Letnik 2. Marijbor, sreda 30. julija istfis*. Štev. 170 Političen list, Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-50 mesečno. četrtletno K 16'50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. Ust izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Naše uradništvo. O našem uradništvu je treba že dalje časa izpregovoriti resno in odkrito besedo; to pa zlasti v Mariboru, kjer tvori brez dvoma uradništvo največji del slovenstva. Gotova resnica je, da izgublja uradnik vedno več in več na svoji veljavi. Do neke gotove meje je to popolnoma pravilno. Saj je bilo res že pretirano, kaj vse je že premogel v avstrijskih časih obsolutist-uradnik, zlasti v politični smžbi. Prav in pravično je bilo, da se je takemu gospodu zaklicalo, da ni občinstvo zaradi njega tukaj, temveč obratno. Nekaj gospodov je še danes ostalo starega duha in teh ne bo nihče spreobrnil nego šola življenja. Pa tudi preko te meje že gre uradnikova izguba na veljavi. Uradnik je tista cohlja, na katero že sme vsak fantalin zabavljati nekaznovan, katerega edinega si še upa blatiti naše časopisje. Tako imam v rokah „Slov. Narod" od 24. julija; tam piše dr. Hacin iz Pariza med drugim sledeči odstavek: Naša prva in najsvetejša dolžnost je, da se konsolidiramo na znotraj. K tej konsolidaciji lahko pomore vsakdo s svojim solidnim delom : Politik, ki študira politične razmere v Jugoslaviji, skuša omiliti politična nasprotstva in dati vsej notranji politiki smer pomirljivosti; narodni gospodar in finančnik, ki skuša urediti Pismo iz Rogaške Slatine. Gospod urednik 1 Dosledno upoštevam samo to, kar priporočate Vi v inscratnem delu svojega dnevnika. Tako sem Vas tudi ubogal ter se podal ta teden v Rogaško Slatino. Kopališče mi je pač bilo že znano pod imenom Rohitsch-Sauerbrunn. Prav nič se nisem začudil, ko sem zagledal na kolodvoru slovenski napis; mislil sem si: saj leži Slatina vendar v naši Jugoslaviji. . . Pa kako sem se zmotil! Prvega človeka, ki ga zagledam, je moj dobri znanec, debeli postajenačelnik na kolodvoru. Prav dobi o mu pristoja rdeča kapa na glavi, so si mislili naši metodajni in ga pustili še dalje na mestu, dasiravno je vendar vsemu svetu, ki je imel med vojno le kaj opraviti na Slatini, znano, da je bil mož silno goreč za nemško stvar in da ga sedaj brez dvoma vleče src« v Nemško-Avstrijo, če že ne več naravnost V Berlin. Naravnost prebrisani pa se mi zdijo ukrepi naše slavne ljubljanske vlade glede kopališčne uprave. Imamo nadravnatelja in ravnatelja 1 To bi še1 ne b9 tmikum, če bi bil delokrog pametno razdeljen. Naslovi so poceni za tistega, ki jih Podeljuje in navadno mnogo zaležejo pri tistih, ki jih prejemajo. Tukaj pa je stvar drugačna. Nadravnatelj je Nemec, nastavljen še od nemške deželne vlade štajerske; ravnatelj pa Slovence, naše razbite gospodarske in finančne razmere, naš železničar, ki vzdržuje redni promet, naš rudar, ki preskrbljuje tovarne s surovinami, naš tovarniški delavec, ki preskrbljuje narod z industrijskimi produkti, naš kmet, ki preskrbuje narod s brano, naš uradnik, ki s svojim skrbnim ali slabim uradovanjem zadovoljuje narodovim upravnim in pravnim potrebam ali pa tudi ne itd. Torej vsi brez izjeme skrbijo za konsolidacijo v naši Jugoslaviji, samo uradnik, ki je v največjem pomanjkanju vestno opravljal vse posle, samo uradnik se stavi v vsakem slučaju v nasprotje k narodovimi potrebami. Med onimi vsemi stanovi ni niti ene izjeme, ki bi ne odgovarjala narodovim potrebam. Tega, menim, uradništvo ne sme prezreti in pustiti brez odgovora. Le spominjajmo se, kakšen vrišč je nastal pred leti, ko je dr. Pregelj naslikal v nekRpo^esti v Mohorjevih knjigah učitelja kot pijanca in brezverca. Takoj se je začel boj proti Mohorjevi družbi. Učiteljstvo je vedelo kaj je dolžno sebi in svojemu stanu, se je organiziralo in danes dosega uspehe, da ga lahko zavidajo vsi drugi stanovi. — In uradništvo? Če se je dr. Hacin v Parizu navzel že res toliko nadutosti, moralo pa bi se uredništvo vendar vprašati, če zasluži uradništvo to novo batino. To je torej hvala za to, da služi naš uradnik z akademično izobrazbo za 300 K, ko ima vsako punčce, ki zna komaj pi- ki bi po navadni človeški pameti naj prevzel vodstvo kopališča; njegova naloga pa obstoja po slavnem ukrepu ljubljanske vlade, da sme staviti po sporazumljenju z nemškim nadravna-teljem deželni vladi v Ljubljani svoje predloge. To je vse njegovo delo; vso drugo moč in oblast pa ima gospod nadravnatelj sam. Le iz tega se mora razvideti kaki modrijani so tam v Ljubljani. Nemec, ki že ima poleg sebe konkurenta, designiranega naslednika, naj ze z njim sporazume, da omogoči, da stavi ta svoje predloge na višje mesto. Danes, ko je ravno v nacijonalnem oziru vse še v nastajanju, naj bo podrejen Slovenec Nemcu, in naj samo slednji ima eksekutivo v svoji roki. Tako se je zgodilo, da }e sedaj gospod ravnatelj smatral seveda nič hudega sluteč za potrebno, da se odstrani cesarjeva podoba iz kopališčne dvorane. Gospod nadravnatelj pa je gospoda ravnatelja menda radi veleizdaje hudo ozmerjal. Zadno nedeljo je nastal pa že cel škandal in Celo javen škandal. Seveda je bil štrajk tudi v Rogaški Slatini, ni bilo elektrike, pa tudi ne vode. Kopališčni delavci niso hoteli delati in tako so bili gostje, ki so seveda radi vode tukaj, obsojeni, da izgube dva dneva ! svojega zdravljenja, če ne več, kajti če zdrav- i lienje ne more napredovati, tedaj nazaduje. Nekaj gostov se je podalo k gospodu ravnatelju in ga prosilo, naj jim da vsaj vodo v stekleni-cali, kj je še v zalogi. Človekoljubje je ravna- sati po 500 do 600 K, to je torej tista pohvala, ki jo žanje uradništvo zato, da ni imelo korajže izsiliti zase boljšega gmotnega položaja in s tem ogrožati svoje mlade domovine? Oni stanovi, ki so izžemali, dokler se je dalo, ti so seveda sakrosanktni, edino uradnik upravlja svoje posle ali pa tudi ne, medtem ko nudi vsak kmet brez izjeme vse svoje pridelke po zmerni ceni za splošno blaginjo, medtem ko se še ni slišalo, da bi samo en rudar ali železničar ne vršil svoje dolžnosti. To so simptomatični pojavi in uradništvo ne bo storilo prav, če jih pušča brez odgovora. Mi pa hočemo tukaj nekoliko premisliti, če ni morda vendarle uradnik sam kriv, da se tako dela ž njim in v precejšni meri bomo temu pritrdili, četudi ne vedno uradniku v sramoto. Uradnik dela ves dan in tako, da se mu konečno že več ne ljubi brigati se za stanovsko organizacijo, pa tudi ne za politična vprašanja. In to je njegova kardinalna krivda. Uradniške organizacije so piavzaprav mlade in če se je začelo v zadnjem času v njih živahnejše delovanje, je iskati vzroka v neznosnih razmerah, ki so jo k temu prisilili. Treba pa je takoj pribiti, da se vrti v vseh organizacijah vse le okoli materijelnesja izboljšanja, popolnoma v nemar pa se puščajo ideelne vrednote. Odtod ta pravica, da prejemamo po vsaki drobtini takoj že nove brce. telju velevalo, da ugodi tej prošnji; a kaj se zgodi: pojavi se takoj velemožni gospod nad-ravnatelj ter se dere javno nad slovenskim ravnateljem, da se je vse občinstvo grozno škandaliziralo; postal sem tudi jaz pozoren, zvedel marsikaj lepega. Obljubilo se mi je, da dobim precej zanimivih poročil o gospodu nad-ravnatelju. Prosim Vas, gospod urednik, pobrigajte se Vi za to zadevo; tudi drugo časopisje se bo baje zganilo v prihodnjih dneh, ter zahtevamo, da prenehajo te neznosne razmere v srcu naše slovenske province. Kaj si naj mislijo tujci, ki prihajajo semkaj? Na žalost pa moram pribiti še dejstvo, da je teh razmer sokriva res tudi naša vlada. Vsaj pravi se tako, da ji je vse znano, da pa so razne zveze, ki jih drugi državljani brez prO* tekcije ne poznajo, bolj močne ko pravica iu dobra uprava... O vsem tem drugokrat več. Za danes še samo pribijem, da je v Rogaški Slatini na vsakem stolčku dvoje u adnikov. Poleg ! Nemca sedi Slovenec. Ne počutita se sicer v ■ medsebojnem razmerju dobro, pa saj vlada pla-j ča oba in to je glavna stvar. Medtem pa se ! vrste škandali in škandalčki... Če pride pa človek v Ljubljano in prosi za skromno svotico v ■ kakšen še tako kulturen namen, pa pravijo, da nimajo... Pri nas je pač treba v vsaki še tako malenkostni stvari kontrole, ostre kontrole ia tu je važna in hvaležna naloga našega čašo* pisja. Stran 2. itn* 30 julija tdld. Uradnišlvo pa se pri nas ne organizira tako, da bi pomenilo tudi faktor v političnem oziru. Tudi tukaj je velik pogrešek, kajti uvideli bomo, da se pri nas vrti vse okoli vprašanja politične moči. Le kdor ima zaslombo v politični stranki, le ta ima pri nas tudi moč. Posamezniki se pri nas tega tudi zavedajo in so si zato postlali prav mehko. Splošnost pa tega ne uvideva. Da se urad-ništvo samo izključuje iz političnega sodelovanja, to je zanj brez dvoma usodepoino (četudi priznam, da more biti njegovemu uradnemu poslovanju v korist). — Evo dokaza. da je temu tako. V Mariboru je bilo treba sestaviti občinski sosvet. Na vse stanove se je oziralo, samo državnega uradnika ni med poklicanimi; in kakor kaže, ga tudi v bodoče pri pomnožitvi tega sosveta ne bo, saj se je sklenilo, da se pokliče pred vsem zdravnika in bančnega uradnika. Državni uradnik pa ne imej pri magistratu niti posvetovalnega glasu, dasiravno je občinski svet predvsem gospodarska in šele v drugi vrsti politična korporacija. Tako prejema uradništvo za to, da posveti vse svoje moči svojemu delu, slabo plačilo. Nepravično pa bi bilo, če bi se ne ozrli tudi na resnične napake uradništva. Tu imamo v prvi vrsti staro pesem, da je uradnik uradniku najhujši sovražnik. Prav tako kakor je bilo pri vojakih: kdor je imel eno zvezdo, je bil zapovednik onega, ki ni imel zvezde( nad njim je zopet kraljeval oni z dvema zvezdama in tako so bile same zvezde tja gor do najvišjih. Tako je tudi pri uradnikih. Pravilno je, da so razne stopnje, a ni pravilno, da se čutijo oni, ki so dosegli višjo stopnjo tako silno božanstvene. Precej smešno zgleda, če gospod višji gospodu nižjemu ne upa podati niti roke. da bi je ne omazal, če mu komaj malo pokroviteljski pokima na pozdrav itd. Prišli so demokratski časi in vse nič ne bo pomagalo, če se tudi gotovi gospodje zapenjajo gori do vratu. V službi ima vsak uradnik svoje delo, zunaj pa mora vladati demokratizem neglede na zvezde .......... Druga, huda napaka, ki dela uradnika nepriljubljenega, je njegova nadutost. Odkrito je treba povedati, da se Slovenec čuti tako silno vzvišenega, če sme pritiskati uradne štampilje; zdi se, da že vedno sanja kako lepo mu je pristojala uradniška uniforma; da se mu še vedno dopade, če pride prednjega kmetič ponižno in pohlevno s klobukom pod pazduho . . . Tudi tega se bo treba otresti, da bo nastal res demokratizem v naši državi, da bo tudi uradnik spoštovan, ne radi tega ker je uradnik, temveč radi tega, ker je koristen ud človeške družbe, ker je ravno tako dober državljan ko vsi drugi. Dr. P. S. M Političen pregled. >< Kriza celokup. ministrstva. Beograd, 27. julija. Do danes ni izšel še noben uradni komunike o stanju ministrske krize. Ministrska seja, ki se je včeraj vršila, je potekla povsem mirno. Reševala mo >.e tekoča vprašanja. Beograjski časopisi pišejo jako malo o krizi. Edino ie „Epoha" se spusti v razmo-trivanja o vzro ih ministrske krize ter prid- do zaključka, da sc bodo to pot izvršile lesae izpremembe v ministrskih portfeljih. Danes krožijo v beograjskih krogih vesti, da se je ministrska kriza tekom Vferajšnjega in današnega dne poostrila. Nika- kor pa ni mogoče dobiti od poučenih krogov zanesljive vesti. Do sedaj se.varuje o tej stvari popolna tajnost. Pričakovati pa je, da se bodo v ponedeljek torej danes vršila v ministrstvu in v posameznih klubih važna posvetovanja. Od teh sklepov bo nadaljni potek ministrske krize odvisen. Nemčija proti solidarnosti z Avstrijo glede njenih financijelnih obvez. Berlin, 26 julija. V mirovnih pogojih za Nemško Avstrijo je ena točka, kateri se v Berlinu energično upirajo. Ta točka se glasi: „Ako Avstrija, ne izpolni fi lancijalnih obvez dolžna je Nemčija, da ona izpolni te obveze. Delavski in vojaški sovjeti v Nemliji razpušteni. Berlin, 26. julija. Delavski in vojaški sveti so razpuščeni, ker so socialisti izstopili iz njih z motivacijo, da zaprečuje sedanja vlada konsolidacijo dežele. Proti ogrskim boljševikom.LDU. Lyon, 28. julija. Včeraj zjutraj se je vrhovni svet zaveznikov posvetoval o madžarskem problemu in o vprašanju, kako naj se pomore Romuniji v njenem boju proti boljševinom. Svet je sklenil, potem brežičnega brzojava obvestiti Belo Kuna, da pri vsej svoji miroljubnosti napram madžarskemu narodu ne more sklepati miru z drugačno vlado, kakor s tako, ki predstavlja v resnici voljo naroda in ki drži svoje obveznosti. Vlada Bele Kuna pa ne- odgovarja tem pogojem; zato si vrhovni svet aliirancev plidžuje pravico, da ukrene, kar se mu bo zdelo umestno. Kakor pravi „Petit Parisien", je potrebno, da se eventualno vojaške intervencije proti Madžarski udeleže s primernimi kontingenti vsi zavezniki brez izjeme. ?i Dnevne novice. M ------------------------------ LjC Občni zbor kra|. organizacije JDS v Mariboru se vrši v petek, 1. avgusta ob 20 (8 ) uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo o razvoju JDS v Mariboru 2. Strankina politika v parlamentu. 3. Dopolnilne volitve v odbor. 4. Voli.ev zaupnikov v okrožno organizacijo 5. Slučajnosti. Zbor zaupnikov JDS iz mariborskega okrožja se vrši v nedeljo, 3. avgusta, ob 10 uri predpoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo o strankini politik’ v Narodretn predstavništvu. 2. Valuta, vojna posojila in druga finančna vprašanja. 3. Agrarna reforma. 4. Strankino delovanje v mariborskem okrožju. 5. Sprememba organizacijskega reda v svrho večje samostojnosti okrožij in organizacija kmetijstva v stranki. 6 Volitve okrožnega odbora. 7. Volitve odbornikov za izvrševajm odbor v Ljubljani. 8. Slučajnosti. Zbora se udeleži poleg naših štajerskih državnih poslancev dr. Kukovca in prof. Voglarja tudi podpredsednik DeželrTe vlade dr. Žerjav. Vse krajevne organizacije naj prijavijo pravočasno :-voje zaupnike in jim dajo v svrho kontrole posebne legitimacije. Častna dolžn 'St : vseh zaupnikov pa je, da se udeležijo polnoštevilno tega važnega zborovanja. Vsa potrebna pojasnila daje okrožni tajnik prof. Voglar v Mariboru. Socialnodemokratična hinavščina. Graški listi so bili polni opisov mariborskih dogodkov. Opisovali so jih tako krvavo, da jim sami niso verjeli. Na eni strani je bilo 200 mrtvih, na drugi strani pa že 300. V tem oziru se ni prav nič razločeval »Arbeiter-vville«, ki prinaša dan na dan najnesramnejša poročila o dozdevnih dogodkih na Koroškem ter blati jugoslovansko upravo in jugoslovanski narod. Dogodki v Mariboru so zelo ščegetali nemške socialne demokrate, pa tudi jugoslovanski so si meli roke. Dokaz temu: veliko veselje tisti večer pred Delavskim domom in visoki obisk dveh najvišjih generalov jugoslovanske socialno demokratske stranke v Mariboru. Ker pa socialni demokrati za enkrat niso prišli na svoj račun, je ljublianski general jugoslovanske socialno demokratske stranke napisal v »Arbeiterwille« dolg članek, v katerem hoče podati popolnoma objektivno sliko o mariborskih dogodkih. S tem hQče nekoliko omiliti blamažo, ki so jo doživeli s stavko 21. julija in Pt vpli- vati na jugoslovansko javnost pomirjevalno. Kdor bere jakobinsko pisan »Naprej« in pa ta ovčjenedolžen članek v »Arbeitervville«, se bo nehote vprašal, kaj naj to pomeni. Ml mislimo le to, da se v tej ovčji koži skriva — volk. Zveza južnoštajerskih- invalidov s sedežem v Celju. Včerajšnja »Straža« piše o zvezi južnoštajerskih invalidov, da ni nič drugega nego podružnica Jugoslovanske socialno-demokratične stranke. Mi smo to že zdavnaj vedeli. Po Mariboru so nabirali isti dan, kakor se je vršil invalidni dan v proslavo Petrovega dne, in sicer z — nemškimi polami. Ker so pa merodajne oblasti to dopustile, se tudi mi nismo vtikali vmes, pač pa smo izrekli mnenje, da je skrb za invalide dolžnost države. In tega mnenja smo še danes. Aretiran denunciant. V Oplotnici so aretirali ondotnega ačitelja Hrena. Osumljen je tatvine in go jufije. Značilno je, da je ta človek prišel po nemški milosti v Oplotnico ter takoj pričel delovati v nemšketn zmislu. Ustanovil je celo nemško pevsko društvo. Ko smo dobili Jugoslavijo, je postal »navdušen« Jugoslovan. In kot prvo svojo nalogo je smatral, da je denunciral osebe, ki jih ravno ni mogel osebno trpeti oziroma ki se jih je spričo masla, ki ga je imel na glavi, bal. Žal, da so tudi nekateri naši listi nasedli lažnjivim poročilom tega človeka. Našim železničarjem. Železničar nam piše: Dejstvo je, da živimo sedaj v samostojni demokratični državi in pri tem ostane; vsak dvom je navadna utopija. Z gotovostjo smemo trditi, d i se vzdržuje pri nas največji red izmed vseh po vojski preostalih držav. V koliko je bilo do sedaj mogoče, smo z vsem preskrbljeni. Šlabejše kot drugje se nam zdaj v Jugoslaviji ne godi in se nam tudi v prihodnje ne bo. Življenski pogoji so nam zagotovljeni. In vendar se naši železničarji nikakor nočejo vživeti v nastal položaj. Čemu ta nezadovoljnost, ko je vendar drugje slabejše I Da je to dejstvo, govorijo zadnji dve stavki; kako ste sicer izpali, vidijo najbolje sami. S prvo stavko so hoteli našo državno oblast strmoglaviti vsled odstranitve nemških uradnikov in izigrati mesto Maribor z vso severno slovensko zemljo v naročje Nemški Avstriji Drugo stavko so insceniraii, da slovesno manifestirajo mednarodno solidarnost svetovnega proletarijata, ter protestirajo za krivični mir in zoper intervencijo v sovjetskih republikah Vprašamo se, kako je prišel naš železničar do tega, da je v prvi stavki za Nemce simpatiziral! Večina njih imen ne da nikakega povoda sklepati, da bi se njihovi predniki kedaj v tevtoburškem gozdu senčili. Zakaj niso v drugej stavki vsi strojevodji opravljali službe, ko so vendar Lahi in Nemški Avstrijci vozili! To je bila čisto navadna hudo-biin, katera bi mogla naši mladi državi le škodovati. Po sklppu govora nekega njihovega voditelja je bila druga stavka le poskušnja o njih solidariteti; prava stavka še le ima priti. Sicer bodi temu, kakor hoče. politično oblast opozarjamo — če bi se tem rogoviležem po enakih stavkah zahotelo— naj ubere take strune, katerih glasovi jim bodo za vedno po ušesah brneli. V zapeljivu naših železničarjev pa bo v kratkem tako treščilo, da jih posluh in vid zapustita. Kdo vlada v Nemški Avstriji? S tem vprašanjem se bavi zadnja „Grazer Montags-zeitung." Po daljšem razmotri vanju pride ‘*o zaključka, da o kakej vladi niti govora ni- H koncu še pristavi: „Naša zunanja politika obstoja le Še naga in blamirana. G ispodarskemu polouiu se brez vsake rešitve približujemo." Tako Nemci. Želeti je, da naši nezadovoljneži sami omenjen list prečitajo. Država uradnikov. Nemška Avstrija s svojim številom uradnikov lahko dela konkurenco Kitajski, o katerej je znano, da imi največ uradnikov med vsemi državami na svetu. Uradnil-i so bili za celo državo in po nje razpadu so uradniki ostali. Vseh Nemšk h Avstrijcev je šest in pol miljona. Odraslih ie štiri in pol miljona in med te je vštetih 60.000 urad-nikpv. Pa država s tolikim št«vilora yradnikoy .tiAiiUac, uu» 30. julija IfiS; niinn dolgrg.i obstanka, ter se le umetno vzdržuje, uradniki sami priznavajo. Osebne uovice s pošte. Razpisujejo se sledeča službena mesta: Poštarska mesta: Prevalje (1/3), Sinčaves (1/4). Guštanj (1/4), Dobr-laves (IIji), Železna kaplja (II/1), Miklavčevo (11/2), Mežica (II/2), — Čdpravniška mesta: Šmihel pri Pliberku (III/1), Liteliče (III/2), Galicija (JII/2), Šmarjeta v Rožu (III/3), Kotlje (1II/4), Skorcjan v Podjuni (11174), Št. Vid v Podjuni (III 5). Rok za natečaj je 14 dni. — Razpisujete se službi ooštnih odpravnikov v Bohinjski Beli (111/2) in Šk-.fljici (III/2). Rok za natečaj je 3 tedne. Urad Škofljica se zasede s 1. septembrom t 1. Ruski koncert priredijo v sredo dne 30. t m v veliki dvorani ^Narodnega doma" in sicer točno ob 2. uri zvečer, gospa Marija Valujeva, peska petrogradske opere, hčerk* ruskega železniškega ministra, poje karakteristične ruske in luskocignnske ljudske pesmi iz Volge; Dioniziji Potapenko. igralka ruskega bivšega imperatdfskega baleta, hčerka znanega pesnika m tudi sama pesnica, igra in pleše baletne, karakteri tične in navadneiše plese. Na klavirju spremlja ruska piamstinia Mile Durnovo. Omenjeni koncertovali so v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugod z najlepSftn uspehom. Z ozirom na raznoličen program obeta koncert mnogo užitka in se poset že na ljubo našim slovanskim mnogobrojnim gostom najtopleje priporoča. Natančnejši spored priobčimo dali. Predprodaja vstopnic v trgovini gč. Ivanke Weix! v Gosposki ulici ter na večer koncerta od 5. ure dalje pri blagajni. — Spored koncerta:!. Iztočna igra. Ples. Gospa Potapenko. 2. Rims!Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Brošura stane 1 — K, s poštnino 1'05'K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% popusta. H Zadnje vesti. H (Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Madžarska protiboljševiška vlada in Jugoslavija. Beograd, 29. julija. Član madžarske protiboljševiške vlade v Sege-dinu dr. Teleky je bil včeraj sprejet v avdijenci pri ministrskem predsedniku dr. Protiču. Odpotoval je nato v Sege-din, da poroča svoji vladi, a se zopet vrne v Beograd. Aretirani madžarski rdeči gardisti v Jugoslaviji. — 6 milijonov za boljševiško agitacijo. Zagreb, 28. julija. Več članov madžarske rdeče garde je prekoračilo našo mejo. Naše oblasti so jih aretirale in odpeljale v zapore v Zagreb. Pri sebi so imeli 6 milijonov kron, katere bi morali vporabiti v boljševiške agitacijske svrhe med Jugoslovani. Železnica Reka-Št Peter meja med Jugoslavijo in Italijo ? UDU Dunaj, 29. julija. (ČTU) „8 Uhr Abendblatt" poroča iz Lugana: Glasom pariških poročil v milanskih listih, je Amerika v razpravi o rešitvi jadranskega vprašanja stavila posredovalni predlog, po katerem naj bi mesto Reka in majhen del pristanišča pripadel Italiji, večji del pristanišča pa naj bi prišel pod upravo zveze narodov. Železniška proga Reka-Št. Peter naj bi bila meja med Italijo in Jugoslavijo, in naj bi se neutralizirala. Italija naj bi se odpovedala dalmatinskim mestom in debila le vojaška poroštva. Protič pride v Zagreb. B e Igra d, 29. julija. Ministrski pred sednik Stojan Protič “odpotuje 30. t. m. v Zagreb, kjer se bo mudil tri dni. Odgovornost za avstroogrske bankovce. LDU. Dunaj, 29. julija (ČTU.) Švicarski poslanik na Dunaju Boucart je zunanjemu uradu poslal noto, da so po mnenju švicarske vlade vse narodnostne vlade so* iidarično odgovorne za bankovce, ki jih je bila izdala avstro-ograka banka. 4. MartlUtfaU 6. aaBSiA 3ft.i ila 1919 Tittonijevo potovanje v London. London, 27. julija 1919. Kakor poroča nItalia‘' iz Pariza, bo zunanji minister Tittoni 27. t. m. odpotoval v London, da govori z Lloyd Georgejem. Pred\sem hoče to nalogo izvršiti, da zopet popravi ohlajeno prijateljstvo med Anglijo in Italijo, da spravi v ugodno razpoloženje Lloyd Georgeja za teritorialne zahteve Italije. Skoro gotovo bodo pa tudi govorili o vprašanju premoga, ki postaja za Italijo vedno bolj nevarno, ker bo Italija, če Anglija ne da nobenega premoga več, v par tednih brez kuriva. Amerika bo izpustila internirane inozemce. Amsterdam, 27. julija 1919. Kakor poročajo brezžično iz VVashingtona, je izjavil — kakor brzojavlja „New York Ti.nes" — generalni državni pravdnih Tolnier, da bodo združene države v kratkem izpustile vse internirane sovražne inozemce izvzemši onih, ki so podpirali anarhijo. Čehi zahtevajo del fundusa dvornih gledališč na Dunaju. Praga, 27. julija 1919. Glasilo raladočes-kih disidentov, Fiedlerja in Popelke, „Česka Svoboda" zahteva, naj stavi češka vlada pri likvidaciji bivše Avstrije zahtevo, da dobi en del fundusa obeh prejšnjih dvornih gledališč na Dunaju. (Op. ur. Ali bomo mi molčali k temu?) Kurz nemškoavstrijske krone pada. Dunaj, 27. julija 1919 Včeraj je bila v Curihu izvanredno velika ponudba nemškoav-Strijskih kron. Kurz za nežigosane bankovce, za katere bosta jamčili edinole Nemška Avstrija in Ogrska, je padel na 12 frankov 50 centimov za 100 kron. Nemškoavstrijski kronski bankovci so notirali 13 50. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. □cxxxxxxx: lomnnm Profesor Anton Marič poučeval bode vsaki torek, četrtek in soboto francoščino od 17.—18. in ita-ljanščino od 16.—17. ure v svojem stanovanju, Erzherzog Eugenstrasse št. 6, II. nadstr., pričenši od četrtka 31. julija t. L, kateri dan bode tudi upiso-vanje. 3—1 Razpis. Na dekliškem mestnem zavodu »Vesna« v Mariboru in sicer na oddelku »kuhinjska in gospodinjska šola« se razpisujejo sledeča učna mesta: za dve učiteljici kuhanja za dve učiteljici za belo šivanje za dve učiteljici za obleko. Kolekovane prošnje, opremljene s spričevali in dokazili o sedanjem službovanju, domovinskim listom in zdravniškim spričevalom ter z navedbo mezdnih zahtevkov je vposlati najkasneje do 10. avgusta 1.1. na naslov: kuratorij mestnega dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru (mestni magistrat), j Prednost imajo učiteljice, ki so: zmožne srbo-hrvaščine, italjanščine ali francoščine, oziroma ki bi tudi glasovir podučevale. Mostni magistrat Maribor, lun 21. iuliia M. Vladni komisar: Dr. Pfeifer, s. r. Razglas. V najem se odda s 1. oktobrom 1919 »Restavracija pri klavnici« na Prevozni cesti št. 2. Zanesljivi in v gostilniški stroki iz-vežbani reflektanti naj vložijo najkasneje do 18. avgusta svoje z domovnico opremljene ponudbe pri mestnem magistratu. V ponudbah je navesti visokost letne najemnine. Mestni magistrat si pridrži pravico, oddati gostilno ne gledč na najvišji ponudek. Pri nastopu je položiti varščino 2000 K. Mostni magistrat Maribor, In 21. liji lili. Vladni komisar: Dr. Pfeifer, s. r. H mala oznanila. H Sadne preše in mline Farič, Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ulica št. 20. 3—2 Čtorlilnil/o razn'h sistemov (železne in z ion-JlculiniKc čenimi ploščami, ploščevinaste) prodaja Franjo Farič, Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ulica št. 20. 3—2 Poziv. Dne 8. julija je velik požar vpepelil vas Zagradec v občini Spod. Slivnica pri Grosupljem, Zgcrejo je 27 hiš in 58 gospodarskih poslopij, veliko število goved in prašičev in nešteto perutnine. Uničena je velika množina poljedelskih strojev in vozov in skoraj vsa zajoga živeža in krme. Mnogim nesrečnikom je zgorela tudi vsa obleka in ves denar, tako, da je sedaj do 200 ljudjj brez strehe in brez vsacega imetja. V nesreči prizadeti prebivalci vasi Zagradec so toraj v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim je pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celem območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnatelj pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo ta določila, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Darovi se bodo razglasili v ^Uradnem listu" in odkazali svojemu namenu. Deželna vlada za Slevenijo — poverjeništvo za notranje zadeve. V Ljubljani, dne 21. julija 1919. Poverjenik: Golia s. r. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico. V preteklem tednu (od 14. julija do 19. julija) je iskalo delo 99 moških in 51 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 81* moških in 34 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 58. Od 22. februarja 1919 do 19. julija 1019 je iskalo delo 2595 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 2797 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 516. Delo iščejo pisarn, moči (116), trgov, pomočniki in prodajalke (115), natakarji in natakarice (45), železostrugarji in kovači (36), ključavničarji, kurjači, strojniki, krojači, šivilje, služkinje, kuharice itd. V delo pa sprejme posredovalnica mizarje, zidarje, tesarje, čevljarje, slikarje in pleskaije, oglarje, drvarje, kopače, strezače k zida r j em,piapce"tseh vrst^itd.___________ fefegt; Ji»k9pm MMfrufR, Prima svinjsko mast Suho meso Slanino graunšvajger Fižolo Pražen ječmen d la Kneipp Kavin nadomestek prodaja na debelo in drobno 3—2 Prva slavonska tvornica suhomesnate robe in masti Jovo Gigovič Novagradiška Podružnica v Mariboru: Glavni trg št. 21 volnene flor in svilene flor Nogavice Slivovko fino štajersko blaga prodaja in razpošilja po povzetju -FERDO S E RT = import in eksport Maribor, Koroška cesta št. 21 A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom Sodnijska ulica 17 priporoča se občinstvu. OBVESTILO. Uljudno naznanjam, da sem prevzel spedicijsko podjetje Jurija Reitinger v Mariboru ter bodem isto pod tvrdko: Jurija Reitinger naslednik VJ EKOSLAV FURST dalje vodil. — Prevzamem prevažanja vsakovrstnega blaga in pohištva. Na željo sprejemam pohištvo in drugo blago v lastno shrambo po zmernih cenah. — Prevažamo s težkimi vozovi in tovornimi avtomobili. — Postrežba točna in solidna. 3-1 Za cenjena priporočila se priporoča Jurij Reitinger-jev naslednik Vjekoslav Fiirst. Ogovor*! uredslk; Fr. Voglar* TJfMrp« r Karl R*b}ts$fa v