker z 465 Arbor Ave., ki je obtožen,, da ima "eno žano preveč", ženo št. 1 je poročil Jeta 1938, ko je delal v Munhall, Pa. čez leto dni sta šla narazen, nakar je prišel v Cleveland in tukaj leta 1943 poročil ženo št. 2., ko se je nahajal na dopustu iz armade. Njegova "pomota" je prišla na dan, ko . sta obe ženi vložili prošnjo za podporo, ampak armada se takrat v njegove ženitve ni hotela vmešavati.
Ko se je Parker vrnil iz armade in se zopet nastanil v Clevelandu, sta ženi št. 1, in št. 2 stopili v stiko in posledica je bila, da je žena št. 2 šla na policijo in izposlovala proti njemu zaporno povelje radi biga-mije. Parker je snoči v ječi rekel, da če se "iz sitnega položaja srečno izmaže," se bo vrnil v armado kot prostovoljec.
Voz cestne železnice in tovorni avto v koliziji; 17 oseb poškodovanih
Snoči okrog 7:30 se je na E. 105 St. in Chester Ave. primerila kolizija med vozom poulične železnice in nekim tovornim avtom za prevažanje gasolina, v kateri je bil zdrobljen prednji del voza ulične železnice. V nesreči je bilo 17 oseb poškodovanih in sicer šest od teh resno.
Gasolinski tovorni avto se je v koliziji prevrnil in na cesto se je zlilo 2,900 galonov gasolina, ki pa se k sreči ni užgal.
Poroka
Prošlo soboto sta se poročila Mr. John Potočnik, sin Mr. in Mrs. John Potočnik iz 19214 Shawnee Ave. in Miss Margaret Renko. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Andreja na Superior Ave. Bilo srečno!
UMORIL ŽENO KER j NI HOTELA IMETI OTROK |
SAN BERNARDINO, Cal., i 27. jan.—Fay Albert Allen, 19-letni slikar, je priznal, da je umoril svojo ženo, ker ni marala imeti otrok. Njeno truplo je še v juliju mesecu zakopal v puščavi, kjer ga je policija pred nekaj dnevi odkrila.
Se bo z letalom podal na razgovore z mehikanskim predsednikom Alemanom glede kreditov in živinske bolezni.
Japonska vlada pred padcem
TOKIO, 26. jan. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo vlada premierja Jošide podala ostavko, nakar bo cesar Hirohi-to pozval odstoplega premierja, da skusi sestaviti nov kabinet, v* katerem bodo sedeli zastop-n i k i socialno - demokratske stranke.
Sedanja vlada bo očividno odstopila vsled rastočega nezadovoljstva med delavstvom. Pred cesarsko palačo se je včeraj vršila ogromna demonstracija, tekom katere je 100,000 delavcev kričalo: "Dol z Jošidovim kabinetom!"
WASHINGTON, 28. jan.—Predsednik Truman se bo v začetku marca podal v Mexico City na tridnevni obisk predsednika Miguela Alemana, ki bo kmalu nato vrnil obisk v Washingtonu.
Schwellenbachova izjava v*--
kateri je v prvi vrsti udaril po zakonskem načrtu, ki so ga sestavili senatorji Bali, Taft in Smith, je jasno pokazala, da obstoje med republikansko 'Večino v kongresu in Trumanovo administracijo v zadevi delavske zakonodaje razlike, o katerih ni misliti, da se bodo z lahkoto izravnale.	'
315 aretiranih radi prometnih kršitev
Clevelandska policija je, podvzela drastično kampanjo za preprečen je prometnih nesreč, v^ kateri je bilo v teku zadnjih dnV aretiranih na stotine avtomobi-llstov in tudi pe#ev, ki križajo ceste, ne glede na prometne predpise. Včeraj je stalo pred sodnikom 315 avtomobilistov in 127 pešcev. Pešcem, ki dobijo "tiket," je dano na izbiro, da bodisi plačajo $5 globe ali pa pridejo poslušat posebne policijske lekcije o prometni varndsti.
Pri "bingu" zadeta šunka ni prinesla sreče
V bolnišnici radi zastruplje-nja so se včeraj nahajali mož in dva odrasla sinova 52-letna Mrs. Antonija Marel iz 1145 E. 60 St., potem ko so jedli sandviče, katere je Mrs. Marel napravila iz šunke, katero je pred nekaj dnevi "zadela," ko je igrala "bingo" v nekih prostorih na St. Clair Ave. Šunka je bila poslana mestnim kemistom, da jo preiščejo.
Dva obtožena radi roparskih umorov
Včeraj je bilo izdano zaporno povelje za zamorca Theodore McClure, ki je obtožen, da je prošli teden v roparskem napadu ubil grocerista Nicka Sa-lupo. McClure je med tem zbežal iz mesta in še ni bil zajet. Pod obtožbo umora pa je bil aretiran Louis Turner, o katerem trdi policija, da ima dokaze, da je 7. jan. v gostilni na 4420 St. Clair Ave. v prepiru ubil John Fredricksa.
Verovskove vaje
Jutri večer ob 7:30 uri se vršijo vaje dramskega zbora "Anton Verovšek" v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse, ki imajo vloge, da se gotovo udeležijo.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zadnjo nedeljo zglasile pri družini Mr. in Mrs. Lestor in Antoinette Buechle ter jima pustile v spomin zalo hčerkico - prvorojen ko, ki je tehtala 7 funtov in pol. Mati in dete se nahajata v Fair-view bolnišnici in se dobro počutita. Mlada mamica je hči poznane družine Mr. in Mrs. Joe Pultz iz 3175 W. 140 St., ki sta s tem dogodkom postala "grandpa" in "grandma". Čestitamo !
Delavski tajnik je udaril po republikanski delavski zakonodaji, ko je pričal pred senatnim delavskim odsekom.
Ballov načrt za odpravo zaprtih delavnic ožigosan
Schwellenbach je med ostalim specifično udaril po zakonski predlogi senatorja Balla iz Min-nesote, ki bi prepovedala sklepanje delovnih pogodb za ta-kozvano zaprto delavnico, kakor tudi vse pogodbe med delom in kapitalom, ki bi krile celotne industrije.
Kako posluje črna borza v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 21. jan. (O. N.A.) — Lajos Lodri je zlatar v Budimpešti, ki je bil te dni obsojen na 18 mesecev ječe in denarno globo 3,000 forintov. Njegova povest je zanimiva in značilna za posle, ki se odvijajo na dandanašnjih črnih borzah v Evropi.
Lodri je začel svoje "delovanje" z izvozom zlatih predmetov in srebrnino iz Budimpešte na Dunaj — kar je seveda prepovedano. Prvi posel mu je prinesel vsoto 100,000 šilingov, od česar je bil precejšen del "čistega".
Od te vsote je izdal 70,000 šilingov za nakup avtomobila, s kateiinu K>. j* Viiril v Buuiiiipj-što, kjer je avto prodal, toda ne za madžarski denar, temveč za '. I dobre ameriške dolarje. Te je
"Ako hoče kongres premišlje no zanetiti industrijske borbe, ki
se bodo nadaljevale najmanj I,	, ,	^
»kozi šest mesecev." je rekel^
delavski tajnik, "bi ne mogel! ^J" J* J'^f" tega na noben način bolje doJ,
seči kot da sledi temu načrtu.", '"S"! .f"P"	"»v av-
tomobil — pa hajdi nazaj v Bu-
Schwellenbach je pred odsekom zagovarjal Trumanovo priporočilo za imenovanje posebne komisije, katera naj bi proučila delavska vprašanja ter izrecno zahteval, da kongres ne podvze nobenih sprememb Wagnerjeve delavske postave, dokler ne bi taka komisija podala tozadevna priporočila.
Bomba počila pod avtom detektiva
Včeraj zgodaj zjutraj je pod avtomobilom mestnega detektiva John Jones-a eksplodirala bomba, ki je avto resno poškodovala in razbila okna v okolici. Eksplozija se je primerila na 2306 E. 63 St., kjer ima detektiv Jones, ki je zamorec, svoj dom. Jones, ki je dodeljen policijskemu oddelku za pobijanje privatnih loterij ali "policy games", je izjavil, da je okrog 2. ure zjutraj prejel dvoje "skrivnostnih telefonskih klicev", ha katera se ni nihče odzval, ko je odgovoril nanje.
Informirani krogi pravijo, da obstoji med zamorci v Clevelandu, kjer je tozadevna loterija zelo razširjena, osem velikih
dimpešto, kjer je toliko kupcev za avtomobile!
Res je avto zamenjal v Budimpešti za zlato — a z zlatom je zopet kupil dolarje, ki so se bili tako dobro obnesli. A potem seveda zopet'nazaj na Dunaj, in zopet nov avtomobil. Za tega je v Budimpešti dobil že 1,200 dolarjev . . . Ako ga ne bi bila ujela roka pravice, ni izmeriti, kam bi bil ta nadarjeni popotnik zlezel s svojimi avtomobili in dolarji.
Poroka
V soboto se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Mr. Albert J. Miklavic, sin Mr. in Mrs. John Miklavcic iz 252 Eddy Rd., in Miss Helen Derewetski iz 2049 E. 100 St. Poroka se bo vršila ob desetih zjutraj. Novoporo-čencema naše čestitke!
Pismo iz domovine
V našem ui'adu imamo pismo iz starega kraja za Marijo Po-tepan.
Kansas City, Kans. — Dne 18. januarja je umrla Antonija Bratkovič, članica SNPJ in SŽZ. raketirskih tolp, med katerimi i Stara je bila 56 let, doma od
se bije boj za kontrolo. Domneva se, da je bila eksplozija bombe svarilo Jones-u, da drži roke proč od borbe med raketirji.
Iz Indianapolisa
V Clevelandu se nahaja na obisku poznani Mr. Steve Skor-janq iz Indianapolisa, Ind. Za časa obiska je nastanjen pri Mr. ral podvreči operaciji in Mrs. Frank Marash, ki sta oskrbnika Slov. del. doma na Waterloo Rd. Upamo, da se bo Mr. Skorjanc prav dobro zabaval v naši metropoli!
Šentjerneja, Dolenjsko, v Ameriki 30 let. Tukaj zapušča dva sinova in dve hčeri. Stare j V si| se nahaja na Japonskem in služi pri mornarici, mlajši pa je v Californiji. Mož ji je umrl pred 8 leti.'
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary se nahaja Frank Mrvich iz Eveletha, ki se je mo-
V Eve.
leth se je vrnila iz starega kraja Mrs. J. Jane, ameriška držav-Ijanka. Tam je bila osem let, ves čas vojne. Živela je v Turjaku.
STRAN 2/
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 6231 ST, CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -—-
For Half Year—(Za pol leta)----
For 3 Months—(Za 3 mesece) -1__
SNAKOPRAVNOST <3
29, januarja 194%
UREDNIKOVA POSTA
Trpljenje partizanske matere vali, so zgrabili otroke za lase,
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada aad Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)-------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)--------
For Half Year—(Za pol leta)---
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act oi" Congress of March 3, 1879.
104
LOJZE UDE;
VPRAŠANJE SLOVENSKE KOROŠKE
Uvod v razpravo: "Avstrija, Pangermarjizem in Koroška"
Koroško vprašanje je mogoče vsestransko osvetliti in našo zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške Jugoslaviji napraviti za evropsko in svetovno javnost bolj zanimivo in razumljivo šele, če obravnavamo koroško vprašanje iz celotne avstrijske problematike. Z gledišča jugoslovanskih narodov je namreč mogoče zastaviti vprašanje takole: ali moremo po vsej preteklosti ifi sedanjosti, po političnih idejah in silah, ki so obvladovale in še obvladujejo Avstrijo, imeti gotovost, da Slovenska Koroška ne postane zopet kdaj, kakor se je to že enkrat zgodilo, del Velike Nemčije. Ali je res, da ni nobenega razloga več za skrb, da se zopet pojavi težnja za združitev Avstrije z Nemčijo? Ali moremo po političnih silah, ki danes obvladujejo Avstrijo, že govoriti o avstrijskem narodu, o samobitnem, v sebi, v svojevoljni odločitvi temelječem avstrijskem patriotizmu, o jasni avstrijski državni ideji?
Demokratična Avstrija, ki bi popolnoma pretrgala z nadmočno, p^ngermansko tradicijo v preteklosti, bi bila v interesu Jugoslavije, vseh mejaše v, evropskega miru. Zato z velikim zanimanjem spremljamo dogajanja v današnji Avstriji, razne izjave in sestavke politikov in kulturnih delavcev. Pripravljeni smo z vso dobro voljo registrirati vsako dejanje, vsak glas, ki kaže na to, da se prebuja resnična, globoka, dosledna demokratična in avstrijska zavest. Moremo trditi, da nam ni ušel doslej še noben tak izrazitejši in važnejši pojav. Moremo pa trditi tudi, da ti pojavi še niso množičnega značaja in da so po večini še slabotni, duhovno neprečiščeni, polni neskladnosti med zgodovinsko resnico in sedanjim utemeljevanjem avstrij-stva ter polni neskalnosti med besedo in dejanjem. Znanstvena in politična literatura, ki bi resno, z nekoliko širših razgledov utemeljevala nujnos,t avstrijske samostojnosti, njen idejni smisel in pomen, je neverjetno revr/a, tako po kvantiteti kakor, če izvzamemo revijo "Weg und Ziel", tudi po kvaliteti. Ker zahteva današnja zgodovinska situacija od vsakogar jasno nacionalno opredelitev in utemeljitev kot bistveni pogoj za organizacijo mednarodnega sodelovanja in miru, je revščina te literature en dokaz več za problematičnost avstrijstva. Našo pozornost pa zasluži posebno dejstvo, da ga ni v današnjem avstrijskem (fržavnem vodstvu moža, ki bi ob priznavanju k avstrij-stvu pokazal le malo zavesti sokrivde Avstrijcev za "An-schlus", za vojno udeležbo na strani Hitlerjeve Nemčije, za okupacijski režim v Sloveniji in Jugoslaviji ter za uničevalni germanizatorični kurz proti Slovencem na Koroškem že v senžermenski Avstriji. In le to bi bilo res dosledno, novo avstrijstvo. Niljče ne more od katerega koli naroda pričakovati, da bi živel od kesanja in pokore. Moško priznanje krivde, pripravljenost krivice popraviti in ob takih očitnih zgodovinskih dejstvih vsaj ne zatrjevanje svoje popolne nedolžnosti pa je prvi pogoj za ozdravljenje.
''Oestereichische Volkspartei" (OVP) in "Socialisti sche Partei Oesterreichs (SPO) sta vodilni stranki današnje Avstrije. Ti dve stranki sta bili vodilni tudi v senžermenski Avstriji, le daje glavni sestavni del "Oesterreichi-sche Volkspartei", nekdanji krščanski socialci, imel tedaj svojo stranko. SPO in posamezni sestavni deli OVP ("Landbund", "Grosdeutschc Volkspartei") so bili v sen žermenfiki Avstriji vedno odločno vsenemško usmerjeni, Krščansko - socialni in heimvvehjrovski sestavni del OVP sta se sicer v senžermenski Avstriji bolj ali manj odločno priznavala k avstrijstvu (štajerski in koroški "Heimwehr" pa sta tudi tu delala izjemo in bila od vsega pričstka vse nemško usmerjena), istočasno pa vedno tudi k nsmštvu in k zelo nedemokratičnim političnim sistemom. Največ, do česar se je povzpelo krščansko - socialno avstrijstvo, je bil dualizem avstrijske državne in nemške nacionalne misli, neko nemogoče, v sebi nasprotno dvoživkarstvo. Primera! s Švico ne drži. Tudi številni avstrijski nacisti so danes | poskriti v teh dveh strankah.
Naša zahteva po Slovenski Koroški je nezavisna oi tega, katere so vodilne politične sile v današnji Avstriji. Ob takem stanju v Avstriji pa ima Jugoslavija vso pravico, da zahteva priključitev Slovenske Koroške ne samo na osnovi nacionalnega principa, stoletnih teženj slovenskega naroda po zedinjeuju vseh svojih delov in na osnovi vojnih
jih dvignili in spet vtaknili do kolen v blato. Ko emo bili v gozdu sami, nismo podivjali. Ko so pa prišli domobranci v gozd, so pa divjali kot zverina, versko so znoreli ti ljudje.
"Ukazovali so in grozili: 'Jutri bo pa pri vas gorelo!' Ali pa: 'Sedaj so takšni na vrsti za streljanje kot si ti!' in to so govorili spričo otrok, tako da smo bili vsak dan bodisi doma, ali pa v gozdu na pragu smrti.
"Ljuba teta, ne morem opisa-ti, kaj vse so z mano delaji. Tepli so me, da sem bila vsa črna. Otroka, ki sera ga nosila na rokah, so skoraj ubili. Moja pot v
pod domobtanskim terorjem
Aurora, 111.—Dobila sem dva pisma od moje nečakinje Francke Avsec iz Starega trga pri Rakeku. Pisma so zanimiva, ker mi nečakinja opisuje tedanje borbe in tipljenje, ter sedanje razmere. Prvo vsebuje sledeče:
"Draga moja zlata teta:
"Dolgo že mislim na Vas in na Vašo družino. Zelo rada bi zvedela, kako ste prestali to strašno morijo zadnjih let. Jaz lahko rečem, da je bilo strašno. Res,
strašno, pa sem le vse prenesla.
Leta 1941 mi je bil ubit štiri leta star sin. Potem smo pa leta
1942 morali bežati v gozd. No- igozdu do	biirii'ai.'or
vembra 1942 sem rodila sina v gozdu na snegu in pod neko si^reko.
"Vsa moja družina je bila' v gozdu. Decembra 1942 so napadli naš partizanski lager, starejši sin je pobegnil in odšel v partizane. Moj mož, jaz in trije otroci pa smo. čakali, kedaj nam bo strojna puška zapela smrtno pesem. Zapela pa je samo za mp-jega moža, ki je padel mrtev.
Padel je tik pred mano in otrokom. Kakšna je to bila groza,
draga teta, lahko povem, če rečem, da je niti psu ne bi privoščila. Kaj vse so z nami delali belogardisti, Vam za enkrat ne moreni popisati, toda prepričana sem, da niti v peklu tega ne bi bilo.
"Odgnali so me in pretepli, po,
tem pa vrgli v strogi zapor za 70 dni. Pozneje smo bili štiri dni na dežju, vsi mokri, sušilo se je kar na meni. Jaz sem pa sušila cunje za mojega malega 'parti-zančka' pod pazduho. Odgnali so me v Italijo, kjer sem stradaj,
da se Bog usmili.
I križna pot, enega otroka sem no-jsila na rokah, drugi pa mi je kar I na vratu sedel. Ko ni mogel drugače nagajati balogardist, mi je pa vejo vrgel pod noge, da isem padla in vrgla otroke na tla, tako da BO bili vsi krvavi od poškodb. Mene pa je belogardist z nogo suval, ko nisem mogla takoj vstati. Tako in še dosti hujše so ravnali z nami.
"Leta 1944 pa me je napadla 'črna roka.' Bili so vsi domači. Crnprokec mi je držal na prsih samokres in grozil, da me bo ustrelil, če ne bom odgovarjala ria vprašanja. Ko so odšli, sem sg še dva dni vsa tresla. Sedaj eem vsa siva pd samega strahu in trpljenja. Moža so kar v gozdu zakopali in šele letos smo g^ izkopali in pripeljali njegove kosti domov. Oh, teta, bitp je tako hudQ, da Vam. nikoli np bi mogla vsega popisati. Samo zaradi otrok moram še živeti m t^rpeti.
"Danes imamo praznik, prvo zasedanje naše slovenske vlade. Imeli bomo pa razvitje prapora in igro "Za staro pravdo." Tudi jaz sem že igrala in žela pohvalo. Sem odbornica pri organiza-ci proti-fašističnih žen in obiskovalka otrok. Delam na terenu in sem v sindikatu pri Rdečem križu, itd. Dela imamo dovolj. Žene si kar same gradijo in obnavljajo domove.
"Sedaj pa še par vrstic o na-';em prazniku. Iz Cerknice so se pripeljali z tovornimi avti ljudje na našo proslavo. Ravno sedaj odhajajo in tako lepo pojo: 'Janez, kranjski Janfiz, kam odhajaš danes?' Je zelo lepa pesem.
"Sedaj bomo imeli zadrugo za šivilje, gostilna in trgovina z čevlji je že zadružna. Skupno z ostalo, pa je naša mladina gradila progo v Bosni in obljubila, da bo šla drugo leto na udarniško delo. Tudi moj sin je bil tam in pravi, da bo še šel, če bo ob počitnicah zdrav.
"Moja mala hčerka Marija je še vedno tako polna strahu, da če le vidi puško, ali pa drugače oblečenega človeka, moram kai bežati z njo, tako se, sirota, začne vsa tresti. Ubogi otrok, koliko trpi! Sama pa sem tudi toliko uničena, da se Bog usmili!
"Pozdravite vso Vašo družino. Vaša vedno Vas ljubeča
"Francka Avsec."
*
To je vsebina pisem, ki mi jih piše moja nečakinja. Ubogi ljudje, kaj so vse morali prestati. Ni nikakšno čudo; zakaj so tolovaji in vodje belogardistov zbežali iz Jomovine. Narod jih sedaj ne r.'u'bi, ker sedaj je narod reven bolna v postelji. Saj ni nobeno | in i ničen. Narod je bil dober čudo, ko so tako miijhui morali dik^er so oni biM pri dobfih in prert'iti strah. %lad, mraz in Ž3-! polnih koritih. Učili so ga take jo. O božiču 1942 so hodili tooi,' lr";n i;i ilolpo. da e narod spre IVO so jih domobranci ustraho- videl in z njimi tudi obračunal.
ciljev in žrtev jugoslovanskih narodov v zadnji svetovni vojni, temveč tudi iz razloga hezaupanja v današnjo "Av-. strijo, iz razloga varnosti. Jugoslavija ne more dopustiti da bi "tudi najmanjši del slovenskega ozemlja, ki ga hoče« jo obdržati Nemci danes pod avstrijsko firmo, bil izpostavljen nadaljni germanizaciji. Ne more tvegati, da bi Sloven, ska Koroška, ki bi jo obdržali Nemci pod avstrijsko firmo, ob izpremenjenih mednarodnih odnosih prisma v nevarnost da postane zopet del Velike Nemčije in izpadno ozemlje zn napad na Jugoslavijo, kalior je bila aprila l'J4i.
"Sin, ki je odšel v gozd, je pozneje prišel domov in našel očeta vsega krvavega in mrtvega, mene pa in ostal^ni mogel naj-te. Vrgel se je nW mrtvega očeta in jokal; 'Kje so pa mama, bratje in sestre?' Morali so ga odvleči s silo.
"Srečno sem se vrnila i' internacije in tudi za sina sem poskrbela. Iskala sem ga sedem dni po Dolenjskem, ga našla in pripeljala domov. Sedaj hodi v gimnazijo. Druge hčerke pa so stare 10, šest in tri leta, a najmlajši 'parlizanček' pa je moral zapustiti to grešno zemljo. Talfo mi je hudo za njim! Vsa preganjanja, vse zapore, vsa trpljenja in stradanja sva prestala, pa je moral umreti!
"Takšno je bilo moje življenje, draga teta. Sedaj pa se moram Se najprej boriti za obstoj, ker ■JO nam vse pokradli. Pri nas je Jvakiat gorelo, nazadnje pa so belogardisti pokradli, kar je še ostalo."
Drugo pismo, ki je pisano 29. novembra 1946, je pa sledeče vsebine:
''Draga teta:
"'Dobila sem Vaše drobno pismo, kar verjeti nisem mogla, da jo od Vas. Prvo pismo sem Vam pisala kar na slepo srečo, pa je vseeno našlo mojo še edino živečo teto, katero samo še ne-aiko v daljavi vidim. Saj je že oliko let, ko ste odšli v Ameri-:o. Takrat sem bila še otrok, "d ij pa sem tako nesrečna mati.
"Starejši sin in hčerka ležita
Naj omenim še to, da mi se smili ■ Mrs. Albina Novak. Kaj vse mora prestati samo zato, ker je odkrita in poštena. Svet se je pa res narobe obrnil, včasih smo rekli, da so možje modri, žene pa klepetulje. Danes pa je ravno nasprotno.
Kar nič se Mrs. Novak ne ozirajte, na napade, saj je članstvo z Vami. Vi ste predsednica Slovenske ženske zveze in nobeden drug. Ce pa hoče nekdo drugi novo "Žensko zvezo" ustanoviti, svobodno mu. Pa bo precej čudno in "špasno," če bo "ženska" organizacija "ženska zveza" imela "moškega" predsednika "Ženske zveze."
Za enkrat mi ga nočemo, ker imamo pravilno izvoljene, zmožne in poštene uradnice. Z belogardisti pa nočemo imeti nobenega opravka, nasprotno pa je vsaka modra in pametna beseda dobro došla od katere koli stra-:u.	Frances Kranjc.
Žalostna novica iz starega kraja
Cleveland, O. — Podpisana, ki sem doma iz Tatr na Primorskem, sem dobila iz stare domovine žalostno vest, da je moja nečakinja Vera Spilar, poročena Vojvoda 7. decembra 1948 izpustila svojo blago dušo v cvetoči mladosti. Bila je stara 24 let. Zapustila je soproga Alojzija Vojvodo, novo rojeno žensko dete ter štiri let starega sinčka iz zakona prvega moža Rudolfa Strausa, doma iz Pade-ža na Primorskem, ki je položil svoje mlado življenje na oltar domovine že leta 1942. Sirote Milanček je sedaj brez očeta in T!\amice. Dokončala sta svojo "rnjevo pot življenja, ki sta, jo hodila pod tujčevo peto. Ni jima bilo dano vživati zlato svobodo, za katero sta se borila.
Njima vzklikam: počivajta v miru in naj vama bo lahka domača, z krvjo napo jena gruda. Iz vaših grobov bo zrastk »novo življenje in zlata svoboda bo ve-jala v vaši novi Jugoslaviji.
Tvoji ljubeči materi, draga Verica, soprogu, hčerki, sinčku ter sestricam in bratcem izrekam naše iskreno sožalje.
Tvoja žalostna teta Marija.
Mrs. Mary Vogrin, 19603 Shawnee Ave.
Pve pismi iz Česnice
(Mrs. Matilda Maljavec, Central City, Penna., je sprejela dve pismi iz starega kraja od tova-"išice Pepce Stritar, Česnice št. tO, p. Mirna peč. Priobčamo v zčrpkih vsebino obeh pismi).
"Draga tovarišica Matilda!
"Sprejela sem Tvoje pismo, za katero ti najlepša hvala. Zahvaljujem se za sprejete stvari, ki ste mi jih poslali v paketu. Zelo sem bila vesela, ko sem dobila zaželjene stvari, največ pa sem bila vesela čevljev, ki se tu '^ko težko dobijo, kajti fašistična druhal nam je vse uničila in aropala. Prišli so zopet tisti časi, ko se prosto kretamo in objavljamo našo porušeno domovino.
"Sedaj gradimo progo v razdalji 75 km in to v Bosni od Brčka do Banoviči. Na progi las dela okrog 10 brigad, ki štejejo po 285 ljudi. Mi delamo vse skupno, za v prid celemu prebivalstvu brez razlike.
"Sprejmite naše lepe pozdra-
ve
Pepca Stritar.
Drilgo pismo se v izčrpkih tlasi:
"Opisati Vam moram podrob idsti,-'kaj 32 je dogajalo za ča a vojne pri nas. Leta j 941 ^ o pri tia« • 1 judetvo dvignilo k 'poru proti sovražniku. Ker za asa stare Jugoslavije ljudstvo •i imelo nobenih pravic in je bi-'r) zatirano, so naši delavski voditelji zbrali vse poštene in za-cdne ljudi in z njimi v hribih <1 ganizirali odpor. Mod tem ča-50m so se vršile velike borbs,
okupator je požiga!, moril in ropal po domovih naših bratov, sester in očetov. Pa smo po petih letih krvave borbe vendar z borbo izvojevali naše pravice.
"Najhujše pri nas danes je to, da se ne dobi blaga in obutve, toda prepričani smo,
da bo v kratkem dosti boljše. Zato upam, da boste razumeli teškoče, ki smo jih imeli pod okupatorjem in domačimi izdajalci.
"Sprejmite tople pozdrave iz Vaše rojstne domovine.
Pepca Sitar
Ilja Ehrenburg:
NOVOLETNE MISLI
(Iz ruščine preložil: John Kaučič)
Prvo povojno, na političnem polju precej burno leto, je odšlo v zaton. Ni bilo lahko leto za človeštvo. Tekom vojne so si ljudje mislili: umolknili bodo topovi in vse se bo vrnilo na staro pot. V* svoji naivnosti so si predstavljali, da bodo kar če/ noč postale iz razvalin zopet palače, še nikdar v zgodovini ni človeško srce občutilo tako globokih bolečin in mučnih ran, kakor jih je tekom zadnje vojne. Pa se najdejo danes še ljudje, ki se predstavljajo za zdravnike, in ob istem času sip-Ijejo sol v skeleče rane bolnika.
Mnogo je še razvalin ob Dnje-pru, Donavi in Seini, pa nekateri ljudje kljub temu neprenehoma govore o tretji, "skorajšnji" vojni, ki ima rešiti "demokracijo". Tekom mojega lanskega potovanja po Zapadni Evropi, dem slišal mnogo visoko done-čih govorov. Slišal sem ljudi, kako so se menili o koščku kru-jaa, o stanovanjski krizi in o po-tpanjkanju topiva. Naci-fašlsti so pomorili milijone kmetov, delavcev in rudarjev, kateri bi danes zelo prav prišli človeštvu. ^0 sem bil v Franciji, tam ni bilo mogoče kupiti niti koščka kruha ... V Grčiji je neki ameriški korespondent našel sestradanega Grka, kateri je tehtal samo 34 kil. Hotel ga je fotografirati za dokaz strašne lakote, toda Grk je ogoljufal kores-pondenta s tem, dA: je med tem umrl, ko je slednji hitel po fotografa . . .
Paris se je nekdaj ponašal, da je najbolj razsvetljeno mesto na svetu, zdaj pa tukaj vsak dan zapirajo elektriko enkrat v tem, drugič v drugem delu mesta ... Za predvojnega Lon-dončana je bilo domače ognjišče nekakšna svetinja, danes je pa na tisoče Londončanov brez strehe in domačega ognjišča. Pred vojno so Nemci trdili, da so iznašli novo sonce, ki bo ogrevalo njihova stanovanja brez goriva, danes pa Berlinča-nom ne gre drugega po glavi, kje bi našli kakšno staro desko, da si zakurijo in pogreje jo . . .
Tekom prvega povojnega leta se vojna še ni povsod končala. Vršili so se boji v Indoneziji, v Grčiji, v Indiji, v Indpkini in na Kitajskem. Ljudje, ki so se še pred nedavnim šteli za "osvoboditelje", so pokazali, da snajo zatirati tudi svobodo. Kje je tisti tragedist, ki bi znal opisati žalost in trpljenje Grčije, kateri so, kakor Niobeji njene otroke, zopet vzeli s krvjo plačano svobodo? Nekoč je Byron odhitel na bregove Ellade, kjer se je žrtvoval za tujo svobodo. Danes pa: se najdejo ljudje, ki nravi jo, da so čitali Byrona, ki hite ravno k tistim bregovom Ellade, da v korenini zatro svobodo in da ponovno vklenejo ljudstvo v suženjske okove . . . Na Pirenejskem polotoku Španija še vedno ječi v fašističnih krempljih, to je tista Španija, ki se je prva uprla nacifašistič-nlm razbojnikom. Res je, da so ob novem letu odšli iz Madri-ia nekateri poslaniki, toda pustili 30 tam, za vsak slučaj svoje "namestnike". Gen. Franko u preveč občutljive narave in bo prav lahko prenašal odsot-lost tu^lh poslanikov, f	^
Nuernberškim zločincem se ni losrcčilo (po naših zaslugah) liti vislicam, toda mnogim njihovim soradnikom so bili (po %8]ugmh nekih drugih) odpuščeni vsi njihovi grehi in dane
dobre službe . . . Zapadno-ev-ropske čitatelje je jako razburila knjiga žurnalista Malapor-te-ja, v kateri opisuje, kako so hrvatski ustaši prinesli morilcu Pavelicu celi jerbas oči v dar od pomorjenih Srbov. Mogoče se bodo ravno isti čitatelji nekoliko čudili, če jim povem, da se isti Pavelič danes popolnoma svobodno sprehaja v angleški okupacijski zoni v Gradcu, kjer živi. Danes mu bivše štajerske nacistke prinašajo košarice grozdja v dar. Ravno na isti ulici, kot Pavelič, živi bivši madžarski diktator grof Horthy in mirno srka štajerski rizelc.
Ameriške okupacijske oblasti so "pomilostile" za božične praznike en milijon bivših nacistov. Vse izgleda tako, da jim bo vzelo desetletja, predno jim bo mogoče ugotoviti krivdo posameznih gestapovcev in nacistov. Mi smo to delo' opravili v treh mesecih. Vzelo nam je štiri dolga leta krvavih borb ob Volgi, Dnjepru, Visli in Odri, predno smo zdrobili naciste v prah in napravili obračun s "tretjim reichom". Vsi povojni znaki pa kažejo na to, da ima kuga mnogo oboževalcev med zapadno demokracijo, ki' nežno varuje bivše naci-fašistične veljake za svoje bodoče oblačne dni.
Tekom leta 1946 se je mnogo govorilo o "neizogibni" prihodnji vojni. Na vsak način se je hotelo prepričati narode sveta, a? je prvo povojno leto pravzaprav "predvojno leto", ne pa povojno leto. So ljudje, ki si strastno želijo, da bi človeštvo naglo pozabilo na strašno in krvavo tragedijo . . . Nehote mi prihaja n". misel neki članek v Hearstovem dnevniku v Chica-gu pod naslovom: "Mrzlično obnavljanje Stalingrada", v katerem je med drugim rečeno tudi tole: "... eden izmed glavnih simptonov rdečkarjev je, pripravljanje za tretjo svetovno vojno . . . ". So na svetu mesta, ki so vsem sveta svetinja, toda pri besedi "Stalingrad" vsi pošteno misleči ljudje spoštljivo umolknejo — tako Ameri-kanci, kakor tudi Francozi in Angleži. Toda ljudje,' ki hočejo novo "preprecilno" vojno, se ne ustavljajo pred ničemur. Na-dušeno obnavljanje porušenih mest in vasi, slikajo narodom sveta kot novo grozečo nevar* nost za svetovni mir, gromade-nje atomskih bomb pa za oljki-no velico mii'u. Da, bilo je res preveč laganja v prvem povojnem letu, tako da se je malo-dušnežev včasih v resnici lotevala neopravičena obupanost.
Če se mi pogumno oziramo v bodočnost, če mi, ne glede na velike težave, z veseljem pozdravljamo Novo leto, to ne delamo zato, da se morda obračamo stran od naših razvalin, niti ne zato, da smo morda popolnoma ravnodušni za usodo svetovnega miru. Pesimisti trdijo, da upanje nima spomina in vida. No mi imamo trdno upanje v boljšo našo bodočnost ravno zato, ker se dobro spominjamo in vse vidimo. Mi vemo, da je i bilo leto 1946 šele prvi korak i za ozdravljenje sveta, da nas ' minulo leto ni približalo h kaks-I ni morebitni ponovni vojni, pač • pa, da nas je oddaljilo od nje. ' Res so bile velikanske žrtve, nad katerimi lahku jočemo, toda ne cme nam jih biti žal. Te žrtve so bile zaman.
C Dalje prihodnjič )
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI'
29. januarja 1947!
ENAKOPRAVNOST
STRAN 8.
Sodelovanje med Slovani - najmočnejša opora miru In neodvisnosti narodov
(nadaljevanje)
Ali lahko gledajo slovanski narodi, ki imajo za sabo dolgotrajne zgodovinske izkušnje in strašne izkušnje te vojne, mirno in poslušno na, vse to? Razume se, da ne. Zato je postalo njihovo vsestransko medsebojno sodelovanje danes življen-ska potreba in zgodovinska nujnost, uresničenje in nadaljni razvoj vsega sodelovanja pa ima vse potrebne realne predpostavke.
Po Oktobrski revoluciji so bili v Rusiji glavna ovira za sodelovanje slovanskih narodov reakcionarni režimi v ostalih deželah, režimi, povezani z inozemskimi imperialisti, od katerih so bili odvisni, — kakor na primer od Pilsudskega in Beeka v Poljski, Aleksandra in Borisa v Jugoslaviji in Bolgariji in od ljudi Beranovega kova v Češkoslovaški. Nosilci teh režimov so vodili sovražno politiko do Sovjetske zveze. Sovražili so velike pridobitve ruskega naroda in pripravljeni so bili skleniti zveze tudi s črnim vragom, samo da bi preprečili zmago in razvoj resnične demokracije v svojih deželah. Naši slovanski narodi so morali drago plačati tako politiko. Med vojno in neposredno po vojni so slovanski narodi, ki So si pridobili izkušnje v preteklosti, zlasti pa v tej vojni, odstranili iz svojih domov mnoge ovire tega sodelovanja, odstranili režime, katerih politika je izpodkopavala njihovo neodvisnost in ki so trgovali z ljudski-mi koristmi. Nekaterim narodom se je to posrečilo prej, drugim pa pozneje, nekaterim v manjši, drugim v večji meri, v kakršnih subjektivnih in objektivnih pogojih so pač živeli. Toda pri vsakem slovanskem na-rpdu se je posrečilo, da so de-niokratične sile in sile, ki so za-' govarjale sodelovanje med slovanskimi narodi, dobile premoč nad uničevalnimi silami, ki so hotele uničiti sodelovanje med slovanskimi narodi ter trgovati z nacionalno neodvisnostjo in koristmi narodov. Čeprav proces tega boja še ni končan v nobeni izmed slovanskih dežel, čeprav je ta boj dobil deloma različne oblike in je v posameznih slovanskih deželah na različnih stopnjah, vendar že lahko danes z mirnim srcem rečemo, da so v vseh teh državah po večini odstranjene temeljne ovire Za popolno medsebojno sodelovanje.
Zato moramo kot značilno po-tezo današnjega sodelovanja med slovanskimi narodi vzeti to, da gre za sodelovanje svobodnih demokratičnih držav, za sodelovanje, ki ne gre za ciljem, da bi spravilo ta ali oni slovanski narod pod vpliv drugega slo-•vanskega naroda, ampak z a Vzajemno pomoč v primeru nevarnosti in vsestransko medsebojno zbliževanje narodov, ki imajo mnogo skupnih potez v jeziku in običajih in katerim je Zgodovina zadajala podobne težave in postavila pred nje podobne naloge.
V preteklosti so se bali drugi narodi sodelovanja slovanskih "iržav in narodov. Drugi narodi občutili takozvani panslavi-2em kot nevarnost za svoj svobodni razvoj. V tem oziru so 'meli prav. Popolnoma drugačna stvar pa je današnja solidar-'^ost in sodelovanje slovanskih držav in slovanskih narodov. Današnje sodelovanje slovanskih narodov se je rodilo v voj-ni, ki je bila vojna celokupnega Naprednega človeštva proti fa-pzmu. To. sodelovanje uresniču-De dežele, ki imiajo ■ tako demokratično ureditev, ki je po svo-Jem bistvu nasprotna vsakemu
_ ačenju, pa tudi tlačenju po
J'ugih narodih; to sodelovanje Se lazvija pod vodstvom velike Socialistične dežele ZSSR in je prepojeno z občimi človečanski-idejami Lenina in Stalina.
Vsi tisti, ki skušajo naslikati sodelovanje Slovanov kot nevarnost za kateri koli drugi narod, =0 običajni goljufi in želijo s to kleveto dejansko prikriti svoje imperialistične namere.
V svojem današnjem sodelovanju, s svojim današnjim bojem za mir in demokracijo žele slovanski narodi le obvarovati svojo neodvisnost in si zagotoviti tak notranji razvoj, ki ustreza njihovim interesom, podpirati boj proti vojni in hujskačem, Če gledamo pazljivo, potem današnje sodelovanje slovanskih držav in slovanskih narodov prav za prav ustreza živ-Ijenskim interesom katerega koli drugega naroda, ustreza boju narodov za mir in demokracijo.
Danes tudi na zapadu mislijo na slovanske dežele, kadar govore o "železni zavesi" v Vzhodni Evropi. Toda te zavese niso postavili Slovani in te zavese tudi ne bodo postavili. To pa iz enostavnega razloga, ker to ne bi ustrezalo njihovim osnovnim koristim. Slovanski narodi vedo, da se tudi na zapadu borijo za demokracijo in mir, da so tudi na zapadu resna demokratična gibanja in iskreni demokrati. Iz kakšnega razloga naj bi hoteli biti Slovani ločeni od teh demokratov, od narodov, ki
narodov nima namena, da bi vtopilo v "slovanskem morju' kak narod ali kako državo, ampak ima poleg drugih tudi ta namen, da podpre borbo drugih narodov za nacionalno in državno neodvisnost. Če ne bi bilo tako, se to sodelovanje ne bi moglo imenovati napredno in demokratično.
Zato je boj slovanskih narodov za medsebojno sodelovanje, za mir in demokracijo prav za prav eden izmed najmočnejših stebrov svetovnega boja za mir in demokracijo. Ne moremo si danes zamisliti ohranitve miru v Evropi, pa tudi na svetu, brez aktivne vloge slovanskih držav. Še več, slovanski narodi, njihovo sodelovanje, njihova enotnost, sloga in napredek so danes n^jkrepkejša opora miru in neodvisnosti narodov. Da do kraja razumemo današnji boj slovanskih narodov za medsebojno sodelovanje, ki se ne da ločiti od občega boja za mir in demokracijo in se prav posebno od takega boja slovanskih narodov, moramo posebej poudariti, da ta boj nima nikake rasne podlage. Slovanski narodi se bojujejo za demokracijo v svojih deželah, ker hočejo napredovati in biti svobodni, v vsakem oziru. Brez močne in dosledne notranje demokracije bi*postali, prav tako kot v zadnji vojni, plen imperialistov ali pa drobiž za njihovo medsebojno obra-
_____________ __________ čunavanje. Ko uresničuje notra-
se prav tako kakor oni bore pro- demokracijo in ko vodi na ti vojnim hujskam, za demokra-1	politiko m i r u nasproti
cUo, zaprUatdjd^ornainar&Hldf^^mirwfodom in hkrdK]xAi. m za gmštovMije nemKisMMtilkA* najkane^eg* smblonwija (ku&& dnbv. ŽebOM zavese* dowmskmu	ud.VM\
prav gotovo niso postavili slo- ejansko vsaka slovanska dr-vanski narodi in jim tudi ni po-	Pogoje za svoj svoboden
tn!brwi,]%d pabijoradfMMtavU nwwinuinotMmjirammj. Sk)-Churchill in vojni hujskači nje- "^^nski narodi stopajo v tako govega kova. Ti bi radi izolirali zapad od vzhoda, naščuvali zapad proti vzhodu, da bi rešili na zapadu svoje omajene imperialistične pozicije in dobili na vzhodu nazaj tiste pozicije, ki so jih izgubili!
88, č- Kot značilno potezo današnjega sodelovanja slovanskih držav in narodov za mir in demokracijo moramo torej vzeti to, da to sodelovanje in ta
fazo zgodovinskega, razvoja, ko ne bodo niti sužnji tujcev niti drobiž za obračunavanje med imperialisti, ko bo vsak narod dovolj zaveden in močan, da bo očistil svojo, hišo izmečkov, ki bi ga radi zopet zapeljali na pot suženjstva in pokornosti imperializmu. Slovani vidijo v ZSSR, v Rusiji, v ruskem narodu državo, ki je pripravljena podpreti obrambo njihove državne
, . ^	. I neodvisnosti, vidijo v njej tisto
boj podpirata m krepita boj za ...	^
1___=.|silo, ki je v vojni ustvarila vse
rodi smo siti temne preteklosti, mi hočemo živeti srečno in svo bodno in v tem se predvsem skriva smisel in bistvo današ njega sodelovanja slovanskih narodov, ne pa v nekakih ras nih lastnosti ali rasnih posebnostih slovanskih narodov.
Razvoj demokracije v posameznih slovanskih deželah (iz-vzemši ZSSR, ki je v tem oziru prišla že daleč naprej), je šel in še gre po raznih poteh. Ta razvoj je različen predvsem zaradi razlik v notranjih pogojih boja, zaradi razlik, ki so obstojale in še vedno obstojajo v subjektivnih činitel jih boja. Vendar so razvojne tendence v skoraj vseh slovanskih deželah iste in kažejo, da korakajo slovanski narodi k popolni, ljudski demokraciji, kljub težavam, ki jim jih od zunaj zadajajo, hrabreč ostanke domače reakcije, ali jih povzročajo v mednarodni areni reakcijonarni krogi Amerike in Anglije.
Vsak slovanski narod si je pridobil velikanske zasluge s svojo borbo za demokracijo, tako za medsebojno sodelovanje slovanskih držav, kakor tudi za sodelovanje slovanskih držav z drugimi miroljubnimi državami.
(Dalje prihodnjič)
dehti in Reno Vajs, 13 delavčev pa-je dobilo pohvale in denarne nagrade. Člani sindikata podružnice slaščičarjev "Zvezda" pa so jim ob tej priliki v priznanje za trud in požrtvovalnost poklonili večjo količino slaščic.
Napoved tekmovanja
Delavci mariborske elektrotehniške podružnice so ob priliki proslave uspehov novembrskega tekmovanja napovedali tekmovanje celjski in ljubljanski podružnici. ~ Tekmovali bodo v izboljšanju kakovosti dela, v štednji materiala in vestnem prihajanju na delo.	'
V novembrskem tekmovanju so mariborski elektrotehniki izven službe prostovoljno instalirali električne naprave v dijaškem domu, gospodinjski šoli "Vesni," v poslopjih Ljudske imovine in na srednji kmetijski šoli. Zaslužek SQ poklonili albanskim poplavljencem. Za udarnika sta bila proglašena Avgust
Mariborska livarna in delavnica kovin tekmuje
'Delovni kolektiv mariborske livarne si je-zadal nalogo, da v novembrskem tekmovanju zviša produkcijo, izboljša kvaliteto in uvede norkie še v ostalih oddelkih, v katerih do sedaj niso bile določene. Uspehi tekmovanja so naslednji:
Izdelava armatur predvideva po programu 50% povišanje produkcije nasproti produkciji meseca oktobra. Program je bil do kraja izveden. Odstotek izmečka je padel od prejšnjih 25% na 0.6%. Izdelovanje gradbenega okovja predvideva po programu povišanje produkcije za 30%, kar je bilo doseženo. Dele gradbenega okovja, katere šo do sedaj morali naročati iz drugih tovarn, so pričeli izdelovati sami. Dosegli so neovirano obratovanje, odstotek izmečka je padel od 5% na 0.1%.
Fabrikacija vlečene medenine je dosegla meseca novembra 92'/o previdene količine, in to kljub temu, da je Dickova stiskalnica štiri dni zaradi pokvare stala. Kvaliteta je izboljSana in je presegla vse predpise.
Livarna je dosegla kljub pomanjkanju topilnih loncev in prezidave plamenice po programu predvideno količino odlitkov 100%. Kvaliteta se je izboljšala, izmeček pa je padel na 6 %.
Norme so uvedene v oddelkih vlečene medenine, izdelave jeder v livarni, brusilnici in kurilnici, delno tudi v strugami in v orodni delavnici. Do kraja meseca bodo dokončno postavljene norme še v strugami in montaži armatur.
V Koprskih ladjedelnicah obnavljajo ladje
V Kopru v Istri delata dve manjši ladjedelnici, "Istra" in Depangher." Požrtvovalni delavci, največ Istrani, so ob pomoči ljudske oblasti v razmeroma kratkem času obnovili naprave in sedaj že popravljajo ladje. Popravili so v enem letu zelo poškodovan parnik, ki vozi na progi Trst-Koper in zgradili 250 tonsko motorno ladjo. V teku so dela na dveh večjih motornih ladjah.
neodvisnost drugih narodov in držav. Sodelovanje ■ slovanskih
pogoje za to, da slovanski narodi ustanove svobodne in neodvisne države. Mi slovanski na-

mg*..
Velike električne hidrocen-trale bodo gradili v Črni gori
Pred vojno je Črna gora glede elektrifikacije zelo zaostala. Imela je nekaj majhnih central v mestih, l^i •so bile med vojno porušene razen dveh, ki so bile poškodovane. Ziato je bilo treba takoj po osvoboditvi pričeti z najnujnejšimi deli za elektrifikacijo. Tako so bile postavljene nove majhne centrale v Beranih, Bjelem polju, Damilovgradu, Kolašinu in Šavniku. Sedaj gradijo še osem manjših central poleg hidrocentrale pri Slapu na gornjem toku reke Zete.
Dela za gradnjo te centrale so se pričela že pred vojno, zgrajene naprave pa so bile med vojno že deloma porušene. Prvotni projekt pa je bil po osvoboditvi izpopolnjen, tako da bosta izkoriščeni dve stopnji vodnega padca in bo centrala imela 4,500 kilovatov. Centrala na reki Zeti, ki bo verjetno dograjena letos, preko daljnovoda Nikšič-Tito-grad bo dajala potrebno električ-
čnd silo Nikšiču, Danilovgradu in Titogradu in vsemu okoliškemu področju.
Za nadaljno izgraditev električnega gospodarstva Črne gore pa se pripravljajo dalekosež-ni projekti. Izkoriščanje vodne sile Tare in Morače bi dalo 63,-000 konjskih sil, izkoriščanje vodne sile Zete pa 65,000 konjskih sil. Končno se lahko izkoristi vodna sila Lima, ki bi dala 80,000 do 120,000 konjskih sil. Po izgraditvi bodo te centrale lahko dajale dovolj električne energije ne samo Črni gori, temveč preko daljnovodov tudi sosednim ljudskim republikam.
Mladinsko gledališče v Kočevju
Dne 14. decembra so o tvorili novo ustanovljeno mladinsko gledališče z Ingoličevimi "Mladimi aktivisti." Ljudstvo se je polnoštevilno udeležilo otvoritvene predstave, ki je uspela.
Sekretar iz okrajnega odbora LMS je v svojem nagovoru poudaril dolžnosti mladine in pomen današnjega kulturno prosvetnega dela. V okviru mladinskega gledališča bo imela vso možnost razvoja tudi mladinska godba "Proleter," ki so jo prav tako pred kratkim ustanovili.
Ali ste naročnik "Enakopravnost f" Čc ste, ali so Vaši prijatelji in znanci f "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! širite "Etiako-pravnost!"
ZAVAROVALNINO |
proti	^
ognju, tafvmi, avtomobilskim J nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
1 ENdicott07l8
BUSINESS BY TELEVISION ... A legally binding contract was signed simultaneously by executives of Dumont television laboratory, New York City, and motor company in Washington, D. C., as both contracting parties saw and heard each other by means of television. It was the first time that this newest medium of communication has been used to consummate a business agreement.
SURPRISE! . . . Stan Miasek, Falcons' center, is not the only bas-keteer that has been surprised this year. As the elusive ball bounces on its merry way the Detroit player looks with a forlorn expression at New York player.
FFA receives GIFT . . . Gus R. Douglass Jr., 19, of Grimms Landing, W. Va„ president of Future Farmers of America, looks on as John E, Kraft, president of Kraft Foods company, signs $5,000 check for the FFA foundation. The foundation s p o n s o r s various awards and prizes throughout the nation.




The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 $ * *
Cocktails - pivo - žganje ' Izvrstna hrana
v # *
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJL ZA OBISK
# * *
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
KILROY WON STREETCAR . . . Winner of a contest sponsored by American Transit association with letter on subject, "Kilroy Was Here," James Kilroy, Halifax, Mass., his wife amd nine children take over their prize—a streetcar. The car will be moved from the Boston elevated yards to Halifax, where the Kilroys will remodel and use it for an addition to their present home. The youngsters claim it will make an ideal play room.
OUTPLAYING TRUMAN . . . Tommy may lack the experience ol President Truman as a piano player, and his twin sistef, Kathy, may not be a Helen Morgan, but they demonstrate their technique. Their father is Reid W. McGibbeny, industrial arts teacher in Grafton, Pa., high school. When the twins were born they were not expeqtei to live, but now the husky pair provides their 85-pound mother, Mrs. Dorothy McGibbeny, 21, with plenty of excitement, including their piano duet.
L

^SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPROPAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
V
STRAN
ENAKOPRAVNOST
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941, lik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje)
Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jank še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev.
"Koliko pa je še tega?" je zeval černjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov.
In res, kolo nesreč se ta dan za junaški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredi-la svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila.
Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi:
"Koga? Kdaj bo pa konec teh stori j ... ?"
Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a pe vzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Av-dev, Kupljen in Pernjak ^skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli:
"Vedno ista stvar; nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto žn hoče igrati gospodo, se lepo i^blačiti in hoditi v rokavicah naokrog . . . Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti . . . Kaj J pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi . . . ? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo . . . !"
"Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več ?" se je ves ogorčen vpraševal Ardev.
Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minu-
lega leta, ne bi, bil primerjal z jamo prešuštnikov.
"Pri tebi je Liza nazadnje služila ..." je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. .
"Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ..." je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza prav za prav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Lade jem.
Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je Ogor-čenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako preba-dali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal:
"Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ..."
"Kaj pa je z očetom?" je vprašal Kovs, kot da bi bil pre slišal županov predlog.
"Z očetom ali z očeti ..." Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako."
"Koliko je star večji otrok?" je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa.
"Pet let, mlajša pa šele tri", je razložil župan z malodušnim glasom.
"Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!" je vzkliknil Pernjak razočarano.
"To zelo. hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa delklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja," je hitel Pernjaku prigovarjati Munk.
"Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa fno pokazala," je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku ven dar dodal: "Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rej-
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski lisi	I
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
nine za otroka, dokler ni za rabo?"
Pernjak je zvedavo pogledal pd možeh. Malo prej je še sam z drugimi robanil zbog nepotrebnih stroškov za take pankr-te, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl sa-Vne dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini.
Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato:
"Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič."
Pernjak zdaj ni mogel drugače :
"Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal."
"Ta zadeva je bila pa hitro rešena!" je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih,, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji.
Tisti čas, ko je tajnik Jank s škrtajočim peresom zapisaval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strme li v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni | glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila:
"Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imel spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že po polnoma na tupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, do kler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju . . . Moji drobni sirotici".
Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile take zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu po-sihmal šlo delo hitreje od rok Bila je tu seveda še prošnja re veža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih dru štev ter raznih odborov za po stavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile ^lav, Domače zadeve niso bile pereče tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je na glo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je po poldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih
Že prej se je zunaj v veži ču-lo ropotanje težkih korakov in ko je občinski svet ravno reše val zadevo Pernatinih sirot, so se vrata nalop odprla in noter je pogledala glava beračice Aj-te. šele ko je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjeki-nja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jank v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel,/ njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim 'glasom:' "Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to.
i
FIGHT
INFANTILE PARALYSIS
da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bun-kovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi srneld, odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor ob-leden: "Ajta, le nagrabi, le od-nesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da ^e boste enkrat nažrli ..." Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, takšna pravica je to... ?"
Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval.
Nastala: je mučna zadrega >in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozele-nel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti babnica j^ vedela za skrivne grehe sleher nega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da j^ najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudof ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod, ter začela'vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu:
"Možje, za božjo voljo, usmilite se me . . . j Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe . . . Pomagajte, pomagajte ... !"
Občineki svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala. odgovor od nadueitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred 'seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh.
Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekirije mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pW hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Ce bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni . . .
Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter od-ropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo; ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi osta-
29. januarja ]947
li le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik.
"Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali," je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. (Dal}& prihodnjič)
Obnova Beograda
Komunalno gradbeno podjetje v Beogradu "Kongrap" je nedavno slavilo prvo obletnico svoje ustanovitve. Podjetje je dobilo nalogo pospešiti gradbeno obnovo Beograda. V prvem letu svojega obstoja je arhitektonski odsek tega podjetja sklenil gradbena dela v vrednosti 322 milijonov dinarjev, doslej pa je že izvršil gradbena dela v vrednosti 120 milijonov dinarjev.
Podjetje je obnovilo številna javna poslopja, zgradilo novo mestno mlekarno na Voždovcu, novo delavnico Srednje tehnične šole, kolonijo na Košutnjaku itd.
Do konca oktobra je "Kongrap" s stroški 38 milijonov dinarjev popravil 45 kilometrov ulic in cest. Za ta dela je bilo porabljeno 7,889 vagonov raznega gradiva. "Kongrap" je s svojinA cenami tudi znatno vplival na razvoj cen v gradbeni stroki.
Tovarna izpolnila svojo proizvodno nalogo
Nedavno je bilo končano delo v sladkorni tovarni "Partizan" v Osijeku. Kampanja sladkorne pese je trajala 66 dni. Proizvodna naloga je bila izvršena 100 odstotno, norma je bila prekoračena, kakovost sladkorja pa se v nečemer ne razlikuje od predvojne, čeprav je bila letošnja pesa zaradi suše slabše kakovosti. Dosežen je bil 10 odstotni prihranek pri premogu.
Čeprav je tovr.rna obratovala samo z 80 odstotno zmogljivostjo, je pa tekala proizvodnja normalno. Štirje strokovni delavci so bili proglašeni za udarnike prav tako pa tudi delavec Živan Ralič, ki sam iztovori dnevno po pet vagonov premoga.
Z množično pomočjo delavcev je bila zgrajena velika zgradba za sezonske delavce, s spalnicami, jedilnico, čitalnico in drugimi prostori. Odprta je bila tudi zadružna menza za 70 delavcev. Med novembrskim tekmovanjem so zgradili sušilnico za pesne rezance, sedaj pa gradijo vodno črpalno postajo, ki bo mogla zadostiti potrebam tovarne na višku kampanje.
Poštena ženska
dobi dober dom. Prednost ima Slovenka ali Hrvatica v starosti od 35 do 40 let. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Načrtna elektrifikacija mariborske okolice
Državno električno podjetje v okraju Maribor-okolica elektri-ficira podeželje. V načrtu je, za gospodarstvo obmejnih krajev in Slovenskih goric zelo važen daljnovod Marjeta-Pesnica-Le-nart-Trojica. Z delom so že pričeli.
Postavljen je daljnovod Pesni-ca-T r o j i C a. Transformatorske postaje v Zamarkovem, pri Marjeti, pri Trojici in Lenartu čakajo priklopitve. Vsaka teh postaj bo posredovali električni tok območju treh kilometrov. Največja bo tudi industriji namenjena postaja pri Lenartu.
Na bodoči daljnovod proti Št IIju in Radgoni bo priključen poznani vinorodni kraj Plač, kjer so že postavili transformator.
Elektrificirajo tudi Pohorje. V teku so dela na daljnovodu Lovrenc na Pohorju-Josipdol. S tem daljnovodom bodo elektrifi-cirani tudi Ribnica na Pohofju lehenska tovarna lepenke in pohorski granitni kamnolomi.
Elektrifikacija na Dravskem polju je zajela vasi Podovo, Braunšvejg, Marjeto in št. Janž. Transformator v Št. Janžu bo kmalu dograjen. Na vsem sektorju so kmetje pripravili elek trične drogove.
Gospodarsko važen bo daljnovod visoke napetosti Konjice-Žreče. Na tey progi so postavili drogove in v Zrečah gradijo tudi že transformator. Tako bo že lezarna v Zrečah kmalu dobila električno silo.
Na daljnovod Oplotnica-Cez-laki na Pohorju, kjer je najboljše ležišče granita, so mariborski električarji zaposleni s pripravami.
Vsa težaška dela in prevoze pri elektrifikaciji store kmetje prostovoljno in brezplačno. Težava je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, ki pa je električno podjetje za Maribor-oko-lico premaguje z organizacijo strokovnih električnih tečajev.
Naprodaj
je bivša Hočevar jeva farma na E. 338. cesti in Stevens Blvd.; obsega 210 x 950 čevljev. Hiša ima 10 velikih sob; hlev, poseben prostor za mleko, naravni plin in vse ugodnosti. Cena $11,-000. Za podrobnosti pokličite KE 5550.
Loti naprodaj
Na Naumann Ave. se proda 7 lotov; vse udobnosti. Cena vsaki loti je $650. Pokličite KE 5550.
Kdor želi
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
MARCH OF DIMES JANUARY 15-30
STEVE F. PIRNAT
6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države, vse poši-Ijatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, za obleko in drugo ter sprejema pakete in
vse potrebno uredi, za odposlati v stari kraj.
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE. Cenjeni rojaki, točno in vljudno postrežbo, se lahko zaupno obrnete na naš urad.
STEVE
PIRNAT
krvave, riževe, ali mesene sveže ali prekajene klobase, r>^ j naroči do srede vsak teden, in jih dobi v petek in soboto. Sporočite koliko funtov in kakšoe hočete. FRANK PRESKAR, 15917 Saranac Rd., Cleveland, Ohio.
Harmonike naprodaj
Proda se tri-vrstne nemške harmonike, Mervarjevega izdelka. Poizve se na 4017 St. Clair Ave.
Električno ledenico
se proda. Kdor želi naj pokliče EX 6718.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim, zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Ir-vršil vsa morebitna popravila na. njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
MARINKO'S BEVERAGES
SADJE IN ZELENJAVA
Pivo — vino — Cordials
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.
416 E. 156 St., IV 3170
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
TOOL & DIE MAKERS
40 ur, 5 dni v tednu Dobra plača od ure
Stalno delo Dobri delovni pogoji
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 EAST 49th ST.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM

Zastopniki
Enakopravnosti
★
Za st. clair&ko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinoodsko in euclidsko okrožje;
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave. KEnmore 8034
\ ★
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.