Stev. 14.
Velja po pošti: ti celo leto naprej K 26' —
za pol leta 13 fetrt leta
13' 6-50
ia en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
.ta celo leto naprej K 20- — ia pol leta „ „ 10" — aa ietrt leta ,,
ta en mesec
1-70
ia pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
V Ljubljani, v Četrtek, dne 17. januarja 1907.	LetO XXXU.
mmmmmmmm mm ■■■>■ MMM——Mim—MMBKHI	i————^_____
^f AIIEUEP
B	H H	H	« ><o . „
■■ K^H ■
enostopna garmondvrsta
kJ KA, U V Ltf I I 1. A A
MH	nedelje
za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Cerkev in država.
Zadnjič, ko srno poročali o doktor Novakovem predavanju o cerkvi in državi, smo dokazali, da je doktor Novak napačno citiral vsebino bule Bonifacija VIII., pogreval že zdavna ovrženo zgodovinsko laž, da so prvotno cesarji sami skliccvali koncile in bili v notranjih zadevah cerkve njeni vrhovni poglavarji, si docela izmislil, da je Ferdinand I. imel tolik vpliv na moralne in kanoniške določbe cerkve, da jc celo sam določeval materijo in formo zakramentom, svojemu občinstvu natvezel, da so se avstrijski škofje tudi principieino povsem prilagodili avstrijskemu šolskemu zakonu, naposled pa, da niti francoskega separaci.iskega zakona ne pozna, o katerem je predaval. Zgolj zaradi brezpomemb-nosti Novakovih izvajanj, ki so napol spomini na konverzacijski leksikon, napol izstrižki iz »Presse« in »Zeit«, se nismo dalj spuščali v ocenjevanje predavanja. Tako dokazuje na primer trditev Novakova, da je pri poganih bila državna ideja prva, hierarhična ideja pa le njeno sredstvo, popolno neumevanje poga-nizma.
Ogromna večina politeistiških in pante-istiških verstev je državni pojm docela podrejala hierokratiškemu, tako v zendskih religijah, v bramanstvu in prav posebno v mista-goških egiptovskih verstvih in v kultu Mitre, ki je bil razširjen po celi rimski državi. Te-okracija ni bila privilegij Judov, kakor meni doktor Novak, bila jim je lastna le monoteo-kracija, politeokratiški so bili skoro vsi ori-jentalski in iranski kulti. Ravnotako pa doktor Novak čisto napačno umeva srednjeveški dr-žavno-cerkveni pojm. Bistvo karolinškega imperija pojmuje Novak tako-le: Državna oblast je imperatorjem podeljena od papeža, ki združuje v sebi duhovno in posvetno. To jc doktor Novak v svojem predavanju označil kot bistvo hierokratiškega naziranja in zato čisto napačno navajal Bonifacijevo bulo, katero pa niti po imenu (Unam Sanctam) ni poznal. Nasprotno pa je res, da so papeži in cesarji bili popolnoma edini v tem, da je gibelin-sko naziranjc, dokumentirano v tedaj vkore-nin.ienem saksonskem pravu, ki pravi, da je cesarju posvetna oblast neposredno podeljena od Boga, ne pa posredno od papeža, (Sachsenspiegel 1. 1.) pravo. Niti Bonifacij
um
Skrivnostna ugrabitev.
(Angleški napisal Conan Doyle.)
(Konec.)
Vojvoda se jc naslonil na svoj stol ter gledal mojega prijatelja kakor otrpnjen od začudenja.
»Vi imate skoraj nadčloveške zmožnosti,« ie rekel na to. »Haycsa so torej v istini areto-vali? Zelo sem vesel, da se je to zgodilo, če le ne bode to na Jamesovo usodo slabo upli-valo.«
»Na usodo Vašega tajnika?«
»Ne, gospod; mojega sina.«
Zdaj se je moral Holmes čuditi.
»Priznam, da mi je to odkritje popolnoma novo. Visokost. Prositi Vas moram, da mi to natančneje razjasnite.«
»Ničesar vam nočem skrivati. Strinjam se 1 vami, da je pri tem obupnem stanju, v katero smo prišli vsled Jamesove neumnosti in zavisti, še najboljše in najpametnejše, čc govorimo popolnoma odkrito. Kot mlad človek, Kospod Holmes, sem ljubil, kakor sc ljubi sa-"io enkrat v življenju. Hotel sem to damo vzcti za ženo, ona pa tega ui hotela, ker bi me
VIII. v svoji znani buli, ki se nagiba k velfov-skem naziranju, tega naziranja ne podira — ne glede na to, da dotična izjava bule ni dog-matiška.
Jako neprevidno je torej, ako sinočnji »Narod« doktor Novaka zagovarja, češ, govoril je popularno za občinstvo, ki ni študiralo nc prava, ne teologije in da se Novak ni spuščal v podrobnosti. Stvar je sledeča: Celota je bila za nič, ker so bile podrobnosti napačne. Cc je temelj pogrešen in doktor Novak čisto krivo pojmuje državnoverski pojm poganizma in hicrokratiški pojm srednjeveškega imperija, potem padejo vsa izvajanja, ki na tem bazirajo. Ako občinstvo ni poučeno o teološki in pravni strani tega vprašanja, jc dolžnost predavatelja, da mu jo pojasni, ne pa, da s »popularnostjo« zakriva svo.ic neznanje. Druga dolžnost doktor Novakova pa je, da sam odgovori na kritiko, ne pa, da prepušča zagovorništvo »Narodu«.
Da je pri tem naletel advokat Novak na še slabšega advokata, priča snočnji »Narod« od 16. t. m. »Narod« ne odgovarja razun glede na separaci.iski zakon na noben naš dokaz, da je Novak nakopičil v svojem predavanju zgo, dovinsko laž na laž, še več: V njegovem poročilu o Novakovem predavanju se »Narod« ni upal omeniti Bonifacija VIII. in njegove bule, ker se včasih tudi starih grešnikov poloti kes. Kje pa je Ferdinand I., kje cesarji »sklicatelji koncilov«, kje avstrijski škofje, ki so odobravali šolski zakon, kje cisto napačno pojmo-vana srednjeveška hierok racija? »Narod« molči kot grob.
Pač pa je zanimivo, kaj »Narod« izvaja o francoskem separacijskem zakonu. Ne zanimivo zaradi posebnosti teli izvajanj, pač pa zanimivo zato, ker je »Narod« dokazal, da tudi on separacijskega zakona nikoli ni videl, kaj še čital. Zadnjič smo v svojem poročilu na podlagi teksta postave dokazali, da sc je vlada polastila cerkvenega premoženja, razpolaganje ž njim pa navezala na verske družbe, ki jih cerkev ne more sprejeti. Na prvi del »Narod« ne odgovarja, da pa oslabi drugi del, izvajanje,, da verskih društev cerkev ne more pripoznati, si je »Narod« čisto sam izmislil neko določilo separacijskega zakona, ki ga pa nikjer ni. To — smo hoteli reči, da je zanimivo. »Narod« piše: »Zaukazala je francoska vlada, da se morajo katoličani združiti
v verske občine, kakor jih imajo v Avstriji protestantje in Židje.in če škof prizna te verske občine, se jim dajo na uporabo cerkve za popolnoma neovirano izvrševanje kulta.« In par vrstic dalje: »Veljavnost verskih občin je bila navezana na velik, za cerkev odločilen pogoj. Samo tista verska občina bi bila veljavna, ki bi jo priznal pristojni škof in nobena druga.«
To ie docela izmišljeno. Separacijski zakon od II. decembra 1905, podpisan od Emila Loubeta, Rouviera, Bienvenu-Martina, Du-biefa, Clementela in Merlouja, niti z eno samo besedico ne omenja ne cerkvene hierarhije, ne škofov, ne duhovnikov. Duhovnika imenuje »ministre d" un cult.« Nikjer pa zakon ne določa, da so verske družbe le tedaj veljavne, ako jih potrdi škof. Nasprotno — verska društva so povsem, v njihovi ustanovi, sestavi in upravi podvržena sodiščem (tribunal civil. Ti-tre II. art. 5) in državnemu svetu (Conseil d' Etat), ki določa, kedaj so društva veljavna in kedaj postanejo neveljavna tako, da jih državni svet lahko anulira. (Titre III. Art. 13.: La cessation de cette jouissance, et s'il y a iieu son transfert seront prononces par de-cret sauf recours au Consil d' Etat statuant au contentieux. Sledijo točke.)
Pač so tedaj, ko so izdelovali zakon, zahtevali nacionalistiški in konzervativni poslanci, naj se v člen 4., vsprejme določba, da je veljavnost verske družbe odvisna od hierarhije, oziroma od škofa dotične dijeceze. Vlada je dolgo kolebala semtertja, konečno pa vsled pritiska radikalcev te določbe ni sprejela v zakon. Art. 4. postave določa le, da se da cerkveno premoženje na razpolago verskim* društvom, ki se konštituirajo »po splošnih pravilih bogočast ia« (Les bicns mobiliers
et immobiliers---seront transferes . . .
aux associations qui, en se conformant aux regles d' organisation generale du culte . . .) Kedo pa določi, v katerem slučaju so verska društva sestavljena »po splošnih pravilih kulta?« — Conseil d' Etat! (Art. 8. Titre II.) O škofih torej ni nobenega govora.
Ravnotako je neresnično, kar trdi »Narod«, da so francoski škofje bili za separacijski zakon. Vsi, od prvega do zadnjega so sc izrekli proti zakonu, kar so sporočili tudi papežu v svojem odgovoru na encikliko »Gravis-simo muneris.« Popolno nepoznanje razmer
dokazuje trditev »Naroda«, da se je na Francoskem uveljavil separacijski zakon. Nasprotno - verska društva se niso ustanovila. Pač se bo uveljavila ločitev, toda brezdvomno taka, kakoršna je tudi v Ameriki, Braziliji in deloma na Nemškem, kjer je povsod izrečno v zakonu samem zajamčena avtonomija hierarhije. Taka separacija se bo uveljavila in nobena druga. Vse druge nade svobodomisel-eev so bornirana domišljavost.
Takšno ie torej dokazovanje »Narodovo«, ki obenem v svojem članku razodeva, da ne ve, da je tudi avtonomna hierarhiška uprava cerkve dogmatiška, da ta hierarhični sestav cerkve tudi spada med »religiozne in etiške nauke« katoliške vere. Ce kdo naslanja svoja izvajanja na očito laž, na izmišljotino, kakor »Narod«, ki jc v separacijskem zakonu našel določbo o škofih, ki storijo verske družbe veljavne, določbo, katere nikjer ni, potem je to brezmejna ignoranca, združena s precejšnjo zlobo. To je varanle javnega mnenja, čisto dosledno po načelih stranke, ki ne bi eksisti-rala, ako bi ne bila neumna.
Državni zbor.
Dunaj, 16. jan. 1907.
K včerajšnjemu poročilu dodenem kratko vsebino zakona o poslanski imuniteti, ki ga ie zbornica predvčerajšnjim vrnila ustavnemu odseku, da ga izpopolni, oziroma izpremeni, o krošnjarskem zakonu, ki ga je zbornica predvčerajšnjim sprejela v tretjem branju in nekaj o vladni predlogi glede na profesorske plače.
Poslanska imuniteta.
Da more poslanec odkrito in brez ovinkov povedati svoje mnenje, mora mu biti zagotovljena prosta beseda. Toda tudi poslanska imuniteta sme segati le do gotove meje v zbornici iu izven zbornice. Glede na govorniško prostost v zbornici določa meje poslovnik, ki pa je tako površen, da si predsednik ž njini prav nič ne more pomagati nasproti brezozirnim kričačem. Pa tudi glede na poslansko imuniteto izven zbornice ie § 16. drž. temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 141, nepopoln in pomanjkljiv. Ko je n. pr. leta 1901 uižjeavstrijski deželni šolski svet proti socialno demokratičnemu poslancu Sei-tzu naperil disciplinarno preiskavo, ker je kot učitelj zagrešil proti disciplini in jc ta stvar prišla v parlamentu v razgovor, ustavni odsek ni vedel, kaj bi storil. Imenovani paragraf državnega temeljnega zakona odseku ni podal zadostne jasne pravne podlage za primeren sklep. Da pa sc je izognil nadaljnim prepirom,
ta zveza ovirala v moji karijeri. Ce bi živela, nc vzel bi nikdar druge žene. Toda umrla in zapustila mi je to edino dete, katero sem iz ljubezni do nje negoval in tudi preskrbel. Napram svetu se nisem mogel priznati za očeta, toda dal sem ga dobro vzgojiti, in ko je vzra-stcl, vzel sem ga k sebi. Izvedel jc mojo tajnost in od tega časa jc vedno povdarjal svoje pravice do mene in grozil, da provocira škandal, ki bo grozen zame. Njegova prisotnost jc bila tudi vzrok moji zakonski nesreči. Od prvega trenutka jc imel posebno jezo na mojega mlajšega sina in zakonitega dediča. Vprašali me boste morda, zakaj sem v teh razmerah Jamesa obdržal doma. To sem storil Ic vsled tega, ker sem v •njegovem obrazu zopet gledal obraz njegove matere, in temu spominu na ljubo sem pretrpel vse. Nisem imel moči, da bi sc ločil od njega. Toda bal sem se, da bi Arturju — to je lord Saltirju nc napravil kaj žalega, in vsled tega sem ga dal v šolo gospoda Huxtabla.«
»James jc prišel s tem prokletini Haye-som v dotiko, ker je vodil namreč celo upravo. Ta človek jc bil lopov žc od prvega začetka, toda vendar jc postal James zaupen z njim. Vedno je Imel neko posebno veselje za slabo družbo. Ko se je James odločil, da odpelje lord Saltirja, posluz.il sc jc pri tem tega človeka. Spominjali sc boste, da sem poslednji
dan pred nezgodo pisal Arturiu. In James je odprl pismo in priložil listek, na katerem jc prosil Arturja, naj sc stiide z njim v bližnjem gozdičku. Zlorabil jc ime vojvodinje, m pripravil je na ta način dečka, da je prišel. Onega večera sc je peljal James doli povem Vam tc/ vse tako, kakor mi je sam priznal — in je rekel Arturju, ki je v istini prišel, da njegova mati po njem hrepeni in da ga čaka na barju; če pojde ob polnoči zopet v gozd, našel bo tam nekega moža s konjem, ki ga bo k njej dovede!. Nesrečni deček ga je ubogal. Prišel jc na določeno mesto, kjer ga je čakal oni vražji Hayes s ponijem. Artur je sedel na konja, in skupaj sta odjahala. Toda zdelo sc jima ic. kakor je James šele včeraj izvedel, da ju nekdo zasleduje. In pri tem jc IIaycs zasledovalca tako s palico po glavi udaril, da jc mož mrtev obležal. Hayes ic potem peljal Arturja v svojo gostilno »pri petelinu«, kjer ga jc v prvem nadstropju zaprl v sobo. Tam ga je oskrbovala žena Hayesova. Dobra žena je, toda popolnoma mora poslušati svojega nasilnega moža.«
»Tako, gospod Holmes, je bila stvar, ko sem Vas pred dvema dnevoma vprvič videl. Vprašali me boste, kaj jc Jamesa dovedlo do tega. V tci njegovi jezi zoper mojega dediča jc bilo mnogo nespameti in fanatizma. Po njegovem mnenju bi moral biti on dedič mojih
posestev, in zakonita določila, ki to zabranju-
je.io, je smatral za nepravična. Imel je pa še
poseben motiv. Hotel je, da spremenim svoj
testament, kar jc po njegovem mnenju gotovo
v moji moči. Hotel je s tem name pritiskati in Arturja mi zopet dati, če bi testament spremenil in mu na ta način omogočil, da nastopi svojo dedščino. Vedel .ie natančno, da ne bom nikdar zoper njega poklical policije. Po-vdarjati moram, da je vse to od mene le pričakoval, taktično pa do tega ni prišlo, kajti zgodilo sc je vse prehitro, in ni imel časa, da bi svoje načrte realizoval.«
»Ko ste Vi našli Heidcggerja mrtvega, so bili njegovi načrti uničeni. Ko jc James to zvedel, sc jc prestrašil. Zvedela sva o tem, ko sva včeraj v tej sobi sedela. Direktor Hux-tablc jc brzojavil. James je postal tako zelo razburjen, da sem bil v trenotku prepričan, da je bila moja siimnja, katero sem vedno imel, opravičena in sem zahteval odgovor od njega. Radovoljno jc vse priznal in prosil me je, nai le še tri dni prikrivam njegovo skrivnost, da bo imel njegov ničvredni tovariš čas priti na varno. Ugodil sem njegovi prošnji, kakor navadno. James sc je takoi odpeljal proti gostilni, da opozori Havesa ter mu da sredstva za beg. Po dnevu nisem mogel iti lin, toda kakor hitro se je napravila noč, sem hitel, da vidim svojega ljubega sina. Bil je zdrav m dobre
jc sklenil: »Na podlagi S 16. državnega temeljnega zakona, št. 141, odsek ne more odločiti, ali je deželni šolski svet imel pravico postopati proti poslancu Scitzu ali ne, preden ga je izročil državni%bor; odseku pa sc naroča, da izdela in predloži nasvete, kako naj sc izpre-meni že večkrat imenovani S 16.« Ta predlog .ie odobrila zbornica. Ustavni odsek pa je razmišljal pet let, kaj naj stori. Mnenja v odseku so bila tako različna, da je bil izključen vsak pameten predlog. Zato je vlada z volivno pre-osnovo predložila tudi novo besedilo označenega S 16. Vladni načrt pa se nikakor ne ozira na vse mogoče slučaje. Zato je ustavni odsek z nekaterimi izpremembami odobril vladni načrt ter sklenil resolucijo, naj vlada zbornici predloži nov načrt, ki se bode oziral na vse mogoče kazenske, disciplinarne in policijske tožbe in preganjanja poslancev. Odsek jc sklenil !e štiri nove dostavke k S 16. Sedaj se glasi § 16.:
Člani državnega zbora niso nikomur odgovorni za svoja glasovanja; za besede pa, ki jih govore kot poslanci, pa le zbornici.
Brez dovoljenja zbornice sodišče ne sme preganjati poslanca zaradi kaznjivega dejanja, izvzemši slučaje, če ga zasačijo pri dejanju (in flagranti). Pa tudi v tem slučaju mora sodišče takoj naznaniti predsedniku zbornice. Ce pa zbornica zahteva, mora sodišče takoj izpustiti poslanca ter ustaviti preganjanje.
To so sedanje določbe glede na poslansko imuniteto. Tudi nejuristu je jasno na prvi pogled, da so te določbe presplošne in nezadostne. Odsek priporoča naslednje dostavke:
»Ni pa izključeno zaslišanje prič in poizvedovanje, da se pofasni dejanje«. — Ta do-stavek je gotovo umesten. Ako preiskovalni sodnik zasliši priče in se prepriča, da je ovadba neutemeljena, more sploh ustaviti nadaljno preiskavo, preden jc sodišče zahtevalo od državnega zbora izročitev poslanca.
Drugi dostavek: »Kaznjivo dejanje ne zastara, dokler zbornica ni izrekla mnenja.«
Tretji dostavek: »Ako poslanec stori kaznjivo dejanje v prostorih zbornice, more predsednik to naznaniti imunitetnemu odseku. Ta pa mora poročati že v treh dneh. Ako odsek ne poroča, mora predsednik takoj nato vprašati zbornico. Ako zbornica v (sinih dneh ne odkloni izročitve, more se preganjanje poslanca izvršiti.«
Četrti dostavek: »Predsednik mora poslanca, ki je v zbornici storil kaznjivo dejanje, naznaniti, ako to zahteva s podpisi vsaj deset poslancev.«
Ti zadnji trije odstavki morejo biti dvorezen nož v rokah pristranskega predsednika. S temi tremi dostavki hoče vlada nadomestiti, poostriti nekatere določbe v poslovniku. Temu pa so se predvčerajšnjim uprli socialni demokratje, nemški in češki radikalci. Poslanec Choc je celo predlagal, naj zbornica preide na dnevni red o vsej tej stvari. Ker so nasveti odsekovi nepovol.ini, a .ie primerna izpremem-ba S 16. nujno potrebna, zato je večina glasovala za Pergeltov predlog, naj se poročilo vrne odseku z naročilom, da. v osmih dneh predloži novo poročilo. Za pravilno sklepanje o tej točki bi moralo biti navzočih vsaj polovica, torej 216 poslancev. V zbornici pa jih gotovo ni bilo 150. Zato je bilo najboljše, da se je poročilo vrnilo odseku.
Krošnjarski zakon.
Druga točka razprave je bil krošnjarski zakon, kakor ga je izpremenila gosposka zbornica. Bistveno izpremenjen je S 12. Poslanska zbornica je sklenila, da more občinski zastop prepovedati krošnjarstvo sploh ali le za določene izdelke v celi občini ali v posameznih krajih. Ta sklep pa velja, ako ga odobri tudi trgovinsko ministrstvo v sporazumu s trgovinsko zbornico, deželnim odborom
vol.ie, toda zelo prestrašen vsled umora, katerega je videl. Ker sem že preje obljubil, sem dal dovoljenje, čeprav zoper svojo voljo, da ostane deček še tri dni v varstvu Hayesove žene, kajti bilo je nemogoče, naznaniti policiji njegovo bivališče, nc da bi pri tem ovadil tudi morilca. In tega pač niso mogli samega kaznovati, kajti tudi moj nesrečni James bi bil uničen.
»Zahtevali ste, gospod Holmes, naj bom odkrit. To Vašo željo sem Vam izpolnil in povedal sem Vam vse brez ovinkov. In zdaj Vas jaz prosim, da ste tudi Vi napram meni prav tako odkriti.«
»To hočem,« jc rekel Holmes. »V prvi vrsti naj Vas, Visokost, na to opozorim, da ste sami prišli v jako kočljivo stanje. Po zakonu ste deležni težkega hudodelstva, ker ste pomagali morilcu, da je pobegnil. Kajti popolnoma brezdvomno je, da je bil denar, katerega je dal James Wilder svojemu tovarišu, da mu omogoči beg, — iz Vašega žepa.«
Vojvoda je pritrdil.
»Ta stvar ni tako lahka. Toda še bolj ste se pregrešili s tem, da ste pustili sina tri dni v taki roparski beznici.«
»Vsled svetih obljub —«
»Kakšno ceno pa imajo obljube pri ljudeh, kakor so ti ? Kdo Vam jamči za to, da ga tudi od tam zopet ne odpeljejo? Da napravite svojemu ničvrednemu starejšemu sinu uslugo, ste izpostavili svojega nedolžnega mlajšega sina" neizmerni in nepotrebni nevarnosti. To je bilo zelo krivično od Vas.«
Tega načina govorjenja, in poleg tega še
in kmečkim zastopoin. Ako pa trgovinsko ministrstvo v šestih mesecih ničesar nc ukrene, sklep velja. Gosposka zbornica pa je sklenila, da morejo občinski zastopi prepovedati krošnjarstvo v deželnih stolnih mestih, v mestih s posebnim Statutom, v krajih z več ko 5.000 tudi v manjših krajili in v zdraviliščih, ako prebivalci, izjemoma iz posebnih razlogov endotni trgovci nudijo konsunientom potrebne predmete. Gosposke zbornice sklep je torej ugodnejši za krošnjarje, nego oni poslanske zbornice. Seveda nima poslanskai zbornica pred očmi domače industrije, marveč krošnjarstvo sploh, torej tudi židovskih prekup-cev. In v tem oziru ne soglašamo z gosposko zbornico.
V J? 16. so našteti oni kraji, za katere veljajo posebne pravice. Na Kranjskem so občine v kočevskem in novomeškem okraju: Stari trg, Dobliče, Obrh, Radenci, Planina, Tančja gora, Dol, Ceplje, Podgora, Buturaj, Topla, Reber, Poljanice in Crnomošn.iice. Gosposka zbornica jc iz Butoraja napravila »Wu-tarei«. Ali ni to smešno? S tem so menda rešeni kranjski Nemci :Sinja gorica—Schvvcins-biichel. Razdrto - Zerisendorf itd. Kie je pamet?
Ker gosposka zbornica odločno zahteva to izpretnembo, pritrdila ji je tudi poslanska zbornica.
Profesorske plače.
Vlada je predložila načrt zakona, s katerim se zvišajo plače tudi učnemu osobju, in siccr: Profesorjem na visokih šolah in semeniščih v Solnogradu in Olomucu in bogoslovnim profesorjem. Sedaj menda ni državnega uslužbenca, na katerega bi bila pozabila vlada. Skrajno smešno pa je, kar je trdil »Narod«, češ, da so slovenski liberalci in češki radikalci samo zaradi uradnikov umaknili svoje nujne predloge. Tako je govoril lisjak, ko je videl goloba na strehi in požiral sline. »Narod« se v istini preveč norčuje iz svojih bravcev.
Včerajšnja seja.
Menda ni treba dokazov, da jc nepoštena konkurenca na veliko škodo pošteni industriji, trgovini, obrtniji, poljedelstvu, pa tudi konsunientom. Imamo sicer zakonite določbe proti nepošteni konkurenci, toda raztresene so po raznih zakonih ter znane večinoma le juri-stom. Da ustreže splošni želji prebivalstva, je vlada žc leta 1895. zbornici predložila načrt zakona v varstvo proti goljufiji glede na kvantiteto in kvaliteto blaga. Zbornica pa n> rešila tega načrta. Vlada je nato izdelala nov načrt ter ga leta 1901 razposlala trgovinskim in obrtniškim zbornicam, kmetijskim in drugim družbam, raznim strokovnjakom in ve-ščakom, da izrečejo svoje mnenje o načrtu ter nove nasvete. Na podlagi izraženih mnenj in nasvetov je vlada lani zbornici predložila obširno poročilo z načrtom zakona. To za pro-ducente in konsumente velevažno vprašanje je torej prerešetano in presejano, da več ali manj ustreza zahtevam.
Najstarejše določbe v tem oziru imajo Francozi iz leta 1824, poseben zakon iz leta 1886. Podobne zakone imajo v Italiji, Belgiji, Švici in na Angleškem. Najboljši zakon proti nepošteni konkurenci ima sedaj Nemčija od leta 1896. Po tem zakonu je prikrojen tudi avstrijski načrt, ki je danes v zbornici v razpravi. Kaj pa je nepoštena, nedovoljena konkurenca? Zadnja desetletja, ko se je Avstrija topila v valovih »svobode« in morju biro-kraškega črnila, so brezvestni ljudje pošteno izrabili to svobodo z nepošteno konkurenco. Zato je dandanes težko določiti, kje se konča poštena, dovoljena konkurenca in kje se prične nepoštena, nedovoljena in kaznjiva. Inte-resentje presojajo to vprašanje s svojega, subjektivnega stališča. In vsakdo je sam sebi nai-
v svojih sobah, prevzetni lord holderneški ni bil vajen.
Njegovo visoko čelo je postalo od jeze rdeče, toda njegova vest mu ni pustila govoriti.
»Pomagati Vam hočem, toda le pod enim pogojem. Pokličite svojega slugo in ta naj izvrši povelja, katera mu bom dal.«
Ne da bi rekel besedo, je vojvoda pozvonil na električni zvonec. In lakaj je vstopil.
»Veselili se boste, če slišite, da so Vašega mladega gospoda zopet našli,« je rekel Holmes. »Njegova Visokost želi, da gre takoj kočija k »petelinu« in pripelje lorda Saltirja domov.«
Ko jc sluga ves vesel odšel, je Holmes nadaljeval : »Ker jc bodočnost zagotovljena, moremo o preteklosti mirno razpravljati. Jaz nisem torej prisiljen vsega, kar vem, razodeti. Kar se tiče Haycsa, ne morem ničesar storiti. Za njega so vislice, in jaz ne ganem niti z ma-zincem, da ga rešim. Kaj bo odkril, nc morem reči. Toda prepričan sem, da mu Vaša Visokost da lahko razumeti, da molčljivost tudi njemu koristi. Policija misli, da je Hayes dečka odpeljal, da izsili odkupnino. Ce policija sama kaj več ne izve, tedaj pač nimam vzr,oka, da bi ji jaz stvar razjasnjeval. Le na to bi še Vašo Visokost opozoril, da bi bila za Vašo rodbino ie nesreča, če bi gospod Wildcr šc nadalje ostal v Vaši hiši.«
»To razumem, gospod Holmes, in dogovorjeno je žc, da me za vedno zapusti in da išče srečo v Avstraliji.«
»Cc je tako, Vam svetujem, ker ste sami
bližji prijatelj. To je vzrok raznim težavam pri sestavi enotnega zakona, ker proti vsem oblikam nepoštene konkurence niso primerna ista sredstva.
Obrtni odsek jc skoraj brez izpremembe odobril vladni načrt. Ta pa jc tako obširen, da v kratkem poročilu ne morem navesti niti bistvenih določeb. Prvi štirje paragrafi prepovedujejo neresnično hvalo ali reklamo trgovskih podjetnikov v tiskovinah, okrožnicah, časopisih, zavojih itd. Kdor je oškodovan, more zahtevati odškodnino in ustaviti tako nepošteno reklamo. Ta določba je naperjena v prvi vrsti proti neresničnim reklamam v časopisih.
Nadaljni paragrafi (5 do 9) prepovedujejo zlorabo tvrdke ali firme in prevaro v trgovskem prometu. Paragraf. 10. prepoveduje obrekovanje trgovskega podjetja, kar more škoditi kreditu, prometu itd. Paragrafi 11 do 16 prepovedujejo izdajo trgovskih in prometnih tajnosti. Tc določbe so v prvi vrsti v varstvo podjetij proti nezvestim uslužbencem. Določ, be v paragrafih 17 do 27 določajo odškodnino za gmotno in moralno škodo. Pravica do odškodnine zastara navadno v enem letu po storjeni škodi. O škodah do 1000 kron razsojajo okrajna, o škodah nad 1000 kron pa trgovska, oziroma okrožna in deželna sodišča.
Drugi del zakona določa kazni za razne kaznjive slučaje. Kazni, zapor in denarne globe so od 50 do 2000 kron,, oziroma do šest mesecev zapora. Tretji del obsega določbe o znakih blaga,, mere, teže, kakovosti, kraja itd. Razne določbe segajo tudi v obrtni zakon.
Posojila vinogradnikom
Poslanec Pfeifer in tovariši so vložili na vlado naslednjo interpelacijo: Prišel je čas, ko treba vračati za obnovitev vinogradov dovoljena državna posojila. Mnogi vinogradniki pa ne bodo mogli vračati posojil, ker dohodki iz vinogradov večkrat ne pokrijejo troškov za obdelovanje. Množe se troški za galico, žveplo itd., za delavce, kjer iih je sploh šc mogoče dobiti. Najhujša trtna uš pa je toča, ki se vedno ponavlja, koder so izsekali gozde. Z ozirom na to je pač opravičena želja, naj bi vlada upoštevala ta dejstva ter revnim vinogradnikom olajšala povračila posojil, v posebnih slučajih naj bi vlada popolnoma ali vsaj deloma odpisala posojila.
Uradniške plače.
Toliko dcputacij žc dolgo ni bilo v parlamentu, kakor ta teden. Vse vrste državnih uslužbencev do sedmega plačilnega razreda izražajo po deputacijah svoje želje glede na izboljšanje plač. Nobena kategorija ni zadovoljna z vladnim načrtom. To je povsem naravno in umevno. Nikogar nočemo grajati, ako si hoče primernim načinom izboljšati svoje gmotne razmere. Kar pa moramo odločno grajati, to je konkurenca mej poslanci za popularnost. Slučajno sem dobil v roke govor poslanca, ki je po poklicu profesor, ki uradnike izrečno hujska, naj stavkajo, ako jim vlada ne dovoli vsega, kar zahtevajo. Ze v finančnem odseku sem naglašal, da ie vsak delavec vreden svojega plačila. Tudi kmečki volivci ne bodo ugovarjali, ako se nižjim uradnikom in slugam primerno izboljšajo plače, ker mnogi v resnici stradajo. Toda obenem naj vlada skrbi, da se polagoma zniža število uradnikov. Poslanci pa, ki zastopajo mesta in so večinoma sami uradniki, pritiskajo na vlado, naj ustanovi nove plačilne stopnje, petletnice sploh skrči v triletnice itd. Ljudje božji, vse, kar je prav. V soboto je finančni odsek dovolil okroglo .33 milijonov za izboljšanje uradniških plač. Cez tri leta bodo ti višji troški znesli že 50 in čez šest let 75 milijonov kron, če vlada ne ustanovi nobenega novega mesta. In še s tem niso zadovoljni poslanci,
trdili, da je prisotnost gospoda Wilderja vzrok Vaši zakonski nesreči — da pomagate vojvo-dinji in da ji dopomorete zopet do njenih starih pravic.«
»Tudi to sem že učinil, gospod Holmes. Danes zjutraj sem pisal vojvodinji.«
»Potem Vam moreva, mislim, častitati. Toda tudi sebi smeva častitati, da je najina pot proti severu porajala tako lepe uspehe. Še nekaj bi rad zvedel. Ta Hayes jc imel konje s podkvami podkovane, ki so napravljale vtise kravjih kopit. Ali ga je tega gospod Wildcr naučil?«
Vojvoda je nekaj časa mislil in napravil zelo začuden obraz. Potem je odprl vrata ter naju peljal v veliko sobo, ki je bila opravljena kakor muzej. V kotu nama je pokazal omaro, na katerej je visel listek sledeče vsebine:
»Te podkve so našli pri izkopavanji: v bližini Holdcrness Halla. Napravljene so za konje, imajo pa na spodnji strani razklaro okovo, kakor jo nosi goveja živina, da se s tem vara zasledovalce. Gotovo so služile kakemu ropajočemu vitezu v srednjem veku.«
Holmes jc odprl steklena vrata ter je z mokrim prstom potegnil po železju. Prsti so kazali sledove svežega blata.
»Hvala Vam,« je rekel ter vrata zopet zapri. To je druga, zelo interesantna stvar, katero sem zasledil tu na severu.«
»In prva?«
Mesto odgovora jc Holmes zložil svoj ček ter ga dal skrbno v svojo bciežnico. »Nisem bogat človek,« ic rekel ter nežno držal knjigo v roki. Spravil jo jc v svojem notranjem žepu.
ki hočejo bitj boli uradniški, nego uradniki sami. Finančni minister dr. Korytovski je izjavil že v odseku, da zakon nc bode potrjen, ako odsek ali zbornica še zviša troške. To svarilo pa ne izda in vlada se že ne more otepati raznih sitnežev, ki zahtevajo kar 50 milijonov več že za tekoče leto. Vlada je šla do skrajnosti s svojo radodarnostjo, vsaka nova zahteva utegne spraviti v nevarnost ves zakon. Mnogi poslanci bi se gotovo nc pritožili. Zato store ravno uradnikom jako slabo uslugo tisti poslanski kričači, ki hočejo z glavo skozi zid.
VOLIVNA REFORMA.
Volivno reformo konečno reši gosposka zbornica prihodnji pondcljek.
REFORMA ZAKONA.
Ju stični odsek nič ne dela in je vselej nesklepčen. Zato bo padla nameravana reforma zakona, ki naj zakonsko ločenim katoličanom omogoči zopetno poroko. Vsled tega je velika žalost med liberalci. Tolažijo se s tem, da bodo morda prodrli z »reformo« zakona v boljših časih.
OBRTNI ZAKON.
Svobodna obrtna zveza poslanske zbornice je 16. .t 111. v svoji seji izrekla obžalovanje, da je gosposka zbornica izpremenila nekatere določbe obrtnega zakona, sklenjenega od poslanske zbornice ter ic izjavila, da bo glasovala za obrtni zakon, kakoršnega je sestavila komisija zbornice le zato, da ne onemogoči zakona, ki je vendarle tudi v obliki dani mu od perske zbornice, še precej ugoden za obrtnike. Obrtni odsek je sklenil tudi sledečo resolucijo: »Vlada se poživlja, naj čim-preje mogoče postavno uredi obvezno starostno zavarovanje obrtnikov ter naj v ta namen stopi v dogovor z obrtnimi in trgovskimi zbornicami po vseh deželah.
URADNIŠKI ZAKON.
V proračunskem odseku je finančni minister Korytowski izjavil, da je vlada k večjemu pripravljena dovoliti uradnikom od 6. do 8. činovnega razreda namestu kvinkvenijev kva-drijenijc. Uradniški položaj jc po tem zakonu najboljši na celem kontinentu. Vlada — je dejal minister — nc bo predložila, zakona cesarju v sankcijo, ako ga proračunski odsek izpremeni. Pri glasovanju se je zakon sprejel z dodatnim predlogom poročevalca Skeneja.
VOLIVNO GIBANJE MED CEHI.
Mladočehi in češki agrarci bodo vsled intervencije češkega narodnega sveta kandidirala dva odlična dunajska Ceha, da bodo tudi nižjeavstrijski Cehi v državnem zboru zastopani.
PRIMORSKE ŽELEZNICE
' V konferenci, ki se jc 15. t. m.vršila med ministri in člani proračunskega odseka, je posla, nec Schwegel sprožil predlog, kako združiti Trst z Istro in Dalmacijo s pomočjo paro-brodne družbe, ki bi bila sestavljena iz vseh dozdajnih istrskih in dalmatinskih parobrod-skih društev ter bi bila pod vodstvom Lloyda.
OGRSKE ZADEVE.
Avstrijskih ministrov baje zato cesar še ni imenoval za tajne svetnike, kakor je to drugače navada, ker noče imenovati tudi ogrske ministre za tajne svetnike. Polonyi, ogrski pravosodni minister, ne more postati tajni svetnik, ker je bil zaradi žaljenja veličanstva že v preiskavi, zbornični predsednik Justh pa zato ne, ker je svoj čas dejal, da so avstrijski ministri »smeti«. — V ogrski poslanski zbornici je justični minister Polonyi predložil zakon o inartikulaciji neke pogodbe med Avstrijo in Ogrsko glede na neko zasebno pravno pogodbo, sklenjeno med velesilami v Haagu. Pri tej priči je Polonyi naglašal, da ta postava pomenja državno neodvisnost Ogr-ke, ki je topot vprvič sklenila z Avstrijo pogodbo kot neodvisna država z neodvisno državo. (Eljen-klici.)
DELOVANJE ANARHISTOV.
Madrid, 16. januarja. Semkaj sta baje došla dva policijska agenta iz Barcelone, da izročita ministru notranjih zadev listo anarhistov, ki nameravajo 17. t. m. v Madridu izvršiti atentat proti uglednim politikom.
Berolin, 16. januarja. Prihodnjo Veliko noč je napovedan veliki shod nemških anarhistov.
Madrid, 16. januarja. Španski anarhisti so sklenili, da bodo pognali v zrak tisto cerkev, kjer bo krščeno prvorojeno dete španskega kralja. Vsled tega se vrše velike varnostne priprave.
POMAŽARJENJE REKE.
Reka, 16. januarja. »Piccolu« poročajo, da je ogrska vlada odložila namero, uvesti mažarščino na reških sodiščih, baje na predlog hrvaške vlade, ki namerava predlagati, naj se uvede na reških sodiščih tudi hrvaščina.
POLONYJEVA AFERA.
Minister Andrassy je v ministrskem svetu povdarjal, da 11101 a minister Polonyi tožiti tiste, ki 11111 očitajo različne umazanosti, nc glede na vse konsckvence, ki se bodo pri teni pojavile. — V budimpeštanskem občinskem svetu je zaradi Polonyja, kateremu očitajo oderuštvo, nastal 16. t. 111. veliki škandal. Občinski svetniki so vpili: Panamist Polonyi! — Občinstvo pa jc kričalo: Eijen Polonyi! Malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa.
»KULTURNI« BOJ NA FRANCOSKEM.
Pa r i z , 16. januarja. V škofovski konferenci je velika večina škofov odklonila ttinc-
nje, naj se bogočastje uredi po splošnih določbah združevalnega zakona. Vprašanje o semeniščih je povečini že povsod rešeno, ker so se semenišča konstituirala kot srednje in visoke šole.
Bankerot separacijske stranke. Bivši zunanji minister Honotaux objavlja po listih članek, kjer povdarja popolni bankerot verskih družb, katere je hotela vlada ustanoviti, ter meni, da je sedaj, ko škofje urejajo samostojno bogočastje, najbolj ugodni čas, da se vlada in cerkev poravnata.
IZ NEMŠKEGA CENTRUMA.
Vest, da poslanec centruma, Roeren, ki -ie vladi najbolj nevšečen, ne bo kandidiral, je od liberalcev izmišljena. Roeren bo kandidiral v svojem okraju Saarburg-Saarlouis in njegov protikandidat, »nacionalno-katoliški« von Boch sijajno propadel.
PRUSKI DEŽELNI ZBOR.
V	pruskem deželnem zboru je Poljak Sty-chel ostro obsojal vladna nasilja proti Poljakom. Vlado je branil naučni minister Studt, ki je dejal, da se v 800 poznanjskih šolah vero-nauk poučuje v materinščini.
PODMORSKI ČOLN UTOPLJEN.
Chcrbourg, 14. januarja. Tu se je potopil francoski podmorski čoln »Algerien«. Moštva ni bilo na njem. Sumijo zločin.
SLABE FRANCOSKE FINANCE
V	senatu ie Poincare pri finančnem proračunu izjavil, da izkazuje natančni proračun velik dcficit, ki nalaga najetje velikega posojila.
SRBIJA.
Trgovinska pogodba z Italijo je sklenjena. Podpišejo jo v nedeljo.
RUSIJA.
Umori na dnevnem redu. Dne 16. t. m.
sta dva neznanca ustrelila v Minsku na cesti topniškega poveljnika, podpolkovnika Bjcla-vinceva. Morilca sta zbežala.
NADŠKOFIJSKA STOLICA V POZNANJU.
Gnezenj, 16. januarja. Kanoniki ka-pitlja so vladi predložili sledeče kandidate za nadškofijsko stolico: dr. Likovskega, kanonika Vloskeja in kanonika Jedcinca.
Dnevne novice.
+ Katoliško politično društvo za idrijski sodni okraj napravi v nedeljo, dne 20. t. m. ob polu 4. popoldne javen shod v prostorih g. Di-diča. Razgovarjalo se bo o volilni reformi
+ »Popotnika«, edini pedagoški list med Slovenci, brani »Slov. Narod« od 12. t. m. Pravi, da so ta list poleg »Zvona« izbacnili iz gimnaziiske knjižnice v Kranju. To nam nič mar. Pripomniti hočemo le nekaj glede na visoko učenost, ki se po tem listu večkrat prodaja in ki jo »Narod« tako zelo povzdiguje. V »Popotniku« sc namreč nekomu redno žc celo večnost utrinja o pedagogiki, pedagoških konferencah in drugem takem drobižu iz Nemškega. Ze dclj časa smo se čudili, kako brez kritike in slepo so pisani ti večni članki, kar zasledimo, da so dobesedno prepisani vsevprek iz različnih pedagoških in nepedagoških listov, posebno iz »Wage«. Toliko »Narodu« v blagohotno inormacijo. Čc se nam morda posreči še za druge »Popotnikove« članke najti prave vire — že večkrat so se nam marsikateri zdeli preverili odmevi že drugod branih stvari — bomo to vestno spo ročili.
+ Dopolnilna volitev v hrvaški sabor
Iz Cerne se poroča: Kandidat hrvaške stranke prava dr. Jančikovič je v zadnjem trenotku odstopil od kandidature. Namestil njega je hrvaška stranka prava proglasila za kandi data sina pokojnega poslanca Kutuzoviča, duhovnika Mirka Kutuzoviča, ki je pred par dnevi proglasil svojo kandidaturo samo radi tega, ker je videl, da kmetje ne marajo za dr. Jančikoviča. Izid včerajšnje volitve je nasled nji: Kandidat Starčevičeve stranke prava, dr. Abjanič, dobil je 210 glasov, kandidat hrvaške stranke prava Kutuzovič 150 glasov, kandidat »seljačke stranke« Radič 77 in kandidat naprednjakov Jurič 63 glasov. Treba je ožje volitve. Radič je izjavil, da odstopi svoje glasove Kutuzoviču, ako se odreče reški resoluciji, a Kutuzovič je to zahtevo takoj odbil. Jurič je izjavil, kakor trdi »Pokrct«, naj njegovi pristaši glasujejo za Kutuzoviča.
—	Gregorčičeva slavnost v Št. Juriju pri Kranju. Katol. slov. izobraževalno društvo v Šenčurju priredi v nedeljo, dne 20. t. m. popoludne ob 4. uri v prostorih pri g. Štupici Gregorčičevo slovnost s sledečim vsporedom:
1.	Jakob Aljaž: »Zaostali ptič,« poje meš. zbor.
2.	Slavnostno predavanje o pesniku Gregor čiču, govori g. prof. dr. Debevc iz Kranja. 3. Volarič: »Eno devo le bom ljubil,« poje moški zbor. 4. Deklatnacija: »Siromak,« zložil Sini Gregorčič. 5. P. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko,« poje moški zbor. 6. Deklamacija »Oblikovanje,« zložil S. Gregorčič. 7. ^Venček narodnih pesmi, poje moški zbor. 8. Šaloigra v dveh dejanjih: »Zamujeni vlak.« Čisti dobi ček je namenjen za Gregorčičev spomenik. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Letni občni zbor »Katol. izobraževalnega društva« v Dolu bo v nedeljo, 20. januarja ob polu 4. popoldne v društvenih prostorih.
—	Obrtniški dom v Zagrebu. Obrtna kor poracija v Zagrebu je s krepko organizacijo tako napredovala, da je sklenila zgraditi si dvonadstropno društveno hišo.
Legar v Domžalah. Iz Domžal se nam piše: Umrla jc 16. t. m. ob 11. uri dopoldne za legarjem M. Koprivnik. Dve njeni hčeri sta
umrli nedavno, en sin leži na smrtni postelji, oče je tudi danes obolel, tako da je samo še en sin iz cele hiše zdrav. Res se čudimo, da se od zato poklicanih oblasti nič ne stori, da bi se preiskalo jjaj je temu vzrok. Mogoče je tudi vzrok tovarna, katera je poleg in ima hude sopare, katere sc skozi okno na vrt spuščajo ter se je že več drevija posušilo. Naj pride na lice mesta komisija in naj vso stvar natančno preišče, da se bode vedlo kje je uzrok tako hude bolezni.
—	Nezgoda v zaderski luki. Avstrijska torpedovka Alligator, ki je bila zgrajena pred par meseci, je zadela z vso silo ob obalo vsled krivo razumljenega ukaza ladjinega zapoved-nika. Ukaz se je glasil: »Z vso silo nazaj!«, a izpolnil se je baš narobe: »Z vso silo naprej!«. Torpedovka je na prednjem delu znatno poškodovana, a druge nesreče ni bilo.
—	Stavka ognjegascev. V Ljubljano jc prišlo poročilo, da moštvo novomeškega gasilnega društva stavka, ker ni dobilo novih bluz.
—	Reklamne dopisnice. Trgovsko ministrstvo je dovolilo, da se smejo prodajati dopisnice, zalepke in kuverti, na katerih so tiskane reklame.
—	Podraže se vse pisalne in risarske potrebščine.
—	Uradno povračilo pristojbinskih pristojbin. Računski oddelek finančnega ministrstva je dozdaj pri cenzuri aktov glede na odmero pristojbin popravil le one napake, ki škodujejo erarju, niso pa popravili aktov v slučaju, ako jc imela prizadeta stranka škodo. Finančno ministrstvo je pa zdaj ukrenilo, da se morajo pri cenzuri v bodoče ozirati tudi na stranke in da se morajo previsoki predpisani zneski uradno odpisati oziroma morajo preveč vplačane vsote povrniti strankam: A ker se pomnoži znatno delo finančnim oblastim in uradom, bodo za zdaj ta odlok izvedli le deloma in sicer samo v onih slučajih v katerih znaša razloček 20 kron, če ni vložen priziv ali pa če ni drugih težkoč.
—	Pristojbinska prostost javnih bolnišnic. Finančno ministrstvo ie odločilo, da so občinske bolnišnice osebno proste pristojbin po tarifni postavki 75 lit. b. Osobito so kolka proste tudi vloge in spisi (na sodišča in druge oblasti)4 ki jih vloži zavod za svoje oskrbovance ne,glede na to, ali je bolnik reven ali pa bogat. Nasprotno pa niso kolka prošte one listine in spisi (vloge), ki imajo izključno ali pa deloma drug namen, n. pr. povračilo za stro« ške narasle ob smrti.
—	Pospeševanje zimskega športa po železniškem ministrstvu. Pred kratkim je izdalo železniško ministrstvo novo pomnoženo izdajo svoje predlansko prvič izdane reklamne brošure za pospeševanje zimskega športa v Avstriji. Brošura se porazdeljuje zastonj v inozemstvu in v Avstriji in ima umetniško dovršene slike in spise važnejših zimskih športnih kraiev ob državni in južni železnici.
—	Umrl je v Zagrebu hišni posestnik in bivši brivski mojster Franjo Ditmayer.
—	Trinajstletno deklico so odpeljali. Na potovanju iz Karlovca v Reko je izginila 13-letna deklica iz Lopranc, ki se je vozila v dru žbi svoje matere. Obupana mati je deklico s pomočjo policije dobila v neki zloglasni hiši na Sušaku.
—	Samostojna podružnica »Slov. planinskega društva« za selško dolino nad Škofjo Loko se namerava ustanoviti; osnovalni shod bo v četrtek 24. t. ni. ob 3. uri popoldne na Češnjici.
—	»Košansko pevsko društvo« je imelo v nedeljo, dne 13. jan. svoj redni občni zbor. Društvo je imelo v preteklem letu skupno 121 članov, med njimi 64 pevcev. Med letom je odstopilo 35 udov, pristopilo pa 28. Društvo je imelo 324 K 81 h ostanka, ki se je naložil v poštno hranilnico. Odbor je ostal večinoma lanski. — v preteklem letu nastopilo je društvo sedemkrat javno.
Gg. dopisnike, ki žele imeti v sobotnem listu daljše spise, prosimo, da nam jih pošljejo do petka. V soboto zjutraj naj se nam pošiljajo le kratke novice in najnujnejše stvari.__
Štajerske nouice.
š Slov. katol. akad. društvo »Zarja« v Gradcu ima dne 18. t. m. ob polu 8. uri zvečer svoj IV. redni občni zbor pri »Zeleni Štajerski« z običajnim vsporedom: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti.
š »Junaki« — se boje Slovencev. Načelnik ccljskega veteranskega društva Derganc, doma gotovo iz nemške Ribnice na Kranjskem, je dejal, da nočejo več novih članov, da bi se ne »vtihotapili« v društvo Slovenci. Tega on kot avstrijski patriot in pošten Nemec ne more pripuščati. Kimali in pritrjevali so vsi ti »častiti Nemci« in odborniki v društvu: Mihelitsch, Speglitsch, Gospodaritsch, Cvetanovitsch, Kalischnigg, Gradischerr, Wretscher, Kardinal, Mastnak in drugovi — vsi pošteni avstrijski patrioti in trdi Nemci. Heil!
š Od Save. Rajhenburg sc zapiše že drugič »z zlatimi črkami v zgodovinsko knjigo štajerskih Slovencev.« Povod temu je nagla smrt tukajšnje liberalne čitalnice. V nedeljo 13. prosinca jo je spremila »narodna stranka« sama k večnemu počitku. Lc vkup, Ic vkup uboga gmajna!! Zlata še dovolj in črk tudi.
š V Gradcu ic umrl odvetnik dr. Arnold Saillcr.
š O ustanovitvi podružnice nemškega »Schulvereina« v Hrastniku prinaša uvodni članek »Deutsche VVaclit«. Na ustanovnem shodu je govoril učitelj Aistrich. K podružnici jc pristopilo 70 članov.
š Občina Studenci pri Mariboru jc odbila prošnjo Sfldmarkinega vrtca za podporo. Nem-škonacionaini člani obč. odbora ln radi dali
nekaj desetakov, morda tudi stotakov, pa ostali niso hoteli v to privoliti, dasi so tudi Nemci.
š Požar. Gorelo je zopet v slovenjegrašk; tovarni za lesne izdelke, J. A. Siegl in sin. Pogorela je delavnica, ključavničarja in večja zaloga surovin. Ker so ogenj opazili pravočasno, je došla takoj mestna požarna bramba in zabramla večjo nesrečo.
š Umrla je v Dobovi pri Brežicah trgovčeva vdova in posestnica Marija Zechner, roj. Trobič, v 50. letu svojega življenja. Bila je zelo priljubljena med ondotnim prebivalstvom.
š Umrl je v Celju hišni posestnik in stru-gar Ferdinand Stadler.
š »Belo reduto« pripravljajo celjski samci mesto običajne maškarade »Celjskega Sokola«. Natančnejše podatke o tej prireditvi izdajo celjski samci v prihodnji številki.
š Boj za Gaberje. »Deutsche Wacht« poroča: Slovenci so v Gaberjah ustanovili bralno društvo. Tudi »Nemci« ustanove svoje bralno društvo.
š Celjskemu brivcu Dergancu je okrožno sodišče znižalo kazen 50 kron, katero je dobil radi neukročenosti svojega jezika povodom volitev v Teharjih, na 20 kron.
Ljubljanske novice.
Ij Ljudski koncert »Glasbene Matice« se ponovi. Pri zadnjem ljudskem koncertu »Glasbene Matice« več sto ljudij ni dobilo nobenega prostora. Da se ustreže tem in še mnogo drugim, ki izražajo željo, da bi radi prisostvovali krasno uspelemu koncertu, sklenil je odbor, da se ljudski koncert z istim vsporedom in enako znižanimi cenami jionav-l.ia v nedeljo, dne 27. januarja ob polu petih popoldne v dvorani hotela »Union«. Najpri-pravnejše bi seveda bilo, ako bi se koncert ponavljal takoj prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m., ali ta dan je dvakrat slovensko gledališče in »Glasbena Matica« nikakor noče delati konkurence.
Ij Dr. Karol vitez Bleiweis v pokoju. Potrjuje se, da je vodja deželne bolnice dr. Karol vitez Blei\veis prosil za umirovljenje. Morda sc tako zopet dobi kako mesto za žlahto.
Ij Ljubljansko učiteljsko društvo sc ic včeraj v prostorih hotela »Južni kolodvor« zbralo na drugem svojem sestanku, ki jc prijetno minil med zanimivim predavanjem gospoda dr. Bezjaka. Tu podajamo le pricipiel-ne misli dr. Bezjakovc o Kernovi teoriji o analizi stavka. Analiza stavkov, ki ni zgolj sl6vniškega, ampak v prvi vrsti metodiškega in logiškega pomena, ker otroka uvaja v boljše umevanje stavka, ie v teoriji starejših slov-ničarjev pomanjkljiva, nedosledna in nenaravna, ker stavek čestokrat razčlenkuje zgolj mehansko. Stara teorija ne upošteva, da je vsaka stavkova beseda živ organizem, neraz-družno zvezan z ostalimi stavkovimi členi; iz tega umevanja seveda dosledno izhajajo napačne, ali preširoke ali pretesne definicije osebka, predikata, kopule in drugih členov stavka. Stareiši gramatiki so vsled svojih slovniških definicij, ki se ne krijejo vedno z logiško definicijo, morali ločiti logški osebek od gramatiškega, ravnotako povedek in ostale člene. Uvesti so morali tudi tako-zvane polne stavkove člene. Najbolj pogre-šeno je v stari teoriji razločevanje glagolov v več in manj vredne, kar jc pogrešeno zato, ker nimamo nobenega kriterija, kedaj in v koliko se zmanjša glagolu vsebina. Nasprotno pa po Kernovi teoriji ni pomožnih glagolov, ker ni nobenega notranjega, stvarnega razloga za to razporedbo. Tudi pri glagolu biti ni vzroka za tako razpredelbo, ki glagol biti v nekaterih slučajih smatra za polnopraven (v eksistencialnih stavkih) zmožen za to, da je predikat, v drugih slučajih pa ga ima zgolj za vezilo. Dr. Bezjak je na mnogih vzgledih dokazoval, da za tako razločevanje ni pod lage. Temeljna misel Kernovc teorije jc Osredotočjc za stavkovo analizo je določni glagol, od katerega ie treba začeti: glagol je oživljajoči element stavkov, njegova, dejali bi, forma substantialis. Dr. Bezjak bo prihodnjič svoje predavanje nadaljeval iu dovršil. Stvarnemu in tudi formalno dovršenemu predavanju je sledila živahna pohvala. Pri predavanju je bil navzoč tudi msgr. Tomo Zupan katerega so navzoči, iioscbič še predsednik, učitelj g. Dimnik, toplo pozdravili.
Ij Šlarafi v Ljubljani. To zabavno dru štvo, ki jc razširjeno po celi državi, ustanovi v nedeljo podružnico v Ljubljani. Tem povodom pride v Ljubljano toliko odličnih tujcev, da so vse sobe hotela »Union« žc oddane.
Ij Slikar Vavpotič je razstavil v Bambcr govi izložbi pet krasnih slik.
Ij Radi ponarejanja menic jc v preiskovalnem zaporu v Mariboru Karol Villiar, po-tovalec iz Ljubljane in bivši hišni posestnik.
Ji Ogenj v hotelu »Ilirija«. Včeraj popoludne je bila poklicana požarna bramba v hotel »Ilirija«. V neki sobi jc eksplodirala svetilka, nakar je nastal ogenj. Kazinskcmu re-stavraterju gospodu Ederju, ki jc bil slučajno v bližini, sc ic zahvaliti da sc ogenj ni razširil. Kot bivši član celovške požarne hrambe, je pričel |:>ogumno gasiti ter jc ogenj pogasil, predno so sc pripeljali ognjegasci. Gospod F.der se jc nekoliko opekel po rokah.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Ju tri, v petek (par) se uprizori tretjič v sezoni velika NVagnerjeva romantična opera »Lolien-grin«. Naslovno vlogo poje g. pl- Režimov, Elzo ga. Skalova, Ortrudo ga. Reissova, Tcl-ramunda g. Ourednik. kralja Henrika g. Bc tetto, kraljevega glasnika g. Ranck. — V nc deljo popoldne (par) sc uprizori tretjič na slo venskem odru Štolbova veseloigra »Na leto višču«, zvečer pa slovita Hauptmannova dra matska bajka »Potopljeni zvon« (nepar).
Ij Mestni fizikat. Dobili smo naslednje pismo: Na včerajšnjo notico v Vašem cenjc-nem listu glede razmer v mestnem fizikatu blagovolite sprejeti naslednja pojasnila: V istini se pripeti, da semtertia na mestnem fizikatu ni dobiti nobenega zdravnika, to pa radi tega, ker sc v zadnjem času komisijonelni ogledi (stavbni, obrtni, splošno zdravstveni, mesečni nabori itd.) tako množe, da sta čestokrat obadva fizikatna zdravnika, včasih celo še tudi policijski zdravnik, vsaj za nekaj ur, iio navadi dopoldne, odsotni na komisijah. Kar se tiče mestnega zdravnika, navajam, da alternativno z mestnim fizikom opravlja ko-misijonelne oglede ter da ima dojioldnc ordinacijo za uboge v »Mestnem domu« in svoje uradne ure, v katerih opravlja fizikatne pisarniške posle. — Spoštovanjem dr. Krajec, mestni fizik.
Ij Na mestnem drsališču pod Tlvolijem svira jutri zvečer od 7. do 9. ure ljubljanska društvena godba.
Ij Pogrebno društvo Marijine bratovščine ima prihodnjo nedeljo, dne 20. januarja t. 1., ob 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma« svoj redni občni zbor. Namerava se na korist in daljni razvoj društva predlagati nekaj neobhodno potrebnih in zelo važnih prememb, zatorej bi bilo tudi umestno, da sc tega zborovanja udje polnoštevilno udeleže.
Ij Mestna elektrarna ima cd sinočnjega večera naprej ,v oknu objavnega urada na Mestnem trgu razpostavljene različne žarnice in tulpe, ki gore od 6. do 7. ure vsak večer.
Ij Umrl jc železniški paznik Matevž Glo-bočnik.
Ij Konj splašil se je danes dopoldne na Franca Josipa cesti prevozniku Sini. Gram-povšku in dirjal po Prešernovih ulicah in Mestni trg, kjer so ga ustavili. Med potjo jc padci Grampovšek s kozla, a se ni poškodoval.
Ij Zopet sleparstvo. Včeraj popoldne jc hodil po tukajšnjih trgovinah neki okrog 24 let stari moški, srednje postave, s črno zimsko suknjo in trdim klobukom. Govoril jc nemško. Kamor je prišel, je kaj malega kupil, plačal pa z bankovcem za 20 K- Med tem, ko se mu ie denar menjaval, je hitro zahteval še kai drugega, in ko sc mu je šlo postreči, jc bankovec zopet spravil in tako preslepil pomočnika, oziroma sotrudnika, da ta ni vedel, jc-li bankovec spravil ali ne. Kolikor se ie do sedaj dognalo, se je sleparju goljufija v dveh slučajih posrečila, v dveh pa ponesrečila. Kamor bi še prišel, naj se takoj izroči policiji.
Ij Najdena je bila pred Nagyjevo trgovino srebrna verižica.
Ij Izgubila je blagajničarica Minka Toma-žič črno boo.
Ij Umrli so: Ivana Mauer, železniškega uslužbenca žena, 40 let, Jenkove ulice št. 6; Janez Novak, premogar, 58 let, Radeckega cesta št. 11; Marija Šetina, posestnica, 73 let, Hilšerjeve ulice št. 8; Andrej Turk, kajžar, 57 let.
Ij Panorama-Kosmoraina. Od krvave ru-sko-jaiu>nske vojske sem je postala Japonska najbolj znana država na svetu. Opozarjamo na knjigo, izišlo v založništvu »Dom in Sveta«, o zgodovini te vojske; — in ko si prečital popis in opis, hajd — pa v »Panoramo-Kos-moramo« ogledat si v naravnih plastičnih slikah one kraje, cvetoče parke, razna svetišča in one rumene obraze. Serija je v istini zanimiva in priporočila vredna.
Ij Društvo »Pravnik« ima dne 30. januarja 1907 v prostorih restavracije »Narodnega doma® v Ljubljani svojo XX. redno glavno skupščino z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. uri zvečer. - Odbor.
li Christofov zasebni učni zavod za pisanje na stroj. Da se ustreže mnogim želiam, otvoril se bode na tem zavodu s 1. svečanom t. 1. tudi tesnopisni (stenografski) tečaS. Obiskovalci tega tečaja naj se javijo najpozneje do 20. prosinca t. 1. v Škof.iih ulicah št. 7 pritličje na desno. Učnina prav nizka, članom društva slov. odvetniških in not. uradnikov znaten popust. Pričakuje se z ozirom na to, da se že povsod zahteva znanje tesnopisja, obilna udeležba.
iz slovansReja sveta.
si Avtorju hrvaške himne »Liepa naša domovina«, Antonu pl. Mihanoviču, ki je umrl leta 1861 v Klanjcu, bodo postavili hrvaški rodoljubi primeren spomenik. Poseben odbor žc nabira darove.
si Razkol v Starčevičevi stranki prava na Hrvaškem. Zadarski »Narodni List« piše, da je dal dr. Josip Frank svoje glasilo »Hrvatsko Pravo« vknjižiti nase in na svojo obitelj. Tiskarna m list pa sta last delničarjev. Sam dr. Mile Starčevič ima delnico za 20.000 K-Vse jc torej Frank sebi prisvojil, a v list piše, kar sc mu ljubi. Zato jc prišlo do resnih nesporazumov. V tej zadevi bo 20. t. m. v Zagrebu sestanek. Po splošnih zahtevah mora odstopiti ali Frank, ali pa odstopijo dr. Mile Starčevič, dr. Tome, Pavclič, dr. Zivko Petri-čič, Jcrko Pavelič, M. pl. Pisašič, Vlahovič in duhovnik Kufrin. Obenem zahtevajo od Franka, da izroči list posebnemu odboru, ki bi sestajal iz dr. Starčcviča, dr. Paveliča in dr. Horvata. Kakor se vidi. Frank nc misli odstopiti in zato ga bo omenjena sedmorica tožila, da izroči »Hrvatsko Pravo«. Čc pa ostane tožba brez uspeha, osnujejo svoi list pod uredništvom prof. Šcgviča.
si Najnovejši odlok radi glagoliee. Poročajo: Sv. stolica ic razveljavila odlok od 5. avgusta 1898, tako, da od sedaj naprej sc nc bodo mogli odrekati jiogrcb ali sv. zakramenti onim, ki jih zahtevajo v latinščini tudi v onih cerkvah, kjer nI bila dosedaj navada.
sl Hrvaški uradni jezik v Dalmaciji bo v
kratkem uveden s posebno jezikovno na-redbo. Meseca februarja se nato snide dalmatinski deželni zbor.
sl Bolgarsko narodno gledališče so včeraj otvorili ob navzočnosti kneza Ferdinanda.
Razne stvari.
Ob italijansko-tirolskl meji zgradi avstrijska vojaška uprava več novih vojašnic.
Potres razrušil mesto. Glavno mesto otoka Jamajke, Kingston, je zadela velika nesreča: potres. Mesto je jako važno v trgovskem oziru. Prebivalcev ima nad 50.000. Značaj je vehkomestni; obširna poslopja dokazujejo, da so prebivalci premožni, lz King-stona izvažajo sadje, sladkor, rum, kavo in barveni les. Poročila o potresu glede ua število žrtev ne soglašajo. Jamajški guverner je brzojavil londonskemu kolonialnemu uradu, da je potres 15. t. m. težko poškodoval hiše v mestu in da požara, provzročenega po potresu, 16. t. m. še niso pogasili. Gori ena šestina mesta, pristaniška poslopja in skladišča.
V	bolnišnici je približno 300 ranjencev. Dne 16. t. m. se je zemlja še gibala. Londonski kolonialni urad sodi, da je izgubilo ob nesreči življenje 30, ranjenih pa da je bilo 300 oseb.
V	Ne\vyork došla poročila »Associated Press« z dne 16. t. m. pa trdijo, da je poškodovana malone vsaka kingstonska hiša in da so poškodovane vse hiše, oddaljene od mesta deset milj. Število ubitih Kingstončanov ceni pa na 400 in ranjencev na več tisoč oseb. Cerkve, javna poslopja in hoteli so v razvalinah. Med mrtvimi se nahajajo znani trgovci.
Živ pokopan. V vasi Jeporovska na Ruskem so pokopali na videz mrtvega kmeta. Kmet se je zbudil ponoči ter je pričel strašno vpiti. Mimoidoči kmetje so culi vpitje ter so mislili, da umrli kmet vsled grehov nima miru. Sklenili so, zabiti mu kol skozi truplo, a pop ni pustil odpreti groba. Nato so kmetje šli k policiji. Med tem sta pretekla dva dneva. Ko jc na večer drugega dne bil grob odprt, pokazal se je strašen prizor. Na truplu kmeta je bila rana pri rani, katere si jc na videz mrtvi sam prizadel. Kmetovi lasje so bili popolnoma beli. Skozi nalahko nakopičeno zemljo nad krsto je zrak prišel v krsto in je tako živ zakopani kmet dva dni živel v strašnih mukah.
Vihar je (»pustošil otoka Leyte in Samar.
Na Leyte je izgubilo življenje približno sto oseb. Na vzhodnem obrežju Samara so razdejane vse hiše.
Telefonska in brzolauna poročila.
SMRTNA KOSA.
Celovec, 17. januarja. Župnik v Št. IIju ob Dravi Janez Zablatnik je umrl včeraj zvečer. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne.
SLOVENSKA KMETIJSKA ŠOLA NA SP.
ŠTAJERSKEM.
Dunaj, 17. januarja. Poljedelski minister grof Auersperg je sprejel danes štajerske slovenske poslance, katere je vodil k ministru štajerski deželni glavar grof Attems. Poslanci so ministra prosili za državno podporo za novo spodnještajersko kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom, kar je minister zagotovil.
ZA PROFESORJE.
I) u naj, 17. januarja. Proračunski odsek je danes sprejel predlogo za zboljšanje položaja profesorjem.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 17. januarja. Državna zbornica danes razpravlja o nujnem predlogu glede obrtne reforme, ki je došla iz gosposke zbornice.
POLONYI TOŽI.
Budimpešta, 17. januarja. Listi pozdravljajo sklep iustičnega ministra Polonyja, tožiti bivšega ministra Halmosa. Obravnava se bo vršila v Budimpešti in bo senzacionalna.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Pariz, 17. januarja. Nasvet za privatno službo Božjo je bil na shodu šk».iov odklonjen, ker bi bila to služba Božja za bogatine. Povdarjalo se je, da se pa mora v slučaju, ako duhovniki zapuste cerkve, skrbeti za javno službo Božjo v privatnih hišah.
Pariz, 17. januarja. Kot znamenje edinosti in protesta vseh francoskih katoličanov je izšla spominjska kolajna. Na eni strani jc podoba Kristusova na drugi pa oljke okolu križa in napis »Liberte«.
UPOR RUSKIH KAZNJENCEV. P e t e r b u r g , 17. januarja. V ječi v Lu-ganskem v okraju Jekaterinoslav so jetniki napadli paznike ter so hoteli pobegniti. Pazniki so dva jetnika ustrelili, tri nevarno ranili.
MED SRBI IN UOLGARI V MAKEDONIJI.
Sofija, 17. januarja. Pri Smilovici jo bil boj med srbsko in bolgarsko vstaško četo. Bolgari so izgubili šest inož.
POTRES RAZRUŠIL MESTO. N e w y o r k , 17. januarja. Pri potresu v Kingstonu na Jamajki je bilo ubitih tisoč ljudi, 9(1.000 oseb je brez strehe, škoda znaša deset milijonov. Potres se je razširjal do Ho-landskega zaliva. Proti Kingstonu sta odpluli dve ameriški ladji in dva transportna parnika.
Meteorologiično poročilo.
Višina n. morjem H06 2 m, srednji zračni tlak 7 '6-0 mm
q a a	Oaa opazovanja	Stanje barometra ▼ in m	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	► .B £ e S D E ■s a ► fi
16	9. zveč	44 0	29	brezvetr.	jasno	
17	7. zjutr.	•47 3	- 70	sl. jzah	del obl.	0 0
17	2, pop	7 17 H	2 0	sl. svzh.	jasno	
Sred'ja včerajšnja tem . 2- », norm. 2 5°.

V soboto 19. januvarja

velika


predpustna
t zobauo u mm.
\r—-—v/
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega drušiva v Liub-ljani javlja tužnu vest, da je njega m ujgoletni član gospod
Adolf Pollak,
zasebnik
danes ob H. uri popo'dne. po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za um raioče, v 7". letu svoje sta-rosci mirno v G' spodu zaspal.
Truplo pokojnika bode v četrtek dne 17 t m. "b pulrretji uri popoldne iz hiše žalosti Židovske ulice ■4t. 5 na pokojiakšče r sv Kr ž u prepeljano in ondi k zadnjem počitku položeno.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin
LJUBLJANA, 15. jan. 1907.
2 izurjeno rezbarja v * pozlatarja
za cerkveno delo sprejme takoj trajno	ii9 6-i
Aleksander Gotzl,
podobar in pozlatar v Ljubljani.
Vdovski in slrotinski pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem.
Vabilo iu t-i
e k rednemu občnemu zboru, e
ki se vrši v četrtek, dne 31. januarja 1907 ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela „Union".
V S P O R E D: 1. Poročilo upravnega odbora: a) poročilo tajnika, b) poročilo blagaj
nika. — 2. Poročilo revizorjev. — 3. Slučajnosti.
Ljubljana, 15. januarja 1907.
dr. Ivan Zajec,	dr. V. Gregorje,
t. č. tajmk.	t. č. predsednik.

Sprejme se za kleparsko obrt
učenec
poštenih starišev in en
f pomočnik.
Več pove Karol Neumann, Jesenice, Gorenjsko	106 5-2
(j Najvišje odlikovanje na mednarodni | razstavi v Milanu 1905 (avstr. razsodisce).
j Josip Črnko
župnik v Vuhredu na Štajerskem, pro^i za dopošiljatev ^	8 steklenic
| PICCOLI-jevega
j železnatega vina
fin izjavlja, da Je že prej tloposlano vino dobro učinuovalo.
9	1 polliterska steklenica K 2 , 4 polliterske
g	steklenice za Ljubljano K 7-20, po pošti z
J	2746 zavojnino vred K 7"80. f II c
1	Zunanja naročila izvršuje najtočnejše lekar P f Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. i
Komptonristn
zmožnega slovenskega in nemškega jezika, ki bi bil vporaben tudi kot potnik, sprejme takoj neka pivovarna. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravhištvo tega lista.
108 3-2
Panorama Kosmorama
1 v Ljubljani Dvorni trg štev. 3»
pod »Narodno karamo".
Električna razsvetljava.
Od 14. januarja do vštevši 20. januarja 1907: 113 ^
Čarobno
Japonsko.
Zahvala.
Za vses ransko nam podane tola-ž lne dokaze srčnega sočutja že med boleznijo in ob smrti iskreno lj blje-nega soproga, oziroma sina, zeta, braia in strica gospoda
Artur Scdlakn,
dalje '.a prekrasne darova e vence in za mnogoštevilno častno spremstvo k zadnjemu p čitku se tem potom naj-lopleje 'n naivdaneie zahvaljujejo. LJUBLJANA, 16. jan. 19 7.
Žalujoči ostali.
Prua ljubljanska velika žjalnica kave
Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta.
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi.	2574 52-9
Prodaja iz higijeniških posod za kavo.
OELNiŠKA DRUŽB® SffBSKSKV""1
»Hpsrsča sv«
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zalog« « Spodnji Šiški, telefona št sv. 187. ———
Podružnica s v Spljetu. s	Ljubljansliu Kreditna bonha v Ljubljani. priporoča k žrebanju dne 1. februarja 1907 : Turške srečke: kurz K 169. Glavni dobitek Frs. 300.000. Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. ,, ,, Lir 15.000. Promese na drž. srečke iz 1. 1860 { ^'tfnke £ J gl. dobitek K 600.000. Sorej-ma vloge na knjižice in tekoči račun po 4',%. f>3 3	Podružnica : v Celovcu, s
Delniška glavnica: : K 2.000 OOO. :		: Rezervni fond: : K 200.000. :