PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 21 (8727)
TRST, petek, 25. januarja 1974?
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
UKREP STOn RETROAKTIVNO V VELJA VO S L JANUARJEM LETOS
Vlada odobrila zakonski osnutek o povišanju minimalnih pokojnin
Povišani tudi doklada za brezposelne in družinska doklada
Doklada za brezposelnost je bila Podvojena in znaša sedaj 800 lir dnevno, družinska doklada pa je bila povišana na 8.060 lir za ženo in
RIM, 24. — Na seji vlade, ki se je sestala danes pod predsedstvom predsednika Rumorja, so na predlog ministra za. delo Bertoldi j a odobrili zakonski osnutek o povišanju minimalnih pokojnin, družinske doklade in doklade za brezposelne. Ukrep sto-Pi retroaktivno v veljavo s 1. januarjem letos.
Minimalne pokojnine so bile povišane na 42.950 lir za odvisne de-«vce; na 34.800 lir za avtonomne delavce in na 25.850 lir socialne po-šdkiine za osebe, ki nimajo drugih dohodkov in ki imajo več kot 65
2.400 lir mesečno, ter povišanje prispevkov neposrednih obdelovalcev zemlje. Z istim zakonskim o-snutkom so odpravili tako imenovane maksimalne prispevke za družinske doklade, kar je omogočilo, da so se dejansko zmanjšali delodajalski prispevki. Država bo za ta izboljšanja plačala v prihodnjih treh letih skupno 838 milijard lir. ja vsakega otroka v breme. Poleg Zavod za socialno zavarovanje pa vsebuje zakonski osnutek tudi [bo samo za letošnje leto P t ^
Zboljšanje pokojnin in podpor za invalide in slepce.
Višje izdatke, ki jih bo imel zavod .*a socialno zavarovanje z izboljša-"lem minimalnih pokojnin, doklade za brezposelne in družinske doklade, oodo krili z višjimi prispevki delodajalcev, z državnim prispevkom in “ uporabo skladov, ki jih ima na razpolago zavod za socialno zavarovanje. Delodajalci bodo plačali en odstotek več prispevka za pokojnin-ski sklad.
Poleg tega odobreni zakonski „. ,—^------------- -
osnutek določa tudi povišanje po- AM, od 1. julija letos dalje pa pri-
kojninskih prispevkov za trgovce '	J-----J"''
m obrtnike od
skupno 1.262 milijard lir, v prihodnjih treh letih pa 4.126 milijard lir.
Zakonski osnuek vsebuje tudi pravila, ki urejajo invalidninsko po-ojnino in pravila o preureditvi ne-aterih organov zavoda za socialno varovanje INPS. Obenem zakoniki osnutek določa tudi postopno z Iruževanje pobiranja socialnih pri-s jevkov samo pri zavodu za social-n j zavarovanje in zato bo INPS do konca letošnjega leta prevzela tudi prispevke bolniške blagajne IN
spevke INAIL (nezgode na delu) Z zakonskim osnutkom, ki ga je
sedanjih 1.200 na
IMI,m|(||1M1 m,, 1Ii|,iI„,lIIIII1Ii1III|IImI11|,IIIIMIIi	n n inniimiumimillliiin
zaskrbljenost ia gospodarski položaj
UVESTI POLITIČNE CENE ZA NAJNUJNEJŠA ŽIVILA
To zahtevajo deželne uprave in komunistična partija
RIM, 24.
, 'V vsej državi vlada ul , . zaskrbljenost zaradi stalnega aosanja gospodarskega položaja predvsem pa zaradi nevarnosti, da se bo položaj v prihodnjih mesecih za delavce še poslabšal. Deželne u-Prave so danes objavile predloge, k* jih bodo dale na jutrišnjem sestanku meddeželne komisije z vlado v. zvezi z gospodarskim načrtova-njem. Predlogi se nanašajo na raz-v°j kmetijstva, javnega prometa, zdravstva, socialnih ter stanovanj-skih gradenj. Deželne uprave imajo s®uaj_ priložnost, da se stvarno vključijo v vsedržavno gospodarsko načrtovanje in da posredujejo za novo načrtno gospodarstvo politiko, ■'-ato zahtevajo od vlade, da sestavi najkasneje v prihodnjem mesecu osnovne točke letošnjega gospodar-skega načrta.
Deželne uprave ugotavljajo, da se v vseh deželah pojavljajo resni znaki gospodarske krize. Zato pred-lagajo nujne državne ukrepe še Posebno glede cen in naj se določijo «Politične cene» za blago najširše Potrošnje. Obenem bi morala vlada strogo nadzorovati zaloge potroš-nega blaga in surovin.
.Tudi na seji osrednjega vodstva ■KPI so razpravljali o sedanjih gospodarskih težavah. V sporočilu, ki bilo objavljeno nocoj, KPI prav tako zahteva uvedbo političnih cen najnujnejša živila. Poleg tega komunisti opozarjajo, da se življenjska raven ljudskih množic zaradi stalnega naraščanja cen slabša in oa g-ozi nevarnost povečanja brezposelnosti zaradi pomanjkanja u-krepav na področju energetske in splošne gospodarske krize.
, Izvršni odbor Confindustrie, ki se la danes sestal v Rimu, je tudi raz-Pravljal o gospodarskem položaju in k® ocenil za zelo resnega. Izvršni od-ow pravi, da je treba poiskati re-'-'tav, da se prepreči nadaljnje poslabšanje^ Se posebno so industrije! zaskrbljeni zaradi nove denarne krize 'n Pozivajo vlado, naj spodbudi in-oostrijski razvoj na Jugu ter naj Se Zavzame za čimprejšnjo ureditev CeP- Seveda se industrijci sklicujejo J-a odgovornost sindikatov in pravijo, da bi katerokoli zmanjšanje proizvod-'Ji6 škodilo tudi delavcem samim. In-. ostrijci pa molčijo o tem, da mora-J° delavci prenašati največje breme kospodarske krize. To vprašanje je biadmet široke razprave med sindikalnimi organizacijami in ne izklju-'jUJejo možnosti, da bo prišlo kmalu d° splošne vsedržavne stavke.
je izrazil svoje nezadovoljstvo spričo velikega zvišanja cene petrolejskih proizvodov arabskih držav.
Govor predsednika francoske republike ni naletel na odobravanje številnih poslušalcev, ki so izraaili svoje negodovanje z glasnim žvižganjem. Kljub prisotnosti precejšnjega števila golističnih pristašev ni prišlo do neredov. Istočasno je bil nekaj sto metrov od njegovega zborovanja shod levice in sindikatov na katerem so obsodili vladno politiko, ki je naperjena izključno proti delavcem, ki bodo morali plačati za posledice krize.
Jobcrt
v Saudski Arabiji
RIAD, 24. — Francoski zunanji minister Michel Jobert je prispel danes zjutraj v Saudsko Arabijo, kjer ga je sprejel njegov saudski kolega Sakaf. Jobert se bo po vsej verjetnosti v soboto sestal s kraljem Fei-salom ter podpisal sporazum, po katerem bo Saudska Arabija priskrbela Franciji večje količine petroleja v zameno za orožje.
vlada nocoj sprejela, so bile izpolnjene obveznosti na osnovi sporazumov s sindikalnimi organizacijami v pogledu minimalnih pokojnin ter gle-de racionalizacije zavarovalnega sistema. S tem je bil storjen prvi korak na poti splošne preureditve so-cialnozavarovalne službe v Itabji.
Na seji vlade so na predlog ministra za promet Pretija odobrili za: konski osnutek, ki se nanaša na spremembe juridičnega položaja železničarskega osebja na osnovi zakona, ki je bil sprejet marca leta 1958.
Kissinger o Bližnjem vzhodu
WASHINGTON, 24. — Pred komisijo za zunanje zadeve ameriške poslanske zbornice je državni tajnik Kissinger izjavil, da je imel stike s sirsko vlado o ločitvi med sirsko in izraelsko vojsko na področju Golanskih višav. Kissinger je govoril pred komisijo kaki dve uri in pol predvsem o vprašanjih Bližnjega vzhoda. Dejal je tudi, da je posebni ameriški predstavnik Bunker dopotoval v Ženevo, da bi proučil s sovjetskimi predstavniki razvoj bližnjevzhodnega vprašanja.
Kot pišejo nekateri izraelski dnevniki, naj bi pred kratkim prišlo do sestanka med visokimi političnimi voditelji Izraela in Jordanije, da bi proučili možnost odprtja uradnih pogajanj med obema državama za ločitev njunih oboroženih sil. Neuradne vesti v tem smislu so bile objavljene v nekaterih današnjih izraelskih dnevnikih. Te vesti izraelska vlada vsekakor za sedaj še ni potrdila.
Stališče EGS
do energetske konference
BRUSELJ, 24. — Izvršni odbor Evropske gospodarske skupnosti je izdelal predloge za skupno stališče držav članic EGS na skorajšnji konferenci o energiji, ki bo 11. februarja v Washingtonu. Glasnik gospodarske skupnosti je izjavil, da bodo o tem stališču razpravljali stalni predstavniki držav članic v Bruslju. V izdelavi predloga je odbor vztrajal predvsem na tem, da se je treba izogniti ustanovitvi bloka držav potrošnic petroleja, ki naj bi bil v nasprotju z blokom proizvajalcev. Treba se je tudi izogniti temu, da bi prišlo do škodljive konkurence med potrošniki, kar bi privedlo samo do zaostritve položaja. Potrebno je sodelovanje, ki mora omogočiti, državam proizvajalkam da uživajo sadove svojega naravnega bogastva.
Na konferenci v Washingtonu bo treba nadalje upoštevati tudi interese držav v razvoju, ki ne razpolagajo s petrolejem in ki so prerevne, da bi si lahko zagotovile potrebne količine nafte.
V zvezi s konferenco o energiji so v Iraku sporočil, da se je ne bodo udeležili. Predsednik Al Bakr je poslal Nixonu pismu, v katerem
pravi, da se Irak ne strinja s politiko, po kateri naj bi države potrošnice predstavljala samo skupina visoko industrializiranih dežel.
Vlada o reklami po radiofeleviziji
RIM, 24. — Pri predsedniku vlade Rumorju je bil danes sestanek tajnikov strank vladne koalicije, na katerem so obravnavali vprašanje reklame po radiu in televiziji. Po sestanku je predsedstvo vlade sporočilo, da so sklenili priporočiti radioteleviziji, naj ne poviša v letošnjem letu reklame za 5 odstotkov, kot je bilo predvideno. Sporočilo pravi, da je vlada upoštevala potrebe in težave dnevnega časopisja, obenem pa tudi industrijskih in trgovskih podjetij in zato sklenila, da se reklama po radiu in televiziji ne poveča, razen novih pogodb, ki so bile podpisane do 24 .januarja letos.
V senatu pa so izglasovali popravke k zakonskemu odloku, ki podaljšuje konvencijo med vlado in RAI-TV do 30. aprila letos. Ukrep mora še odobriti poslanska zbornica.
PODPISAN NAČRT 0 TEHNIČNIH PODROBNOSTIH LOČITVE SIL
Danes zaietek izraelskega umika z zahodne obale Sueškega prekopa
Izraelci se bodo umaknili v notranjost Sinajskega polotoka do gorskih prelazov Mitla in Gidi
■RHK
Izraelske oklopne čete na zahodnem bregu Sueškega prekopa se pripravljajo na umik
uiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiimniiiiuuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiinHuiinniimiHmiimmmmnmnimmmimmii
NA PREDLOG KOMUNISTIČNEGA POSLANCA ALBINA ŠKERKA
Poslanska zbornica odobrila uporabo slovenščine na sodišča
Gre za zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da izda v dveh letih nov zakonik o . kazenskemu postopku
RIM, 24. — Poslanska zbornica je danes zaključila razpravo in o-dobrila zakon, ki pooblašča vlado, da izda najkasneje v dveh letih nov zakonik o kazenskem postopku. Poslanci so danes proučili in odobrili zadnje člene in zadnje amandmaje.
Med drugimi so odobrili tudi predlog člena 2 odstavka 78, ki določa, da mora sodišče obvezno proučiti in zaslišati pripadnike jezikovnih manjšin v njihovem materinem jeziku in da mora sestaviti zapisnike v tem jeziku. Obenem pa ostajajo v veljavi vse ostale posebne pravice o uporabi materinega jezika, ki izhajajo iz posebnih državnih zakonov, konvencij ali ratificiranih mednarodnih sporazumov. Zakon bo sedaj prešel v obravnavo in odobritev v senat.
Odobritev člena 2 odstavka 78 danes na plenarni seji poslanske zbornice pomeni, da bodo morala sodišča v naši deželi uporabljati slovenščino pri obravnavi vseh kazenskih postopkov, ki se tičejo pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Obravnava se bo morala vršiti v sloven-
......................................Hlinili.........
Zaključeni sovjetsko-egiptovski pogovori
Pompidou o drsečem tečaju franka
Pariz, 24. — V svojem današnjem govoru je predsednik Pompi-.°u pozval Francoze k varčevanju ln k upoštevanju novih razmer, ki !° nestaie v tem t-enutku, ko je D'ancosko gospodarstvo v krizi.
. °mpidou je skušal razložiti, zakaj Francija uvedla drseči tečaj tranka, pri čemer je omenil denar-^ zmešnjavo na mednarodni rav-ter energetsko krizo. Pompidou I.e obtožil predvsem Združene dr-?ave, da ne spoštujejo sporazuma, so ga pred tridesetimi leti podrsali v Bretton Woodsu. Obenem
MOSKVA, 24. — Po treh dneh pogovorov s sovjetskimi voditelji se je egiptovski zunanji minister Is-mail Fahmi vrnil iz Moskve v domovino. Med svojim obiskom se je sestal z zunanjim ministrom Gromi kom, generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom ter s predsednikom Podgornim.
Sovjetska tiskovna agencija Tass poroča, da sta obe strani izrazili
svoje zadovoljstvo ob razvoju prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Egiptom. Ob odhodu z moskovskega letališča je Fahmi izjavil prisotnim novinarjem, da je bilo njegovo potovanje v sovjetsko glavno mesto plodno in konstruktivno ter da je pomenilo nov ko”ak na potj razvoja in utrditve prija teljskih odnosov, ki že obstajajo
med obema državama. Egiptovski minister je tudi izrekel hvaležnost sovjetskim voditeljem zaradi toplega sprejema, ki ga je bil deležen za časa svojega bivanja v SZ.
(Na sliki: sovjetski zunaji minister Gromiko (levo) je na letališču pozdravil svojega egiptovskega tovariša Fahmija pred njegovim odhodom v Kairo.)
ščini, prav tako zasliševanje, kakor tudi sestavljanje zapisnikov.
Z včerajšnjo objavo v Uradnem listu je postal zakon Belci - škerk o slovenskem šolstvu državni zakon, kar pomeni, da je stopil tudi formalno v veljavo.
Zaključeno zasedanje arabskega urada za bojkot Izraela
KUVAJT, 24 — Arabski urad za bojkot Izraela je zaključil desetdnevno zasedanje v Abu Dabiju, med katerim je sprejel nekatere resolucije, s katerimi bodo okrepili gospodarski bojkot izraelske države. Sklepi so za sedaj še tajni, objavili pa jih bodo potem, ko jih bodo izročili devetnajstim članicam arabske zveze.
Msgr. fasaroli obišče Poljsko
VARŠAVA, 24. - Po vesteh iz neuradnih krogov naj bi vatikanski zunanji minister msgr. Agostino Ca-saroli v začetku prihodnjega meseca obiskal Poljsko na povabilo zunanjega ministra Štefana Olszow-skega.
Med obiskom vatikanskega predstavnika v Poljski naj bi nadaljevali pogovore o normalizaciji odnosov med Varšavo in Sveto Stolico. Govorice o Casarolijevem obisku v Varšavi je posredno potrdil glasnik Vatikana, ko na vprašanje novinarjev, potovanja ni zanikal.
V Beogradu znanstveni sestanek «lenin in znanost»
BEOGRAD, 24. — Ob navzočnosti Edvarda Kardelja, Staneta Dolanca, zastopnikov vseučilišč, številnih znanstvenih delavcev se je danes v Srbski akademiji znanosti in umetnosti pričel znanstveni sestanek «Lenin in znanost», s katerim akademija proslavlja 50-letnico smrti Vladimira Ilji-ča Lenina.
Poleg udeležencev iz Jugoslavije so na sestanku navzoči gosti iz Avstrije. Bolgarije, Italije, Zahodne Nemčije, Poljske, Romunije in ZDA, ki bodo s svojimi poročili razsvetlili bistvo, vlogo in pomen znanosti, posebno socialistične znanosti.
Med udeleženci razprave na današnjem zasedanju sta govorila tudi dr. Boris Ziherl o «Leninovih kritikih danes v Jugoslaviji» in Giuseppe Prestipino iz Inštituta «Antonio Gramsci» o temi «Lenin, znanost in filozofija».
Švedski zunanji minister kmalu v SFRJ
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve
Milan Zupan je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je obisk predsednika Tita v Bangla dešu in Nepalu prvi obisk tema dvema prijateljskima in neuvrščenima državama, s katerima Jugoslavija u-spešno razvija svoje odnose. Obisk bo omogočil, da se Tito seznani z napori in dosežki narodov obeh držav in da se proučijo možnosti za nadaljnji razvoj dobrih odnosov in vsestranskega sodelovanja.
Zupan je nadalje obvestil časnikarje, da bo na vabilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica od 8. do 11. februarja uradno obiskal Jugoslavijo zunanji minister Švedske Sven Andersson, medtem ko bo jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Minic na vabilo britanskega tajnika za zunanje zadeve Aleca Douglasa Homea v drugi polovici februarja s soprogo obiskal Veliko Britanijo.
B. B.
TITO PRISPEL V INDIJO
NOVI DELHI, 24. — Predsednik republike Giri, predsednik vsedndij-skega nacionalnega kongresa dr. Šarma, člani parlamenta, vlade in druge najuglednejše osebnosti Indije so danes na delhijskem letališču priredili prisrčen sprejem predsedniku Titu ki je s soprogo in člani spremstva ob dveh popoldne po krajevnem času prispel na uradni obisk
v Indijo.
Po izkazanih časteh, ki so jih po protokolu deležni najvišji državniki, je predsednik Giri v svojem kratkem pozdravnem govoru med drugim poudaril, da indijsko ljudstvo predsednika Tita dobro pozna in spoštuje ne le kot neumornega borca za nrrir in prijateljsko razumevanje temveč kot vodilnega državnika neuvrščenih. Giri je opozoril na tesno prijateljstvo med o-bema državama in poudaril, da je danes imperativ vseh držav, posebno neuvrščenih, da podvojijo borbo za nrir.
Neposredno po prihodu je predsednik Tito obiskal kraje, kjer so sežgani posmrtni ostanki borcev za neodvisnost Indije in njenega ljudstva in prvih graditeljev njenega svobodnega razvoja: Gandija, Nehruja in Šastrija, in položil vence svežega cvetja.
Sedanji obisk predsednika Jugoslavije je njegov peti obisk tej neuvrščeni in prijateljski deželi. Med obiskom bo predsednik Tito s svojimi sodelavci, s predsednico indijske vlade Indirò Gandi izmenjal misli o možnostih nadaljnje krepitve vloge neuvrščenih v mednarodnih odnosih, o sedanji energetski krizi, ki težko prizadeva države v raz-voju, o najnovejšem položaju na Bližnjem vzhodu, o stanju v Evropi in o problemih Azije.
TEL AVIV, 24. — Izraelske o-klopne čete bodo jutri začele u-raetni umik z egiptovskega zasedenega ozemlja zahodno od Sueškega prekopa. Umik se bo začel na južnem delu zasedenega področja in sicer pri pristaniščih Ataka in Adabia, nekaj kilometrov južno od mesta Suez. Evakuacija izraelskih čet bo potekala kot določajo točke sporazuma o ločitvi sil, ki sta ga podpisala načelnika generalštabov obeh vojsk 18. januarja, po daljšem posredovanju ameriške-I ga zunanjega ministra Henryja I Kissingerja.
Sporazum predvideva, kot je znano, umik Izraelcev kakih 20 kilometrov vzhodno od Sueškega prekopa v notranjost Sinaja. Ob obali bodo Egipčani ohranili deset kilometrov širok pas, v katerem bo ostalo sedem tisoč mož in trideset tankov. Med e-giptovskim pasom in izraelsko črto bodo zasedli svoje položaje mirovne sile OZN. Na področju, ki gre od teh pozicij mirovnih sil do prelazov Mitla in Gidi bo izraelska vojska ohranila nekaj postojank.
Na km 101 ceste Kairo-Suez je bila danes zadnja od petih sej, ki sta jo imeli delegaciji obeh vojsk, da bi izdelali tehnične in praktične detajle izraelskega umika ter skrčenje egiptovskih oddelkov na vzhodnem bregu prekopa. Pod šotorom Združenih narodov sta generala Gamaši za Egipt in Elazar za Izrael po sestanku, ki je trajal štiri ure, podpisala dokončni načrt za ločitev sil.
Predsedoval je poveljnik mirovnih sil OZN general Siilasvuo, ki je po zaključku seje izjavil, da je zelo zadovoljen ob doseženem sporazumu, ki sta ga obe strani podpisali in ki ga bosta jutri začeli uresničevati. Označil je današnji aan kot dan. ki se ga bo zgodovina spominjala ter kot začetni korak k medsebojnemu razumevanju ter pomiritvi na Bližnjem vzhodu. Egiptovski general Gamaši je izjavil, da se popolnoma strinja z izjavami Siilasvua, Elazar pa je s svoje strani dejal, da so se domenili o vseh tehničnih podrobnostih ter da so dosegli sporazume o vseh vprašanjih. Sporazum bo prav gotovo prispeval, je dejal, k obdobju boljših odnosov med obema državama in narodoma.
Jutri se bodo torej začeli umikati prvi izraelski oklopni oddelki z egiptovskega ozemlja, ki so ga zasedli med zadnjo vojno. Prodor izraelske oklopne kolone se je začel 16. oktobra, ko so se telavivski vojaki izkrcali na zahodnem bregu Sueškega prekopa. V nekaj dneh so oklopne enote prodrle daleč v notranjost Egipta, kljub pozivu k prekinitvi ognja, ki ga je izdelal varnostni svet OZN. Izraelski prodor se je nadaljeval še dva dni po proglasitvi prekinitve ognja, dokler niso popolnoma odrezali od glavnine egiptovsko tretjo armado in mesto Suez. Ob koncu te vojaške akcije so Izraelci imeli v svojih rokah 1600 kv. km egiptovskega ozemlja zahodno od prekopa.
General Elazar je danes po podpisu načrta o tehničnih podrobnostih izjavil, da izraelska vojska ne bo uničila civilnih objektov na področju s katerega se bo umaknila, kar pa zadeva naprave je bil načelnik izraelske ga generalnega štaba zelo meglen, ter je dejal, da ne more jamčiti ničesar.
Solidarnost z beneškimi Slovenci
Deželni svetovalci K P!
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo v kratkem ukvarjal s prepovedjo pošolskega pouka slovenščine v Brdu in Teru v Beneški Sloveniji. S tem v zvezi so komunistični deželni svetovalci Arnaldo Baracetti, Mario Colli, Dušan Lavriha in Antonio Moschioni naslovili predsedniku deželnega sveta naslednje vprašanje:
«Izvedeli smo, da je šolski nadzornik iz Humina, ki je podrejen šolskemu skrbništvu iz Vidma, na neustaven in protidemokratičen način prepovedal, da bi v pošolskem pouku v Brdu in Teru, v Terski dolini, eksperimentalno poučevali slovenski jezik skladno z dovoljenjem šolskega patronata občine Brdo.
Ugotavljamo, da je to nedopustno, oblastniško in represivno dejanje šolskih oblasti videmske pokrajine graje vredno na ravni človeških in omikanih odnosov ter pedagogie in se uokvirja v sklop političnega načrta, po katerem se skuša zanikati obstoj slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini in s tem uživanje pravic do zaščite njenega razvoja, kot izhaja iz določil ustave in posebnega statuta. Taka usmeritev je zakoreninjena še iz pred-fašistične in fašistične dobe tako pri državnih, kakor tudi deželnih oblasteh.
Že decembra lani je odposlanstvo komunistične skupine, v razgovoru s predsednikom deželne vlade in odbornikom za splošna vprašanja, zahtevalo, naj deželna vlada odločno in torej kvalificirano nastopi za priznanje obstoja in demokratičnih nacionalnih pravic Slovencev, ki žive v videmski pokrajini. Tedaj smo prejeli nezadovoljiv in izmikajoč odgovor, pri katerem so se odgovorni sklicevali na načelna oklevanja v strankah levosredinske koalicije •
Zato vprašujemo predsednika deželnega odbora:
1.	Katere pobude je začel pri osrednji vladi in državnih oziroma šolskih oblasteh dežele in videmske pokrajine za takojšen preklic prepovedi in s kakšnim uspe ho m;
2.	Če je deželni odbor končno le pripravljen opustiti oklevanje ’n kljub pogojevanju protidemokratične in nacionalistične desnice urad no izjaviti, v imenu strank leve sredine, da kakor v Trstu in Gorici obstajajo tudi v videmski pokrajini Slovenci, katerim se priznavajo vse narodnostne pravice, ki jim po ustavi pripadajo.
Narodna in študijska knjižnica
Društvo Narodna in študijska knjižnica v Trstu je na svojem, rednem občnem zboru dne 24. 1. 1974 ugotovilo, da je postopanje šolskih in drugih oblasti v zadevi popoldanskega pouka slovenščine v Brdu v Beneški Sloveniii kulturni škandal, ki bi delalo sramoto celo b všim italijanskim kolonijam, kaj šele deželi z dvati sočletno kulturo. Zato izreka beneškim Slovencem globoko solidarnost in jim želi, da bi v svojem upravičenem boju uspeli.
DAKA, 24. — Sedanji predsednik bangladeškega parlamenta Mohama-dulah bo bodoči predsednik Bangla deša. Rok za predstavitev kandidatur je zapadel in on je edini, ki je pravočasno predstavil svojo kandidaturo. Predsedniške volitve bodo prihodnjo soboto.
BEIRUT, 24. — Organizacija za pomoč palestinskim beguncem je sporočila, da je Italija prispevala 100 milijonov lir za sklad za pomoč Palestincem.
Vlada je na sinočnji seji odobrila zakonski osnutek o povišanju minimalnih pokojnin, družinske doklade in doklade za brezposelne. S tem je vlada izpolnila obljubo, ki jo je sprejela na sestanku s sindikati lansko jesen. Obenem zrkonski osnutek predvideva tudi izboljšanje invalidskih pokojnin ter podpore slepcem. Zakon določa tudi postopno združitev pobiranja socialnih prispevkov, ki je začetek preureditve splošnega socialnozavarovalne-ga sistema.
Poslanska zbornica je včeraj o-dobrila pooblastilo vladi, da v prihodnjih dveh letih izda zakonik o kazenskem postopku. Poslanci so tudi odobrili popravek ki ga je predlagal poslanec Albin Škerk, da sc omogoči Slovencem uporaba materinega jezika na sodišču.
Generala Gamaši za Egipt in Elazar za Izrael sta podpisala dokončni načrt za ločitev sil dveh držav ob Sueškem prekopu. Po tem načrtu se bodo Izraelci začeli uradno umikati danes. Umaknili se bodo v notranjost Sinajskega polotoka do podnožja gorskih prelazov Mitla in Gidi. Njihov u-mlk se bo moral zaključiti v roku 40 dni. Gen. Siilasvuo, poveljnik mirovnih sli OZN, ki je predsedoval zadnjemu srečanju je dejal, da gre za zgodovinski dogodek v odnosih med obema državama.
Predsednik Tito je prispel na uradni obisk v Indijo, kjer so ga dočakali kot enega voditeljev gibanja neuvrščenih.
SRED! FEBRUARJA BO ZAČEL ZASEDATI POKRAJINSKI SVET
Na dnevnem redu pokrajine: dvojezični napisi na cestah in uporaba slovenščine
Možnost uvedbe naprav za simultano prevajanje v dvorani pokrajinskega sveta
Tržaški pokrajinski svet bo pričel z rednim delom sredi prihodnjega meseca, ko bo na dnevnem redu obsežna razprava o izvajanju petletnega načrta pokrajine, med katero bosta v ospredju dve važni vprašanji: izvršena javna dela in reforma psihiatričnega zdravljenja. Že med razpravo o proračunu je bO o tem govor in je bilo takrat tudi rečeno, da bodo nekatera najvažnejša vprašanja obravnavali v tem okviru.
Sporedno s tem pa bosta na dnevnem redu dela pokrajine in njenih organov še dve zelo važni vprašanji, ki neposredno zanimata slovensko narodnostno skupnost. Tu gre predvsem za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na vsph pokrajinskih cestah in torej tudi na cestah, ki vodijo v Trst, za kar je socialistični odbornik Volk pripravil že pred časom sklep, ki pa še vedno ni prešel praga pokrajinskega odbora.
Nič manj pa ni važno drugo vprašanje, o katerem so predstavniki socialistične delegacije že govorili na pogajanjih o preverjanju v tržaški občini in ki se nanaša na pravico slovenskih svetovalcev pokrajine, da uporabljajo svoj materin jezik tudi v delu pokrajinskega sveta in torej za dosledno in načelno uveljavljanje pravice do uporabe materinega jezika. Do sedaj se v praksi to načelo izvaja v vseh štirih okoliških občinah in tudi v slovenskih občinah na Goriškem, ne izvaja pa se v tržaškem občinskem in v tržaškem pokrajinskem svetu, kot tudi ne v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu.
Pokrajina že dalj časa pripravlja osnutek notranjega pravilnika o poslovanju, v katerem je v razpravi tudi uporaba slovenščine. V tej zvezi nam je po zaključku pogajanj o preverjanju v tržaški občini izjavil pokrajinski tajnik PSI Ghersi, da bodo socialisti zastavili tudi to vprašanje, ker so mnenja, da je dozorel čas, da se uvede možnost uporabe slovenskega jezika na sejah pokrajinskega sveta. Utemeljenih ugovorov ni, saj praksa ostalih izvoljenih krajevnih u-prav dokazuje, da so netočne trditve o obstoječih zakonih, ki bi kaj takega prepovedovali. Prav tako dokazuje tudi praksa, da ni nobenih tehničnih težav in da je možno normalno delo izvoljenih organov, če je prisoten prevajalec. Taka je tudi praksa rajonskih kon-zult v tržaški občini in se je izkazalo, da so seje ob prisotnosti prevajalca pogosto celo resnejše,
razprave bolj poglobljene in so zato, ker se vsi pripravijo, da povedo svoje misli v zgoščeni in stvarni obliki, celo krajše in bolj učinkovite.
V pokrajini pa bi lahko naredili korak naprej z uvedbo naprav za simultano prevajanje, saj se prav sedaj gradi nova dvorana pokrajinskega sveta, ki bo moderno urejena in ki bi tako napravo potrebovala tudi zato, da bo v Trstu ustrezen ambient za delovne sestanke znanstvenega in drugega mednarodnega značaja. Kako je občutno pomanjkanje ustreznih prostorov je med drugim prišlo do izraza tudi na pripravljalnem zasedanju mednarodne konference o manjšinah, ki je bilo v hotelu in ne v najbolj primernem sedežu, ki bi bil v prostorih tržaške pokrajine.
na Stari istrski cesti 43. Na dnevnem redu je razprava o proračunu za leto 1974, energetski krizi in naraščanju cen.
Dal Mas in Colom' danes v Ljubljani na odprtju razstave beneških mojstrov
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo danes ob 18. uri svečano odprli razstavo beneških mojstrov osemnajstega stoletja, ki je vzbudila že mnogo zanimanja v naši deželi. Odprtju bosta prisostvovala deželni odbornik za kulturo Dal Mas in odbornik za finance in splošne zadeve Coloni. Izvršni svet SR Slovenije bo gostoma priredil zvečer sprejem v vili Podrožnik.
• Rajonska konzulta za Valmauro in Sv. Sergij se sestane drevi ob 20.30
S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA V TRSTU
Narodna in študijska knjižnica nujno potrebuje nove prostore
Odbor bo zaprosil deželno upravo za jamstvo za najem posojila 82 milijonov lir pri Tržaški hranilnici
DEŽELNI URBANISTIČNI NAČRT
Predstavniki družbenogospodarskih con pri odborniku za načrtovanje De Carliju
Kmalu začetek priprav za conske načrte * Deželni posegi v razdobju 19741978
Deželni odbornik za načrtovanje in j pomoč odborov, ki so jim zaupane
•r\r a ni in TNo fiorii Ir i io hlrvafi fuHi * rim on ion o nono 'Dnmnn	Ui «o
proračun De Carli, ki je hkrati tudi podpredsednik deželnega odbora, se je včeraj v Trstu srečal s predsedniki odborov 8 družbeno - gospodarskih področij, na katera je bilo pred časom razdeljeno ozemlje Furlanije-Julijske krajine. De Carli je ob tej priliki orisal načrte, ki jih deželna uprava namerava uresničiti v letošnjem letu in v daljšem razdobju. Odbornik je predvsem poudaril, da namerava dežela v kratkem sprožiti vrsto posvetovanj v zvezi z dokončno sestavo splošnega regulacijskega načrta za Furlanijo -Julijsko krajino in sestaviti srednjeročni načrt za deželne izdatke oziroma naložbe. V zvezi z regulacijskim načrtom bo v kratkem objavljen odlok o njegovi dokonči odobritvi, nakar bodo pristojni organi prešli na izdelavo ustreznih načrtov. Conski načrti se bodo v glavnem ujemali z gospodarsko - družbenimi conami, tako da bo v tej pripravljalni fazi posebno dobrodošla
..................................
DANES V ZVEZI Z GOSPODARSKIM NAČRTOM 1971
Predsednik dežele A. Comelli seji s finančnimi ministri
na
Prednost posegom v prometu, zdravstvu, gradbeništvu in kmetijstvu
Podpredsednik deželnega odbora De Carli in odbornik za promet Cocianni sta bila včeraj v Rimu, kjer sta se udeležila posebnega srečanja med predstavniki odborov iz vseh italijanskih dežel z navadnim in posebnim statutom. Na dnevnem redu je bila razprava o enotnem dokumentu, v katerem bodo zbrani predlogi posameznih dežel za pripravo izrednega vsedržavnega načrta za gospodarske pobude v letu 1974. V zvezi s tem vprašanjem je bilo v zadnjem času že več sestankov, o katerih smo tudi na tem mestu redno poročali, na včerajšnji seji pa so bile določene nekatere stične točke, ki jih italijanske dežele z navadnim in posebnim statutom predlagajo kot področja, ki naj bi imela prednost pri sestavi že omenjenega načrta za letošnje leto. Področja, za katera se dežele posebej razve-majo, so: promet, zdravstvo, gradbeništvo in kmetijstvo s posebnim poudarkom na živinoreji. Danes bo o dokumentu razpravljal meddežel-ni odbor na širši seji, ki se je bodo udeležili tudi finančni ministri (Colombo, Giolitti in La Malfa). Furlanijo - Julijsko krajino bo na srečanju zastopal tudi predsednik deželnega odbora Comelli.
Gradnjo zidanega doka bo nadaljeval Tržaški arzenal-Sv. Marko
Po nedavni odobritvi finančnega zakona, s katerim je poslanska zbornica nakazala 9,6 milijarde lir za dograditev zidanega doka v Trstu, bo Konzorcij za gradnjo doka prepustil nadaljnje delo Zavodu za industrijsko obnovo IRI, ki bo s svoje strani prenesel ustrezne pristojnosti na družbo Tržaški arzenal -Sv. Marko.
Kakor hitro bo nadaljnje delo prevzel IRI, bo tržaški prefekt izdal odlok o razpustitvi konzorcija (pri katerem so soudeležene najpomembnejše javne in gospodarske ustanove z našega področja). Likvidacija naj bi trajala n0 dni, nakar bo Tržaški arzenal - Sv. Marko vzel v lastno režijo nadaljevanje del za grad njo zidanega doka. Tržaški arzenal-Sv. Marko naj bi pozneje poskrbel tudi za gradnjo razplinjevalne postaje, za katero se tukajšnji poslovni krogi živo zanimajo glede na če dalje večje število petrolejskih ladij, ki prihajajo v Tržaški zaliv z gori-
vom za družbo SIOT oziroma za oba čezalpska naftovoda, to je za naftovod Trst - Ingolstadt (Južna Nemčija) in za naftovod Schwechat (Avstralija).
Trst
Jutri seja občinskega sveta
Jutri ob 9.30 se bo sestal tržaški občinski svet, ki bo zaključil splošno razpravo o proračunu, petletnem načrtu in izjavi župana o preverjanju. V torek, 29. januarja bo zadnja seja, ki bo posvečena proračunu,
Dežurstvo taksijev
V nedeljo, 27. t.m. bo umik dežurstva taksijev naslednji: do 7. ure taksiji štev. od 13. do 32, od 7. do 15. ure taksiji štev. od 33. do 136 in od 15. do 24. ure taksiji štev. od 137 do 12.
Huda prometna nesreča zaradi prehitevanja
Neprevidno prehitevanje je bilo vzrok hude prometne nesreče, ki se je pripetila v včerajšnjih popoldanskih urah v začetku drevoreda v Ul. Flavia pri Žavljah. Avtomo bil, ki je med dvojnim prehitevanjem oplazil drug avto, je po divji vožnji zavozil s ceste ter silovito treščil v drog električne napeljave. Voznika, 53-letnega postreščka Duilia Cocola iz Ul. Canova 22, so s hudimi telesnimi poškodbami pripeljali v bolnišnico, kjer se v centru za oživljanje bori s smrtjo.
Nesreča se je pripetila okrog 16. ure. Po Ul. Flavia se je proti mestnemu središču pomikala dolga avtomobilska vrsta Preden se je Cocolo odločil za prehitevanje s svojim fiatom 128 se je odločil za prehitevanje tudi 47-letni Davide Sustersich. ki je vozil pred njim tudi s fiatom 128 To je bilo za Cocola usodno. Kot rečeno je med prehitevanjem najprej oplazil Su-stersichev avtomobil in se nato silovito zaletel ob drog. Iz razbitin avtomobila so ga kmalu nato potegnili reševalci Rdečega križa. Zdravniki so mu ugotovili hud u-darec v glavo, rane in odrgnine po obrazu, zlom desnega ramena ter leve stegnenice, zaradi česar so si pridržali prognozo.
omenjene cone. Pomoč naj bi se izražala v političnih in strokovnih posegih. Odbori gospodarsko - družbenih con bodo sestavili posebno komisijo, ki bo nekakšen posrednik med posameznimi conami in deželnim odborništvom za načrtovanje, poleg tega pa bo vsaka cona imenovala v strokovno komisijo, ki se pri omenjenem odborništvu ukvarja vprašanji urbanističnega načrtovanja, po enega predstavnika, ki naj bi v njej zagovarjal specifične interese posameznih con.
V zvezi s srednjeročnim načrtom za deželne naložbe je De Carli pojasnil, da bo zajel obdobje od letošnjega leta do vključno leta 1978. Načrt po upošteval finančna sredstva, ki jih bo v tem razdobju lahko nakazala deželna uprava iz svojih letnih proračunov in pa sredstva, ki jih bo Furlanija - Julijska krajina predvidoma prejela na o-snovi raznih zakonov iz državnih blagajn. Pri določanju posegov, ki naj bi jih izvedli v omenjenem razdobju, bo deželna uprava dala prednost naslednjim področjem: prometu, higiensko - zdravstvenim napravam, živinoreji, gradbeništvu, industrijskim conam in pristaniškemu kompleksu Trst - Tržič. Posebno pozornost bo dežela nadalje posvetila podeljevanju pomoči telesno in umsko prizadetim deželanom.
Dijaške manifestacije tudi v našem mestu
Splošno dijaško gibanje, ki se je te dni razvilo po vsej državi, za demokratizacijo šolskega sistema v smislu «družbenega samoupravljanja» šole v povezavi z okoljem, v kateri deluje in ki nanjo vpliva, je imelo svoj odjek tudi v našem mestu.
Skoraj v vseh srednjih šolah so se dijaki zbrali na skupščinah in razpravljali o perečih problemih. V nekaterih šolah, kot je «Carli», so dijaki še posebej poudarili poskus «socialnega ponedeljka» in negativno ocenili prepoved, ki ga je šolsko skrbništvo izdalo ravnateljstvu slednje šole. «Socialni ponedeljek» pomeni, da je ravnateljstvo dalo v ponedeljek dijakom na razpolago vse učne ure z namenom, da si jih sami organizirajo in v tem času razpravljajo, preučujejo in poglab-
sle v poštev za šolske programe. To so lahko, na primer, problemi tržaškega gospodarstva, boja proti fašizmu, svetovni problemi, lahko pa tudi nekatera bolj drobna vprašanja, ki še posebej zfnimajo do-raščajočega mladega človeka.
Poleg dijaških skupščin moramo omeniti še sprevod, ki so ga orga nizirale levičarske izvenparlamen-tarne skupine. Sprevoda se je udeležilo nekaj sto dijakov.
V PONEDELJEK V AVDITORIJU
Predavanje na temo: «Fašizem in sodstvo»
Nadaljuje se ciklus doslej dobro uspelih in obiskanih predavanj o fašizmu in italijanski družbi. V ponedeljek bo, v Avditoriju, predaval prof. Nicola Tranfaglia na temo «fašizem in sodstvo». Tudi tokrat bo predavanju sledila prosta razprava.
Sinoči je bil v Trstu redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice. Po pozdravnem nagovoru predsednika Stanislava Renka je podal obširno poročilo o dosedanjem delovanju tajnik Samo Pahor. Ta je poudaril predvsem obširno delovanje vseh treh odsekov, za zgodovino, etnografijo in slovenski jezik. Knjižnica sedaj razpolaga s tremi uslužbenci, od katerih sta dva knjižničarja, tretji pa skrbi za zbiranje gradiva za zgodovinski odsek.
Med delom oosekov naj omenimo zbiranje podatkov o zgodovini NOB, pripravo toponomastičnega zemljevida tržaškega ozemlja, ki bo v kratkem izšel, zbiranje slovenskih izvirnikov za geografska imena, ki so navedena v italijanskih specialkah, akcijo za sestavo priročnega slovarja izrazov za vsakodnevno uporabo pri govoru o političnih in upravnih vprašanjih, zbiranje podatkov o slovenskem šolstvu in drugo V delo NŠK sodi tudi pobuda za izdajo almanaha ob stoletnici ustanovitve političnega društva Edinost in kasnejši izdaji istoimenskega dnevnika.
Najtežje vprašanje, s katerim se mora ubadati odbor knjižnice, je ureditev novih prostorov. Načrti za te prostore so pripravljeni in odbor knjižnice je že lani vložil prošnjo na deželo za jamstvo za posojilo 52 milijonov lir, ki bi ga knjižnica najela pri Tržaški hranilnici. Tega jamstva žal ni dobila, zato bo knjižnica letos ponovno zaprosila za posojilo in jamstvo. Medtem pa so se stroški tako
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiuiiifiiiniiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiuniiimi
DREVI SREČANJE V NABREŽINI
Delavski sveti in javnost za zdravstveni konzorcij
Stranke ustavnega loka nameravajo opozoriti na vsa odprta vprašanja družbenih storitev v občini
Drevi ob 18. uri bo v Nabrežini pomembno zasedanje, ki sta ga sklicala delavska sveta štivanske papirnice in nabrežinskih kamnolomov. Na zasedanju ,ki bo v prostorih nabrežinskega prosvetnega društva Igo Gruden, so povabili devin-sko-nabrežinskega župana, krajevne predstavnike strank ustavnega loka, predstavnike teh strank iz zgoniške, repentabrske in tržaške občine, pokrajinska in deželna tajništva vseh strank, deželnega odbornika za zdravstvo, pokrajinsko enotno sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL, pokrajinska tajništva sindikalnih organizacij posameznih kategorij, zavod za preventivno medicino dela, patronate INČA - CGIL, INAS - CI SL in UCAP - UIL poleg predstavnikov tiska.
Predstavniki delavskih svetov so se že pred časom sestali z devin-
Ijajo tiste teme, ki bi sicer ne pri-...........
DELO DEŽELNEGA ODBORA
Dodatna finančna sredstva za posege družbenega značaja
Nadaljnjih JOO milijonov lir za izdelavo deželnega tehničnega zemljevida
V	torek se je v Trstu sestal deželni odbor. Na seji so med drugim sprejeli pet novih zakonskih načrtov, od katerih se štirje nanašajo na družbeno pomoč izseljencem in njihovim družinam ter na socialno pomoč na splošno, peti pa določa nova finančna sredstva po deželnem zakonu štev. 23 iz leta 1967 (izdelava tehničnega zemljevida Furlanije - Julijske krajine).
V	zvezi s posegi v prid izseljencem in njihovim družinam je pristojni odbornik na seji deželnega odbora naglasil, da je deželna uprava doslej izdala za omenjene namene 1 milijardo 114 milijonov lir. S posegi, ki jih predvidevajo novi zakonski načrti. naj bi v letošnjem letu izdali za pomoč izseljencem nadaljnjih 460 milijonov Ur.
Dežela bo nadalje nakazala 150 milijonov lir za ureditev poslopij, v katerih so urejena zavetišča za priletne ljudi. Ustrezni zakon določa isti prispevek tudi za naslednja leta, in sicer vse do leta 1993, tako da znaša celotna pomoč, predvidena v tem
razdobju 3 milijarde lir. V letu 1974 bo družbeno področje v Furlaniji -Julijski krajini prejelo tudi 100 milijonov lir za pomoč starejšim deželanom, ki ne marajo v zavetišče in ki ostajajo rajši doma, kolikor jim domače razmere to dopuščajo.
Deželna uprava bo na podlagi o-menjenih novih zakonov izdala v letošnjem letu še 80 milijonov lir v korist otroških jasli in vrtcev, 350 milijonov za slepce in gluhoneme ter 150 milijonov lir za pomoč revnejšim delavcem.
Nadaljnji ukrep deželnega odbora se nanaša na pomoč upokojencem s področja kmetijstva, trgovine in obrtništva. Za kritje stroškov v zvezi z njihovo lekarniško oskrbo bo dežela izdala 600 milijonov, nadaljnjih 100 milijonov lir pa bo namenila kmečkim materam.
Deželni odbor je končno odobril zakonski načrt, ki določa nadaljnji prispevek v višini 100 milijonov lir za izdelavo deželnega tehničnega zemljevida.
sko-nabrežinskim županom dr Le-gišo, ki je zagotovil zanimanje občine, da se čimprej ustanovi pokra jinski zdravstveni konzorcij. Ta konzorcij se ne bo zanimal samo za medicino dela, ampak bo prevzel razne dolžnosti na področju zdravstvenega skrbstva, kot otroška medicina, skrbstvo za nedorasle otroke itd.
Delavski sveti menijo, da mora novi pokrajinski zdravstveni konzorcij ustanavljati poenotene strukture za zdravstveno zaščito, ki naj bodo zametek bodoče državne zdravstvene službe, kakršno predvideva reforma.
Gre, skratka, za cilj, ki presega ožje koristi delavcev kamnolomov in štivanske papirnice, pač pa zadeva vse prebivalstvo, ki se mora za to zavzeti.
Na drevišnjem srečanju nameravajo člani sindikata načeti tudi o-stala vprašanja socialnih storitev v občini, kot so javni prevozi, šolstvo gradnja otroških vrtcev in jasli, ljudskih stanovanj tja do splošnega vprašanja zaposlitve na tem področju.
Mersad Berber v galeriji Forum
Galerija «Forum*, v začetku Ul. Koroneo, je med novejšimi tržaškimi razstavišči, vendar se je že v samem začetku uveljavila, kajti izbirala je med domačimi in tujimi likovniki le tiste, ki nekaj veljajo. Eden teh je, na primer, Mersad Berber, ki smo ga pred dvema letoma ali kaj več že imeli v gosteh v Trstu, ko je razstavljal svojo grafiko v galeriji «Il Tribbio» v Ul. Piccardi. Je to med najbolj veljavnimi bosanskimi slikarji, ki nosi v sebi veliko orientalskega, hkrati pa odlike ljubljanske likovne akademije. na kateri se je šolal.
Do S. februarja bo v tej galeriji občinstvu na ogled dva ducata njegovih barvnih grafik, ki so že na sinočnji otvoritvi pritegnile pozornost občinstva, predvsem samih tržaških likovnikov. Dvanajsta zapovrstna razstava te galerije je torej razstava, ki zasluži vso pozornost.
Jutri bodo v galeriji «Cartesius» odprli postumno razstavo pred dvema letoma umrlega tržaškega umetnika Walcherja.
povečali, da bo potrebnih za ureditev 82 milijonov lir.
Po odobritvi obračuna za leto 1973 in proračuna za leto 1974 in razpravi, v kateri so člani obravnavali predvsem kritično finančno stanje, so sledile volitve. Občni zbor je potrdil prejšnji upravni in nadzorni odbor, dodal pa je funkcijo podtajnika, ki jo bo opravljala prof. Rada Košutova. O delovanju knjižnice bomo še obširneje poročali.
SINOČI V ROSSETTIJU
Salvo Rondone s Phandellom
Pirandellova dramatika je v svojem bistvu dramatika dvojnosti v istočasnosti, je dramatika z dvema obrazoma, od katerih je eden obrnjen navzen, drugi navznoter k tistim nevidnim vzvodom, ki pod masko zunanjosti premikajo intimne strune naše duševnosti. V tej igri se Pirandello s prefinjeno besedno dialektiko poigrava s svojo filozofijo, ki je v nekaterih njegovih delih bolj, v drugih manj jasna, v nekaterih celo pretirano intelektualistično hermetična. Vse gradi na govornem intelektualizmu na razmeroma skromni dramaturški podlagi in sili gledalca k totalni zbranosti, kajti če izgubi niti njegovega razpletanja izgubi tudi njegov smisel.
V to vrsto zelo hermetičnih del sodi nedvomno tudi drama «Užitek poštenosti» (Il piacere dell’onestà), s katero se je sinoči predstavila v gledališču Rossetti igralska skupina Salvo Rondone - Neda Nal-di. Iz preproste okvirne zgodbe (Agata Renni pričakuje otroka z markizom Fabiom Gollijem, s katerim pa se ne more poročiti, ker je ločenec. Zato si s posredovanjem Collijevega bratranca omislijo slamnatega moža v osebi Angela Baldovino (Salvo Rondone), ki prevzame nase za zunanjost vlogo moža in očeta) razvije Pi-randello filozofijo, ki se razpleta med abstraktnostjo in praktičnostjo položaja, v katerem se Baldovino na svoj način maščuje nad moralno zlaganostjo ambienta (in v posplošenem pomenu družbe) ob lastnem prijetnem občutku poštenosti.
Salvo Rondone je vlogo Angela Baldovina odigral s pristno piran-dellovsko dvoličnostjo.. Imeniten v svojih filozofskih monologih je tudi sicer suveren kreator čeprav mu igra tu in tam zdrkne v maniro. Lepo so svoje vloge podali tudi Mario Chiocchio (Fabio Colli), Manlio Busoni, Neda Naldi, Cesarina Gheraldi in predvsem Michele Riccardini kot župnik.
j. k.
Pogajanja o krizi v Nabrežini
Danes zvečer se bodo na sedežu KD v Nabrežini nadaljevala pogajanja med strankami leve sredine o rešitvi krize devinsko-nabrežinske občine.
Policija prišla na sled tolpi vlomilcev v blagajne
Osebje letečega oddelka tržaške kvesture je po skrbnih preiskavah prišla na sled skupinici tatov, ki se je specializirala predvsem v vlamljanju v blagajne. Vdirali so v urade raznih podjetij, ukradli varnostno blagajno in jo potem počasi in nemoteno odprli.
Preiskava se je začela že 10. oktobra lani, ko so neznanci v nočnih urah vdrli v urade podjetja «Valda-dige» pri Orehu ter ukradli težko kovinsko blagajno, v kateri je bilo
1.200.000	lir ter nekaj dokumentov. Nekaj tednov kasneje je doživela isto usodo tudi kovinska blagajna podjetja «Montedii» v Ul. Flavia 28, le s to razliko, da ni bilo v njej denarja, temveč samo čeki in drugi dokumenti. Obe blagajni sta izginili brez sledu in policija je tako dalj časa tavala v temi.
Prvi element, s katerim so agenti lahko nadaljevali svojo preiskavo, je bilo odkritje vlomljene blagajne podjetja «Montedii». Neki policijski podčastnik, ki službuje v Padričah, je namreč 25. decembra s presenečenjem odkril v malem borovem gozdičku pred igriščem golfa blagajno, v kateri je bila cela vrsta dokumentov omenjenega podjetja. Po pozornejšem pregledu so agenti s policijskega komisariata na Opčinah odkrili v istem gozdiču še drugo blagajno. Med drugim so v njej odkrili vrsto ključev. Med njimi je bil tudi ključ znamke «viro», kakršnega so agenti našli v avtomobilu 35-letnega Duilia Gangaleja iz Ul. San Marco 35. Preiskava pa je šla še dlje. 27. oktobra lani so namreč neznanci vdrli tudi v urade podjetja «Ciclitira» v Ul. Baiamonti 69, od koder pa so odnesli samo pičlih tisoč lir. Ob podrobnejšem pregledu ključev, ki so jih našli v Gangalejevem avtomobilu, so ugotovili, da je eden od teh ključev lahko odprl vrata skladišča podjetja «Ciclitira». Od tu torej sum, da je ravno Gangale eden od neznancev, ki so vdrli v urade omenjenih podjetij. Poleg njega pa policija sumi tudi 26-letnega Sergia Smilovicha iz UL Lorenzetti 28 in 37-letnega Romana Petrino iz Ul. Bonomea 119. Za sedaj pa so agenti letečega oddelka prijavili sodišču zaradi tatvin samo Gangaleja.
GLASBENA MATICA - TRST
ABONMAJSKA SEZONA 1973/74
Danes, 25. januarja 1974 ob 20. uri
v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI TRIO
ACI BERTONCELJ - klavir DEJAN BRAVNIČAR - violina CIRIL ŠKERJANEC - violončelo
Spored obsega skladbe L. van Beethovna, M. Ravela in L. M. Škerjanca.
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Jutri, 26. t. m., ob 20. uri v ljudskem domu v Trebčah.
V nedeljo, 27. t.m., ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah.
Amaterski oder Prosek - Kontovel
V nedeljo, 27. januarja 1974 ob 17. uri
v Prosvetnem domu na Proseku
Thomas Brandon
CHARLEYEVA TETKA
Veseloigra v treh dejanjih
Vljudno vabljeni!
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostuje danes, 25. t.m., ob 14. in ob 20. uri v Hrpeljah - Kozini z enodejankama Jake Štoke «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga».
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona 1973-74
Jutri, ob 18. uri ponovitev opere Rimski . Korsakova «Zlati petelin» v premierski zasedbi. Režija Gian Carlo Menotti, dirigent Oskar Danon.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
ROSSETTI
Drevi ob 20. uri: Luigi Pirandello: «Il piacere dell’onestà». V glavni vlogi nastopa Salvo Randone.
AVDITORIJ
Od danes, 25. t.m., do nedelje, v okviru «Teatro oggi» gostovanje skupine Malinteso z delom Moravie «GU indifferenti».
Kino
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Kari August Gbmer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:	Fran Govekar
Scena:	Demetrij Cej
Koreograf :	Selma Micheluzzi
Kostumi:	iz fundusa SSG
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V torek,	29. t m., ob 15.30
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 25. januarja
PAVEL
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob
17.00	— Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 8.09 in zatone ob 19.21.
Jutri, SOBOTA, 26. januarja PAVLA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,8 stopinje, najnižja 3,7, ob 19. uri 6,8, zračni pritisk 1022,6 mb ustaljen, veter 3 km vzhodnik, vlaga 76 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 24. januarja 1974 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 68-letni Luigi Tolusso, 75-letna Maria Neffat por. Tagliapie-tra, 73-letni Giuseppe Cossa, 77-letni Lodovico Petrini, 71-letna Lauretta Belluscbi, 64-letni Salvatore Malatino, 69-letni Giovanni Luciani, 68-letni Raffaele Juli, 76-letni Giovanni Bortoluz-zi, 75-letna Maria Vigerina por. Gualchi, 70-letna Amalia Bozzolo vd. Sabadin, 99-letna Gisella Ticina vd. Facci. 86-letni Nicola Paglionico.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Piccio-la, Ul. Oriani 2; AH'Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde. Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124): Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124).
MM
BANCA Dl CREDITO Dl ‘TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL, F FILZI 10	30-101. 30 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
La Cappella Underground 19.00 in 21.00 «Paesaggio morto» film Istvana Gaala (Holt Videk, češkoslovaška, 1972). Igrata Mari Torocsik in Is-tvan Ferenczi.
Nazionale 16.00—22.15 «La lunga pista dei lupi». Barvni film povzet po romanu Jacka Londona. Doug Mc Claure, Angelica Ott, Roberto Blanco, Harald Leipnitz.
Excelsior 16.00 «La polizia sta a guardare». Barvni film. Igrajo Enrico Maria Salerno, Le J. Cobb hi Jean Sorel.
Grattacielo 16.00—22.20 «Il girotondo dell’amore». Barvni film. Igrajo: Helmut Berger, Maria Schneider, Senta Berger. Sydne Rome. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Fenice 15.00—17.10—19.30—22.00 «La grande abbuffata». Barvni film. !• grata U. Tognazzi in M. Mastro-ianni.
Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00—22.00 «Zanna bianca». Barvil film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Vima Lisi, Femando Rey. Carole Andre itd.
Aurora 15.30—22.00 «Lucky Luciano». Barvni film. V glavni vlogi igra Gian Maria Volonlè. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30—21.45 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom-
Cristallo 16.00—22.00 «Io e lui». Barvni film. Igra Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Signore e signori». £*-nobeli film Pietra Germija. Igrata Gastone Moschin in Silvia Kosci-na. Prepovedano mladini pod !8. letom.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Giochi
d'amore di un'aristocratica». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Troppo rischio per un uomo solo». Barvni film z Giu-lianom Gemmo. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Bisturi la mafia bianca». Barvni film. Enrico Maria Salerno. Senta Berger.
Ideale 16.00 «Superseven chiama Cairo». Barvni film. Igrata Roger Rowne in Fabienne Ali. Detektivka.
Abbazia 16.00 «11 vero e il falso». Barvna detektivka. Igrata M Bal-sam in Terence Hill
Astra 16.00 Brat Zajček, boter Medved in botra Lisica v filmu «Racconti di zio Tom». Barvni Walt Disneyev film.
Radio 16 00 «Un uomo dalla pelle dura». Barvni film. Igrata Catherine Spaak in Thomas Milian. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ariston 16.00 «Il merlo maschio». Igrajo Landò Buzzanca in Laura An-tonelli.
Prosveta
Krožek Gradišče iz Gročane priredi jutri, 26. t.m., ob 20.30 Prešernovo proslavo. Nastopajo tudi Fantje izpod grmade.
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv Ivanu vabi vse svoje člane in prijatelje na predvajanje filma «Cvetje v jeseni». Filmska predstava bo v sredo, 30. januarja točno ob 20. uri v društvenih prostorih
Prosvetno društvo «I-VAN CANKAR» pri Sv. Jakobu, Ul. Mon-tecchi 6, vabi vse člane in prijatelje na predvajanje filma «Cvetje v jeseni». Filmska predstava bo danes, 25, t.m., točno ob 20. uri.
PD «PROSEK - KONTOVEL»
Jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku predvajanje slovenskega filma
CVETJE V JESENI
Amorlikl dolar	707,—
Funt itarling	1557,—
ivlcarskl frank	211,—
Francoski frank	132,50
Namika marka	249,50
Avstrijski šiling	33,75
Dinar: debeli	39,50
drobni	39,50
MENJALNICA
‘ vseh tujih valut
Razstave
Razstava Silvestra Godine bo odprta do 27. t.m., ob delavnikih od 18. do 20. ure ob nedeljah od 10, do 1- ure.
Atilij Kralj javlja, da bo njegova preložena razstava v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1 od 26. januarja do 18. februarja. Od" prtje bo 26. t.m., ob 18. uri.
Prispevki
V počastitev spomina Tončija Tomažiča darujejo Mira in Magda Tomažič 20.000 lir za Dijaško matico ter Dimitrij in Sonja di Demetrio 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir *a sklad Sergija Tončiča.
Slovenščina še bode nekatere konzultorje
Čeprav s precejšnjo zamudo, ki je •^stala zaradi težav v zvezi z izvolit-Predsednika, je tudi rajonska konzulta za Sv. Ivan, Lonjer in Ka-tinaro razpravljala občinskem proračunu za finnančno leto 1974. Splošno mnenje okrog tega vprašanja je bilo, da iz priloženih dokumentov niso jasno razvidni nameni občinske oprave glede reševanja številnih odprtih vprašanj tega področja, zato je bil tudi sklep konzulta, da se o proračunu ne daje mnenja temveč, da se predloženi dokument z izvlečkom Proračuna enostavno vrne občinski u-Pravi s pripombami, naj občina čim-Proj začne z nekaterimi deli, ki jih le konzulta že večkrat predložila, a sc niso bila začeta ali dokončno ■zvedena.
Pred glasovanjem o proračun je Poseglo v razpravo več svetovalcerv, kat61"™ Pečar (KPI), Alessi IPLI) in De Petris (KD). Ko je bil ®ato na vrsti novi predsednik Opelt j- ovenska skupnost), pa je prišlo o neljubega incidenta. Opelt je nam-1 c najavil, da (jq spregovoril v s cm imenu in je nato povzel be-
hnrii v ,s'ovenščini. To je zelo raz-.° ocmokrščansko svetovalko, ki ®a le prekinila ter zahtevala, da go-^ori v italijanščini. Opelt je ponovil, ^^nrr v svojem imenu in ne kot cdsednik konzulte, a svetovalka je razburjeno vztrajala pri svojem. V *fi?,raV0 °b tem posegel komuni-m svetovalec Pečar, ki je dejal, je konzulta rešila problem izra-že aja^jV s*ovenščini in prevajanja snBfPre^ 'n j® s®10 neumestno P načenjati to vprašanje. Pečarjev n , f J® Podprl liberalec Alessi ter eten drugi svetovalci.
PROTI ODKLONILNEMU STALIŠČU ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA
SE/A OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Popolna solidarnost Arhitektu Piccinatu zaupali izdelavo z dijaki šole Carli načrta razvoja trgovskega omrežja
Zaščitili bodo zelene površine in zavarovali okolje
Tiskovno poročilo šolske komisije KPI
Šolska komisija tržaške federacije KPI je v zvezi z negativnim stališčem šolskega skrbništva v Trstu glede zahtev študentov tehničnega zavoda «G. R. Carli» izdala poročilo, v katerem obsoja ravnanje šolskih oblasti. Zadržanje teh oblasti je namreč še posebej nepojmljivo, če upoštevamo, da je študentovske zahteve podprl tudi profesorski zbor inštituta. Osnovna zahteva študentov je bila namreč ta, da bi jim šola zagotovila na petnajst dni pouka tri proste šolske ure, med katerimi bi študentje razpravljali o današnjih perečih družbenih problemih. Zaradi odklonilnega odgovora šolskega skrbništva je šolska komisija KPI izrazila popolno solidarnost z ravnateljem in profesorskim zborom šole «G. R. Carli», ki je na svoji zadnji seji, dne 23. januarja, sprejel sklep za spodbujanje študentov k sodelovanju pri šolskem življenju v pravem demokratičnem duhu.
V svojem poročilu šolska komisija KPI ugotavlja neumestnosi vmešavanja šolskega skrbništva v notranje zadeve omenjene šole ter poudarja, da tega vmešavanja ne opravičuje nobena zakonska twstav-ka, temveč je celo v nasprotju s sporazumom med sindikalnimi konfederacijami in vladnimi organi. Vsak poskus za preprečevanje demokratičnega življenja in razvoja na šolah, zaključuje poročilo, bo
deležen odločne obsodbe komuni stov, ki se bodo pridružili vsem pobudam demokratičnih študentov in profesorjev ter sindikalnih organizacij za preprečitev takšnega ravnanja.
PO DEŽELNEM ZAKONU 36/1973
Do konca marca prošnje za priznanje nagrad obrtniškim vajencem
Pokrajinska komisija za obrtništvo opozarja vse prizadete, da deželni zakon štev. 36 z dne 4. maja 1973 predvideva posebne premije za va jence, ki so najmanj eno leto t službi pri istem obrtniškem podjetju. Zakon določa, da se omenjene premije lahko priznajo vajencem, ki so nastopili službo po 22. novembru 1972 in ki so ostali pri istem obrtniškem podjetju najmanj za leto dni. Vajenci, ki ustrezajo omenjenim pogojem, lahko zaprosijo za premijo, in sicer so jim za to na razpolago posebne tiskovine pri tržaški komisiji za obrtništvo. Prošnje morajo prispeti v urad komisije najkas neje do 31. marca letos. Podrobnejše informacije prejmejo vajenci na tržaški trgovinski zbornici (Trst, Borzni trg štev. 14 - telefon 35941), vsak dan od 9. do 12. ure.
,'IMIlllll1lltmiI,„,|||||||||||1||)|)|||||||||t|)||||n|||||||)|||)||||||I|t)|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||][I|i|in||u|I|||||I|||||f||||||||||)|||)|||t||)|||||n|||||||||i|||||i|||||
MLADI FAŠIST JE SICER ZAPRT V TOSKANSKIH ZAPORIH
GIANPAOLO SCARPA PONOVNO PRED TRŽAŠKIMI SODNIKI
v
Skvadrist, ki je v Viareggiu zabodel mladega raznašalca
dnevnika KPI, je v Trstu žalil redarja - Proces je bil odložen
(Gianpaolo) Scarpa, mladi mešfn™1 pJ?naP®tež. ki že nekaj v l„~e^ S6j1 v ^kanskem zaporu ra P°d obtožbo Poskusa urno-
trì.Sf^JìSjK
ka	—"^i.auunega dnevm-
rai ^snp/1 V V!areggiu’ s® j® vče-dvorad P°JaVl1 v tržaški sodni
vža °b devetih zjutraj, ko so se i vorani kazenskega sodišča priče-®’ pod predsedstvom sodnika dr. r^ona Corsija (javni tožilec dr. Tacila) razprave, so orožniki pripe-Jal1 uklenjenega škvadrista in ga odvedli v ograjeni prostor, ki je aajnenjen obtožencem. Tu je več pet ur čakal na začetek sod-o® obravnave. Takoj se je v dvo-ani pokazal tudi njegov zagovorom, bolonjski odvetnik Marcantonio “Czicheri. ki je bolje znan po tem, a? skupaj z odv. Alberinijem brava S/?j®ga somišljenika, padovske-fašista Franca Predo v zvezi s Pokolom na milanskem Trgu Fon-
DJ*®arPa mlajši je moral v Trst, lL-t sodišče, zaradi manjšega pre-jp3- Pred dobrim letom dni ga ■ namreč mestni stražnik Bussani asačil, ko je risal po zidovih zna-® nunskega križa, simbola «-Avan-suardie nazionale», organizacije, ka-, ri Pripada skupaj s starejšim bra-to,0 Claudiom.
V dvorani je bil tudi fotograf, ki i ^Pravil nekaj posnetkov, saj je p Y,c. da se Gianni Scarpa prikaže ,Javnosti, čeprav z lisicami na ro-n, po krvavem dogodku v Via--, ?glU' Videti je bilo, da je dokaj trt- Fotografu je zagotavljal, da
se ne čuti zločinca, češ da je v zaporu «zaradi političnih razlogov», ker ga pač dolže, da je zabodel... komunista. Očitno pa je, da mu je daljše obdobje, ki ga je — končno — presedel v zaporu, pustilo svoj pečat. Tudi ve, da se bo moral vrniti iz tržaškega v toskanski zàpor, kjer ga čaka proces in, ni izključeno, trda kazen.
Ob pol dveh popoldne je sodnik Corsi začel sodno obravnavo. Med publiko ni bilo, kot običajno, njegovih pajdašev. Le Manlio Portolan, nekdaj odgovorni za razpuščeno nacistično skupino «Ordine nuovo» se je motovilil okoli odvetnika Bezi-cherija.
Scarpa mlajši je obtožen, da je žalil javnega funkcionarja, redarja Bussanija, kateremu naj bi zabrusil, med drugim, tudi psovko «prekleti birič».
Bussanija na razpravi ni bilo, kot je šele tedaj ugotovil sodnik Corsi. Odpotoval je namreč v Rim, na zasedanje o ribolovu in ekologiji. Mestna javnost pozna namreč mestnega redarja bolj zato, ker je viden predstavnik združenja za zaščito narave «Italia nostra». Ker pa redarja ni bilo v dvorani, je sodnik Corsi odredil, da se proces odloži za nedoločen čas.
• Deželni odbornik za finance Coloni
je te dni sorejel predsednika deželne zveze Kmečkih in obrtnih posojilnic dr. Delserja, ki sta ga spremljala predsednik nadzornega odbora Salvador in ravnatelj dr. Favella.
Na sestanku so razpravljali o delovanju Kmečkih in obrtnih posojilnic, o njihovih težavah v zvezi z razvojem denarnega tržišča in zlasti
o dejavnostih, ki so vezane s podeljevanjem posojil obrtnikom in kmetovalcem.
•	Drevi ob 20. uri bo v Krožku za politična in družbena preučevanja «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 predavanje na temo «Zgodovina in politika v drugi svetovni vojni». O knjigi Vittoria Vidalija «La guerra antifascista» bodo govorili prof. Teodoro Sala z Inštituta za sodobno zgodovino"na. tržaški univerzi^-dr. Adolfo Scalpelli, urednik revije «I-talia contemporanea» ter dr. Maria Teresa Gallo, predstavnica založbe Vangelista. Sledila bo razprava.
•	Organizacija «Pro natura Carsica» sklicuje v torek, 29. januarja ob 18.45 v prvem sklicanju in ob 19.15 v drugem sklicanju letni redni občni zbor. Dnevni red obsega poročilo predsednika o pretekli dejavnosti ter o bodočem programu, pregled letnega obračuna in proračuna ter razno.
m

i m
y


Scarpa včeraj v Trstu
• V nedeljo, 3. februarja bo občinski bazen B. Bianchi odprt občinstvu šele od 13. ure dalje, ker bo dopoldne tekmovanje v plavanju.
• Drevi se ob 20. uri sestane rajonska konzulta za Sv. Jakob. Na seji, ki bo v Ul. Caprin 18/1 bodo razpravljali o dosedanjem delovanju in o načrtovanju bodočega delovanja. Prisostvoval bo občinski odbornik Livio Lonzar.
Nesreča težaka v Starem pristanišču
V Starem pristanišču se je včeraj ponesrečil mlad težak, 28-letni Angelo Sullini s Kontovela 439. Sullini, ki je zaposlen pri pristaniški družbi za raztovarjanjem blaga na suhem, je okrog poldne skupno z nekaterimi delovnimi tovariši porival težak voz. Ne da bi pri tem opazil pred sabo ovire, se je silovito zaletel s trebuhom ob železen drog ter se ob bolečin zgrudil na tla. Delovni tovariši so ga nemudoma pospremili do bližnjega oddelka za prvo pomoč, od koder so ga z rešilnim avtom pristaniške ustanove odpeljali v splošno bolnišnico. Zaradi verjetnih notranjih poškodb so ga pridržali na kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh.
Tatovi v stanovanju priletne ženske
Stanovanjske miši so stalno na preži. Včeraj dopoldne so vdrli v stanovanje 70-letne Antonie Mattei vd. Favretto v Ul. Milano 29, a se je ves njihov plen omejil le na zlato zapestnico ter na 500 lir v gotovini. Skupna škoda znaša približno 50 tisoč lir. Kar je za ta vdor značilno pa je dejstvo, da so tatovi najbrž več časa opazovali navade stanovalke. Favretto je namreč o-krog 10. ure odšla kot običajno po nakupih v bližnjo trgovino. Medtem jo je kot običajno obiskala neka prijateljica, ki je tudi odkrila vlom. Takoj je stekla v trgovino ter o tem obvestila gospodinjo, s katero se je odpravila na kvesturo, kjer sta tatvino prijavili.
Župan De Simone je prejšnji dan povabil v Gorico arhitekta Pieci-nata, avtorja goriškega splošnega regulacijskega načrta. Na sestan-1 tebruarja. ku s Piccinatom so odborniki obsežno razpravljali o širjenju našega mesta in o storilnostih, ki jih potrebuje. Predvsem so govorili o načrtu razvoja trgovine, ki naj ga izdela arhitekt Picchiato. Osnovne podatke o trgovski distribucijski mreži je navadel odbornik Brancat-ti. Te podatke je zbrala mestna policija na podlagi stanja 1. aprila 1973. leta. V razpravo so posegli podžupan Rovis in drugi odborniki, ki so z različnih strani osvetlili delo, ki ga bo opravil arhitekt Piccinato.
Mestna policija je točno ugotovila, koliko raznih lokalov in trgovin na drobno in na debelo je v posameznih ulicah in trgih. Na podlagi gostote teh trgovin bo hitekt Piccinato določil, če občinska uprava lahko še izda dovoljenje za javni lokal v nekem kraju, ali pa jih je že dovolj.
Občinske uprave, ki so izdelale splošni regulacijski načrt, so namreč dolžne izdelati tudi načrt razvoja trgovine. Goriška občinska u-prava bi ta načrt lahko sama izdelala. vendar se je raje odločila za avtorja splošnega regulacijskega načrta, da bo njegovo uresničevanje čimbolj skladno.
Po sestanku, ki ga je imel arhitekt z odborom v sredo bodo sledili še drugi sestanki z odborom, svetovalskimi skupinami v občinskem svetu ter zainteresiranimi kategorijami.
Odborniki so z arhitektom Piccinatom razpravljali še o nekaterih drugih plateh izvajanja regulacijskega načrta, zlasti pa o zaščiti zelenih površin in o varstvu o-kolja.
v letu 1 J- Trgovinska zbornica »roča, bene- - •-i boni za leto 1373 dokončno izt . ^o veljavo 10.
Sporočilo trgovinske zbornice
Bencinske Bone bodo začeli razdeljevati 28. januarja
Odbor trgovinske zbornice se je dogovoril o načinu razdeljevanja pogonskega goriva na podlagi zakona od lanskega decembra. V načelu je trgovinska zbornica sklenila, da bo bone razdeljevala kot lansko leto, in sicer v Gorici, Kr-minu, Gradežu in Tržiču (avtomobilski klub) ter pri turistični ustanovi v Gradišču. Neposredna razdelitev bonov za bencin in nafto pa bo potekala po naslednjih razdobjih: v Gorici in v Sovodnjah bodo bone razdeljevali v štirih razdobjih, med 28. januarjem in 13. marcem, 1. aprilom in 15. majem, 1 julijem in 17. avgustom ter med septembrom in 16. oktobrom. V ostalih občinah goriške pokrajine bodo bone razdeljevali dvakrat, in sicer v razdobju 28. januar - 13. marec ter L april - 15. maj.
V prvih dveh obdobjih bodo pripravili vse potrebno za razdelitev bonov za mazilna olja. Količina
Pogajanja za nove pogodbe v opekarnah
Na sedežu zveze industrijcev v Gorici so se sestali zastopniki delavcev v opekarnah in predstavniki opekarn Giuliana, Vriz, Venturini in Valdisonzo. Delegacija delavcev je na sestanku obsežno prikazala svoje zahteve, ki naj jih vključijo v obnovljen dopolnilni tovarniški sporazum.
Sindikalisti so zlasti vztrajali pri ureditvi delovnega okolja, prevozih, menzi, dodelitvi delovnih oblek, proizvodni nagradi, delovnem času ter reorganizaciji dela, kakršno velja za druge podobne proizvodne sektorje, da bi delavci v opekarnah vztrajali na delovnem mestu, ne pa ga zapuščali zaradi težavnih razmer.
Delodajalci so se obvezali, da se bodo pogovorili med seboj in da se bodo ponovno sestali v prvi polovici, prihodnjega meseca. Ng tem sestanku bodo dali splošen odgovor na delavske zahteve in tako omogočili proizvodnjo v tako važ-
nem proizvodnem sektorju kot gradbeništvo.
Jutri v Tržiču konferenca komunistov o aktualnih vprašanjih
V soboto dopoldne s pričetkom ob 9.30 bo v dvorani Roma v Tržiču pokrajinska konferenca komunistov, ki delujejo v tovarnah. Na sporedu je poročilo člana pokrajinskega vodstva federacije KPI Padovana, ob 17. uri pa bo član centralnega komiteja KPI Borghini i-mel zaključni govor.
Na konferenci bodo komunisti skušali nakazati izhod iz sedanje gospodarske krize, razpravljali bodo o krepitvi demokracije ter o boju za kupno moč lire. Razpravljali bodo še o zaščiti osebne svobode in o nevarnosti nazadnjaških pritiskov, ki jih bo prinesel referendum. Komunisti bodo o vseh teh vprašanjih izdelali svoje stališče in se o njih spustili v razpravo tudi z ostalimi političnimi silami. Jutrišnja konferenca bo služila za pripravo na vsedržavno konferenco; podobna srečanja prirejajo tudi o-stale federacije.
V SREDO V KLUBU «S. GREGORČIČ»
Zanimivo in izčrpno predavanje o Leninovem revolucionarnem deiu
Večer je priredil Mladinski krožek Gorica
Mladinski krožek Gorica je v sredo zvečer priredil predavanje o Leninovem življenju in delu. Predavanje sodi v okvir praznovanj ob 50-letnici smrti ruskega revolucionarja.
Na večer so goriški mladinci povabili tov. Debenjaka, profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti. Gosta in prisotno občinstvo je pozdravil referent za politično skupino krožka Rudi Pavšič,
Prof. Debenjak je v uvodnih besedah povedal in poudaril, da je Lenin konkretno pričel delovati ko mu je bilo že 44 let in prav v desetletnem obdobju, od 44. do 54. leta se Lenin pojavlja kot glavna osebnost na odru svetovnega dogajanja. Velik del današnjega socialnega napredka je treba pripisati njegovemu delovanju, njegovemu osvobajanju kmetov in delavcev iz carske Rusije. Prav tako važni pa sta Leninovi teoriji o nacionalnih skupinah ter o agrarnem vprašanju. Skratka je njegovo delovanje pravzaprav zrevolucioniralo dotedanji način mišljenja ter odprlo pot socializmu.
Ob koncu zanimivega in izčrpnega
Šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo jutri, 26. januarja roditeljski sestanek. Sestanek bo v risalnici učiteljišča v Ul. Croce 3 ob 17. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vab Ijeni, da se sestanka udeležijo.
......................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiii.......
KAKŠNE NALOGE NAM PRINAŠA SEDANJI ČAS
Manjšinska konzulta in rajonski sveti preizkušnja za naš demokratični ustroj
Napredne sile in naša skupnost morajo prisilili KD, da uresniči sprejete obveznosti
Štiri leta so bila potrebna, da je goriški občinski odbor vključil v dnevni red sedanjega zasedanja razpravo o ustanovitvi konzulte za slovenska narodnostna vprašanja, če je bilo potrebno tako dolgo razdobje, preden je občinski odbor (beri krščanska demokracija) pristal na ustanovitev konzulte in na razpravo o njej, je prav gotovo obstajal razlog, da se mu ni nikamor mudilo. Ko so pred nekaj tedni končno začeli razpravo o njej, je kazalo, da smo na dobri poti, da ta konzulta začne delovati. Toda kaj se je zgodilo? Predstavnik SDZ je dvakrat predlagal odgoditev razprave, ker je predstavnik KD zahteval umaknitev treh «italijanskih strokovnjakov» iz konzulte. komunisti pa so na njihovo mesto predlagali imenovanje predstavnikov treh sindikalnih organizacij. Ta sprememba je bila za SDZ tako pomembna, da je predlagala odgoditev razprave, ne enkrat, ampak dvakrat. Za odložitev razprave se je odločila verjet-
bencina, ki ga bodo pričeli razde-1 no zato, ker sodi, da se spreminja Ijevati 28. januarja, bo enaka kot I notranje ravnovesje v konzulti, ali
pa se vsaj ustvarja negotovost glede večinske usmeritve. Predstavnik SDZ je s svojo odločitvijo naši skupnosti napravil slabo uslugo, ko je kar dvakrat vztrajal pri «vetu», saj je s tem dal krščanski demokraciji povod, da umakne razpravo z dnevnega reda. In kdo ve, kdaj jo bo spet vključila vanj. Ker poznamo naravo stranke relativne večine, ki vse odlaga, kar ji ni po godu, ji je prišlo različno gledanje na spremenjeno sestavo konzulte kot nalašč, da zavlačuje tudi s tistim preverjanjem, ki ga je SDZ zahtevala in ni dosegla. Goriška KD ima namreč odprtih preveč vprašanj, da bi imela dovolj volje razpravljati o stvareh, kot so manjšinska vprašanja, ker so ji v nadlego, če ne bodo tega vprašanja potiskali naprej socialisti, ki so bili pobudniki za ustanovitev manjšinske konzulte, zares ne vidimo izhoda iz slepe ulice, zlasti še zato. ker so se — hote Mi nehote — znašle določene politične sile v KD in SDZ glede konzulte na istih negativnih sta-liščin.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI||iiiU||l|„,im|,,llllll,imiu|||||||||||)||J|||J|||||||||||
Sprevod po Korzu med dijaško stavko
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj aretirali ter pospremili v Koronejske zapore 30-letnega jugoslovanskega državljana Anteja Fresa, za katerega je tržaško sodišče že na začetku tega meseca izdalo zaporni nalog. Eres je bil namreč vmešan v znano afero razpečevanja ponarejenih bankovcev za 10 tisoč lir.
Kot je napovedal medšolski odbor so včeraj oklicale vse italijanske in slovenske višje srednje šole
na Goriškem enodnevno stavko za demokratizacijo šole in za pravico do učenja. Dijaki so se nekaj pred deveto uro zbrali pred zavodom ITI ter v sprevodu odšli po Korzu na Travnik. S seboj so nosili transparente, na katerih so izražali osnovne zahteve, zaradi katerih so stavkali. V sprevodu je sodelovalo okoli 400 dijakov, precej manj kot lansko jesen, ko So vsi dijaki stavkali in v ogromnem številu, okoli 3.000 udeležencev, manifestirali po Korzu svoje zahteve.
Dijaki so v tako velikem številu jeseni sodelovali v stavkovnem gibanju predvsem zato, ker so glo-
boko občutili stisko zaradi neurejenih prevozov in pomanjkanja menze ter sta bili že samo ti dve neurejeni vprašanji, ki sta še vedno odprti, dovolj tehten razlog, da so spontano odšli na ulice.
Včerajšnja stavka je bila občutena predvsem med najbolj osvešča nimi dijaki, med tistimi, ki se zavedajo, kako se šola ne bo demo kratizirala brez temeljitejših družbenih reform.
Dijaki so na Travniku sestavili delegacijo, ki je odšla k prefektu in ga seznanila s svojimi težnjami. Ker dijaki niso zaprosili dovoljenja za povratek s Travnika v sprevodu, so se zborovalci nekaj po 10. uri razšli. (Na sliki del sprevoda di jakov na Korzu.)
Protestna izjava dijakov slovenskih višjih šol
Dijahi treh slovenskih šol v Gorici, gimnazije - liceja «Primož Trubar», učiteljišča «Simon Gregorčič» ter trgovske šole so nam poslali protestno izjavo v kateri pišejo: «Dijaki treh slovenskih srednjih šol v Gorici sodelujemo pri splošni dijaški stavki in zahtevamo takojšnjo rešitev problemov, ki smo jih predložili v mesecu decembru Poleg tega opozarjamo javnost in ustrezne ustanove na krivice, ki jih italijanske oblasti delajo v Slovenski Benečiji.»
Tudi glede rajonskih svetov ima KD, oziroma njen konservativni del, nesprejemljivo stališče. Precej let je bilo potrebnih, preden se je občinski odbor odločil zanje. Posebna komisija je razdelila mesto na osem četrti, vendar ni hotela pristati na zahtevo štandreškega prebivalstva, ki sta jo podpirali stranki KPI in PSI, da bi tvoril Štandrež kot samostojno slovensko, jedro tudi samostojno rajonsko četrt. Tako obstaja predlog o združitvi Štandreža z njegovo okolico, ki je izrazito italijanska.
Po vesteh iz vrst občinskih svetovalcev naj bi dve četrti, Podgora in Pevma - Št. Maver - Oslavje, združili v eno samo, čeprav sta po predlogu komisije ločeni. Na takšen način se skuša odpraviti popolnoma slovenska četrt kot bi bila pevmska.
Toliko glede ozemeljske razdelitve Gorice na decentralizirane krajevne oblastvene enote. Vendar se tudi v tem vprašanju — kakor med drugim tudi glede manjšinske konzulte — kaže demokristjansko nezaupanje v te usmeritve, ki so posledica demokratičnega razvoja naše družbe. To nezaupanje se kaže predvsem v počasnosti glede ustano vitve rajonskih svetov. Lahko si predstavljamo, da bo poteklo še ne kaj mesecev, preden jih bodo dali v javno razpravo. Referendum bi postal ugodna priložnost, da se to in vsa podobna vprašanja enostavno odložijo za lep čas. Pa tudi ne glede na referendum bo poteklo precej časa, preden bodo rajonski sveti ustanovljeni, ker bodo najprej ustanovili nekaj teh svetov (morda dva ali tri), da bodo na njih preskusili nov tip demokracije. Potem bodo skušnje preučili in tako lahko mine še štiri, pet let, preden bo kaj iz tega.
Dva sta razloga, zaradi katerih stranka relativne večine, oziroma njen konservativni del, nasprotuje ustanavljanju demokratičnih organov: prvič zato, ker noče, da bi preko rajonskih svetov naša narodnostna skupnost predlagala ukrepe, ki bi zagotavljali boljše perspektive Slovencem glede splošnih narodnostnih pravic: drugič pa zato lin to je morda najvažnejši razlog), ker sedanja vodilna struktura noče pritegniti k odločanju širokih ljudskih množic in ker jih noče navajati k upravljanju javnih za dev, zavedajoč se. da bi razvoj oblasti od spodaj navzgor prinesel v izvoljeni organ kot je občinski svet poglavitna vprašanja splošnega razvoja, s katerimi se vodilni razred tako nerad soočuje.
Naša narodnostna skupnost in njeni predstavniki v občinskem svetu pa se zavedajo svojih nalog in bodo, kakor že doslej, težili k reševanju naših odprtih vprašanj ter bodo ob strani vseh tistih sil, ki se borijo za demokracijo in napredek, zahtevali od tistih, ki imajo škarje in platno v rokah, naj ne izigravajo obveznosti do naše skupnosti in do vsega prebivalstva. Boj za manjšinsko konzulto se torej ni končal, ampak se je komaj začel. Prav tako pa stopamo v odločilno fazo boja za ustanovitev rajonskih svetov.
predavanja so nekateri postavili predavatelju vprašanja o sedanjem stanju v svetu, posebno pa o Čilu, po fašističnem vojaškem udaru.
Fonetska šola v goriški bolnišnici
V sedmih mesecih delovanja ozdravili nad dvajset ljudi
Po sedmih mesecih delovanja fo* netske šole, ki so jo maja lani odprli v splošni bolnišnici z namenom, da bi se pomagalo takim ljudjem, ki so bili operirani na grgavcu (Adamovem jabolku), lahko damo pozitivno oceno. Fonetskim predavanjem za popolno rehabilitacijo bolnika je prisostvovalo 23 bolnikov. Od teh, po sedmih mesecih zdravljenja, deset govori brez vsake ovire, sedem izmed njih bo kmalu spet normalno govorilo, ostali, nekateri so prišli pozneje v šolo, so pokazali znatna napredovanja.
Po sedemmesečnem delovanju te šole lahko ugotovimo, da je popolno uspela v njenem cilju, in sicer vrniti družbi popolno zdravega človeka, ki se bo lahko spet vrnil na svoje delovno mesto in v družino.
Šolo, ki je med prvimi v naši deželi, vodi bivši bolnik na grgavcu, 52-letni Sergio Dosso s Koprivnega, katerega so pred leti operirali v goriški bolnišnici. Po operaciji se je Dosso, ki je uslužbenec v tržiški ladjedelnici, udeležil fonetskih predavanj v Bologni in po nekaj mesecih je spet, brez vsake težave, govoril.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi prvo sezonsko predavanje, ki bo danes, 25. januarja ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13.
Predaval bo član jugoslovanske himalajske alpinistične odprave prof. ALEŠ KUNAVER iz Ljubljane na temo «Gorovja od Bospora do Siki-na». Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi.
Prosveta
Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi vse ženske v vasi na sestanek, ki bo jutri, 26. t.m. v Kulturnem domu v Sovodnjah ob 20. uri. Na sestanku se bodo porazgovorili o prazniku žena.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
organizira v nedeljo, 27. januarja 5. letošnji pohod v akciji «planinstvo in šport za vsakogar», in sicer v Rožno dolino. Volčjo drago, Vogrsko, na Stan» goro ter nazaj v Rožno dolino. Zbirališče ob 10.30 pri postajališču na jugoslovanski strani mejnega prehoda Rdeče hiše. Odhod avtobusa ob 10.49. V primeru slabega vremena izlet odpade. SPD nadalje sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpade v nedeljo, 27. t.m. izlet na Lokve.
Razna obvestila
Goriška občina obvešča, da bosta ulici Morelli in Svevo, zaradi popravil pri odtočnih kanalih, zaprti za promet za nekaj dni.
Mali oglasi
V Ul. S. Pellico 16 v teorici )e na prodaj 5-stanovanjska hiša, eno večje stanovanje s tremi skladišči, 16 boksov s pralnico avtomobilov in dvorišče. Pismene ponudbe poslati na upravo Primosrkega dnevnika v Gorici.
Kino
Precej huda nesreča na delu se je včeraj popoldan pripetila v Tržiču v gradbenem podjetju Naza-ria Romania v Ulici Lungo Isonzo. Ponesrečil se je 32-letni zidar Lionello Zoff iz Ronk, katerega so ■ejeli v tržiško bolnišnico zaradi j zloma desne ključnice in drugih I poškodb. Zoff je delal na zidarskem j odru ko je izgubil ravnotežje in I pade) s 4 metrov višine.
Gorica
\ ERDI 16.30—21.30 «Voglio la libertà». B. Streisand in D. Salby. Barvni film.
CORSO 16.30—21.30 «L’agente speciale McKintosh». P. Newman in D. Sanda. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Anna, quel particolare piacere». E. Fe-nech in C. Panni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Effetto notte». V. Cortese in J. P. Aumont. Barvni film.
CENTRALE 16.30-21.30 «L'isola del tesoro». O. Welles in L. Stender. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 20.45 Koncert zbora iz Pulja.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Duel». Barvni film.
Nora Corica
SOČA «Grof Jorga Vampir», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Slepi revolveraš, ameriški barvni film oh 18.00 in 20 00.
DESKLE «Umor na počitnicah», italijanski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Umor na počitnicah», italijanski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Dane« vp*: -inn in iinnoči le dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52. tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in pnnoči je v TV* žiču dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72701.
VOLITVE V BRAZILIJI
En general odšel in prišel je drugi
Prihod generala Geisela v predsedniško palačo v bistvu ne menja ničesar v brazilski notranji in zunanji politiki
Brazilci danes lahko rečejo: ni konca oblasti generalov. Komaj o-pravljena izvolitev generala Ernesta Geisela za novega brazilskega predsednika je potekala v znamenju te krilatice. Te volitve so potrdile moč generalov in nemoč politikov. Tako lahko brazilsko ljudstvo tudi označimo za «velikega odsotnega dejavnika» v tem voliv-nem dogajanju, ki je sicer bilo nadvse pestro. Novi predsednik, prvi nekatoličan te na svetu največje katoliške dežele, je bil izvoljen po volji okrog 400 volilnih delegatov.
Dogodek ne napoveduje nobene bistvene spremembe v stališču Brazilije na domačem in mednarodnem prizorišču. Nastop Geisela v svojstvu predsednika ni nič drugega kot zamenjava generalske straže v prekrasni predsedniški palači. Njegova politična prepričanja, ideološka obarvanost in pojmovanje predsedniške dolžnosti se bistveno ne razlikujejo od onih njegovega predhodnika, generala Me-dicija.
Geisel bo prevzel svojo novo dolžnost 15. marca letos, ko bo ravno potekalo 10 let, odkar so maršali in generali prevzeli oblast, potem ko so zrušili ustavnega predsednika Goularta. Oficirji so ves ta čas ostali v glavnem enotni, vojaki pa zelo poslušni. Okostje režima namreč predstavlja disciplinirana, organizirana in dobro uvež-bana vojska. Njihov, to je generalski vzpon na oblast je potekal v znaku bistvene krize klasičnih političnih strank, katerih voditelji so bili nadvse prežeti z izključno o-sebnimi ambicijami. Spričo tega so bile stranke v Braziliji brez ljudstva in ljudstvo brez strank.
Vse to v veliki meri pojasnjuje «politično praznino», ki traja že deset let. Brazilci niso več bili ognjeviti politiki, nasprotno, sploh se več ne zanimajo za dogajanja na povsem izumrli politični sceni. Zato so tudi te januarske volitve potekale mimo slehernega zanimanja od strani ljudi. Vse se je začelo in končalo v tišini, načrtno, v pravem vojaškem stilu. Prišlo pa je tudi do pestrega zapletanja okoliščin, ki je bil poln originalnosti. Velja ga opisati, čeprav tudi zelo goreči pristaši vladajočega režima ne bodo mogli zanikati, da to niso bile volitve — brez volitev.
Ko je bil aprila 1. 1964 zrušen Goulart, so mogočni oficirji sestavili nova pravila o vodenju državnih poslov. Vsi štirje zadnji poglavarji države — maršala Castello Branco in Costa e Silva ter generala Medici in Ernesto Geisel — so bili izvoljeni po volji oficirjev. Tako se je že lani junija vedelo, da bo letos v predsedniško palačo vstopil general Geisel.
Volilne kampanje praktično ni bilo. Na «malih ekranih» se niso pojavili zaripli politiki in ne predsedniški kandidati. V tisku ni bilo moč nič pisati, še manj obsojati vladno politiko. Zakaj Brazilci še vedno morajo prenašati svojevrstno državno cenzuro, ki je še kako dopolnjena s samocenzuro. Na tem melanholičnem političnem prizorišču so najbolj goreči kritiki generalskega režima — verjemite ali ne — duhovniki. Katoliška cerkev, točneje «nova struja», ne more generalom odpustiti, da vladajo s tako ostro roko.
Zakon predvideva, da imajo pravico glasovanja samo volilni delegati, 593 po številu. To so člani federalnega parlamenta in predstavniki zveznih držav. Vsi lahko pripadajo ali provladni stranki ARE NA, kar pomeni «Zveza nacionalne obnove», ali brezzobemu opozicijskemu brazilskemu demokratičnemu gibanju (MOB). Ko so generali 1. 1964 razpustili vseh 13 brazilskih strank, so se zatem odločili, da smeta obstajati samo dve politični skupini: za in proti vladi. Tako sta nastala ARENA in MOB, ki pa stvarno nimata nobenega vpliva na življenje ljudstva.
Spričo tega je bilo moč voliti samo dva kandidata, kandidata ARE NA, kar pomeni «Zveza nacionalne glasa, drugi 101 glas, ki so ju zanju oddali 503 volilni delegati.
Volilni ceremonial je trajal vsega 50 minut. Pri tem je prišlo do nekaj zanimivih «incidentov», ko so predstavniki izjavili, da se vzdržujejo glasovanja «v čast velikega odsotnega dejavnika -— brazilskega ljudstva», ali ko so govorili o «lažnih volitvah» oziroma vzkliknili nekaj besed v prilog splošnih ljudskih volitev. Ko se je to končalo, je «delegacija delegatov» obiskala v razkošnem hotelu Geisela, da bi mu sporočila njegovo izvolitev.
Kot že omenjeno, je Geisel to vedel že pred sedmimi meseci. Zato je bil predsedniški kandidat opozicije samo protifigura in potemtakem njegova vrednost zgolj formalna. To vlogo je odigral sam predsednik MOB, Ulixes Guira-maes. In celo v tem primeru je opozicija nastopila razcepljena Manjšina, ki je sebe imenovala «avtentične demokrate», se je glasovanja vzdržala, večina pa je oddala svoje glasove za Giuramaesa.
Geisel zdaj pripravlja svoj program dela za naslednja štiri leta predsednikovanja. V prvi izjavi je poudaril, da želi vladati v imenu «reda in stabilnosti». Na brazilskem grbu sta izpisani dve besedi — mir in napredek. Govoril je o «veliki naciji», kar pomeni, da bo nadaljeval «etapo razvoja». Brazilija je zares doživela svojstven «gospodarski čudež» —_ rekordno stopnjo razvoja ob istočasnem o-siromašenju večine prebivalstva. Geisel se bo gotovo tudi potrudil, da ne bo upočasnil koraka v generalskem «pohodu na zahod», to Je v prodiranju v amaconski «ze-
leni pekel» in ostala še neizkoriščena prostranstva.
Vladni novinarji govore o možnem «političnem odprtju» ter obnovi določenih demokratičnih načel pod taktirko Geisela. Nad jlje je čuti, da bo novi predsednik «bolj nacionalističen» v ekonomski politiki, kar predstavlja določeno kritiko dosedanje politike «odprtih meja» do grabežljivega tujega kapitala, ki je že v velikem obsegu zagospodaril nad brazilskim gospodarstvom. Geisel je bil namreč dolgo predsednik velike družbe, ki se ukvarja z nafto.
Geisel ne skriva, da bo vladal ostro, in je takoj opozoril, da bo uničil sleherno «subverzijo», obenem pa tudi — korupcijo. Obsodil je «zmanjšano manjšino», v katero je uvrstil «nezaupljivce, maloduš-neže, ravnodušne, subverzivne in korumpirane elemente». Napadel je tudi «anarhični liberalizem». Navzlic temu obstoji mnenje, da bo Geisel po drugi poti korakal proti istim ciljem kot ostali generali, njegovi predhodniki.
Nicoletta Rizzi, ki igra v TV-nada Ijevanki «Edera» Anneso. Delo Grazie Deledde opisuje življenje na Sardiniji
......................................
V DOBI ENERGETSKE KRIZE ZELO AKTUALNA TEMA
V švedski tovarni «Volvo» pripravljajo novo vozilo
Švedski inženir von Platen je spet odkril «Kolumbovo jajce» - Tudi 300 km poti z litrom utekočinjenega plina - Nič zastrupljanja zraka
V teh dneh so v zvezi z energetsko krizo strokovnjaki že večkrat rekli, da nuja prisili človeka k večji iznajdljivosti. V zvezi s tem se veliko govori o raznih načrtih ali šele poskusih, kako nafto nadomestiti z drugimi energetskimi viri. Drugi pa govorijo o tem, kako sedanji motor na notranje izgorevanje tako popraviti ali spremeniti, da bi manj trošil, oziroma da bi izkoriščal gorivo v večji meri. V zvezi s tem je bilo že več predlogov. Rešitev je torej več. toda vse je «še v oblakih» in po cestah vsega sveta kroži nad 250 milijonov vozil, s sicer več ali manj izpopolnjenimi motorji, ki pa delujejo še vedno na principu, ki je bil izdelan že od samega začetka. Zato morda ne bo odveč, ustaviti se pri primeru, za katerega trdijo, da predstavlja «revolucijo v pogonskem motor-jui Gre za predlog švedskega inženirja Baltzarja von Platona, ki je na švedskem uradu ’a patente pred nedavnim «deponiral» svoj najnovejši izum: «električni aparat za premikanje».
Pod tem skromnim imenom se krije izum, za katerega je švedska tovarna avtomobilov «Volvo» plačala velikansko vsoto. Pravijo namreč, da gre za pravo revolucijo v avtomobilskem motorju, pravzaprav o nekakšnem agregatu, ki je sposoben poganjati katero koli vozilo na zemlji, v vodi, v zraku z neznatno porabo goriva in sicer v smislu termoelek-tričnega principa.
Če je patent odkupilo švedsko podjetje «Volvo», verjetno ne gre za «mačko v vreči». In ko bodo v tem podjetju zaključili eksperimente glede praktične uporabe von Platenovega motorja, kar vsekakor ne bo trajalo več kot dve leti, bomo dobili vozilo, ki bo moglo napraviti okoli 300 kilometrov poti z enim samim litrom --utekočinjenega plina.
Obet je velikanski in zato velja si ga temeljiteje ogledati. Predvsem pa se bomo ustavili pri človeku, ki si je ta motor zamislil.
Baltazar von Platen se je rodil pred 75 leti in je v svetu tehnike dokaj znano ime. Ko je bil star komaj dvajset let in še na stockholmski univerzi je s kolegom Carlom Muntherom izdelal tako imenovani asorbicijski hladilnik. Leta 1922 sta mladeniča prodala svoj izum podjetju «Elektrolux», ki je za ta izum dalo 5.000 švedskih kron, kar so tedaj smatrali za fantastično ceno. Ta izum pa je bil le prvi izmed številnih večjih in manjših izumov in «popravkov», kar jih je von Platen napravil v poznejšem času na področju sodobne tehnike in tehnologije. Med drugim je na primer 1953. leta izdelal načrt za stroj za proizvodnjo umetnih diamantov. Z izkušnjami, ki si jih je pridobil pri izdelovanju tega stroja, je izdelal vodno pipo, ki se loči od običajne po tem, da nikoli ne kaplja.
Navedli smo le dva izuma izmed vrste praktičnih izumov, tako da so mu lahko hvaležni milijoni ljudi. Zato ni čudno, če so mu v Stockholmu že «dali» ulico, pa čeprav je na Švedskem tako rekoč nemogoče, da bi neko ulico poimenovali po še živem človeku.
Baltzar von Platen nima rad časnikarjev, za katere trdi. da radi «vtikajo svoj nos, kamor jim ne pritiče». Dobesedno pa sovraži davkarje, ki «da vtikajo svoj požrešni nos celo v žepe poštenih državljanov». Seveda je to razumljivo, kajti von Platzen veliko de la, veliko zasluži in mora zato odšteti lepe vsote za davke. Spada namreč v vrsto najbolje plačanih strokovnjakov in najbolj bogatih inženirjev na švedskem.
Baltzar von Platen se je dolgo ukvarjal z vprašanjem, kako spremeniti toploto kar se da bolj neposredno v energijo. To se pravi tako, da bi ta proces ne šel po že klasičnem ciklusu termodinamike. Že pred dvemi stoletji je nam reč nemški fizik Johann Seebeck postavil načelo, da z naglim segrevanjem in nato s hlajenjem določenega kovinskega koluta dobimo električno energijo. Von Platen kot strokovnjak je to znal,
Ameriška tekmica za miss teen-ager
hkrati pa je tudi vedel, da ni doslej nikomur uspelo izdelati litine, ki bi dovolj dolgo ohranila toploto, to se pravi, da ni še ni komur uspelo najti rešitev, ki bi omogočila praktično izkoriščati Seebeckov princip. In von Platen se je vrgel na delo — in uspel. Uspelo mu je izdelati leguro, torej litino, ki dolgo zadrži toploto. Logično je, da drži sestavo te litine v tajnosti oziroma da vedo zanjo le v podjetju «Volvo».
Brž ko mu je uspelo priti do te litine, se je ostalo razvijalo samo od sebe. Švedski inženir je napravil motor ki, preprosto povedano, proizvaja električno energijo, _ v, količinah, ki omogočajo pogon vozila. Poseben grelec, ki «se hrani» s tekočim plinom (lahko bi se hranil tudi z atomi), segreva poseben sistem kovinskih vzmeti iz že omenjene tajne litine. En konec teh vzmeti je zelo vroč, drugi zelo hladen. Razlika v temperaturi pa ustvarja električno energijo, ki se prenaša na majhne električne motorje, ki jih nahajamo ob vsakem kolesu vozila, recimo avtomobila. Kakor vidimo, gre pravzaprav za eno izmed tolikerih «Kolumbovih jajc», kajti na svetu je že več strojev, ki spreminjajo toploto neposredno v električno energijo. Tako imajo v Sibiriji v Sovjetski zvezi električne centrale, ki uporabljajo podzemeljski plin za proizvodnjo električne energije. Toda odstotek koristnosti je skrajno nizek. Te centrale porabijo 100 gramov goriva za en gram energije. Von Platenu pa je uspelo ta odstotek toliko povečati, da je praktično uporaben. Klasični motor avtomobila izkoristi 35 odstotkov goriva, von Platenov bo verjetno na višji ravni, toda tudi če ostane pri isti ravni koristnosti, bo veliko.
Tovarna «Volvo» je od njega odkupila izum in direktor podjetja Pehr Gyllenhamar, ki pravi, da je njegovo podjetje med najbolj avantgardnimi avtomobilskimi podjetji na svetu, je dal von Platenu na razpolago dovolj sredstev da si je v svojem rojstnem kraju Ystadu zgradil laboratorij, v katerem je praktično preizkušal novi motor. Bilo je to pred časom in von Platenov motor je dal «neverjetno pozitivne rezultate». Obenem pa je v laboratorijih podjetja «Volvo» v Kallesjonu inženir Taisto Nystrom izdelal štiri prototip« novega motorja. Poskusi so pokazali, da «eksperimentalna faza novega motorja je zaključena», sedaj pa gre le za podrobnosti, za izpopolnitve, ki naj zajamčijo «čimbolj učinkovito komercialno to se pravi praktično uporabo». In v podjetju «Volvo» baje že sedaj računajo, da bo njihova tovarna čez dve leti mogla «dati na trg 2,800.000 motorjev za osebna vozila, 400.000 motorjev za plovila, 30.000 motorjev za indu-
Lepa Rose Marie Klespitz, ki Je prišla iz ZDA, da bi na svetovnem tekmovanju za najlepše mlado dekle tekmovala za prvo mesto
(Nadaljevanje na S. strani)
Horoskop
BEOGRAJSKA «POLITIKA» JE STARA 70 LET
Zgodovina lista tudi zgodovina družine Ribnikar
Gorenjski fant ni hotel biti «gospod», postal je «dohtar» odšel v Srbijo in imel tri odločne, delovne in podjetne fante
Na današnji dan pred 70 leti je bilo v Beogradu zelo hladno vreme. Pravzaprav nič novega, saj smo sredi zime, ki zna v Beogradu biti tudi zelo ostra, v smislu kontinentalne klime pač. Posebnost tega jutra pa je bila, da so sicer znani beograjski kolporterji vzklikali po beograjskem središču ime novega časopisa. Tega dne je namreč izšla v Beogradu prva številka dnevnika «Politika», ki spada danes v vrsto najpomembnejših dnevnikov na svetu.
Bila je tedaj «Politika» še skromen list na štirih straneh in vse uredništvo je obsegalo le skromne prostore, sam direktor pa je imel svoj «urad» v podstrešju. In vendar je ta skromen list začel razmeroma naglo prodirati v miselnost srbskega človeka, si pritegnil veliko sodelavcev in tudi bralcev, si ustvaril velik sloves doma in vehko ime tudi v tujini, saj smo že rekli, da spada med najbolj upoštevane dnevnike na svetu.
Vodstvo «Politike» si je tedaj postavilo naslednje geslo:
Tiskali bomo samo točno preverjene stvari, edini zakon nam bo resnica, nikoli ne bomo pisali ne žolčno ne žaljivo, prav tako pa se ne bomo vmešavali v osebno in družinsko življenje družin, gojili bomo jezik in stil in se borili proti kavarniškemu žargonu in delili udarce na desno in levo od sebe».
V konkurenci s tedanjim bolj bombastičnim tiskom je to bilo čudno geslo, saj je znano da ljudje radi nasedajo pretiravanjem. Zato ni nič čudnega, da «Politika» spočetka ni imela lahkega življenja in se je njeno prvo leto življenja končalo porazno: 50.000 dinarjev deficita, kar je bilo za tedanjo dobo velikanska vsota. Toda ustanovitelji «Politike» niso odjenjali.
In morda je prav temu treba pripisati poznejše rezultate. Kdor vzame danes v roke beograjski dnevnik z značilnim naslovom, ki se ni spremenil od vsega začetka, bo v desnem kotu na vrhu bral naslednje podatke: Vladislav Ribnikar, ustanovitelj, rez. kapetan, padel 1. septembra 1914. leta; Darko Ribnikar, urednik, rez. kapetan, padel 21. avgusta 1914. leta; Dr. Slobodan Ribnikar, direktor, rez. podpolkovnik, umrl. 24. septembra 1924. Ičfd; Vladislav Sl. Ribnikar, direktor, nosilec partizanske spomenice 1941 umrl 1. decembra 1955. leta.
In res. družina Ribnikar je bila tista, ki je «Politiko» ustanovila jo postavila na noge in ji dala smer, ki jo ima še danes. Ribnikarji, kot samo ime pove, so slovenskega porekla in izhajajo iz Ribnice na Gorenjskem. Zgodovina te družine je praktično zgodovina «Politike».
Ribniški kmet Ribnikar je poslal svojega sina Franca na Dunaj, da bi študiral za «gospoda». Ko pa je čez tri leta zvedel, da se mu sin ni vpisal na teologijo, pač pa na medicino, se mu je odpovedal. Čeprav ni bilo od doma niti vinarja, je Franc končal medicino, nato «se odpravil v Srbijo, ker je vedel, da tam hudo potrebujejo zdravnikov». In potem ko je obredel Čuprijo, Paračin in Jagodino. se je oženil in si postavil na noge družino: prvi sin se je imenoval Vladislav, drugi je bil Franjo, uradno pa Slobodan, tretji pa Davorin ali po domače Darko. In vsi trije so študirali, tako da je Vladislav končal filozofsko fakulteto, Franjo -Slobodan medicino, najmlajši Darko pa pravno fakulteto. Fantje so študirali doma in v tujini in se naučili več jezikov, bili močno razgledani, hkrati pa so imeli «globoke korenine patriotskega po* slanstva». Bili so izredno marljivi in delavni, hkrati izraziti predstavniki naprednih meščanskih i-dej ob prelomu stoletja.
Najstarejši sin Vladislav je u-stanovil «Politiko» in bil hkrati njen lastnik, organizator in glavni urednik. Ko je končal šolanje na beograjski visoki šoli in v Parizu, se mu je pridružil tudi Darko. Počasi se je uredništvo širilo, list je začenjal pridobivati bralce in hkrati širiti tudi mrežo dopisnikov. doma in v tujini. Med ljudmi, ki so neposredno ali posredno sodelovali s «Politiko» so velika imena tedanjega srbskega življenja kot na primer univerzitetni profesorji Stanoje Stanojevič, Aleksander Belič, Jovan Cvi-jič, Milan Jovanovič - Batut, znani literati kot je bil Stevan Sre-mac, Branislav Nušič, Petar Kočič, Bora Stankovič, Sima Mata-
vulj, Janko Vesehnovič in drugi.
Prej smo rekli, da so Ribnikar-jevi imeli «globoke korenine patriotskega poslanstva». To smo videli že konkretno, ko smo navedli imena teh ljudi, ki jih zasledimo na naslovni strani beograjskega dnevnika. Ko je namreč izbruhni la prva svetovna vojna, so se Ribnikarjevi odločili za vojno. Niso bili med zagovorniki vojne, pač pa zagovorniki svobode, toda tik preden je avstrijska vojska zasedla Beograd, v septembru 1915. leta, je «Politika» prenehala izhajati, Vladislav in Darko Ribnikar sta kot rezervna častnika izbrala pot borbe. Darko je padel že zadnji dan avgusta. Vladislav pa naslednjega dne, 1. septembra. Štiri leta pozneje, ko so topovi prenehali grmeti, pa je njun brat dr. Slobodan Ribnikar opustil svoj zdravniški poklic in se posvetil «Politiki», da bi list dokončno ne umrl. Ker se je hotel izogniti slehernemu političnemu pritisku, se je odpovedal vojni in ustanovil delniško družbo, toda z delnicami, ki jih lastnik ne more odtujiti. S tem si je hotel zagotoviti neodvisnost od tujega vpliva. Slobodan Ribnikar je vodil «Politiko» do 1924. leta, nakar je časopis prevzel Vladislav Ribnikar mlajši, ki je pripeljal list do druge svetovne vojne, ko je «Politika» imela 170.000 izvodov naklade in veljala ne le za najboljši list v Jugoslaviji, pač pa za enega najbolj informiranih in informativnih ter najbolj resnih listov v Evropi. Prav gotovo ni bilo tedaj «Politiki» lahko. In vendar je znala ubirati najbolj dosledno pot, ki ji je zagotavljala sloves, ki si ga je priborila do tedaj.
O njeni doslednosti v antifašistični borbi pa govori dejstvo, da se je na domu direktorja «Politike» Vladislava Ribnikarja v Batičevi ulici v Beogradu 5. julija 1941 sestal CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki je sprejel zgodovinski sklep o uporu nacifašistič-nim silam. V najbolj kritičnih dneh pa je pri Vladislavu Ribnikarju stanoval tudi maršal Tito.
Z napadom nacističnih sil na Jugoslavijo je «Politika», podobno kot leta 1915, prenehala z izhajanjem in ponovno oživela novembra 1944 ko se je 'špomeničar Vladislav Ribnikar vrnil iz partizanov v Beograd. Vladislav Rib-mlfar je nato vodil 1141 šy do 1955. leta, ko je umrl, nakar je «Politika» nadaljevala svojo pot in jo nadaljuje še danes kot resen časopis, ki se prišteva med najbolj kvalificirane dnevnike v svetu.
9.30,
12.30
12.55
13.30
14.10 15 00
17.00
17.15
17.45
18.15
18.45
19.15
20.00
20.45
21.50
22.30
PETEK, 25. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.30 Sola Poljudna znanost:
Jazz v Evropi
Portret avtorja: Arturo Martini
Arturo Martini je, podobno kot Marino Marini, Manzù in nekateri drugi italijanski veliki likovniki, dolgo ostal nekako v ozadju vsakdanjega dogajanja in šele pozneje prišel do izraza. Rodil se je 1889 in umrl kmalu po drugi svetovni vojni, študiral in deloval je v glavnem doma, toda tudi v tujini in dosegel svoj višek okoli leta 1930.
DNEVNIK
Danes v parlamentu Tečaj nemškega jezika do 17.00 Šola DNEVNIK
Potovanje v središče Zemlje
Filmček, ki ga je po slovitem Vernovem delu napravil Giorgio Ferrari
Program za mladino
V	DEŽELI MAVRICE Deveto nadaljevanje Nabožna oddaja Poljudna znanost
ASPEKTI AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA
Z današnjim dnem se zaključi serija nadaljevanj, ki so bila posvečena načinu ameriškega življenja. Ameriško življenje Je prikazal Mauro Calamandrei, ki je skušal v sedmih urah pr1' kazati nekaj več resnice o Ameriki kot je poprečen človek pozna.
V	svojem zadnjem nadaljevanju bo Calamandrei skušal preveriti mit tako imenovane ameriške svobode. Velikanski BP svobode, s katerim se Evropejec sreča, ko pripluje po morju v New York, je bil vedno simbol ZDA. In res so mnogi Evio-pejci našli zavetišče v ZDA, ko so iz tega ali onega razloga morali iz domovine. Toda je ta kip lahko še vedno simbol svobode v ZDA? O tem bodo spregovorili nekateri intervjuji. ITALIJANSKE KRONIKE
Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Teden aktualnosti Glasben: spored: Uspavanka za
človeka in mačko
Električna
centrala
na stisnjen zrak
Prvo električno centralo, ki bo delo vala po principu stisnjenega zraka, bo do spustili v pogon 1. 1978, in sicer v Hundorffu v Zvezni republiki Nemčiji. Ta centrala bo dve tretjini svoje prvobitne energije dobivala s pomo-j čjo stisnjenega zraka, ki bo akumuli ran v velikih podzemeljskih rezervo arjih, izkopanih v nahajališčih soh. Zatem bo stisnjeni zrak s pomočjo turbin spremenjen v električno energijo-
Za izpolnitev tega nenavadnega na črta se pripravlja hamburška firma «Nordwest Deutsche Krafftwerke A.G.» Gre za centralo, ki črpa zrak iz velikih podzemskih skladišč.
Podzemeljski rezervoarji bodo mo rali biti zelo prostrani, ker bodo za eno centralo na turbine v moči 240 do 280 megavatov, kakršno načrtujejo na področju Ostfrieslanda, potrebna skladišča kapacitete od 300.000 do
500.000	kubičnih metrov. Ti rezervoarji bodo napolnjeni z zrakom pod pritiskom med 40 do 60 atmosferami
V teku dveh ur bo takale turbin ska centrala porabila vso to količino stisnjenega zraka in bo zato spuščena v pogon samo ob tako imenovanih «konicah», torej v času, ko toka primanjkuje in je ta najbolj potreben. Nakar bo treba spet nekaj časa, da bodo rezervoarje znova napolnili.
Sam sistem pridobivanja električne energije na osnovi omenjenega načrta je povsem podoben pridobivanju te energije s pomočjo plinskih turbin, le da se v našem primeru namesto plina usmerja na lopatice turbin močan curek stisnjenega zraka.
Spet nov sistem za pridobivanje tako potrebne in zadnji čas tako manjkajoče energije. Bržkone bo potrebno skušati še na najrazličnejše druge načine priti do nje. In morda ta kriza niti ni tako nepotrebna ter škodljiva, kot se zdi.
Skladbe Igorja Stravinskega DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15 Konjske dirke v Rimu 18.45 Športni dnevnik
19.00	SMRTNI SKOK V Istanbulu
20.00	Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK
21.00	NEPOGREŠLJIVI RECEPT
Delo je napisal Manuel van Loggen, prevedla ga je v italijuu ščino Betty Foa, za televizijo pa ga je priredil Anton Giuh0 Majano, ki je delo tudi režiral in povabil k sodelovanju se Alberta Lupa, Mariso Gallo, Franca Ferrija, Enza Tarasela in druge.
Jeanne se je naveličala moža Eivalda, profesorja za gobe ^ gljivice, posebno ker jo je zamikal mlad avanturist Albert-Ker se je pošteno zatrepala v mladega ljubimca, je sklenilo svojega moža umoriti, da bi postala svobodna in da bi prišit1 tudi do njegovega bogastva. Albert in Jeanne skleneta tore] «ukrasti» svobodo in pri tem jima «priskoči na pomoč» neki «trgovski potnik za umore», ki jima predlaga, naj neko nestrupeno gobo zamenjata s strupeno. To pa povzroči smrt profesorjeve asistentke Helene. Od tod dalje pa bomo videli, kako se iàdeva razvija.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00

OVEN (od 21.8. do 20.4.) Gmotne razmere se bodo izboljšale, ker boste imeli možnost stranskega 7fl«inžka. Dokaz ljubezni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Predstojniki bodo cenili vaše pobude. Naj vas ne zadeve hvalisanje zainteresirane osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V poslovnih zadevah bodite previdni. V srčnih zadevah ne smete zaupati puhlim obljubam.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zelo zanimiva ponudba glede poklicnega dela. Prijeten večer v družbi starih prijateljev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspešno boste zaključili zadevo, ki vam je delala preglavice. V srčnih zadevah bodite realist.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Predstojniki bodo upoštevali predloge in boste utrdili svoj ugled. Sporazum z drago osebo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V poslovnih zadevah vam bo sreča naklonjena. Razveselilo vas bo darilo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Pripravite si načrt za delo, da ne boste zgubljali časa. Pridobili bo-
ste simpatijo neke osebe.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Rešiti boste morali zasebno zadevo, da se boste lahko lotili novih nalog.
V	srčnih zadevah ste preveč zahtevni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-godne razmere za poslovne zadeve. Službeno potovanje. Intimno zadoščenje in obisk.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vložiti boste morali vse svoje sile, da boste dosegli uspeh. Utrdili boste prijateljstvo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Krepko boste morali braniti svoje interese.
V	srčnih zadevah ne boste smeli biti tako občutljivi.
TV šola:
Od lesa do papirja. Una, L. Barnstein, Risanke 17.40 En dan za sto let
Ob stoletnici ustanovitve prvega otroškega vrtca v Maribor
18.05	Obzornik
13.20	Maroltovci praznujejo
Ob 25-letnici ustanovitve akademske folklorne skupine «Franc Marolt».
18.55 ZALOGA HRANE
V	Sloveniji in v Jugoslaviji nasploh — pa tudi pri nas — 1 delež stroškov za prehrano še vedno visok. Za gospodinjske potrebe gre namreč 38 odstotkov družinskih mesečnih dohodkom
V	zadnjem letu so se ti stroški še krepko povišali. V krog1'1' ki se ukvarjajo s tem problemom, pa vedo povedati, da je bob malo gospodinj, ki znajo pravilno hraniti razno suho hrano-Ne gre za kopičenje hrane kot nekoč v starih časih, pač P® gre za primerno rezervo, ki utegne koristiti v primerih nesre in podobno. Današnja oddaja bo neizkušenim gospodinjam P0 vedala kaj in kako naj hranijo.
19.05	PRVA POMOČ PRI MNOŽIČNIH NESREČAH
Današnje nadaljevanje je pravzaprav logično nadaljevanje prej šnje oddaje, ko «smo razmišljali, kaj storiti, da bi bilo mnozF nih nesreč manj in kako ukrepati, da bi ohranili človeka P1? življenju». Danes pa bo asistent dr Evgen Vavken spregovori o prenosu ponesrečenca oz. ponesrečencev v izjemnih razmeran-Pregled sporeda za prihodnji teden Calimero, risanka 20.00 DNEVNIK
20.35 NA OBALI	h
Ameriški film v režiji Stanleya Kramerja, v glavnih vloga Gregory Peeck, Ava Gardner itd.
22.45 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka 20.15 DNEVNIK
20.35 TOLSTOJ: VOJNA IN MIR 21 30 Ko pride Bronson
Ameriški serijski film
22.20	FOLKLORNO - DOKUMENTARNA ODDAJA IZ KARNIJE
19.25
19.45
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 šola: 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost; 18.40 šola; 18.50 Sodobni skladatelji; 19.00 Gigliola Cinquetti; 19.10 Liki iz naše preteklosti: Janez Svetokriški; 2Q.OO šport; 20.50 Koncert; 21.30 V plesnem koraku.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Narečno gledališče; 15.25 Koncert; 16.05 Glasbena fantazija; 19.30 Kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro
jutro:	8.20 Plošče; 9.00 Baročna
glasba; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glašba po željah; 14.00 Na dvojnih tračnicah; 15.00 Tretja stran; 16.15 Na sprehodu z...; 17.00 Tops Pops; 17.45 Kulturna panorama; 19.00 Pevski zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Tops Hits;
21.30	Simf. koncert; 22.35 Ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.20 Program s Fiorentini jem; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.05 Pisana glasba: 18.00 Popoldanski glasbeni spored; 18.45 Sindikalna panorama; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 P° ročila; 7.40 Pojeta Romina in l-au zi; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Me1®, drama; 9.35 «Rdeči nagelj»; Pesem za vsakogar; 12.40 Glasb« no-govomi spored; 13.00 Hit Paraoe’ 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Pl°š^ 15.40 Glasbeno-govorni spored; ll-Reportaža; 17 50 Telefonski P0^0 vori; 19.55 Plošče.
III PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Ravelov^ skladbe; 13.00 Glasba skozi čas-14.30 Čajkovski, Simf. štev. 6; 15-Portret avtorja:	Malipiero;
Enotni razred; 18.00 Plošče; 19.1 Večerni koncert; 21.30 H. BecquC-«La spola»
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, l®-3" Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.35 K®11 in kako na oddih; 8.10 Glasben matineja; 9.05 Za šolarje: čaroo6 jev klobuk; 9.35 Jug. narodna ba: 10.15 Teden oni na radiu; 11-Z nami doma in na poti; 12.10 * , liki zabavni orkestri; 12.30 Kmetij® nasveti:	12.40 Po domače:	D-
Priporočajo vam...:	14.10	P01,
mladinski zbor, 15.40 Beethoven' Sonata v As-duru; 16.00 «Vrtilja*1*' 17.10 Operni koncert; 17.50 Clove in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 1“'"" Ogledalo našega časa; 19.00 Lah» noč, otroci!; 19.15 Ansambel „ Kmetca; 20.00 Top-pops: 21.15 morju in pomorščakih; 22.15 Bes® de in zvoki; 23.05 Literarni n° turno; 23.15 Trio Masahiko Sato-
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORI
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Ljubljanska Olimpija v sredo na Proseku
Igrala bo s slovensko zamejsko reprezentanco - Med Ljubljančani bosta nastopila tudi Ameršek in Popivoda
Ljubljanska Olimpija, ki nastopa v 1- jugoslovanski zvezni nogometni ligi in ki se trenutno v Kopru pripravlja na začetek spomladanskega dela državnega prvenstva, bo v sre-do, 30. t.m. nastopila na Proseku. V °"ganizaciji Primorja bo namreč tam prijateljska nogometna tekma roed Olimpijo in reprezentanco slovenskih zamejskih nogometnih klu-bov, katero bodo sestavljali igralci Brega, Olimpije, Zarje, Primorja, Juventine, Vesne, Sovodenj, Pri-taorca in Mladosti.
Tekma bo v večernih urah. Ljubljančani so prirediteljem zagotovili, da bodo nastopili s svojo Najmočnejšo postavo in bosta torej 1 graia tudi državna reprezentanta Aroeršek in Popivoda.
Oa bo to srečanje privabilo na B^osek veliko število gledalcev ni nobenega dvoma. Srečanje med O-“Nfnjo in našimi nogometaši bo go-“vo osrednji športni dogodek prihodnjih dni v slovenskem zamej-skem športu.
Začele so se vsebritanske igre
SMUČANJE
V TEKMOVANJU ZA SP
Annemarie Proli-Moser skoraj nedosegljiva
V Badgas teinu je v veleslalomu zmagala Zechmei-sterjeva ■ Lep uspeh Ježeve ■ Danes «Zlata lisita»
CHRISTCHURCH, 24. — Tu so se danes začele 10. vsebritanske športne igre, katere je svečano odprl edinburški vojvoda. Na tem tekmovanju nastopa 1700 tekmovalcev iz 39 držav britanske skupnosti narodov.
Igre bodo trajale do 2. februarja.
KOLESARSTVO
ROTTERDAM, 24. — Nizozemca Pijnen in Duyndam sta zmagala na mednarodni šestdnevni kolesarski dirki v Rotterdamu.
TENIS
FILADELFIJA, 24. — V. 3. kolu mednarodnega teniškega turnirja «indoor» v Filadelfiji je Italijan Pa-natta premagal Angleža Mottrama s 6:1 in 6:3.
BADGASTEIN, 24. - Zahodna Nemka Christa Zechmeister je zmagala danes v veleslalomu na mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju v Badgasteinu. Za slabo sekundo je prehitela Francozinjo Serrat.
Pomembnejše od zmage Zechmei-sterjeve pa je dejstvo, da si je 21-letna Avstrijka Annemarie Proll-Moser dejansko že zagotovila svetovni pokal, ko manjka do konca tega tekmovanja še pet nastopov. Mlada Avstrijka ima trenutno na skupni lestvici za SP 223 točk, t.j. 100 točk več kot drugouvrščena Švicarka Nadigova. Prdll-Moserje-va bi lahko zgubila svetovni pokal le v (zelo malo verjetnem) primeru, da ne bi v ostalih petih nastopih osvojila niti ene točke, Nadigova pa bi morala biti prva vsaj štirikrat.
Velik uspeh je danes dosegla mlada jugoslovanska smučarka Ježeva, ki se je v ostri in številni konkurenci uvrstila na odlično 14. mesto.
Jutri bo v Badgasteinu tudi tekmovanje za «Zlato lisico», ki bi moralo biti na sporedu prvotno na Pohorju, pri Mariboru, a so ga morali zaradi popolnega pomanjkanja snega prenesti v Avstrijo.
Lestvica današnjega veleslaloma je taka:
■»mulili,,,,m,,,,,,,,,,,,,,',,,,,,,,,....
TEDENSKI KOMENTAR
ODBOJKA
Spopad med Corridonijem in Bregom jutri osrednji dogodek v ženski C ligi
Barovke pri Vigttoniju - Peti poraz Krasa ■ Olympia v 2. kolu brez točk ■ Lahka zmaga borovcev v Čedadu
Ob koncu preteklega tedna je i-gralo šest naših ekip. Končni uspeh J® bil to pot polovičen: tri zmage 111 Prav toliko porazov. Pomembni sta izbojevali šesterki Bora h Brega. Tudi odbojkarji Bora so ^sno pričeli prvenstvo v 1. divi-
B LIGA — ČLANICE
V devetem kolu 2. odbojkarske lige pri članicah so igralke Bora izbojevale pomembno zmago. To je bila obenem tudi prva zmaga «plavili» nad DMA v letošnji sezoni. Bo-rovke so zopet dokazale, da znajo zaigrati dobro, če le hočejo in sto-Jajo na igrišče z veliko željo po zmagi. Upajmo, da bo tudi v nadaljevanju prvenstva tako, saj je to e(!ina pot do obstanka v tej ligi. Prepričljivo zmago je v tem zavrtljaju Pospravil Libertas iz Brescie ter vodeči Vignoni in goriški AGI.
IZIDI: AGI Gorica — Junior 3:1, Lib. Brescia — Briantea 3:0, Bor — OMA 3:1, Marzotto — Vignoni 1:3. LESTVICA
yignoni Gottolengo	9	7	2	23 12	14
Libertas Brescia	9	7	2	24 14	14
Junior Cas. Monf.	9	5	4	19 16	10
Briantea Como	9	5	4	18 18	10
AGI Gorica	9	5	4	18 21	10
OMA Trst	9	3	6	18 21	6
Bor Trst	9	3	6	17 20	6
Marzotto Valdagno	9	1	8	13 26	2
Na lestvici ni prišlo do nobenih sprememb v vrstnem redu.
Vodeča dvojica se je oddaljila še ^ dve točki. Po pet zmag imajo se-dsj tri ekipe, med katerimi je tudi AGI. Borovke so nadoknadile dve mčki zaostanka za OMA. Borba za obstanek v tej eliti se tako nada-Juje še bolj ogorčeno. Vsak na dsljnji spodrsljaj je lahko usoden. >.PRIHODNJE 10. KOLO: OMA -Libertas Brescia, Briantea — Ju-N'ar, AGI — Marzotto, Vignoni — Bor.
Mestna drugoligaša se bosta spoprijela z vodečima ekipama. Tako rMA doma, kot Bor v gosteh, nima-^ Večjih možnosti za osvojitev iz-jtJP^ka. Pred šesto zmago pa sta fr vsej verjetnosti AGI in Brian , a- Kot vedno, seveda niso izklju ena presenečenja.
0 6 0 6 0 6 1 3
1	4
2	2 2 2 2 1
C LIGA - ČLANI
v Serija neuspehov se za igralce Krasa še nadaljuje. Njihov zadnji Puraz z GM iz Trsta je bil že peti ^Poredoma. Ta spodrsljaj pa jm 1® Pripeljal tudi na zadnje mesto lestvice. Tudi v tem nastopu so Zgo-J^ani pokazali nekaj dobrih akcij, toda bilo je tudi precej napak. Ko J?* je pristavil svoj «lonček» se ^dnik je bilo konec vseh upov. Ne 8‘ede na to pa imajo Kraševci v Nadaljevanju prvenstva vse možno-, ;*• da popravijo svoj trenutno sla-^ Položaj na lestvici. Preseneča pa Prepričljiva zmaga Montecchia nad ^aldinijem. Precej težav je imel Cardio v Trevisu. Slabi Tisselh m ipogei niti doma prav nič proti U-ertasu iz Padove.	,
..IZIDI: AGLI Montecchio — Cal-^ln' 3:0, Tisselli - Libertas Pado-V? 0;3. GM Trst - Kras 3:1, Dal-1 Acqua - Casadio 2:3.
LESTVICA
, asadio Ravena	9 9 0
L’berta s Padova	9 8 1
27 10 18 25 8 16 22 13 12 18 16 8 16 18 8 13 22 4 10 25 4 9 26 2
C LIGA — ČLANICE
Tudi v drugem nastopu so predstavnice Brega slavile zmago. Čeprav je bil njihov drugi uspeh dosežen s čistim izidom niso zaigrale tako dobro kot sedem dni prej v Noventi Vicentini. Naj velja pregovor: «Dober konec, vse dobro».
Že v drugem kolu je prišlo do precejšnjih razjasnitev. Za sedaj so samo tri šesterke neporažene. Dva-krat zaporedoma je potegnila kraj-ši konec Primavera. Kandidati za napredovanje so torej: Corindoni, Breg in CUS iz Padove.	.
IZIDI 2. KOLA: Monselice — Libertas Pordenon 3:0, Summano — Corridoni 0:3, Breg — Sala 3:0, CUS Padova — Primavera 3:0.
LESTVICA
Corridoni	2
Breg	2
CUS Padova	2
Monselice	2
Sala	2
Primavera	2
Libertas Pordenon 2 Summano	2
PRIHODNJE 3. KOLO: Sala -Primavera, Corridoni - Breg, Libertas Pordenon — Summano, CUb Padova - Monselice.
Osrednje srečanje tretjega ko a bo v Foljanu med Corridonijem in Bregom. Zanimiv bo tudi spopad v Padovi.
D LIGA - ČLANI
V	skupini A je Inter doživel svoj drugi zaporedni poraz s 3-9, Kar najbolje potrjuje, da nima mesta v tei konkurenci. Kot je znano igra Inter v četrti ligi na mestu razpuščene ekipe ACEGAT.
V	drugi skupini pa igra tudi slovenski predstavnik Olympia iz Gorice. Goričani so uspešnemu začetku kmalu pristavili tudi poraz. Ekipa Marghere je premagala oba dosedanja nasprotnika s prepričljivim izidom in je na vrhu razpredelnice. Dvakrat je zadel v črno tudi Pallavolo iz Roviga.
IZIDI 2. KOLA: CSI Friuli - Fer roni 2-3 De Vecchi — Pallavolo Ko-”gò 1:3, Merano - Volley 2:3, Mar-ghera - Olympia 3:0.
LESTVICA: Marghera in Pallavolo Rovigo 4, Volley, Olympia, De Vecchi in Ferroni 2, Meran in CSI Friuli brez točk.
PRIHODNJE 3. KOLO: Volley -Olympia, Pallavolo Rovigo - Meran Ferroni - De Vecchi, CSI Friuli — Marghera.
1. DIVIZIJA - ČLANI
V	prvem kolu je Bor zmagal raz meroma lahko v Čedadu z domačim ASFJR. Praznih rok pa je ostal pred domačimi gledalci naš drugi predstavnik, Dom iz Gorice.
IZIDI: Dom — Noncello 0:3, Aurora - Lib. Turjak 3:2, ASFJR -Bor 0:3, Are Linea — Torriana 3:2, PAV Dormisch — n Pozzo 2:3.
LESTVICA:	Bor, Noncello, Are
Linea, Aurora in II Pozzo 2, Liber tas Turjak, Torriana PAV Dormisch, Dom in ASFJR brez točk.
PRIHODNJE 2. KOLO: Torriana — PAV Dormisch, Bor — Are linea, Lib. Turjak - ASFJR, Non-cello — Aurora, Il Pozzo — Dom.
G. F.
PET OSEBNIH NAPAK: Parovel in Deško.
Včeraj sta se v prijateljski trening tekmi pomerili na stadionu «1. maj» Borova ekipa (letnik 1958) in ekipa Klasičnega liceja. V izenačenem boju je le obveljala boljša skupna igra borovcev. Med «klasiki» je bil naj učinkovitejši Borut Deško.
b. 1.
JADRANJE
Na jadralni regati okrog sveta je angleška jadrnica «Great Britain» dosegla Rt Hdni
Ime finalista med mladinci ostalo neznano prav do konca
Pri naraščajnikih sta se Fortitudo in Zaule že uvrstila v finale
Pi'l’Acqua Treviso 9 6 3 SMTrst	9 4 5
Anelli Cesena 9 4 5 r^Ll Montecchio 9 2 7 vaM'ni Gorica 9 2 7
Zgonik 9 18---T.pRlHODNJE 10. KOLO: Kras -i,SaeUi. Libertas Padova - Cakh-J: Montecchio - Dall’Acqua, Casa 'N - GM Trst.
. jutri bo moral Kras zaigrati Z vse ali nič. Gostje iz Cesene so aaaProtniki, ki morajo iz Nabrežine T* vsako ceno oditi praznih rok. To rt*, še toliko bolj. ker je treba na-. eknaditi zamujeno, saj sta Mon-^Cchio in (še toliko bolj) Caldini vDs°jena na poraz. Izredno zahte-en nastop čaka tudi GM v Raveni.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Dijaki podlegli «plavi» peterki
BOR - KLASIČNA 76:67 (50:481 BOR: Furlan 6, Slega 19, Volk 4, Peter Žerjal 12, Ervin Žerjal 6, Perko 10, Parovel 10.
KLASIČNI LICEJ: Deško 25, Oblak 6, Dani Žerjal 10, Simčič 9, Pahor 9, Kravos 8.
SODNIK: Lakovič.
PROSTI METI: Bor 8:16, Klasična 5:14.
2. Fabienne Serrat (Fr.)	73’'41
3 Monika Kaserer (Av.)	73"63
4. R. Mittermaier (ZRN)	74”34
5. Cochran (ZDA)	74"7G
6. Annemarie Proli (Av.)	74”91
7. Patterson (ZDA)	75”76
8. Clifford (Kan.)	75”83
G. Epple (ZRN)	77"97
10. Kreiner (Kan.)	78”46
11. Sackl (Av.)	78”60
12. Blackburn (ZDA)	78”66
13. Droppova (ČSSR)	78”82
14. Jež (Jug.)	79”41
15. Rouvier (Fr.)	79”77
Lestvica za svetovni pokal:	
1. Annemarie Prdll-Moser (Av.) 223	
2. Nadig (Švi.)	123
3. Zechmeister (ZRN)	122
4. Wenzel (Liecht.) in	
Kaserer (Av.)	112
6. Serrat (Fr.)	91
7. Kreiner (Kan.)	72
8. Drexel (Av.)	70
9. Lukasser (Av.)	54,
10. Mittermaier (ZRN)	51
SAINT GERVAIS, 24. —	Ameri-
čanka Leslie Smith je pripravila	
danes izredno presenečenje	v žen-
skem veleslalomu v Saint Gervaisu,	
kjer je nepričakovano zasedla 1.	
mesto pred Francozinjo Vivet-Gros	
in drugimi tekmovalkami.	
Lestvica za EP je po tem tekmo-	
vanju naslednja:	
1. Agnes Vivet-Gros (Fr.)	76
2. Deuftl (Av.) in Puig (Šp.)	56	
4. Hlife (VB)	46
5. Totschnig (Av.)	45
6. Christina Tissot (It.)	42
7. Hauser in Straub (Av.)	39
9. Bauer (Av.)	38
10. Spiess (Av.)	32
	
V MOŠKI D LIGI	
Olympia v Legnagli
Jutri, v soboto bo za tretje kolo odbojkarske D lige goriška peterka Olympio gostovala v Legnanu pri Veroni- Za navijače je društvo poskrbelo prevoz z avtobusom. Odhod ob 14. uri s Travnika v Gorici skozi Sovodnje in Jamlje.
v odbojkarskem prvenstvu mladincev
Bor osvojil naslov pokrajinskega prvaka
V odločilni tekmi je premagal Inter, ki sicer nastopa v D ligi
BOR - INTER	3:0
(17:15, 15:13, 15:5)
BOR: Požar, Kodrič, E. in B. Kralj, Nadlišek, Košuta, šiškovič.
INTER: Humar, Marini, Lodes, Daboni, Bertali, Peselj, Rizzo, Pi-nat, Biasi, Seppi, Opezzo.
SODNIK: Marcon.
V tehnično veljavni tekmi, ki je odločala o pokrajinskem p“v?ku, je Bor po ogorčenj borbi slavil novo zmago. Slovenski odbojkarji so povsem zasluženo osvojili točk:, saj so zaigrali bolj organizirano in so v odločilnih trenutkih znali ohraniti mirne živce. Izkazali sc sc predvsem z dobrim blokom in presenetljivo uspešno obrambo, kar sta bili doslej njihovi šibki točki. Kljub temu pa ostaja najmočnejše orožje «plavih» napad. Tu so z duhovito in hitro igro večkrat spravili nasprotnika v težave. Ko se je pa kaj zataknilo, so mladi borovci akcije poenostavili in tudi v tem primeru so bili za Inter nezadržni.
Začetek tekme je bil zelo izenačen in tudi živčen. Nobena od ekip
ni hotela nasprotniku dopustiti odločilne prednosti. Zdelo pa se je vseeno, da se tehtnica nagiba na stran Interja, saj je uspel preiti v vodstvo s 14:12. Borovci se niso vdali in povedli so s točko prednosti. Po ponovnem izenačenju na 15:15 pa so vendarle še dvakrat zadeli v črno in dobili set.
Inter je bil razbit, saj so «plavi» v drugem nizu povedli z 12:14, nato so popustili, vendar je bil set vseeno njihov. V zadjem delu tekme pa so bili «plavi» popolni gospodarji na igrišču in so nasprotniku prepustili le 5 točk.
Za konec naj povemo še, da ekipa Interja v celoti nastopa v članski D ligi, s tem pa pridobi zmaga Bora še dodatno vrednost.
MIG
Krasovi odbojkarji v napadu med zadnjo tekmo z GMT
........llll,l,lllllllllllllHl^llllmlllllII^lllllllllllllllllllllUllHHH^lllUl^UMl■mm■l|»l■|m,•,n,,,,ll,l,lll,n,,,,,,,l,lll,,,u,,,,",,,IUU,ll,l,l,ll“,l,l,,,■
NA SEJI IZVRŠNEGA ODBORA PREDSEDSTVA ZKJ V BEOGRADU
Ukrepati za izboljšanje stanja v jugoslovanski telesni kulturi
V sosednji republiki so napovedali odločen boj vsem negativnim pojavom v športu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Izvršni odbor predsedstva ZKJ je na seji 8. t.m. razpravljal o aktualnih političnih vprašanjih in dejavnosti članov in organizacij Zveze komunistov na področju telesne kulture. V poročilu o tej razpravi, ki je bilo sedaj objavljeno, med drugim poudarjajo važnost telesne kulture za socialistično vzgojo, za dvig delovne in obrambne sposobnosti za zdrave liudi in ugotavlja, da rezultati, ki so bili doslej doseženi v razvoju telesne kulture in celotno stanje v športu ni zadovoljivo.
Na .področju telesne kulture in posebno vrhunskega športa so, zad-
uuacgia AVI. A L l L •
.......„.............»M,»...»»»».M...................................."N"............
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
NOGOMET
MLADINCI
SKUPINA B
V nedeljo je bilo na sporedu predzadnje kolo prvenstva, ki pa ni še dokončno določilo finalista. Costalunga in CGS sta remizirala in Au-risina je zmagala brez borbe z Li-bertasom od Sv. Sergija, tako da so te tri ekipe praktično skupaj na vrhu lestvice in bo verjetno prav poslednje kolo določilo dve najboljši. CGS pa ima tekmo manj, zato ima največje možnosti za prestop v finale. Slovenske enajsterice so kar zadovoljile. Odigran je bil der bi med Bregom in Primorjem, ki so ga «plavi» osvojili s klasičnim 2:0. Tudi Gaja se je dobro odrezala, saj je osvojila točko s Campanellami. V nedeljo bo zelo zanimivo srečanje med Aurisino in Libertasom od Sv. Marka, ki bo odločilno vplivalo na vstop v finale Nabrežincev. Tudi za Costalungo ne bo vse rožnato; Tržačani bodo gostovali pri Primorju, ki je odločeno osvojiti vsaj točko. Od vodečih ima CGS verjetno najlažjo nalogo, ker bo sprejel v goste šibke Campanelle. Breg bo gostoval iri zadnjemu na lestvici, pri Li-jertasu od Sv. Sergija in vse kaze, da bodo «plavi» zaključili to prvenstvo z zmago. Gaja se bo pomerila na domačih tleh z Esperio od Sv. Alojzija. Obe ekipi sta brez večjih ambicij in remi bi moral zadovoljiti obe stranki.
Izidi:	_	,	„
Esperia Sv. Alojzij — Libertas Sv. Marko 3:0. Campanelle — Gaja 1:1, Costalunga — CGS 1:1. Breg — Pn morje 2:0. Aurisina — Libertas Sv. Sergij 2:0 b.b.
Prihodnje kolo:	. .
Libertas Sv. Marko — Aurisma, Libertas Sv. Sergij — Breg, Primorje — Costalunga, CGS — Campanelle, Gaja — Esperia Sv. Alojzij. Lestvica:
CGS, Aurisina in Costalunga 26, Breg 22, Libertas Sv. Marko 15, Primorje in Esperia Sv. Alojzij *4, Campanelle 10, Gaja 8, Libertas Sv. Sergij 4.
SKUPINA A
Tudi v tej skupini ni določilo predzadnje kolo dveh najboljših e-najsteric. Vse kaže, da oosta prestopila v finale Libertas Rocol in Muggesana, ki imata dve točki prednosti in tekmo manj pred tretjimi na lestvici, Giarizzolami. ki bi teorično še lahko vstopile v finale.
Prejšnje kolo ni prineslo presenečenj, vse tri vodeče ekipe so odpravile z zelo visokimi izidi svoje nasprotnike. Sama Muggesana je
nasula šest žog v mrežo moštvu Interja SS. Zadnji zavrtljaj bi lahko vplival na dokončno lestvico, posebno kar se tiče Muggesane, ki bo šla v goste k tretjeuvrščenim Gia-rizzolam, saj bi se v primeru zmage Tržačanov obe ekipi znašli skupaj na drugem mestu, vendar so Miljčani odigrali tekmo manj. Nedvomno je naloga Libertasa od Ro cola lažja, saj se bo pomeril s šibko Edero in bi ga zadovoljil remi.
Izidi:
Libertas Trst — Cremcaffe 5:1, Libertas Rocol — Rosandra 3:0. Muggesana — Inter SS 6:0, De Macori — Giarizzole 0:3.
Prihodnje kolo:
Giarizzole — Muggesana, Inter SS — Roianese, Rosandra — Libertas Trst, Cremcaffè — De Macori.
Lestvica:
Libertas Rocol 26, Muggesana 25, Giarizzole 23, Cremcaffe 20, Rosandra 19, Roianese in Libertas Trst 14, Edera 10, De Macori 8, Inter San Sabba 6.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B
Po nedeljskem kolu poznamo že e-nega finalista; to je Fortitudo, ki si je z remijem v tekmi s tretjeuvrščenim CGS matematično zagotovil prestop. Giarizzole, ki zasedajo drugo mesto na lestvici, so premagale De Macori z izdatnim 4:0 in i-majo trenutno dve točki prednosti pred CGS. Zanimivo je bilo tudi srečanje med Bregom in Unionom, ki se je končalo z delitvijo točk.
V nedeljo bo na sporedu zadnje kolo prvenstva, ki ne bo lahko za naši enajsterici. Breg bo gostoval pri Giarizzolah. Tržačani bodo morali osvojiti vsaj točko, v nasprotnem primeru bi si lahko zapravili prestop v finale. Union se bo pomeril s Fortitudom, ki je praktično brez skrbi, vendar hoče zaključiti na lep način prvi del prvenstva. Tudi za tretjega na lestvici, CGS, ni naloga prihodnjega kola najlažja. CGS bo sprejel v goste Tergeste, ki je solidna ekipa in bi mu lahko pripravila neljubo presene čenje.
Izidi:
Libertas Trst - Cremcaffè 4:0, Tergeste - Don Bosco 2:0 b.b., Fortitudo - CGS 1:1, Breg - Union 2:2, De Macori - Giarizzole 0:4.
Prihodnje kolo:
Giarizzole - Breg. Union - Forti tudo, CGS - Tergeste, Don Bosco Libertas Trst, Cremcaffè - De Ma-cori.
Lestvica:
Fortitudo 30, Giarizzole 28, CGS
26, Libertas Trst 20, Tergeste 18, Breg 14, Union 12, Cremcaffè 11, De Macori 9, Don Bosco —2.
SKUPINA A
Na dnevnem redu je bila tekma med prvima na lestvici, Triestino in Zaulami. Za Zaule, ki so v zadnjem času zašle v hudo krizo, je bila tekma le simbolična, saj so si že po prejšnjem kolu zagotovile prestop v finale. Za Triestino pa ; e bila tekma zelo važna zaradi potrebe po točkah. Srečanje se je končalo z visoko zmago Tržačanov, ki je ponovno poudarila slabo formo Žaveljcev. Tretji na lestvici, Super-caffè, je verjetno zapravil zadnjo možnost za prestop v finale, saj se je pustil v zadnji minuti dohiteti od zadnjega na lestvici, Domia, Prihodnje kolo ne bi smelo pripraviti preesnečenj. Zaule se bodo pomerile z Libertasom od Roccia, Triestina pa z Interjem SS.
Izidi:
Libertas Rocol - Rosandra 1:0, Triestina - Zaule 5:1, Stock - Inter SS 3:0, Opicina Supercaffè - Dormo 1:1.
Prihodnje kolo:
Domio - Stock, Inter SS - Triestina, Zaule - Libertas Rocol, Rosandra - Ponziana, S. Giacomo - Opicina Supercaffè.
Lestvica *
Zaule 26, Triestina 24, Opicina Supercaffè 22, Rosandra 18, Stock 18, Inter SS 15, S. Giacomo, Ponziana in Libertas Rocol 9, Domio 6.
Jolo
ST. MORITZ, 24. - Zimmerer, svetovni prvak v dvosedežnem bobu, je dosegel najboljši čas tudi na poskusnih vožnjah za SP v štirise-dežnem bobu. Prva nemška posadka je namreč prevozila progo hitreje od druge švicarske ekipe, 3. je bila Italija 2, 4. Avstrija 1, 5. Avstrija 2 6. Italija 1 itd.
AVTOMOBILIZEM
V FRANCIJI
Manj dirk
PARIZ, 24. — Pierre Mazeaud, ministrski podtajnik za šnort in mladino v Franciji je izjavil, da bodo avtomobilske dirke v Franciji obnovili s prvim marcem, vendar v odločno nižjem številu, kot je bilo predvideno pred energetsko krizo. Namesto 900 dirk jih bodo lahko organizirali le 223.
Novi odbor Inlerja v Nabrežini
Športni krožek Intemazionale v Nabrežini je v preteklih dneh izvolil svoj novi odbor. Sestavljen je takole:
predsednik: Giovanni Santagati podpredsednik: Silvio Sala tajnica: Sonia Caldi blagajnik: Marcello Fabris.
V prihodnji sezoni bo ta krožek razvijal svojo dosedanjo aktivnost na področju minibasketa, razvil pa bo tudi športno delovanje na nekem noVem športnem področju.
Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v St. Moritzu je včeraj zmagal Švicar Steiner. Najbolje uvrščeni Jugoslovan Jurman se je uvrstil na 23. mesto.
OBVKSTILA
ŠD Adria priredi v nedeljo, 27. t.m. ob 16. uri v prostorih PD Lo-njer - Katinara nagrajevanje za svoje tekmovalce, ki so nastopili
na lanskih 13. SŠI.
* * *
SPDT organizira v nedeljo, 27. t.m. dva zimska sprehoda:
1.	Za ljubitelje potovanja z vlakom bo zbirališče ob 9.40 na glavni železniški postaji. Odhod z vlakom ob 10.06 do Zagraja. od tu pa peš na Sv. Mihael, nato na Vrh, kjer bo obisk nove koče jamarske družine «Kraških krtov» (z morebitnim udarniškim delom). Povratek v večernih urah. Kosilo iz nahrbtnika.
2.	Za ostale bo zbirališče ob 10. uri na Ključu, od koder bo odhod v Bazovico in Drago. Povratek čez Jezero v Boršt. Kosilo iz nahrbtnika.
*	* w
ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča, da bo imelo svoj redni občni zbor v jutri, 26. t.m. v prostorih PD «L Gruden» v Nabrežini. Začetek ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
•	» •
ŠD Polet vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 29. t.m., ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
uia leta zabeležili številne slabosti in negativne pojave (nedemokratični notranji odnosi v organizacijah, resno zapostavljanje vzgojnega in idejno - političnega dela, odnosi, ki vladajo v kapitalističnem svetu, prodor profesionalizma, komercializacija športa, razne špekulacije na finančnem področju, pojavi šovinizma na športnih prireditvah in podobno), zato je ne-obhodno potrebno, da Zveza komunistov napove odločno borbo proti vsem negativnim pojavom v telesni kulturi. Zveza komunistov se mora resno angažirati, da družbeno - politične organizacije (v večji meri kot doslej) usmerijo svojo dejavnost na probleme v telesni kulturi in da komunisti, športni delavci ter športniki z odločno, brezkompromisno borbo - spremenijo sedanje stanje in odnose v šnortnih organizacijah.
Nadaljnji razvoj telesne kulture in odnosi v njej morajo temeljiti na idejno - političnih osnovah, ki jih določa ustava in platforma Zveze komunistov. Telesna kultura v Jugoslaviji mora temeljiti na amaterski osnovi, ob stalnem prizadevanju, da se čim večje število otrok in mladine ter občanov vključi v raznovrstne oblike športne dejavnosti.
Potrebno je ustvariti družbene pogoje za nadaljnji napredek kakovostnega športa in za spodbujanje vrhunskih športnih rezultatov.
Športne organizacije so dolžne skrbeti za strokovno usposabljanje svojih vrhunskih športnikov in njihovo normalno vključitev v družbeno delo po prenehanju športne kariere.
Komunisti, ki delujejo v športnih organizacijah, so odgovorni za idejno - politično stanje v teh organizacijah. V vseh športnih organizacijah, kjer so pogoji za to, se morajo ustanoviti aktivi komunistov, da bi hitrejše ustvarili pogoje za izboljšanje stanja v telesni kulturi.
Izvršni odbor je nadalje ugotovil, da je včasih tudi v časopisih
vprašanje športa obravnavano na -----------
nepravilen, senzacionalni način.	Kontovelski košarkarji so na svojem igrišču gostili peterko barkovljanskcga
B. B.	Libertasa
...............................................................
PREGLED SEZONE 1973
ATLETIKA
Predstavniki «flopa» v napadu
Nove palice še neizkoriščene - Leto počitka za Sanejeva
Praktično ni torej v daljini nobenega napredka in konica se bori z istimi rezultati kot že skoraj 40 let. Prvih 5 na svetu:
8,24 m McAlister (ZDA)
8,16 m Williams (ZDA)
8,15 m Podlužni (SZ)
8,14 m Baumgartner (ZRN)
8,11 m Russeau (Francija) TROSKOK
Najzanimivejša je novost s Kube, kjer talente obdeluje sovjetski trener in bivši svetovni rekorder Leonid Ščerbakov. Točno 17 m je skočil Platt, izginil pa je na «sladkornem otoku» Perez Duenas. Presenetljivo najdemo na vrhu Baribana pred Joachimowskim, in Sanejeva komaj tretjega. Svetovni rekorder je letos štedil svoje gležnje in se je zadovoljil z nekaj prestižnimi zmagami. Na «fogu» so nekoliko pridobili Poljaki, njihovim mladim skakalcem pa manjka še veliko izkušenj, da bi se lahko lotili sloves* Jozsefa Schmidta.
Prvih 5 na svetu:
17,20 m Bariban (SZ)
17,06 m Joachimowski (Poljska) 17,03 m Sanejev (SZ)
17,00 m Platt (Kuba)
16,98 m Craft (ZDA)
k. b.
Skoki so prinesli najbolj kričeč atletski rezultat lanskega leta: 230 cm v višino. Dokaj presenetljiv iz-gleda vrh pri troskoku, očitno pa ni v številkah posebne trdne podlage. Svet še vedno čaka na dostojnega naslednika Beamonu v skoku v daljino.
SKOK V VIŠINO
Napredek Stonesa je bil prehiter, da bi ga imeli za možnega favorita tudi v prihodnji sezoni. Največja značilnost je množični vzpon predstavnikov sloga «fosbury» ali «flop», ki zavzemajo vsa najboljša mesta v vrhu lestvice. Težko dojemljiv je za 31 let starega atleta dosežek 225 cm bivšega rekorderja Ni Či Kina iz LR Kitajske. 220 cm ali več je preskočilo skupno 20 atletov, dejansko pa je verjetno Brumelov skok 228 cm na peščeni stezi še vedno najboljši dosežek na svetu.
Prvih 5 na svetu:
230 cm Stones (ZDA)
225 cm Ni Ci Kin (LR Kitajska) 225 cm Woods (ZDA)
224 cm Beers (Kanada)
224 em Major (Madžarska)
SKOK S PALICO V ZDA je delovanje nekoliko zamrlo. Talent Seagrena je izkopa1
prevelik jarek. Finec Kalliom&ki je bil zanesljiv ob skoraj vseh važnih priložnostih. Veliko več od Američana Smitha, ki je na izrazito gledaliških tekmovanjih po Evropi razočaral. Močno je napredovala vzhodnoevropska šola s Sovjetom Isako-vim na čelu. Med mlajšimi najdemo Ricbardsa (533 cm), sina dvakratnega olimpijskega zmagovalca v tej panogi.
Prvih 5 na svetu:
5,50 m Smith (ZDA)
5,47 m Kalliomaki (Finska)
5,42 m Tracanelli (Francija)
5,41 m Isakov (SZ)
5,40 m Dionisi (Italija)
SKOK V DALJINO Vest o skoku 8,46 m R. William-sa je bliskovito obšla svet in dala mnogo upanja o bodočnosti te panoge po poletu Beamona do 8,90 m. Žal se je kasneje zvedelo, da je dosežku botroval veter. V resnici je najboljši dosežek komaj pri 8,24 m in njegov lastnik McAlister je zelo nezanesljiv. Williamsa najdemo komaj pri 8,16 m, mladi sovjetski up Podlužnega jia pri 8,15 m. Sovjetski predstavnik je ostal lani nepremagan in je tako podedoval zapuščino Ter Ovanesjana. Meja 8 metrov je bila 'tl prt a le enajsterici skakalcev
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 Mr — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki V Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
25. Januarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska	ZTT - Trst
ZAKONSKA LOČITEV PRED PARLAMENTOM
Komunisti za spremembo določil o referendumu
Rezultati referenduma morajo upoštevati tudi bele glasovnice
RIM, 24. — Načelnik skupine komunističnih poslancev Natta in nekateri drugi komunistični poslanci So danes predložili zakonski osnutek, ki naj bi spremenil zakon štev. 352 z dne 25. maja 1970, ki ureja postopek izvajanja referenduma^
V svoji obrazložitvi komunistični poslanci trdijo, da zakon iz leta 1970 upošteva glede zahtevanega «quoruma» samo pozitivne in negativne glasove, ki so bili zakonito izraženi, ne pa belih glasovnic. V obrazložitvi je rečeno še, da bo referendum, ki oporeka sedanjo veljavnost zakona o razporoki postal veljaven samo, če se ga bo udeležila večina upravičencev, medtem ko bi se utegnilo zgoditi, da bi zakon o zakonski ločitvi, ki ga sedaj nameravajo predložiti ljudskemu glasovanju (referendum) pripeljati do rezultata, kjer bi relativna manjšina premagala za las svoje politične nasprotnike.
Komunistična pobuda praktično predvideva te možnosti v nadalj-njem razvoju italijanskega političnega življenja glede referenduma o zakonski ločitvi: en del italijanskega prebivalstva bo podprl pobudo strank, ki nasprotujejo zakonski lo-čitvi, drugi del bo izrazil nasprotno mnenje, tretji pa bo ostal nekako nevtralen s tem, da bo izročil v volilne skrinje bele glasovnice. Sedenji zakon teh belih glasovnic ne upošteva. Zato bi se lahko zgodilo, da bi manj kot polovica volilnih upravičencev odločala, čepray z večino glasov, o usodi vse italijanske družbe v bodočnosti.
Komunistični predlog teži k spremembi člena 35 zakona o referendumu in ki naj bi se po novem glasil tako: «volivec izraža svoj glas s tem, da na volilnem listku prečrta s svinčnikom na zahtevku, ki ga je izbral, in na vsak način na zadevnem pravokotniku, ali pa s tem da izroči volilni listek brez vsakršnega znaka.
Komunistični predlog predvideva tudi spremembe glede člena 36 katerega bi bilo treba nadomestiti z novim besedilom, v katerem je rečeno, da osrednji urad za referendum ugotavlja udeležbo pri glasovanju večine vseh upravičencev ter skupnega števila pozitivnih in negativnih glasov ter belih glasovnic.
Na kraju je rečeno v predlogu zakona, da bi bil referendum veljaven v smislu preklica zakona o razporoki, če bi bilo število glasov večje od polovice glasov, ki so bili zakonito izraženi v skladu s členom 35.
Ta najnovejša pobuda komunistične skupine v italijanskem parlamentu kaže, da bo boj glede referenduma zelo oster. To je potrdil tudi komunistični poslanec Giancarlo Pajet-ta, ki je v članku, ki ga je napisal za revijo «Rinascita» poudaril, da je referendum ponavljanje hude politične napake, ki so jo zagrešili tisti, ki so v volilni kampanji leta 1972 in 1973 skušali konkurirati s fašističnimi govorniki.
Tako se je zgodilo, da so demo-kristjanski predstavniki odprli vrzeli v svojih vrstah za napad fašističnih skupin. Gre v bistvu za to: demokristjani so skušali pridobivati glasove na desnici in zdaj se znajdejo v položaju, da se borijo skupaj z Almirantejem. Pa-jetta trdi v svojem članku, da ne gre za vprašanje civilnega ah kanonskega prava. Sklep, ki ga je sprejel Fanfani, da se gre na referendum, kljub nasprotovanju de-
mokristjanov, ki so neodločni ali celo nasprotni, je politična odločitev, ki so jo diktirale desničarske sile, ki se skušajo protiviti vsakršni pobudi, da bi prišlo do naprednih in ljudskih rešitev problemov, ki danes tarejo na gospodarskem in socialnem področju italijansko družbo.
Komunistični poslanec Pajetta zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da gre pri tej bitki za ohranitev zakona o razporoki, ki bi jo napovedani referendum hotel razveljaviti, za poskus desničarskih strank, da se zavre tisti politični razvoj, ki se je začel že za časa fašizma ,se razvil z odporniškim gibanjem ter se potem u-trdil z vsem povojnim političnim razvojem v sodobni Italiji.
Na kraju naj še omenimo, da je prišlo do navzkrižnih mnenj v sami demokristjanski stranki. Demokristjan, ski parlamentarci skupine «Forze nuove» so se sestali, da bi obravnavali vprašanje referenduma. Nekatere skupine nočejo sprejeti sklpov na vrhu, ker menijo, da morajo biti še prej seznanjene z naklepi vodstva stranke. Zdi se, da osrednje vodstvo krščanske demokracije ni sprejelo teh zahtev, ker so bile predložene prepozno.
Prizorišče tragedije v belgijskem zavodu: razdejana sobana v tretjem nadstropju poslopja, v kateri se je 23
dijakov zadušilo z dimom
V MAJHNEM NASELJU, 70 KM OD BRUSLJA
Triindvajset dečkov umrlo v požaru v zavodu «Sacre-Coeur» v Heusdenu
Otroke je zadušil gost dim, ki je napolnil spalnico - Pomanjkljivi varnostni ukrepi
BRUSELJ, 24. — Triindvajset dečkov je izgubilo življenje danes ponoči v požaru, ki je uničil splanico njihovega zavoda v Heusdemu, 72 kilometrov od Bruslja. Požar je izbruhnil nekaj minut po 23. uri, ko so bili dijaki že v postelji. O-troci so se zadušili z gostim dimom, ki je napolnil poslopje. Tragični usodi so ušli samo j trije dečki, ki se sedaj borijo za življenje v bruseljski bolnišnici.
Oblak črnega in gostega dima, k: se je vabi z oken tretjega nadstropja zavoda «Sacre Coeur» iz Heuzdena je bil danes ponoči edini vidni znak požara, ki je terjal smrt 23 dečkov. Očividci so na vprašanje časnikarjev poudarili, da na zunaj ni bil viden noben znak, ki bi pričal o tragediji. Tudi ga-slici so ukrotili ognjene zublje brez velikih težav. Šeie ko so med ognjem in dimom prodrli do spalnice v tretjem nadstropju, so odkrili trupla 23 mladih žrtev.
Zavod, v katerem stanuje 219 dečkov, okrog 200 pa je zunanjih dijakov, vodijo frančiškani. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti vzroka tragedije in možno je tudi, da preiskovalcem to ne bo uspelo nikoli, iz prvih poročil se je izvedelo, da je danes ponoči dal alarm eden od duhovnikov, ki je bil zadolžen za nočno nadzorstvo. Oster vonj po dimu je prebudil patra, ki se je nemudoma namenil proti spalnicam. Zaradi toplote in gostega dima pa mu ni uspelo, da bi zbudil speče dijake. Zato je takoj poklical gasilce, ki so prišli na kraj nesreče, ko so domačini začeli že gasiti požar in
pomagati dečkom, ki so bosi in v pižami iskali zatočišča na ulici. S prihodom gasilcev je kazalo, da bo kmalu spet vse v redu, zlasti ker se je zdelo, da v poslopju ni več mladih gostov. Duhovnikom in prostovoljnim reševalcem pa ni uspelo prodreti do spalnice v tretjem nadstropju, kjer so spah dečki od 13. do 15. leta starosti. Tudi dejstvo, 'da ni bilo videti ognjenih zubljev je navdajalo gasilce z optimizmom. Kljub temu pa je poveljnik gasilskih odredov ukazal preiskavo. Skupno z nekaterimi prostovoljci se je podal v poslopje. Prav v tistem trenutku pa je eksplozija sprostila ognjene zublje in gasilci so morali ponovno poseči z brizgalnami.
Ko so reševalci prodrli do spalnice v tretjem nadstropju, so bili priča srhljivemu prizoru. Po veliki sobani so ležala povsod trupla malih dijakov, ki so skušali zaman zbežati tragični usodi. Dim in toplota sta jih umorila preden so lahko prišli na prosto, kjer je bilo kisika še dovolj. Dva dečka, ki sta bila blizu vrat sta še dihala s težavo in zato so ju takoj odpeljali v najbilžjo bolnišnico. «Nato, kot smo prodirali v sobo — je povedal neki gasilec — smo odkrili tragedijo. Med posteljami, na hodniku, povsod so bila trupla malih žrtev, ki so omagale čreden so lahko prišle do rešitve.» Vse kaže, da je vonj dima zbudil vsaj del dečkov, ki so nato opozorili na nevarnost še svoje tovariše. Bilo pa je prepozno, ker jih je dim že dušil. «Zbudil sem se — je povedal eden od preživelih —-in videl, da je soba polna dima.
.         nini inni mi   m  
STROGA OBSODBA POROTNEGA SODIŠČA V GRŠKI PRESTOLNICI
Smrtna kazen za palestinska terorista odgovorna za pokol na atenskem letališču
ATENE, 24. — Atensko porotno so-Mšče je danes obsodilo na smrt pa-estinskega gverilca Safika Arida in tallala Khanturiana, ki sta 5. avgus-a lani ubila na atenskem letališču itiri ljudi in ranila 46. Po dveh u-•ah posvetovanja so porotniki skleni-i, da gre za skrajno «odvraten zlo-Sin», ki je po grškem zakoniku kaz-lovan s smrtjo.
Sodniki so nadalje prisodili vsa
kemu 27 let ječe za ostale prestopke, katerih jih dolžijo. Odvetnik teroristov, bivši minister Stefanakis, je sporočil, da je že vložil priziv višjemu sodišču. Grški kazenski zakonik namreč predpisuje, da morajo obsojenci na smrt vložiti priziv v teku 24 ur. V sodnih krogih trdijo, da je priziv osnovan na domnevnih nepravilnostih sodnega postopka in zlasti na dejstvu, da je javni tožilec priporočil
sodnikom, naj bodo usmiljeni. Tožilec je poudaril, da sta se terorista borila za osvoboditev svoje domovine, pripomnil pa je, da to ne opravičuje njunih metod boja .
Grška prestolnica je bila v tej dneh procesa v obsednem stanju, ker so se grške oblasti bale represalij palestinskih teroristov.
Na sliki: Shafik Arid in Tallal Khan-turian med procesom.	I
Slišal sem prasketanje in razumel sem, da je izbruhnil požar. Zgrabil sem hlače, jih oblekel in hitro pobegnil. Ne vem, kako sem se rešil, toda tu sem.»
Tragedija je presunila belgijsko prebivalstvo in od povsod pozivajo pristojne organe, naj uvedejo preiskavo in strogo kaznujejo morebitne krivce. Izboruhnile so že prve polemike:	poslopje zavoda je bilo
zgrajeno leta 1934 in v sobah so bile med posteljami lesene španske stene: v pogovoru s časnikarji je poveljnik krajevnih gasilcev izjavil, da so bili varnostni ukrepi pomanjkljivi in da so spalnice imele samo en izhod.
PO OBTOŽBI GRŠKIH ODPORNIKOV
Grški veleposlanik v Haagu sodeloval z italijanskimi fašisti
HAAG, 24. — Med tiskovno konferenco v nizozemski prestolnici so predstavniki organizacij za boj proti grškemu režimu generalov obtožile grškega veleposlanika v tem mestu Michela Cottakisa. da je imel zelo tesne stike z italijanskimi fašisti, ki so odgovorni za pokol v kmečki
PRETIRANA USLUZN0ST
Uslužni ljudje so brzda večkrat preverili, kako se jim njihova vljudnost ne obrestuje. Niso redki primeri takih, ki so se znašli v resni zagati, ker so priskočili na pomoč človeku, ki ni bil ravno tako tenkočuten. To je na lastni koži poskusil neki prebivalec Eilatha, ki je velikodušno priskočil na pomoč Beduinu, kateremu je močan veter odpihnil sveženj bankovcev. Arabec se je izredno vljudno zahvalil uslužnemu moškemu, ki se je šele pozneje zavedel, da je bil denar v resnici njegov.
Moški, čigar ime ni znano, je stopil včeraj zjutraj v banko, da bi dvignil znatno vsoto. Na poti domov je opazil Beduina, kako je mrzlično hlastal za bankovci, ki jih je veter premetaval. Ne bodi ga len, je naš heroj priskočil možakarju na pdmoč. Šele ko je prišel domov, se je zavedel, da je veter odprl njegovo torbo in mu izpih-nib bankovce.
KONZORCIJ S HIBO
«Edini, ki zasluži grajo in ki ga nismo pridobili za sodelovanje v konzorciju je ... vreme.» Tako je ob otvoritvi novih žičnic na Krvavcu izjavil predsednik kranjske občine Franc šifkovič.
Ker preme zadnje čase nagaja v vseh državah, bi nemara kazalo, da bi se enotna svetovna delegacija pripravila na resna pogajanja z njim.
BRALNA VNEMA
Knjigarne prodajajo v Sloveniji zadnje čase izredno veliko število knjig. «Nemara botruje bralni vnemi Slovencev splošna energetska stiska, saj bo knjiga kmalu cenejša, kot daljši nedeljski izlet z avtomobilom,» je komentiralo ljubljansko «Delo».
banki na Trgu Fontana v Milanu. Na konferenci, ki jo je vodil bivši minister za šolstvo Myikonas, so anfifa-šistični predstavniki citirali veleposlanika Cottakisa kot primer, kako grški režim «izvaža» fašizem. Myionas je v tej zvezi poudaril, da si morajo vlade evropskih držav članic NATO prizadevati za strmoglavljenje fašističnih generalov. Izrekel Je nadalje priznanje za stališče, ki so ga na zadnjem zasedanju sveta NATO zavzele države kot so Italija, Nizozemska in druge «majhne» države v nasprotju s stališčem Francije, Nemčije in Velike Britanije.
Predsednik nizozemskega odbora za solidarnost z grškimi odporniki, v katerem so predstavniki vseh levičarskih strank, je izjavil, da bo odbor začel preiskavo, da bi ugotovil, če je obtožba osnovana. V primeru, da je osnovana (grški odporniki trdijo, da imajo neizpodbitne dokaze) je obljubil, da si bo odbor prizadeval z vsemi svojimi močmi, da doseže izgon veleposlanika.
POVEČANA KRIMINALNA DEJAVNOST V RIMU
Roparji odnesli pol milijarde lir iz blagajn ravnateljstva INAIL
Urad za neposredne davke ob 44 milijonov lir Smola zlikovcev na brzem vlaku Pariz-Rim
RIM, 24. — Skoraj pol milijarde Rim. Dogodivščina se je pričela v
■ -J—- —'~1 ---------------' Bardonecchii, in sicer malo prej kot
je vlak odpeljal naprej proti Ri
Spagnuolo zaslišal Aimirantcja
RIM, 24. — Rimski generalni pravdnik dr. Carmelo Spagnuolo je danes zaslišal tajnika MSI Almiran-teja v zvezi z obtožbo obnavljanja razpuščene fašistične stranke. Preiskavo proti misovskemu tajniku je začel pokojni milanski pravdnik Bianchi d’Espinosa, ki je tudi zahteval od parlamenta ustrezno dovoljenje za sodni postopek proti njemu.
lir so odnesli s seboj roparji, ki so danes nekaj po 12.30 vdrli v generalno ravnateljstvo ustanove INAIL v Ulici Fornovo. V prvo poslopje te vsedržavne ustanove, ki se ukvarja z zavarovanjem delavcev in uslužbencev, ki se ponesrečijo na delu, sta vstopila najprej dva roparja oborožena z revolverji. Takoj pri vstopu sta si zakrinkala o-braz ter prisilila vratarja Gustava Giammaronija ter nočnega čuvaja Mercuria, da se vležeta na tla. Prav v tistem trenutku je prišel iz blagajniškega prostora uradnik Vittorio Gigante, katerega je doletela ista usoda. Istočasno so vdrli v poslopje še trije drugi roparji, ki so bili prav tako zakrinkani, a oboroženi z brzostrelkami. Eden od prvih dveh je ostal pri vhodu, ostali štirje pa so vstopili v urad, kjer je bil denar. Eden od roparjev je ukazal uradnikom. naj ležejo na tla, drugi pa je z brzostrelkinim kopitom razbil šipo pri blagajni ter ukazal uradniku, naj mu izroči ključe, s katerimi se odpira blagajna, ki je za uradnikovim hrbtom. V istem trenutku sta ostala dva roparja izvedla načrt, ki je bil že natančno pripravljen: eden od njiju je skočil do blagajne na drugi strani urada, ki je bila na njegovo srečo odprta. Polastil se je denarja ter ga zmetal v škatlo iz lepenke. Drugi ropar pa je pobral ves denar, ki je bil na mizah, vštevši mesečne plače uslužbencev, ki so bile že pripravljene. Tudi ta ropar je spravil plen v škatlo iz lepenke. Tretji ropard je medtem že pobral ves denar, ki je bil v prvi blagajni, ga spravil v vrečko ter v teku dohitel svoja pojdaša, ki sta bila že pri vratih. Vsi so potem tekli do avtomobila «alfa romeo», ki je bil parkiran na Obrežju Michelangelo, se pravi na vzporedni cesti, kjer je drugi vhod v sedež ustanove. Tu je vratar Lambiase opazil roparje ter se je skril za neki drugi avto, ki je bil parkiran blizu «alfe romeo». Eden od roparjev je ustrelil z revolverjem v zrak. Takoj nato so vsi zbežali, se z veliko hitrostjo peljali šez most Matteotti in kmalu nato »apustili avto v Ulici Pessina, ki je zelo blizu ministrstva za mornarico. Tu se je roparjem nekaj zataknilo, toda izguba je bila malenkostna: ko so zapustili ukradeni avto «alfa romeo» ter se presedli v drugi avto, so izgubili vrečko z enim milijonom lir.
Nekoliko manjši je plen roparjev, ki so davi oropali urad za neposredne davke ministrstva za finance, ki je v Ulici Ippolito Nievo v četrti Gianicolo. Dva moška, ki sta bila oborožena z brzostrelko in pištolo (ter seveda zakrinkana), sta blokirala avtomobil, s katerim se je pripeljal blagajnik urada za neposredne davke iz neke podružnice Banca d’Italia. Zlikovca sta ga prisilila, da jima je izročil aktovko, v kateri je bilo okoli 44 milijonov lir. Denar naj bi služil za izplačilo mezd in plač osebja finančnega u rada. Roparja sta takoj nato sedla v avto «alfa romeo 2000», kjer ju je za volanom čakal tretji ropar. Policijski organi so zastražili vse področje, toda doslej še niso našli nobene sledi za slikovci.
Manj sreče pa so imeli, kot sporočajo iz Turina, trije neznani roparji, ki so davi okoli šeste ure vdrli v poštni vagon brzca Pariz-
mu. Zlikovci so potrkali na vrata poštnega vagona ter izjavili, da morajo izročiti zavojček za poštnega inšpektorja v Turinu. Uslužbenca sta odprla vrata. Roparji so skočili v vagon z revolverjem in noži v rokah. Takoj nato so zvezali u-službenca ter se lotili pregledovanja kupov poštnih pošiljk. To delo je trajalo eno uro. Pri postaji Busso-leno, kjer vlak vozi počasi, so skočili iz vagona ter se oddaljili v smeri državne ceste Moncenisio. Po zadnjih vesteh jim rop ni prinesel niti beliča, ker v poštnem vagonu ni bilo denarja, temveč samo navadna pošta.
rešen. Bo to držalo?
Voti Platen, ki stanuje v manjši vili v Ystadu, odklanja sleherni obisk in torej odgovor. Ko so prišli k njemu predstavniki najrazličnejših listov in agencij, jih je odslovil. V podjetju «Volvo» pa tudi ne dajo «zadnje izjave», razen običajnih več ali manj reklamnih obetov, ki smo jih tudi že navedli. Toda za kulisami s» govori, da bo čez kako leto že v prometu avtomobil, ki ga bo poganjal von Platenov motor. In ta motor naj bi pomenil «revolucijo v avtomobilski industriji», kajti ta vozila ne bodo potrebovala nafte.
Pri tem pa nas spomin opozarja na nekaj drugega, podobnega. Pred nekaj leti smo tudi v dnevnem tisku doživljali «revolucijo», ko je bilo toliko govora o Wan-klovem rotacijskem motorju, od katerega so si strokovnjaki tudi veliko obetali. In vendar se je izkazalo, da Wanklov motor ni to, kar so ljudje od njega pričakovali.
IIIIIIIIIIIHIIflllllllllllllll III lllllllllllllllllllff IIH IIIIIIIIIIIIIIIIIHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllf
ŠEF BELE HIŠE ČEDALJE BOLJ OSAMLJEN
Indastrijci zapušča je predsednika Nixona
Po anketi lista «Dun’s Review» večina podjetnikov zahteva odstop predsednika zaradi afere Watergate
Novo vozilo
(Nadaljevanje s 4. strani)
strijo ter 500 motorjev za letalstvo».
Iz tega izhaja, da je problem
WASHINGTON, 24. — Prejšnji teden je škandal Watergate, ki je bil nekaj mesecev potisnjen v ozadje politične kronike, spet bruhnil na plan s silo ogromnega plaza. V tem trenutku še ni mogoče predvideti, kam vse to pelje, gotovo pa je, da je možnost, da bi se predsednik Nixon zmazal, znatno manjša kot pred nekai myseci, Tu ne gre za politične posledice, saj je predsednikov ugled pri javnem mnenju dobesedno splahnel, gre predvsem za sodne posledice, konkretno za postopek «impeachmenta».
Kako majav je položaj ameriškega predsednika dokazuje tudi rezultat ankete, ki jo je ugledni finančni list «Dun’s Review» izvedel med 300 voditelji velikih ameriških podjetij. Nad polovico teh je mnenja, da bi moral Nixon odstopiti. Skoraj vsi anketiranci so izjavih, da so leta 1972 volili za Nixona, pribili pa so, da spričo izbruha zadeve Watergate «Nixon nima več zaupanja javnega mnenja» in mora zato podati ostavko. Zanimivo je tudi, da anketirani voditelji podjetij odločno j nasprotujejo postopku za «impeachment», ka bi povzročil razkol v državi.
V okviru preiskave o vohunski a-feri je preiskovalna komisija ameriškega senata, ki jo vodi Sam Ervin, sklenila, da bodo zasedanja, na katerih bodo razpravljali o prispevkih, ki jih je dobil Nixon za volilno kampanjo, javni. Vprašanje volilnih prispevkov je verjetno ključno vprašanje preiskave, zlasti prispevkov tru-sta ITT (ki je bil vpleten v poskus strmoglavljenja čilskega predsednika J Allendeja) in proizvajalcev mleka. J
Kar zadeva ITT je dokazano, da je Nixon ustavil sodno preiskavo pravosodnega ministrstva v zameno za podporo v višini 200 tisoč dolarjev (130 milijonov lir). Opsoval naj bi celo podtajnika za pravosodje Klein-diensta («Pasji sin, kaj ne razumeš angleščine»), ker je oporekal njegovim ukazom.
Prispevek proizvajalcev mleka je bil še desetkrat večji (dva milijona dolarjev) in tudi Nixonova hvaležnost je bila sorazmerno večja. Leta 1970 je omejil uvoz mlečnih proizvodov, leta 1971 pa je znatno zvišal državno podporo rejcem.
Nixonu tudi ne bodo pomagali u-spehi njegove zunanje politike zlasti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*hiiiiii,,iii*,,,*,i****iimi,*i*i***,ii*i*,ii*,iii*ii*,i*i,ii,*ii*i*i****iu**i*iiiii,**,,*i"*iihiii**iiiihim
NA SNOČNJI ODDAJI RISCHIATUTTO
Volentieri v zadnjem krogu edbii napad torinskega izzivalca Benade
Turinski tekmovalec je napačno odgovoril na podvojilno vprašanje in si zapravil skoraj poldrugi milijon lir in naslov prvaka
MILAN, 24. — Claudio Volontieri, mladi milanski profesor matematike, je še vedno prvak popularne televizijske oddaje Rischiatutto. Tudi tokrat je ohranil naslov prvaka «v zadnjem krogu», ko se je njegov tekmec Enrico Bonada spotaknil ob podvojilno vprašanje.
Profesor matematike je tokrat o-svojil 460.000 lir tako da vsota, ki jó je doslej osvojil, znaša le milijon in 720,000 lir. Brez oklevanja je priznal tudi, da izkorišča napake drugih tekmovalcev: zadnjič napako Mondellove, ki je vodila igro do po-dvojilnega vprašanja, tokrat Bonade, ki se ni spomnil, da je režiser Roberto Rossellini vodil Anno Magnani v filmu «Amore». Enrico Bonada je kljub usodni napaki pokazal, da je bil zelo dobro pripravljen in da se ni bal spopada s prvakom. Poleg vsega je bil edini, ki je spretno izkoristil tveganje in supertveganje, tudi v ostalih argumentih panoja (romanticizem, Ligurija, prvi del italijanskega nogometnega prvenstva, velike stavbe, prazgodovina in povojno obdobje) pa je prekašal prvaka. Ob koncu prvega dela igre je imel Bonada 660.000 lir proti 230.000 milanskega profesorja in kazalo je, da mu zmaga in naslov prvaka ne bosta ušla. Spotaknil pa se je ob
podvojilno vprašanje in se je moral zadovoljiti s tolažilnim žetonom.
Bonada in Volontieri sta se še kar dobro znašla z začetnimi vprašanji in sta zgrešila vsak po eno, tretjemu tekmovalcu, študentu Enricu Bor-roniju, pa se je zataknilo že od vsega začetka. Kot glavni predmet si je izbral življenje in delo Cesa-reja Paveseja katerega občuduje, pozna pa bolj slabo. Zaman se je skušal vriniti v dvoboj med Bo-nado in Volontierijem ter si je že sredi prvega dela tekme zapravil pravico do podvojilnega vprašanja.
Volontieri je bil danes mirnejši kot v prejšnji oddaji, a bil je vse preveč raztresen in je dovolil tekmecu, da ga je prehitel pri odgovarjanju. Priznati pa je treba, da mu sreča ni bila mila saj je dobil samo en jolly in še na tega je odgovoril napačno. Res pa je tudi, da je bilo težko zahtevati od literata in matematika, da ve, koliko tekem v charlestonu je zmagala Joan Craw-ford. Čudno pa je, da se ni spomnil Burgerjevih balad «Kruti lovec» in «Eleonora», ki sta citirani v manifestu italijanskih romantikov. Brez oklevanj pa je zdrdral odgovore na podvojilno vprašanje, ki ni bilo težko, a je bilo zelo dolgo
in je zadevalo predvsem znamenitosti Turina.
V pogovoru s časnikarji je Volontieri po oddaji povedal, da bo kljub nastopu na televiziji, kot že prejšnji teden nadaljeval pouk v srednji šoli v četrti Garbagnate, čeprav bi mu ravnatelj rad dal nekaj dni dopusta. Kot pozitivno plat popularnosti je navedel dejstvo, da mu je neka zavarovalnica ponudila dobro službo, zlasti bodrilne telegrame Er-minie, Titine, Luise, Susy, Rachele in številnih drugih oboževalk.
Tudi ta teden je Mike poskrbel z igrico s telegledalci, da je nekoliko popustila napetost v dvorani. Sreča je bila tokrat naklonjena Cesareju Pesaresiju iz Ancone, ki je odgovoril na pet od šestih vprašanj, ob koncu pa so mu potrojili osvojeno vsoto, ker je že poravnal celoletno naročnino na radijske in televizijske programe.
Poleg tekmovalcev sta bili danes v središču pozornosti Bongiornova žena Daniela Zuccoli in 80-letna mati znanega konferansieja Enrica Bongiorno. Obe ženski so prisotni fotografi dobesedno oblegali ob koncu pa so prisilili še Mika, da je poziral za spominsko fotografijo v družbi žene in matere.
fPIRO AGNEW IN UTERAIURA
Bivši ameriški podpredsednik Spiro Agnexv, ki je bil prisiljen odstopiti, ker le bil obtožen davčne utaje in korupcije. ni nikoli blestel kot pre finjen politik. Kvečjemu bi ga lahko primerjali nosorogu, ki se zažene v nasprotnika z vso silo in ga skuša uničiti na en mah, seveda pa ostane z dolgim nosom, če je sovražnik gibčen in se mu spretno izmika.
Agnew s svojo politično kariero tudi ni obogatel. Ker je bil prisiljen podati ostavko na mesto podpredsednika in ker mu odvetniška zbornica grozi, da ga bo izključila, se je znašel tako rekoč na psu. Ni bilo malo listov, ki so doslej objavili vest. da živi bivši podpredsednik na račun svojih premožnih prijateljev, med katere gre predvsem uvrstiti znanega pevca in filmskega zvezdnika ter še marsikaj drugega Franka Sinatro.
Kako se prebiti torej skozi življenje? Agnew je poskušal literarno kariero, kaže pa. da mu je tudi tokrat spodletelo. Kot piše «Washington Post», je neka založniška družba zavrnila njegov roman, v katerem opisuje doživljaje «bodočega podpredsednika ki ga bodo kitajski komunisti programirali za propad.» Založnik naj bi zavrnil ponujeni literarni umotvor, ker naj bi bila njegova edina odlika le dejstvo, da je nrvo Agnewovo literarno delo.
še, ker si največjo zaslugo za te uspehe lasti državni tajnik Kissin-ger. Krko dinamični zunanji minister vodi politiko na lastno pest neodvisno od predsednika in kako malo zaupanja ima vanj dokazuje vest, ki jo je sporočila televizijska družba NBC. «Nixon bo zdržal do konca mandata?» «Ne verjamem, p° mojem bo odstopil v teku šestih mesecev.» Tako naj bi državni tajnik izjavil izraelskima ministroma, ki sta se pozanimala o političnem položaju v ZDA. Dodal naj bi tudi. da novi predsednik ne bo zamenjal zunanjega ministra. Kissinger je sicer odločno demantiral vest, znano pa je, koliko veljajo demantiji diplomatov, poleg tega pa NBC, ni popravila svoje verzije.
Ob koncu naj še omenimo, da je zvezno sodišče danes obsodilo na zaporno kazen od dveh do šestih let ječe Egila Krogha, bivšega namestnika mogočnega svetovalca Ehrlich-mana in voditelja vohunskih agentov Bele hiše.