AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 188 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 14, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Italija-Nemčija pravita: Gdansk ni vreden krvi Berchstedgaden, Nemčija. — Nemški in italijanski ministri, ki zborujejo tukaj so si na jasnem, da bosta Nemčija in Italija 100 odstotno pomagali druga drugi v slučaju vojne, vendar so pa državniki obeh držav prišli do prepričanja, da Gdansk, okrog katerega se danes ves svet vrti, ni vreden, da bi se radi njega prelilo kaj krvi. Nemčija trdno pričakuje sicer, da'bo Gdansk dan Nemčiji, vendar se bo to zgodilo brez vsakega prelivanja krvi. Sicer javnosti niso znane vse podrobnosti te konference pri Hitlerju, vendar pa trdijo vsi, da je Mussoli-nijeva želja, da se reši gdansko vprašanje brez vojne, ker vsaka sila v tem kritičnem trenutku bi pomenila vojno, katere pa Italija ne mara in najbrže tudi Nemčija ne. Oba diktatorja pričakujeta, da se bo Anglija naveličala tega nervoznega rožljanja z sabljami in bo dovolila Nemčiji, da razglasi Gdansk za svoje mesto oziroma, da se razglasijo stanovalci Gdanske za nemške državljane, kar je isto. Narodni delavski odbor je odločil da je Ford kršil Waperjevo postavo Washington, D. C. — Narodni delavski odbor je odločil, da je Fordova avtna družba kršila gotove točke Wagnerjeve postave in imenovala postopanje družbe tozadevno kot nepošteno napram delavstvu. Šlo ie radi odpustitve od dela 24 delavcev, katere mora zdaj družba sprejeti nazaj na delo in jim plačati vso mezdo od časa, ko so bili odslovlje-ni. Dalje je delavski odbor odločil, da se Ford Motor Co. prepove nadaljno šikaniranje unip delavcev, ki spadajo k CIO. (šolani te unije so namreč razdajali okrožnice med delavce pred vrati tovarne, kar so jim kompanijski plačanci preprečili. Obratno je pa Fordova kom-panija izdajala razno literaturo, ki je bila naperjena direktno proti težnjam delavstva, da se organizira v svoje unije,-Narodni delavski odbor je odločil, da je tako postopanje kompanije naravnost proti Wagnerjevi delavski postavi. Rooseveltov pristaš priporoča Garnerja za bodočega predsednika Washington, D. C. — Kongres-nik Sam Rayburn, vodja večine V ppslanski zbornici kongresa, je indorsiral podpredsednika Zed. držav, John Garnerja, za bodočega predsedniškega kandidata. Rayburn je znan, da je velik zagovornik novega deala in Je podpiral vse Rooseveltove Predloge. Rayburn pravi, da je Garner liberalen demokrat in ne konservativec, kot ga slikajo nekateri. Te Rayburnove besede se Prav zlagajo z mnenjem Roose-velta, ki je rekel, da mora biti Prihodnji predsedniški kandidat demokratske stranke liberalnega naziranja. -o- Mrtvec ob progi Na progi NYC blizu 152. ceste so v soboto našli truplo nekega moškega, o katerem mislijo, da je bil zaposlen na vlaku, ki je vozil govejo živino. Pri sebi je imel listine, glaseče se na ime Howey iz St. Paul, Minn. Zadušnica Jutri ob devetih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. ftiaša za pokojnim Johnom Beck. Sorodniki in prijatelji so prijavo vabljeni. Država Ohio si je prihranila lep denar v tem letu, kot trdijo Columbus, O. — Ohijska davčna liga naznanja, da je država Ohio prihranila v prvih šestih mesecih letošnjega leta na plačah $708,878. Toliko več je država plačala prošlo leto v istem času svojim uslužbencem. Poročilo zelo hvali governerja Brick-erja, ki da hrani na vseh straneh. Obenem pa davčna liga graja državno postavodajo, ki je zvišala nekatere plače v državnih institucijah, a je governer potem te predloge vetiral. Največ je prihranil governer pri cestnem oddelku in pa v likerskem oddelku. Prenovljenje trgovine Mr. Fred Jazbec, ki že dolgo let vodi mesarsko obrt na 222. cesti v Euclidu, kjer prijazno in pošteno streže svojim številnim odjemalcem, bo preselil mesarijo v svoje prostore takoj zraven, kjer je bila prej trgovina A & P. Mr. Jazbec bo imel v novih prostorih popolno zalogo grocerije, obenem pa mesnico kot doslej. Vogal bo pa oddal za kako drugo obrt. Fred zdaj te prostore renovira in izboljšava, da bo prodajalna res ena najlepših. OHIJSKI SENATOR t AFT JE NA 3. MESTU KOT KANDIDAT Princeton, N. J. — Zadnje porušilo glasovanje po deželi je Pokazalo, da se je pomaknil senator Vandenberg iz Michigana na drugo mesto kot mogoči predsedniški kandidat republikanske stranke. Na prvem mestu Je še vedno newyorški državni Pravdnik in na tretjem mestu je °hi.iski senator Taft. Vanden-Jei"g se je v očeh republikancev zadnje čase zelo dvignil radi ne- kaj važnih korakov v zadnjem zasedanju kongresa. Tako je bil Vandenberg, ki je zahteval ukinitev trgovske pogodbe med Zed. državami in Japonsko, zahteval je koristne spremembe v starostni pokojnini, preprečil je gradnjo floridskega prekopa in imel je tudi veliko besedo pri debati glede nevtralitetne postave. Dewey ima še vedno za seboj republikansko mladino, Vandenberg pa starejše volivce. Zanimive vesli iz slovenskih naselbin V Buenos Aires, Argentina, je bil v pretepu ranjen Božidar Novak. Umrl je v bolnišnici na posledicah zadobljenih ran. V Buenos Airesu, Argentina imata restavracijo Tone Colja iz Rihenberga in Viktor Saksida iz Dornberga. Ko je bil restavrant poln gostov, se je stara stavba naenkrat zrušila. Ljudje so se še pravočasno rešili, lastnika re-stavranta imata pa občutno škodo na pohištvu in opremi. V Springfieldu, 111. je umi;l John Peršina, star 80 let in rojen v Toplicah na Dolenjskem. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. V Chicagu, 111. je umrla komaj 19 letna Berta Hovanšek, ki je bila rojena v Conemaugh, Pa. Zapušča očeta, dve sestrj in tri brate. V Windsor Hts., W. Va. se je morala podvreči operaciji Mary Kolenc, V Aliquippa, Pa. je dospel iz stare domovine Frank Bricelj iz Dobrunj pri Ljubljani. V Akronu, O. se nahaja na bolniški postelji že šest mesecev Mary Pucelj. V Puebly, Colo, je umrl John Roje, star 76 let, doma iz Žužemberka na Dolenjskem. V Ameriki je živel 47 let. Tu zapušča ženo, 3 sinove in 5 hčera. Tu je tudi umrl Gabriel Sumina, star 70 let in doma iz žumberka. Njegova žena se bori s smrtjo že dva tedna v bolnišnici. V Chicagu je bil smrtno zadet od avtomobila 10 letni Leo Lav-renčič. V Jolietu, 111. je 18 letni Leonard Klobučar ustrelil svojega očeta. Na policiji je izpovedal, da je streljal na očeta zato, ker je pretepal mater. V Duluth, Minn, je utonil okrajni cestni inženir John Mat-kovič iz Virginije. Mladinska konvencija JSKJ se je završila z velikim uspehom. Vršil se je tudi piknik, na "katerem je bil glavni govornik governer Stassen. , Na Ely, Minn, je bil ponesrečen v avtni nezgodi John Koščak in pomožni šerif Adolf Dolen-šek. — Na Chisholmu je pa Frank Božič povozil 15 letno Ano Pavlič, vendar ne nevarno. V Dunkirk, Kans. je umfl nagle smrti Martin Krnc, star 77 let in doma iz Škocjana na Dolenjskem. Tukaj je bival 44 let; zapušča ženo in hčer. V Chicagu je nevarno zbolel slovenski pionir Louis Duller. Slovence v Chicagu je obiskal Mihael Mežnarič, železniški uradnik iz Jugoslavije. Obiskal je newyorško razstavo in potem svoje sorodnike v Illinoisu. Tukaj ima 4 sestre in mater. —-o—-- Pozdravi iz Ljubljane Ančka in France Jakšič pošiljata tople pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in to naravnost iz slovenske prestolnice, naše bele Ljubljane, kamor sta srečno dospela v nedeljo 30. julija. Prav dopade se jima, samo ameriške cigare France precej pogreša. Pa smo rekli, naj jih vzame s seboj en lojtrski voz. Vile rojenice Mr. in Mrs. Joseph Korenčič, 20681 Miller Ave. je bila rojena zala hčerka. Mati in dete se dobro počutita. Materino dekliško ime je bilo Šophie Klemen. Naše čestitke! 20 ubitih, 60 ranjenih v železniški nesreči Sodijo, da je zlobna roka pokvarila progo Roosevelta kritizirajo radi njegovega napada na kongres Rochester, N. Y. — Frank Gannett, načelnik narodnega komiteja za ustavno vlado, je ostro kritiziral predsednika Roosevelta, ki je pred par dnevi rekel, da se je kongres igral z bodočnostjo dvajset milijonov našega naroda, ker je porazil predsednikove predloge. "Kakor spoštujem predsednika," je rekel Gannett, "vendar pa moram reči, da on nima monopol na patriotizem. Niti nima on vedno prav, ali pa da so njegovi nasprotniki vedno na napačnem potu. Kar se tiče predsednikovega trošenja denarja in topoglednega programa, ga poskuša že od leta 1933, pa ni nikamor prišel. "Roosevelt je zadolžil deželo za dvajset bilijonov dolarjev in kljub temu je danes še nad deset milijonov ljudi brez dela. Zato so pa naši skrbni državljani ustavili to trošenje denarja, ker ne hasni nikomur, obratno pa leze dežela vedno v večji dolg. In ko je kongres ustavil predsednika pri tem njegovem zapravljanju, pa predsednik dol-ži kongres, da se igra z usodo naroda. "Po mojem mnenju ne more biti ničesar bolj nepravičnega, kot da se obdolži kongres nelojalnosti, ko vendar gleda za korist dežele." Reno, Nevada. — Dvajset milj vlak in takrat je bila proga še zapadno od Carlin, Nevada, je skočil v nedeljo s tira potniški brzovlak ravno, ko je vozil čez 30 čevljev dolg most. Preiskava je dognala, da je bila izmaknje-na s proge tračnica, ker so dobili poleg proge dve rovnici in drugo orodje. Ljudje na tem luksuznem vlaku so spali, ali pa se zabavali, ko se je naenkrat zaslišal silen tresk in iz vlaka se je zaslišalo vpitje in stokanje ranjencev. Nekaj voz je treščilo v železno mostno ograjo, nekaj pa jih je zletelo v reko, kakih 25 čevljev nizdol. Preiskava je dognala, da je bila ena tračnica vzeta iz pozicije in zopet pritrjena na pragove, kake štiri palce na znotraj. Vlak je imel 17 voz in je brzel 60 milj nepokvarjena. Strojevodja, ki ni bil težko ranjen, je hitel pol milje daleč do telefona, da je poklical pomoč Na vlaku se je vozilo 149 oseb, Zadnji štirje vozovi so ostali še na progi. Dozdaj so našteli 20 mrtvih in nad 60 ranjenih. Pogrešajo pa še 15 oseb, za katere ne vedo, če so med ranjenci, ali so pa še med razvalinami. Nekateri vozovi so tako zmečkani, da bodo morali prežgati jeklene stene, da bodo lahko prišli v notranjost. Ta vlak je bil eden najhitrejših na Southern Pacific progi. Pot med San Franciscom in Chicago je prevozil v 39 urah. Oblasti iščejo nekega moškega, ki je pri reševanju ponesrečencev opazoval z bližnjega hri-na ur^>, ko je lokomotiva dospela ba reševalna dela. Ko ga je nekdo na mesto, kjer je manjkala tračnica. Lokomotivo je vrglo v zrak in proti mostni ograji, za lokomotivo pa druge vozove. Po isti progi je vozil štiri ure prej drug poklical, je naglo zbežal. Sumijo, da je moral biti ta v zvezi s poškodbo proge. Očividci pripovedujejo, da manjkata neznancu oba uhlja. GOSTJE SE POSLAVLJAJO Rojak umrl Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminil na svojem domu rojak John Zurga, star 58 let. Stanoval jena 15920 Saranac Rd. Doma je bil iz vasi Dane, fara Stari trg pri Ložu, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča hčer Mary, sina Stanleya in Johna ter sestro Mary Malečkar. žena mu je umrla leta 1935. Bil je član dr. Mir št. 142 SNPJ, sam. društva Srca Jezusovega, podruž. št. 3 SMZ ter delničar Slovenskega doma na Holmes Ave. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Sve tek, 478 E. 152nd St., v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj bo ohranjen ranjkemu blag spomin, prizadetim pa naše iskreno sožalje. Zaslužene počitnice Poznani Mr. John Zulich iz Neff Rd. se je odpeljal na počitnice v East Worchester, N. Y., kjer je pred 20 leti prodajal farme našim rojakom. Ti farmarji so tako zadovoljni s farmami, da so Mr. Zulicha povabili, naj bo njih gost nekaj časa. To je prvič v 37 letih, da si je pridni Mr. Zulich vzel nekaj dni oddiha. Njegove posle bo ta čas opravljala njegova hčerka Genevieve. Mnogo zabave želimo Mr. Zulichu med tamošnjimi slovenskimi rojaki. Lep izlet so imeli Družina Frank Habich ter Mr. in Mrs. Frank Rode, 6310 Carl Ave. so si vzeli nekaj dni počitnic in obiskali Indianapolis, Inch, Milwaukee, Wis., Detroit, Mich., Kanado, Niagarske slapove. Vozili so se z avtom in so se prav dobro imeli. Danes odhajajo nazaj v staro domovino naši dragi gostje in sicer čč. gg. Josip Oven in Vikto-rijan Demšar ter g. Albin Ple-vnik. Pred odhodom iz naše dežele si bodo ogledali še svetovno razstavo v New Yorku. Potrebne listine za potovanje jim je preskrbela tvrdka August Kol-lander. Pred slovesom milih gostov so jim sorodniki in prijatelji priredili prijateljski večer, kjer so si izmenjali še nekdaj prisrčnih besed in si obljubili večno prijateljstvo. V SND v Newburgu so se zbrali št. Vidci, da se poslove od g. beneficiata Joško Ovna. Program je otvoril g. Frank Gliha, stoloravnatelj je bil pa g. kanonik Oman. Zbor Ilirija pod vodstvom g. M. Rakarja je zapel nekaj lepih pesmi. G. kanonik Oman se je v imenu navzočih poslovil od gg. Ovna in Demšarja in jima želel srečno pot. V imenu št. Vidcev sta govorila Mrs. Ižanec in Mr. Louis Gliha. Pomembne besede je spregovoril msgr. Hribar in od svojega nekdanjega soseda se je poslovil tudi g. Jos. Ponikvar, gl. predsednik SDZ. Nato sta se gosta, gg. Oven in Demšar, v prisrčnih besedah poslovila od navzočih in povedala, kako se jima je v teh par tednih bivanja v tej deželi priljubila svobodna naša nova domovina in pa naši gostoljubni ljudje. Enak prisrčen večer je bil prirejen sinoči g. rektorju Demšarju v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. Večer so priredili sorodniki in pa ožji rojaki g. Viktorja Demšarja. Tudi' mi kličemo še enkrat pred" odhodom obema gospodo'-ma: Srečno pot v staro domovino ! Izročita pozdrave naši mili Sloveniji, naši očetnjavi in ji povej ta, da še vedno bije v nas zvesto slovensko srce! Bog vaju živi in še pridita! ~ Jugoslovanski poslanik pravi, da je doma vse mirno New York. — Iz obiska v domovini se je vrnil v Zed. države jugoslovanski poslanik Konštan-tin Fotič. Ko so ga pri izkrcanju vprašali časnikarski poročevalci o situaciji v Evropi, je poslanik rekel, da so ljudje doma precej optimistični in ko je na 1. avgusta odšel iz Belgrada, je bilo vse-mirno, šele tukaj je bral poročila o zahtevi Hitlerja in Mussolinija na Jugoslavijo. Poslanik pravi, da niso ljudje doma prav nič nervozni, ampak vsak hiti za svojim opravkom. Narod v Jugoslaviji je trdno odločen, da brani svojo nevtralnost, je zatrdil poslanik. -o- Pogreb bo v torek čas pogreba Mrs. Mary Du-čič je spremenjen iz srede na torek. Vrši se iz hiše žalosti 4709 Superior v cerkev sv. Nikole na Superior in E. 36th St. ob devetih. Prva obletnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Čistega Spočetja na Superior Ave. in 41. St. sv. maša za pok. Frank Skufca. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Izredna seja V sredo popoldne se vrši izredna seja Euclid Rifle kluba. Je zelo važna, zato naj pridejo vsi člani. Vlada Zed. držav išče 1,500 izgubljenih potnih listov Washington, D. C. Nekdo ima nepostavnim potom v rokah 1,-500 ameriških potnih listov, katera skuša vlada dobiti na vsak način nazaj. To so bili potni listi, s katerimi so šli v Španijo ameriški prostovoljci, ki so se borili na strani lojalistov. Ko so ti prostovoljci prišli tje, so jim bili ameriški potni listi vzeti. Ti potni listi imajo lahko veliko veljavo zlasti za vohune, ki pridejo lahko ž njimi v to deželo. Sodi se, da so ti potni listi v Rusiji, ki bo ž njimi odpremlia svoje komunistične vohune v Zed. države ali pa kam drugam po Evropi, kjer je vedno polno ameriških turistov, ki imajo prave potne liste. Vohuni se prav lahko pomešajo med nje in pre vari j o pazne oči oblasti. --o-- Podmornico vlečejo proti obrežju Porthsmouth, N. H. — Ameriško podmornico Squalus, ki se je potopila 23. maja in v kateri se še vedno nahajajo trupla 26 ameriških mornarjev, so v soboto toliko dvignili na dnu morja 240 čevljev globočini, da jo lahko Vlečejo proti obrežju. Podmornico so dvignili na ta način, da so jo privezali na ponto-ne in te napolnili z zrakom. Podmornica se je dvignila 80 čevljev proti površini in zdaj jo počasi vlečejo v bolj plitve vode, kjer bodo lažje prišli v njeno notranjost in prišli do trupel ponesrečenih pomorščakov. -o- Skladišča za koruzo Washington, D. C. — Poljedelski oddelek vlade je naročil 25,000 jeklenih skladišč za žito, ki bodo stali $3,611,520. V ta skladišča bodo spravili odvečno koruzo, katero cenija na 43,280,-000 bušljev. Farmarji bodo dali to koruzo vladi kot plačilo na dolg, ki ga jim je dala vlada lansko leto in predlanskim na koruzo. Vlada namerava s tem držati s trga 257,000,000 bušljev koruze, dokler ne pride boljša cena. -O-- Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok.. Jennie Stražišar. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Važna seja Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ ima v četrtek važno sejo v navadnih prostorih v SDD na Waterloo Road. 75,000 JIH BO STALNO NA RELIFU V TEM OKRAJU Clevelandd, O. — Statistikar-ji so preračunali, da bo v Cuyahoga okraju stalno na relifu najmanj 75,000 oseb, pa naj pridejo še tako dobri časi. To so take osebe, ki radi starosti ali kakega drugega vzroka ne morejo skrbeti zase. Za podlago so vzeli sedanje število relifarjev. Ti v zadnjih petih letih niso mogli dobiti dela nikjer, razen morda v nekaterih slučajih za kratko dobo in so navezani le na relif, ali pa umreti od gladu. Na relifu je največ ostarelih oseb, ki niso zmožne za nobeno delo niti v dobrih časih. Včasih je bilo tako, da se je oseba, ki je izgubila delo, prehranila s svojimi prihranki. Zdaj pa tega ni, ker pač nihče ne more prihraniti, če tudi dobi kako delo in mora iti takoj na relif, kakor hitro ga izgubi. In kadar delavec, ki je že v letih, izgubi delo, nima drugega izvida za preživljanje kot relif. Zato lahko kar z gotovostjo računajo, da bo v okraju Cuyahoga najmanj 75,000 oseb na relifu, pa naj bodo dobri ali slabi časi in za te mora skrbeti okraj kakor ve in zna. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 14, 1939 f r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo „.. Published dally except Sundays «nd Holiday«_ I E IESEDA IZ NI MODA NAROČNINA: Sa Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pottl, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po ramnialclh: eelo leto (5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. UJ3. and Canada, $3.00 for 6 montha Cleveland, by mall, $3.50 for fl months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for S months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, Sc Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. ••asms* 88 No. 188, Mon., Aug. 14, 1939 Amerikanci slovanske narodnosti Glasom ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno v letu 1930, smo imeli v Zedinjenih državah nekako 8,000,000 prebivalcev, ki so slovanskega pokoljenja, bodisi da so to naseljenci ali pa od slovanskih staršev tu rojeni otroci. Uradne statistike rabijo izraz "foreign stock," ki vsebuje tujerodce prvega pokoljenja in njihove tukaj rojene otroke, ki tvorijo drugo generacijo. Vseh tujezemcev -slovanskega pokoljenja je bilo glasom statistike 7,878,443. Ti ljudje so prišli iz Rusije, Poljske, Češke, Slovaške, Bolgarske in Jugoslavije. Enake zanimive podatke lahko dobite v knjigi, ki jo je spisal Thomas Čapek, ki je dal naslov svoji knjigi "Čehi v Ameriki," toda omenja tudi podrobnosti o drugih slovanskih plemenih. Mr. Čapek zasleduje podatke o slovanskih skupinah v prejšnjih ljudskih štetjih ter omenja, da so bili Rusi prvi, ki so se v večji skupini pojavili v Zedinjenih' državah. V letu 1820 je prišlo dvajset naseljencev iz Rusije. Do leta 1870 je njih število naraslo na 1.135. Višek priseljevanja iz Rusije pa je bil dosežen v letu 1913, ko je 291,040 ruskih podanikov dospelo v razna ameriška pristanišča. V letu 1930 smo imeli v Ameriki 1,153,528 ameriških naseljencev, katerih rojstna domovina je bila Rusija in število njih v Ameriki rojenih otrok je pa znašalo 1,516,214. Tako trdi pisatelj Čapek v svoji knjigi. Poljska je bila priznana kot posamezna dežela v ameriškem ljudskem štetju že leta 1860. V letu 1930, ko se je vršilo ljudsko štetje, seje nahajalo v Zedinjenih državah 1,268,-583 ljudi, ki so bili rojeni na Poljskem, in število njih tu rojenih otrok je pa znašalo 2,073,615. Ker se vsi ti podatki ozirajo le na deželo in ne narodnost, so seveda v gor omenjenih številkah omenjeni tudi priseljeni Židje iz Poljske in Rusije. Poljaki so do leta 1030 tvorili največji odstotek slovanskih delavcev v vseh glavnih industrijah d'ežele. Bili so osredotočeni v mestih Pennsylvanije, New York, Illinois, Michigan, New Jersey, Wisconsin, Ohio in Massachusetts. Delali so v refinerijah sladkorja, v tovarnah za poljedelsko orodje in vozila, v predilnicah, v tovarnah za pohištvo, v premogovnih jamah, v velikih klavnicah in v tovarnah za usnje. V mnogih predelih vzhoda in osrednjega zapada so se začele razvijati prav lepe farme. Čehi so se prvič pojavili v ljudskem štetju leta 1870. Omenjenega leta je prišlo v Zedinjene države 39,652 čeških priseljencev, toda njih naseljevanje sega vse tja do leta 1848, ko je v Evropi divjala revolucija. Leta 1930 je bilo v Zedinjenih državah 491,638 oseb, rojenih na Čehoslovaškem in ljudsko štetje je zabeležilo 890,441 tu rojenih čeških otrok. Čehi nadkriljujejo vse druge slovanske skupine, kar se tiče poljedelstva. Češko farmarje najdemo večinoma v državah Nebraska, Texas, Wisconsin, Minnesota, Iowa, Kansas, Oklahoma in v obeh Dakotah. V državi New York so se lotili industrije tobaka in cigar. V Clevelandu jih najdemo v refinerijah petroleja in v jeklarnah, v Chicagu v klavnicah. Slovaki so se pa naselili v premogoviščih vzhodnih držav. Že leta 1920 je samo v državi Pennsylvaniji živelo 300,000 Slovakov prve ali druge generacije. Mi Jugoslovani smo bili do leta 1910 zabeleženi kot Avstrijci, kar se tiče ljudskega štetja. Šele potem, ko je vlada odredila, da se navaja materinščina, ne pa država, so nas začeli bolje spoznavati. Po ljudskem štetju iz leta 1930 je bilo tedaj 211,416 oseb v Ameriki, ki so bile rojene v Jugoslaviji in te družine so imele 257,979 tu rojenih otrok. Toda splošno se smatra, da je v Zedinjenih državah mnogo več Slovencev, Hrvatov in Srbov, to je, Jugoslovanov, kot pa nam skušajo dokazati uradni podatki. Krivi so ljudje sami, ker so se izdajali za Avstrijce, namesto za Jugoslovane. Ako bi govorili resnico, bi letno lahko prihajalo iz Jugoslavije do 4,000 oseb, tako pa jih prihaja pod kvoto samo 860. Kot znano, je prišlo lansko leto med ohijskim governerjem Daveyem in vladno administracijo do špetira in posledica je bila, da za lanski oktober vlada ni prispevala svojega deleža za ohijski pokojninski sklad, kar znese $1,338,000. Pritožba je šla na kongres, ki pa ni ničesar razsodil. Vladni pokojninski odbor pravi, da ne da denarja zato, ker je governer Davey kršil tozadevne regulacije. če tudi jih je, pa radi ene osebe ne bi smeli trpeti potrebni v državi Ohio in vlada nima prav, če radi governerja kaznuje ljudi splošno, * * * Charlie Ely, bivši euclidski župan, je oni dan oziroma noč rekel, "da tako gotovo, kakor je zdajle trda tema, ne bom kandidat za župana." Pa smo se spomnili, da je tisto noč sijala luna, torej mu prisege ne botreba do pičice držati. * m m Nekaj se sliši, da bomo imeli v 28. vardi slovenskega kandidata za mestnega odbornika. Tako je prav! V tej vardi je slovenska moč velika in enkrat naj tudi Slovenci pridejo do veljave. Ako bodo volili solidno, bo zmaga slovenskega kandidata gotova. V kratkem bomo že lahko povedali ime tega kandidata. Dne 20. avgusta Danes pišem v drugič pod tem naslovom. Dan 20. avgusta se nam tako hitro bliža, kakor se bliža brzoparnik o-brežju z visokega morja. S pripravami smo začeli že meseca aprila in sedaj smo pa že v sredini avgusta, še dober teden, pa se srečamo na zelenem vrtu iz vseh štirih slovenskih fara, na Špelkotovih prostorih (farmi) na katoliškem shodu. Kaj pa je to "Katoliški shod" bo morda kdo vprašal začudeno. Temu bi tako odgovoril, pri nas smo imeli navado reči: Shod se bo vršil na Žalostni gori. To sem vedel, ko sem še krave pasel, ker sem ga željno pričakoval, da sem si ob tem času lahko kupil od kra-marice pipec ali piščalko itd. in mogoče celo urco, ki se ie lahko navila in je imela svetlo verižico. To so bili ene vrste shodi, za katere sem vedel še kot majhen deček. Prav tako so pa tudi stari ljudje imenovali božjepotne shode. Že sama beseda shod nam pove, da je to sestanek, kjer se zbere več ljudi, ki so se se-šli iz vseh krajev in če so ti ljudje po večini katoliški se to imenuje shod katoličanov ali "katoliški shod." Nekaj podobnega bo tudi na prej omenjeni dan. Ta dan nam prirede združena društva iz vseh štirih slovenskih fara — društva Najsvetejšega Imena — kakor so sklenila že na seji meseca aprila. Ali nam je tak dan potreben? Od svoje strani zelo odobravam delovanje društev, da so se zavzela za tak dan. Kdor se zanima za življenje bo moral priznati, da je za katoličane in za tiste, ki ne vedo kaj so in kam spadajo, ki ne vedo ali nočejo vedeti, če je Bog ali ga ni, tak shod je zelo potreben, ker se bo lahko slišala jasna beseda vprašanj in odgovorov. Mogoče se bo kdo obregal ob ta shod, svobodno mu! Vsakemu je dana prosta volja, da ravna po svojem in če noče nobene vere, pa naj živi brez nje. Kar bo pa sledilo po smrti, bo pa tudi nekaj drugega. Svoboda za človeka je samo tukaj, da dela kar hoče, toda ta človek pa ni sam od sebe in samo iz mesa, ima tudi dušo, ki pa mu je, bi rekli, samo posojena in jo bo moral vrniti in dajati o oskrbovanju tudi odgovor. Kajti duša je neumrjoča ter hoče in mora živeti večno. Zato se vse to, kar se nanaša na vero imenuje "duhovno" ali "dušno," ki strmi za večnim življenjem. Zato so naše cerkve in naši duhovniki, božje zapovedi in prepovedi in vse drugo, kar se nanaša na življenje po smrti. Katoličani si sicer prizadevamo ohraniti vero v srcu in po veri uravnati svoje življenje, toda ljudje smo slabi in pomešani med ljudmi, ki nimajo nobene vere in se tako tudi mi poneverimo, oslabimo in ohladimo in če si odločno ne prizadevamo ohraniti vero, kmalu lahko postanemo drugim nevernikom enaki. Zato se pa v domovini vrše tako pogosto katoliški shodi, da se narod znova pokrepi v verski zavesti. Tudi v Ameriki smo Slovenci imeli že velik katoliški shod in sicer leta 1929 v Lemontu pod pokrovitelj svtom KSKJ, torej ravno pred desetimi leti. Takrat je bila posneta tudi slika za KSKJ, ki je stala $2,-000.00 in ki je bila kazana po vseh naselbinah širom Amerike. Takrat se je začelo s kazanjem slik in tako je prišlo to v navado in danes se poslužujejo premikajočih slik že vse organizacije in KSKJ je bila prva, ki je začela s slikami. To naj bo zapisano v zgodovino katoliškega življenja. Od tedaj je tudi Jedno-ta bolj napredovala. Kaj se bo vse govorilo na shodu mislim, da je nepotrebno, da bi tu opisaval. Odbori, katerim je bila poverjena skrb za to prireditev, so vestno na delu. Seje odborov se vrše vsako sredo večer v prostorih nove šole sv. Vida. Zastopniki iz vseh štirih fara se tudi redno udeležujejo sej, da bo vse v redu pripravljeno za to zborovanje pa naj bo lepo vreme ali dež. V ta namen bo postavljen velik šotor poleg že stoječih poslopij. Govornike bomo imeli iz drugih krajev in glavnega govornika pričakujemo iz stare domovine, če bo dospel o pravem času. O podrobnostih bodo poročali še drugi in če bo še kaj važnega se bom pa še oglasil. Vsem prav prijazen pozdrav, A. G., odbornik. -—o- Živali, ki izumirajo Okrog leta 1840 je znanstveni svet poznal 78,600 živalskih vrst, a čez 40 let je število naraslo na 300,000 vrst. Vendar je kakih 200,000 različnih živalskih vrst, ki izumirajo ali so ie izumrle. — Sredi take žaloigre je mogočni kozorog ki je izginil v dobi naših očetov in dedov. Kozorog je najmogočnejša in najplemenitej-ša žival naših Alp, ki ima do meter visoko, lepo zakrivljeno rogovje. V kamniti dobi in v dobi severnih jelenov je živel po vsej Švici in po vseh alpskih deželah. Zdaj živi le še kakih 300 potomcev te mogočne živali po posebnih živalskih parkih, zlasti v Penin-skih Alpah. Drugi orjak, ki je zapisan smrti, je bizon Ta izraziti zastopnik pradavne goveje živine, ki je skoraj 2 m visok in do 16 stotov težak, je živel nekoč po vsej Evropi. Še okrog leta 1000 je po tedanjih nemških pragozdovih živelo na stotine čred bizonov. Še pred svetovno vojno so redili bizone na bjalovi-ški pušči, v nekdanji zahodni ruski guberniji Grodno. V današnjih dneh je še nekaj bi-zonskih gojišč v tako zvani Schorfheide v Nemčiji, a to so le poedini "zastopniki za muzeje." Tudi ameriški bivol, buffalo, ki jih je bilo nekoč na milijone v Severni Ameriki, ie skoraj izumrl. Tudi naš planinski orel le še životari. Ruska vidra in sobol, navadna vidra in kuna so tem dragocenejši, čim manj jih je. V Sibiriji, na Alaski in v Kanadi je ruska vidra še precej številna, a v evropski Rusiji je že tako izumrla, da so jo morali, ko pri nas kuno zlatico, posebej zaščititi. Pod takim varstvom živi že več desetletij rtiski sobol (dragoceno krzno — sobolovina!), kar pa ne zaleže, da ne bi sobol «o-polnoma izumrl. Ista usoda grozi bobru, od katerega imamo le še eno vrsto. Živeč v naselbinah, gradi mogočne stavbe, ki trajajo po več stoletij, tako zva-na "bobrova mesta." V Nemčiji živi le še ob Lkbi in njenih dotokih, seveda je že dolgo skrbno zavarovan. Isto varstvo uživa los, ki so ga razne kužne bolezni že skoraj iztrebile. Dobiti ga je še po nekaterih gozdovih in barjih pri Tilsitu v vzhodni Prusiji. V Livlandiji in Kur-ski je ruska revolucija popolnoma uničila lose. Medved je iz Nemčije že prej izginil. Poslednjega so ubili pred 100 leti v francoskih Alpah. Precej je pa še medvedov po naši Notranjski, tudi po Gorenjski in Dolenjski, veliko jih je po Bosni in v karpatskih deželah. Vendar je tudi medved zapisan smrti, če pomislimo, da jih je bila včasih vsa Evropa polna. Dolgo časa se je v srednji Evropi ohranil ris. V Nemčiji ga ni več, zadnji je padel leta 1872 na Bavarskem. Po ruskih gozdovih in po Karpatih ga je še dobiti, a pri nas v Sloveniji, kjer so risi še do pred 50 leti kar močno gospodarili ("Gledaš ko ris!) je že skoraj izumrl. Tudi srednjeevropski ptičji zarod peša bolj in bolj. Razni orli, postolke, sove, žolne, jastrebi — teh je vedno manj videti. Žerjavi so že tako redki, da jih morajo posebej čuvati. Saj je tudi slavčkov vedno manj; v Nemčiji jih že kar štejejo po poedinih parčkih. Čeprav se razna društva trudijo, da bi s posebnim varstvom ohranila pri življenju živali, ki jih je vedno manj, vendar ne bodo vsi predpisi dosti zalegli in Evropa leto za letom izgublja živali, ki so še pred 100 leti bivale v naših gozdovih. t:mtmm:wmw naj kar pleše, se bo že naveh' čala in sem lepo zaspal. (Dalje prihodnjič.) n «tt»n»»»>»it»»»»ti»»»mtt»t»»»iiMn»i»»iiiiiiiiit»n»»n»»»>»mwmmmmto WINNETOU Fo nemikem lsrlimlk« K. M»y» Bm»»:::ii::nii»iiiiiiiii:»im»uumnuumiu»iii»i»ii»ii»»iiM»mmiiiiinii»mt "Mučil ga bom, dokler mi ne razodene skrivnosti." "Molčal bo. Tisti mladi apa-ški pes se smeje najhujšim mukam. Sicer pa nam ne pojde v past, če ve, da smo blizu." "O, vem, kako ga bomo vkljub temu prijeli!" "Povej!" "Izrabili bomo past, ki so jo nam nastavili." "Past so nam nastavili —? Kako?" "Zvabiti nas mislijo v sotesko in nas obkoliti. Vdati bi se morali." "Uff —! Ali ve to moj beli brat čisto gotovo?" "Da." "Pripoveduj, kaj si zvedel!" "Mnogo mno£o sem tvegal. Da so me našli, so me čakale najstrašnejše muke. Vražje sem vesel, da sem odnesel celo kožo. Uspelo mi je le, ker sem že bil na Nugget cilu in ker poznam ki'aj, kjer ležijo grobovi." "Grobovi —? Winnetou je torej očeta in sestro pokopal na Nugget cilu? Mislil sem si,!" "Da! In zato se mi je zalezovanje posrečilo. Dejal se msi seveda, da so na jasi, kjer so grobovi, in skrajno previden sem bil. Marsikaj sem že doživel in smelo trdim, da nisem slab westman, ampak tako previden kakor danes, tako pa še nikdar nisem bil! Kajpada nisem hodil po dolini, pobočja sem se držal. In tam, kjer se začne soteska, tam so stali njihovi konji. Ni bila mala reč, se ob stenah soteske plaziti na vrh. Pa prišel sem le. Na vrhu sem podvojil previdnost in zbral vso svojo prekanjenost. Nisem mislil, da bom neopažen prispel na jaso, toda Apači so bili zaverovani v pogrebno slovesnost in upal sem si do skale, ki leži na robu jase. In od tam sem vse opazoval." "Moj beli brat je bil zelo predrzen ! Le pogrebu se naj zahvali, da še živi!" "Da! In ko so grobove zaprli, je poslal Winnetou po konje." "Da bi jih spravil na vrh —. Ali ni pot težavna?" "Zelo težavna!" "Torej ima posebne namene?" "Kajpada! Videli bi naj sled, se plazili po drči za njimi in šli v past, ki nam jo je nastavil." "že prej si govoril o pasti, ki da so nam jo nastavili. Odkod pa veš za past?" "Od Winnetoua samega. Ostala sta z Old Shatterhandom sama na jasi in vse sem čul, kaj sta se menila." "Uff —! Velik čudež se je zgodil ! Ukanil si Winnetoua in prisluškoval njegovim besedam! To je bilo pač le mogoče, ker njegove misli niso bile pri nas, ampak pri očetu in sestri." "O, so bile tudi pri nas! Poslal je izvidnika na najvišji vrh. Pazil bi naj na nas." "Nas je videl?" "Ne vem. Vidiš, kako dobro je bilo, da sem jezdil naprej! Izvidnik me seve ni opazil." "Da! Zelo pametno si storil! Pripoveduj dalje!" "Ko so prišli Apači s konji, so se vsi odpravili. Zapustili so jaso, šli po gozdu in v ravnino. Onstran ravnine je ozka, dolga soteska z nedostopnimi stenami. V njo nas mislijo zvabiti. Zasedli bi vhod in izhod." "Torej bi se morali deliti. Ena Polovica bi jezdila skozi sotesko in pri izhodu čakala na nas, druga pa bi se skrila pri vhodu." "Tako sem si tudi jaz mislil." "So tla kamenita ali mehka?" "V soteski so kamenita, pred nio, torej zunaj na ravnini, pa travnata." "Torej bi našli sledi tistega °ddelka, ki bi se skril pri vhodu. !n ne šli bi v past." 'O, šli bi! Ti ljudje so vse bolj prekanjeni, nego si misliš! Tisti, ki bi naj past zaprli, namreč niso ostali pri vhodu, ampak so tudi jezdili skozi sotesko." "Uff —! Kako pa bodo prišli nam za hrbet?" . "O tem sem tudi sam razmišljal. Najbrž bi šli, sem si mislil, po ovinku krog hriba in počakali na nas, dazlezemov past." "Da! Ali si našel tisto past?" "Našel sem jo. Pa najprvo sem šel v sotesko. Nevarno je bilo, pa biti je moralo. Poznati moram sotesko, sem si dejal. Do izhoda seve nisem smel. Naletel bi bil na Apače. Kmalu sem se torej vrnil. Pa nisem še bil pri vhodu, ko čujem nagle korake. Brž sem se skril za skalo, Apač je šel mimo, ni me videl." "Najbrž je bil izvidnik, ki je 'stražil na višini." "Gotovo!" "Winnetou je torej zvedel, da smo prišli. In kaj si potem storil?" "Razmišljal sem in ugibal, kje bodo počakali na nas tisti, ki nam bodo zaprli sotesko. Vsekakor tule v tej dolini, sem si dejal, in sicer tam, kjer se odcepi soteska ,ki pelje h grobovom. In splazil sem se na mesto, kjer sem računal, da bodo čakali." "Si jih našel?" "Ne koj. Prezgodaj sem prišel. Pa nisem dolgo čakal." "In kdo je prišel? Si jih videl? Preštel?" "Old Shatterhand je bil. Dva druga bela še in deset Apačev." "Torej poveljuje Winnetou pri izhodu?" "Tako je. Moji ljudje so posedli. Ves dan mi je bila sreča mila, čeprav sem mnogo tvegal. To me je opogumilo, da sem se splazil tudi tem ljudem za hrbet in prisluškoval." "Kaj so govorili?" "Nič. Le bela sta nekaj šepetala, pa ju nisem razumel. In ko sem se splazil bliže, sta umolknila. Ležal sem tako trdo za njimi, da bi bil lahko Old Shatter-handa z roko dosegel. Kako bi se jezil, če bi vedel!" In prav je povedal! Jezilo me je, pa še kako! Santet je bil res predrzen, nevaren človek! Za nami je prišel, na vsak korak nas je zalezoval. Celo prisluškoval je —! Zvedel je za naš načrt —. Vse nam je prekrižal —. In tega človeka sem že za suknjo držal —. Smola, sama smola —! Da sem ga prijel, bi se bili, kakor danes vem, dogodki čisto drugače obrnilo. Morebiti bi bilo vse moje življenje šlo čisto drugo pot —. Tako zavisi človeška usodo cesto le od trenutka, od malenkosti —. Toda le nam se zdi, da je malenkost. Kajti nad nami, nad vsakim svojim otrokom, čuva Stvarnik in Vladar sveta, ki brez Njegove volje in Njegovega vedenja nobeno solnce ne kolobar i po vsemirju in noben metulj ne frfota od. cvetlice do cvetlice. V moji jezi pa me je vsaj tolažila misel, da sem tudi jaz "izkušenega" Santerja zasledoval in zvedel važne reči. "Tako blizu si bil tistemu psu?" se je čudil Kiowa. "Zakaj pa ga nisi z nožem sunil?" "Mi na misel ni prišlo!" "Kako da ne?" "Ker bi si bil vse pokvaril. Kak hrup bi bili zagnali! In Winnetou bi bil zvedel, da je njegov načrt izdan. Izmuznil bi se mi bil, ne zvedel bi, kje leži zlato, ki ga moram, moram imeti!" "Tistega zlata ne boš .nikdar dobil! Ali je Old Shatterhand še tam, kjer si ga pustil?" "Upam." "Upaš? Torej je mogoče, da je odšel? Dejal si, da čaka na nas —." (Dalje prihodnjič) 1939 AUG. 1939 m Fr Sa] 3 4 51 10 11' 12 L17 18 [19] 24 m 25! 26 J KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AVGUST 20.—Piknik Zveze društev Najsv. Imena na Špelkotovi farmi. 20.—Skupni koncert odraslih in mladinskih pevskih zborov pod avspico Slovenskih narodnih domov. 26.—Lake Shore Post 273, Ameriška legija, izlet na Pin-tarjeve farme. 27—Olimpiada SDZ na Pin-tarjevih prostorih. 27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi. 27. —Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zor-nu na Bradley Rd. SEPTEMBER 2—Proslavo 45-letnice KSKJ priredi društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ na Pintarjevi farmi. 2.—Društvo Majnik št. 28 SDZ, Barberton, O., praznuje 25-letnico obstoja v dvorani društva Domovina, na 14. cesti. 2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 9.—Eddie-Kovačič-for-Coun-cil ples v Twilight Ballroom. 9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. -...10.—Proslava 10-letnega obstoja podružnice št. 32 SŽZ v cerkveni dvorani sv. Kristine. 16.—Frances Susel Cadets No. 10 SŽZ "Old Time Barn Dance" at Glenridge Farm. 17.—Piknik skupnih društev fare sv. Kristine na špelkotovih prostorih. 23.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ "priredi ple- sno veselico v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ, ples v Twilight Ballroom. 24.—Plesna veselica SŽZ v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 24.—Proslavitev 20-letnice Slovenskega doma na Holmes Ave. Popoldne program, zvečer banket in ples v obeh dvoranah. OKTOBER 7.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight Ballroom. 7.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica. 7.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 8.—Skupni mladinski pevski zbori, koncert in ples v avdito- Denison Ave. riju S. N. Doma. 8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave. 12.—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev. 14. — Društvo Žumberak IIBZ, ples v Twilight Ballroom. 14.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 21.—Bunco Girls' Club, ples v Twilight Ballroom. 21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park. 26.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ,- ples v avditoriju SND. 27.—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avdito- riju S. N. Doma. 28.—Accacia Club, ples v Twilight Ballroom. 28.—Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 29.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND. 29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 4.—Buckeye Stars, ples v Twilight Ballroom. 4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave. 4.—White Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND. 5.—Koncert mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 11.—Društvo sv. Križ št. 214 KSKJ, plesna veselica v SND, 11.—Cvet hrvatskih sestara, ples v Twilight Ballroom. 11.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 12.—Samostojna Zarja, opera in ples, v avditoriju SND. 12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—Young Ladies' Sodality of St. Vitus, ples v Twilight Ballroom. 19.—Društvo Adria priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave. 19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju. S., N. Doma na St. Clair Ave. Prizor v stadionu v Montrealu, Kanada, lcjer je bilo 101 čenih. Nadškof Gautnier in šest škofov je bilo navzočih. mladih parov hkrati 'poro- 22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 26. — Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma. 26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 29.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance." 30.—"SDZ dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd. DECEMBER 2.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 3.—Društvo Pioneers HBZ, pies in obletnica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma. 16.—National Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma. 17.—Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma. 31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma. JANUAR 20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. FEBRUAR 3.—Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom. MAREC 30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. di silne vročine mučila žeja, pa si je napravil limonado. Zaradi sličnosti kozarcev jc pomotoma vzel kozarec z raztopimo hudičevega olja ter napravil usoden požirek. Rešilna postaja mu je takoj iz-prala želodec, toda kljub temu je nesrečni Kobal umrl že v nekaj urah. —Bazovica. — V bližini Bazovice in sicer v kraju Pesek imenovanem se je zgodila težka smrtna nesreča. Poljski čuvaj 55-letni Franc Fonda, stanujoč v Bazovici, je padel v jamo, ki je bila skrita med grmovjem in zaraščena. Ta jama je prav za prav jašek davno opuščenega rudnika in je globok 256 m. Seveda je bil nesrečni Fonda takoj mrtev, čez dva dni so organizirali reševalno ekspedicijo, ki so jo tvorili člani tržaškega jamarskega društva in dvignili njegove zemske ostanke ter ga pokopali na domačem: pokopališču. Pred kakimi 40 leti je tod iskala rude znana veletovarna škoda iz Plaznja in tudi pričela z elcs-ploatacijo rudnega ležišča. Izkopali so jašek 256 m globok in še okoli 700 m dolg rov. Rudne žile pa so bile slabe in revne, pa Se zaradi tega ni splačala eksplo-atacija in rudnik so končno opustili. Odprtina je bila nezavarovana in je zaradi tega že marsikdo našel smrt v globinah opuščenega rudnika. Kmalu pa so ljudje na to jamo pozabili. Sedaj pa bodo končno nevarno jamo ogradili, da bi preprečili še nadaljne nesreče. IZ PRIMORJA DNEVNE VESTI Blizu Alexandria, Pa. se je podrl most, ko je zaptijal nanj velik truk. Triih je pad d vrhu avtomobila, v katerem se je peljala dru žina Ejl win Kaufmana, ki so vsi vtonili. — Komen. — 11-letna Pavla Kavčičeva se je neznatno ranila s trnom, ko je nabirala cvetice. Ker ni polagala pažnje, se ji je rana zastrupila. Kmalu se ji je stanje poslabšalo in ker ni mogla premikati udov in vpogibati hrbtenico so zaskrbljeni starši poklicali zdravnika, ki je ugotovil zastrupitev krvi ((tetanus) v zadnjem stadiju. V bolnišnici le malo upajo, da bi jo rešili. —Reka. — Mlada filmska igralka Pipi Seljanova je odšla v Budimpešto, kjer žanje precejšnje uspehe. Baje namerava oditi v Ameriko in Egipt. — Sežana. — Ker se mu je zdelo, da zadnje kolo ni v redu, je 14-letni Aleksander Stare iz Opčin, pogledal nazaj in je pri tem zgubil ravnotežje ter tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil ključnico in zadobil številne lažje in težje poškodbe po vsem telesu. Nesreča se je zgodila na cesti blizu Sežane. —Trst. Pred apelacijskim sodiščem je''bil oproščen Anton Purič, ki je bil kaznovan zaradi zlorabljanja mladoletnice na 1 leto in 4 mesece zapora. Pred apelacijskim sodiščem mu je uspelo dokazati, da ni zagrešil kaznivega dej a nja. —Trst. Pod avtomobil je prišel 54 letni Alfred Cerne. Z zlomljeno nogo so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretresene mož^ gane. Njegovo stanje je ne varno. Trst. Pri gradnji nove univerze so delavci odkrili v zem Iji tri človeške lobanje, in nekaj človeških kosti. Oblasti si prizadevajo, da bi ugotovile odkod so te stvari. —Trst. Novoustanovljena univerza ima zaenkrat samo oravno fakulteto, kateri pa se bodo v doglednem času pri družile še ostale. Najprej bo do zgradili poslopje za zdravniško fakulteto, ki naj bi stalo poleg sedanje splošne bolnišnice., —Trst. V ladjedelnicah pri sv. Marku so spustili v morje motorno ladjo, ki so jo zgradili za neko filipinsko družbo. Ladja je zgrajena za mešani premet in ima 8,600 ton. —Trst. Usodno pomoto je iiaprkvil 45 letni mizar Anton Kobal. Med delom ga je ra Nemci so gotovi z utrdbami Dunaj. — Vsi delavci, ki so bili zaposleni na utrdbah ob nemški zapadni meji, so dospeli domov. To znači, da je nemška obrambna črta ob francoski meji gotova. Zdaj delajo ti delavci na gradnji barak in taborišč pri Schwecha. Govori se, da bodo sem poslani vsi nemški židje, če bo šla Nemčija v vojno. "pozabil" na davek Chicago, 111. — Velika porota je obtožila publicista, multimili-jonarja M. L. Annenberga, da je 'pozabil" plačati Stricu Samu lavke v vsoti $5,550,000. Fakti-ini davki znašajo nekaj čez tri milijone, drugo je pa globa in )bresti. 9 zrakoplovcev ubitih Langley Field, Va. — Devet vojaških letalcev se je dvignilo 7 zrak v bombnem letalu. Komaj je bilo letalo 150 Ičevljev /isoko, je naenkrat padlo na tla 'n začelo,goreti. Tako silen je bil ogenj, da ni mogel nihče blizu še eno uro potem. Iz ruševin «o potegnili devet zoglenelih trupel. ZiTilOO,000,000 AEKOPLANOV Washington, D. C. — Vojni oddelek ameriške vlade je naročil za $100,000,000 aeroplanov, kar je največje enkratno naročilo, ki ga je vlada še dala v zgodovini Zed. držav. slovakTza svobodo Bratislava. -A Minister Sta-nev je govoril Hlinkovi gardi in slovesno izjavil, da se bo Slovaška borila do zadnje kaplje krvi za svojo neodvisnost, če bo to potrebno. — Včeraj so se sestali madžarski in slovaški vladni zastopniki, da določijo novo mojo med obema državama. mali oglasi Odda se soba jako čedna, opremljena; odda se poštenemu fantu. Naslov se p-> izve v uradu tega lista. (188) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 63ii ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 14, 1939 mtmmmmmmirnima nun iiiiiwin—mmmmmmt......munifliiiiwiiiwww—mww^bmw—mm—fc odklonjena najbolj' goreča želja. Ko hiti Maurice k vratom ga ustavi oče. "Počakaj," reče, "tu prihaja nekdo, ki nam zadevo takoj pojasni." Na cesti, ki vodi proti Sair-meuse prikaže neki moški. Hitel je razoglav po sredini pota, od časa do časa je vihtel palico, kot bi grozil sovražniku, ki je bil viden samo za njega. Kmalu so ga lahko spoznali. "Chanlouneua je!" vzklikne gospod Lacheneur. "Lastnik vinograda na Bor-derie," "D,a, on je! Najlepši mladi kmet v vsej okolici in tudi najboljši. Dobra kri se pretaka po njegovih žilah. Lahko smo ponosni na njega." "Povej mu naj stopi sem!" reče Escorval. Lacheneur se sklone preko balustrade, položi roki na ustnice in zakliče: "Oho, Chanlouineua!" Močni mladi kmet dvigne glavo. "Pojdite sem!" kriči Lacheneur. "Baron bi rad govoril z vami." Možakar prikima v znamenje, da je zadovoljen. Kmalu pride do vrtnih vrat, koraka preko vrta in se pojavi v kratkem pri vratih sprejemne sobe. | Na obrazu si mu lahko čital divjo jezo, njegova neredna obleka je pričala o resnem spopadu. Ovratnico je zgubil in raztrgana srajca je kazala njegove mišiča-ste prsi.' "Kje se pa tepejo?" vpraša Lacheneur radovedno. "In kdo se tepe?" Chanlouineua se nervozno zasmeje. "Saj se ne tepejo," odvrne. "Samo zabavajo se. Streljanje, ki ste ga slišali, je v počast vojvode Sairmeuse." "Nemogoče!" "Jaz pa vem, da je. Vse to je delo lopovskega tatu CKupina. Ej, kanalja pregrešna! če mi kdaj pride pod roko, tedaj vas zagotovim, da ne bo nikdar več kradel." Gospod Lacheneur je postal zmešan. "Povejte nam, kaj se je zgodilo?" vpraša ves razburjen. "Oh, jasno je vse kot beli dan. Ko je vojvoda dospel v Sairmeuse, je Chupin, stari lopov, hitel za njegovo kočijo zaeno s svojima dvema sinovoma in s staro coprnico, katero nazivlje svojo ženo. Vsi skupaj so kričali: "živel gospod vojvoda!" Vojvoda je bil ves radosten, kajti brez dvema je pričakoval, da ga bodo sprejeli s kamenjem. Izra-j čil je slehernemu lumpu družine Chupin novec za šest frankov. Ta denar je dal Chupinu še več apetita, zato si je zabil v glavo, da pripravi za starega plemeni-taša sprejem, kot se ga pripravi za cesarja. Ko je slišal od Bibia-ne, katere jezik je taljo dolg kot gadji, kaj se je zgodilo v župni-šču, med vami, gospod Lacheneur, in med vojvodo, je letel na trg in glasno vse povedal. Vsi oni, ki so kupili plemenitaška posestva, so se na vso moč prestrašili. Chupin je računal na to in je kmalu začel pripovedvoati ubogim trapcem, da morajo zažigati smodnik pod nosom vojvode, ako želijo, da bo potrdil njih pravice do posestev." AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Fred Bucholz iz Los Angelesa je znorel in deti so ga morali v prisilni jopič., ko je vlada Zed. držrn ukazala, da se deportira njegovo ženo v Kanado, ker je prišla neposta-vnim potom v to deželo, žena je mati osmih otrok. sprejel čast, katero želite podeliti moji hčerki." "Kaj!" vzklikne baron ves začuden. "Vi odklanjate zakon?" "Prisiljen sem k temu!" Kot bi bil zadet od strele Maurice molči nekaj časa, potem pa ponovi svoj napad z energijo, ki bi je sicer ne pričakoval od njega. "Saj vendar ne želite uničiti moje življenje, gospod?" ječi Maurice. "Da, uničiti najino življenje. Kajti jaz ljubim Marie-Anne kot ona mene ljubi." Lahko je bilo videti kako resnično govori. Nesrečno dekle, vsa zardela od čednostne kreposti še trenutek prej, je nagloma postala bleda kot mramor. Proseče je zrla napram svojemu očetu. "Nemogoče je," ponavlja Lacheneur, "in prišel bo dan, ko me boste blagoslavljali radi moje odločitve, katero sem pravkar izustil." Vsa vznemirjena radi agonije svoje sina začne sedaj gospa Escorval posredovati: "Vi morate imeti gotove vzroke za svojo odločitev?" "Nobenih vzrokov nimam, gospa,( katere bi lahko navedel. Toda dokler bom jaz pri življenju ne bo postala moja hči žena vašega sina!" "Ah, to bo ubilo mojega sina!" vzklikne baronovka. Gospod Lacheneur pa zmaje z glavo. "Gospod Maurice," reče, "je mlad, potolažil se bo — pozabil bo!" "Nikdar!" ga prekine nesrečni ljubimec — nikdar, nikdar!" "In vaša hčerka?" vpraša baronovka. Ah, tu je ležal najslabši del njegove verige, s katero se je pripravil za napad. Instinkt matere ne more propasti. Gospod Lacheneur se za trenutek obotavlja, toda končno premaga slabost, ki je že grozila, da ga podjarmi. "Marie-Anne," odgovori počasi, "pozna svojo dolžnost predobro, da se ne bi pokorila moje-niu povelju. Ko ji povem vzrok mojega obnašanja, se bo podala; če bo trpela, tedaj bo znala skrivati svoje trpljenje." Lacheneur nenadoma prekine govor. Bledost s^ je pojavila na licih vseh navzočih. V daljavi se začuje streljanje mušket in pušk. Oba, Escorval in Lacheneur skočita na teraso, da vidita kaj je. Toda zopet je vse potihnilo. Oko ni moglo zazreti ničesar nenavadnega. Nad njima je bilo modro nebo, čisto jasno ozračje vsepovsod. Najmanjšega oblačka ali dima ni bilo videti. "Sovražnik prihaja," mrmra Lacheneur z glasom, ki je jasnp pričal, kako bi rad prijel za puško in zaeno z drugimi odkorakal proti sovražniku. Lacheneur obstoji. Ponovno so začuli razstrelbo, potem so pa padali tekom petih minut gosti streli eden za drugim. Gospod Escorval je poslušal vse to z naježenimi obrvmi. "To nikakor ni ogenj kot se pojavlja v metežu," mrmra. "Ako mi dovolite, oče," začne Maurice, "lahko grem in dože-nem —" "Pojdi," odgovori baron mirno, "toda nikakor se ne izpostavljaj nevarnosti. Vrni se takoj." "Oh, pazi se!" reče gospa Escorval, ki je že videla svojega sina v najhujšem sovražnikovem ognju. "Previden bodi!" ga roti Ma-rie-Anne, ki je edina vedela, kakšni nevarnosti bi se njen ljubimec rad izpostavil, ko mu je bila mlado divjo lisico. Lisička je bilcd prav domača in je celo lizala sladoled iz rok dekleta, "Z očetom se nisem še posvetoval, gospod; toda vem, da me ima zelo rad in da goji do vas visoko spoštovanje. Kadar se gre za mojo življensko srečo, tedaj mi gotovo ne bo nasprotoval. On, ki je poročil mojo ljubljeno mater brez vsake dedščine, bo gotovo razumel moja čutila." Maurice umolkne in čaka razsodbe. "Sin moj," reče baron Escorval, "kar si sedaj povedal ima moje polno priznanje. Obnašal si se kot poštenjak. Seveda si še precej mlad, mogoče premlad, da bi postal mojster družine, toda kot si rekel, okoliščine so tako nanesle." Baron se obrne proti Lachene-urju in nadaljuje: "Moj dragi prijatelj, v imenu mpjega sina, prosim za roko vaše hčerke." Maurice ni pričakoval, da bo šlo vse tako gladko. V svoji neizmerni radosti bi skoro blagoslovil zasovraženega. vojvodo Sairmeuse, kajti on je bil pravzaprav odgovoren, da je tako hitro prišel do neskončne sreče. Maurice plane proti svojemu očetu, prime ga za obe roki, kateri poljubi, potem pa reče s tresočim glasom: "Hvala, oh, kako ste dobri! Ljubim vas! Oh, kako sem srečen !" žarek ponosa posveti v očesih Lacheneurja, toda na obrazu je citati temne misli. "Verjemite mi, gospod baron, da me je velikost vaše duše globoko zadela — da, gin j en sem radi vaše plemenitosti. Vi želite, da bi pozabil svoje ponižanje, toda ravno to je vzrok, da bi bil največje obsoje vreden, ako bi 2 kosa za sprejemno sobo tako malo kot ..........$21.50 Verandne gugalnice lh ceneje Simmons Innerspring modro-ci ali box springs----$16.50 Vem, da lahko prihranite denar, če kupite od mene. Naj vam to dokažem. The Furniture Mart Inc. Steve Trebeč, Jr., prodajni manager 15428 Waterloo Rd. V COLLINWOODU. nasproti Slov. Del. Doma. KEntnore 1405 Prodajalna odprta vsak dan. od 9. do 9., v sredo od 9 do opoldne Medtem je pa Chanlouineau nadaljeval s pripovedovanjem: "In da je stvar prišla do vrhunca je moral najbrž zlodej posvariti vse plemenitaše v okolici, kajti prihiteli so iz vseh krajev. Vsi govorijo, da je vojvoda Sairmeuse največji ljubljenec kralja, od katerega lahko dobi karkoli hoče. Lahko si mislita torej, kako so ga pozdravljali! Jaz sem samo priprost kmet. toda nikdar ne bom legel v prah pred kakim moškim, kot delajo ti plemenitaši, ko tako ošabno postopajo z nami. Poljubovali so mu roke, kar jim je z največjim veseljem dovolil. Vbjvpda se je sprehajal po trgu z markizom Courtornieu —." (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Anthony Russ ki je preminil 14. avgusta 1936 Solza grenka iz očesa lije, bridko toži nam srce, ko odvzet nam bil zaklad, ki ga svet ne more dat. V tem življenju našem v duhu z nami si povsod, srce staršev, brata, sestre, vedno za Teboj žalovalo bo. V miru sladko le počivaj, ter v zemlji rodni mirno spi, prosi za nas tam v nebesih, da bi se združili enkrat vsi. Žalujoči STARŠI, BRAT in SESTRA Cleveland, O., 14. avg. 1939. Steve Trebeč Jr. pravi: 25 do 50 na avgustovi razprodaji "In so mil verjeli?" "Takoj. Ni jih vzelo dolgo, da so gotovi s pripravami, šli so v mestno hišo, kjer so dobili puške in možnarje, katere rabijo za pozdravne strele ob praznikih; župan jim je dal smodnik in slišali ste —" "Ko sem odhajal iz Sairmeuse, je bilo kakih 200 idiotov pred župniščem, ki so kričali: "živel gospodar! živel vojvoda Sairmeuse!" Zgodilo se je tako kot je Es-croval mislil. "Ista farsa kot v Parizu, samo v manjši obliki," mrmra sam za sebe. ''človeška zakrknjenost in požrešnost je povsod enaka." in obenem opravlja v Holhjwoodu razna dela, da preživi sebe in svojo mater. To se je talco dopadlo filmski igralki Brendi Marshall, da se je zavezala, da bo za fanta plačevala vse stroške za šolo za dobo šest let. AMERICAN WOLF GRELNI INŽENIRJI Frank MarinciČ Že tri leta Te krije tuja zemlja in že tri leta nam oko solzi nad Tvojim grobom, kjer objokujemo prebridko izgubo Tebe, dragi. V tužnem jadu Ti ob žalostni triletnici smrti kličemo: Mirno snivaj v tuj1 zemlji do klica k vstajenju! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 14. avg., 1939. NA POHIŠTVU, PEČEH, PREPROGAH, MODROCIH, Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 . _ ______ _______________/S* t Ohranite ta kupon, je vreden Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite' ta kupon, je vreden 25^ Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Poprav-ijamo vse vrste fumeze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI ko je preminul naš ljubljeni soprog in oče dne 14. avg. 1936 Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna porpčna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. ŽENINI IN NEVESTE!