kazalo: Županova stran 3 Županov sklad 4 OBČINSKE STRANI Gospa Julka Zakrajšek praznovala 100. rojstni dan 5 Investicije na komunalnem področju 6 Začasni zbirni centerTurjak 8 Iz 14. redne seje Občinskega sveta 10 Obisk vodstva stranke NSi v naši občini 10 Obisk ministra za obrambo Aleša Hojsa 11 NickVuicic v naši občini 12 ŠOLA IN VRTEC 13 Obisk Nicka Vuicica Tradicionalni slovenski zajtrk Pevski tabor v Bosljivi Loki Aktivnosti drugošolcev Veselje na podružnični šoli Rob Oktober - mesec požarne varnosti Prispevki literarnega kluba Osnovnošolci uspešni na atletskem mnogoboju Ljubljanski maraton Iz skupine metuljčkov Teden otroka v vrtcu na Karlovici KULTURA 22 Film o Franu Levstiku Obisk predstavnikov občine Kanal ob Soči 120. obletnica rojstva Marija Kogoja Knjižnica Frana Levstika Ob 80. Obletnici rojstva Janeza Debeljaka Učenje vse življenje NAŠA DEDIŠČINA 30 Bučno-marmeladni dan Praznik suhega sadja na Gradežu Geološka pot Kobilji Curek V Robu je dišalo po piškotih Jesenske razstave pred knjižnico Frana Levstika STrubarjevimi krovaškimi malarji v Zagrebu ZGODOVINA 35 1700-letnica verske svobode kristjanov DRUŠTVA 38 Ekskurzija na Dolenjsko Razstava jaslic na Gradežu Posvet predsednic komisij za članice gasilke Društvo upokojencev Komemoracije Prešernovci na obisku vVelikih Laščah Jaga brez meja Lovska Hubertova maša na Lužarjih Predavanje - ekološko kmetovanje Javorjev rak ŠPORT IN REKREACIJA 46 KMN Velike Lašče Občinsko prvenstvo dvojic v balinanju Občinska liga v malem nogometu Državno veteransko prvenstvo v namiznem tenisu NKVelike Lašče David Šavli Uspehi turjaških lokostrelcev Energijska vadba ZDRAVSTVO 52 Fizioterapija Ob svetovnem dnevu luskavice PISMA 54 V Brinju se vedno nekaj dogaja S kolesom na Krim Nova tehnologija v pomoč invalidom Zahvala za elektronske proteze Obnovljeno vaško korito v Srnjaku PODJETNIKI 58 V SPOMIN/ZAHVALE 38 OGLASI 62 5. december - Mednarodni dan p ro stovolj stva 5. december, mednarodni dan prostovoljstva, je posvečen vsem prostovoljcem, ki namenjajo svoj prosti čas, znanje, sposobnosti in sredstva za to, da bi prispevali k izboljšanju kakovosti življenja in so v težkih trenutkih v vsakem času in v vsakih razmerah pripravljeni pomagati. Med nami so to v prvi vrsti prav gotovo prostovoljni gasilci, nato pa prostovoljci, ki soustvarjajo našo kulturo, šport, turizem ali so dejavni na področju humanitarnih ter invalidskih organizacij. Seveda pa ne pozabljamo tistih, ki svojega prostovoljstva ne opravljajo preko prostovoljskih organizacij, pa kljub temu veliko prispevajo, da bi bilo nekomu breme, ki mu je naloženo, vsaj malo lažje. Ob tej priložnosti čestitam vsem prostovoljkam in prostovoljcem v naši občini in se jim hkrati ob koncu leta zahvaljujem za njihovo požrtvovalno delo. Anton Zakrajšek, župan Spoštovane občanke in občani! Iskreno vam čestitam ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, želim vam prijetno praznovanje BOŽIČNIH PRAZNIKOV in vse dobro v NOVEM LETU 2013. Anton Zakrajšek, župan ' | -p| -r- a Letnik 18, številka 5,11. jufij 2012. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.520 izvodov. Izdajatelj: Občina I |f | Velike Lašče. Odgovorna urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Ivanka Peteri in, Veronika Vasič, Manfred Deterding, Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč. Tisk: KVM Grafika d.o.o.. Naslov uredništva:Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče, glasilo Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Občine Velike Lasce Naslednja Trobla izide: v sredo, 30. januarja 2013. Prispevke oddajte do: 16. januarja 2013. ISSN 1408-5852 Slika na naslovnici: Julka Zakrajšek (foto Marija Trotovšek), minister za obrambo s predstavniki gasilskih zvez, NickVuicic na Trubarjevi domačiji (foto L. Čop) POGOVOR Z ŽUPANOM Vstopili smo vzadnji mesec tega leta in s tem tudi čas analiziranja in ocenjevanja dela v iztekajočem se letu. Kako vi ocenjujete obdobje zadnjih mesecev glede uspešnosti delovanja občine? Strinjam sez vami, da ko se bližamo koncu leta, tudi sami bolj analiziramo opravljeno delo. V jesenskem času se zaključujejo še zadnje letošnje investicije. V Robu smo uspeli dokončati objekt, v katerem bo shranjena sol, posipni pesek in drugi material za potrebe zimske službe. Ker naša občina na tistem koncu nima svojih zemljišč, na katerem bi lahko postavila tak objekt, nam je pod zelo ugodnimi pogoji del svojega zemljišča za daljše obdobje odstopila Hoja žaga Rob. Zato bi se najlepše zahvalil njenemu direktorju Boštjanu Logarju, ki je takoj ugodil naši prošnji po zgraditvi želenega objekta na njihovem zemljišču. Zaključili smo tudi izgradnjo začasnega občinskega zbirnega centra na Turjaku. Postavitev le-tega je bila predvidena v obrtni coni Ločica, ker pa tam še nismo uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev, smo se odločili, da zbirni center začasno postavimo kar v centru Turjaka na občinskem zemljišču. Na Turjaku smo delno uredili center z asfaltiranjem in s postavitvijo igrišča za balinanje. Dokončala se je izgradnja polovice pločnika od Turjaka proti Gradežu. Drugo polovico pa bomo predvideli zgraditi v naslednjem letu. V Velikih Laščah smo zaključili zasteklitev poslovilne vežice in njeno delno preureditev. Prav tako so se končala letošnja asfaltiranja cestišč in izgradnja vodovodnih sistemov proti Krkovemu in po Velikih Laščah. Pripravljajo pa se tudi načrti za prihodnje obdobje. V pripravi je namreč proračun, ki bo prav gotovo zajemal nekatere investicije, ki se jih zaradi različnih ovir in razlogov ni uspelo realizirati v letošnjem letu. Nam zaupate katerega od projektov, ki bo zajet v novem proračunu? Res je, da nekaj planiranih investicij vseeno nismo uspeli izvesti. Naj omenim samo kanalizacijo na Rašici in center civilne zaščite v Dvorski vasi. To sta že dve investiciji, ki jih bom predlagal v naslednjem proračunu. Ker smo bili glede zasteklitve poslovilne vežice v Velikih Laščah deležni kar nekaj pohval, smo se odločili,da bomo zasteklili tudi poslovilno vežico v Robu. Tudi to bom predlagal v potrditev občinskemu svetu. Omenil sem že nadaljevanje gradnje pločnika proti Gradežu. Pa mogoče izgradnjo pločnika ob državni cesti, ki pelje proti Blokam, proti Cereji. Za to investicijo se že dela projektna dokumentacija. Razmišljamo tudi o nadgradnji centralne osnovne šole Primoža Trubarja, za kar imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Širitev šole bo omogočila pridobitev kar šestih novih učilnic. Potrudili se bomo, da bo tudi naslednji občinski proračun čim bolj investicijsko naravnan. Koliko nam bo to uspelo, pa bomo videli, ko bomo ocenili prihodke in obvezne odhodke proračuna. Vlada v teh tednih intenzivno pripravlja Predlog Zakona o uravnoteženju javnih financ za občine (ZUJFO). Kako vi kot predstojnik občine komentirate ta predlog? Ker sem po naravi realist, se zavedam, v kakšnih težavah se trenutno nahajamo v naši državi. Vlada je sprejela kar nekaj varčevalnih ukrepov. Kljub temu da nobeno zategovanje pasu ne naleti na odobravanje pri ljudeh, ocenjujem, da so bili vsi dosedanji varčevalni ukrepi nujni. Zavedati seje potrebno, da ne moremo v nedogled trošiti več, kot zaslužimo. Prav tako so najeti krediti, ki jih država uspe pridobiti na finančnih trgih, vse dražji, tudi zaradi nesprejetja zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Zato menim, da bi bilo to nujno narediti in tudi sprejeti nekatere strukturne reforme. V mislih imam pokojninsko reformo in reformo trga dela. Kar pa zadeva Zakon o uravnoteženju javnih financ za občine, pa naj povem, da se predvideva zmanjšanje finančnih sredstev tudi za občine. Po sprejetem zakonu bomo deležni za približno pet odstotkov manj sredstev. Upam in želim, da bo ostalo pri tem odstotku in da se finančna sredstva, ki so namenjena za delovanje lokalnih skupnosti, ne bodo še dodatno zniževala. V minulih nekaj tednih seje zvrstilo kar nekaj obiskov v naši občini. O obisku Nicka Vujicica, ministra za obrambo Aleša Hojsa in delegacij NSi pišemo tudi v tej Trobli. Kakšen je bil namen teh obiskov oziroma kakšen vtis so po vašem mnenju gostje dobili o naših krajih in občini? Težko bi odgovoril, kakšen vtis so gostje dobili o nas, saj so obiski imeli popolnoma različen značaj. Delegacija Nove Slovenije, ki jo je vodila njena predsednica Ljudmila Novak, je našo občino obiskala v okviru njihovih obiskov občin, ki ležijo ob tretji A razvojni osi od Škofljice do Kočevja. Zanimalo jih je predvsem delo v občinah. Članom delegacije sem na kratko predstavil našo občino in jih seznanil, s kakšnimi težavami se srečujemo pri svojem delu. Med drugim sem jih seznanil z nepravičnim financiranjem občin preko regionalnih razvojnih agencij. Naj omenim, da naša občina, ki je razporejena v osrednje slovensko Ljubljansko regijo, lahko črpa desetkrat manj razvojnih sredstev kot občina, ki je razporejena v neko drugo regijo. Ministra za obrambo Aleša Hojsa sem povabil na obisk naše občine ob njegovem obisku Skladišča naftnih derivatov v Ortneku. Z veseljem se je odzval na srečanje z vodstvi gasilskih zvez občin Škofljica, Ig, Dobrepolje, Ribnica in Velike Lašče. Gasilci so mu predstavili svoje delo in podali nekatere predloge za izboljšanje njihovega statusa. Minister je obisk naše občine končal zogledom doma veteranov vojne za Slovenijo v Krvavi Peči, kjer je bil s strani veteranov lepo sprejet. Minister pa se jim je po ogledu doma zahvalil za lepo urejeno spominsko zbirko in njihovo ohranjanje spomina na osamosvojitveno vojno. Obisk Nicka Vujicica pa seje zgodil povsem po naključju. Ob srečanju z njim na Škofljici sem ga povabil, da bi spregovoril tudi našim osnovnošolcem in si ogledal Trubarjevo domačijo. Zvedel sem namreč, da je nekoč že izrazil željo po ogledu Trubarjeve dediščine. In res. Odpovedal je ogled Postojnske jame, V U V 4 B n O v B Zupanov SKLAD planirane za tisti dan, in sprejel moje povabilo za obisk naše občine. Ko sem o možnosti njegovega obiska obvestil ravnateljico naše osnovne šole Metodo Kolar, je ta z navdušenjem sprejela to pobudo. Kljub temu da je bilo za organizacijo obiska zelo malo časa, je bil Nick v šoli deležen izredno lepega in toplega sprejema. Za vse to se učencem, njihovim učiteljem in vodstvu šole prisrčno zahvaljujem. Toplino sprejema je čutil tudi Nick in prepričan sem, da je s svojim nagovorom Nick zadovoljil vse nas, ki smo ga poslušali in doživeli. V marsikaterih naših očeh se je potočila solza, solza upanja za lepši in boljši jutri. In to upanje nam je dal nekdo, kije s svojo življenjsko vedrino vsem nam dokazal, da je vredno živeti, da se je vredno boriti, da upanje vedno obstaja. Tudi če nas doleti kakšna nesreča ali težka življenjska preizkušnja. V svojem življenju sem spoznal veliko ljudi. Nick je eden tistih, ki me ni pustil ravnodušnega in je na meni pustil neizbrisen pečat. Koliko lepih misli in pozitivnih sporočil sem prebral tudi v njegovi knjigi z naslovom Življenje brez omejitev! Zato jo vsem z veseljem priporočam v branje. Tokratna številka izide prav na Miklavžev večer, katerega glavno sporočilo je dobrota, dobrodelnost pa tudi skromnost in ponižnost. Zvesti dobrodelnosti ostajate tudi preko Županovega sklada. Prepričan sem, da bo tudi tokratna Trobla, ki bo izšla na dan pred sv. Miklavžem, v vsako gospodinjstvo prinesla nekaj zanimivih informacij in novic. V njej je tudi razpis Zupanovega sklada za podelitev nekaj pomoči našim dijakom in študentom. Naj bo to nekaterim od njih eno malo darilo letošnjega Miklavža. Mogoče seje še kdo drug ali katera družina iz različnega vzroka znašla v finančnih težavah, pa bi mogoče potrebovali katero koli pomoč. Z veseljem jim bomo pomagali. Naj se ob tej priložnosti ponovno zahvalim vsem donatorjem Zupanovega sklada. Zahvaliti bi se želel tudi podžupanji dr. Tatjani Devjak, ki je glavna organizatorka dobrodelnega koncerta, ki ga organizira občina. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena raznim pomočem našim občanom. Naj končam z enim sporočilom Nicka Vujicica iz njegove knjige. Gre nekako takole, citiram: »Ugotovil sem, da je eden najboljših načinov, da vztrajamo, tudi ko naše molitve niso uslišane, da pomagamo drugim. Če je vaše trpljenje breme, skušajte olajšati breme nekomu drugemu in mu prinesite upanje. Bodite prijatelj, ko potrebujete prijateljstvo, in dajte upanje, ko ga sami najbolj potrebujete.« Pogovarjala seje Lidija Čop USTANOVA ŽUPANOV SKLAD objavlja RAZ P I S za šolsko leto 2012/2013 I. Enkratne denarne pomoči za sofinanciranje stroškov, povezanih z izobraževanjem Znesek razpisanih sredstev je 3.000 EUR. Za enkratno pomoč lahko kandidirajo: - dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v Občini Velike Lašče. Vloga za sredstva iz točke I. mora vsebovati: - osebne podatke vlagatelja; - fotokopijo zadnjega spričevala oz. potrdila o opravljenih izpitih; - originalno potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013; - potrdilo o finančnem stanju staršev (dohodnina za leto 2011, oziroma plača ali pokojnina v zadnjih treh mesecih, nadomestilo za brezposelnost...); - dokazilo o višini štipendije; - opis o društvenih ali drugih aktivnostih prosilca. Rokza oddajo vloge je: 20. december 2012. V prošnji za enkratno denarno pomoč je potrebno dopisati še, za kateri namen bi se pomoč porabila. Glavni kriterij za pridobitev pomoči je socialno stanje prosilca. Drugi kriteriji pa so še: učni uspeh, društvena aktivnost ipd. II. Pomoči družinam in posameznikom Znesek razpisanih sredstev je 4.000 EUR. Sredstva Zupanovega sklada so tako kot v preteklosti namenjena tudi za pomoč družinam in posameznikom, ki so se zaradi različnih situacij (bolezen, smrt v družini, nesreče ...) znašli v težkem položaju. Prosilci lahko vlogeza pomoči iz točke II. pošljejo kadarkoli med letom, sredstva pa se lahko črpajo do njihove porabe. Tudi tej vlogi je potrebno dopisati, za kakšen namen bi porabili sredstva. Vse vloge je potrebno nasloviti na: USTANOVA ŽUPANOV SKLAD, Levsti kov trg 1,1315 Vel i ke Lašče. Anton Zakrajšek, župan Gospa Julka Zakrajšekje praznovala 100. rojstni dan izrazil čast, da jo je lahko obiskal, ter ji zaželel zdravja in dobrega počutja med svojimi domačimi. Rojena je bila na Opalkovem. Njen stari oče, Zakrajšek, se je na Opalkovo priženil iz Blok, v družino, kjer so se prej pisali Opalk. V Julkini družini je bilo devet otrok, pet deklet in štirje fantje. Sedem jih je pomrlo. Ostala je še najstarejša Julka in najmlajša sestra, ki je stara 80 let in živi na Blokah. Ko je bila Julka stara 18 let, je odšla v Ljubljano in se tam izučila za pletiljo. To delo je opravljala štirideset let. Le med vojno je bila dve leti doma, drugače pa je vsa leta delala in živela v Ljubljani. Ko se je upokojila, se je vrnila na svoj dom na Opalkovo, kjer sta živeli skupaj s sestro Anko. Sedaj že šest let živi na Podulaki pri pranečakih v Vintarjevi družini. Z mladimi se dobro razume. Kot so povedali, jih nikoli ne »komandira«, pove pa odločno, če seji kdaj kaj ne zdi prav. Veliko bere, kot pravi, morda včasih celo preveč, gleda televizijo, še vedno rada kam gre, zato bo tudi z veseljem izkoristila darilo-vikend paket v Izoli. Seveda pa ne gre rada sama, zato jo bo spremljala pranečakinja Milena. Povedala je, da seje lansko leto še vedno odpravila peš na Opalkovo, letos pa ne gre več - si ne upa, ker je na cesti vedno več avtomobilov, malo pa se boji tudi zaradi medvedov. Na obisku pri Julki smo začutili medgeneracijsko sožitje, ki se ga ni potrebno učiti preko raznih projektov in delavnic, ki so danes vse pogosteje v modi. Potrjuje ga prisrčen odnos, ko se prapranečak stisne ksvoji Uki in seji oklene okoli vratu.Takšna vez med starejšimi in mladimi se lahko stke le v družini, kjer se imajo radi, se med seboj spoštujejo in si takrat, ko je to potrebno, med seboj tudi pomagajo. Zupan seje od Julke poslovil z željo, da bi bilo praznovanje tudi čez eno leto enako lepo, in ji še enkrat zaželel zdravja in zadovoljstva. Veronika Vasič, foto: Milena Vintar OBČINA VELIKE LAŠČE v '"TE t>* Vabilo V letošnjem letu Občina Velike Lašče v sodelovanju z Vrtcem Sončni žarek prireja praznično druženje za vse predšolske otroke naše občine. Prireditev bo v petek, 21.12.2012, ob 17. uri v športni dvorani Velike Lašče. Damjana Golavšek in otroci bodo ob predstavi Snežna vila pričarali pravljično vzdušje. Ob koncu srečanja bo vse prisotne otroke obdaroval Božiček. Pridružite se nam in tudi vi ujemite čarobne trenutke prazničnega dogajanja. Občina Velike Lašče in kolektiv Vrtca Sončni žarek V nedeljo, 28. oktobra, je na Podulaki praznovala 100. rojstni dan naša spoštovana občanka gospa Julka Zakrajšek. — --V krogu svojih pranečakov in njihovih družin je vedrega razpoloženja in polna energije sprejela obisk župana Antona Zakrajška, ki ji je ob tej priložnosti iskreno voščil in Gospa Julka nam je v hipu postregla s podatki, ki segajo daleč nazaj, v korenine njene družine, v mladost, službovanje v Ljubljani. Leta prav nič ne vplivajo na njen spomin in na njene zbrane in bistre misli. investicije na komunalnem področju S koncem jeseni se zaključujejo tudi glavne investicije na komunalnem področju. Cestna infrastruktura Izvedli smo asfaltiranje sedmih odsekov in preplastitev krajšega odseka ceste Rob-Rašica. Dela so se pričela izvajati 22. avgusta in so bila zaključena 26. 10. 2012. Asfaltirali smo odseke Rob pokopališče, Veliki Ločnik-Medvedica, Veliki Ločnik (na koncu vasi), Prazniki, del odseka Gradež-Sloka Gora, krajši odsek v Velikih Laščah in povezavo Pušče-Jakičevo. Izvaja se obnova javne poti na Mali Slevici (Hrastinjaki), ki je zaradi poškodb postala nevarna za uporabo. Na tem odseku bo obnovljena tudi javna razsvetljava. Vgradili smo tri hitrostne ovire na Rimski ulici v Velikih Laščah in tri v Turjaku proti gradu. Vse grbine omejujejo hitrost na 40 km/h. Na nevarnih cestnih odsekih postavljamo nove odbojne ograje, izvajajo se tudi sanacije poškodovanih odbojnih ograj. Končana je prva faza pločnika Turjak-Gradež v kateri je bila zgrajena približno polovica pločnika med Turjakom in Gradežem. Projektira se pločnik na Cereji, gradnja pa je predvidena za naslednje leto. Pri Osnovni šoli v Velikih Laščah smo uredili avtobusno postajališče, kjer bodo osnovnošolci lahko čakali šolski prevoz. Odsek Gradež-Sloka Gora Prazniki Preplastitev odseka ceste Rašica-Rob (Podlog) Pločnik Turjak-Gradež Velike Lašče Povezava Pušče-Jakičevo Obnova javne poti Hrastinjaki Avtobusno postajališče pri OŠ Velike Lašče Vodovodi Končana je obnova vodovoda Ulaka-Podulaka, obnova vodovoda Velike Lašče (Cereja) in novogradnja vodovoda Karlovica-Podkogelj-Krkovo. Na odsekih, kjer je v zimskem času prihajalo do zamrznitev vodovoda, je bila izvedena sanacija. Sanacija se je izvajala v Hrustovem, na Karlovici in na več odsekih v Rutah. Med Turjakom in Malim Osolnikom izvajamo dela na vrtini T-1/11 Turjak. Vrtina je izvrtana do globine 200 m, končana je cevitev vrtine. Izvedli smo črpalni poskus in odvzeli analizo vzorca vode. Trenutno poteka analiza rezultatov. Novo skladišče za zimsko službo Javna razsvetljava V letu 2012 smo izvedli sanacijo svetilk v skladu s strategijo razvoja javne razsvetljave v občini Velike Lašče v naseljih Male Lašče, Rašica in Turjak. Strategija določa potrebne ukrepe za prilagoditev zahtevam Uredbeo mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Postavljena so bile nove svetilke v naseljih Strletje, Podlog, Rob in Prilesje. V letošnjem letu je predvidena še postavitev svetilk v Dvorski vasi (nad igriščem), v Malih Laščah, v Lazih in v Gradežu nad 100. Solarna svetilka v Podlogu Skladišče za zimsko službo Za potrebe izvajanja zimske službe je Občina Velike Lašče pristopila k gradnji skladišča za zimsko službo v Robu. Nadstrešek je zgrajen na zemljišču, ki smo ga vzeli v najem od podjetja Hoja žaga Rob, d. o. o. Dvorišče skladišča smo asfaltirali in uredili razsvetljavo. Na slikah je prikazano skladišče, ki smo ga uporabljali do sedaj, in novo skladišče. Staro skladišče za zimsko službo Vrtina Turjak Obnova vodovoda Velike Lašče (Cereja) Pokopališča, vežice V mrliških vežicah Velike Lašče je končana preureditev in zasteklitev, s čimer smo zagotovili boljše pogoje za svojce in obiskovalce predvsem v zimskem času. Preureditev in zasteklitev mrliških vežic Velike Lašče Ureditev javnih površin Izvedli smo tudi ureditev centra na Turjaku. Obnovljen je bil odsek ceste mimo hlevov, urejeno parkirišče, zgrajeno balinišče in urejena okolica. Ureditev centra na Turjaku Igor Adamič, občinska uprava Spoštovani občani! Odgovoren pristop k ravnanju z odpadki, dosledno ločevanje in ozaveščanje občanov, predvsem otrok ter mladih, so ključni deli mozaika prizadevanj za čisto in varno okolje. Trud in zanos, ki ga vložimo danes, se bo obrestoval skozi rodove naših zanamcev. Svoj kamenček k temu dodaja Občina Velike Lašče v sodelovanju zjavnim podjetjem Snaga d.o.o. iz Ljubljane, zato vas vabimo na otvoritev ZAČASNEGA ZBIRNEGA CENTRA ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV TURJAK, ki bo v soboto, 8. decembra 2012, ob 10. uri Anton Zakrajšek, župan POJASNILA V ZVEZI Z ZAČASNIM ZBIRNIM CENTROM TURJAK Začasni zbirni center Turjak je namenjen občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno oddate številne vrste odpadkov, ne sprejemamo pa odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih (proizvodnja, obrt, kmetijstvo - razen ovojne folije iz kmetijstva). Podjetja in samostojni podjetniki so, skladno z zakonodajo, dolžni skleniti pogodbo z ustreznim pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov. Kaj je zbirni center? Zbirni center je ograjen prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje nekaterih vrst odpadkov. Odpadkom je namenjenih več velikih zabojnikov, opremljenih z napisom, kaj spada v določen zabojnik. Odpadke v posamezne zabojnike odlagate občani sami, s pomočjo delavcev oz. oskrbnika zbirnega centra. Občasni nadzor zbirnega centra izvajajo uslužbenci medobčinskega inšpektorata. Zbirni center je video nadzorovan. Lokacija in odpiralni čas Začasni zbirni center Turjak se nahaja za Domom krajanov Turjak in je odprt ob sobotah med 8.00 in 12.00 uro. Upoštevajte, prosimo, da je zbirni center ob prazničnih dneh zaprt. Komu je zbirni center namenjen? Storitve Začasnega zbirnega centra Turjak lahko uporabljajo prebivalci občine Velike Lašče, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Namenjen je ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev. Uporabnike prosimo, da pred oddajanjem odpadkov oskrbniku pokažejo odrezek plačane položnice za ravnanje z odpadki. V sklopu začasnega zbirnega centra sta urejena tudi ekološki otok za ločeno zbiranje ločeno zbranega papirja, stekla in embalaže ter zabojnik za odlaganje odsluženih CD in DVD plošč. Ali je odlaganje odpadkov brezplačno? Oddaja odpadkov v zbirnem centru je za občane (natančneje gospodinjstva), in sicer do količine enega kubičnega metra (velikost ene avtomobilske prikolice) brezplačna. Večina zbranih odpadkov bo z vašim trudom in pomočjo, končala v predelovalni industriji in ne na odlagališču. Zbiranje uporabnih rabljenih oblačil in obutve V zbirnem centru vas pričakuje tudi zabojnik namenjen zbiranju uporabnih rabljenih oblačil, obutve in tekstila. V zabojniku bomo zbirali stara oblačila, posteljnino, namizno perilo, kuhinjsko perilo, čevlje (zvezane po parih). Oblačila naj bodo predana v vrečah. Stari tekstilni izdelki morajo biti čisti in še uporabni. Rabljeni izdelki vtem zabojniku se bodo zbirali za namen nadaljnje uporabe. Kje lahko oddate preostale odpadke? Ostale odpadke (npr. gradbene, azbestne in nevarne odpadke,...) naši občani lahko oddajo v Zbirnem centru Barje na Cesti dveh cesarjev. Zbirni center Barje je od 1. aprila do 31. oktobra odprt od ponedeljka do sobote med 6.00 in 20.00 uro, od 1. novembra do 31. marca pa od ponedeljka do sobote med 6.00 in 18.00 uro. Hvala, ker ločujete odpadke! KOSOVNI ODPADKI Kopalniška a p ram n. pruprn^o, aklannfsna paMtftva in vonetnice. ■Mrtna hi »naris ipd. ZELENI ODREZ kalail, iHtfe, me vd. mmivne haniie, radialDr|i, jekleni proHi. kopalne kndi, udi, ročka. Kdnlice. Konzerv«, pločevinke pijiio. pooinknna plaaevma. Mateu. fpHluan prollll ipd. KARTONSKA EMBALAŽA kvteMkt škatle, čaiopm. Mimie. letam, muiM natenak ipd. HiliMi^Li 1 0 I POHIŠTVENI LE sl T" a MH, ilrii. gradben etam parket, ivcmc plošče (pd. 1 ti. O ■napa o 9 noailhe. ročke, plnstenke. ovitki CDjor in iuis«!. gnjbiae. odpadna PE id PPfolim ipd. 1 g1 1 BIOLOŠKI ODPADKI 4\ i orq «ki liMnpta odpoiMu, i. ptTvrtmnc, ladie ipd. d bel — Čist slirapor. embalaža ODPADNA ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA monitorji. TV aparati, ekrani. ■sirili ipiL|uukt, mču na bilki, □ >o< 9 OBLAČILA IN OBUTEV snaga o IZ 14. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Velike Lašče seje na 14. seji sestal oktobra 2012. Pred sejo so se sestali odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbor za družbene dejavnosti, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsedniki odborov in komisij so podali kratka poročila o sejah. Svetniki so na seji izmed treh prispelih predlogov kandidatov za elektorja (predstavnika Občine Velike Lašče) v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta izvolili Petra Indiharja. Predlogov kandidatov za člane državnega sveta ni bilo. Občinski svet je opravil prvo obravnavo Odloka o organizaciji in delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini Velike Lašče. Svetniki so soglasno potrdili programsko zasnovo občinskega glasila Trobla. S to programsko zasnovo se na podlagi Zakona o medijih določa namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča občinskega glasila Trobla. Občinski svet je sprejel sklep, s katerim je podaljšal najemno pogodbo za službeno stanovanje na Šolski ulici 5, v Velikih Laščah. Svetniki so na seji sprejeli sklep, da se strinjajo s parcelacijo parcele št. 168/2 k. o.Turjak in z od prodajo novonastale parcele (ki predstavlja manjši del sedanje parcele št. 168/2 k. o.Turjak). Tanja Uršič, občinska uprava občani sprašujejo Pozdravljeni. Sem občanka Velikih Lašč in postavljam našemu gospodu županu vprašanje: Kdaj bo občina končno uredila internetno povezavo, za katero smo podpisali že pred leti? Optični kabel poteka 5m od hiše, kjer, smo dovolili postaviti tudi jašek Zdaj ni ne optičnega priključka, na Telekomu se izgovarjajo na raznobarvne lise-interneta pa ne dobimo z nobenim operaterjem. Vipričakovanju odgovora Nataša. Odgovor Odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v občini Velike Lašče je bilo zgrajeno z javnimi sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in države Slovenije v naseljih, ki so se v času prijave občine na razpis uvrščala med bele lise. Žal naselja Karlovica ni bilo med njimi, saj je Telekom Slovenije marca 2008 Ministrstvu za gospodarstvo dal izjavo, da ima v naselju Karlovica (kot tudi v številnih drugih naseljih v občini) komercialni interes in da bo v teh naseljih Telekom d.d. omogočil prebivalcem širokopasovne povezave v roku dveh let. Občina Velike Lašče si že dlje časa prizadeva pridobiti nedvoumno izjavo, kdaj bo Telekom Slovenije v naseljih, za katera je izkazal komercialni interes, prebivalcem omogočil širokopasovne povezave oz. izjavo, da v teh naseljih nima več ekonomskega interesa. Zal smo od Telekoma Slovenije dobili samo informacijo, v katerih naseljih namerava v kratkem zgraditi omrežje (Telekom Slovenije v tem trenutku izvaja izgradnjo in posodobitev omrežja za naselja Mali Osolnik, Veliki Osolnik, Javorje, Ščurki, Čatež pri Turjaku, Prazniki, Škamavec, Srnjak, Laze in Turjak 34,35,36,35a), ne pa tudi informacije glede nadaljnjega uveljavljanja komercialnega interesa v ostalih naseljih, med katere sodi tudi Karlovica. Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki po novem pokriva področje elektronskih komunikacij, pa občine in zasebne partnerje opozarjajo, da priključitev objektov na odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij, zgrajeno z javnimi sredstvi, ni dopustna v naseljih, za katera so operaterji izrazili ekonomski interes. V naselju Karlovica bo torej možna priključitev na OŠO v upravljanju Tritel d.o.o. le ob predhodni izjavi Telekoma Slovenije, da v naselju ne uveljavlja več ekonomskega interesa.Za pridobitev izjave (ali izgradnjo omrežja s strani Telekoma Slovenije) si bomo na občini še naprej prizadevali. Jerica Tomšič Lušin, občinska uprava Obisk vodstva stranke NSl v naši občini 5.11.2012 Vodstvo stranke NSi je v sklopu svojih obiskov po posameznih slovenskih regijah tokrat obiskala občine, ki se nahajajo na širšem področju Ribnice in Kočevja in med njimi tudi Občino Velike Lašče. Župan Anton Zakrajšek je predsednici NSi Ljudmili Novak in ostalemu vodstvu stranke najprej izrazil iskreno dobrodošlico, potem pa so se vsi zbrani zadržali ob kratkem pogovoru in Predsednica NSi Ljudmila Novak je v izjavi za javnost povedala, da je namen obiska predvsem seznanitev z gospodarskim in socialnim stanjem na Ribniško-Kočevskem območju. V pogovorih s posameznimi župani je bila seznanjena s perečimi problemi in pobudami, kijih bo po njenem zagotovilu stranka posredovala na pristojna resorna ministrstva. Predsednica NSi je menila, da bi morala država pri posameznih rešitvah večkrat prisluhniti predlogom lokalnih skupnosti, saj lete najbolje poznajo specifiko problemov v lokalnem okolju in zato tudi poznajo odgovore in posamezne rešitve. Zelo spodbudna je po njenih ugotovitvah informacija, da se je trinajst županov s tega območja povezalo, da bi iskali skupne rešitve za posamezna odprta vprašanja. Prav ta ko je po njenem mnenju zelo koristno, da se posamezne občine povezujejo pri ključnih projektih. Lidija Čop, foto arhiv NSi Njegov obisk je bil povezan z delovnim obiskom oz. ogledom sodobnega skladišča naftnih derivatov državnih blagovnih rezerv v Ortneku. Po vračanju iz Ortneka seje na povabilo župana Antona Zakrajška najprej ustavil na občini Velike Lašče, kjer mu je župan na kratko opisal glavne naloge in obveznosti občine in težave ter probleme, ki nastajajo pri reševanju in izvrševanju obveznih nalog občine. OBISK MINISTRA ZA OBRAMBO ALEŠA HOJSA Na povabilo župana Antona Zakrajška je 26. oktobra 2012 našo občino obiskal minister za obrambo Aleš Hojs. Nato se je v prostorih PGD Velike Lašče obrambni minister srečal s predstavniki gasilskih zvez Velike Lašče, Ig, Škofljica, Dobrepolje in Ribnica. Delo gasilske zveze Velike Lašče sta predstavila njen predsednik Jože Starič in poveljnik Rudolf Rupar. Sestanku je prisostvoval tudi Darko But, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje. Po srečanju je minister v izjavi za medije poudaril, da so bili glede delovanja gasilcev in težav na tem področju v regiji predstavljeni nekateri dobri predlogi. Da bi bila društva pri svojem delovanju še bolj učinkovita in v smeri večje racionalizacije procesov na področju zniževanja stroškov, je bila namreč izpostavljena možnost nabav opreme z združevanjem in povezovanjem razpisov med društvi in zvezami ter možnost skupnih nakupov opreme. Glede sredstev, kijih ministrstvo namenja za delovanje gasilskih društev, je minister za obrambo povedal, da se bodo sredstva za povračilo DDV pri nakupu opreme ter sredstva, ki jih ministrstvo namenja društvom za obletnice in druge dogodke, v naslednjem dveletnem obdobju predvidoma ohranila na enaki ravni. Minister za obrambo pa je ob tej priložnosti obiskal tudi Dom veteranov vojne za Slovenijo v Krvavi Peči. Lidija Čop Minister Hojs v Domu veteranov V okviru obiska občine Velike Lašče je novi obrambni minister vlade Slovenije v petek, 26. 10. 2012 obiskal Dom veteranov v Krvavi Peči. Vreme sicer ni bilo prijazno visokemu obisku, a je bilo razpoloženje kljub temu zelo dobro. Pred domom Minister Hojs pozdravlja častno enoto. veteranov je ministra pričakala poleg župana g. Antona Zakrajška tudi postrojena enota vetranov v svečanih uniformah, raport pa je ministru predal poveljnik Velikolaške čete Dušan Hočevar predstavlja Dom Dušan Hočevar. Ministru je veteranov. . . . , . „ . . . . najprej orisal položaj in kratko zgodovino objekta, potem pa je povabil ministra Hojsa na ogled doma. Minister si je z zanimanjem ogledal najprej spodnje prostore-spominsko sobo, klubski prostor ter kuhinjo. Zelo je bil Pozdravni nagovor župana Antona Zakrajška v gostišču Skrabec Srečo Knafelc zadovoljen tudi pri ogledu srednje etaže s predavalnico in sobo za prenočevanje. Svoje vtise je strnil v prijazen zapis v knjigi vtisov. Delovni obisk se je končal v gostišču Škrabec v Robu ob dobri domači hrani in prijetnem klepetu vseh udeležencev dnevnega programa. G. Hočevar se je ob pogovoru v domu veteranov tudi dogovoril z ministrom o pomoči slovenske vojske pri dokončnem opremljanju sobe za prenočevanje -manjkajo namreč le še odeje, da bi prenočitvene kapacitete lahko tudi začeli koristiti. Minister Hojs pri ogledu spominske sobe. »Če bi bil doma v teh prečudovitih krajih, bi Trubarjevo domačijo obiskoval vsakdan,« NickVuicic izjemno navdušen ob n enačrtovan em obisku naših krajev Med razlago Andreja Perhaja Na povabilo župana Antona Zakrajška, ki sejez NickomVuicicem srečal na Škofljici, nas je ta izjemen in vsega občudovanja vreden motivator obiskal tudi v Velikih Laščah. Njegova želja je namreč bila, da nekoč obišče Trubarjevo domačijo, saj je lani ob svojem prvem obisku Slovenije slišal za našega rojaka Primoža Trubarja, ki gaje s svojim delom, pisanjem in odločnostjo povsem prevzel. Najprej se je srečal z otroci in zaposlenimi v šolski avli, kjer so se njegova pojavnost, še bolj pa ohrabrujoče besede dotaknila prav vsakega. O prevzetosti in navdušenju pišejo tudi otroci:»... Upam, da sovam njegove besede prišle do živega, kajti meni so (Mija)____Njegov nastop je trajal deset minut, povedal pa je toliko, da lahko o tem razmišljam več dni, tednov (Aljaž)...« Sledil je ogled Trubarjeve domačije. Ko so ga njegovi spremljevalci prenesli v spominsko sobo in voziček, se je najprej malo popeljal po prostoru in z globoko spoštljivostjo in zanimanjem opazoval okna in napise na steni. Njegov prvi komentar: »Kako skrivnostno...« Sledila je dolga tišina, kot da bi se hotel naužiti te lepe svetlobe, kije osvetljevala stene prostora in svetlobe, ki je prihajala skozi barvita okna. Vodič Andrej Perhaj je v odlični angleščini pričel z razlago o Trubarju, njegovem življenju in delu. Nick ga je ves čas pozorno opazoval in poslušal, kot da ne bi hotel zamuditi ali preslišati nobene Andrejeve besede. Sledil je razlagi in radovednost mu večkrat ni dala miru, saj je želel dodatna pojasnila in razlage o določenih dogodkih in dejstvih. Najbolj pa je bil navdušen nad zapisom uvodnega stavka iz Trubarjevega Katekizma, ki pravi: »Vsem Slovencem, gnado, mir, milost inu pravo spoznanje božje skozi Jezusa Kristusa, prosim.« Nick je kar naprej ponavljal, da tako globoke želje in tako lepega voščila v svojem življenju še ni slišal. Poudaril je: »Zdaj mi je jasno, kako se je na tako majhnem koščku našega planeta vsa minula leta obdržala in preživela različne viharje ta majhna skupina ljudi -Slovencev. Vi ne potrebujete kraljev, cesarjev, vojske, ki bi se borili za obstoj,... vi ste obstali zaradi jezika, kulture in vere. In tudi za prihodnost se vam ni treba bati, če boste znali spoštovati vaš jezik, kulturo in vero.« Vsi prisotni ob tem srečanju smo se lahko zamislili nad njegovimi besedami, predvsem pa nad tem, kako je nekdo, ki prihaja iz povsem drugega okolja, tako navdušen nad Primožem Trubarjem. Zanimivo je tudi to, da je Nickova velika želja, da se vsa Trubarjeva dela čim prej prevedejo v današnjo slovenščino in nato še v angleščino. Potem pa si bo vzel čas in vse natančno prebral od besede do besede, še doda. Presenetil pa je tudi njegov zaključek: »Danes in v teh dneh sem doživel in videl veliko čudežev, a moj največji čudež se je zgodil tukaj pri Trubarju. Komaj čakam, da se srečava v onstranstvu. Sedaj se ne zgražam več zaradi dejstva, da je Trubarjeva podoba na kovancu za samo 1 evro (?!). Ni pomembna vrednost denarja in materialne dobrine, šteje samo to, kakšen je človek v resnici in kako dobro srce ima.« Nick pa ni bil navdušen samo nad spominsko sobo, tudi okolica in lepa narava ga je prevzela. Na klopci je nekaj časa opazoval stavbe, travnik, vodo... in dodal: »Če bi bil doma vteh prečudovitih krajih, bi Trubarjevo domačijo obiskoval vsak dan.« Lidija Čop Župan ga je povabil, da se kdaj udeleži našega občinskega praznika, ki je vezan prav na datum rojstva Primoža Trubarja. Nick bi se praznovanja z veseljem udeležil, in če zaradi njegovih obveznosti ne bo izvedljivo drugače, se bo oglasil vsaj preko videa in nagovoril občane s Trubarjevimi besedami. Pisanje posvetila županu Antonu Zakrajšku ga položili na njegov prilagojen Obisk Nicka Vujicica na OŠ Primoža Trubarja Kar zgodilo seje. Anton Zakrajšek, naš župan, me je v četrtek, 27. 9., okoli 11.00 poklical po telefonu in vprašal, ali bi sprejeli Nicka Vujicica na šoli. Po nekaj trenutkih, ko sem resnično dojela, da se nam ponuja tako izjemna priložnost, da bi gostili izjemnega motivacijskega govorca, sem mu zagotovila, da se bomo potrudili za sprejem in da z veseljem sprejmemo ponudbo. Vse priprave so stekle brez težav, vsi zaposleni so priskočili na pomoč pri pripravi, vsak je vedel kaj postoriti. Ob prihodu v avlo se je vrtel video spot o Nicku, glasba je tiho igrala ... Pevski zbor ga je pozdravil s pesmijo, ravno tako najmlajši, prvošolci. Dobrodošlico mu je izrekel Anton Zakrajšek, v imenu šole sem ga pozdravila tudi sama. In potem je spregovoril... Najprej o Primožu Trubarju in njegovem pomenu za naš narod. Neverjetno, koliko je vedel povedati o njem. V nadaljevanju je otroke z izjemno tenkočutnostjo nagovoril o tem, kako pomembno je, da so s sabo zadovoljni takšni, kot so, in da na takšen način sprejemajo tudi druge. Spregovoril je o svoji težki izkušnji iz časa, ko je bil še osnovnošolec. Vsi smo ga zbrano poslušali, sodelovali z njim in odgovarjali na vprašanja. Vzdušje je bilo neverjetno. Na naši šoli takšnega sprejema še nisem doživela. Ploskanje. Vsi vemo, da se ploskanje od ploskanja razlikuje. Ljudje ploskamo iz različnih vzrokov. Ploskamo, da nekoga nagradimo, lahko iz navdušenja, včasih zato, ker se tako spodobi. S tem izražamo različne občutke: veselje, navdušenje ... Aplavz Nicku Vujicicu ob prihodu v avlo pa je izražal spoštovanje. Ni bilo (pre)glasno, ni bilo medlo, ni bilo pomilovalno, bilo je spoštljivo. V imenu šole in v svojem imenu se našemu županu Antonu Zakrajšku iskreno zahvaljujem za to, da nam je omogočil izjemno in nepozabno doživetje, ki je, verjamem, marsikomu spremenilo pogled na življenje, prav vsakega pa seje na tak ali drugačen način dotaknilo. Hvala. mag. Metoda Kolar, ravnateljica TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Dne 16. 11. 2012 smo tudi na naši šoli in v vrtcu izvedli tradicionalni slovenski zajtrk. Izjemno smo se potrudili za to, da so naši učenci imeli pravi eko zajtrk iz živil, pridobljenih v naši okolici. Dan pred tradicionalnim zajtrkom je v avli naše šole zadišalo po domačem kruhu, ki so ga spekle članice društva podeželskih žena, za kar se jim zahvaljujemo. Ze pogled na toliko raznovrstnega domačega kruha je bil izjemen, ko pa smo ga poskusili, je bilo težko končati. Organizacijo peke kruha je prevzela Milka Debeljak, ki tudi sicer pogosto sodeluje s šolo. Za domače maslo je poskrbel Boris Zore, predsednik društva za ohranjanje dediščine iz Gradeža, gospod Borštnik pa je tako kot že nekaj zadnjih let poskrbel, da smo dobili med. Jožetu Debeljaku se zahvaljujemo za domače mleko, ki ga je podaril našim učencem in otrokom v vrtcu. Nekateri otroci so domače mleko pili prvič. Ta dan smo jedli tudi jabolčne krhlje iz jabolk, nabranih v šolskem sadovnjaku, ki so jih na Gradežu pripravljali naši petošolci. Res lahko rečemo - DOMAČE. mag. Metoda Kolar, ravnateljica pevski tabor v bosljivi loki Pričelo seje takole. Marijana Korošec, naša pevovodkinja, je v začetku šolskega leta dejala, da bi rada izpeljala dvodnevne pevske vaje z mladinskim pevskim zborom naše šole. Seveda sem se strinjala, da se bomo kar najbolj potrudili, da bi idejo realizirali. In tako mi je nekega oktobrskega dne prinesla osnutek načrta za pevski tabor in takrat smo stopili v akcijo. Stekle so vsebinske in časovne priprave za pevske vaje, socialne igre, preživljanje prostega časa, prehranjevanje, dežurstvo, vse priprave za dvodnevno pevsko druženje. Prvi pripravljalni sestanek, ko je vsaka od nas predstavila dejavnosti, ki bi jih izvajale, smo zaključile s tem, da je učencem treba ponuditi kakovost pevskih vaj, po presoji pa izvajati ostale načrtovane dejavnosti in delovati po načelu manj je več. Strinjale smo se, da je učencem potrebno pustiti tudi prosti čas. Začelo seje v petek, po pouku. Vožnja, pričakovanja, namestitev v apartmaje in urnik dela. Začetni nemir se je kmalu polegel in dejavnosti so v nadaljevanju tekle odlično. Učenke 9. razredov so svoje glasbene izkušnje z veliko odgovornostjo prenašale na mlajše udeležence in bile dobra pomoč pri pevskih vajah, Marijana Korošec je načrt dela pripravila do potankosti s sodobnimi oblikami in metodami dela in ga odgovorno in dosledno izpeljala. Vesna Hladnik, naša svetovalna delavka, je bila vedno ob pravem času na pravem mestu in njena delavnica s fotografijami nas je popeljala v veselo razpoloženje. Drug drugemu smo predstavljali, kako smo dobili svoje ime, kdaj smo najbolj veseli. Za nagrado za delo prvega dne smo zvečer pekli in jedli palačinke (namazane so bile z nutelo). S hrano v jutranjem, dopoldanskem in popoldanskem času so nas oskrbele kuharice iz šolske kuhinje, gospod Miklič nam je v soboto pripeljal kosilo, ki je bilo ravno tako pripravljeno v naši kuhinji. Izpeljali smo pohod v neznano, kjer smo pili vodo iz potoka, opazovali naravo in se znali veseliti lepih trenutkov. Ob vrnitvi domovjegospa Marijana pripravila plakat-evalvacijo, ki je vseboval zapise naših učencev o vtisih ob zaključku tabora in slike s komentarji. Priznam, da je v avli šole že 14 dni in kar ne moremo ga pospraviti. Kot je razvidno s plakata, smo bili drug z drugim zadovoljni in dosegli smo zastavljene cilje. Vse tri, za to, da je delo dobro potekalo, nismo potrebovale veliko besed. Zelja vsake izmed nas, da bi v kar največji meri dosegle zastavljene cilje in da bi se čim lepše imeli, je bila dovolj, da smo delovale timsko in usklajeno in da smo se ob tem imele lepo. Učenci pa so se neverjetno izkazali tudi pri pripravi obrokov, pomivanju, pospravljanju ... Temu rečemo šola za življenje. Prav je, da povemo tudi to, kaj ni bilo dobro. Kraj našega bivanja nam ni omogočal neomejenega komuniciranja po mobilnih telefonih. Le na nekaterih mestih smo dobili signal. Če smo kateremu staršu s tem povzročili skrbi, se iskreno opravičujemo, za nas pa je bil to samo dodaten plus, saj vemo, da so nekateri s tovrstno komunikacijo kar zasvojeni. In tudi drago je. Ponosna sem, da smo v trenutno težkih časih dvodnevni pevski tabor uspeli izpeljati brez stroškov za starše. V iskanju najcenejše možnosti smo vključili vse možne socialne mreže in prišli do Srečka Gabriča, ki nam je bil za resnično ugodno ceno pripravljen nuditi prenočišče in ostale prostore, ki smo jih potrebovali. Za sofinanciranje se zahvaljujem občini Velike Lašče, mojima sodelavkama, svetovalni delavki Vesni Hladnik in vodji tabora Marijani Korošec pa tudi za to, da sta nam namenili svoj prosti čas. Sama sem hvaležna za novo izkušnjo, zaradi katere sem ponosna na sodelavki in na naše učence. mag. Metoda Kolar, ravnateljica ftfjHatA ■»■■ (piAOir ttuuj iiii Aktivnosti drugošolcev Projekt Modri Jan V letošnjem šolskem letu ponovno po OŠ poteka ekoprojekt, ki ga je pripravil Modri Jan pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne. Drugošolci smo se letos ponovno vključili v projekt z novimi nalogami, ker želimo razvijati primeren odnos do narave in obnovljivih virov energije ter doživljanje narave in skrb za njeno ohranjanje. Z različnimi pristopi projekt spodbuja otroke k ustvarjalnemu raziskovanju narave in predvsem k zavedanju o različnih ekoloških temah in problemih. Simbolno spremljajo eko naloge stalni prijatelji Modri Jan, Sončica, Puhec in Packa Rija, ki otroke vodijo med ekonalogami iz vodne, sončne, vetrne energije in recikliranja. In kaj počnemodrugošolci? Po lanski nalogi o sončni energiji in energiji prijateljstva smo se letos odločili za izvedbo naloge, v kateri je ravno Modrijan glavni junak. Cilji, ki jih želimo doseči, so povezani s sladko vodo, ki jo je le 3 % na našem planetu. Zato si bomo v projektu posebej prizadevali osveščati vse, da ohranimo čisto pitno vodo. Ker smo že lansko leto začeli druženje v projektu tudi z učenci iz Stare Cerkve in ker so naša druženja postala tradicionalna, smo se letos za začetek projekta pridružili učencem v Stari Cerkvi, kamor so povabili tri goste, ki imajo veliko izkušenj z vodo tako z raziskovanjem kot tudi sodelovanjem v čistilnih akcijah. To sta potapljača Tim in Andrej iz društva 2. b gre na izlet Že lansko leto smo razredničarka in starši otrok sedanjega 2. b sklenili, da se neko sončno soboto vsi skupaj odpravimo na izlet, bolje rečeno na pohod na malo višji hribček. Ker je bila letošnja jesen zelo radodarna z lepim vremenom, smo se na pot podali v soboto 20. oktobra. Mahnili smo jo na Slavnik, saj smo na Primorskem pričakovali še lepše vreme. Zjutraj smo se zbrali ob kavi v Kozini in okrog desete ure krenili iz Prešnice. Glavno besedo pri »gasilska« na Slavniku organizaciji in na sami poti sta imela Peter in Majda Kokošinek, izkušena hribolazca, za kar se jima prav lepo zahvaljujemo. Kerzotroki hitro pač negre in kerso bili naši nahrbtniki od obilne malice kar pretežki, smo za pot navzgor potrebovali malo več predahov in malo več časa. Vseeno pa je ob otroškem smehu, modrovanju očetov in klepetu mamic pot hitro minila. Otroci so navdušeno stopali spredaj in starše pustili za seboj. In prav vsi do zadnjega smo dosegli cilj. Na vrhu smo pričakovali lep razgled, a nam ga je malo skazila megla, zato morja nismo videli. Seveda to ni pokvarilo naše dobre volje in prešernih nasmehov smo se v dokaz, da smo zmogli, postavili pred fotoaparate. V koči in pred njo smo se dobro okrepčali, otroci pa so izkoristili tudi postavljena igrala. Okrog pol treh smo jo mahnili v dolino. Navzdol je šlo hitreje in okrog pete smo se utrujeni, a zadovoljni že podali na pot proti domu. Vsi skupaj smo tako bogatejši za še enega tisočaka, predvsem pa za kopico lepih trenutkov, preživetih z našimi drugošolčki, njihovimi bratci in sestricami. In trdno odločeni, da izlet ponovimo. Barbara Petrič Brlogčev izlet Učenci 2. b redno delamo domače naloge za radio Univox in redno delo prinese tudi nagrado. Vsako leto radio organizira izlet in lansko leto je bilo izžrebanih osem srečnežev, ki so nestrpno pričakovali petek nagrajenci izleta z voditeljicama popoldne pred jesenskimi počitnicami. Tudi letos je bil organiziran izlet v Atlantis. Otroci so se v Velikih Laščah pridružili drugim izžrebanim brlogčarjem iz drugih šol in se skupaj odpeljali v Atlantis, kjer so jih animatorji popeljali na različne vodne aktivnosti. Izleta so se udeležili Črt, David, Petra Kokelj, Petra Zakrajšek, Dora, Špela, Eva Pečnik in Manca. Naslednje leto pa ob pridnem delu domačih nalog čaka izlet še druge učence. Ponirek ter jamarka Sandra. Otrokom so na primeren način prikazali stanje čistosti voda v bližnji okolici. Učenci so si ogledali oblačila in pripomočke, ki jih pri svojem delu uporabljajo potapljači in jamarji. Poudarili so pomen čiste podtalnice in nevarnosti onesnaževanja. Sandra nas je seznanila, kako nastajajo jame, katere živali najdejo v jamah, poimenovanje kapnikov in tudi o problemu onesnaženja jam.Tim in Andrej sta nas še dodatno seznanila, koliko časa se razgrajujejo posamezni odpadki v vodi. Ali kdaj pomislimo, da se plastičen kozarec razgradi šele čez približno 50 let, pločevinka čez 200 let, plastenka pa čez približno 550 let? V tem času predmeti onesnažujejo vodo in v taki vodi poginejo tudi živali. Seveda pa je pomembno tudi varčevanje s pitno vodo. Tako bomo v tem šolskem letu še bolj poglobljeno razmišljali o tem, kako ohraniti naravo in kako izrabiti njene danosti ne samo z mislijo na naslednje rodove, temveč tudi z mislijo na sočloveka. Branka Levstik VESELJE NA PŠ ROB Na podružnični šoli v Robu te dni vlada prav posebno veselje. V sodelovanju z občino Velike Lašče nam je uspelo, da na travnati površini blizu igrišča stoji nova, večnamenska igralna hišica. Prve informacije že kažejo, da se družine z majhnimi otroki rade zadržujejo ob novi pridobitvi, kjer se starejši otroci igrajo, mlajši samo še opazujejo, starši pa se družijo. Ko sem jih obiskala, so učenci hiteli pripovedovati, da ima hiška »plezalno steno«, lestev, tobogan, in peskovnik. Učiteljice so povedale, da jim pridobitev veliko pomeni tudi zato, ker se tam lahko igrajo vsi naenkrat, uporabna pa je tako za izvajanje šolskih kot zunajšolskih dejavnosti. Hvala učiteljicam, ki so znale novo pridobitev sprejeti s takšnim navdušenjem, da se je veselje preneslo na učence in iskrice v njihovih očeh. mag. Metoda Kolar, ravnateljica ¿J <4111 i OKTOBER -MESEC POŽARNE VARNOSTI V mesecu oktobru so člani PGD Turjak razveselili učence in otroke vrtčevske skupine na PŠ Turjak s svojim obiskom. S sireno so nas priklicali na šolsko dvorišče, nas lepo pozdravili in predstavili svoje delo. Vsi skupaj smo odšli na šolsko igrišče, kjer so naši otroci spoznali opremo in poslanstvo gasilca, gasili so ogenj, seznanili so se z opremo, ki jo ima vsak gasilec, ter od blizu videli, kaj vse mora imeti gasilski avto. Srečanje z gasilci je bilo doživeto, poučno in prijetno. Člani PGD Turjak pa so vse učence, ki so v mesecu maju tekmovali na gasilskem tekmovanju, peljali tudi na izlet v živalski vrt. Učenci so se izleta izredno veselili, bilo je zabavno in veselo. Besedilo in foto: Petra Marolt DRUGAČEN DAN 12. oktobra smo imeli učenci 6. razreda tehniški dan.Tema je bila PAPIR. Najprej smo bili v učilnici za tehniko. Tam smo se pri učiteljici Majdi naučili, kako naredimo škatlico. Nismo potrebovali veliko časa za izdelavo. Učiteljica Majda je narisala načrt, vzeli smo trši papir in se lotili dela. Na koncu smo na škatlico prilepili okraske. Pospravili smo in odšli na malico. Ko smo pojedli, smo nadaljevali z likovno vzgojo.Tam smo na ročno izdelan papir narisali snežinke. Nekatere liste je učitelj pobarval z modro barvo. Sledil je še tretji - zadnji del. Odšli smo k učiteljici Stanki, kjer smo izdelovali papir.Takole gre: Star časopis natrgamo na koščke, jih damo v večjo posodo, napolnjeno z vodo. Mešanico časopisa in vode damo v mešalnik, kjer se močno zgosti, oziroma nastane zmes. To damo v posodo z lepilom in vodo, dobro premešamo, nato pa pripravljene mrežice potopimo v tekočo zmes in vzamemo mrežico ven. Postavimo jo na mizo in iz nje poberemo vodo. Nekaj časa pustimo, nato pa jo zravnamo, polikamo in posušimo. Tako, papirje narejen. Samo še pospravimo in tehniški dan je za nami. Ta dan mi je bil, iskreno povedano, zelo všeč. Mislim, da ga ne bom pozabila. Za literarni krožek poročala, Beti Žužek, 6. b NARAVOSLOVNI DAN 22. oktobra 2012 smo se šestošolci odpravili na naravoslovni dan. Spoznavali in nabirali smo kamnine. V okolici Velikih Lašč (Gašpinovo, Kobilji curek. Mali Osolnik, Retje ...) smo jih nabrali okoli 15 vrst (lapor, tuf, železova ruda, peščenjak, lehnjak, črni apnenec...). Z nami so bili učitelji gospod Košele, gospa Svetičič, gospa Pajk, za prevoz pa je poskrbel gospod Cveto. Čeprav smo se v šolo vrnili nekoliko umazani, je bil dan zelo zanimiv. Za literarni krožek, Ula Pavlic,6. b PEVSKI VIKEND Trajal je dva dni. Začel se je v petek, 19. 10. 2012, ob 13.15 in končal v soboto ob 21.00. V petek smo izpred šole odšli do avtobusa. Iz Velikih Lašč smo odšli ob 13.15, vožnja je trajala približno dve uri. Ko smo prišli v Bosljivo Loko, smo se vozili še približno 15 minut in zagledali kip Petra Klepca. Ko smo prišli do našega bivališča, nas je lepo sprejel gospod Srečko. Pokazal nam je sobe, v katerih smo se nastanili. V sobah smo bili le nekaj minut, potem pa smo imeli sestanek, na katerem smo izvedeli plan dela za ta dva dneva. Povedali so nam, kdaj imamo vaje. Na našo žalost pa smo bili vobmočju brez telefonskega signala. Takoj smo začeli z vajami. Imeli smo eno uro ločenih vaj in eno uro skupnih vaj. Po vajah smo imeli večerjo. Za malico smo imeli golaž in puding. Nato smo imeli še eno uro skupnih vaj. Potem smo imeli prosto. Večina nas je iskala telefonski signal. Zvečer nam je gospa ravnateljica spekla palačinke. Spat smo šli ob 22.00. Seveda smo si imeli toliko povedati, da smo budni ostali dlje. V soboto smo vstali ob 8.00, se preoblekli in imeli telovadbo. Sledil je zajtrk, potem pa vaje. Ob 13.00 smo končali z delom. Imeli smo kosilo, bili so makaroni. Po kosilu bi morali oditi na izlet v neznano. Ker pa gospoda Srečka ni bilo, smo se podali na bližnji hrib. Pogledali smo dva izvira Kolpe, pri katerih smo naredil nekaj slik. Ko smo prišli z izleta, smo imeli še nekaj vaj, potem smo odšli spakirat prtljago. Za konec smo naredili mini koncert, medtem je prispel tudi naš avtobus. Zahvalili smo se gospodu Srečku, ki nas je gostil. Ko smo prišli v Velike Lašče, je bila ura že 21.00, zato so nas starši že čakali. Za literarni krožek napisala, Tea Leščanec, 7. B ZANIMIVO IN POUČNO Sedmošolci smo se 25. oktobra odpravili v Ljubljano na obisk in ogled knjižnice Prežihovega Voranca. Okoli devete ure smo bili že v knjižnici in takoj smo odšli na ogled, kamor nas je popeljal knjižničar, ki je o vsakem oddelku v knjižnici povedal nekaj zanimivega. Ogledali smo si tudi študijsko čitalnico, kjer si lahko rezerviramo prostor ter prebiramo in pregledujemo razne knjige. Spoznali smo tudi pot za iskanje knjig s pomočjo računalnika. Mladinski oddelek je založen s knjigami za otroke in mladino. Zanimiv je avdio-video oddelek z DVD-ji in kasetami. Nato smo odšli v predavalnico, kjer so nam predstavili projekt Rastem s knjigo, katerega namen je spodbujanje branja in spoznavanje knjig. Zanimiv podatek je, da ima največja knjižnica na svetu 29 milijonov knjig. Sledila je malica, nato še obisk restavratorskega centra. Tu smo se seznanili s potekom restavriranja umetnin. Sprehodili smo se po prostorih in se ustavili v oddelku, kjer restavrirajo freske. Nekatere so celo iz rimskega obdobja. Ogledali smo si tudi restavriranje slik na panojih in postopek zlatenja lesa, kjer nanj prilepijo lističe zlata. Za konec smo si ogledali še oddelek za restavriranja kamnitih kipov. Bilo je vredno ogleda. Za literarni krožek, Aljaž Lenič LISICA Presneta lisica, tista zvita tatica, šla je krast, a padla je v lisičjo past. Hitro, rešiti jo moramo! Ako ti je ne boš, jo bo rešil lisičji mož, če pa ga bodo ujeli, k lisici v past ga bodo pripeli. Tista grozna tatica lisica gre znova po klobase, v hram nad koruzo pa leti velik črn vran. Vrana bomo ulovili, lisico pa v živalski vrt napotili. Za literarni krožek, Aljaž Lenič, 7. b OBISK RAZSTAVE RAZKRITA TELESA 24.9.2012 smo se učenci z učitelji odpravili na razstavo Razkrita telesa. Ko smo prišli, so nam dali telefon, ki nam je ob vpisu kode povedal oziroma opisal dele telesa. V prvih prostorih so bile razstavljene kosti. Videli smo lobanjo in njene sestavne dele. V naslednjih prostorih so bile razstavljene različne kite, mišice in vezi. Ker so bile prepojene s snovjo, kijih utrjuje, so bile na pogled umetne, čeprav so bile naravne. Videli smo tudi živčni sistem in krvožilje. Slednje je bilo videti zelo smešno, saj je bilo kot rdeč mah z žilicami. Videli smo tudi pljuča kadilca in nekadilca. Kadilec je imel zelo temna pljuča in so delovala zelo nagnusno. KADILCI POZOR! Videli smo tudi, kakšna so rakava pljuča. Videti je bilo, kot da so prekrita s plesnijo. Ko mo se pomikali naprej, smo videli tudi prerez možganov. Zanimalo meje, kako so vse to pripravili, da je bilo trdno. Menda so za to potrebovali tudi do 30 let. V vsakem prostoru je bilo telo, ki je imelo določen del razkrit, da smo lahko videli, kakšna je naša notranjost. Telesa so bila videti zelo umetna, a kljub vsemu zanimiva. Bilo je telo 20-letnega človeka, a tudi zelo starih ljudi. Presenetilo me je, kako se lahko vse spremeni. Ob odprtem telesu je bilo postavljeno kirurško orodje. Razstavljeni so bili tudi človeški zarodki. Bili so mi zelo všeč. Napolnjeni so bili s fluorescenčno snovjo, saj so v materinem telesu zarodki skoraj prozorni. Razstava mi je bila zelo všeč, saj smo videli stvari, ki si jih sicer ne bi mogli niti predstavljati. Za literarni krožek napisala , Manca Kaplan, 8. b IZLET V BENETKE V nedeljo, 23. 9. 2012, smo z družino šli v Benetke. So najlepše mesto na vodi. Zbudili smo se ob peti uri zjutraj, pozajtrkovali in se ob 5.30 odpravili od doma. Po dveh urah vožnje smo prispeli v Piran, kjer nas je že čakala ladja. Ob 8.00 smo se odpravili iz piranskega pristanišča. Vožnja do Benetk je traja la 2 uri, ob 10.45 smo prispeli v pristanišče San Basilico v Benetkah. Od tam smo se odpravili na trg Sv. Marca. Tam so nam vodiči povedali veliko zanimivosti. Pot nas je naprej vodila do doževe palače. Tudi tam smo izvedeli nekaj zanimivosti in se sprehodili po mostu vzdihljajev. Od tam smo videli SONČNO URO. Tam seje naš izlet z vodiči končal. Od tam smo šli po Benetkah do avtobusne in železniške postaje. Ko smo se vračali v pristanišče, smo opazili še nekaj cerkva in jih fotografirali. Na poti do pristanišča smo se OBISKAL NAS JE NICKVUJICIC Nickse je rodil v Melbournu. Zaradi zelo redke bolezni se je rodil brez rok in nog. Edini del okončine, ki ga ima Nick, je stopalo z dvema prstoma. Starša sta bila sprva obupana, a Nick ni bil. Okvara mu je za vedno spremenila življenje. Hodil je v šolo s prilagojenim programom, a med njegovim šolanjem so se pravila spremenila in bil je eden prvih, ki so odšli v običajno šolo. Najtežji del njegovega življenja je bil čas osnovne šole, saj je bil tam tarča posmeha. Pri osmih letih je že razmišljal o samomoru, pri sedemnajstih pa se je začel ukvarjati z motivacijskimi govori in predavanji. Vsi, ki se norčujete iz drugih, pomislite, kako bi bilo, če bi bili v Nickovi koži, če ne bi bili sprejeti v družbo. In verjemite, mi si tega ne moremo predstavljati. Upam, da so vam njegove besede prišle do živega, kajti meni so. Za literarni krožek, Mija Stare, 7. b TEDEN OTROKA poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije in je posvečen otrokom. Dejavnosti se odvijajo 1. teden v oktobru, letos je to v času od 1. do 7. oktobra z motom RADOSTI IN STISKE ODRAŠČANJA. Številne organizacije in društva omogočajo brezplačne obiske in oglede. Za ta teden so nam v šoli pripravili nekaj zanimivih dni. Nekaterim je bila zelo všeč torkova samopostrežna malica. Vsak si je lahko sam postregel s pijačo, pri hrani pa smo izbirali med raznimi namazi, hrenovkami. dogovorili, da bomo, če bo le možnost, kupili trikilogramsko Nutelo, saj jo sestra Sara obožuje. Preden smo prišli do trgovine, je Sara dobila pravo italijansko pico, jaz pa zlato in modro beneško masko. Za stare starše in sorodnike smo kupili male keramične maske. Ko smo prišli že skoraj do pristanišča, smo opazili želeno trgovino. Sara in ati sta šla pogledat, ali se bo Sari želja izpolnila, a žal se ni, zato je bila Sara malce žalostna. Takrat pa so prišli že vodiči. Odšli smo v stavbo, kjer pregledajo prtljago. Ob 16.45 smo odšli iz pristanišča Bacilico in ob 19.30 smo bili že v Piranu. Od tam smo odšli proti domu. Ker smo ravno naleteli na zastoj, smo morali počakati še eno uro. Domov smo prišli pozno. Ta izlet mi je bil zelo všeč. Za literarni krožek,Tea Leščanec, 7. b Nick Vujicic je človek, ki se je rodil brez nog in rok. Veliko je pretrpel in pridobil veliko izkušenj. Potuje po vem svetu in deli svoje znanje drugim. Odločil seje, da bo v četrtek, 27.9.2012, obiskal domačijo Primoža Trubarja in našo šolo, ki se imenuje po Primožu Trubarju. Ob prihodu so ga mlajši učenci sprejeli s pesmijo o dežju, starejši pa so zapeli v angleščini. Sledila je Nickova predstavitev. V srce so mi segle njegove besede: »Potem pa sem videl ljudi, ki imajo roke in noge in so zdravi, jim nič ne manjka, pa so včasih nesrečni. Ugotovil sem, da roke in noge veliko pomenijo, ampak ne vplivajo na našo dobro voljo. In veste, kaj sem počel, ko so me drugi zafrkavali? Molil sem. Ne le zase, ampak tudi za tiste, ki so me zafrkavali, ker niso bili »cool«. Tudi zanje sem molil. Ko sem jokal, me je mama objela in tolažila. Vedel sem, da nekega dne ne bo bolečine, ne bo zafrkavanja.« Končal je z besedami: «Lepo se imejte in se ne zmerjajte med seboj.« Njegov nastop je trajal deset minut, povedal pa je toliko, da lahko o tem razmišljam več dni, tednov... Za literarni krožek, Aljaž Lenič, 7. b marmeladnimi žepki, žemljami, čokolinom, kosmiči, narezki, palačinkami, ipd. To je bilo prvo presenečenje tega tedna, drugo pa je bil petkov ogled kinopredstave v velikolaški dvorani. Ta je bila za nas brezplačna. Film z naslovom »Deček s kolesom« smo si ogledali učenci 7., 8. in 9. razreda. Govori o dečku, ki živi v internatu, njegov oče pa se je preselil, ne da bi deček to vedel. Prepričanje, da mu je oče zapustil kolo ... Šestošolci so si v ponedeljek ogledali film Ledena doba 4. Tako so nam popestrili teden otoka. Hvala. Za literarni krožek, Aljaž Lenič, 7. b intervju Gregor Grešak se je z družino v otroštvu preselil v Afriko. Kako, da ste se sploh odločili, da se preselite v Afriko in kdaj? Odločili so se moji starši, ker je oče dobil mesto predsednika splošne plovbe v Duali (Kamerun), leta 1982, ko sem bil star 12 let. Je bil to zate kakšen šok/napor? Da. Po eni strani sem se veselil preseljevanja. Hkrati pa mi je bilo žal zaradi prijateljev, ki sem jih imel v Sloveniji. Največji napor pa je bil učenje jezika, saj sem hodil na francosko šolo. Kako so te sprejeli sošolci? Sošolci so me sprejeli zelo dobro, saj so se mnogi izmed njih znašli v podobnem položaju kot jaz. Šola, ki sem jo obiskoval, je bila namenjena predvsem otrokom različnih tujih predstavnikov, tako sem imel sošolce iz najrazličnejših držav npr.: Vietnama, Indije, Grčije, Kanade, Švice, Španije in seveda Kameruna ter drugih afriških držav. Kako so v šoli ocenjevali, kako je potekal pouk? Pouk je potekal v dveh delih: dopoldne od 8.00 do 12.00 in popoldne od 15.00 do 18.00. Vendar popoldanski pouk ni potekal vsak dan. Šolo smo obiskovali tudi ob sobotah. Ocenjevali so nas večinoma pisno, razen pri jezikih. Ocene pa so bile od 0 do 20. Oceni 9 in 10 sta bili kot pri nas dvojka, vse nad 17 pa kot 5. Kot zaključna ocena je štelo povprečje vseh ocen. Za konec pa še - ali si doživel kaj zanimivega, kar nam lahko zaupaš? Doživel sem veliko zanimivih stvari, o katerih bi lahko govoril več ur. Lahko bi pripovedoval o svojem izletu na sever Kameruna, kjer sem videl mnogo savanskih živali, kot so žirafe in sloni, ali o počitnicah na peščenih plažah v Kribiju. Doživel pa sem tudi neprijetne reči - na primer roparski napad, v katerem sem dobil manjšo poškodbo glave, ali srečanje z zeleno mambo, ki pa seje srečno končalo. Na tiste dni imam ogromno spominov in večina od njih je lepih. Hvala za pogovor Pogovarjala sem se Gaja Grešak, 8. b intervju Pogovor z Marto Debeljak, ki vodi folklorno skupino. Ali si že v otroštvu rada plesala in se ukvarjala z glasbo? Seveda. Kot osnovnošolka sem hodila v glasbeno šolo, igrala sem flavto in tudi plesala v šolski plesni skupini. Ali si kdaj sanjala, da se boš bolj profesionalno ukvarjala z glasbo in plesom? Ne, nikoli nisem sanjala o kakšnem resnem ukvarjanju z glasbo ali plesom. Kot najstnica pa sem veliko časa preživela na plesiščih in v diskotekah. Kje sploh zamisel za folklorno skupino, kdo je imel sploh idejo za to? Prva zamisel je nastala pri takratni predsednici DPŽ Milki Debeljak. Naš prvi vodja je bila Nataša Hribar, ki pa je zaradi oddaljenosti in pomankanja časa počasi opustila vodenje naše skupine. Koliko članov oz. parov vodiš? Začeli smo z devetimi pari, nato se je število povečalo na trinajst, sedaj pa vodim devet parov. Ali potrebuješ posebno znanje za vodenje folklorne skupine? Da. Za vodenje take skupine potrebuješ znanje oz. poznavanje plesov oz. branje plesa, ki se imenuje kinetografija. Tudi sama sem obiskovala seminarje za vodenje folklornih skupin in opravila tudi strokovni izpit. Sedaj pa se udeležujem raznih seminarjev na temo folklore in ljudskega petja, kijih organizira javni sklad za kulturne dejavnosti. Se udeležujete tudi nastopov in tekmovanj? Vsako leto se udeležimo območnega srečanja folklornih skupin, kjer nas strokovni spremljevalci tudi ocenijo. Nastopamo pa v okviru občine, šole, drugih društev in gremo gostovat, kadar nas povabijo zunaj občine. Je težko poučevati ples? Težko ni, zahtevno pa bi lahko rekla, da je, saj mora vodja točno znati oz. preučiti ples oz. figure plesa. To mi vzame veliko časa. Pri oblikovanju novega plesa mi pomaga tudi hči Ana. Kako pa je z glasbo? Vadite na posnetke ali živo glasbo? Vedno plešemo na živo glasbo. Imamo imenitnega harmonikarja, ki je kljub mladosti zelo potrpežljiv in nam, ker smo starejša skupina, večkrat ponavlja isto melodijo. En splet - to pomeni sedem do deset minut nastopa, vadimo eno sezono, ki traja od septembra do junija. Ali imate tudi vidne uspehe? Poudariti moram, da smo člani starejši, saj je povprečje plesalcev krepko nad 50 let, nimamo pa posebnih vidnejših uspehov. Posamezno smo se udeležili tekmovanj v plesanju polke, kjer sva s soplesalcem dosegla drugo in tretje mesto. Želim vam veliko uspehov in hvala za pogovor Ana Debeljak, 8. b NAŠI OSNOVNOŠOLCI USPEŠNI NA EKIPNEM ATLETSKEM MNOGOBOJU V letošnjem letu smo skupaj z OŠ Dobrova pripravili ekipni atletski mnogoboj za učence in učenke. Tekmovanje smo pripravili v soorganizaciji in izkazalo seje, da je tovrstno sodelovanje v zdajšnjem času lahko primer dobre prakse. Tekmovanje je bilo 4. 10. 2012 na igrišču OŠ Dobrova. Udeležilo se ga je 13 ekip v štirih kategorijah (mlajši učenci in učenke, starejši učenci in učenke). Vsako ekipo so sestavljali po 3 člani. Pomerili so se v teku na 60 in 600 metrov, skoku v daljino in metu žvižgača, rezultati vseh treh tekmovalcev v vseh štirih panogah pa so se sešteli. Učenci naše šole so se izkazali in dosegli zelo dobre rezultate. Rezultati: Mlajši učenci: 1. mesto: OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE (Boštjan Podlogar, Gaber Kokovnik, Dren Gruden) 2. mesto: OS DOBROVA 1 3. mesto: OŠ DOBROVA 2 Mlajše učenke: 1. mesto: OŠ DOBROVA 1 2. mesto: OŠ DOBROVA 2 3. mesto: OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE (Veronika Zakrajšek, Natalija Debeljak, Nastja " Starejši učenci: 1. mesto: OŠ DOBROVA 1 2. mesto: OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE (Zan Japelj, Anže Kovačič, Klemen Sernel) 3. mesto: OŠ DOBROVA 2 Starejše učenke: 1. mesto: OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE (Tanja Gruden, Nataša Trček, Martina Marolt) 2. mesto: OŠ DOBROVA 3. mesto: OŠ HORJUL ~ an Novak LETOŠNJI LJUBLJANSKI MARATON KLJUB DEŽJU PRIVABIL 36 UČENCEV OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE Sobota, 27. oktobra, je bila dan za šolske teke v okviru 17. Ljubljanskega maratona. Ni bila prijazna. Oblačno vreme, občasno močan dež. In vsi smo čakali na napovedano ohladitev in na prvi sneg. Kljub temu seje v Ljubljano odpravilo kar nekaj naših učencev in njihovih staršev, ki niti v takem vremenu niso hoteli zamuditi največje tekaške prireditve v Sloveniji. Zaradi rekordnega števila prijav je bila prireditev prestavljena na Kongresni trg, nekoliko pa je bil spremenjen tudi urnik. Na žalost je že pred začetkom prvega teka začelo deževati. Na start smo se odpravili z dežniki, pred tekom pa so starši dežnike vzeli, otroci pa v dežju pretekli svojo razdaljo. Začelo seje s tekom prvo- in drugošolčkov. Ažbe, Mihael in Urh so prebili led. V novih, sicer premočenih majicah, so zadovoljni pritekli v cilj, ponosni na medaljo, ki so jo prejeli, okrog vratu. Sledila so dekleta 1. in 2. razreda. Katarina, dve Hani, Petja in Dora so sprva malo boječe zrle v nebo in v ostale tekačice, a se prav tako kot fantje odločno pognale na 800 metrov dolgo progo. Sledil je tek učencev od 3. do 5. razreda. Ti so premagali daljšo razdaljo - 1800 metrov. Tudi ta kategorija še ni bila tekmovalna, saj je organizator vsakemu udeležencu podelil spominsko medaljo, vrstnih redov pa niso objavljali. Pred tekom so starši poskrbeli, da so imeli vsi tekači na prsih pripete štartne številke. Učitelji smo učence odpeljali na start in videli, kako so se po progi najprej zapodili Luka, Amadej, Jakob, Bor, Aljaž, Aiken. Žiga, Jon, Nik in Žiga, 15 minut za njimi pa še Ana, Hana, Mojca in Zala.Tako so se promocijski teki končali, učenci od 6. razreda naprej pa so že tekmovali, zato so morali med vezalke vplesti tudi čip. Letošnji maraton je štel tudi za državno prvenstvo v uličnih tekih. Tekmovalnega dela se je udeležilo 14 naših učencev, na žalost le tri dekleta. Najboljši rezultat je uspel Jakobu Hočevarju, ki je v konkurenci osmošolcev osvojil nehvaležno 4. mesto (med 174 učenci), kar je eden največjih uspehov naših učencev na tem tekmovanju. Posebno moram izpostaviti še sedmošolca Drena Grudna, ki je kar nekoliko presenetil (tudi sebe) in osvojil 18. mesto med 174 učenci. Tekmovalno seje odlično odrezala tudi Polona Zakrajšek, ki je popolnoma izmučena osvojila 22. mesto med 144devetošolkami. Tudi ostali učenci so v danih razmerah odtekli najhitreje, kot so lahko, s tekom so bili zadovoljni, zato je prav, da omenimo tudi šestošolce Tima, Svena, Davida in Zana, sedmošolce Boštjana, Luko in Tilna, sedmošolki Manco in Ulo ter osmošolca Jošta in Davida. Med tekom starejših učencev je bil pravi naliv, zato vsak od njih zasluži posebno pohvalo in spoštovanje. Tistih, ki smo jih opazovali, in tudi tistih, ki so se prijavili, a ostali doma. Nenazadnje pa je potrebno omeniti, da so se letos že utečeni učiteljski ekipi na čelu z gospo ravnateljico pridružile tri nove učiteljice (Petra, Stanka in Helena). Čestitke tudi njim. Na koncu se želimo zahvaliti staršem, ki ste pripeljali učence na maraton kljub slabšemu vremenu. Svojim otrokom ste pokazali dober zgled. Z nekaj dobre volje in optimizma se lahko tudi deževen dan spremeni v lepo doživetje. Simona Bavdek, Mateja Lakner, Bojan Novak foto Sara Samsa V mesecu oktobru smo se v skupini Metuljev posvetili kulinariki. Skupaj smo spoznali pripomočke in aparate za delo pri pripravi hrane. Veliko pozornosti smo namenili tudi higieni pri delu. Z vsem znanjem, ki smo ga pridobili, smo pripravili več različnih » pojedin«. Pripravili smo si v oblicah krompir, ki smo ga prav po pastirsko pojedli na igrišču. Obogatili smo ga s soljo in margarino. Naslednja jed, ki smo jo naredili, je bil jabolčni zavitek, nato pa še ameriške palačinke, ki smo si jih namazali z različnimi domačimi marmeladami. OKTOBRSKE DROBTINICE IZ SKUPINE METULJČKOV Kolikor se je dalo, smo v delo vključevale otroke in jih s tem navdušile, da so pri pripravi hrane sodelovali tudi doma. Za zaključek smo v goste povabili poklicno kuharicoTinoTurk, ki je za otroke pripravila pravo presenečenje. Sešila jim je predpasnike, priskrbela prave kuharske kape, pozabila pa ni niti na kuhalnice. Z otroki je pripravila sladico iz banan, jagodnega soka in smetane. Vsi smo se radi posladkali. Ob tej priložnosti se gospe Tini za njen trud in sodelovanje iskreno zahvaljujemo. Damijana Tomažin in Nataša Indihar Teden otroka v vrtcu na karlovici Prvi teden v oktobru je posvečen otrokom, zato seje vtem tednu v vrtcu na Karlovici dogajalo veliko zanimivih dejavnosti. Obiskala nas je tetka Jesen ... mehurčke ter se pogostili s sveže pečeno pokovko in sokom. Dedku deklic iz skupine Srnice, gospodu Severju, se za glasbeno popestritev lepo zahvaljujemo. Obiskali smo vrtčevski mini kino (pri Žabicah). Za obisk le-tega so se starejši otroci primerno uredili: nadeli so si nakit, klobuke, rute ...in izdelali prave vstopnice. Vzgojiteljice so zaigrale lutkovno predstavo Medved išče pestunjo, ki je otroke še posebej pritegnila, saj so se nekateri prvič srečali s senčnimi lutkami. Kaj seje starejšim otrokom v tem tednu najbolj vtisnilo... Zoja: »Senčne lutke.« Dora: »K smo bli gasilci, k smo ogenj gasili, pa k smo lutke gledal - lisico.« Gašper: »Men je bil najbolj všeč volk (lutka s predstave).« Nikola: »Men je blo všeč plesati.« Sara: »Kje Borut šel na ležalnik (nosila ob obisku gasilcev) in so ga odnesli.« Teja: »Men je bla najbolj všeč lutka medved. Pa k smo plesal dopoldne.« Anže: »K sm prižgal sireno v avtu.« Ajda: K smo gasili ogenj.« Eva: »Lučke na gasilcu.« Lana: »K smo imel zabavo z baloni s starši v vrtcu.« Lili Marie: »K smo gasili ogenj, k smo plesali.« Lea: »K sm sireno vžgala.« Rebeka, Gašper, Dora, Zoja: »Ej, men je blo pa kar vse všeč!« V dopoldanskem času smo ob zvokih, ki jih je iz svoje harmonike zvabila vzgojiteljica, rajali, v ritmu pa so se gibali tudi naši najmlajši... Kot vsako leto so nam tudi letos gasilci PGD Karlovica dopoldne popestrili s predstavitvijo nalog gasilcev. Otroci so si nadeli čelade, nosili »ponesrečenca«, se preizkusili v gašenju pravega ognja ter prisluhnili različnim zvokom sirene. Gasilcema Boštjanu Šku-Iju in Borutu Grudnu se za animacijo in čas, ki sta si ga vzela za naše otroke, iskreno zahvaljujemo. Sredino popoldne smo preživeli v glasbeno-rajal-nem vzdušju. Obiskal nas je harmonikar Ivan Sever in skupaj s starši smo zaplesali, zapeli, se skrivali pod veliko mavrično ponjavo, lovili žogo in balone, pihali milne Naj teden otroka zaključimo z mislimi anonimnega pisca: Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka. Skupina Srnice,Tadeja in Ajda bločani na rašci V petek, 5. oktobra 2012, je bila na Trubarjevi domačiji predstavitev knjige Draga Petriča z naslovom Boj za Krpanovo dediščino. Predstavitev so pripravili člani Kulturnega društva Bloke in Društva prijateljev Martina Krpana Bloke v sodelovanju z Javnim zavodom Trubarjevi kraji. Gostje iz Blok so si najprej ogledali Trubarjevo domačijo in v spominski sobi poslušali razlago o življenju in delu Primoža Trubarja. Potem pa je avtor Drago Petrič v galeriji Skedenj obiskovalcem, ki se jih je kar veliko nabralo, predstavil poudarke iz svoje knjige. Izvedeli smo, da je bil Krpan zanesljivo Bločan in da poizkusi nekaterih, da bi ga prevzeli in se z njim postavljali, stojijo na zelo majavih nogah. Bločani so bili v svoji razlagi Krpanovega bloškega izvora temeljiti in prepričljivi, tako da smo jim Laščani lahko le pritrdili. Predstavitev so popestrili še člani Mešanega pevskega zbora in pevke Dekliške vokalne skupine KUD Bloke. Ob okusni zakuski, ki jo je kot že tolikokrat pripravilo Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža, so zadonele še harmonike; Bločani in Laščani pa so se spontano združili v prepevanju slovenskih narodnih pesmi. Obisk iz Blok se je tako razvil v zelo prijeten večer, kakršnega že dolgo ni bilo. Upajmo, da bo to srečanje preraslo v nadaljnje sodelovanje prebivalcev sosednjih občin, ki kljub bližini ne vedo prav veliko, kaj se dogaja na drugi strani občinske meje. Javni zavod Trubarjevi kraji, Andrej Perhaj KUD ROB PREDSTAVLJA X7 r - J.- FAfMI lAVETD TirftAltrFVl L K jI 11 Spoštovani sodelavke in sodelavci, prijateljice in prijatelji Trubarjeve domačije! V letu 2013 vam iskreno želimo, da bi še naprej stali inu obstali navkljub današnjim viharjem; z mislijo na Trubarja in ostale naše pomembne rojake, ki so nam tudi v svojih hudih preizkušnjah kazali pot. Javni zavod Trubarjevi kraji KUD Marij Kogoj Tu rja k VABI NA 17. tradicionalni BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT orkestra Godbe Dobrepolje, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16. uri v Domu krajanov Turjak. Vse dosedanje in bodoče koncerte, ki krepijo našo identiteto in domoljubje, podpira naša DOMAČA OBČINA VELIKE LAŠČE. VABLJENI! . t KUD Marij Kogoj Turjak želi vsem ljubiteljem kulture in obiskovalcem naših prireditev Dom krajanov Rob, sobota 8.12-2012 ob 19-30h vesel BOŽIČ ter srečno in zdravo NOVOtETO2013 RE21U: 13^.-1 ital aCEHAHU' Kuj Rek, Dov 8CE«OGFW=UilW IZBOt ZVOKA: DtfUiSpae LhlC ■ HM- Jols Tttnc uOCUftPnt: H»rtiMi»IM[^KIt IZDELMMSCENE. BU ftfiMlii CBAF ii&A poooe* MP SM Mri (MfllHKVhtoaUKk*1 CVErKAjJffticiJmV [MULJUAra ttml HlAElHlJU Klml^HaHn ERJKMLnn.Hn£aH PO&TAn TDHB ai>f i>l*Hlti velikolaški veliki možje - Fran Levstik Premiera filma 17.11.2012 v dvorani Levstikovega doma Velike Lašče V do zadnjega kotička polni dvorani smo bili ljudje vseh generacij, veliko takih, ki jih ne srečaš prav pogosto. In mladi, novi obrazi, ne le domači, tudi iz drugih krajev. Uvodne besede in veliko pričakovanje: za tiste, ki so sodelovali pri filmu, tudi trema (vendar ne taka kot pri gledališki premieri), za tiste, ki so Levstikovi ljubitelji, spraševanje, kako lahko sodobnost komunicira s preteklostjo in dvom, če ji bo to uspelo ... Najbrž je bilo motivov za ogled še veliko več, a naj ostanejo tu neomenjeni. Ugasnile so luči in navdušujoče polna dvorana seje potopila v film o Levstiku, ki je bil zdaj prvič predvajan, v spomin na 125. obletnico rojakove smrti. Scenarij sta pripravila Majda Samsa, poznavalka velikolaškega literarnega izročila in del, ki so prišla izpod peres pomembnih mož, ter režiser Rok Borštnik. Zanimivo, da Majda prihaja iz Retij, Rok pa iz sosednje vasi, Prilesja. Poklon sovaščanu iz davnih časov? Ze večkrat sem se spraševala, kako prepričljivo dokumentirati čas, ki je davno minil, ki ga nihče od nas ni doživel v resnici, ki je kot bajka in mit v pričevanjih starih ljudi in tistih, ki so pisali zgodovino slovenske literature in naroda (v tem primeru Stritar, Slodnjak, Kmecl in drugi, ki so se ukvarjali z izročilom in Levstikovo literarno zapuščino). Seveda je igrani dokumentarec prava izbira. Vendar, kako povezati med seboj današnji in pretekli čas? Režiser je to rešil domiselno, s prehajanjem predmetov iz rok preteklosti v sedanjost. Mošnjiček (s sto goldinarji), ki ga Levstik dobi za slovo v Olomucu, kjer so ga morali zaradi Globočnikove ovadbe odsloviti, se v naslednjem prizoru pojavi v rokah Pavleta Ravnohriba, ki pripoveduje o njegovem nadaljnjem življenju; ali deteljica vTonini roki, pismo, ki ga odvrže Franja, pero pod podbojem stare šole... vsak prizor s predmetom iz„starih časov" preide skozi roke pripovedovalca v "nov čas" in ohranja sliko nepretrgane zgodbe o življenju, ki je minilo, hkrati pa omogočilo zdajšnjega. Pred nami se riše zemljevid postaj Levstikovega življenja kot živ prikaz ljubezni do izročila, ideje o narodu, čistosti besede ... Pomislim tudi, kako so naši ljubiteljski igralci primerni za upodobitev prizorov iz starih časov, saj so delovali povsem tako, kot si predstavljamo takratne ljudi (ali smo jih videli v delih, ki so se ukvarjala s preteklostjo) - kleni, redkobesedni, sramežljivi (dekleta), s pomenljivimi pogledi in dejanji. In tudi igralec naslovne vloge Matjaž Rop je bil izbran posrečeno, saj je bil podoben Levstiku, ki ga poznamo s slik! Te prizore lepo in na pravih mestih dopolnjujeta pripovedovalec Pavle Ravnohrib in Matjaž Gruden, ki interpretira odlomke Levstikovih literarnih del. Omenjena se pojavita celo v isti dvorani, kjer vtem trenutku teče premiera filma, in si (v filmu) ogledujeta posnetek zadnje KUD-ove uprizoritve Junteza. V filmu se kaže moč scenarija, ki sledi linearnemu toku Levstikovega življenja, vanj vplete aktualnosti, hkrati pa se seli na različna prizorišča. Najbolj živahni so otroci: tako tisti iz „starih časov" kot sedanjih. Ta čas mladosti, ki se ga Levstik z radostjo vse življenje spominja v svojih pesmih, spisih, pismih -svobodno tekanje po travnikih, ležanje pod lipo in preganjanje psa, ki so ga uprizorili mladi Slemenci ... je tudi nas navdal z nostalgijo. Otroci vrtca so navdušili s Cvilimožkom, ki je prek filmskega kolaža malih interpretov (vsak je povedal nekaj verzov) očaral. Lahko smo tudi primerjali šolo v Levstikovem času z današnjo. Njegova ga je zaradi samosvojosti, iskrenega pisanja in trme, s katero je stal za zapisanim in se mu ni želel odpovedati, stala neopravljene mature, kljub temu da je imel odlične ocene. V današnji šoli smo videli, kako se skozi projektno delo najstarejši laški šolarji ukvarjajo z Levstikom in o njem vedo mnogo več, kot so sovaščani vedeli takrat. Zanje je bil gospod, kije prihajal kdaj pa kdaj iz širnega sveta, jim o njem govoril, ga orisal, pripovedoval z besedami, ki so tekle, bile raznolike, bogate in žlahtne ... in povzročil, da so se ti ljudje zavedali obstoja drugih in drugačnih krajev, ljudi, jezikov, navad. In da so ga občudovali. Dr. Matjaž Kmecl je v filmu spregovoril tudi o Levstikovih zadnjih dneh - literati in pisci ter uredniki tistega časa so se ga bali in se ga izogibali, bil je kritik, borec, brez dlake na jeziku, zato tudi grob, hkrati pa preobčutljiv. Takoj po njegovi smrti so se trume ljudi valile na njegov pogreb. Vsi, ki so kaj veljali ali si želeli veljati, so se pridružili nepregledni procesiji. Je bilo to resnično žalovanje za njim ali častihlepje, da se smejo sončiti v njegovi (ugasli) luči? Beseda je ob Jontezovem spomeniku pred cerkvijo v Velikih Laščah tekla tudi o otvoritvi Levstikovega spomenika dve leti po njegovi smrti. Levstik je takoj po smrti postal narodni junak: „... osupljivo enotno seje z Levstikom kot idejo, kot življenjsko usodo in držo, enačilo vse slovensko narodno z leve in desne, po dolgem in počez ..."(Kmecl, 1981, knjiga Fran Levstik) In še danes KOLOFON FILMA O FRANU LEVSTIKU ga imamo za enega utemeljiteljev slovenstva, utemeljitelja slovenske literarne kritike, za pomembnega filologa, knjižničarja in avtorja zdaj klasičnih del, ki jih še vedno pozna prav vsak Slovenec, če ne drugega, pa vsaj Martina Krpana. Film seje iztekel, konec je premišljevanja o njem. Le dolg dolg aplavz, ki je vsem ustvarjalcem (navedeni so v kolofbnu) dal vedeti, da so našli pravi (in nov) način za ohranjanje izročila, ki je blizu današnjim generacijam. Zahvala in spodbuda za naprej. Na hodniku knjižnice smo si lahko ogledali nekaj fotografij iz nastajanja filma, ki jih je pripravil Zavod Parnas. Izvedeli smo tudi, da se bo krajša verzija filma kmalu predvajala obiskovalcem kot multimedijska predstavitev enega od segmentov naše kulturne dediščine na Trubarjevi domačiji. In nikakor nisem osamljena, če na tem mestu filmu želim, da bi ga videl vsak prebivalec naše občine - da bi premieri sledile reprize tega (celotnega) filma. Želim mu tudi širšo odmevnost - da bi ga predvajali na nacionalni televiziji, ker na zanimiv, verodostojen, poučen način povzema glavne postaje, usmeritve in dela Levstikovega življenja. Narejen je z ogromno mero navdušenja, sodelovanja in volje. Po eni strani na poljuden način sleherniku predstavi Levstika, po drugi pa daje zgled, kako se lahko zdajšnji ljudje ustvarjalno družijo, obujajo našo bogato zgodovino in jo ohranjajo pri življenju. Hkrati pa se iz nje naučijo, da trdnost, prepričanje, zavzetost in sodelovanje prinesejo sadove ne glede na okoliščine. Avtorjem filma želim tudi, da bi Levstiku sledili še drugi filmi o duhovnih velikanih, ki so utrli poti, po katerih stopamo. Mag. Ana Porenta Režija Rok Borštnik Scenarij Rok Borštnik Majda Samsa Pripovedovalci Pavle Ravnohrib prof. dr. Matjaž Kmecl Brane Borštnik Matjaž Gruden Igralci Matjaž Rop - Fran Levstik učiteljica Anja Briški in učenci OŠ PT Velike Lašče Jože Starič - gospodar hiše Slemenci, učenci podružnične šole Sveti Gregor - otroci Peter Indihar - furman Domen Indihar - oskrbnik konja Joža Koprivec - ženska za kolovratom Emil Žagar - učitelj Urban Gruden - gimnazijec Levstik Domen Ivane - sošolec Tine Starič - sošolec Gregor Grešak- menih Larisa Počič - balerina Klavdija Petrič - natakarica Tjaša Dejak- Zidarjeva Tona Ljudska skupina Suhe Češplje Folklorna skupina Velike Lašče Janez Gruden ml. - omizje Bine Devjak- omizje Janez Gruden st. - omizje Ciril Žužek - omizje Brane Borštnik - omizje Bojan Podlogar - omizje Janez Gruden ml. - Jožef Oblak - llijev Brina Gruden - Jerica Oblak Sara Uhan - Koširjeva Franja Otroci iz vrtca Sončni žarek Velike Lašče - Cvilimož Piko - pes Tehnična ekipa Tadeja Dejak Urban Gruden Nejc Hren Tjaša Dejak Anja Dolšak Maja Borštnik Mitja Fortuna Martin Glažar Sabina Čarman Simon Murgelj Jan Poplatnik Matjaž Gruden Kostumografija Ana Rigler SNG Opera in balet Ljubljana Kaligrafija Nuša Dedo Lale Hvala Ani Porenta za organizacijo in transport otrok otrokom iz Slemen in njihovim staršem Eugenu Šerbcu oskrbniku gradu Turjak Anici Podržaj za snemanje Grudnove hiše in llijevega kozolca Gostilni Pri Kuklju družini Kolar Trubarjevemu antikvariatu in Stanki Golob Osnovni šoli Primoža Trubarja mag. Metodi Kolar osebju vrtca Sončni žarek staršem otrok Antonu Zakrajšku za ilustracije Martina Krpana vsem neimenovanim, ki so z dovoljenji, dobro voljo in pozitivno energijo pomagali soustvariti film FILM SO PODPRLI Okrepčevalnica in Pizzeria Pri Roku, Velike Lašče Lokal TOZD, Gallusovo nabrežje 27, Ljubljana Kmetijska zadruga Velike Lašče Gostilna Pri Kuklju, Velike Lašče FILM STA OMOGOČILA Javni zavod Trubarjevi kraji Občina Velike Lašče Obisk predstavnikov občine Kanal ob Soči 20.9.2012 Na povabilo naše občine in predsednika KUD-a Marij Kogoj Francija Pečnika so nas obiskali predstavniki občine Kanal ob Soči. Namen obiska je bil predvsem večerna prireditev ob 120-letnici rojstva skladatelja Marija Kogoja, kije potekala v viteški dvorani na gradu Turjak. Goste iz Kanala (podžupan občine Kanal Ivan Humar, predsednica Prosvetnega društva Kanal Milica Zimic, predsednica MePZ Deskle Helena Simčič in Roman Mugerli ) je v Velikih Laščah sprejela podžupanja dr. Tatjana Devjak. Na skupnem srečanju so bile predstavljene aktivnosti, dejavnosti in izzivi s katerimi se občini soočata, predvsem pa delovanje na kulturnem področju. Gostje so opisali svoje zelo odmevne prireditve v čast Mariju Kogoju, imenovani Kogojevi dnevi, ki vsako leto privabljajo večje število nastopajočih in tudi obiskovalcev. Po končanem skupnem srečanju predstavnikov obeh občin, so si gostje ogledali še Trubarjevo domačijo, Sušilnico Gradež in grad Turjak. Tako so se seznanili tudi z delom naše bogate kulturno-zgodovinske dediščine. Prvo uradno srečanje predstavnikov obeh občin po vrsti predhodnih »kulturnih« povezovanj med obema kulturnima društvoma bo prav gotovo pripomoglo k večji povezanosti obeh, sicer gospodarsko, turistično in kulturno dokaj različnih občin. Lidija Čop 120. OBLETNICA ROJSTVA SKLADATELJA MARIJA KOGOJA NA TURJAKU Včetrtek, 20. septembra,je KUD MARIJ KOGOJ, kije poimenovan po skladatelju Mariju Kogoju, organiziral na Turjaškem gradu SPOMINSKI VEČER, posvečen 120. obletnici rojstva omenjenega skladatelja, ki je preživel velik del svojega življenja na Gradežu. Iz te vasi je bila namreč doma njegova žena Marija Podlogar. Na svečanosti so bili prisotni tudi predstavniki občine KANALob Soči, kjer je skladatelj Kogoj preživljal otroška leta. Prav zaradi dejstva, da je skladatelj Marij Kogoj preživljal svoje življenje tako v občini Velike Lašče kot v Kanalu, smo medse povabili predstavnike obeh občin z namenom medsebojnega spoznavanja in okrepitve sodelovanje med tema dvema občinama. Skladatelj Marij Kogoj je bil vsekakor dovolj velik in pomemben, da si je zaslužil svečano počastitev svoje 120. obletnice rojstva. S tem smo skladatelja Marija Kogoja predstavili in ga približali ljudem, ker doslej v lokalni skupnosti ni bil dosti poznan. Ravno zato gaje na slovesnosti podrobno opisal, kot tudi njegova dela, slavnostni govornik, profesor in skladatelj JAKOB JEŽ. Priprave Viteške dvorane na gradu Turjak, v kateri je potekala slovesnost, so se začele že dan prej - v sredo, ko so domači likovni ustvarjalci okrasili prostor z razstavo na temo "Umetniški navdih narave", prostovoljci pa so uredili oder. Nad oder smo tudi obesili Kogojev portert s kratko obrazložitvijo pomena te svečanosti. Ker so bili na slovesnosti prisotni tako predstavniki občine Velike Lašče kot tudi predstavniki gostujoče občine Kanal ob Soči, smo zato pred oder namestili zastavi obeh občin. Spominski večer se je tako nemoteno in po načrtih pričel v četrtek, 20.9. ob 19.30. uri s kulturnim programom. Prvi je na oder stopil slavnostni govornik, profesor in skladatelj Jakob Jež, kije podrobno opisal Kogojevo življenje in poznanstvo z njegovim sinom, ki ga je pripeljalo do Kogojeve glasbene zapuščine. (Kogojev sin mu —ta» cin MB BT rnrfi I (mu ->J DO 3000 EUR mm FIAT 500 f^Z^O, 11 i *M't«0 ital iH-l mk M 4 iiHUl.Atak Li^ COI iil^tai DO 3100 EUR PRIHRANKA FIAT1EDKHX4 äli «4 MntrïiVri'H ill «Él ¿■¡■Up Tjiùfl Uril* fllfcii*^ lUrilU «fc'il.« , •fiiM hita^m tli nag MI DO 5000 EUR POPUilA ČETRTEK, 6. DECEMBRA, ob 19. uri Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče Literarni večer z Mihaelo Andromako Rihar Vlady Kociancich: Plitvine strahu (Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) F___EL ČETRTEK, 20. DECEMBRA, ob 17. uri Prostori stare trgovine Kmetijske zadruge, Velike Lašče RAZSTAVA BOŽIČNEGA KRUHA, POPRTNIKOV (DP2 Velike Lašče) SOBOTA, 8. DECEMBRA, ob 10. uri Turjak Otvoritev začasnega zbirnega centra Turjak (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 8. DECEMBRA, ob 19.30 Dom krajanov Rob Gledališka predstava ASFALT (KUD Rob) PONEDELJEK, 10. DECEMBRA, ob 19. uri Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče Potopisno predavanje ALJASKA (Andrej Morelj) (Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) SREDA, 12. DECEMBRA, ob 18. uri Športna dvorana, Velike Lašče DOBRODELNI KONCERT (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) ČETRTEK, 13. DECEMBRA, ob 19. uri Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče STROKOVNO PREDAVANJE NATEMO ZADRUG (Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) NEDELJA, 16. DECEMBRA, ob 16. uri Dom kraja nov, Tu rja k 17. TRADICIONALNI B0ŽIČN0-N0V0LETNI KONCERT DOBREPOLJSKE GODBE (KUD Marij Kogoj Turjak) OD NEDELJE, 16. DECEMBRA DO NEDELJE, 6. JANUARJA RAZSTAVA JASLIC V SKRITIH KOTIČKIH GRADEŽA (več na strani 39) PETEK, 21. DECEMBRA, ob 17. uri Športna dvorana, Velike Lašče PRAZNIČNO DRUŽENJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE z Damjano Golavšek, Snežno vilo in Božičkom (Občina Velike Lašče in kolektivVrtca Sončni žarek) PONEDELJEK, 24. DECEMBRA, ob 20. uri Grad Turjak POLNOČNICA (Župnija Škocjan) SREDA, 26. DECEMBRA, od 9. ure dalje Pod Murnom,Turjak BOŽIČNITURNIR (LK Tu rja k) SREDA, 26. DECEMBRA, po 10. sv. maši Pred gasilnim domom, Velike Lašče ŠTEFANJI DAN (Konjerejsko društvo Velike Lašče) ČETRTEK, 3. JANUARJA, ob 19. uri Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče Literarni večer z Mihaelo Andromako Rihar (Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) PETEK, 7. JANUARJA, ob 18. uri Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče Pravljica s Slavo Petrič (Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) TOREK, 18. DECEMBRA, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče ABONMAJSKA PREDSTAVA: Sljehernik v izvedbi SNG Nova Gorica (Občina Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb. OBVESTILO ORGANIZATORJEM PRIREDITEV Spoštovani! Vse organizatorje prireditev (društva, knjižnico, šolo in druge organizacije) prosimo, da se pri načrtovanju in pripravi prireditev predhodno obrnejo na Javni zavod Trubarjevi kraji, da uskladimo datume (najemi prostorov ...) in se tako izognemo prekrivanju prireditev. Pri sestavi in uskladitvi letnega koledarja imajo prednost prireditve, ki so občinskega pomena. Še enkrat pa vas pozivamo, da svoje načrtovane prireditve sporočite do 9. decembra za pripravo letnega koledarja prireditev, ki bo objavljen v naslednji številkiTroble. Javni zavod Trubarjevi kraji m