SD dar i rtnišk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiijane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 21. decembra 1864 Gospodarske stvari. * Kako se dajo žlahni kostanji hitro pa za Gospodarske skušnje. gotovo izrediti. Jeseni naj se izkopajo mladi prst debeli hrastici, kolikor mogoče, s korenikami se presadijo v drevesnici v prav dobro vred 7 in naj * Vrednost hlevnega gnoja — pametnim zemljo, kjer se eno leto pustijo. Ko so zadosti odra- , ^ . ^ . . . v v • * v • v i 1 1.1 •• •• * gospodarj em v prevdarek. Hlevni gnoj ali gnoj 7 sceni 7 se prerežejo šest palcev nad tlami in se jim k o ki v sebi gospodar od živine v hlevu dobiva, ima vse to v otui, kar iz klaje, ki jo je živina povžila, O Kj JU JL J 7 * ^ ~ ^ • ^ v ^ ^ £ spreobrnilo v kri, in živina ni izpuhtela po pljučih in hitro, kakor vsako drugo sadno drevo se ni stan jev cepič vcepi, ki naj bo dobre boljše maronske sorte. Ce 7 in sicer se cepic prime, m m m^H^m^H * jpaifp koži; zraven tega je v gnoji tudi stelja. Iz tega se kaže, uv^«^,, da se vrednost hlevnega gnoja drugač prerajtati ne dá, cajo kraj , kjer rastejo, so tudi zeló koristni. kakor po delih, iz kterih obstoji; daje tedaj različen ^krajni na Ruskem je tako požlahnovanje kostanjev . víaw VJ} X divji kostrnj. Tako požlahnjeni kostanji in še naj-rase drevo hitreje ko da kin- po bolji ali slaběji krmi (klaji) in po stelji 7 se samo sploh navadno. po sebi razume. Kdor živino z zrnjem in deteljo pita 7 dobiva od nje drugačen gnoj , kakor če slame poklada ; kdor živini ne nastilja ali steljo dajè, pridela drugačen gnoj, kakor uni, ki sena in slabo Gospodarske novice. vec * Bombaž ali pavolo so začeli pridelovati tudi ali manj"stelje privošcf. Navadno se hlevni gnoj po v našem cesarstvu, kjer ste podnebje in zemlja zato, vozovih prerajtuje, vozovi pa po centih. Al vpra- kakor v južnih krajih Beneškega, v primorji dalla m a ti n s k e m in v nekterih podonavskih krajih voj a š ke samo koliko pa jih je, da so voz gnoja vagali? kakošen je še razloček med gnojem in gnojem potem, granice 7 ; kakor je gnoj bolj ali manj gnjil, bolj ali manj voden bolj rahlo v hlevu ležal ali pa bolj stlačen bil. Kdor 10 vozov rese (resjá) med en voz živinskega gnoja pomeša, vendar ne bo mislil, vinskega gnoja na polje izvozil, letos Dalmacii so skušali to lani in posebno 7 ministerstvo je poslalo semena in poduk 7 kako s pavolo ravnati; kdor se je posebno priden skazal dobil darilo od do 25 cekiuov. Dalmatinci Je so se 7 da Je 11 VOZOV Zl- pridn poprijeli teh skušinj - in res ga ni, zakaj ničesa druzega ni pripeljal na polje, kakor 10 vozov rese in en voz živinskega gnoja. Le kar veselo napredovala * r>____i__i nadjati se je 7 da bo stvar ima 7 to mu dá vrednost. Žito gQ0J v sebi živalskih 7 detelja, slama in sočivje imajo v sebi naj več hoffer-j • • 1 • * • L J * M v* A • v v • v ^ q I Žveplen klej (Schwefelkitt zatrte, ki so pomladi obrezane in preveč soka izcejajo , priporoča baron Babo; dobiva se ta klej v štacuni Re it- bile na Dunaj redivnih reci za rastline; kdor tedaj , pa tudi največ živeža svojo živino redi s tečno klajo, Kdor pa po njenem gnoji tudi svoje njive dobro redi. živini slame poklada, dobi od živine slab gnoj , o rim ne bo svojega polja veliko zboljšal; nikar naj se dalj detelj Sleparstva z detelj nim semenom je čeda v nekterih deželah že ni prav čiste vec tako taau^ ua v i iu ug^uiau mj\j ui dobiti. Sleparji narejajo pesek, ki je detelj kte- tako podoben, da ga tudi izurjen trgovec komaj razloči Tudi ne čudi, ako iz slame zrnja ne prideluje. * z N digo barvaj detelj Vse to je gola resnica. Vprašamo le: ali jo poznajo _ v • _______1___^ » * 1- - -L 1- 1 • - V • 1 l jdli na Francozkem pomoč zoper bolezen grozd ja so iz funt kuhinske solí se raztopi vsi naši gospodarji? Zalibog da ne! zakaj večidel po v 20 bokalih vode; okoli trtne korenine se izkoplj kup i h rajtajo gnoj, ne pa po tem, kaj je v teh kupih. zemlja 5 palcev globoko; pod noč, ko je že hladno, se % Ti k v. /]0fAliviA o rt w> rt. ^rtki rt»rtn*-vrtsl r. m «lrrt Vlij0 olono vrrvrl a xr wîrrmann lnlrnin lrtř»ra Rf» nntpm Dobro detelj no seme dobi gospodar, ako Vlljc ta v vu» v i^upauy mauju, a^« detelji glavice potrga ali jih požanje, kadar so popol- zopet s prstjó pokrije. 14 dni potem je bila trta z če se pokosí, se večidel naj- grozdjem vred popolnoma zdrava; grozdje je bilo skor ta slana voda v izkop luknj která se potem nama zrele , ne pa kosí bolje seme pogubi in ostane le nezrelo. Ako ga daš za poWebelej požeti in v žakljih domu nesti, se lahko izberó najbolj P o s eb dob • v nJ se imenuje grozd zrele glavice. tem ni veliko delà 7 moreš biti prav dobrega semena. pa v svesti si * Močne in velike piščeta si izredi gospo- višnja (Trauben- ali Bouquetweichsel). Dobiva se v Frauendorfu po vredništvu časnika „Frauendorfer X' 1 a U C 11 U U 1 ILI uy Y J. CUIJ AOli » u V/ ,, * www^^uí A v. Blatter." Ta višnja zori meseca julija (malega srpana) dinja po nasvetu Gronovem lahko tako, da dá že na mladih drevescih visi na enem peclj po najtežje jajca valiti. Po njegovih obilnih skus- višenj , na starej ih dre vesih po 5 jagod v enem njah je mlado pišče, ko se je iz jajca izleglo, pku ravno Dre kmali zeló rodovitno. Zdrave take drevesca Med jajci m jajci pa, za tretji del ložje kot jajce, kar se tiče nje teže , je velik razloček. Tedaj naj si gospodinja izbere za valjenje najtt žjih jaje. veljajo po 30 kraj --4 I 4 najimenitnejših iznajdeb na polji umetiiosti, ved, obrtnije itd« Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil JL i rt ^ Dragotin Sauperl. >4 j I Po abecednem redu. (Dalje.) 148. Poljedelstvo. Ko so se ljudje še le samo z lovom pecali, in potem pastirji ali kocarji bili, so iznajdli šotore, iz živalskih kož so si oblačila na-pravljali, iz mleka maslo in sir delali, in morebiti že tudi ogenj kresali. Polagoma so prišli do poljedelstva ali obdelovanja zemlje , pri kterem so že rabili razno orodje; v istem času so menda tudi s pomočjo svojega orodja si jeli boljše stanišča namesti poprejšnjih šotorov staviti. Tako se je osnoval kmetovski sta u, kteri je že zeló star, čeravno se nahaja še mnogo ljudstev, kteri do današnjega dneva še te omike niso dosegli. Ravno tako so nektere mehanicne umetnosti in obrtnije starodavne; njih iznajdba spada v tako davne čase, da se ne dá več pozvediti, posebno kar na pr. zadeva klanje žival, pripravljanje jedil , narejo oblačil, izdelovanje orodja, štavljenje hiš, prebivališc itd. — Sirovo maslo mesti so stari narodi le malo znali; najstarejša priča, da so pa že res maslo poznali, je nam Hero dot, ki pravi, da so ga Sciti iz kobiljega mleka delali. — Moko so si v starih časih menda celó priprosto narejali; zrnje so razdrobili in otrobe od moke ločili. 149. Porcelán. Porcelán je menda na Kitajskem ali Japanskem iznajden bil, toda čas iznajdbe ni gotov. Prvo oznanilo o tem posodji je Evropa dobila 1. 1474 po Jožef u Barbari-tu, poslanců beneške samovlade na perzijanskem dvoru , kjer je on porcelán kot ime-nitno reč ogledavah V prejšnjih časih so japanski in kitajski porcelán v kupčíi imenovali „indijski porcelán" , ker so ga Holandci čez vzhodnjo Indijo v Evropo spravljali. Janez Kr. Bottger je prav za prav iznajdec evropejskega (saksonskega) porcelána; 1. 1705 je v Draždanah začel iz mnogovrstnih glin porcelanaste posode žgati, in leta 1707 je ondi ustanovil tako imenovano kamno pečnico (Steinbáckerei) za posode in plošce (škrli). Prvi od njega pripravljeni porcelán je še bil temno-rjave in črne, potem rudeckasto-rjave barvě. Prva prava fabrika za porcelán je bila pod vodstvom Bôttgerjevem v Mišnji (Meissen) ustanovljena, kjer je še imenitno zboljšana do današnjega dneva. Število takih fabrik se je odslej v Eropi zeló pomnožilo. 150. Postekljina (Email, Schmelz). Postekljiti ali s topljenim delati (loščati) je že v starih časih znano bilo; potem se je pozabilo, in v Evropi leta 1410 od Janeza Eyka zopet iznajdlo. 151. Poste. Prvi sied te koristne naprave nahajamo pri Perzijanih, in po vsej pravici sme slavnoznani per-zijanski kralj C i r prvi začetnik poste imenovan biti. On je namreč dal ob cestah posebne hiše zidati, ktere so ravno toliko dalječ saksebi bile , kolikor daljine je pot znesel, kterega je konj v enem dnevu preteči mogel; v vsaki takošni hiši je bilo vec kónj s strežniki in neki pismonos. Zadnji perzijski kralj Dar i je bil, predno je začel vladati, viši predstojnik te poštne naprave. Grki tega niso posnemali, ampak so zadovoljni bili s svojimi urnotekavci (jadrniki) ; pa Rimljani, ime-nitnost in korist te naprave spoznavši, so vpeljali jezdno in vozno pošto , ktera pa je edino le potřebám deželnega vladařstva služila. Na Francozkem najdemo leta 1170, na Nemškem še le leta 1521 prve pošte. 152. Potapljavstvo (znanje, potapljati se v vodo, Taucherkunst). Na Grskem je bilo mnogo izurjenih potapljavcev, posebno na rodskem otoku, kjer so že v starodavnih časih izvrstni mornarji bili. Iz tega otoka se je potapljavstvo razširilo v Sicilijo, in prebivavci tega otoka so v tej umetníi veliko izurjenost dosegli. Pa vsi ti potapljavci pri starih Grkih in Rimljanih, če so še tako izurjeni bili, so le kratek čas mogli sapo v globočini morja zadrževati, in že poprej so ljudje pre-udarjali. kako bi iznajdli takošno napravo, po kteri bi se lahko brez zadržanja sape delj časa pod vodo ostajalo. Pravi potapljavski zvon je bil vendar še le ob začetku ali v sredi 16. stoletja iznajden, in v drugi polovici 17. stoletja zeló zboljšan in dovršen. 153. Pozlačevavstvo. Da je že v starodavnih časih umno zlačenje znano bilo, ni dvomiti. Zgodovinske bukve sv. pisma starega zakona nam to pricajo. Tako je bila na Božje povelje po Mojzesu pozlacena škrinja zaveze (glej II. Mojz. 25, 11), ravno tako tudi drogi, na kterih se je nosila lesena miza s svojimi drogi, ka-dilni oltar, stene iz desk v svetišču, in zapahi in roči. kteri so vse to sklepali (II. Mojz. 30, 3 itd.); ravno tako je dal Salomon v svojem tempeljnu vse svetišče od znotraj pozlatiti, kakor tudi kadilni oltar , podobe kerubinov, pod in krasno dolbenino na vratih (glej III. Kralj. 6, 21—32). Tudi se vidi na egiptovskih starinah, da so Egipćani z zlatimi pěnami les prevlačevali. Iznajdec zlatoklepstva in pozlacevavstva pa ni znan. Velik napredek je storilo pozlačevavstvo po iznajdbi ga4 va n-skega pozlačenja, pri kterem se zlatna razveza s pomočjo galvanskega teka razkroji in převleká stano- vitneja postane. 154. Praharnica (pulfrarnica, mlin za streini prah). Prva se najde v Ljubeku leta 1360. (Glej: „Streini prah.") 155. Pralna (perilna) mašina (Waschmaschine). Njo je Stender leta 1754 iznajdel. 156. Pratika (koledar). Pratiko so že v starih časih imeli, in je bila takrat uređen zapisnik vse h à nev, ted-nov in mesecev državljanskega leta z naznanilom praz-rikov in naravnih ali astronomićnih opazek in imenit-nost, po kterih se dan od dneva odlikuje. Pri starih Rimljanih je véliki duhoven, kteri je moral za poštetev let in mesecev skrbeti , zmiraj ob začetku novega meseca iz kapitola, kamor se je ljudstvo snidio , glasno oznanoval (cal are), da je spet nov mesec na3topil, in zatoraj imajo prvi dnevi vsakega meseca ime ,rKa-lendae." Ze ob časih kralja Numa Pom pili ja so imeli duhovni dolžnost, za vsako leto koledar naprav-Ijati. Pa pri vsem tem je bilo veliko nerednosti ia enostranosti, tako, da se je pratikarstvo zeló zmešalo in zmotilo. Zatoraj je sklenil slavnoznani rimski vele-vavec, Juli Cezar, tej tudi za navadno življenje škodljivi zmešnjavi konec storiti. Dodělal je s pomočjo ale-ksandrijskega astronoma S o si gena novo zboljšano pratiko , ktera je bila v Rimu leta 45 pred Kr. vpeljana, in njemu na čast ju li ans ka pratika imenovana. Se sedaj je ta koledar v grški (pravoslavni) cerkvi (to je po vsem Rusovskem, po Turskem in Grškem) na-vaden. Pa ta poštetev še ni bila vsa natančoa, tako, da je leta 1582 dan pomladanskega enakonočja že 11. marca bil. Da bi tedaj koledarsko leto s sol né nim letom zopet v soglasje spravil, je papež GregorXílí. teh 11 dni iz koledarskega leta izbrisal in določil, da se mora po četrtku, 4. oktobra 1582 kar precej petek 15. oktober šteti. Ta koristna poprava je sedaj skoraj v vsi Evropi vpeljana in se po papežu Gre-gorji XIII. Gregorijanska pratika imenuje. Le, kakor smo že rekli, grška cerkev še računi po juli-janskem koledarji, in je tako pri svoji štetvi 12 dni za nami — Prva v s í o ve n s k e m jeziku pisana pratika je bila 1726 v Avgsburgu natisnjena. 415 157. Predenje in tkanje. Preli in tkali so že v sta- je znano, da velike ribe male jedó, ne pa male velikih- rodavnih časih, posebno kjer se je ovčja volna in kozja dlaka lahko dobivala. Že iz sv. pisma vemo, da je to Da je taka decentralizacija na Avstrijskem res silno potrebna, se tudi že iz tega lahko posname ker se v UIWUM itAlilkV UVUIT UIM» C-ÍV U 1 • J-r A * ^ / w J ^ J/V II ^UUi* y OV/ tUU k #JV> 1 XJ l/U^Ci IU U V \J O U C4 111 \J y V> 1 OU ▼ žensko delo bilo , in da so se že tkanine iz rumene, novejšem času še Francozi in Talijani za decentraliza- bele in pisane svile za dovršenje sv. šotora izdelovale. cijo potezajo, še Francozi in Talijani, kterim se menda Tudi se pripoveduje, da je Noe ma, sestra prvega kladvarja, Tubelkajna, predenje iznajdla (I. Mojz. 4. 22). vendar očitati ne more, da bi kake „Trennungsgeluste imeli ? še oni spoznajo za neobhodno potrebno , da se Tudi beremo v Homerovi Odiseji, da je mati poedinim pokrajinam veča autonomija poděli, dasiravno Nausikaeina Škrlatno volno z Vreteno je tudi bilo mnogo tisuč let edino orodje kterim se je prelo ; zakaj še le v novem času je vretenom prela, bi clovek mislil, da imajo kot ena družina, eno telo;> 7 s bil kolovrat iznajden (glej: „kolovrat.") Ravno tako so Avstrii vsi skoro popolnoma enake potrebe. Kako ne bi potem decentralizacija in autonomija v domaćih rečéh v naši potrebne bile, ki obstoji iz rodov, med kterimi mora vladati mnogo različnih na- ravnopravnost, ne pa, bile prve tkavske statve prav priproste: iz lese- nega okvira z nekterimi ravnovisnimi palicami in s sno- da bi nekteri vse druge ne kot ravnopravne brate poleg vavnico, kakor to še sedanja priprosta naprava pri nekterih indijanskih in afrikanskih narodih naznanuje. Že sv. pismo govori o tkanji j in sicer tako 7 da se vidi 7 da je ta umetnost že v starodavnih Časih precej izur- lizem sebe, ampak le kot podložne pod seboj imeli. Naj toraj Avstrija naša nikar toliko ne posluša tistih mož, ki se morda le zato za centralizem ali dua- jena bila (glej: Tob. 2, 19, Pregov. 31, 13 itd.) potezajo, ker so v njem dobro pečenko za-se ovo- e v sivi zdavnosti so razurneli lepo tkati: posebej so stari Egipćani zavoljo svojega natančnega tkanja sloveli; se zdaj to dokazujejo ostanki, kteri se nahajajo na egip- Rechte hali; marveč naj posluša mili glas narodov svojih, ki svoje národně stiske in potrebe razodevajo , in naj nikar toliko ne veruje onim, ki upijejo, da so „in ihrein beeintráchtiget", če ne smejo drugim, malim tovskih mumijah. Od Egipčanov so se Grki tkanja narodom po svoji stari navadi gospodariti, in kterim naučili, od njih pa veliko drugih narodov. Pa še po- so vsi „staatsgefàhrliche Nationalitàts-Schwindler" , ki prej kakor tkanje je bilo iznajdeno pridelovanje kos-matine in klobucine (Filz), kakor to vidimo pri necejo nekterih pastirskih , v pustinjah bivajočih narodih , na pr. pri Kirgizih, Baškircih 9 Kalmukih in drugih 7 kteri še sedaj o tkanji ničesa ne razumejo, toda lepo kos-mino in klobučino izdelujejo. v državi, ktere temeljna postava je ,,ravnopravnost národna", podlaga biti tujčevi peti. Pa tudi tistih naj Avstrija naša nikar ne posluša, ki trdijo, da je vsa pravda za pravice národně, ktero oni 7 ,den elenden Sprachenhader" imenujejo, prazna, da je neumna in brez potrebe. Komu namreč ni znano "A v VIVAU V V/f livu 111 U a J11 UI VJ fcl Kj • 11LW1UU uaiui vu 111 UllC* 11 \J j u C% J v 158. Předivná mašina za bombai (bombaževna pre- že neizmerno krvi za obrarnbo njeno se prelilo in tudi divnica ali tkavnica). Leta 1769 je Anglež Ar k wr i g h t letos je curkoma tekla v Šlezvik-Holštajnu. In temu (izr. Arkrajt) bombaževno predivno mašino iznajdel se ne smemo čuditi, zakaj narod, ki sam sebe zaničuje, ^iZii . xí. i rs i aj v) uuiuuaí i ii c* i»uu*. iju naj./* vj t t so sedaj tudi posebno v Avstrii in svoji dosedanji časti in veljavi po vsej državi ostala da bi nemscina tudi za naprej v vsej na Nemškem vpeljane. (Kon. prih.) tudi ne morejo reči, da se jim pravica krati , ako se povsod in djansko vpelj e ravnopravnost, ampak ako so Slovenščina škodljiva napakaH (Dalje in konec.) oni resnični prijatli Ávstrije, odpovedati se morajo vsem tištim predpravicam, ki se z idejo ravnopravnosti národně ne vjemajo. Potem gotovo ne bo nič vec slišati od pre- Po tem takem imela bi centralizacija v splošnih pirov zarad jezika, in ravnopravnost narodna ; ki je v zadevah, kakor gledé davkov, vojaštva, trgovine itd. sedanjem času duša države naše, bo izveličavna resnica. vse enako obsegati, bodi si Magjar, Nemec, Talijan ali Slovan; naj ima kdo kake stare privilegije ali ne. takih splošnih zadevah, ki vse enako vežejo > mora biti Ravnopravnost, autonomijo in centralizacijo, kolikor je je neobhodno potrebno : dajte nam samo to troje in kmali bo rešena Avstrija in narodi njeni mnozih stisek, država naša, kakor da bi iz enega s a m ega naroda ob- ki jo že toliko časa nadlegovajo. Vsi narodi namreč stala, V vseh drugih domaćih, posebno narodnih, šolskih bodo srečni in zadovoljni in v tej sreči in zadovoljnosti pravo moč in in verozakonskih zadevah nam je pa autonomija tako narodov svojih bo Avstrija potrebna, ko ribi voda, in to malim narodom: Slova- veljavo zadobila. kom, Rusinom, Slovencem itd. še bolj ko velikim^'ker V se svojo In ako Bog dá, bo Avstrija v to přivolila brže % ko 41« 7 da ona 7 naj počne narečja slavjanska, namreč na gorotaasko-slovensko i sí kdo misli, kajti prepričani S IX) O y u, vi ^ AA v/ v^ ijl v^ V% 1 V tf U A i4) f J C-% Il vj ix m J kar koli hoče, se vendar v sedanjem času iz svojih bolgarsko, na ugersko-slovensko i lužieko-serbsko, to potreb izkopaia ne bode, dokler narodom svojim iz činiva osobito onda, kada se v jednom ali drugom od njih ne pomaga. Kakor mu v/ oo tv; jj^yjKx i, «ju lij i ti urtjuo uootu picouu oiavjauoau solnce ravnopravnosti národně tudi nam Slovencem pred v glavnih naših književnih jezikih. hitro se pa to zgodi bo njih najde něčto presno slavjanskoga, čto se je zgubilo vrata posijalo, ker, dokler nas pri pobiranji davkov in rekrutov ne izvzarnejo, nas menda tudi pri delitvi poli- do sada To je perva uzajemna slovnica slavjanska, kakove v v tičnih in národnih pravic izvzeli ne bodo. Prvo torej: veljavo jeziku našemu v cerkvi jesce nismo imeli, i y šoli Slavjanu, kteri želi i žada y ktera je potrěbna vsakomu lehko, berzo i dobro se y naučiti slavjanšcině v obče, ali některomu pojedinomu uradu in v javnosti! Potem še le bodo želje po nem- slovjanskomu narecju, budi kteromukoli. Ta uzajemna Vv* • 1 v v • • 1 • • 1 1 V »1 • V • 1 • l • i ' V If • V 1 1 • « • • • ê I * • • scini in tahjanscini, kar jih bo se ostalo > resnicne in slovnica slavjanska želi i žada biti prijateljeoj sovetni- zares ozira vredne. Dokler se pa jeziku našemu v slo- coj slovjanskim spisovateljem v dvojbenih slučajih, da venskih deželah pravica ne skaže in le potřebnost tujih bi po njoj lehko jednim pogledom preglednuli vsu slav-jezikov povdarja, se mi ravno tako zdi, ko da bi čio- janščinu i da bi lehko i berzo najšli slovnicni tvar ali veku noge odsekavali, pa ga z bergljami tolažili. izraz ali obrat običen i navaden vsemu slavjanstvu y V w^v,.»^. , J — t, " ^ "1 bj "' IVLIA.^ Ci* UUIUI * ^»»jCIUOU.U, dli. Zatoraj rojaki! trudimo se za obveljavo slovenščine, vsaj večjej straně slavjanstva, i da bi jim ne trebalo ki je duša od duše naroda našega. Nikar se ne menimo mudno i trudno v vsakom dvojbenom slučaji prejiska- za tiste zgubljene ovčice yy šolah trudljivo i škodljiva napaka"; marveč prizadevajmo si neu- Tiskana je knjiga latinskimi pismeni kterim se zdi naša reč v naših vati vseh osem slovnic naših sadajnih književnih narečij. y da se vpelje y nas jezik v šole y v uradnije, osmine i ugledno v velikoj obseže 236 stran ; ducanska cěna (Ladenpreis) vpeljimo ga povsod v javno življenje. Glasi slovenski ji je tri goldinarje avstr. vrëdnosti. naj se razlegajo pri gosposki mizi ravno tako, kakor v hišici revnega kmeta. Tista gospoda naša, ki se zdi tega pre- Sveta brata Ciril i Metod slavjanska apostola; CeeTa ópaTa i|ipi.i i Mero# c.iamjaiicKa anocTo.ia. To je kratki življenjopis těh dvěh slavjanskih apo-stolov, v kterom se zanimivo razlaga, kako je slavjan-francoščina in nemščina le kmečki jeziki bili in takovi sko slovstvo cirilskimi i glagolitičkimi pismeni procvě-bi bili še dandanašnji, da se jih je tamošnja gospoda talo i kako se je slavjauska božja služba po obredu sramuje in kteri slovenščina ne diší, ker se kmečka, naj pomisli, da so nekdaj tudi talijanšcina, 7 ali pro- tako ogibala, ko se oni slovenščine. Ali ni se! Marvec zapadne i po obredu izhodne cerkve ali širila vsi narodi, ktere med omikane in izobražene štejemo, padala v razlicnih slavjanskih plemenih i v različnih so se odkrižali tujih, učenih, in se poprijeli svojih pokrajinah slavjanskih. Pripověda se, koliko su se tru-kmeokih jezikov, ktere so zdaj že toliko izobrazili y in dili ti sveti muži sv. Ciril i sv. Metod y nj uni pomagavci ž njih pomocjo na znanstvenem polji toliko storili in napredovali, da so stare Grke in Rimljane , ki so pre] za yy non plus ultra u veljaii y i nasledniki za slovstvo i za službu božju v slavjan- skom jeziku. Ak >ravno je někto uže več življenjopisov že zdavnej prekosili. těh dvěh apostolov precital, bude v toj knjižici ješče po- Nemška gospoda sama se je najdalje jezika svojega sra- ne malo zanimivega najšel. movala , nazadnje je pa vendar tudi ona spoznala da Tiskana je knjižica ugledno, i čto je něčto neobič- luu v cua * li ci/j c* va li f jvj m c* v vuuai uuui vjhc* o uu^uaia y ua jl laivaua j ^ u j i ťi i v c% u^iuuu vj a j vj uvuw uuuLfivj to nikamor ne kaže. Zato se je izkopaia tudi ona iz noga v njej, je to, da je tiskana na jednoj straně la supremacije mogočne latinščine in francošcine in popri- tinskimi pismeni, na drugoj cirilskimi, i ima 176 stran 7 jela se je svoje kmečke nemščine y asiravno še tako malo čislana bila , da je pruski kralj Friderik rekel: ,,Jaz se pogovarjam po latinski z takrat velja po dučanskoj cěne 70 kr. avstr. vrednote. Obě knjigi ste pisane jezikom uzajemnim 7 to je, francozki z ljući mi, po nemški pa scina ni za drugo. y cc S / 11 vy lu qi\| ^J cai 1 vy o kOnjl y 11 Vj m - u uu1 w 11 i\ iui u^utkv/il jyi^ljlivumi Da se je v tem silno motil sicer samo Poljak bi razuměl težje takim, da vsaki književen Slavjan dosta lehko razumi ker nem- budi on kterogakoli plemena ali narečja slavjanskoga gom po 7 7 modri Friderik, nam svedoči sedanji stan literature nem- ške 7 ki se morda nobene Kto pošlje novce (denarje) v frankiranom listě pod- druge na svetu ne ustraší. pisanomu spisovatelju i zaiožniku, dobi iztis 7 Zatoraj rojaki predragi! nikar ne odlasajmo, nikar slovnice slavjanske po dva goldinarja i 50 kr. uzajemne iztis 7 se ne umišljajmo, marvec čvrsto napredujmo po tistem knjižice: Ciril i Metod pa po 50 kr. avstr. vrednote, edino pravém potu, po kterem je moral koračiti vsak Gospodi predplatniki, kteri su na uzajemnu slov- narod, ki je hotel do više stopnje omike in blagostanja, nicu po jeden goldinar uže predplačali, naj blagovole do veljave in slave dospeti. Pokažimo svetu y da smo poslati samo jesce goldinar 50 kraje, i pri toj priči tudi mi za uk prebrisane glave , kakor je Vodnik od se jim pošljeta poslědnja dva děla slovnice v jednom nas popeval. Ne bodimo toliko zaljubljeni v vse, kar ni našega, ampak obrnimo vse svoje dusne zmožnosti v povzdigo roda in doma svojega , v razvitje svojega prekrasnega jezika. svezku, i s těm je knjiga dokončana. * Matija M ajar v Gorjah, Post Ariioldstein. Kârnten. Izbrane narodne srbské pesmi. slovnico toi- njem naj se nam zakoni da- mačenjem in rečnikom. Na svitlo dal Janko Pajk y v njem naj se nam razlagajo; naš jezik naj bo c. kr. gimnazijski profesor v Kranji. Gorici založil zastava naše prihodnje sreče in slave, ljubimo, spoštujemo tudi drugo. Ker A. D. 1865. pa svoje Dragotin Sohar, knjigotržec, Prvi snopić te ,,Jugoslovenske knjige" obseza Slovansko slovstvo. 11 1 11 y XX ICipillj O V> O U * Slědeči dvě knjigi ste upravo sada na světlo prišle kraljevića Marka. pesmi o Kraljevici Marku, namreč: Uroš i Mr-njavčeviči, M us a Kesedžija, Djemo Brdja- Arapin, sestra Leke kapetana in smrt n i n i se dobite pri podpisanom spisovatelju i zaiožniku i v Po besedah g. izdajatelja samega je knjigi prvi komisiji v slavjanskom knjigkupečtvě v Zlatnom Pragu, namen, seznaniti slovenske rojake z lepoto srbskih ná- y3ajeMni opaBonic cjanjaucKi, to je, Uzajemna rodnih pesmi. Pritrditi moramo radostno, da se nam pot, ki jo je nastopil, zdi prava, posebno z ozirom na tiste % m • v • i I • 1 • • f 1 • • A 1 • 1 #i slovnica ali mluvnica slavjanska. Ta slovnica ali mluvnica obseže v sebě zajedno kterim sreča ni toliko prijazna 7 da 7 si mogli kupiti šest slovnic, to je: slovnicu cerkvenoslavjansku, rusku, celo izvirno zbirko teh pesmi, ali kteri v dosedanjih horvatsko-serbsku, česku, poljsku i uzajemno slavjan- okolinostih in po dosedanji naši odgoji niso imeli prilike, sku; dalje se ozira po priložnosti i na ostala književna da bi se bili s cirilico seznanili. Vsem tem bo ta knji- 417 žica dobro došla, ker jih vpelje v hram čudovite pes- se se slovenščino vjemajo, zakaj pomen po naši misli niške umetnosti narodne , s ktero se ponašajo po vsej ni drugi y kakor ta-le: kolikor je Marko (že sam ob pravici pred svetom ne samo Srbiji, ampak vsi Slaveni sebej) vnet za pravico, ravno toliko (gorece) ga prosi sploh. Da je pa vsak korak, ki nas seznanja z umotvori njegova mati. kakor naših slavenskih bratov, razvitju našega slovstva, Brani nam prostor, da bi vse razložili, v čemur se naši mejsebni vzájemnosti na korist, kdo bi to dvomil? zastran tolmačenja ne skladamo z gosp. izdajateljem; Iz srca smo trud, tem bolj tedaj y ker izdajatelju hvaležni za njegov ali mislimo, da je toliko opombe dovolj, da ga izpod- so pesmi, ki nam jih je odbral y iz- budimo za prihodnost na toliko večo pazljivost. Dru- med najlepših srbskih narodnih pesmi tako po lepoti, gače pa te malenkosti temu delcu nikakor ne jemljo kakor po zapopadku. Gotovo po godi bode vsakemu velike vrednosti za tište, ki se doslej še niso seznanili tudi spredaj pridjani kratki posnetek srbské slov- z narodno poezijo srbsko, in mi jim torej ,,jugoslaven- n i ce y y potem pesmam podstavljeno tolmačenje srb- sko knjigo" še enkrat z dobro vestjo priporoóamo in dodani reénik tujih besedi, ki se v srbskih - skih pesmih nahajajo. Naj nam pa zdaj dovoli častiti izdajatelj, da dostavimo temu ravno tako odkritosrčno tudi nektere opombe. Ne skladamo se ž njim o tem, kar zoper grama- Dopisi. Iz Za sklenila Skup grebške županije seji oberniti se do kr. dvornega kancelai XI U L CA VI 1U V/ VJ JLi A.1 J JL LXJ, V/ VV JLXJL J IA 1 U V/ V X ^ *> I-'« M —--- —— —^ f ^ v ^ ^ ^ V A V/ VC V • f W J* M. JL ^ tiziranje Slovencev piše, marveč smo te trdne misli, naj bi se kmali kmali sklical deželni zbor y da si slovenski jezik ni v ničemur na škodi y da so se Do nadškofa kardinala Haulika je namenjena prošnja prezv. da y nekteri doslej se slovnico pecali. Ali se nimamo ravno njihovernu prizadevanju zahvaliti, da se nam je jezik v se po vine vseh Pelj imsko - katoliških .cerkvah trojed slo vans ki jezik Ćuli smo da kralj xjj i li u v c iju u pn^aucvauju ziaii v au ti, uči oc nam je jc^aiv v » r ^ *j oiu » cmon.i jcaiû., vvitn ojjju , ucti preUZVIŠeni kratkem času lepo olikal in marsiktere napake iznebil? škof diakovaški Strosmajer, ki je na srčno nam radost In kdo poreče , ako naš jezik dobro pozná po narodu nedavno v najboljem zdravji došel iz Rima, je prinesel aovico, da sv. Oče bi utegnili dovoliti slovansko in po sorodnih slavenskih narečjih, da naša knjižna pi- veselo sava ne potřebuje celó nobene poprave več, da je slov- liturgij Skofu jskemu baronu Mirku Ožeg y nisko preiskavanje dokončano? Pri nas Slovencih, bodi zeló slabotnemu starčku so sv. Oče zavolj oslabljenih Bogu potoženo ! ni, kakor pri druzih srečnejših narodih, nog dovolili, da sme se dé služiti sv. mašo, stojé pa le pri JUUgu ^utuicuu . iu, rvarvui jj i i ui u^iu oi cv^ucjoiu uaiuuiuj -"-^o oiuv o u u ij oiu^ni o v . načtou, ouvjkj ^jca> da bi se domaće slovstvo razvijalo svobodno in samo- povzdigovanji in sv. obhaj ilu.— Slavni Mirko Bog ras temveč se nam je bojevati že stoletja s tujim up- JL CIO # l^ULi V OV> 11U ill UUjVj Y £J O tW k\J t jCI O tVAJ I L11 i livom, s tujo navado, s tujo mislijo. Namesto da Je izdal yy Vi nj age a pravila jezika posnemali po izvrstnih slovstvenih delih, je besedo 20. dne t. m. Program moramo si za take delà še le jezik pripravljati, čistec predmet y zvezek krasnih svojih pesem pod naslovom napravilo zanimivih zopet Marljivo pevsko društvo ,,Kolo kazal med kterimi smo radostni gledali y da ga rje in najete tuje mu šare. To je pravi vzrok se o probudi slovstvenega življenja toliko sè slovnico pecamo. Potrpimo tedaj še nekaj časa sè siromaki gra- slovenski zbor: „Zvezda" od dr. Gust. Ip Iz Celovca — naznanja ,,Slov. Prijatel" prežalostno novico y da naš prečastiti roják gospod Placid matikarji ! jit ne bo več svesti smo si, da se poslové sami, kadar Ja vor nik, duhovnik benediktinskeg da treba. Izdajateljevo namero, ako bi prva knjižica dovolj profesor bogoslovj y in vantinski dolini y 30 daj fajmošter v St. Jurj novemb umri. ki Raj ečletni i. v la- bil že prijatlev našla, izdati najpred večo zbirko enacih na- od prvih časov iskren domoljub, rodnih pesmi, potem pa Mažuraniča „smrt Cengic národně naprave in bil spoštovan pisatelj podp vse k age", GunduliČevo delo >y radostni; vendar bi bilo, kar se tiče Cengič age in Osmana, dobro prevdariti, ali je teh dveh del Osman" itd. pozdravljamo živel bode tedaj v hvaležnem spomi ašega naroda iz Kozi na Stajarskem. (Prepoved zivinskih ker ali Je ste z latinico pisani, že treba na novo izdajati, prejšnji natis že izpošel? Drugače bi pač najbolje bilo, ako bi se izdajanja tacih velikih del ob svojem s ej m o v.) dne u. m novembra t kr. okraj na gosposka naša da po ukazu c. kr. deželr vsi sejmi v v okli lade so z a daj okraj 29 26 Kozjem času v se dodamo da lotila južnoslavenska akademija. Zastran samih národnih pesmi naj se nam zdi koristno, naj bi se vprihodnjič ne tolmacil samo pomen te ali une besede, ampak tudi važnejše (Drachenburg) prepovedani zato, ker se je na Hrvaškem blizo štaj ar s ke meje goveja kuga prikazala, ktera se Čedalje bolj razširj dá teharske fare na Staj. (Zlata poroka) Ne mi míru ; da ne bi reci y ki sezajo v zemljopisje, povestnico, lepoznan- nimo teharski farani y popi pa s kolik kar tud se ne pom pozabili ne bomo y stvo itd.; naj bi se srbské pesmi v izrekih, mislih v kler živimo 23 u. m. smo imeli v podfa ^uouii v í/Jit^rwn 2 in i o 11 il j y ivivi zívnuv/. u« m« oiuv/ x m vu y ^uiwh pt*I v » . ▼ kazalo, z národními sloven- rencu pod Prožino zlato poroko, ki sta jo obhajala s v. do Lov sestavi primerjale kjer skimi itd. To bi lepi namen, ki si ga je postavil gosp. Miha in Neža Štantetova, po domače Stareja. Pred 53 izdajatelj, jako pospeševalo. leti, ravno o tem času, sta bila prvikrat poročena Konečno moramo pa še opomniti, da tolmač v tej jo icť m ťuj0icu «au, u,«, knjižici ni vselej popolnoma natanjčen. Na dokaz iz- možnarji pokati, da se je zemlja tresla; mnoga povab lep in kaj prijete dan blizo Starej Bil začnó snamemo iz nje samo nekoliko vrstic iz prve pesmi yy Uroš i MrnjavČeviči" : svatovščina se bliža od vseh kraj na proti deveti uri so se podali v cerkev y vsi 70. y ,Al ga nisam pitao za carstvo; već za tovsko oblečeni, deklice male in vece grijeh, sto je zagrjesio Tukaj pravi tolmač, što se rabi y ko naš ki. nam se dozdeva u oc uwûuovaj prVO, ua onu ^»ciůj ui pi a v licu , n.ci uanaucua t/ci ivcv ijuui , aaivui vu ouu«iu. ^ » • «v imelo biti sagrješio, a ne zagrjesio; drugo, da što peli gosp. France KrušiČ, profesor verozakona na celjski da stih (verz) ni pravilen • y I i 1 Ali ker tuvoiw «uljeni, y starček in stara pa s palcico v rokah y y lep in lep j trk sva- ovencane vsak y venček iz rožmarina. Akoravno bil delavnik y SVOJ bila natlačena cerkev ljudi, kakor ob shodih maso so tukaj pomeni kar y y a ne ki. 120. yy KoVko Marko težio na pravdu, toVko moli Jew osima majka." gimnazii, kot bratranec mlađega Stareja. Ganljivp je bilo viditi. kako je mladi zet prijel starega očeta in staro mater za pod pazduhe, in ju kot nevesto peljal Tolmač je spet iztolmačil koPko to Tko za ako- pred oltar. Sedaj so začeli gospod svoj nagovor tako ravno i « y u ui ven dar. Nam se pa dozdeva, da teh besedi srčno y ua OU opiUU VOI \J J r w " ni bilo treba tolmačiti, ampak pustiti jih, kakor so, ker brisali. Po dokončanem opravilu se podamo v Starej da so ploh vsi Uudj po cerkvi si solze iz oči 118 hišo v gostj smo bili prav zidane volje. Kakor Iz Planine 18. dec. Čitavnica naša jako dobro 111 OU V gUOlJC I XVJV^l OUJV VUi " ' J m mj m a%«Bif»v t u* J W v v cerkvi prej, tako za mizo zdaj nam je prostora po- napreduje, udje se vedno množijo; odboru pa gré tudi manjkovalo. Godbe nismo zdravica za zd se dan in pol Je meli vrsti da nismo vedili kedaj pa pesem za pesmico, hvala, da jim dobro streže. Za zimski čas je dalje da nam je pretekel odločil sledeče veselice: 31. dne t. m. večerno zabavo Se v to svatovscino: zraven smo se svatje podali vsak na svoj dom k počitku jaz sem bil povablj naprošen volj proti jutru 8. januarja 1865 besedo s tombolo y 22. pa Tudi tudi januarja tom bolo s plesom , 2. februarja gledišče s plesom , 19. februarja ples, 26. februarja ples. Vsaka veselica se zaćne pesem zložim v veseli spomin. Kado- ob 7. uri zvečer. — Vsak torek in ćetrtek so pevske sem to storil in skoval to-le, kakor jo prost mli vaje narček skovati more , vsako nedeljo pa domače zabave s petjem. Iz Ljubljane. Iz poslednje seje deželnega od- Pesem od zlate poroke. Hi»a Starejeva lepa stoji, Res je veliko zakonskih ljudi, Kaj nek veselega tam se godi? Vendar se malo to kedaj zgodi, Stari oče in mať Bila sta drugikrat Dans pri porok'; Naj žegna vaj' Bog! Da bi zakonska dva Drugič k poroki šla, Kakor ta dva: Star mož in žena. bora posnamemo sledece. Na neki sklep deželnega zbora saicburškega je c. kr. državno ministerstvo vprašalo tudi kranjski deželni odbor, kakor vse druge: ali naj se vpelje prisiljeno cep ljenje koz? Odbor je odgovoril > da ne y pa to je za potrebno spoznal y da Zlata res svatovšna, ljubi krist- Kakor mladenč in deklica na se odpraviod leta 1860 vpeljani s tan o vi t ni red, po kterem se pri cepljenji kóz mora ravnati vsak zdravnik Prošnjo uradnikov ljubljanske bolniš- jan sveť brez nice i izjeme naj se jim plača oskrbovanje opravil ) ktere za- Tukaj obhaj a se danes ta dan; Sta se ženila pred petdeset leť; devajo tržaške najdence (findlinge), je deželni odbor pritrdil, za prihodnje pa bo deželnemu zboru po- o y • v • v Srecm moz in zena Ko sta doživela Zakon na sveť V Cez petdeset let! Zdaj pa že v starosti, Na pragu věčnosti, Y zlati porok' Je žegnal vaj' Bog! trebo razodel, ,da se za uboge sirote , kterih je iz ljubljanske in tržaške porodnišnice blizo 2000 po naši de- želiHHHÉ ^^^^^■^■^■■■ífelBiBBll na <ív>ii ua reji , uoiauuvi uvjjkïl , nar Vem, da Bogu sta služila zvestó, Pridne Stir hČere in zetje trije, leta bilo, poseben oskrbnik. « « w«« « # * VT • V. •• 11 ' 4 _ ustanovi zopet, kakor je do julija 1860. Ministerski ukaz Svoje otroke učila lepó ! Zvesta do starosti, Y lepi zastopnosti; Tak sta izgled Zakonskim na sveť! Vsi so pošteni in dobri ljudje, So se pomenili, ? Gostje naredili To je lepó Za žlahto celó! Tak pa storite otroci tud' vi, Da vas Bog dolgo živeti pusti! Ljubite stariše, Ki jih imate še Bog vam pa bo Dal srečo za to ! » Zlata poroka je malo kedaj, Jaz je še nisem ne vidil do zdaj, Danes to prvikrat, Znabit tud' zadnjikrat Dosti ljudi Tako govori! zastran ponavljavnih nedeljskih šol za roko-delske fante bode odbor na znanje dal deželnemu , dokler deželno zastopništvo do ljud- 8e de- Pismo zboru s tem 7 da ? skih šol nima po ustavi zagotovljenega vpljiva želi tudi ne morejo nakladati nobene plačila. c. kr. državnega ministerstva, v kterem se odboru na-znanja, da je Njih Veličanstvo blagovolilo potrditi v poslednjem zboru sklenjene lastnosti > ki jih mora zdravnik imeti za sposobnost vodstva ljubljanske bol- nišnice Tak veselite prav srčno se vi Žlahta, otroci in unučici vsi! Saj boste pomnili, Nikdár pozabili; V lepi spomin je bilo v vednost vzeto. ? Ker c. k. državno ministerstvo ni potrdilo sklepa deželnega zbora zastran podeljevanja službe oskrbnikove v posilni delavni ci ljubljanski, bo odbor nasvetoval deželnemu zboru, naj se raji odpové vsemu vpljivu do te službe Ta dan bodi vsim! Anton Grabič, mlinar. in c. k. vladi prepusti, da sama izvoli kogar hoče. Iz Prošeka 13. dec pevci omislili iz Ljubij Nedavno smo si tukaj slovensko mašo ; in pod vrlim gosp. šolskim učiteljem smo se je tako kmali iz-urili, da smo jo že na dan vseh svetnikov čveterogl prav dobro peli pri se Ai kaj sveta jeza godi? tako bi Božji, potem pa še dvakrat Nekega popade neka sveta ali ne-da gré nad učitelja ter ga vpraša j^ZiO. , tcvrvu , li a u. učitelja tci gc* VjJlaoa. odkod je dobil privoljenje za petje slovenske maše ? Na 23. dan t. m. dopoldne do 10. ure se je razpisal dan, do kterega naj se oglasi, kdor hoče prevzeti z i-danje mostu čez Savo pri Krškem. Pogoji se natanko zvedó pri deželnem odboru v Ljubljani; po-nudbi se mora dodati 4000 gold, kavcije. Iz deželnega zaklada prejme, kadar se most odprè, 10.000 gld., mostnine sme poberati 17 kr. od vprežene živine, sicer pa 7 kr. od velike, 4 kr. od male živine, Učitelj nekako prestrašen odg da Ljubljani jo prišla na svetio, in da ne dvomi, da se sme peti, ker se tudi drugod poje pri službi Božji. Srditi mož pravi, da kratko nemalo ne trpi tega!! Je kr. itd. itd. ■■^■■■■člověk Da se plačilo za stanovanje žan- darjev, za ktere bo plaćala dežela za prihodnje leto bo pisal odbor c. k. Da se slo- venska maša na slovenski zemlji v Božjem hramu ne smela peti, smo slišali zdaj prvikrat. Saj odkar se je začelo cerkveno petje pri nas, se ni drugače pelo kakor ? 8000 gold., stanovitno v red dene, žandarskemu poveljstvu v Trst, naj pošlje zastopnika v Mestnemu P° . kraj n ski uao, oc u i ui ugauc uciu t slovenski ali pa, kakor se je nekdaj zvalo Ljubljano v končno razpravo te stvari, magistratu se bo odgovorilo, naj poskrbí, da se podoba sv. Janeza pri črnuškem mostu popolnoma ne razruši t kako prepovedovati ; da bi zdaj ne smeli? 9 Kdo po da se kmali prepelje v Ljubljano. Ker soseska nam more > da ne Bog častili v jeziku ga je mati učila in s pesmami, ki so tako lep zavidamo nobenega druzega člověka za svoje ? t ) nas ne pa spolnuj svojo dolžnost ako £/«« UJ/V1UUJV 4U OÏUJV uui£iuu0b, divu opolnuje VU1JU VOĆU faranov, ne pa, da bi godil, kakor bi mu trobil eden ki da Učitelj vseh ali pa mala kopica njegovih Pojt Vi svoje pesmi, po- mi krtinska v podbrškem kantonu zavoljo zidanja cer-kovnikove hiše želi přiklade od 66 odstotkov na hišni in zemljišni davek , bo odbor zagovarjal to željo v deželnem zboru. Zopet na3 je ta teden zapustilo okoli 1000 m e- hi kan ski h vojakov. Kakor drugekrat, se je tudi od tega oddelka poslovil župan s tremi odborniki v imenu mesta od njih na kolodvoru; vodja njih je z gorko besedo zagotovljal, kako radi so bili v Ljubljani, od ktere se prav težko ločijo; to pa bo povedal tudi svojemu kakor Vam je drago, in pustite nas pri miru, u jemo svoje in jih bomo peli, če Bog dá, na veke Pusti peti moj'ga slavca, _ _ . _ Kakor sem mu grlo stvaril — cesarju. Ostalo jih je zdaj le še okoli 400 v Ljubljani tako piše nam Prešern. Berite „Orglarja", če znate: ki ođrinejo svečana meseca, ker 16. januarja je nabira ! pri kraji. Dostavljamo temu naznanilu še to, da 44 ka- dêtov, prav omikanih ljudi, je počastilo „Južnega p 17 prav dober poduk Vam bo, gospodine P v m Bogom h druzih 410 Sokola" s tem, da so njegovo dvorano za telovadnico kres y si izprosili in se ž njim vadili. „Južni Sokol" bo tedaj dvorani reduti in sicer na dan sv. Stefana o pol šestih zvečer v tudi v Mehiki v blagem spominu vih podobah bodo družinski roko delci skazovali Noetovo hvalno daritev, darovanje Izaka, Hvala Bogu, da je deželo našo goveja kuga Mozesa pri gorecem grmu, oznanovanje prečiste device zopet zapustila. Naj bi zdaj povsod dobro pazili y da se Marij y nam ne pritepe zopet odkod iz Hrvaškega. Da se tihotap- Vmes se bo tudi stvo (kontrobantovanje) s tujo živino zdatno od vrne, tremi pastirje pri jaslicah in kamnjanje sv. Štefana med bode kakor slišimo . deželna naša vlada oklicala da- ski pel panom ; koliko deklamovalo y in med y kom in sosedom se bo slo- ) *wioivi J. rila (premije) v denarjih tistemu, kdor pové takega, kako da pogovor e bilo vrtil o spremenu casov a y ki je kako živino skrivé čez mejo k nam prignal ; da- le d a j in kako da je daj ali o tem Priča t kovati smemo , da se bo dalo marsikaj prijetnega rilo bo plaçai tihotapec (kontrabantar). To je dobra dati in poslušati za — samih 20 nov. kr naprava; da bi se le kmali vpeljala. Kakor se sliši, so zasačili nekoliko tistih tolo-vajev, kteri ropajo že več časa v kantonu ljubljan- 7 skem merij o kamniškem in podbrškem in posebno na cerkve Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Ko je zbornica poslancev v državne m zboru brez ugovora dovolila, da se davki za prve kvatre roják Najbogatejši mož krog in krog, dobro znani naš prihodnjega leta poberajo kakor to leto ; ko je po anez Kalister je 17. t. m. po kratki bo- hudi borbi izrekla, daje državni poslanec Rogavski j lezni umri v Trstu glavo, kteri ni kmali se 59 let star. bistro svojo para y vec miiijonov (nekteri pravijo celó po mnogovrstnih srecnih špekulacijah slovenski pisati znal. Zapustil je nek ženi svoji 190.000 izgubil poslanstvo, in je řešila vladine predloge o col-si je v 20 letih pridobil za nih davšinah za slad kor in odpust pri dávku premoženja žganjarij, je 15. dne t. m. svojo 17. sejo sklenila s tem, da se čez praznike podá domů in se zbor* zopet 12. t. m. se je vpričo Njih do čeravno Je samo začne se januarja gold., 3 hiše v Trstu (kterih ena sama donaša na leto Veličanstva cesarja slovesno obhajalo dokončanje velike 17.000 gold.) in ves denar otro kom vsakemu po 50.000 gold., ki pa do 50. leta rodovíne in v spomin rojstnega dné (21. aug. 1858) ce- 7 ki J0 V kasi njegovi ) nove bolnišnice dunajské, ki se na stroške cesarske svoje starosti vživajo obresti j potem prejmejo pital > dvěma unuk oma ostalo premoženje ; kašo l i sarjeviča Rudolfa začela zidati maja meseca 1860 in zdaj dovršila. Prostora bode v tej kaj pripravno na- po stoj n ski 40.000 gold., — ubogim v Trstu, Ljub- rejeni bolnišnici za 1000 bolnikov ? ime Ijani in Postoj ni po 3000 gold., ravno toliko ud o v am bolnišnica." Jl Je 7) Rudolfova i sicer pa še veliko sporočíl po 1000 do teh mest 3000 gold. Tako smo mi slišali. z e di Po najvišem sklepu se bo cerkev ne- n j en ih G r k o v vprihodnje imenovala 77 orientalska", to je, grško-vzhodnja cerkev. Ena grško- naj- Strašna nesreča se je neki přiměřila danes (v torek) sjajniših ,,besed", ki jih je dozdaj napravilo slovansko zjutraj na železnici unkraj Maribora; vozovi z ljudmi pevsko društvo na Dunaji, je bila 13. t. m. v dvorani so treščili ob vozove z blagom tako, da je nekoliko Sperlnovi. Slavni glediščini igra vec, Poljak Davison oseb smrt storilo, veliko pa jih je poškodovanih. in Ceh Laub sta jo povzdignila s svojo umetnostjo ; (Iz čitavnice.) Kakor je že naznanjeno bilo, je na med pevskim razdelkom ste viharne slava-klice izbudile sv. Stefana dan dopoldne ob 11. uri v dvorani čitavni- Jen ko va ,,Sablja moja" in Ipavce v 71 Kdo je mar 9« čini letni zbor se bote 7 igrale dve na večer pa veselica 7 igri 77 Strup4 pri kteri ( Ko je uni teden na Dunaji prvi s n e g padel, je v in pa 77 smrti vstal", v kteri burki se ,.iiljukec" (pravi K Iju kec je od mestu 1600 delavcev sneg kidalo na 250 vóz ? 92 ,Eu- paz- nikov je čuvalo nad delom. Ako brž toliko rok prime lenspiegel") kot gledišni ravnatelj prikaže kot natakar, za lopato, res zgine sneg kot kafra! — Iz Berolina so pokli- cali dr. Jordana na Dunaj, da bo vredoval od vlade Pred vsako igro igrá čitavničini orhester ; barokar, godec, mašinar, oblačiteljca, šepetavec in pesnik. med drugo igro se bo naš izvrstni angležkem rogu. Ker tudi ,,Južni Sokol" vabi ude či- prvo in podpirani politični nemški list v porazumljenje Nemcev, ršič produciral na Slovanov in Madjarov pod naslovom „Die Einheit" (Edi- nost). Edinost, edinost! lepa stvar, ki je brž gotova, tavnićine k svoji veselici 31. dec., čakate jih prihodnji da se le vsacemu dá, kar je njegovega, nič več, nič manj tede n ve posebno mični veselici. (Oklic telovadskega društva.) „Južni Sokol" v Ljubljani ima 29. dec. t. ob zvecer v «c. V. v-/. r SVOJÍ vivu" 0.11*51, 1^1 oiwvx awi Frelihovi hiši svoj obéni zbor in vabi s zagovornik narodnih pravic dvo- rani v Cehe je zeló osupnila novica, da je bil nenadoma v pokojni stan djan c. k.šolski svetovavec g. Wencig v Pragi, ki slovi kot pisatelj, izvrsten školnik in iskren Karlovcu so zasa- tem vse častite ude, da se ga udeleži jo v mnogem šte- čili sleparskega poétnega uradnika, ki je marke kradel vilu. Dnevni red občnega zbora je sledeči: 1. Uvodni s pišem, pa tudi pisma jemal. — Kar je državni zbor govor načelnikov. 2. Sporočilo tajnikovo. 3. Račun pre- spregovoril besedo o Ogrih v prestolnem odgovoru, se tekiega in prevdarek prihodnjega leta po blagajniku, je začelo nekako živejše udo v. ustopnicah. Volitev. Predlogi posamesnih skem. časnikarsko gibanje na Oger- Iz tujih krajev so najvažneje novice te-le Sokol ktero u 71 se nega va bi j 0 31. d e ce m bra t. 1. pa napravi Napoleonova in italijska vlada ste si zdaj prav dobre in gotovo je, da konec prihodnjega meseca začne fran v čitavničini dvorani večerno zabavo 7 v OKO la. vsi častiti udje čitavnice in ,Juž- a ' • m vyukjuvi w w I U « T U I U O ill , , U U U ~ COS ka armada zapuščati Rim. — . x^« «^v^ Program te zabave je sledeči: 1. Dr. G. odpraviti vse mniške in nunske samostane in vsakemu Vlada italijska hoče Ipavčev zbor ,,Sokolska.' ( vjetniki. u Subertova spevoigra ,,Od- mnihu in nuni — če je res?— po 500 frankov izvreči za . Valentov simfonia". Nolijev „En Ulajnar od koploru. zbor. ^ i> - — ^ ------- del. a zivez. „Zmes . Dr. 7 Najbolj ropočejo zdaj nemške srednje in Romberg-ova ,,Otročja male vlade, ki 0 šlesvik-holštajnskih zadevah niso za- „Quodlibet"^ igra orhester. koploru. II. del." Ipavčev osmospev „Vojaška. a dovoljne ne s prusko, ne z avstrijsko vlado; ako ta Nolijev „En Ulajnar od stvar tako napreduje, kakor se je začelo, utegnejo Srečkanje. 10. M. Vilharjeva de- Nemci sami razrušiti nemško zavezo. pa delà klamacija." li. Punš. Začetek je v starem letu ob Napoleon? „Reform" pravi, „da gasi ogenj na La-pol 8. uri zvečer, konec v novem letu. škem, pa ga podpihuje na Nemškem; on tolaži Avstrijo Kakor navadno, bo tudi letos tukajšna ka to- zastran Italije, da bi bolj pogumno postopala na Nem-liška rokodelska družba obhajala svoj božični skem ali zedinjena s prusko vlado ali tudi zoper njo Ako pa tù kakoŠen razpor vstane, bode stopil na noge in mir na Nemškem délai po svoje Da pa potem pride tudi italijansko in tursko vprašanje na vrsto, je Sodba zoper Poljake, ki so obdolženi gotovo. — -1"«« uvi/vi J ? puntarskega početja na Pruskem in kterih preiskava že veliko mescev trpi, bo oklicana 23. t. m. — Pred- sednik severno-amerikanske države hoče da se na vso moč nadaljuje vojska zoper južno državo in sužtvo ondašnjo. Angleški ministri pažljivo gledajo zdaj v te kraje , kjer je severni državi sreča mila. M e h i k i, ker še zmiraj cesarska vlada ni brez nasprotnikov 7 } v bila srecna. poslednjem boji armada ivo je želeti njena ni ) da se novo cesarstvo Punt v Tunisu in Algie ru je skor popolnoma zadušen, večina ustajni- kmali prav krepko vkorenini. kov se je podvrgla. Iz Ce tin ja spiše „Nation." med drugim tole: Zdaj imamo mir s Turkom; ni res, kakor se tù ali tam bere v dopisih iz naše Crne gore, da se že pripravljamo na boj zoper Turka. Nekteri pisavci, kar hoče, če tudi Je laž morajo svojim brav- naj veljá cem na mizo pokladati prav pikavne hrane; zato jim prodavajo za resnico, kar je le stvar njih domišlije. Strašna nesreča se je po krvavih klobasah přiměřila v nekem mesticu na Francoskem : ondašnji župan je po večletni navadi 30. nov. vso gosposko, učitelje žandarje itd. povabil v gostje; postregel jih je tudi s krvavimi klobasami; ker pa so bile dolgo časa v slabo počinjenih kuprenih posodah, so se zavdali vsi. Prenesek iz 50. lista .,Novic" . . . . . . . . 7522 gold. 34 kr. Gospod Sovan Fr. Ks., trgovec v Ljubljani, kot ustanovnik *), obligacij o z..... 100 gold. — kr. >> Vomberger Blaž, fajmoater v pokoji na Primskovem, za letni donesek .... 2 v li » Horak Janez, hiani posestnik v Ljubljani, za letni donesek . . . .. 2 li » Verhovee Blaž, hiani posestnik v Ljub- ljani, za letni donesek ...... 2 li 17 Zupančič France, žagar na Šici pri Krki, za letni donesek . . . . . . . . 2 li 11 Župan T., prefekt v Alojzijeviaěi, kot ustanovnik . . . t . . . . 4 . 10 » li 11 Kraaovec Jernej, fajmoater v Mekinah pri Kamniku, za letni donesek..... Krovat Miha, mestni kaplan v Kamniku, 2 li 2 11 li 11 Treun Valentin, kupčijski pomoćnik v Ljubljani, za letni donesek..... 2 It li 77 Slibar Martin, fajmoater v stari Oselci, kot ustanovnik ... . . . 10 11 li 77 Terstenjak Davorin, župnik v Sentjurji, kot ustanovnik • . .i r* . 1 •. • . • 10 11 u 11 Kubelka Vaclav Jožef, stavbini mojster v Ljubljani, za letni donesek . . • . 2 11 li il Jentl Bern., kupčijski pomoćnik v Ljub- ljani, za letni donesek...... 2 11 li 11 Inglič Jak., privatni učitelj v Ljubljani, za letni donesek . r. . >f rj. • 2 11 li Gospod Remic Primož, fajmošter v Loki, kot ustanovnik.......... 10 gold. — kr • „ Molj Leopold, bogoslovec v Gradcu, za letni donesek.......... 2 _ Po gosp. Iv. Tuaeku so iz Zagreba poslali: Gospod Bradaaka Fr., kr. gimnazijalni profesor, kot ustanovnik..... 10 n „ Dr. Kopač Josip, koncipient, kot ustanovnik......... 10 ....... » yy „ Tuaek Ivan, profesor kr. viae realke kot ustanovnik....... 10 Gospod Rozman Jožef, dekan v Trebnem , kot ustanovnik.......... 10 y • • r y y. „ Brolih Mat. dekan v Smarji, kot ustan. 10 ,, — „ Sivic Janez, fajmoater v Polici, za 1. d. 2 _ „ Vagaja France Rudolf, bogoslovec v Ad- montu, kot ustanovnik............10 „ Terček Slavoljub Tilen, za letni donesek 2 ,, — ,1 „ Cigale Matej, c. k. ministerski koncipist na Dunaji, kot ustanovnik..........10 v / 7 j y „ Vrankar Stefan, župnik pri Jezeru na doljnem Koroákem, za letni donesek . 2 „ Kos Anton, stolni proat in vesolni akofov namestnik v Ljubljani, kot ustanovnik, obligacij o za .......... 73 „ 50 ,, „ Lesjak Jožef, fajmoater v Soderaici, kot ustanovnik.......... 10 „ „ „ Kaplenk Janez, kaplan v Soderaici, kot ustanovnik.......... 10 ,, —: ,, Po gosp. Anton Graaiču, dekanu v Trnovém, so poslali kot ustanovniki: Gospod Oblak Janez, duhovni pomoćnik v Trnovém......... 10 „ „ „ Urbanček Janez, duhovni pomoćnik 10 „ „ Bergant Jožef, fajmoater v Koáani, kot ustanovnik....... 10 ,, „ za letni donesek: „ Bile Janez, kaplan v Trnovém . . 2 „ — „ ,, Prežel Matevž, fajmoater .... 2 „ — „ „ Župan Ud., ekspozit v Sutorjah . 2 „ „ Pavčić Janez, c. k. okrajne sodnije služabnik......... 2 „ — Po gosp. Drag. Savniku v Kranji so poslali: Gospod Golob Ant., župan v Stražiau poleg Kranja, za letni donesek ... 2 ,, — „ Gospodičina Antonija Strojeva v Smartnem poleg Kranja, za letni donesek . . 2 „ — „ Gospod Potočnik Blaž, fajmoater v Sentvidu nad Ljubljano, za letni donesek .... 3 ,, — „ Skupaj 7898 gold. 84 kr. (Dalje prihodnjic.) V Ljubljani 18. decembra 1864. Dr. Jer. Župane c. Kursi na Dunaji 20. decembra 1864 v novem denarji Državni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami 5% obligacij a od leta 1859 [Kreditni lozi po g. 100. g. 126.50 v novem dnar. po 100 g. g. 66.00|4 '/2 % Tržaáki lozi po 100 „ 108.00 5% nar posojilo od 1. 1854 „ 79.0015% Donavsko-parabrod- 5% metalike . . . . „ 70.351 ski po g. 100 . . . „ 85.75 4 V2 % „ . . . .„ 63.25IKnez Esterhazy. po g. 40 „ 108.00 4% „ * .... „ 55.00|Knez Salmovi po g. 40 „ 31.75 3% „ . . . .„ 42.00 Knez Palfyovi po g. 40 „ 28.50 2 V2 % „ ...'.,, 35.50|Knez Claryovi po g. 40 „ 27.25 l°/0 „ . . . .„ —.—IKnez St. Genoisovi po g. 40 „ 28.75 Obligacij© zemlišn. odkupa. ^» (po 100 gold.1 iGrof Waldsteinovipog. 20 „ 18.00 5% doljno - avstrijanske g. 90.25prof Keglevičevi po g. 10 „ 14.00 5% ogerske. . . . .„ 73.75 Budimski . . po g. 40 „ 26.00 5% hrvaake in slovanské „ 75.251 Denarji. 5% krajnske, átajarske, I Cesarske krone . . . g. 16.05 koroake, istrijanske .„ 89.001 Cesarski cekini . . . „ 5.53 Državni zajemi z loîrij ti mi« INapoleondori 20 (frankov) „ 9.40 Zajem od leta 1860 . . .„ 93.201 Souvraindori . . . .„ —.— ,, ,, 1860 petink. „ 93.70[Ruski imperiali . . .„ 9.61 „ „ „ 1839 . . . „ 156.00 Pruski Fridrikdori . . „ 9.74 „ „ „ 1839 petink. „ 152.50|Angležki souvraindori . „ 11.77 5% narodni od leta 1854,, 79.70|Louisdori (nemaki) . .„ — Dohodkine oblg. iz Komo „ 19.50|Srebro (ažijo) . . . . „ 16.00 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bla^BÍk v Ljubljani.