Leto XVI Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se * Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon tnter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. PoSinin* oMafi* ▼ colorfnl Ljubljana, dne 18. aprila 1934. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. štev. 16. Kdc naj plačah Preteklo leto je izdala vlada celo vrsto naredb za omiljenje gospodarske krize. Med temi naredbami se nahaja tudi določba o omejitvi obrestne mere, ki ne sme presegati z zakonom določene višine. Kdor ima torej kapital in kdor ga hoče plodonosno naložiti v denarnih zavodih ali pa ga posodi n. pr. na hišo ali na posestvo, ne sme od svojega naloženega kapitala prejemati višjih dohodkov kakor jih dovoljuje postava. Ta določba se popolnoma strinja s splošnim ljudskim naziranjem in z ljudsko moralo, ki smatra vsak prekomeren dohodek od kapitala, ki ga množe samo drugi ljudje s svojim delom, za nemoralno in vsled tega tudi za nedopustno in kaznivo oderuštvo. V mnogo ugodnejšem položaju kakor tisti, ki nalaga svoje prihranke (premoženje itd.) v denarnih zavodih, se pa po naši zakonodaji nahaja tisti, ki nalaga svoj denar v razna pridobitna, zlasti v industrijska ali bančna podjetja, če takšno podjetje uspeva, »zasluži« kapitalist ali delničar lahko tudi toliko, da svoj v podjetje vloženi kapital že v prav kratki dobi podvoji in potroji. Dobiček, izražen v procentih, presega v takih slučajih zakonito določeno obrestno mero za posojila prav znatno, ne da bi se bilo treba kapitalistu bati kazenskega postopka vsled oderuštva. Jasno je, da gre tukaj za dvojno mero. Ali je to prav, da tisti, ki naloži svoj denar v denarnem zavodu, ne sme dobiti zanj več kakor 12 odstotkov na leto, a tisti, ki ga naloži n. pr. v dobro industrijsko podjetje, sme brez skrbi »zaslužiti« tudi po 100 procentov ali pa še več? Ali ni po ljudskem pojmovanju tak dohodek tudi oderuški in nedopusten? Odkod pa prihajajo tako ogromni dohodki, če ne iz žepov tistih, ki morajo n. pr. potrebne jim industrijske izdelke mnogo predrago plačevati? Te dni smo brali, da bo razdelilo neko rudniško podjetje, ki je poleg tega še v rokah tujcev, med svoje delničarje kot letni dobiček vsoto, ki celo presega nabavno vrednost delnice, torej znatno nad 100 procentov! Mi gospodom delničarjem prav iz srca privoščimo njihove dobičke, reči pa moramo, da so mnogo previsoki in da bi zato morala državna uprava tudi te vrste dobičke nekoliko prijeti v korist javnosti, kakor je prijela tiste kapitaliste, ki nosijo svoj denar v denarne zavode. Primer, kako se to naredi, nam je dala med svetovno vojno Anglija, ki spada med najbolj kapitalistične države na svetu. Anglija je takrat zalagala z orožjem in z drugimi vojnimi potrebščinami skoro vse svoje zaveznike in dobavitelji so »zaslužili« na leto tudi po 100 tisoč funtov in še več čistega dobička. Ko pa je država potrebovala za vojsko tudi mnogo denarja, se angleška vlada ni prav nič pomišljala vzeti denar tam, kjer je bil, in je od čistih dobičkov, ki so znašali 100 ali pa še več tisoč funtov na leto, kratkomalo odvzela na račun dohodnine 95 procentov, dobro vedoč, da z ostankom od 5000 (ali še več) funtov letnega dohodka tudi ne bo noben špekulant od lakote umrl. Tudi naša državna uprava potrebuje denar in državne davkarije delajo s polno paro, kar tudi kmetje in obrtniki in delavci prav živo čutijo. Mi ne trdimo, da industrijska in druga podjetja, ki donašajo lOOpro-centne dobičke, davka ne plačujejo, kakor jim je po zakonu odmerjen. Da, plačajo ga — ampak z ozirom na višino dohodkov mnogo premalo! Tu naj zagrabi finančna uprava in naj jemlje tam, kjer je, ne išče naj pa zakladov tam, kjer jih ni! Prav posebno pa je bilo potrebno znižanje nagrad upravnMi svetnikov v raznih državnik podjetjih. Znani so slučaji, da so nekateri taki gospodje prejemali za svoje »delo« po več sto-tisoč dinarjev nagrade na leto!! To kričeče razmerje med povprečnimi dohodki ogromne večine prebivalstva in med dohodki nekaterih izvoljencev je bilo vsekakor treba popraviti. Tako je vlada določila med drugim, da se zniža število članov upravnega odbora pri ino-nopolski upravi od 8 na 8, a ti ne smejo dobivati večje nagrade kakor 2000 Din mesečno, člani nadzornega odbora pa samo po 800 Diu mesečno. Tudi pri državnih tvornicah sladkorja se zniža število upravnih svetnikov od 8 na 3, mesečno pa bodo prejemali le po 1000 Din nagrade in 10 kil sladkorja. Na koncu leta pa imajo pravico do posebne nagrade, ki pa ne sme biti višja kakor 24.000 Din. Vlada računa, da bodo znašali prihranki znižanja draginjskih dnevnic itd. na leto okoli. 150 milijonov dinarjev. •? Teh prihrankov pa vlada ne bo pridržala, ampak bodo na ta račun dobili službe zlasti ne-: zaposleni šolanci, predvsem učitelji. Naredba vlade torej ni samo finančnega, ampak je tudi velikega socialnega pomena, ker denar ne bo zadržan, pač pa pravičneje razdeljen, tako da bodo mogli vsaj skromno živeti tudi tisti, ki so doslej zastonj čakali na zaslužek. sEaho2i mm zaščito dfžave i m cfi v Angliji Iz Londona poro&jo, da je vlada predložila parlamentu osnutek zakona za zaščito drj žave. Po tem zakonu bi dobila vlada pravico izvrševati hišne preiskave in zaplenjati hujska-joče gradivo, zlasti tiskovine. Zlasti ostre določbe naj bi vlada uveljavila po tem predlogu nasproti osebam, ki ščujejo v armadi in v mornarici proti obstoječemu redu. ! ■Eavola v Romuniji Kmalu po pravoslavnih velikonočnih praznikih so se razširile po svetu vesti o neki zaroti v Romuniji, a natančnejših podatkov ni vedel nihče. Vlada je dala tudi vse te vesti uradno zanikati; potrjujejo pa, da so zaprli več častnikov, a vzroka ne povedo; povedo le, da so našli v stanovanjih zaprtih častnikov precej orožja in dinamita. ^oiovan/e zunanje* ga mini siv a Jeviiča v Žlnhavc Naš minister za zunaje zadeve dr. Bogoljub Jevtič je odpotoval te dni v glavno mesto Turčije, v Ankaro, kjer je bil nadvse sijajno sprejet. Njegovo potovanje je velikega pomena za bodoči politični razvoj na Balkanu. 'PladLee. ■vcuečuje Znižanje draginjskih doklad poročenih uradnic — Znižanje dnevnic poslancev in senatorjev — Znižanje nagrad upravnih svetnikov v državnih podjetjih Pretekli teden je vlada izdala na podlagi pooblastil, ki jih daje novi finančni zakon, važno naredbo o znižanju draginjskih doklad po- ročenih uradnic, dnevnic poslancev in senatorjev in nagrad upravnih svetnikov v raznih državnih podjetjih. Ti ukrepi vlade popolnoma ustrezajo mišljenju večine prebivalstva, ki je že zdavnaj smatralo in še danes smatra »dvojne zaslužke« v katerikoli obliki za socialno krivične, ker v času splošne krize in brezposelnosti vendar ne more biti prav, da žive nekatere rodbine v priličnem izobilju, drugi pa ne morejo dobiti niti skromne službice za svoje osebno preživljanje. Naredba določa glede poročenih uradnic v glavnem, da se ženi, katere mož je tudi v državni ali pa v samoupravni službi, draginjske do-klade znižajo za 100—30 odstotkov v razmerju z moževo plačo. Slično se znižajo draginjske doklade iudi onim javnim nameščencem in nameščenkam, katerih roditelji so tudi v javni službi, če žive skupno s svojimi stariši. Ta določba velja tudi za slučaj, če je več članov družine v javni službi. Dnevnice poslancev in senatorjev so znižane za 1500 diuarjev mesečno. denarja ni ... 1 i O nobeni stvari dandanes ljudje ne govore in ne razpravljajo toliko kakor o denarju. Po-fvej ljudem še tako »senzacijo«, ki bi sicer raz-iburila celo deželo, pa se niti najmanj ne zmenijo zanjo; najvažnejši politični dogodek ali pa največji zločin ali pa največja tehnična iznajdba — vse pusti ljudi mirne in hladne. Kakor hitro pa zineš besedo »denar«, se vse oči in usta na široko odpro in vse radovedno pričakuje, kaj bo... Denar! Ljudje tožijo in stokajo vsepovsod, da »denarja ni«! Ali imajo prav? Deloma da, deloma tudi ne. Pa poglejmo nekoliko globlje, ikaj je na stvari. če greš ua sejni, vidiš, kako ljudje kupujejo in prodajajo. Cene res niso bogvekaj, ampak blago je le treba plačati z denarjem, čeprav ni drago. V mestih plačujejo ljudje svoja stanovanja z denarjem, te cene pa niso baš nizke. Živila, obleko, obutev in še tisoč drugih potrebščin plačujejo ljudje z denarjem, ker danes je težko kaj dobiti na up. Če pa beremo poročila o plačanih taksah pri sodiščih, vidimo, da »nesejo ljudje za koleke in podobne stvari prav lepe zneske skupaj. Našteti primeri torej kažejo, da je in mora ibiti med ljudmi le še nekaj denarja. Resnica bo torej ta, da med ljudmi ni več toliko denarja kakor ga je bilo prva leta po vojni (v dobi »prajstrajbarije«), ko nismo trosili le svojih dohodkov, ampak trošili svoje v papirnat denar spremenjeno (narodno) premoženje, toda nekaj ga je le še. Vzrok, da ljudje tako tožijo o pomanjkanju denarja, ne more biti torej le v pomanjkanju denarja samem, ampak mora tičati nekje drugje, in če nas vsi znaki ne varajo, tiči vzrok v premajhni gibljivosti denarja. Gibljivost ali kroženje denarja so do najnovejšega časa uravnavali denarni zavodi. V teh so se nabirali in stekali prej prihranki ljudi in od tam je našel denar vedno svojo pot tja, kjer so ga potrebovali. Danes pa te gibljivosti denarja ni več. Denar ne kroži več tako kakor je krožil prej, ampak mirno počiva v varnih skrinjah ali blagajnah. Ta pojav pa, ki se je rodil iz splošnega nezaupanja in iz bojazni pred raznimi zgubami, je imel za posledico, da naši denarni zavodi ne morejo več vršiti svoje glavne gospodarske naloge: držati in pospeševati gibljivost denarja. II. Jasno je, da bi to stanje takoj ponehalo, čim bi ljudje zopet zaupavali svoje prihranke denarnim zavodom, da bi ti mogli zopet kriti potrebo po denarju in gotovini, kjerkoli se pokaže. Ker pa se splošno nezaupanje žalibog še ni poleglo, zato denarni zavodi tudi ne imorejo razpolagati z novimi prihranki in zato vse delovanje denarnih zavodov skoraj miruje, ta »mir« pa čuti vse gospodarstvo na svoji koži na jako neprijeten način. III. Zaupanje pa se ne da komandirati in zato tudi ne moremo računati na skorajšen povratek v stare razmere. Začeti moramo torej misliti na to, kako bi prišli iz sedanje zagate na kakšen drug način. Mi Slovenci smo navajeni vsled svoje skoraj stoletne politične »vzgoje« v vsaki stiski klicati na pomoč vlado! »Vlada naj da,« »država naj da«, »država naj pomaga« — to so naši običajni bojni kriki, če nas zadene kakšna majhna ali pa velika nadloga. Kdor pozna naš politični in gospodarski razvoj v zadnjih desetletjih, te miselnosti ljudem ne bo zameril: ljudje ne morejo biti drugačni kakor so pač vzgojeni v dolgih desetletjih. Ta »vzgoja« pa je za večino »lučajev popolnoma napačna! Resnica je pač ta. da je »država« kot organizirana dražba pač dolžna svojim državljanom pomagati, toda šele takrat, če si nesrečneži ne morejo pomagati sami! IV. Tudi danes gre po celi deželi glas: Država naj pomaga! Država naj da na razpolago toliko in toliko milijonov, da se bo gospodarsko kolesje začelo zopet vrteti. Ali pa banovina naj da — ali kdorkoli naj da! Nekdo mora dati — sicer bo propadlo vse. Ta klic je uniljiv. A prav tako nam mora biti tudi umljivo držanje odgovornih državnih činiteljev, ki vprašujejo: Komu pa naj damo? Ali si res ne morete prav nič pomagati iz lastne moči? Kdor razmere količkaj pozna, mora tudi priznati, da takšno držanje vlade oziroma države ni brez podlage. Državni upravi ni neznano, koliko je pri nas denarnih zavodov. Mi imamo prav lepo število hranilnic in še več posojilnic. Na stotine jih je! Vsi ti zavodi pa prav gotovo niso vsi »suhi«! Ne bomo trdili, da imajo kje skrite kakšne milijone, ampak nekaj že imajo, ker morajo imeti, sicer bi morali že vsi svoje urade zapreti. Ali ne bi bilo torej mogoče, da bi zastopniki vseh teh zavodov stopili skupaj in se posvetovali o veliki skupni akeiji za ozdravljenje, ki bi brei dvoma silno dvignila danes zelo omajano zaupanje do njih? In takega skupnega nastopa seveda tudi vlada ne bi mogla lahko prezreti; tem manj, če bi videla, da hočejo vsi zavodi v naši domovini tudi saini storiti, kar je v njihovi moči, da se sedanje razmere popravijo? V življenju je pač povsod tako, da nihče ne pomaga rad človeku, ki samo vpije »na pomoč«, sam pa roke drži navzkriž in samo čaka, da bodo zanj delali — drugi! Dokler se torej ne bomo ganili sami in pokazali, da se hočemo tudi sami rešiti iz sedanjih neprilik, ne moremo računati na to, da bodo drugi za nas skrbeli! Vevshi boj v Nemčiji V najnovejšem času se je začel razvijati v Nemčiji hud in oster verski boj. Verskih bojev je doživela Nemčija že mnogo, toda sedanji boj se znatno razlikuje od prejšnjih, ko so n. pr. nastopali katoličani in protestanti drug proti drugemu. Danes se ne bore Nemci toliko za priznanje ali nepriznan je te ali one verske resnice, ampak gre bolj za načelo, kdo je važnejši: ali cerkev ali država? Nemški narodni socializem si je postavil za načelo, da hoče Nemčijo in nemški narod očistiti vsake »tuje navlake«. Dosledno temu načelu so začeli Hitlerjevi pristaši preganjati in iz dežele izganjati Žide, ker so židje tuje — židovske ali semitske krvi. Tudi slovanskim in romanskim narodom niso posebno naklonjeni, kajti tudi ti so za čistost nemške rase nevarni. Ne gre pa nemškim »čistilcem naroda« samo za čistost krvi in plemena, ampak oni hočejo nemški narod očistiti tudi v duhovnem oziru in hočejo iz nemške miselnosti izločiti vse, kar se ni rodilo iz pristnega in pravega nemškega duha. Razumljivo je, da so morali narodno-socialistični voditelji v Nemčiji pri tem svojem prizadevanju naleteti na oster odpor raznih veroizpovedi, zlasti na odpor katoličanov. Hitlerjevi pristaši pravijo, da je kato-lištvo za prave Nemce tuja vera, ki je bila med Nemce zasejana od drugod in zato se katolištvo z narodnim nemškim socializmom ne more ujemati. Stari Nemci so imeli nekdaj svojo lastno vero, ki se je rodila iz nemškega ljudskega duha in mišljenja in samo stari nemški verski nazori imajo v Hitlerjevi Nemčiji pravico do življenja in obstanka, vse druge vere pa so tuje in zato zanje v Nemčiji ne sme biti prostora — tem manj, ker imajo vse vere več ali manj mednaroden značaj, zlasti katoliška, Hitlerjev nauk pa vsako »mednarodnost« izključuje. Nemški narodni socializem pozna samo Nemce in drugega nič. Nemški narodni socialisti hočejo nadalje uveljaviti načelo, da mora država skrbeti z vso svojo močjo za to, da se načela narodnega socializma uveljavijo v vsem javnem in zasebnem življenju Nemcev. Zato zahtevajo, naj se v tem duhu vzgajajo že otroci doma in v šoli. S to zahtevo pa se nikakor ne strinjajo katoličani, ki si ne dajo vzeti vpliva na vzgojo mladine, zlasti ne katoliške mladine. In ravno zaradi mladine in njene vzgoje se je spor med državno oblastjo in med zastopniki katoličanstva v Nemčiji tako zaostril, da je vsaka sprava skoraj nemogoča. Za nadaljni razvoj političnih razmer v Nemčiji utegne postati ta spor odločilne važnosti, ker ni druge rešitve ne za eno in ne za drugo stran, kakor ali zmagati — ali pasti! živslvijshi socialisti se gibljejo.. • Takoj po znanih krvavih dogodkih na Dunaju in po drugih večjih mestih Avstrije je avstrijska vlada socialno-demokratsko stranko razpustila, njeno premoženje pa zaplenila. Večina socialističnih voditeljev je pobegnila v inozemstvo, strankino časopisje je prenehalo, strokovne organizacije so bile pa tudi ukinjene s politično stranko vred. Vse je torej kazalo na to, da je socialna demokracija v Avstriji uničena. Zadnji dnevi in dogodki pa so pokazali, da je pač uničen vnanji okvir, v katerem je stranka delovala, ni pa še uničen duh, ki je stranko preveval. Socialistični duh med delavstvom še prav krepko živi; razlika med nekdaj in danes je le ta, da delajo sedaj na tihem (»pod zemljo«), kar so delali prej javno. Pred vsem motijo socialisti zborovanja vladnih pristašev. Na Tirolskem so motili neko zborovanje celo s streli, pri čemer je bila ubita neka služkinja. Tudi na Dunaju so začeli socia- listi sabotirati razna javna dela, a krivcev nikakor ne morejo izslediti. Najhujši pa je bil 10. aprila napad na brzovlak blizu Linza v Gor. Avstriji. Vlak je vozil z Dunaja v Pariz. Blizu Linza pa so neznani ljudje razkopali tir, da se je več vagonov prevrnilo, kurjač je bil ubit, 15 oseb pa ranjenih; med temi se je nahajal tudi poštni uradnik, ki je pa tudi že podlegel težkim poškodbam. To so znaki, da se politična napetost v Avstriji še ni polegla in da bodo imele oblasti še mnogo opravka, predno se bo tiho razburjenje poleglo. Inižan/e plač v Živslriji Vlada je izdala te dni odlok, s katerim se znižujejo od 1. aprila dalje plače nameščencem Delavskih zbornic za 40 odstotkov. Državnim uradnikom pa bodo znižali prejemke kasneje s posebnim odlokom. fjos&odav&ki dnevi v Konjicah Nedelja 15. aprila je bila za naše Konjice in ves okraj zelo pomembna in veličastna. Združene gospodarske in prosvetne organizacije so priredile gospodarske dneve, ki so bili izraz agilnega in uspešnega delovanja številnih organizacij v prospeh naše vasi. Videlo se je, kaj premore pridnost in odločna volja tistih ljudi, ki jim je gospodarski in prosvetni napredek kmetskih ljudi resno pri srcu. Bil je krasen pomladanski dan. Narava je v najlepšem razvoju in je močno vplivala na razpoloženje, že zgodaj zjutraj je trg nenavadno oživel. Ljudje so prihajali tru-moma peš in na vozovih. Raz hiš so vihrale ponosno državne zastave. Pred hišo okrajne hranilnice krasen slavolok z napisom, poleg njega govorniški oder, pripravljen za kmetsko zborovanje. Ob 9. uri je bila svečana otvoritev vinske razstave in vinskega sejma po predsedniku sres. kmet. odbora tov. Križniču. Prostori so bili okusno okrašeni, razstava skrbno pripravljena. Obiskalo jo je ogromno ljudi. Prostori so bili ob dopoldanskih urah premajhni. Kvaliteta vin se boljša od razstave do razstave, kar je zelo i-azveseljivo. Med tem časom so se pričeli zbirati ljudje pred govorniško tribuno, kjer je bilo za 11. uro napovedano 'hvts.el&ho zborcmn/e, katerega je sklicala Zveza slovenskih kmetov in se ga je udeležil tudi njen predsednik narodni poslanec tov. Albin Koman, župani in občinski odborniki konjiškega sreza, kakor tudi funkcionarji gospodarskih organizacij poleg velikega števila kmetskega naroda. Zborovalce je prav iskreno pozdravil domači župan, banovinski svetnik g. notar Jereb, ki je želel organizaciji najboljših uspehov in naglasil modro gesto Nj. Vel. kralja, ki je napravil konec strankarskim bojem, ki so tudi konjiškemu srezu mnogo škodovali. Vzkliknil je našemu modremu vladarju, čemur so se zborovalci navdušeno odzvali, godba pa je zaigrala državno himno. Za njim je povzel besedo nar. posl. tov. Koman, ki je govoril o potrebi kmetske stanovske organizacije in o njenih ciljih. Naglašal je, da bo naš kmet šele takrat prišel do svojih pravic, kadar bo složno in enotno nastopal. Kljub temu, da smo najštevilnejši, smo tudi naj zadnji in to nam bodi v opomin, da moramo kreniti drugo pot. če bo zadovoljen in srečen naš kmet, bodo zadovoljni tudi drugi stanovi, katerim ne maramo odvzeti ničesar, ampak le varovati to, kar je našega. Njegovemu govoru so zborovalci navdušeno pritrjevali. Sreski kmetijski referent tov. Ivan Nemec je nato prečital listo Pododbora Zveze slovenskih kmetov za konjiški okraj pod predsedstvom tov. Pavla Konca, župana Ko-njice-okolica in poslevodečim podpredsed-stvom tov. Križniča, agilnega predsednika Sreskega kmet. odbora. V odboru so nadalje zastopani župani in drugi javni delavci iz celega sreza. Lista je bila od vseh soglasno sprejeta. Za tem je imel zaključni govor domači poslanec tov. Gajšek, ki se je vsem zahvalil za lepo udeležbo in jih pozval k vztrajnemu delu. Množica se je razšla izredno zadovoljna. V prvih popoldanskih urah so ulice znova oživele. Kmetska mladina je prihajala od vseh strani, ponosna in vesela, kajti v dvorani Narodnega doma se je vršilo mladinske zborovanje v svrho ustanovitve pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Udeležba je bila sijajna, dvorana nabito polna fantov in de- klet, ki se odločno in z uspehom udejstvujejo v Društvih kmetskih fantov in deklet. Zborovanje je otvoril tov. Kobale, ki je pozdravil številne goste, med njimi predsednika Zveze tov. Kronovška, nar. posl. tov. Romana, župana in banskega svetnika g. Jereba in druge. Nato je govoril tov. Kronovšek o delu fantov in deklet v naših organizacijah, ki mora biti usmerjeno v duhovno preroditev kmetske mladine. Mlade zborovalce so pozdravili še poslanca Koman in Gajšek, župan Jereb, predsednik Križnič in veterinar Kulterer. Vsem je mladina napeto sledila in flufen Bezeulefe 15. aprila t. 1. je minilo 80 let, kar je bil rojen v Bukovju pri Celju profesor Anton Bezenšek, naš prvi stenograf. Že kot dijak celjske gimnazije je razvijal pokojni Bezenšek odlične sposobnosti. Zlagal je že tedaj rodoljubne pesmi in pisal kratke črtice in novele. Ker ga je odlikovala tudi govorniška sposobnost, ni čudno, da ga je že takrat vse spoštovalo. L. 1874. je odšel na vseučilišče v Zagreb, kamor takrat slovenski dijaki še niso zahajali. S tem svojim korakom je tudi praktično pokazal svoj slovanski čut. V Zagrebu se je tudi pričel temeljito zanimati za stenografijo, ki jo je poučeval na zagrebški gimnaziji 5 let in v tem času vzgojil okoli 230 stenografov, ki so vsi zavzeli kasneje odlična mesta. V Zagrebu je tudi izdal svoje prvo steno-grafsko delo »Stenografička čitanka«, kasneje pa je pričel izdajati prvi stenografski časopis na slovenskem jugu »Jugoslovanski stenograf«, kjer je objavljal svojo »Jugoslovansko stenografijo«, ki naj bi služila kot temelj za vse stenografije jugoslov. narodov. Iz Zagreba je odšel pokojni Bezenšek na poziv bolgarske vlade v Sofijo, kjer je ostal do konca svojega življenja. V Bolgariji je organiziral ves pouk v stenografiji in tam je napisal in objavil tudi večino svojih stenografskih del. Udejstvoval pa se ni samo kot odličen stenograf, ampak tudi kot spreten pisatelj in jasni-kar. Iz tujih jezikov je prevedel na bolgarski jezik celo vrsto raznih del, a tudi tuje narode je seznanjal s plodovi bolgarskega duha. Za slovenske časopise je napisal lepo vrsto dopisov o Bolgarih, na drugi strani pa je tudi med Bolgari širil spoznavanje Slovencev in drugih Slovanov. Za Slovence je priredil tudi bolgareko-slovemsko slovnico. Skupno z Bolgari bodo pro- jih nagradila z navdušenim odobravanjem. Po govorih se je vršila volitev pododbora, nato pa debata o bodočem delu, v katero so naši agilni fantje in dekleta pridno posegali. Po krasnem zborovanju so odšli vsi korpo-rativno na vinsko razstavo. Oglasila se je harmonika, glasen vrisk in mogočna pesem je odmevala po Konjicah. Korakali so fantje in dekleta, polni zdravja in odločne volje zia krepko uveljavljanje v mladinskem gibanju, ki bo prineslo našim vaščanom lepšo bodočnost. — S krasno prireditvijo, ki se je vršila v znamenju kmetske misli, državnega edin-stva in narodne sloge, so vsi izredno zadovoljni, posebno so pa lahko nanjo ponosni prireditelji, ki jim gre vsa čast in priznanje. slavili 801etnico Bezenškovega rojstva tudi Slovenci, ko bodo vzidali na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. V Bolgariji pa se vrše proslave prof. Bezenška že od 18. marca naprej, ki jih prirejajo bolgarska stenografska društva po celi Bolgariji. Delavnost, požrtvovalnost in nesebični idealizem prof. Bezenška pa naj bo tudi nam svetel zgled! „ 3C letnica pe^^ jilnice v 'Ptuju Preteklo nedeljo je praznoval prvi slovenski denarni zavod v Ptuju 501etnico svoje ustanovitve. Slavnostne seje, kateri je prisostvovalo veliko število odličnih zastopnikov našega gospodarstva, se je udeležilo tudi mnogo zastopnikov oblasti. Sejo je vodil g. načelnik dr. Josip Komljanec, ki se je v svojem slavnostnem govoru s toplimi besedami spominjal zlasti onih mož, ki so z ustanovitvijo prvega slovenskega denarnega zavoda položili temelj za gospodarsko osamosvojitev našega tamošnjega ljudstva. Bili so to že pokojni g. Andrej Jurca, dr. Fran Jurtela, Ivan Toplak, dr. Tomaž Romih, senator dr. Ploj, Oton Ploj in Janez Knop. V imenu Dravske banovine je čestital posojilnici podban dr. Pirkmajer, v imenu ptujske občine pa župan g. Jerše. Toplo sta čestitala zavodu tudi ravnatelj Zveze slov. zadrug g. Trček in zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Senčar. Po slavnostni seji so se napotili gostje k odkritju spominske plošče pokojnemu zaslužnemu načelniku dr. Jurteli. Pred poslopjem se je zbrala velika množica ljudi. Ploščo je odkril načelnik dr. Komljanec, ki je v svojem govoru obširno opisal slavij enčeve zasluge za zavod. Plošča ima napis: »V tej hiši je deloval in umrl (1886—1926) dr. Franc Jurtela. Soustanovitelju in načelniku ob svoji 501etnici 1. 1934. Posojilnica Ptuj.« Množica je nato krenila na pokopališče, kjer so položili lovorjeve vence na grobove pokojnikov Andreja Jurce, dr. Frana Jurtele in Ivana Toplaka. Slavnost so zaključili s svečanim obedom, v Narodnem domu. Med obedom je bilo izrečenih mnogo napitnic in vzbujenih mnogo spominov, zlasti na tiste čase, ko so Slovenci v ptujskem okraju složno sodelovali za narod, neglede na strankarsko pripadnost. Zavodu, ki si je pridobil za gospodarsko osamosvojitev zlasti kmetskega naroda toliko zaslug, tudi mi želimo še dolgo vrsto najlepših uspehov. Tudi Turčija se ebereiuje Turška vlada je sklenila z ozirom na splošno oboroževanje, da bo tudi ona postavila v proračunu za prihodnje leto znatne zneska za po- jačanje svoje oborožene sile. | KMETSKI LTST Slavnostni dnevi v Skc&lju Preteklo soboto in nedeljo so v Skoplju na kar najbolj slovesen način proslavljali SOletnico, odkar so prvi vojaški novinci iz jjfceh krajev po balkanski vojni vstopili v srbsko armado, v kateri so se borili junaško •in vztrajno vso dobo svetovne vojne za zmago srbskega orožja in s tem tudi za uje-dinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo. Udeležence slavnosti je pripeljalo v Skoplje veliko število posebnih vlakov, cele .trume pa so prihajale tudi peš ali pa s pri-prostimi vozili. Do sobote zvečer se je zbralo ry mestu in okolici okoli 60.000 gostov, med Na Velikonoč so v Rimu proglasili ustanovitelja salezijanskega reda blaženega don Bosca za svetnika. To proglasitev so 15. aprila na slovesen način praznovali tudi salezijanci, ki imajo svoj samostan na Rakovniku pri Ljubljani. Proslavi je dala posebno pomembnost navzočnost poljskega kardinala dr. Hlonda, ki Je sam izšel iz salezijanskih vrst. Kardinala Hlonda so sprejeli že ob njegovem prihodu v Ljubljano z vsemi častmi, ki pri tiče j o visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. Pozdravili so ga nadškof dr. Jeglič, Te dni proslavljajo naši rojaki v Zedinjenih državah 301etnico obstoja svoje najmočnejše organizacije »Slov. narodne podporne jednote«. Organizacijo so ustanovili v dneh od 6. do 9. aprila 1904 na zborovanju devetih samostojnih podpornih društev v Chikagu. Naši izseljenci so imeli sicer že prej dve slični podporni organizaciji, s katerimi pa niso bili posebno zadovoljni vsi člani. Zato so osno- njimi do 15.000 bivših bojevnikov. Slavnosti se je udeležil tudi predsednik vlade g. Uzu-novič z več ministri in poslanci. V soboto popoldne se je vršil velik slavnostni sprevod, ki ga je tisočglava množica burno pozdravljala. Zvečer pa je bilo vse mesto divno razsvetljeno. V nedeljo so se vršili slavnostni cerkveni obredi, ki jih je vodil patrijarh Var-nava, nato pa so se vrstili slavnostni govori zastopnikov vseh na slavnosti sodelujočih vojnih oddelkov, ki so jih prenašali tudi po radiu, šele pozno popoldne so se začele množice razhajati. ban dr. Marušič, poveljnik dravske divizije general Cukavac in še cela vrsta drugih od-ličnikov. Cerkvenim slavnostim na Rakovniku je prisostvovala ogromna množica iz vseh krajev Slovenije. Opoldne so priredili očetje salezijanci na čast gostom slavnosten obed, odkoder so tudi odposlali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in papežu. Popoldne pa so nosili v procesiji, kakršne Ljubljana menda še ni videla, kip sv. Janeza Bosca iz cerkve in zopet nazaj v cerkev, kjer je postavljen na lastnem oltarju. vali 1. 1903. v Chikagu novo društvo »Sla-vija«, iz tega društva pa se je razvila »Slov. narodna podporna jednota«, ki šteje danes že 85 društev z nad 50.000 zavarovanih članov. »Slov. narodna podporna jednota« pa si je pridobila velikih zaslug tudi kot izdajatelj ica dnevnega glasila »Prosveta« in kot velika podpornica vseh kulturnih stremljenj naših rojakov sploh. Mladina * Medvode Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo, dne 15. t. ni. izlet na sv. Katarino, nato čez Knopovže in ban. pristavo Robež skozi Ločnico. Poleg razvedrila smo videli tudi marsikaj poučnega. Zlasti ne smemo prezreti marljivega kmetovalca g. Kobil-čarja, kateri naj bi postal vzor vsakemu k napredku stremečemu kmetovalcu. On je v njegovi hriboviti, kameniti in senčni legi praktično dokazal, kaj vse more napraviti zdrav razum in marljivo delo tudi v najneprikladnejših okoliščinah in da obstoj kmetije ne zavisi toliko od njene velikosti, kakor od prevdarnega gospodarjenja. Na takih domačijah — čeravno malih — kjer vlada kraljestvo duha, brez vsakih javnih podpor, se more kmetski človek naučiti več v pičli uri, kot cele dneve in mesece v premlevanju suhe teorije. Sklenili smo, da se povrnemo v njegovo kraljestvo razuma, ki ga veže iskreno domače občevanje, še enkrat v poletju t. j. takrat, ko bomo mogli zreti tudi vabeče sadove vztrajnega prizadevanja. V nedeljo 22. t. m. popoldne pa pohitimo v Dravlje in upamo, da tudi teh par uric žrtvujemo čim najplodneje na altar naše stanovske prosvete na eni ter neprisiljenega razvedrila na drugi strani. Sv Jurij ob Taboru. Društvo kmetskih fantov in deklet ima svoj 5. redni občni zbor v nedeljo, dne 22. aprila ob 3. uri popoldne v verandi tov. Plavšaka. Tovariši in tovarišice, udeležite se občnega zbora polnoštevilno. S seboj pa pripeljite tudi druge, še ne organizirane, ki jim je ljub naš mladinski kmetski pokret. Sinkov turn. Občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Šinkovem tumu se bo vršni v nedeljo, 22. aprila t. 1. o pol 10. uri dop. v tukajšnji šolski dvorani. Vabimo, da se zborovanja udeležite v čim večjem številu! Na občnem zboru bo predaval delegat naše Zveze iz Ljubljane. Na svidenje! Beričevo. Društvo kmetskih fantov in deklet Dobrunje vprizori v nedeljo, dne 22. aprila t. !. ob pol 4. uri popoldne v Kmetskem domu v Beričevem veseloigro »Charleyeva teta«. Vabimo vsa tovariška okoliška društva, da se te prireditve udeležijo v čim večjem številu. Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol — Ljubljana bo imela 4. redni sestanek v nedeljo 29. aprila ob pol 3. uri pop. pri tov. J. Vodniku v Podutiku pri Šiški-Ljubljani. Zbirališče in odhod ob pol 2. uri pred Figovcem v Ljubljani. Tovariši, udeležite se! Št. Vid nad Ljubljano. Že dolgo smo želeli, da bi si ogledali prvi Kmetski dom v Beričevem, o katerem smo čuli že toliko pripovedovanj. In res, 8. aprila t. 1. so nam tamošnji tovariši dali možnost, da smo pod okriljem dramatičnega odseka gostovali z igro »Babilon« v njihovem domu. Našega gostovanja se je udeležilo polno gledalcev, med njimi tudi njihov društveni oče g. župan Grad, katerega smo bili nad vse veseli, saj njegova nad vse prijazna beseda krepi in navduši vsakogar. Posebno za vzgled nam naj pa bodo tamošnji člani odbora: predsednik, blagajnik in tajnik, kateri so nam šli ves čas tako na uslugo in pomoč, da nimamo dovolj izrazov njim v zahvalo. Vidi se, da so ideal društvenega delovanja, kar jim izpričuje tudi njihov tako lepo zgrajeni društveni dom. Vsem, ki smo se udeležili tega gostovanja, nam naj bodo člani iz Beričevega v vzpodbudo in lep zgled; njim pa izrekamo najiskrenejšo zahvalo. V polno posodo še vrč vode ne gre — tako morajo imeti eno pametno mero vse naše želje. Sovraštvo in prepir — to je najkrvoločnejša zver. Proslava sv. Janeza ftesca v Ljubljani s-pomenik sklada~ teljem Jpavcem Ze pred svetovno vojno začeto in potem prekinjeno delo za postavitev spomenika bratoma dr. Benjaminu in dr. Gustavu Ipavcu je iletos posredno na novo sprožila Ipavčeva pevska župa v Mariboru z namero, da v zvezi s prireditvami ob 40-letnici Celjskega pevskega društva 13. maja t. I. odkrije bratom Ipavcem v Sv. Juriju spominsko ploščo. V to svrho se je osnoval že poseben odbor, katerega predstavljajo sledeči gg.: dr. Dobovišek Rudolf, odvetnik v Celju, predsednik; dr. Svetina Franc, okrožni zdravnik v Sv. Juriju, podpredsednik; Liška Janko, suplent v Celju, tajnik; Čretnik Franc, trgovec v Novi vasi pri Sv. Juriju, blagajnik; Drofenik Josip, bivši nar. poslanec in f>osestnik v Sv. Juriju; Kartin Jože, uradnik v Ljubljani; Klanjšek Martin, župan okoliške ob-ftine in posestnik; č. kanonik in župnik pri <5v. Juriju Mikuž Valentin in Mastnak Hrabro-slav, posestnik in mlinar pri Sv. Juriju, odborniki. ' Odbor si je nadel nalogo, da do jeseni t. 1. idoseže postavitev primernega spomenika na trgu pred cerkvijo. Brate Ipavce štejemo med svoje najpomembnejše skladatelje. Zlasti dr. Benjamina (1829 do 1909), ki je avtor cele vrste vokalnih in instru- mentalnih skladb, samospevov, zborov, plesnih in klavirskih skladb, ljubkih otroških pesmic itd. Dalje je avtor operete »Tičnik« in lirične opere •./Teharski plemiči«, eden izmed osnovateljev in prvih popularizatorjev slovenske glasbe, ki je izdajal pesmarice in sodeloval prav tako pri »Slovenski Gerlici« kot pri »Novih akordih«. Brat Gustav (1831—1908) pa je znamenit predvsem po svojih v ljudskem tonu zloženih zborih in otroških pesmih. Razen tega je bil sloveč zdravnik z 'f , i: >,• I , 5 > Davčne karte za služinčad. Davčna uprava razglaša: Po paragrafu 16. zakona o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih1' in po členu 15. pravilnika k temu zakonu znaša') davek na dohodke hišnega služabništva na letov 50 Din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo, neglede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka. Poslodavtec, ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne: karte. Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti; plačani davek pa si lahko na-1 domesti od uslužbenca. Davčna karta se kupi pri davčni upravi za skupni znesek 52 Din. Službo* daveč mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime, priimek, kraj stanovanja in leto za katero velja. Da se poslodavci izognejo kazen-« skih posledic, se vabijo, da takoj nabavijo omenjene davčne karte pri davčni upravi. Monopolizirani obrazci za račune pridejo v promet. Na podlagi čl. 37 taksnega zakona je finančni minister odredil, da se od 21. aprila t. 1. dajo v promet monopolni računi s takso 0*50 in 1 Din, prtljažne matice po 0-50 in 1 Din, mlinski računi po 0'50 in 1 Din in spremenice za rečni promet z dosedanjo takso 2 Din, s popravkom v taksni rubriki. Zamenjava dosedanjih prtljažnic in mlinskih računov s takso po 0-25 Din, ter, spremnic za rečni promet se bo vršila v roku 90 dni, to je od 21. aprila t. 1. pa do vštetega 19., julija 1934. V zameno za dosedanje prtljažnice in mlinske račune s takso 0'25 Din bodo davčne uprave iu blagajne za prodajo znamk v Beogradu izdale v ustrezajoči višini taksne znamke. Bankovci, ki pridejo iz prometa. Bankovci po 1000 Din z označbo 4000 kron in bankovci po 100 Din z označbo 400 kron, ki nosijo podpis takratnega finančnega ministra Mičiča, pridejo 25. maja t. 1. iz prometa in so brez vsake veljave. 1 Proti krošnjarjem je ostro nastopila te dni , ljubljanska policija. Prijela je okoli 20 dalmatin-skih krošnjarjev, ki so imeli deloma ponarejena dovoljenja, deloma pa so »trgovali« sploh brez. < dovoljenja. Več krošnjarjev bodo izročili sodišču. : Žepno zrcalo je razbila in črepinje pogolt* • nila neka 261etna Marija Ž., ko jo je hotela ljub* , ljanska policija odgnati v njeno,domovinsko občino, a ona je hotela to preprečiti. Začasno so jo prepeljali v bolnišnico. . . . i Smrt pri telovadbi. V Mariboru je telovadil nekje na prostem 201etni ključavničarski pomočnik Ivan Gerželj, a pri telovadbi je. padel » >• orodja tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico.'1 100.000 Irancoskih zlatnikov po 20 frankov (napoleondorov) je prejela te dni naša Narodna banka iz Pariza, kjer je imela med vojno in tudi še po vojni spravljenega večino svojega zlatega zaklada. To zlato bodo polagoma prepeljali v Beograd. , Župnik po nesreči ustrelil nevesto. V Sto-prcah (blizu Rogatca) so imeli preteklo nede '■>>> svatbo, na katero so povabili tudi domač •*)■■>. splošno spoštovanega župnika, ki je mladi par poročil. Svatba je bila jako vesela in po stari navadi so tudi streljali. Tudi župnik je parkrat sprožil samokres v zrak, a pri zadnjem strelu je imel nesrečo, da je zadel nevesto v čelo. Ne- • vesto so prepeljali v bolnico, župnik pa je ves! ■ potrt od nesreče, dasiravno ga ne zadeva nobena krivda. Na očeta 'n mater je streljal neki mladi posestnik v ptujski okolici. Mož je bil v veliki zadregi, ker ni mogel starišem več plačevati izgovorjenega užitka, vsled česar je prišlo celo do pravd. To je mladega posestnika tako pograbilo,- da je z vojaško karabinko odhitel na polje, kjer sta delala oče in mati, in tam je hotel oba ustreliti. Karabinka pa je k sreči odpovedala. Za dogodek pa so zvedeli tudi orožniki, ki so »mladega«. zaprli. >Mladi« je v zaporu svojo krivdo skesano priznal. Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak! Štirje vlomi t eni noči. V Gostečah pri Škofji Loki so neznani zlikovci v eni noči vlomili pri štirih posestnikih in jim odnesli za 2000 dinarjev raznih živil. Obsojen pustolovec. Po Ljubljani in tudi po deželi je precej časa mešal dekletom glave mladi pustolovec »lepi Lojze« in jim izvabljal denar, tako da je prav dobro živel na tuj račun. Sedaj bo živel 10 mesecev na javne stroške v zaporu. 60 naših rudarjev Se je vrnilo iz Holandije. Te dni se je vrnilo iz Holandije 60 naših rudarjev s svojimi rodbinami, ker tam niso imeli več dela. Pred nekaj leti so na Holandskem razmeroma dobro zaslužili, sedaj pa tudi tam čutijo krizo. Naši rudarji so vedeli že nekaj tednov prej, kakšna usoda jih čaka in so se obrnili tudi na svoje občine, kamor so pristojni, glede preskrbe za bodočnost, a od nikoder niso dobili niti odgovora. ZaSžita kmeta H pri ureditvi kmetskih dolgov je molj gočas arno potom »Zaščite". Kmetje, ■ pristopajte polnoštevilno k Vašizadrugi B »Zaščita" r. z. z o. z. v Ljubljani, Grafi fika, Masarykova cesta 14/11. Dosedaj stotine članstva! Obsojen slepar. Ljubljansko sodišče je obsodilo 43 letnega Stanka Žagarja na poldrugo leto ječe zaradi goljufij, ki jih jte zagrešil po raznih krajih. Notranjske, potem okoli Kočevja im Novega mesta s tem, da j« nagovarjal lahkoverne ljudi, naj zavarujejo starce pri neki pomožni blagajni v Ljubljani itd. — Ker takih »potnikov« kar noče zmanjkati v deželi, opozarjamo ljudi, naj bodo previdni in naj ne zaupajo svojega denarja neznanim ljudem. S pokvarjenim inesom se je zastrupil v Mariboru neki kjučavničar. V bolnici so ga rešili. »Blago za blago«. Tega načela so se oprijeli tudi umetniki, ki so priredili nedavno v Novem Sadu razstavo svojih del. Ker umetnin ni nihče hotel kupiti za denar, so sklenili prodajati slike in kipe tudi za obleko in obutev. Tri mlade tatove je spravila nedavno na varno ljubljanska policija. Mladi uzmoviči so ljudem izmikali vse, kar so dosegli, pokradeno blago pa so prodajali po smešno nizkih cenah, samo da so dobili par dinarjev za veseljačenje. Lovskega čuvaja je po nesreči ustrelil trgovec Jože Petek. Trgovec in lovski čuvaj Anton Plevelj sta odšla pretekli četrtek na Kamniške planine prežat na ruševca. Na povratku pa se je trgovcu pri padcu sprožila puška, ki jo je nosil v rokah, strel pa je zadel čuvaja tako nesrečno v stegno desne noge, da je čuvaj izkrvavel, še predno je prišla pomoč. Uradniki kot natakarji. Preteklo nedeljo so izuoemi natakarji pregledovali gostilne v okolici Prage, da vidijo, kdo tam gostom streže. Med natakarji je namreč dovolj brezposelnih, tako da je ta korak natakarske organizacije lahko razumljiv. Pri pregledu pa so ugotovili, da streže v omenjenih gostilnah gostom nad 60 državnih nameščencev, ki so si hoteli na ta način nekaj postrani zaslužiti. Po nesreči je ustrelil v Bokovem pri Mariboru 19 letni sin tamkaj živečega upokojenega šolskega upravitelja g. T. 23 letno Justino Kože-ljevo. Fant se je igral z nabitim samokresom. Obsojeni davčni uradniki. Zagrebško sodišče je obsodilo 5 davčnih uradnikov iz Zagreba zaradi poneverbe davčnega denarja na občutne kazni: eden je dobil 2 leti, drugi 14 mesecev, tretji eno leto, četrti in peti pa vsak po 6 mesecev ječe. Trčila sta pretekli teden v Novem Sadu avtomobil in motorno kolo drug ob drugega. Z motociklom se vozečega gospoda je vrgel sunek vozila na cesto. Oba sta bila težko poškodovana in sta morala v bolnišnico. V lekarno v Konjicah je vlomil pretekli teden neznan vlomilec, ki pa ni imel posebne sreče. Odnesel je le približno za 100 dinarjev drobiža, predno pa je mogel odpreti železno blagajno, je bil prepoden. 20 milijonov dinarjev podpore za brezposelne so lani razdelili pri vseh borzah dela v naši državi. Brezposelnih je bilo okoli 260 tisoč. Hud vihar je divjal pretekli teden nad Si-skom in okolico. Vihar je odnesel del strehe železniške kurilnice, poškodoval pa je tudi več železniških voz; ob cesti od Siska do Zagreba pa je izruval precej dreves. Ustreljen tihotapec. Obmejna straža je ustrelila na meji nad Škofjo Loko nekega Martina Freliha, ko je hotel pretihotapiti kravo preko meje. Nevaren požar bi bili kmalu doživeli v Kranju preteklo sredo, kjer je začelo goreti v v tvornici »Jugobruna«, toda gasilcem se je posrečilo ogenj še pravočasno pogasiti. L. J.: §neien/e Vinska trta je rastlina, ki potrebuje za svojo prehrano mnogo hranil. Vemo, da so rez, kop in kolitev najvažnejša opravila v vinogradu; pri tem pa zanemarjamo v mnogih krajih zadostno gnojenje, t. j. dodavanje gnojil, ki so vinski trti dostopna in koristna. Hlevski gnoj nima povsod prave hranilne vsebine, ker ga mnogokrat slabo pripravljamo, odnosno z njim postopamo v hlevu iu na gnojišču; mnogo hranil propada. Da dosežemo dobro kakovost hlevskega gnoja, ga moramo budno čuvati na gnojišču in sezidati, odnosno zgraditi dobra gnojišča. S tem postopkom oziroma dejstvom se hlevski gnoj počasi razkraja in bakterije se v zadostni meri razmnožujejo. Vinogradu gnojimo s hlevskim gnojem v jeseni, pozimi in v zgodnji pomladi. V omenjenih letnih časih izvršujemo to radi tega, da se gnoj razkraja in da so hranila pripravljena za rastlinski razvoj. Seveda ne smemo zamuditi pravega časa, ker se gnoj pozneje ne bi mogel razkrojiti in hranila ne bi prišla do uspešnega delovanja. Ker vemo, da se nahajajo naši vinogradi na strmih pobočjih in je težko dovažati hlevski gnoj na holme, uporabljajo v mnogih predelih umetna gnojila. Resnica je, da je hlevski gnoj boljši, ker vsebuje poleg hranil še neštevilne bakterije, ki so velikega pomena za vsako zemljo in rastlino; razen tega popravlja fizikalna talna svojstva. Od umetnih gnojil rabimo v prvi vrsti superfosfat, ki vsebuje 15—20 % v vodi raz-topne fosforjeve kisline. Fosforjeva kislina vpliva na večji donos, kakovost grozdja in hitrejšo zoritev ter čuva rastlino pred njenimi škodljiv- ci. Fosforjeva kislina učinkuje radi lahke raz-topnosti hitro in enolično ter rabimo za 1 jutro 200 do 250 kg superfosfata. Tudi kalij pride pri gnojenju vinogradov v poatev; 40 %na kalijeva sol je važna za kakovost grozdja, ker povečuje sladkorno vsebino v grozdju; količina kalija bi bila 100 do 150 kg za jutro. Dušik je osobitega pomena za listni razvoj in rozgo in potrebno hranilo vinski trti; v obliki čilskega solitra ga trosimo 100 do 150 kg na jutro; razen tega uporabljamo še apneni dušik (150 do 200 kg). Ako trosimo apneni dušik, potem je najboljša uporaba 14 dni pred super- fosfatom in skupno s kalijevo soljo. * Vinavsho dvuštvo za Dfavs&o banovino v fflavibovu vabi na VIII. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru in VI. vinarski kongres, ki bosta dne 26. in 27. maja 1934. v Mariboru (hotel Orel - Zemljič). Razpored: 26. maja — sobota: ob 16. uri seja glavnega odbora in delegatov Vinarskih podružnic in redni letni občni zbor Vinarskega društva. I. Dnevni red seje glavnega odbora; 1. Poročila društvenih funkcijonarjev. 2. Poročilo urednika za vinarstvo in kletarstvo pri Kmetovalcu. 3. Obravnava predlogov in pritožb s strani podružnic in članov Vinarskega društva. 4. Predlogi glavnega odbora za občni zbor: članarina, kraj in čas prihodnjega občnega zbora. 5. Predlogi za volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in 2 preglednikov računov. 6. Vinski tipi Dravske banovine. 7. Slučajnosti. II. Dnevni red občnega zbora:' 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Imenovanje 2 zapisnikarjev in 2 skruti-natorjev. 3. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov. 4. Poročilo urednika za vinarstvo in kletarstvo pri Kmetovalcu. 5. Odobritev odborovih predlogov: višina članarine in kraj prihodnjega občnega zbora. 6. Volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in 2 preglednikov računov za dobo enega leta. 7. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb s strani podružnic in društvenih članov. 8. Volitev uprave »Trsničarskega odseka«. 9. Slučajnosti. 27. maja — nedelja: I. Ob 9. uri VI. vinarski kongres v Mariboru pri Orlu. Dnevni red: 1. Obnova vinogradov. Poroča g. Fran Gom-bač, višji kletarski nadzornik v pokoju v Ljubljani za bivši kranjski in g. Jakob Žnidarič, sreski kmetijski referent v Ljutomeru za bivši štajerski del Dravske banovine. 2. Vprašanje pridelovanja in prodaje namiznega grozdja. Poroča g. ing. Fran Luk man, inšpektor ministrstva za kmetijstvo v Beogradu. 3. Svetovni in domači vinski trg. Poroča gosp. Lovro Petovar, narodni poslanec v Ivanj-kovcih. 4. Zatiranje trsnih škodljivcev. Poroča g. Fran Vojsk, profesor banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 5. Resolucija. Izleti: II. Ob 14. uri. Ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru in banovinske trs-nice in drevesnice v Pekrab. 28. maja — ponedeljek: Ob 8. uri. Ogled vinogradov pri Slovenski Bistrici in Konjicah. Izletov se morejo udeležiti samo tisti člani Vinarskega društva, ki se bodo za nje do 24. maja 1934. pri Vinarskem društvu v Mariboru prijavili. Za izlete v Pekre, Slovensko Bistrico in Konjice bodo avtobusi na razpolago. Za polovično vožnjo po vseh državnih železnicah smo prosili. * Uvoz semena v lialo državo Od 1. oktobra 1. 1933. pa do 31. marca 1934. smo po uradnih podatkih uvozili v našo državo: pšenice 30.677 kg, ječmena 13.324 kg, koruze 1350 kg, maka 1199 kg, konoplje 28.004 kg, lanu 585 kg, detelje 800 kg, sladkorne pese 101.090 kilogramov, navadne repe 42.112 kg, graha 62.429 kg, raznega sočivja 14.700 kg, prosa 152 kilogramov, zelenjave pa 7650 kg. Ta semena smo dobili v glavnem iz Anglije, Ogrske, Rumunije, Češke, Nemčije in Italije. Ta semena so veljala kajpada tudi lep denar, ki bi ga bili prav lahko zaslužili naši ljudje doma, če bi se nekaj več brigali za pridelovanje dobrega semena Pesfi iz svefcz Občinski tajniki na Poljskem bodo morali imeti v bodoče vsaj po 6 razredov srednje šoie. Na ta način upajo izboljšati občinsko upravo. Prepoved »prerokovanja« iz kart, zvezd itd. V Nemčiji, zlasti pa v nemških velemestih, je živelo dosti ljudi prav dobro na račun raznih praznovernežev, ki so si dali svojo bodočnost prorokovati iz kart. Vsa taka »prerokovanja« so sedaj v Nemčiji prepovedali. Komunistična propaganda se je začela močno oživljati v Franciji, kjer so zaradi nameravanega znižanja plač uradniki in državni nameščenci sploh postali močno nezadovoljni. Posebno železno rudo, iz katere dobivajo materijal za vlivanje topovskih cevi, je začela Nemčija kupovati v južni Ameriki. Doslej so pripeljali že 70.000 ton te rude v Nemčijo. Zaradi revščine se je ustrelila na Dunaju žena pokojnega izumitelja tudi našim starejšim vojakom dobro znane »Mannlicher«-jeve puške. Dva »deei« vina zastonj bodo dajali gostilničarji v Budimpešti svojim gostom, ki bodo pri njih kosili ali pa večerjali. Vino bodo začeli dajati zastonj od 1. maja dalje. Prvi maj bodo letos na posebno slovesen način praznovali v Berlinu kot državni praznik vsega delovnega ljudstva. V Berlinu pripravljajo ogromna zborovanja, kakršnih Evropa baje še ni doživela. 33 milijonov avtomobilov vozi danes po svetu. Tako pravi amerikanska statistika. V Zedinjenih državah je 25 milijonov avtomobilov. Nazadovanje števila rojstev v Avstriji. Po najnovejših podatkih je postala Avstrija dežela, kjer se rodi na leto (na 1000 prebivalcev preračunano) najmanj otrok, tako da je število umrlih večje kakor pa število rojstev. Zaradi tega namerava vlada začeti veliko akcijo, da temu zlu odpomoire. Samo 23 ur bo trajala vožnja z brzovlakom iz Pariza preko Varšave v Moskvo. Vožnja preko Berlina je trajala 12 ur dlje. Za monopoliziranje izdelovanja orožja se zavzemajo nekateri odlični angleški parlamentarci. Dobički municijskih in podobnih fabrik so tolikšni, da presegajo vse meje in zato bi bilo najbolje vsa ta podjetja podržaviti. Zakaj pada brezposelnost v Nemčiji? Nemški listi poročajo, da je bilo letos koncem meseca marca v Nemčiji le še 2,800.000 delavcev brez posla, pred enim letom pa jih je bilo še 5 in pol milijona. Na podlagi teh številk poveličujejo Hitlerja do neba, ker je dal milijonom delavcev delo. Stvar pa ni tako sijajna, kakor se zdi na prvi pogled. V Kruppovih tvornicah je sedaj res zaposlenih nad 43 tisoč delavcev namesto prejšnjih 35 tisoč, toda zaslužek je znašal pred enim letom še 60 milijonov mark, sedaj pa znaša le 67 milijonov. Posamezen delavec zasluži torej sedaj precej manj. Albanski kralj Zogu je prišel v Pariz, kjer baje poskuša dobiti večje posojilo za svojo državo. Ce se mu to posreči, bo vpliv Italije v Albaniji znatno zmanjšan. Znani ruski revolucijonar Trockij, bivši član sovjetske vlade in organizator ruske armade, je skrivoma prebival že dalje časa v najbližji okolici Pariza, kjer je pripravljal baje organizacijo »četrte inteanacionale«. V Franciji je prebival z dovoljenjem francoske vlade. Bivša cesarica Žita se bo s svojo rodbino preselila iz Belgije na Tirolsko baje že v začetku avgusta meseca. Državno podporo prejema v Zedinjenih državah kljub vsem ukrepom vlade proti brezposelnosti še vedno skoro 5 milijonov družin. Najnovejša moda na Japonskem. Japonke so začele nositi v glavnem mestu široke športne hlače; nosijo jih, kakor »korajžni« fantje, ki drže eno roko vedno v žepu. Dva dobra prijatelja med seboj. Preden grem na drugi svet te prosim odpuščanja, da mi odpustiš, če sem te le kedaj v svojem življenju kaj razžalil. Znižanje uradniških plač in najemnin v Italiji. Italijanska vlada je sklenila znižati uradnikom njihove plače za 6—20 odstotkov, po višini prejemkov. Znižane bodo tudi draginjske do-klade; na drugi strani pa bodo znižane najemnine za stanovanja za 12, za trgovske lokale pa za 15 odstotkov. Japonski vojni minister je odstopil, ker so njegovemu bratu dokazali, da je udeležen pri neki umazani aferi in so ga obsodili na 10 mesecev ječe. ttOLZl%0 Rešeni »Čeljuskinci« Brodolomce so rešili ruski letalci Molokov, Kam'nin in Sljepnov Pred 6 meseci je odplul iz ruskega pristanišča Arhangelska ob Severnem ledenem morju parnik »Celjuskiu«, da prouči možnost plovbo ob severni obali Sibirije do Tihega oceana. Ekspedicijo, ki je bila izborno opremljena, je vodil profesor Schmidt. 13. februarja letos pa so ogromne ledene mase parnik tako stisnile, da se je razklal in potopil. Od takrat pa do 12. aprila je cela posadka — 102 moža — zdela na veliki ledeni plošči in čakala na rešitev ... Brodolomci so imeli s seboj radio-aparat za oddajanje poročil in ruska vlada je takoj odposlala v Sibirijo več letalcev posadki na pomoč. Nesreča pa je hotela, da je hud južni veter ledeno ploščo razklal. Takrat so bili vsi mnenja, da je posadka izgubljena. Pogumni letalci, ki so prišli brodolomcem aa pomoč, pa le niso obupali. Letalec Molokov je bil prvi, ki se je dvignil s svojim malim letalom na kraj nesreče, kjer je tudi srečno pristal. Na letalu je bilo sicer prostora le za dva moža, toda Molokov je privezal več članov posadke tudi na krila in je srečno priletel z rešenci na letališče nazaj, odkoder se je bil dvignil. Tudi letalca Kaminin in Sljepnov sta letala ves tisti dan in tako so rešili prvih 40 mož. Po drugem poletu naslednjega dne je ostalo na ledu le še 6 oseb, tretji dan pa so rešili vse, poleg ljudi pa še 8 psov, ki jih je bila vzela posadka s seboj. Profesorja Schmidta, ki je obolel na pljučnici, so prepeljali v bolnišnico, ruska vlada pa je javno pohvalila pogumne letalce in jim določila tudi primerno nagrado. * Srečna Anglija V ponedeljek je začel po velikonočnih praznikih zopet zasedati angleški parlament, da sprejme državni proračun za bodoče leto. Proračun za preteklo leto izkazuje za 31 milijonov funtov presežkov in zato upajo, da bodo s prihodnjim proračunom davčna bremena znatno znižana. Kmcžsfc« posojilnica ■HBBBBBBBBBBBEBaDBBBBI 1?Bff. Xad.VKgtt Z neCEICfCnO ZttVCZC v Ljubljani, Tyvševa ('Dunajska) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na nad Din 280 milijonov izkazane rezerve znašajo „ „ 10 fladio « raitivjfc poročila od 22. do 29. aprila 1934. Nedelja, 22. aprila: 9.00: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). — 10.00: Zdravstvo: Vojni • plini (dr. Korbar Avgust). — 16.00: O debe-loplodnem kostanju in domačem orehu (Fle- !fi go Anton).. ■'..-.'■ Ponedeljek, 23. aprila: 18.00: Gospodinjska ura. Žena in alkoholizem (Govekarjeva). 18.30: T W<3Stfalija (Rudolf Kresal). — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). Torek. 21. aprila: 19.00: Vodilni možje češkosilo-venskega Sokola (Poharc Janez). — 19.30: Narodnosti v evropskih državah (Miran Fux). krčila, 25. aprila: 18.30: O verstvih (Franc Ter-seglav). — 19.30: Iz jugoslovansek književnosti (g. Podbevšek). Četrtek, 26. aprila: 18.00: O človeku (dr. Božo Škerlj). Petek, 27. aprila: 18.30: Sodobni problemi socialne politike (dr. Bajič St.). Sobota, 28. aprila: 18.30: Zabavno predavanje Sejmi 22. aprila: 23. aprila: 24. aprila: 25. aprila: 26. aprila: 27. aprila: 28. aprila: v Motniku; Radečah, Sv. Jurij ob južni železnici, Ptuju; Škof j i Loki, Sv. Juriju pri Izlakah, Planini, Žužemberku, Zdolah, Pleter-jih, Mozirju, Guštanju, Vuzenici; Mozelju, Hotovljah, Bučki, Sv. Juriju, Grosupljem, Beltincih, Oplotnici, Sv. Juriju ob Ščavnici, Kostrevnici; Semiču, Kozjem; Lukovici, na Vel. Slevici, na Veseli gori; v Nemški Loki. Hočeš obleko? lepo, dobro, trpežno in poceni, bodisi žensko ali moško, plašč, površnik in manufakturno blago sploh — kupi pri nas, ker nudimo najlepšo in največjo izbero. Naše reklamne cene za pomlad: Stof za moške in fantovske obleke Din 32*— do 48'— Ivamgarn za praznične obleke . Din 98'— do 132"— Trenčkot za površnike .... Din 148'— do 190'— Volneno za ženske obleke . . . Din 26'— do 35'— Volneno za ženske plašče ... Din 08'— do 90'— Ogled in nakup pri nas Vam bo užitek! Priporoča se specialna trgovina NOVAK - LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 pri Nunski cerkvi. Valute 1 ameriški dolar Din 34-20 1 nemška marka Din 13'60 1 švicarski frank Din 11-10 1 angleški funt Din 177-50 1 francoski frank Din 2-25 1 češkoslovaška krona Din 1-49 1 italijanska lira Din 2-94 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28'A% na ime >prima«. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9'30 dinarjev. Ko prečitaš Kmetski Ust, daj ga prečitati tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev. Izšla je nova kuharska knjižica za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča se pri B. R., Rožna dolina pri Ljubljani, Cesta XVII, štev. 20. Zelo poceni na prodaj: 1 lokomobila cca. 25 HP, 7 Atm. izborno ohranjena, 1 polnojarmenik, premer 65 cm, kompleten, z vozičkom in rezervnimi žagami, 1 stol za brušenje, 2 cirkularni žagi, 3 vozički za plohe s tirom, 1 dvigalo z vrvjo. Ponudbe na PODRUŽNICO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V MARIBORU. Za sposialasfafissL© zdravilen?© čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLAN1NKA—ČAJ—BAHOVEC. Pristen je le, Če'nosi: 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA. 3. paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogerijah, zavojček za Din 20"—. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi: „ž»LAf!I«KA - CAJ - BAH©¥tC" LJUBLgAlE Reg. pod Sp. br. 76 od 5. II. 1932 r. z. z o. z. Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mievske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješpren.j, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zalaga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solifcra itd.), cementa in drago giavno zastopstvo za Slovenijo opekarne nllovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. DEMUiS naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POS reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulsca st 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127S in od 3--41/« '-e ob sobotah in dnevih pred prazn&^od^8-12V,^ure. ^ ^^ Podružni«: KflMmK — MflRiBGR Stanje vlog: Dan 35,900.000—. Rezerve Dan 1,200.000—. 8923534848005353480053530100232353002323480002482348010253022348534823484853230253232323484823534848534853532353535323484823232353485302235301020053234802010153025353482323232302532353025353480253534802482353485323530048534802532323025353480253532323532348025348484853534848 0002000001000300013002010000020102000100000202000002020201010002000153480001000201010023010100