*
URADNI UST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, petek, -ji. apriia 1986	Gena 450 dinarjev______________ Leto XL!II
Številka 15
143.
Na podlagi 71. člena zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 37/85) je Zakonodajno-pravna komisija na seji dne
5.	marca 1986 določila prečiščeno besedilo obrtnega zakona.
Prečiščeno besedilo obrtnega zakona obsega: obrtni zakon (Uradni list SRS, št. 1/79), ki je začel veljati
21.	januarja 1979, zakon o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 6/83). ki je začel veljati 1. marca. 1983 in zakon o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona (Uradni list SRŠ, št. 37/85), ki je začel veljati 23. novembra 1935.
8t. 313-9/86
Ljubljana, dne 5. marca 1986.
Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
Miha Ribarič, dr. 1. r.
»	OBRTNI ZAKON
(prečiščeno besedilo)
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje lahko s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, opravljajo obrtno, gostinsko, turistično, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost, prodajo na drobno ter druge gospodarske in negospodarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: gospodarska in druga dejavnost) pod pogoji, ki jih določa ta in posebni zakoni.
2.	člen
(1)	Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost z osebnim delom in sredstvi. ki so lastnina občanov (v nadaljnjem besedilu: samostojni obrtniki), zagotavljajo razvoj svoje dejavnosti na podlagi svojega dela in sredstev ter z medsebojnim poslovnim sodelovanjem in z združevanjem svojega dela in sredstev z delom in sredstvi drugih samostojnih obrtnikov, kot tudi s sodelovanjem z organizacijami združenega dela in drugimi oblikami povezovanja v združeno delo in tako, da v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu zagotavljajo usklajevanje dela, medsebojno delitev dela in skupno planiranje ter večanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela.
(2)	Samostojni obrtniki imajo na podlagi svojega dela načeloma enak družbenekonomski položaj In v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
3.	člen
(1)	V sistem samoupravno združenega dela se povezujejo samostojni obrtniki s tem, da na podlagi skupnih interesov ter po načelu prostovoljnosti in enakopravnosti združujejo svoje delo In delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ter tako, da neposredno ali po zadrugah trajneje ali začasno sodelujejo z organizacijami združenega dela v različnih oblikah poslovnega sodelovanja kot tudi tako, da s pogodbo ali samoupravnim sporazumom urejajo medsebojne pravice ip obveznosti z drugimi družbenimi pravnimi osebami in samoupravno organiziranimi uporabniki njihovih proizvodov in storitev.
(2)	Samostojni obrtniki oziroma delovni ljudje, ki imajo namen samostojno opravljati gospodarsko in drugo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko z ustanavljanjem pogodbenih organizacij združenega dela združujejo svoje delo in sredstva z delom drugih delavcev in z družbenimi sredstvi, na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
(3)	Samostojni obrtniki, ki združujejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah, v proizvodnji ali prometu blaga in storitev povezujejo z organizacijami združenega dela in z njimi trajneje sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od lastnega prispevka k ustvarjanju in povečanju dohodka.
4.	člen
V vseh organizacijskih oblikah združevanja dela in sredstev po tem zakonu, se primerno uporabljajo predpisi o upravljanju, poslovanju in odgovornosti organizacij združenega dela ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, če z zakonom ni drugače določeno.
5.	člen
(1)	Izjemoma lahko samostojni obrtniki uporabljajo dopolnilno delo omejenega števila drugih delavcev v dejavnostih, ki jih določa zakon, kadar to. opravičuje narava dejavnosti, ki jo opravljajo in če obstoje za to družbene potrebe.
(2)	Delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo samostojni obrtniki, imajo pravico do sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost, kot tudi ustrezne obveznosti v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
(3)	Delavcem, ki opravljajo dopolnilno delo v obratovalnici samostojnega obrtnika, pripadajo v skladu z načelom delitve po delu in po merilih pogodbe o delovnem razmerju, sklenjene na podlagi kolektivne pogodbe, osebni dohodki in druga nadomestila, ki so sorazmerna z uspehom njihovega dela in z njihovim osebnim prispevkom k uspehu In razvoju obrato-
valnice, ki so ga dali s svojim skupnim, živim in minulim delom v njej.
(4)	Sredstva za skupno porabo, ki sicer pripa-dajp delavcem v organizacijah združenega dela, se zagotavljajo delavcem iz prejšnjega odstavka po določbah kolektivne pogodbe.
(5)	Dopolnilno delo drugih delavcev ni mogoče uporabljati na način in pod pogoji, ki bi omogočali prilaščanje presežnega dela teh delavcev.
6.	člen
(1)	Samostojnim obrtnikom je zajamčena lastninska pravica na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki ustrezajo ekonomski in tehnični naravi samostojnega opravljanja njihove dejavnosti z osebnim delom in z dopolnilnim delom drugih oseb.
(2)	Pri ugotavljanju davčnih in drugih družbenih obveznosti se samostojnemu obrtniku upošteva samo dejanska stopnja izkoriščenosti in ekonomske učinkovitosti uporabe delovnih sredstev in poslovnih prostorov, oboje v skladu z družbeno določenimi merili.
(3)	Lastninsko pravico na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih za opravljanje dejavnosti po tem zakonu, v skladu z njihovo naravo in namenom, imajo lahko tudi delovni ljudje, ki imajo namen samostojno opravljati takšne dejavnosti in so ta namen priglasili za obrt pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
(4)	Promet s poslovnimi prostori ureja poseben zakon.
(5)	Samostojni obrtnik, ki združi svoje delo in sredstva v pogodbeni organizaciji, obdrži lastninsko pravico na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih v mejah in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
7.	člen
(1)	Kot gospodarsko in drugo dejavnost s samostojnim osebnim delom po tem zakonu ni mogoče opravljati naslednjih dejavnosti:
—	izdelave zdravil, mamil in strupov, razen zbiranja in predelave zdravilnih zelišč;
—	izdelave eksplozivnih snovi;
—	izdelave strelnega orožja, razen športnega in lovskega orožja;
—	izdelave kemičnih sredstev za zaščito rastlin in sredstev za dezinfekcijo in deratizacijo oziroma kemičnih sredstev, ki so po predpisih označena kot nevarna okolju in ljudem;
—, klanje živine in obdelave mesa v klavnicah;
—. rudarskih del, razen pridobivanja gline, kamna, peska in gramoza;
—	prevoza z zračnimi plovili;
—	prevoza oseb z žičnicami, razen vleke z vlečnicami;
—	žagaratva, razen žaganja lesa za potrebe glavne dejavnosti samostojnega obrtnika in opravljanja storitev za krajevne potrebe;
—	tiskarstva in grafične dejavnosti, razen tiskanja not, tiskovin in izdelkov sitotiska ter tiska, ki je potreben za izdelavo embalaže in predmetov papirne, plastične in druge galanterije;
i— javnega predvajanja filmov;
—	dejavnosti igralnic in iger na srečo;
—	trgovinske dejavnosti, razen prodaje na drobno;
—	proizvodnje električne energije na hidroelektrarnah in drugih alternativnih virih nad 1000 kW moči;
—	turističnega posredovanja, razen vodenja turistov, organiziranja ter izvajanja trenerskih in drugih rekreativno-športnih aktivnosti v poslovnem sodelovanju z organizacijami združenega dela;.
—	opravljanja Jiinančno-tehničnih, poslovnih in drugih storitev.traizeB storitev projektiranja gradbenih objektov in projektiranja gradbeno-tehnične dokumentacije za potrebe občanov in civilnopravnih oseb, opravljanja storitev reklame in ekonomske propagande, ekonomskih, tehnoloških, organizacijskih in sve-tovalnih storitev, knjigovodskih storitev, obdelave podatkov in računalniškega programiranja;
—	drugih dejavnosti določenih s posebnimi zakoni.
(2)	S samostojnim osebnim delom po tem zakonu tudi ni mogoče obdelovati:
—	osebnih podatkov, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo in zato lahko posegajo v integriteto človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja in drugih pravic osebnosti razen s pristankom prizadete osebe;
—	podatkov, ki jih zakoni in drugi predpisi opredeljujejo kot državno, uradno, vojaško tajnost ali tajnost splošne ljudske obrambe.
(3)	Delovni ljudje lahko " opravljajo v vojni s samostojnim osebnim delom tudi dejavnosti iz prvega odstavka tega člena na podlagi odločitve izvršnega sveta občinske skupščine.
8.	člen'
(1)	‘V okviru gospodarskih in drugih dejavnosti lahko opravljajo samostojni obrtniki v skladu s tem zakonom vsa storitvena in proizvodna dela, ki sodijo v obseg posamezne dejavnosti, če ni zaradi varstva družbenih' interesov za posamezno dejavnost ali za posamezna dela z zakonom drugače določeno.
(2)	Mnenje o tem, ali opravljanje določenih storitev oziroma izdelava določenih proizvodov spada, med gospodarske in druge dejavnosti po tem zakonu oziroma ali gre za sorodne dejavnosti ali dejavnosti, ki se tehnološko dopolnjujejo, daje pristojni republiški 'upravni organ, po poprejšnjem mnenju Gospodarske zbornice Slovenije.
(3)	Poleg glavne dejavnosti, za katero je izdano obrtno dovoljenje, lahko samostojni obrtnik opravlja stranske dejavnosti, s katerimi se dopolnjuje glavna dejavnost, če izpolnjuje zanje predpisane pogoje.
(4)	Samostojni obrtnik lahko opravlja tudi več glavnih dejavnosti, če so sezonske m če zanje izpolnjuje predpisane pogoje.
9.	člen
(1)	Za opravljanje gospodarske in druge dejavnosti ustanovi samostojni obrtnik obratovalnico, v kateri opravlja eno ali več dejavnosti, za katere izpolnjuje predpisana pogoje, in sicer:
— Obrtno delavnico;
—	gostinski obrat;
—	poslovalnico za opravljanje prevozov z majhnimi plovnimi sredstvi v pomorskem obalnem prometu ter v jezerskem in rečnem prometu;
—	poslovalnico za opravljanje prevozov z motornimi vozili v cestnem prometu;
—	prodajalno za prodajo na drobno.
(2)	Obratovalnico lahko ustanovi kdor ima predpisano strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti ter potrebna delovna sredstva, če je to predpisano kot pogoj za opravljanje
posamezne dejavnosti in če izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje.
(3)	Samostojni obrtnik ima lahko samo eno obratovalnico.
10.	člen
(1)	Obratovalnica mora imeti poslovni sedež in poslovne prostore. Poslovni prostori niso potrebni, kadar jih narava dela ne terja ali če se delo opravlja na terenu oziroma v poslovnih prostorih naročnika ali kooperanta.
(2)	Poslovni sedež je v kraju oziroma v občini, kjer so poslovni prostori, v katerih se, opravlja dejavnost, za katero je izdano dovoljenje
(3)	Ce narava dela ne terja poslovnih prostorov, je poslovni sedež obratovalnice' v kraju, kjer ima samostojni obrtnik svoje stalno prebivališče.
(4)	Delovni ljudje lahko opravljajo gospodarske in druge dejavnosti tudi v najetih poslovnih prostorih ali v posameznih prostorih v stanovanju v skladu s predpisi c stanovanjskih razmerjih, ki se nanašajo na opravljanje dovoljene dejavnosti.
11.	člen
(1)	Tehnični predpisi in predpisi o varstvu pri delu, sanitarni predpisi ter predpisi o uporabi poslovnih prostorov in delovnih sredstev, kot so zgradbe, stroji, naprave in podobno, ki veljajo za opravljanje dejavnosti v organizacijah združenega dela, se smiselno uporabljajo tudi zn poslovne prostore delovna sredstva ter opremo, ki služijo za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti po tem zakonu.
(2)	Šteje se, da poslovni prostor in oprema ustrezata predpisom iz prejšnjega odstavka, tudi če se glede na naravo dela in število oseb, ki delajo v prostorih, lahko z ustreznim' napravami (klimatska naprava, ustrezna osvetlitev in druga tehnična sredstva) in z organizacijsko tehnološkimi postopki zagotovijo ustrezni pogoji dela.
13.	člen
(1)	Obratovalnico, v kateri bo trajno ali sezonsko opravljal svojo dejavnost, lahko ustanovi samostojni obrtnik na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa.
(2)	Dovoljenje za ustanovitev obratovalnice in za opravljanje gospodarske in cjfuge dejavnosti (v nadaljnjem besedilu ■ obrtno dovoljenje) izda pristojni-upravni organ občine, v kateri bo poslovni prostor oziroma sedež obratovalnice.
(3)	Če namerava samostojni obrtnik ustanoviti obratovalnico zunaj območja občine svojega stalnega prebivališča, mora k prošnji za izdam obrtnega dovoljenja priložiti potrdilo občine, v kateri stalno prebiva, da nima obratovalnice V takem primeru pristojni občinski upravni Organ obvesti o izdaji obrtnega dovoljenja občino v kateri samostojni obrtnik stalno prebiva.
13.	člen
Obrtno dovoljenje se izda, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje.
14.	člen
Če delovni človek, ki z osebnim delom opravlja gospodarsko in drugo dejavnost po tem zakonu, preneha z njenim opravljanjem, mora v 15 dneh po prenehanju predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki mu ga je izdal, da na njem označi, da je prenehalo veljati.
15.	člen
Obrtnega dovoljenja ni mogoče prenesti na drugega.
16.	člen
Obratovalnico mora voditi in v njej osebno delati tisti, ki mu je bilo izdano obrtno dovoljenje.
17.	člen
(1)	Obratovalnica posluje s polnim imenom samostojnega obrtnika in z navedbo dejavnosti (firma). Firmi je lahko dodano simbolično ime. Firma obratovalnice ne sme vsebovati izrazov, ki so neznani v jezikih narodov Jugoslavije v katerih se firma glasi.
(2)	Iz navedbe dejavnosti mora biti razvidno, s kakšnimi deli se samostojni obrtnik ukvarja, oziroma v katero vrsto dejavnosti spada njegov predmet poslovanja.
(3)	Poslovni prostor oziroma poslovni sedež ter motorno vozilo in plovno sredstvo morajo biti ustrezno označeni s firmo.
(4)	Po prejšnjem odstavku mora biti označeno tudi stanovanje v katerem se opravlja gospodarska in druga dejavnost.
>	18. člen
(1)	Samostojni obrtnik lahko prodaja izdelke in storitve občanom, organizacijam združenega dela in drugim pravnim osebam. Z organizacijami združenega dela in drugimi pravnimi osebami lahko sklepa samoupravne sporazume oziroma pogodbe o opravljanju dejavnosti za njihove potrebe, in sicer kot začasnem ali trajnejšem poslovnem sodelovanju.
(2)	Cene storitev in" izdelkov, ki jih samostojni obrtnik prodaja -.ubjeklom iz prejšnjega odstavka, morajo biti razvidne iz cenika, ki mora biti na vidnem mestu v obratovalnici samostojnega obrtnika. Ce narava dela ne zahteva poslovnega prostora ali se delo opravlja izven obratovalnice, mora biti cenik na vpogled.
19.	člen
(1) Samostojni obrtniki, ki neposredno ali po Zadrugi, temeljni organizaciji kooperantov ali drugi obliki združevanja, združujejo svoje delo m delovna sredstva v odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijo združen.ega dela, sklenejo z delavci v tej organizaciji samoupravni sporazum o tem sodelovanju, s katerim uredijo medsebojne ' pravice, obveznosti in odgovornosti.
(3)	Samostojni obrtniki-, k' trajneje sodelujejo z organizacijo ,združenega dela. odločajo v okviru tega sodelovanja enakopravno z delavci organizacije združenega dela o skupnih zadevah in soodločajo o delitvi skupaj ustvarjenega dohodka in so pri njem udeleženi glede na to koliko so k njemu prispevali.
20.	člen
(1)	Samostojni obrtniki, ki začasno in brez skupnega rizilca sodelujejo z zadrugo oziroma z organizacijo združenega dela, uveljavljajo svoje pravice v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in z njenim statutpm oziroma s samoupravnim sporazumom in statutom organizacije združenega dela.
(2)	Medsebojna razmerja iz prejšnjega odstavka ureja pogod-ba, ki jo sklene samostojni obrtnik z zadrugo oziroma s temeljno ali drugo organizacijo združenega dela v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje samostojnih obrtnikov v obrtne zadruge oziroma za trajnejše sodelovanje z organizacijo združenega dela.
21. člen
(1)	Samostojni obrtniki, njihove zadruge, temeljne organizacije kooperantov ter poslovne skupnosti se združujejo v obrtna združenja z namenom, da pospešujejo razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti, ki jih opravljajo, da ustvarijo pogtije za povečanje storilnosti in zboljšanje delovnih pogojev ter zagotovitev socialne varnosti in socialnih pravic. V teh združenjih z osebnim izjavljanjem ali po svojih delegacijah ugotavljajo m usklajujejo svoje interese s skupnimi interesi pri usmerjanju in vključevanju teh dejavnosti v družbenoekonomski razvoj; sodelujejo pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti ter dajejo pobudo in sodelujejo pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim planirajo in določajo svoj razvoj, medsebojne pravice in obveznosti z drugimi družbenimi pravnimi osebami in samoupravno organiziranimi uporabniki njihovih proizvodov in storitev, kot tudi dajejo mnenja in pobude za izdajanje zakonov in drugih predpisov s področja drobnega gospodarstva ter obravnavajo in rešujejo druga vprašanja skupnega pomena v skladu s statuti združenj.
(2)	V skladu s statutom obrtnega združenja lahko člani združenja z osebnim izjavljanjem pooblastijo svojo delegacijo za pristop k samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom.
(3)	Samostojni obrtniki, njihove zadruge, temeljne organizacije kooperantov ter poslovne skupnosti se združujejo v obrtna združenja praviloma za območje občine, izjemoma pa tudi za območje dveh ali 'več občin.
(4)	Samostojni obrtniki, njihove zadruge, temeljne organizacije kooperantov ter poslovne skupnosti, združeni v obrtna združenja po prejšnjem odstavku se združujejo v Zvezo obrtnih združenj Slovenije.
(5)	Samostojni obrtniki, njihove zadruge, temeljne organizacije kooperantov ter poslovne skupnosti, organizirani v obrtna združenja in Zvezo obrtnih združenj Slovenije kot obliko splošnega združenja samostojnih obrtnikov, njihovih zadrug, temeljnih organizacij kooperantov ter poslovnih skupnosti, se povezujejo v gospodarske zbornice v skladu z zakonom in statuti zbornic.
(6)	Samostojni obrtniki, njihove zadruge, temeljne organizacije kooperantov ter poslovne skupnosti, se lahko v okviru Zveze obrtnih združenj Slovenije združujejo za posamezne dejavnosti z namenom, da prek svojih delegacij ugotavljajo in usklajujejo svoje interese z ustreznimi splošnimi združenji organizacij združenega dela v skladu s samoupravnimi sporazumi In samoupravnimi splošnimi akti takih združenj.
II.	POGODBENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
1.	Splošne določbe
/	22. člen
(1)	Samostojni obrtnik ali delovni človek, ki ima namen samostojno opravljati gospodarsko in drugo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in izpolnjuje pogoje iz L, 4., 6. in 7. točke
83.	člena zakona, lahko za uveljavljanje svojih ustvarjalnih sposobnosti in krepitev materialne podlage za opravljanje gospodarske in druge dejavnosti v svojem
in splošnem družbenem interesu združuje svoje delo in sredstva ob skupnem riziku z delom drugih delavcev in z družbenimi sredstvi v pogodbeno organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: pogodbena organizacija).
(2)	V pogodbeni organizaciji veljajo, v skladu z • zakonom, v načelu enaki samoupravni družbenoekonomski odnosi, enaki splošni pogoji poslovanja in enaki pogoji za opravljanje gospodarske in druge 'dejavnosti kot v organizacijah združenega dela.
23.	člen
(1)	Samostojni obrtnik ali delovni človek iz prejšnjega člena sme združiti svoje delo in sredstva samo v eno pogodbeno organizacijo združenega dela.
i,2) Pogodbena organizacija se lahko ustanovi za področje gospodarskih in drugih dejavnosti, ki jih je mogoče s samostojnim osebnim delom opravljati po tem zakonu, razen za opravljanje prodaje na drobno in avtoprevozniške dejavnosti.
24.	člen
(1)	Samostojni obrtnik ali delovni človek iz 22. člena tega zakona, ki združi svoje delo in sredstva v pogodbeno organizacijo inča pravico voditi poslovanje v tej organizaciji v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi (v nadaljnjem besedilu: poslovodja).
(2)	Ce ustanovitelj pogodbene organizacije združenega dela ne ux'eljavi pravice voditi pogodbeno organizacijo, jo lahko v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi vodi drug delavec, ki ima izobrazbo določeno v ustanovitveni pogodbi oziroma samoupravnem splošnem aktu pogodbene organizacije, razen če po določbah zakona o združenem delu ne more biti imenovan za individualnega poslovodnega organa.
(3)	Samostojni obrtniki in. drugi delovni ljudje iz
22.	člena tega zakona, ki združujejo svoje delo in sredstva v pogodbeno organizacijo po prvem in drugem odstavku 26. člena tega zakona, lahko s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije določijo kdo izmed njih bo poslovodja oziroma lahko oblikujejo kolegijski poslovodni organ.
(4)	Poslovodja odgovarja za zakonitost dela pogodbene organizacije.
25.	člen
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti iz prvega in četrtega odstavka prejšnjega člena ima poslovodja oziroma kolegijski poslovodni organ pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih ima individualni ali kolegijski poslovodni organ organizacije združenega dela, če ni zaradi posebnih pogojev pdslovanja, upravljanja in odgovornosti s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi drugače določeno.
26.	člen
(1)	Svoje delo in sredstva lahko združi z delom drugih delavcev v pogodbeni organizaciji več samostojnih obrtnikov ali delovnih ljudi iz 22. člena tega zakona, pri čemer pa delež vrednosti združenih sredstev posameznika ne more biti manjši od To odstotkov skupne vrednosti tako združenih sredstev.
(2)	Samostojni obrtnik ali delovni človek iz 22. člena tega zakona, ki ima namen samostojno opravljati takšno dejavnost, lahko združi svoje delo in sredstva v pogodbeno organizacijo iz prejšnjega odstavka
le, če sam s polnim delovnim časom dela v tej organizaciji
(3)	Medsebojna razmerja urede samostojni obrtniki ali drugi delovni ljudje iz prejšnjih odstavkov s posebno pogodbo, ki je sestavni del pogodbe o ustanovitvi pogodbene organizacije.
(4)	Ce so delovni ljudje iz prvega in drugega odstavka tega člena ožji družinski člani, lahko združijo svoja sredstva največ trije družinski člani.
27.	člen
Pogodbena organizacija odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga in z združenimi sredstvi, na katerih ima lastninsko pravico poslovodja ali drug delovni človek iz 26. člena tega zakona.
2.	Ustanovitev pogodbene organizacije
28.	člen
(1)	Pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije (v nadaljnjem besedilu: ustanovitvena pogodba) sklenejo poslovodja pogodbene o: ganizacije m 'zvršni svet skupščine občine na katerem območju bo sedež pogodbene organizacije, občinski sindikalni svet in pristojna občinska oziroma medobčinska gospodarska zbornica
(2)	Če so pri poslovodji zaposleni delavci, sode-
lujejo ti pri ustanavljanju pogodbene organizacije s tem. da obravnavajo ustanovitveno pogodbo in posredujejo svoja mnenja podpisnicami te pogodbe pred njeno sklenitvijo.	,
(3)	Pogodba se sklene, če so izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti, za poslovanje in vodenje organizacije in če sredstva, ki jih poslovodja združi v pogodbeno organizacijo združenega dela ali ki jih zagotovijo organizacije združenega dela oziroma družbenopolitične skupnosti, banke ter druge 'družbene pravne osebe,-omogočajo organizaciji, da bo lahko opravljala svojo dejavnost.
(4)	Pri oceni pogojev za opravljanje’ dejavnosti po prejšnjem odstavku se upoštevata dosedanje delo in poslovanje obratovalnice samostojnega obrtnika. Ce se namerava v pogodbeni organizaciji povečati obseg poslovanja oziroma razširiti dejavnost še na druge dejavnosti ali če zagotavlja del sredstev za ustanovitev in začetek dela družbena pravna oseba iz četrtega oziroma petega odstavka 35. člena zakona ali če poslovodja dotlej ni samostojno opravljal iste dejavnosti, je treba k pogodbi priložiti program dela in razvoja organizacije, ki omogoča presojo upravičenosti gospodarske naložbe.
(5)	Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena za ustanovitev pogodbene organizacije, so podpisnice dolžne v 30 dneh od prejema predloga ustanovitveno pogodbo podpisati.
(6)	Ce katera od podpisnic pogodoe o ustanovitvi pogodbene organizacije ne podpiše v roku iz prejšnjega odstavka, se sporno vprašanje predloži sodišču združenega dela.
29.	člen
(1)	Pogodba o ustanovitvi pogodbene organizacije se sklene v pismeni obliki!
(2)	Pogodba o ustanovitvi pogodbene organizacije vsebuje zlasti: firmo, sedež in dejavnost pogodbene organizacije, znesek oziroma vrednost sredstev, ki jih poslovodja združi v pogodbeno organizacijo: pravice in obveznosti poslovodje iz združitve dela in sredstev;
pravice in obveznosti združenih delavcev iz dela z družbenimi sredstvi; osnove in merila za ugotavljanje in način izplačevanja dela dohodka pogodbene organizacije, ki pripada poslovodji iz lastninske pravice na sredstvih, ki jih je združil: način in roke za izplačilo vrednosti oziroma za vrnitev sredstev, ki jih je poslovodja združu v pogodbeni organizaciji ter odgovornost pogodbene organizacije za obveznosti do drugih.
30.	člen
Ustanovitev pogodbene organizacije je treba priglasiti za vpis v sodni register najpozneje v 15 dneh od dneva sklenitve pogodbe.
31.	člen
Za sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih dejanj za sklepanje delovnih razmerij delavcev pogodbene organizacije v ustanavljanju, ter za izgradnjo pogodbene organizacije, se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za organizacije združenega dela, če ta zakon ne določa drugače.
3.	Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v pogodbeni organizaciji
32.	člen
(1)	Na podlagi pogodbe o ustanovitvi pogodbene organizacije sklenejo delavci in poslovodja samoupravni sporazum o združitvi, s katerim natančneje uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v pogodbeni organizaciji.
(2)	Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen najpozneje v enem letu od dneva ustanovitve pogodbene organizacije.
33.	člen
Za čas do sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi, se medsebojna razmerja urejajo s pogodbo o delovnem razmerju, ki jo sklene poslovodja z delavcenrna podlagi kolektivne pogodbe.
34.	člen
Na podlagi ustanovitvene pogodbe določata samoupravni sporazum o združitvi in statut pogodbene organizacije, kateri samoupravni splošni akti morajo biti sprejeti v pogodbeni organizaciji glede na njen razvoj in katera vprašanja urejajo ti akti, kdo jih sprejema in po kakšnem postopku.
35.	člen
(1)	Delovna sredstva in poslovni prostori, ki jih za začetek dela pogodbene organizacije združenega dela zagotovi poslovodja, morajo biti združena v pogodbeno organizacijo najmanj za pet let, razen tistih sredstev, ki jih je iz tehnoloških oziroma ekonomskih razlogov ali pa zaradi narave njihove uporabe smotrno oziroma mogoče uporabljati le krajšo dobo.
(2)	Združena sredstva iz prvega odstavka tega člena se praviloma vračajo v enakih letnih deležih.
(3)	Prometna vrednost sredstev, ki jih ustanovitelj združi v pogodbeno organizacijo združenega dela, se komisijsko uradno oceni. Poslovodja je član komisije za cenitev. Druge člane komisije določijo podpisniki iz 28. člena tega zakona.
(4)	Del sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije lahko zagotovijo temeljne in druge organizacije združenega dela.
(5)	Del sredstev za ustanovitev in začetek dela
pogodbene organizacije lahko zagotovijo pod pogoji, ki jih določa zakon, tudi družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, banke ter druge družbene pravne osebe, da uresničijo svoje cilje in naloge.
36.	člen
(1)	Na sredstvih, ki jih združi v pogodbeno organizacijo združenega dela, je poslovodji zagotovljena lastninska pravica v skladu s tem zakonom in z ustanovitveno pogodbo.
(2)	Poslovodja ima pravico do vrnitve oziroma odplačila združenih sredstev in od nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi.
(3)	Združena sredstva se poslovodji povrnejo oziroma odplačujejo z deležem pri čistem dohodku pogodbene organizacije. Odplačilo oziroma povrnitev združenih sredstev se lahko izvrši potem, ko so za delavce in poslovodjo izločeni s samoupravnim sporazumom dogovorjeni osebni dohodki.
(4)	V ustanovitveni pogodbi se določi najdaljši rok po katerem preneha udeležba poslovodje pri dohodku pogodbene ..organizacije kot nadomestilo za gospodarjenje s sredstvi, ki jih je združil v pogodbeno organizacijo ne glede na to, v kolikšnem znesku je vrednost združenih sredstev tedaj vrnjena.
37.	člen
Če je v ustanovitveni pogodbi tako določeno, lahko poslovodja po preteku roka iz prvega odstavka 35. člena tega zakona vzame združena sredstva iz pogodbene organizacije, vendar ima pravico le do neodplačanega dela oziroma do tistega fizičnega dela osnovnih sredstev (delovnih sredstev in poslovnih prostorov), ki ustreza' vrednosti še neodplačanih združenih sredstev.
38.	člen
(1)	Ne glede na določbe 35. člena tega zakona lahko da poslovodja pogodbeni organizaciji izjemoma samo v najem zemljišča in poslovne prostore ali njihove posamezne dele.
(2)	Sredstva iz prejšnjega odstavka ne dajejo poslovodji pravice do udeležbe pri dohodku pogodbene organizacije, kot mu sicer pripada iz lastninske pravice za sredstva, ki jih je združil v pogodbeno organizacijo.
(3)	Ce se v času najema sredstev iz prvega odstavka tega člena vrednost teh sredstev poveča zaradi adaptacij, dozidav ali drugih investicijskih posegov iz družbenih sredstev, je tako povečana vrednost teh nepremičnin družbena lastnina. S pogodbo se določijo pogoji in način, kako se na teh sredstvih razmejijo lastninski deleži, tako da po prenehanju najema preidejo v celoti v last poslovodje ali pogodbene organizacije. To pogodbo potrdi pristojni občinski upravni organ potem, ko dobi o njej mnenje delavcev.
39.	člen
(1)	Poslovodja svobodno odloča, ali bo sredstva, ti jih je pridobil iz lastninske pravice v pogodbeni organizaciji, v celoti ali deloma ponovno združil vanjo.
(2)	Poslovodja se sporazume z delavci o pogojih In načinu za umik sredstev, na katerih Ima lastninsko pravico, ki jih je bil združil v pogodbeno .organizacijo. .
(3)	Poslovodja lahko združi v pogodbeni organizaciji po njeni ustanovitvi tudi druga svoja sredstva.
(4)	O vsakokratni združitvi sredstev poslovodje v pogodbeno organizacijo sklenejo poslovodja in delavci pisno pogodbo, s katero določijo višino in roke za vračilo združenih sredstev ter merila za ugotavljanje višine nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi.
(5)	Združena sredstva se praviloma vračajo v enakih letnih deležih.
40.	člen
(1)	Ko dobi poslovodja vrednost sredstev, ki jih je združil v pogodbeno organizacijo povrnjeno z deležem pri čistem dohodku, ali ko ta sredstva pod pogoji in na način, ki jih določa pogodba o njeni ustanovitvi, umakne iz te organizacije, preneha poslovodji pravica do deleža pri njenem dohodku, ki jo ima iz lastninske pravice, pogodbena organizacija pa izgubi svoj dotedanji status ter nadaljuje z delom kot delovna organizacija ali se združi kot temeljna organizacija v drugo delovno organizacijo.
(2)	Sklep o spremembi statusa pogodbene organizacije sprejmejo delavci ob potrditvi zaključnega računa, s katerim se ugotovi stanje iz prejšnjega odstavka ter ga predložijo v 30 dneh pristojnemu sodišču za vpis v register. Ce delavci sklepa ne sprejmejo v 60 dneh po potrditvi zaključnega računa, pogodbena organizacija preneha.
(3)	S sprejemom sklepa po prejšnjem odstavku ugasnejo pravice poslovodje, ki mu gredo na podlagi združenih sredstev po tem zakonu; pravico pa ima biti brez razpisa imenovan za individualnega poslovodnega organa te organizacije združenega dela za dobo štirih let
41.	člen
(1)	V primeru trajne nezmožnosti za delo, upokojitve ali smrti poslovodje lahko pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem zakonu in po ustanovitveni pogodbi iz naslova združenih sredstev, prevzame oseba, ki jo sam določi, oziroma eden izmed dedičev, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4. in 7. točke 83. člena zakona.
(2)	Ce nobeden od upravičencev iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev za poslovno vodenje oziroma če nobeden ne prevzame pravic in dolžndsti poslovodje, lahko delavci imenujejo namestnika, ki vodi poslovanje pogodbene organizacije združenega dela, dokler niso izplačana združena sredstva poslovodje oziroma dokler ne nastopi primer iz 40. člena tega zakona. Dokler imenovani namestnik poslovodje vodi poslovanje pogodbene organizacije, gredo osebam iz prejšnjega odstavka tega člena vse druge pravice, ki bi jih imel poslovodja na podlagi združenih sredstev.
(3)	Ce delavci ne imenujejo namestnika poslovodje po prejšnjem odstavku v dveh mesecih, imenujejo namestnika poslovodje osebe iz prvega odstavka tega
člena.
(4)	Ce namestnik poslovodje ni imenovan v treh mesecih od dne, ko je nastopila trajna delovna nesposobnost, upokojitev ali smrt poslovodje, sprejmejo delavci pogodbene organizacije v soglasju z občinsko skupščino sklep, da se pogodbena organizacija preoblikuje v delovno organizacijo združenega dela ali organizira kot teineljna organizacija združenega dela v drugi delovni, organizaciji ali pa da se opravi postopek redne likvidacije. Ce se pogodbena organizacija preoblikuje v drugo organizacijo združenega dela, se neodplačana sredstva poslovodje izplačujejo njegovim dedičem po določbah 36., 33., 39. In 45. člena tega zakona.
42.	člen
(1)	Pravice in dolžnosti poslovodje, ki so v skladu z zakonom določene v ustanovitveni pogodbi, v samoupravnem sporazumu ali v statutu pogodbene organizacije, se lahko spremenijo samo sporazumno in na način, kakor so bile določene.
(2)	Dokler ima poslovodja združena sredstva v pogodbeni organizaciji, je poslovni vodja te organizacije.
(3)	Če poslovodja zaradi bolezni, daljše ^idsotnosti ali iz drugih razlogov določen čas ne more opravljati svojih nalog, lahko določi namestnika, ki bo v tem času vodil pogodbeno organizacijo združenega dela. Za določitev namestnika, ki nadomešča poslovodjo dalj kot tri mesece, je potrebno soglasje delavcev.
(4)	Namestnik mora izpolnjevati pogoje za vodenje pogodbene organizacije določene v ustanovitveni pogodbi oziroma v samoupravnem splošnem aktu pogodbene organizacije. O določitvi namestnika je treba v osmih dneh obvestiti pristojni občinski upravni organ.
(5)	Če poslovodja odtuji sredstva, ki jih je združil v pogodbeno organizacijo, lahko prevzame pravice in dolžnosti iz prejšnjih odstavkov tega člena novi lastnik sredstev, če izpolnjuje pogoje za vodenje pogodbene organizacije in ce s tem prevzemom soglaša večina delavcev v tej organizaciji.
4.	Odnosi pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v pogodbeni organizaciji
43.	člen
(1)	O ustvarjenem dohodku in družbenih sredstvih v pogodbeni organizaciji odločajo delavci in poslovodja na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi.
(2)	Pri odločanju o družbenih sredstvih iz prejšnjega odstavka ima poslovodja iz pravice dela z družbenimi sredstvi enake pravice, kot jih imajo drugi delavci v pogodbeni organizaciji.
44.	člen
(1)	Iz čistega dohodka, ki ga ustvari pogodbena organizacija, se izločijo sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev in poslovodje po osnovah in merilih, ki jih ti sporazumno določijo v skladu z osnovami in merili, ki veljajo v organizacijah združenega dela.
(2)	Osebni dohodki po prejšnjem odstavku se ugotavljajo po načelih in merilih samoupravnega sporazuma iz .32. člena tega zakona.
45.	člen
(1)	Čisti dohodek pogodbene organizacije se razporeja po izločitvi sredstev iz prejšnjega člena za sredstva, ki pripadajo poslovodji iz lastninske pravice in za sredstva, ki ostanejo v družbeni lastnini iz živega in minulega deia delavcev ter družbenih sredstev v pogodbeni organizaciji.
(2)	Pravice poslovodje z lastninske pravice določa pogodba o ustanovitvi pogodbene organizacije v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje družbenih sredstev.
(3)	V okviru letne udeležbe pri čistem dohodku pogodbene organizacije ima poslovodja na podlagi lastnine na združenih sredstvih pravico:
1.	do vrnitve dela vrednosti sredstev, ki jih je združil v pogodbeno organizacijo;
2.	do vsakoletnega nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi v znesku, določenem po osnovah in merilih v skladu s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije in samoupravnim sporazumom o združitvi ter v oblikah, ki jih določa ta pogodba in samoupravni sporazum o združitvi.
(4)	V pogodbi o ustanovitvi pogodbene organizacije mora biti določena maksimalna višina nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, kot dela udeležbe poslovodje pri čistem dohodku pogodbene organizacije; ta višina mora biti v dogovorjenem sorazmerju z ustvarjenim čistim dohodkom pogodbene organizacije in se določi v skladu z enotnimi načeli, če so ta načela predvidena v zveznem zakonu.
(5)	Vrnjena vrednost združenih sredstev in nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi morata biti v dogovorjenem sorazmerju z ustvarjenim čistim dohodkom.
(6)	Udeležba poslovodje pri čistem dohodku, ki mu gre kot vsakoletno nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi, ne sme preseči 50 °Zo ostanka čistega dohodka; ta se izračuna tako, da se od čistega dohodka odštejejo osebni dohodki delavcev in poslovodje skupaj s sredstvi skupne porabe in v tistem letu izplačana vračila poslovodji.
(7)	Če je v pogodbeno organizacijo svoje delo in sredstva združilo več delovnih ljudi, se njihov skupni delež na čistem dohodku organizacije, ki jim pripada na podlagi vloženih sredstev, oblikuje enako, kot če bi združil sredstva en sam. Nadaljnja delitev tega dohodka se opravi po določbah pogodbe iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona.
5.	Uresničevanje samoupravljanja delavcev in odločanje v pogodbeni organizaciji
46.	člen
Delavci v pogodbeni organizaciji na podlagi svojega dela in poslovodja na podlagi svojega dela in lastninske pravice na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji, odločajo v skladu s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela enakopravno o uporabi in upravljanju združenih sredstev, na katerih ima poslovodja lastninsko pravico.
47.	člen
V skladu z ustanovitveno pogodbo- sprejema poslovodja samostojno poslovne odločitve, ki se nanašajo na tekoče poslovanje pogodbene organizacije.
48.	člen
(1)	Poslovodja in delavci pogodbene organizacije oziroma organ upravljanja v njej odločajo sporazumno v skladu z ustanovitveno pogodbo, s samoupravnim sporazumom o združitvi v pogodbeno organizacijo in s tem zakonom:
1.	o razporejanju čistega dohodka na del, ki pripada poslovodji iz lastninske pravice, in na dei, ki je družbena lastnina;
2.	o amortizaciji delovnih sredstev v pogodbeni organizaciji;
3 o obsegu in namenu sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne podlage dela, kakor tudi o namenu sredstev, ki jih poslovodja ponovne združi v tej organizaciji;
4. o poslih iz pogodbe, ki neposredno vplivajo na uresničevanje v zakonu določenih pravic, obveznosti in odgovornosti poslovodje;
5.	o zagotovitvi pogojev za uresničevanje nalog in aktivnosti .na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
6.	o razrešitvi delavcev ter sprejemanju in razrešitvi delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti za opravljanje dela oziroma nalog;
7.	o osnovnih načelih za poslovno politiko in notranjo organizacijo;
8.	gospodarskih programih in načrtih ter o ukrepih za njihovo izvajanje;
9.	o najetju kreditov;
10.	o združevanju sredstev s sredstvi drugih družbenih pravnih oseb.
(2)	Ce pri odločitvah iz prejšnjega odstavka, ki niso premoženjskopravnega značaja, ne pride do soglasja med poslovodjem in delavci, se sporna vprašanja, ki zadevajo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ali status pogodbene organizacije združenega dela, predložijo v odločitev sodišču združenega dela, druga vprašanja na priložnostni mešani arbitraži.
(3)	V mešano arbitražo iz prejšnjega odstavka imenujejo po enega člana: poslovodja, delavci, pristojni občinski sindikalni organ in pristojna občinska oziroma medobčinska gospodarska zbornica. Predsednika arbitraže imenujejo sporazumno njeni člani, če se ne morejo zediniti pa ga imenuje predsednik temeljnega sodišča.
6.	Konstituiranje pogodbene organizacije
49.	člen
Konstituiranje pogodbene organizacije je v tem:
1.	da delavci in poslovodja sklenejo samoupravni sporazum o združitvi v pogodbeno organizacijo;
2.	da se izvoli delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja pogodbene organizacije, razen če ima pogodbena organizacija manj kot 30 delavcev.
50.	člen
Najpozneje v enem letu po konstituiranju pogodbene organizacije sprejmejo delavci statut pogodbene organizacije. .
7.	Združevanje in prenehanje pogodbene
organizacije
51.	člen
Za združevanje pogodbenih organizacij z drugimi pogodbenimi organizacijami ali za njihovo združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela oziroma v poslovno skupnost se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za združevanje organizacij združenega dela.
52.	člen
Pogodbena organizacija preneha:
1.	če ji je izrečena prepoved opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti, in v roku, ki ji je določen z aktom o izreku ukrepa, ne izpolni pogojev za njeno opravljanje oziroma spremeni dejavnosti v skladu s tem zakonom;
2.	če trajneje ne more obnavljati združenih sredstev, s katerimi posluje, in zagotavljati delavcem uresničevanje njihovih z ustavo in zakonom zajamčenih pravic;
3.	če trajneje ne more izpolnjevati obveznosti, ki se poravnavajo iz njenega dohodka;
4.	če več kot tri leta ne more izpolnjevati obveznosti, ki se poravnavajo iz njenega dohodka, do odplačil za združena sredstva poslovodje;
5.	če so se zaradi spremembe materialne osnove dela, njenih tehnično-tehnoloških usmeritev, pogojev proizvodnje, usmeritve in kraja, kjer se opravlja dejavnost, spremenili pogoji, ki so obstajali ob ustanovitvi pogodbene organizacije;
6.	če pogodbena organizacija spremeni status po 40. členu,ali 41. členu tega zakona;
7.	če se pogodbena organizacija združi po 51. čle- ' nu tega zakona.
53.	člen
Redna likvidacija pogodbene organizacije se opravi pod pogoji in na način kot to določa zakon.
8.	Posebne določbe
54.	člen
Tisti del sredstev, ki gre poslovodji iz čistega dohodka po drugem odstavku 36. člena tega zakona kot odplačilo oziroma povračilo sredstev, se ne more obdavčiti.
III.	OBRTNE ZADRUGE
1.	Splošne določbe
55.	člen
(1)	Za organiziranje skupne proizvodnje, skupnega opravljanja obrtnih storitev, skupne nabave ali prodaje izdelkov in opravljanja drugih storitev oziroma uresničevanja drugih njihovih ekonomskih interesov in uresničevanja drugih ciljev njihovega združevanja iz 2., 3., 19. in 20. člena tega zakona, lahko samostojni obrtniki in drugi delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost po tem zakonu in niso delavci iste zadruge, združujejo svoje delo in sredstva med seboj in z delom delavcev v obrtne zadruge.
(2)	Obrtne zadruge so lahko splošne ali specializirane za opravljanje določenih dejavnosti.
(3)	Obrtne zadruge imajo v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela.
56.	člen
(1)	Obrtno zadrugo lahko ustanovijo najmanj trije samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki bodo predmet poslovanja obrtne zadruge.
(2)	Samostojni obrtniki iz prejšnjega odstavka pred ustanovitvijo obrtne zadruge predložijo Zvezi obrtnih združenj Slovenije in izvršnemu svetu skupščine občine, na območju katere bo sedež obrtne zadruge, v mnenje elaborat o ekonomski upravičenosti njene ustanovitve.
57.	člen
(1)	Dejavnosti, s katerimi se bo obrtna zadruga ukvarjala, določa v skladu s tem zakonom samoupravni sporazum o združitvi v obrtno zadrugo.
(2)	Obrtne zadruge se v okviru svoje dejavnosti lahko ukvarjajo s proizvodnjo in storitvami v ustreznih gospodarskih dejavnostih, tako da:
1.	Izdelujejo izdelke in opravljajo storitve;
2.	organizirajo kooperacijo med člani zadruge (v nadaljnjem besedilu: člani) in drugimi, samostojnimi obrtniki in z drugimi organizacijami združenega dela oziroma z zadrugami;
3.	nabavljajo za skupno proizvodnjo in kooperacijo reprodukcijski material za obrtne storitve in za izde-
lavo obrtnih izdelkov članov ter za njih nabavljajo material, opremo, stroje, delovne priprave in orodje;
4.	prodajajo izdelke ha storitve iz skupne proizvodnje in proizvodnje svojih članov;
5.	prevzemajo naročila od posameznih naročnikov ter organizirajo izvršitev naročenih del;
6.	organizirajo proizvodnjo in storitve za Sane;
7.	opravljajo izvozne in uvozne posle za člane;
8.	opravljajo za člane transportne in skladiščne storitve ter komercialna in administrativna strokovna dela;
9.	organizirajo skupno nastopanje na sejmih in razstavah in pripravljajo propagandno gradivo;
10.	spodbujajo strokovni tehnični in tehnološki napredek ter samoupravno usposabljanje;
11.	se povezujejo z organizacijami združenega dela zaradi usklajevanja in programiranja potreb po proizvodih in storitvah obrtnih dejavnosti;
12.	opravljajo v skladu z zakonom ža člane kre-ditno-hranilne posle;
13.	opravljajo za člane druge zadeve, ki so dolo-' cene v samoupravnem sporazumu o združitvi v obrtno
zadrugo.
58.	člen
(1)	Obrtna zadruga prične s poslovanjem z dnem, ko" je vpisana v sodni register.
(2)	Dokler obrtna zadruga ni vpisana v register, so njeni ustanovitelji nerazdelno odgovorni za vse obveznosti, nastale v zvezi z ustanovitvijo zadruge.
2.	Samoupravni sporazum o združitvi v obrtno
zadrugo
59.	člen
(1)	Združevanje v obrtno zadrugo je prostovoljno.
(2)	O ustanovitvi obrtne zadruge se sporazumejo samostojni ob"tniki in delovni ljudje iz 55 člena tega zakona' in ustanovnem zboru s sklenitvijo sam upravnega sporazuma, s katerim se določijo, medsebojna razmerja, ki izvirajo iz združevanja njihovega dela in sredstev.
60.	člen
(1)	Ustanovitev obrtne zadruge se začne s sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi samostojnih obrtnikov oziroma delovnih ljudi iz 55. člena tega zakona.
(2)	Konstituiranje obrtne zadruge je v tem, da se sprejme statut in izvolijo organi upravljanja zadruge.
(3)	Obrtna zadruga se mora konstituirati najpozneje v enem letu po sklenitvi samoupravnega sporazuma iz prvega odstavka tega člena.
61.	člen
Samoupravni sporkzum o združitvi v obrtno zadrugo vsebuje: imena ustanoviteljev: firmo in sedež obrtne zadruge; dejavnosti, s katerimi se bo obrtna zadruga ukvarjala; znesek sredstev, ki se zagotavljajo za ustanovitev in začetek dela obrtne zadruge; imena oseb, ki bodo opravile priprave do konstituiranja; rok, v katerem mora biti obrtna zadruga konstituirana; določbe c izvolitvi oziroma o imenovanju, delovnem področju in odgovornostih organov upravljanja in poslovodnega organa, o predstavljanju in zastopanju obrtne zadruge; o ekonomskih razmerjih med člani obrtne zadruge; o odnosih v pravnem prometu s tujino med obrtno zadrugo kot družbenopravno oseho in člani zadruge; o razmerjih med člani zadruge in poslo-
vodnim organom; o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka obrtne zadruge: o razmerjih med temeljno zadružno organizacijo in drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi zadružne organizacije ter razmerja med temi organizacijami in delovno skupnostjo; o jamstvu; o postopku za sprejemanje statuta obrtne zadruge; o pogojih za sprejem v obrtno zadrugo; o izstopu oziroma izključitvi iz obrtne zadruge: o zagotovitvi pogojev za uresničevanje nalog in . aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene sa-. mozaščite; o postopku za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v obrtno zadrugo in o drugih vprašanjih skupnega pomena.
62.	člen
Po sklenitvi , samoupravnega sporazuma o združitvi v obrtno zadrugo sprejemajo člani 'zadruge statut, s katerim natančneje uredijo razmerja v zadrugi in medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti združenih samostojnih obrtnikov, drugih delovnih ljudi, ki 'opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost po tem zakonu in delavcev zadruge.
3.	Odgovornost obrtne zadruge
63.	člen
(1)	Obrtna zadruga je odgovorna za obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.
(2)	Če je v obrtni zadrugi organizirana temeljna zadružna organizacija in temeljna organizacija, odgovarja za obveznosti zadruge tudi ta temeljna zadružna organizn i •* oziroma temeljna organizacija subsidiarno ali soliti arno, kot določa samoupravni sporazum. Teme’ ina zadružna organizacija v sestavi obrtne zadruge odgovarja za obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.
(3)	Za obveznosti obrtne zadruge oziroma temeljne zadružne organizacije, ki jih ni bilo mogoče poravnati po prvem in drugem odstavku tega člena, odgovarjajo subsidiarno, razen s svojim: osnovnimi sredstvi tudi člani zadruge, in sicer do višine .sredstev, ki so določena v samoupravnem sporazumu o združitvi v obrtno zadrugo in v pogodbi, ki so jo sklenili z zadrugo.
(4)	S samoupravnim sporazumom ali s pogodbo med obrtno zadrugo in članom je določeno, do katere višine so odgovorni člani zadruge za obveznosti obrtne zadruge, nastale do njegovega izstopa iz zadruge, še določeno dobo po izstopu iz zadruge (jamstvena doba); višina jamstva se določi z mnogokratnikom vpisanega deleža. -
(5)	Po poteku jamstvene dobe se članu, ki je izstopil, delež vrne.
64.	člen
(1)	Odnosi med obrtno zadrugo in njenim članom glede združevanja sredstev in dela se urejajo s pogodbo, ki jo v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in statutom skleneta zadruga in član.
(2)	Če se statut po sklenitvi pogodbe spremeni ali dopolni, se razmerja, ki so bila urejena s pogodbo pred spremembo statuta, lal^ko spremenijo le s soglasjem članov zadruge, ki so sklenili samoupravni spora-zum-o združitvi.
4.	Upravljanje • v obrtni zadrugi
65.	člen
(1)	Delavci, ki v obrtni zadrugi opravljajo dejavnost zadruge, so pri uresničevanju svojih pravic in
obveznosti na podlagi svojega dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi enakopravni s člani.
(2)	Člani In delavci obrtne zadruge v skladu s tem zakonom samostojno, skupaj in enakopravno odločajo o delu in poslovanju obrtne zadruge, urejajo medsebojna razmerja pri delu, pri pridobivanju dohodka ter druga medsebojna razmerja v obrtni zadrugi.
(3)	V obrtni storitveni zadrugi avtoprevoznikov za prevoz oseb z avtotaksijem delavci zadruge ne morejo opravljati glavne dejavnosti, razen s sredstvi zadruge.
66.	člen
(1)	O upravljanju zadruge enakopravno odločajo
člani in delavci zadruge.
(2)	Člani oziroma delavci obrtne zadruge v skladu s samoupravnim sporazumom iz 61. člena tega zakona odločajo z referendumom o samoupravnem sporazumu o združitvi v temeljno zadružno organizacijo oziroma v temeljno organizacijo; o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela ali poslovno skupnost, o spremembah pri organiziranju zadruge in temeljne zadružne organizacije oziroma temeljne organizacije; o prenehanju obrtne zadruge; o statutu temeljne zadružne organizacije in temeljne organizacije; o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; o osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za strokovno izpopolnjevanje članov zadruge; d drugih samoupravnih sporazumih, če je to z zakonom določeno; o sklepih, ki se nanašajo na odpoved pravici do povrnitve združenih sredstev oziroma do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki jih določata samoupravni sporazum o združitvi iz 59. člena tega zakona in statut zadruge oziroma temeljne zadružne organizacije in temeljne organizacije.
(3)	Člani in delavci obrtne zadruge dajejo na svojih zborih pobude, predloge in mnenja, usklajujejo stališča pri uresničevanju dela z družbenimi sredstvi in drugih samoupravnih pravic, določajo smernice za delo delegacij in delegatov, ter sprejemajo sklepe pod pogoji in na način, ki jih določajo zakon, samoupravni sporazum in statut zadruge.
5.	Temeljna zadružna organizacija, temeljna
organizacija, delovna enota zadruge in delovna skupnost zadruge
67.	člen
(1)	V obrtni zadrugi se lahko pod pogoji, ki jih določata samoupravni sporazum in statut obrtne zadruge organizirata temeljna zadružna organizacija in temeljna organizacija, v katero združujejo delo delavci, ki delajo v obrtni zadrugi. V temeljno zadružno organizacijo se lahko združujejo člani obrtne zadruge ali člani in delavci, ki delajo v obrtni zadrugi, če ti delavci niso organizirali temeljne organizacije.
(2)	V obrtni zadrugi, ki v svoji sestavi nima temeljne zadružne organizacije oziroma v temeljnih zadružnih organizacijah v njeni sestavi, se lahko za posamezna področja ustanovijo proizvodni oziroma storitveni obrati kot delovne enote in sicer:
—	za izdelovanje vsakovrstnih proizvodov, obdelavo,, preoblikovanje in presnovo materiala in polizdelkov, kompletiranje izdelkov, opravljanje montažnih del in opravljanje drugih opravil s področja dejavnosti zadruge oziroma njenih članov;
—	za izdelavo končnih izdelkov za trg ali za potrebe kooperacije (mehanične, električne in elektronske komponente kot so oprema, polizdelki in elementi.
podsklopi, sklopi in drugi deli za vgraditev v serijsko in posamično opremo, postroje ipd.); za izdelavo in popravila strojev, delovnih naprav in orodij članom;
(3)	Za prodajo produkcijskega materiala in delovnih sredstev svojim članom in za prodajo njihovih proizvodov lahko obrtne zadruge ustanavljajo prodajalne kot svoje delovne enote.
(4)	Za uvajanje boljše tehnologije in poslovanja v obratovalnice svojih članov lahko obrtne zadruge ustanavljajo tehnične in ekonomske biroje ter knjigovodske in druge servise kot svoje delovne enote.
(5)	Delavci, ki opravljajo v obrtni zadrugi administrativna, strokovna, pomožna in tem delom podobna dela skupnega pomena za zadrugo oziroma za njeno temeljno zadružno organizacijo in temeljne organizacije v njeni sestavi, oblikujejo delovno skupnost v skladu s samoupravnim sporazumom iz 61. člena , tega zakona in statutom zadruge.
(6)	Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti in zadruge oziroma temeljnih zadružnih organizacij in temeljnih organizacij v njeni sestavi ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v skladu s samoupravnim sporazumom iz 61. člena tega zakona in statuta zadruge po načelih svobodne menjave dela.
6.	Pridobivanje in delitev dohodka v obrtni
zadrugi
68.	člen
Obrtna zadruga pridobiva svoj dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari s sodelovanjem v zadrugi združenih članov in delavcev zadruge v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom.
69.	člen
O dohodku obrtne zadruge odločajo enakopravno člani zadruge in delavci obrtne zadruge s katerimi so združili svoje delo in sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom in drugim samoupravnim splošnim aktom obrtne zadruge.
70.	člen
(1)	Članom pripada del čistega dohodka obrtne zadruge, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij oziroma del čistega dohodka temeljne zadružne organizacije v sorazmerju s tem, koliko so s sVojim osebnim delom in združitvijo delovnih in drugih sredstev ter v sodelovanju z zadrugo prispevali k njenemu dohodku.
(2)	Del čistega dohodka iz prejšnjega odstavka je odvisen od obsega, stopnje in raznovrstnosti delovne povezanosti, od medsebojnega sodelovanja ter od obsega vzajemne odgovornosti. Ugotavlja se po osnovah in merilih iz samoupravnega sporazuma o združitvi v zadrugo, zlasti:
1.	pri skupnem in individualnem delu v proizvodnji obrtnih proizvodov in opravljanju storitev;
2.	pri skupni nabavi in pri skupni uporabi delovnih strojev in onreme kot tudi pri nabavi in uporabi reprodukcijskega materiala za lastno ali skupno obrtno proizvodnjo;
3.	pri skupni graditvi objektov za potrebe obrtne zadruge ter njenih članov in uporabi teh objektov za lastno ali skupno obrtno proizvodnjo;
4.	pri skupni prodaji obrtnih proizvodov.
(3)	Čisti dohodek gre po izločitvi dela, ki pripada združenim obrtnikom obrtne zadruge v smislu drugega
odstavka tega člena, kot družbena lastnina v sklade obrtne zadruge, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij oziroma v sklade temeljne zadružne organizacije
^	i 71. člen
(1)	Delavci v delovni skupnosti, ki v obrtni zadrugi opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena, pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela s člani zadruge in delavci zadruge oziroma temeljne zadružne organizacije in temeljne organizacije združenega dela iz prejšnjega člena, za katere opravlja dela skupnega pomena.
(2)	Za administrativno strokovna dela iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti: plansko-analitična dela, personalne zadeve, knjigovodstvo, evidenca in statistika; pripravljanje in obdelava gradiva pravno-strokovne narave, administrativna dela (sprejemanje in odpravljanje pošte, delovodni protokol, stenografska, arhivska in podobna dela); splošne 'zadeve. Varovanje objektov, varovanje in vzdrževanje prostorov, kakor tudi druga dela, ki po svoji naravi spadajo v to vrsto del; opravljanje komercialnih, projektivnih, tehnično tehnoloških, raziskovalnih in drugih podobnih del pa le, če so manjšega obsega in ni pogojev, da bi se za 'njihovo opravljanje organizirala temeljna organizacija.
(3)	Dohodek delovne skupnosti, ki ga pridobivajo delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena, je odvisen od prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in inteiesov obrtne zadruge oziroma organizacij v njeni sestavi, za katere delovna skupnost opravlja dela in od vrste, obsega ter kakovosti njihovega dela. kot tudi od dohodka oziroma prihodka, ki ga ustvarijo te organizacije.
(4)	Delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu, ki ga člani in delavci obrtne zadruge oziroma oiganizacije v njeni sestavi, za katere delovna skupnost opravlja dela skupnega, pomena, sklenejo z delavci v delovni skupnosti, ustrezno osnovam in merilom, po katerih se ta sredstva ugota\djajo v temeljnih organizacijah.
(5)	S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka so Lahko v okviru celotnega prihodka oziroma dohodka določena tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela, in sicer v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih je bila obrtna zadruga ustanovljena.
7.	Statusne spremembe obrtne zadruge
72.	člen
(1)	Za združitev obrtne zadruge z drugo zadrugo ali organizacijo združenega dela, za razdelitev zadruge in za izločitev dela zadruge je potrebna privolitev večine združenih obrtnikov in večine delavcev.
(2)	Obrtna zadruga preneha v primerih in na način- kot organizacija združenega dela.
(3)	Obrtna zadruga preneha tudi, če tako sklene z referendumom najmanj tri četrtine njenih članov in najmanj tri četrtine njenih delavcev, ali če se število članov zadruge zniža tako, da jih ostane manj, kot je po tem zakonu določeno za ustanovitev zadruge in ostane na tej višini več kot eno leto. V tem primeru se opravi redna likvidacija obrtne zadruge.
73.	člen
Premoženje v družbeni lastnini, ki ostane po redni likvidaciji obrtne zadruge, prevzame občina, na katere območju je delovala zadruga. Občina dodeli to 'premoženje drugi obrtni zadrugi oziroma organizaciji združenega dela, prednostno taki, ki opravlja enako ali podobno dejavnost.
IV.	TEMELJNE ORGANIZACIJE KOOPERANTOV
74.	člen
(1)	Temeljna organizacija kooperantov je oblika svobodnega združevanja dela in sredstev samostojnih obrtnikov in drugih delovnih ljudi, ki opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost kot postranski poklic, v
• odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijo združenega dela.
(2)	Samostojni obitniki in drugi delovni ljudje, ki združujejo svoje delo in sredstva v odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela (v nadaljnjem besedilu: člani) lahko sami ali skupaj z delavci organizacije združenega dela 'organizirajo temeljno organizacijo kooperantov v sestavi delovne organizacije Temeljna organizacija kooperantov ima v načelu položaj, pravice in obveznosti ter odgovornosti temeljne organizacije združenega dela
75.	člen
Delovni človek, ki opravlja gospodarsko in drugo dejavnost kol postranski poklic, ne more biti član temeljne organizacije kooperantov, če je njen delavec.
76.	člen
Člani, ki opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost po tem zakonu, se združujejo v temeljno organizacijo kooperantov praviloma zaradi določene skupne proizvodnje oziroma opravljanja storitev ter drugih interesov,, ki jih določijo s pogodbo ali samoupravnim sporazumom o združitvi dela in sredstev.
77.	člen
(1)	Temeljno organizacijo kooperantov organizirajo člani sami ali skupaj, z delavci organizacije združenega delo tako. ds sprejmejo sklep o organizaciji temeljne organizacije kooperantov, na podlagi tega sklepa pa samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev in članov v temeljni organizaciji kooperantov.
(2)	Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena ureja:
—	ime. sedež in dejavnost temeljne organizacije kooperantov;
—	osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev in članov temeljne organizacije kooperantov;
—	razloge za združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo;
—	načine obveščanja delavcev in samostojnih obrtnikov;
—	pogoje za sprejem v članstvo;
—	pogoje za izstop oziroma izključitev članov iz temeljne organizacije kooperantov;
—	začasno sodelovanje z drugimi samostojnimi obrtniki brez prevzemanja rizika in brez odgovornosti za obveznosti temeljne organizacije kooperantov;
—	druga vprašanja skupnega pomena.
78.	člen
(1)	Člani in delavci temeljne organizacije kooperantov odločajo enakopravno in skupno o vseh vprašanjih temeljne organizacije kooperantov, razen o razporejanju sredstev za osebne dohodke delavcev ter o drugih vprašanjih, določenih v samoupravnem sporazumu iz prejšnjega člena.
(2)	Čiam in delavci temeljne organizacije kooperantov odločajo, neposredno ali po delegatih v organih upravljanja temeljne organizacije kooperantov.
(3)	V organih temeljne organizacije kooperantov so člani in delavci zastopani tako da število njihovih delegatov ustreza številu članov in številu delavcev.
79.	člen
V skladu s samoupravnim sporazumom iz 77. člena zakona se v temeljni organizaciji kooperantov sprejmejo statut in drugi samoupravni splošni akti.
80.	člen
Član temeljne organizacije kooperantov je udeležen pri njenem skupnem prihodku, skupnem dohodku in čistem dohodku po merilih samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom.
81.	člen
Za obveznosti temeljne organizacije kooperantov,, ki jih ni bilo mogoče poravnati iz družbenih sredstev, s katerimi ta organizacija razpolaga, niti iz naslova odgovornosti drugih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije, odgovarjajo subsidiarno člani z odstotkom svoje udeležbe v celotnem prihodku temeljne organizacije kooperantov v letu, v katerem je izguba nastala, kot ga določa samoupravni sporazum.
82.	člen
(1)	Član jamči za obveznosti temeljne organizacije kooperantov, ki so nastale do konca tistega leta, v katerem je prenehal biti član temeljne organizacije kooperantov.
(2)	Član ne more izstopiti niti ne more biti izključen iz temeljne organizacije kooperantov, zoper katero' je uveden likvidacijski ali stečajni postopek. .
(3)	Jamstvo traja še dve leti po prenehanju članstva za tiste obveznosti, ki so nastale v času članstva.
(4)	Temeljna organizacija kooperantov mora seznaniti samostojne obrtnike in druge delovne ljudi, ki opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost kot postranski poklic in imajo namen postati član temeljne organizacije kooperantov, s svojimi obveznostmi do temeljnih organizacij v delovni organizaciji, v katere sestavi je.
V.	USTANOVITEV, POSLOVANJE IN PRENEHANJE OBRATOVALNICE SAMOSTOJNEGA OBRTNIKA
1.	Obratovalnica samostojnega obrtnika
83.	člen
Obratovalnico samostojnega obrtnika lahko ustanovi, kdor izpolnjuje te pogoje:
1.	da je opravilno in zdravstveno sposoben,
2.	da ni v delovnem razmerju,
3.	da ima strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost, ki je določena za opravljanje dejavnosti.
4.	da mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano samostojno opravljanje ustrezne dejavnosti oziroma poklica.
5.	da ima poslovni prostor, razen v primerih, ko ta ni potreben,
6.	da je poravnal vse zapadle davčne in druge družbene obveznosti,
7.	da izpolnjuje morebitne druge, s posebnimi predpisi določene pogoje.
84.	člen
(1)	Kadar prosilec za izdajo obrtnega dovoljenja ne izpolnjuje vseh pogojev o poslovnem prostoru ali o strokovni izobrazbi, mu pristojni občinski upravni organ lahko izda začasno obrtno dovoljenje.
(2)	Obrtno dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda pristojni občinski upravni organ na podlagi dokazila, da je prosilec opravljal najmanj dve leti ustrezna dela v organizaciji združenega dela, obratovalnici samostojnega obrtnika ali v tujini
(3)	Začasnega obrtnega dovoljenja ni mogoče izdati za opravljanje tistih dejavnosti, ki lahko ogrozijo življenje in zdravje, družbeno premoženje ter premoženje občanov in jih določa pravilnik o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti, razen v primerih, če ima prosilec ustrezno strokovno izobrazbo.
(4)	Na podlagi začasnega obrtnega dovoljenja ni mogoče izdati dovoljenja za zaposlitev delavcev.
(5)	Začasno obrtno dovoljenje se prosilcu lahko izda le enkrat in največ za dobo 3 let ne glede na vrsto dejavnosti, ki jo namerava opravljati.
85.	člen
(1)	Obratovalnica mora biti vpisana v register obratovalnic, ki ga vodi pristojni občinski upravni organ.
(2)	Vpis v register se opravi po uradni dolžnosti v osmih dneh od izdaje obrtnega dovoljenja.
(3)	Z vpisom v register obratovalnic velja obratovalnica za ustanovljeno in sme pričeti z delom.
(4)	Pristojni občinski upravni organ, ki vodi register obratovalnic, tčkoče pošilja podatke o vpisih v register obratovalnic Zavodu SR Slovenije za statistiko, ki vodi enotni register obratovalnic za SR Slovenijo.
(5)	Zavod SR Slovenije za statistiko s posebnim predpisom določi enotna navodila o vodenju in vpisu v register obratovalnic pri pristojnem opčinskem upravnem organu ter o vodenju enotnega registra obratovalnic za SR Sibvenijo.
86.	člen
(1)	Ob preselitvi sedeža obratovalnice v isti občini na podlagi priglasitve samostojnega obrtnika ni potrebno novo obrtno dovoljenje. Samostojni obrtnik sme pričeti z delom v preseljeni obratovalnici, ko pristojni občinski upravni organ izda odločbo, da poslovni prostor z opremo ustreza predpisom.
(2)	Občinski upravni organ, pristojen za izdajo obrtnih dovoljenj, vpiše po uradni dolžnosti spremembo sedeža obratovalnice v register obratovalnic.
87.	člen
(1) Strokovno izobrazbo za opravljanje določene dejavnosti ima, kdor ima srednjo strokovno izobrazbo pridobljeno po programu srednjega izobraževanja, po katerem traja izobraževanje najmanj dve oziroma tri
leta.
(2)	Obratovalnico lahko ustanovi tudi, kdor nima priznane strokovne izobrazbe iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da ima z delom pridobljene delovne zmožnosti in je usposobljen za samostojno opravljanje gospodarske in druge dejavnosti določene stroke oziroma poklica ali pa za posamezna dela.
(3)	Natančnejše predpise o strokovni izobrazbi po prvem odstavku tega člena in o preizkusu znanja oziroma o preverjanju strokovne usposobljenosti po prejšr njem odstavku izda republiški upravni organ, pristojen za drobno gospodarstvo, ko dobi mnenje republiških upravnih organov pristojnih za delo, vzgojo in izobraževanje ter Gospodarske zbornice Slovenije. Republiški upravni organ pristojen za drobno gospodarstvo, predpiše, za katere dejavnosti in pod katerimi pogoji preverjanje strokovne usposobljenosti ni potrebno.
(4)	' V obratovalnici, ki opravlja poleg glavne dejavnosti tudi stranske dejavnosti mora glede predpisane strokovne iz.-;btazbe oziroma usposobljenosti za posamezno stransko dejavnost izpolnjevati pogoje samostojni obrtnik ah eden od delavcev, ki je zaposlen v 'obratovalnici
(5)	Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko za dejavnost oziroma' za dela, pri katerih bi bila ogrožena varnost življenja in zdravja ali družbeno premoženje ter premoženje občanov, republiški upravni organ, pristojen zr. drobno 'gospodarstvo, predpiše, ua lahko ustanovi obratovalnico le kdor ima strokovno izobrazbo po prvem odstavku tega člena in delovne izkušnje.
88.	člen
(1)	Če samostojni obrtnik zaradi opravljanja družbenih zadolžitev in razlogov, ki niso odvisni od njegove volje, ne more osebno voditi obratovalnice, lahko eden od zaposlenih delavcev ali ožji družinski član, kateremu je deio v obratovalnici edina ali glavna zaposlitev, začasno vodi obratovalnico, in to najdlje šest mesecev, v primeru bolezni ali vojaške obveznosti pa dokler le-ta traja.
(2)	Začasne vodenic obratovalnice po prejšnjem odstavku je samostojni obrtnik v 15 dneh dolžan prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Prijavi je samostojni obrtnik dolžan priložiti dokaz o onemogočanju osebnega dela v obratovalnici.
(3)	Če samostojni obrtnik v primerih iz prvega odstavka tega člena ali iz drugega utemeljenega razloga dalj kot 30 dni ne dela v obratovalnici, lahko začasno ustavi obratovanje, če ta zakon ne določa drugače.
(4)	Začasno ustavitev obratovanja iz prejšnjega odstavka dovoli pristojni občinski upravni organ največ za dobe enega leta, v primeru opravljanja vojaške obveznosti ali bolezni, dokler vojaška obveznost ali bolezen traja.
(5)	Ponovni pričetek obratovanja mora samostojni obrtnik priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
(6)	Določbe tega člena o začasni ustavitvi obratovanja se smiselno uporabljajo tudi za opravljanje obrti kot postranskega poklica.
89.	člen
(1) Obratovalnica preneha:
1.	če jo samostojni obrtnik odjavi;
2.	po samem zakonu;
3.	če pristojni upravni organ samostojnemu obrtniku z odločbo prepove opravljati obrtno ali gospodarsko in drugo dejavnost
(2) Prenehanje obratovalnice ugotovi pristojni občinski upravni organ z odločbo o prenehanju. Po pravnomočnosti odločbe se prenehanje obratovalnice po uradni dolžnosti vpiše v register obratovalnic.
90.	člen
Obratovalnica preneha po samem zakonu:
1.	če samostojni obrtnik sklene delovno razmerje;
2.	če samostojni obrtnik začene uživati pokojnino;
3.	če samostojni obrtnik umre;
4.	če samostojni obrtnik trajno izgubi opravilno sposobnost;
5.	če je samostojnemu obrtniku s pravnomočno odločbo organa za postopek o prekrških ali sodišča prepovedano samostojno opravljanje dejavnosti oziroma poklica za dobo, daljšo od šestih mesecev;
6.	če samostojni obrtnik ne prične z delom v enem letu po izdaji obrtnega dovoljenja;
7.	če samostojni obrtnik, ki je pridobil začasno obrtno dovoljenje, v roku treh let ne izpolni pogojev iz prvega odstavka 84. člena tega zakona;
8 če je nad obratovalnico samostojnega obrtnika izveden stečajni postopek; -
9.	če samostojni obrtnik pri opravljanju svoje dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa ali v nasprotju s tem dovoljenjem, z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega upravnega organa;
10.	če samostojni obrtnik opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost v nasprotju z obrtnim dovoljenjem, z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega upravnega organa.
91.	člen
Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha:
1.	če brez dovoljenja po 4. odstavku 88. člena tega zakona preneha z delom za več kot 60 dni;
2.	če ne prične z delom pd poteku roka, ki je bil določen za začasno ustavitev .obratovanja (88. člen);
3.	z dnem, ko začne samostojni obrtnik prestajati kazen in mora biti zaradi prestajanja kazni odsoten več kot šest mesecev;
4.	če se ugotovi, da je samostojni obrtnik za ustanovitev obratovalnice dobil dovoljenje na podlagi lažnih listin;
5.	če pristojno častno6 sodišče predlaga odvzem obrtnega dovoljenja zaradi hujših kršitev dobrih poslovnih običajev, ali če pristojni občinski upravni organ ugotovi, da je bil samostojnemu obrtniku izrečen ukrep družbene discipline zaradi hujše kršitve dobrih poslovnih običajev, oziroma mu je častno sodišče večkrat izreklo ukrepe zaradi lažjih kršitev dobrih poslovnih običajev;
6.	če samostojni obrtnik ne vodi se* obcatovetattoe in če osebno ne dela v njej;
7.	če samostojni obrtnik dalj kot šest mesecev ne
poravna zapadlih davčnih in drugih družbenih obveznosti s pripadajočimi obrestmi in stroški prtsttes izterjave;	.,
8.	če je bila samostojnemu obrtniku s pravnomočno odločbo izrečena kazen za prekriek po 2. in 3. točki drugega odstavka 152. člena zakona ali za droge krflt-ve, ki jih je storil v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti.
2.	Skupna obratovalnica
92.	člen
(1)	Z namenom, da skupaj opravljajo gospodarske in druge dejavnosti lahko več samostojnih obrtnikov, ki opravljajo iste ali sorodne dejavnosti ali dejavnosti, ki se tehnološko dopolnjujejo, ustanovi skupno obratovalnico v skladu z določbami tega zakona. Skupno obratovalnico lahko ustanovijo tudi delovni ljudje, ki imajo namen opravljati takšne dejavnosti in izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2)	Skupne obratovalnice ni mogoče ustanoviti za opravljanje prodaje na drobno in avtoprevozniške dejavnosti.
(3)	Skupno obratovalnico lahko ustanovi največ 10 ustanoviteljev. Vsak ustanovitelj mora prispevati najmanj 10-odstotni delež od skupnih sredstev v skupni obratovalnici.
(4)	Medsebojna razmerja med ustanovitelji skupne obratovalnice' se urejajo s pogodbo, ki jo morajo ustanovitelji predložiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu pred izdajo obrtnega dovoljenja.
93.	člen
Pogodba o ustanovitvi skupne obratovalnice mora vsebovati zlasti:
1.	imena ustanoviteljev;
2.	predmet poslovanja;
3.	poslovni sedež in poslovni prostor;
4.	način vodstva obratovalnice;
5.	določbe o materialni odgovornosti nasproti tretjim osebam,
6.	način ugotavljanja in delitve dohodka,
7.	način in pogoje za izstop posameznih ustanoviteljev iz skupne obratovalnice in za vstop novih so-pogodbenikov,
8.	določbe o načinu prenehanja skupne obratovalnice.	i
94.	člen
(1)	Če se ustanovi skupna obratovalnica, ki opravlja več dejavnosti, mora imeti za vsako dejavnost vsaj eden izmed ustanoviteljev predpisano strokovno iz-
. izobrazbo oziroma usposobljenost.
(2)	Za ustanovitev skupne obratovalnice mora imeti vsaj eden od soustanoviteljev ustrezen poslovni prostor. Soustanovitelji lahko skupaj zagotovijo ustrezen poslovni prostor.
(3)	Za ustanovitev skupne obratovalnice izda pristojni občinski upravni Organ eno obrtno dovoljenje.
95.	člen
Soustanovitelj skupne obratovalnice odgovarja solidarno z vsem svojim premoženjem za obveznosti, ki so jih sprejeli soustanovitelji skupne obratovalnice.
96.	člen
Za poslovanje ter začasno ustavitev ali trajno prenehanje obratovanja skupne obratovalnice se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za poslovanje in prenehanje obratovalnice.
VI.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
1.	Obeiae dtojavecefl
97.	člen
(1) Za obrtno dejavnost po tem zakonu se šteje izdelovanje vsakovrstnih proizvodov, ki nastanejo z ob-
delavo, dodelavo, preoblikovanjem in presnovo materiala in polizdelkov ali z njihovim sestavljanjem oziroma vgrajevanjem, vzdrževanjem, in popravilo predmetov ter opravljanje osebnih in drugih storitev s samostojnim osebnim delom.
(2) Za obrtno dejavnost po zakonu se šteje tudi proizvodnja električne energije na malih hidroelektrarnah in drugih alternativnih virih do 1000 kW moči.
98.	člen
(1)	Obrtna delavnica ima lahko več krajevno ločenih poslovnih prostorov na območju občine ali mesta, ki je razdeljeno na občine, kjer je njen. poslovni sedež, če to zahteva narava dela. Za opravljanje del v ločenem poslovnem prostoru mora samostojni obrtnik pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
(2)	Obrtna delavnica sme sprejemati naročila oziroma predmete v delo ali svoje izdelke razstaviti naprodaj in jih prodajati v svojih poslovnih prostorih.
(3)	Obrtna delavnica sme sprejemati naročila oziroma predmete v delo ter prodajati svoje izdelke tudi na drugih krajih pod pogoji, ki jih predpiše pristojna občinska skupščina.
99.	člen
(1)	Obrtna delavnica sme prodajati tudi tuje izdelke, ki služijo za uporabo njenih izdelkov, ter tiste tuje izdelke, ki se v kraju navadno prodajajo v obrtni delavnici. O tem, ali posamezne vrste tujih izdelkov služijo za uporabo izdelkov obrtrre delavnice oziroma ali se v nekem kraju določeni predmeti navadno prodajajo v obrtni delavnici, daje mnenje pristojna občinska oziroma medobčinska gospodarska zbornica.
(2)	Obrtna delavnica, ki se ukvarja z dejavnostjo živilskih strok, sme za dopolnitev izbire svojih izdelkov v svojem poslovnem prostoru prodajati tuje izdelke le na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega občinske upravnega organa.
(3)	Obrtna delavnica sme za dopolnitev izbire svojih izdelkov ter za dopolnitev ponudbe svojih storitev na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa prodajati tuje izdelke, če gre pri teh izdelkih za njihovo vgraditev ali montažo. Te izdelke prodaja obrtna delavnica v tujem imenu in za tuj račun oziroma v svojem imenu in za svoj račun. O tem sklene samoupravni sporazum oziroma pogodbo« po 18. ali 19. ah 20. členu tega zakona.
2.	Domača in umetna obrt
100 člen
(1)	Opravljanje domače obrti je gospodarska dejavnost, ki jo opravlja samostojni obrtnik oziroma delovni človek ki opravlja gospodarsko in drugo dejavnost kot postranski poklic, ali jo opravlja občan na. domu sam ali s člani skupnega gospodinjstva na podlagi priglasitve pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
(2)	Za domačo obrt oziroma za predmete domače c&rti še štejejo izdelki, ki glede na uporabo strojev
in tehnologije dela nimajo značaja serijske proizvodnje in ki se izdelujejo na tradicionalen način, značilen za določeno območje, oziroma ki ohranja značilnost ročnega dela.
161. člen
Oseba, ki opravlja domačo obrt, mora inšpekcijskim in drugim organom, ki opravljajo nadzor, omogočiti pregled prostora, v katerem dela.
102.	člen
Določbe tega zakona o ustanovitvi, poslovanju in prenehanju obratovalnice se ne uporabljajo za opravljanje domače obrti, na podlagi priglasitve.
103.	člen
Za umetno obrt oziroma za predmete umetne obrti se štejejo: izdelovanje izdelkov, katerih oblikovanje zahteva umetniško ustvarjanje in posebne ročne oziroma oblikovalne spretnosti in izdelki, ki so izdelani po izvirnih umetninah ali po zgodovinskih modelih.
104.	člen
Določbe tega zakona o ustanovitvi, poslovanju in prenehanju obratovalnice, o dopolnilnem delu drugih oseb in o sprejemanju učencev v učno razmerje se uporabljajo tudi za opravljanje umetne obrti.
105.	člen
Mnenje o tem, sili se določeni izdelki štejejo za predmete domače oziroma umetne obrti, daje Gospodarska zbornica Slovenije, in sicer za predmete domače obrti po mnenju ustrezne organizacije etnografov, za predmete umetne obrti pa po mnenju ustrezne organizacije likovnih umetnikov, zgodovinarjev ali etnografov.
3.	Gostinska Iti turistična djavnost
106.	člen
(1)	Samostojni gostinec lahko- opravlja gostinsko dejavnost ob pogojih tega zakona in zakona o gostin-skih dejavnostih.
(2)	GostlnsKi obrat samostojnega gostinca lahko opravlja poleg z zakonom določene glavne dejavnosti brez posebnega dovoljenja tudi dopolnilne dejavnosti, ki so povezane z glavno dejavnostjo, če so izpolnjeni -s posebnimi predpisi določeni pogoji.
Sprejemanje na prenočišča in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih
107.	člen
Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu in počitniški hišici oziroma kmet v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo v skladu s predpisi in pod pogoji, ki jih določi občinska skupščina.
108.	člen
(1)	Občani oziroma kmetje lahko oddajo v zasebnem gospodinjstvu največ 20 ležišč, Ta omejitev ne velja v primerih, da imajo sklenjen samoupravni sporazum ali pogodbo o trajnem sodelovanju z organizacijo združenega dela.
(2)	Kmečko gospodarstvo lahko v svoji neposredni bližini uredi tudi prostor za kampiranje, ki mora izpolnjevati predpisane sanitarne pogoje.
109.	člen '
(1) Občan "ki želi goste sprejemati nn prenočevanje oziroma jim dajati hrano in pijačo v počitniških
hišicah mora svojo dejavnost priglasiti pristojnemu
upravnemu organu občine, kjer so prostori. Ko organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, izda potrdilo o priglasitvi in o tem obvesti občino, v kateri ima občan stalno prebivališče.
(2) Ce se občan preneha ukvarjati z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka, mora to sporočiti občinskemu organu, ki je izdal potrdilo o priglasitvi.
110.	člen
(1)	Delovni človek, ki z osebnim delom opravlja dejavnosti iz petnajste alinee prvega odstavka 7. člena zakona v poslovnem sodelovanju z organizacijo združenega dela za popestritev turistične ponudbe, lahko opravlja te dejavnosti. Če ima najmanj peto stopnjo usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri, izpolnjuje druge pogoje iz 83. člena tega zakona tn je strokovno usposobljen za opravljanje storitev turističnega vodiča oziroma trenerja-vaditelja.
(2)	Delovni človek lahko ustanovi obratovalnico za opravljanje dejavnosti iz šestnajste alinee prvega odstavka 7. člena tega zakona, če ima najmanj peto stopnjo usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri in izpolnjuje di-uge pogoje iz 33. člena tega zakona.
4.	Dejavnost avtoprevoznikov
111.	člen
(1)	Samostojni avtoprevoznik sme opravljati dejavnost javnega prevoza oseb in stvari z motornim vozilom v prostem cestnem prometu, in sicer:
—	prevoz oseb z avtotaksijem ali z drugimi motornimi vozili, ki imajo z voznikovim sedežem vred največ 9 sedežev,
—	prevoz stvari s tovornim motornim vozilom s prikolico, ki je lahko opremljeno z napravami za nakladanje in razkladanje tovot-a.
(2)	Samostojni avtoprevoznik ali delovni človek, ki ima namen opravljati dejavnost avtopvevozništva in izpolnjuje predpisane pogoje, lahko sklene z občino ali samoupravno Interesno skupnostjo ali organizacijo združenega dela pogodbo za opravljanje prevoza potnikov v krajih, kjer ni organizirati redni linijski promet.
(3)	Samostojni avtoprevoznik ali delovni človek, ki ima namen opravljati dejavnost avtoprevozništva in izpolnjuje predpisane pogoje, lahko sklene tudi pogodbo s pooblaščeno organizacijo združenega dela za prevoz potnikov v linijskem prometu.
(4)	Prevoze iz prejšnjega odstavka lahko opravlja samostojni ‘avtoprevoznik ali delovni človek, ki ima namen opravljati dejavnost avtoprevozništva in izpolnjuje predpisane pogoje z avtobusom.
(5)	Prevoze iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko opravlja na podlagi pogodbe tudi občan kot postranski poklic pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
112.	člen
Samostojni avtoprevoznik opravlja javni prevoz samo z enim od svojih vozil, ki ga upravlja sam ali pa pri njem zaposleni sovoznik.
113.	člen
(1) Obrtno dovoljenje za opravljanje javnega prevoza lahko dobi oseba, ki ima vozniško dovoljenje ustrezne kategorije in izpolnjuje pogoje iz 83 člena tega zakona
(2) Obrtno dovoljenje za opravljanje javnega prevoza izda pristojni upravni organ občine, v kateri ima prosilec stalno prebivališče.
5.	Brodarska dejavnost
114.	člen
(1)	Samostojni brodar lahko opravlja v pomorskem obalnem prometu ter v rečnem in jezerskem prometu brodarsko dejavnost pod naslednjimi pogoji:
1.	za prevoz oseb v pomorskem obalnem prometu:
—	z eno potniško ladjo, ki lahko prevaža največ 58 potnikov;
—	z enim morskim motornim čolnom ali s čolni na vesla;
—	z eno motorno jadrnico, ki ima motor za glavni, jadra pa za pomožni pogon ali obratno in ki ima največ deset ležišč vključno z ležišči za posadko;
2.	prevoz tovora v pomorskem obalnem prometu x eno ladjo, ki ima največ 50 ton nosilnosti ali z enim morskim čolnom;
3.	prevoz oseb in tovora na rekah in jezerih z motornim čolnom aii s čolnom na vesla, ki ima največ 25 sedežev ali 10 ton nosilnosti;
4.	prevoz s splav* in čolni z brega na breg;
5.	posojanje manjših čolnov, jadrnic in drugih plovil, ki imajo skupaj največ 50 sedežev.
(2)	Samostojni brodar lahko opravlja le eno dejavnost iz prejšnjega odstavka, razen dejavnosti iz 5. točke, ki jo lahko opravlja skupaj z eno od dejavnosti iz druge alinee 1. točke oziroma iz 3. ali 4. točke prejšnjega odstavka.
115.	člen
Obrtno dovoljenje za ustanovitev poslovalnice samostojnega brodarja, ki opravlja dejavnost v pomorskem obalnem prometu, izda pristojni upravni organ občine, v kateri je sedež luške kapitanije oziroma luške izpostave pri kateri je registrirano plovno sredstvo, dovoljenje za ustanovitev poslovalnice samostojnega brodarja, ki opravlja druge brodarske dejavnosti, pa izda pristojni upravni organ občine, v kateri se opravlja dejavnost.
l	116 člen
Obrtno dovoljenje za ustanovitev poslovalnice samostojnega brodarja mora poleg podatkov, ki jih vsebuje dovoljenje za ustanovitev obratovalnice, vsebovati še naslednje podatke:
—	označbo, ki jo ima plovni objekt,
—	vpisno luko plovnega objekta (kraj sidrišča plovnega objekta),
—	ime luške kapitanije oziroma luške izpostave, pri kateri je plovni objekt vpisan,
—	dovoljenje območja brodarske dejavnosti.
117.	člen
Luška kapitanija oziroma luška izpostava, pri kateri je registrirano plovno sredstvo, določi v skladu s posebnimi predpisi ob izdaji dovoljenja za ustanovitev poslovalnice strokovno sestavo posadke za obalno plovbo in naloge, ki jih mora posadka opravljati.
6.	Prodaja na drobno
118.	člen
(1) Za prodajo na drobno po tem zakonu se šteje
prodaja;
1.	Mešano industrijsko blago in obrtni izdelki (v to skupino spadajo predmeti za dnevno gospodinjstvo in osebno rabo) iz naslednjih blagovnih skupin:
—	tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija,
—	galanterijsko In baaarsko blago la igrače,
—	vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje la jute,
—	obutev ter izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih snovi,
—	železnina in kovinski izdelki, kmetijsko orodje in umetna gnojila ter sredstva za varstvo rastlin,
—	naftni derivati in plin za gospodinjstvo v jeklenkah,
—	čebelarski material in potrebščine,
—	električne naprave za gospodinjstvo in material za električno razsvetljavo,
—	barve, laki, kemikalije in potrebščine,
—	parfumerija, parfumerijsko in kozmetično blago,
—	steklo, porcelan in keramika,
—	izdelki domače in umetne obrti,
—	športne potrebščine,
—	papir, pisalne in šolske potrebščine.
2.	Živila'in gospodinjske potrebščine.
3.	Sadje in zelenjava.
4.	Tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine (sem štejejo tudi znamke, razglednice ipd.).
5.	Časopisi in periodični tisk.
(2)	Samostojni prodajalec lahko v kraju, ki ga določi občinska skupščina, opravlja prodajo na drobno pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom o blagovnem prometu.
(3)	Samostojni prodajalec lahko opravlja prodajo na drobno tudi v premičnih objektih na območju ene ali več občin pod pogoji, ki jih predpiše občinska skupščina, na območju katere se opravlja prodaja na
drobno.
119.	člen
(1)	Za prodajo na drobno, ki se opravlja pod pogoji tega zakona in zakona o blagovnem prometu, se šteje tudi prodaja rabljenega blaga v svojem imenu in na račun komitenta — komisijska prodaja.
(2)	Za prodajo na drobno se šteje tudi prodaja rabljenega blaga v svojem imenu in za svoj račun pod pogojem, da je za usposobitev blaga za prodajo potrebno vložiti lastno delo.
120.	člen
Za ustanovitev, poslovanje in prenehanje prodajalne za prodajo na drobno se smiselno uporabljajo določbe V. poglavja tega zakona, razen določb od 92. do 96. člena tega zakona.
121.	člen
V obrtnem dovoljenju za ustanovitev prodajalne za prodajo na drobno se v označbi dejavnosti vpišejo proizvodi oziroma skupine proizvodov, ki jih bo ta
prodajalna prodajala.
122.	člen
(1)	Samostojni prodajalec kupuje proizvode za prodajo pri proizvajalnih organizacijah združenega dela ali v trgovinah na debelo.
(2)	Kmetijske živilske proizvode in gozdne sadeže ter obrtne izdelke lahko kupuje samostojni prodajalec tudi pri individualnih kmetijskih proizvajalcih, samostojnih obrtnikih oziroma pri drugih delovnih ljudeh, ki opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost po tem zakonu.
7.	Opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic
123.	člen
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da smejo delovni ljudje in občani trajno ali sezonsko opravljati določene gospodarske in druge dejavnosti kot postranski poklic, če imajo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za opravljanje take dejavnosti po 87. členu tega zakona ter izpolnjujejo druge s posebnimi predpisi določene pogoje.
124.	člen
Delavci v delovnem razmerju v združenem delu ali delavci, ki so v delovnem razmerju s samostojnim obrtnikom, smejo opravljati dejavnosti iz 123. člena tega zakona kot postranski poklic le s soglasjem organa upravljanja svoje organizacije združenega dela oziroma druge družbene pravne osebe ali samostojnega obrtnika, pri katerem so zaposleni.
125 člen
(1)	Oseba, ki opravlja dejavnost iz 123. člena tega zakona, kot postranski poklic, mora priglasiti in označiti prostor v katerem opravlja to dejavnost, s svojim imenom in vrsto dejavnosti, ter inšpekcijskim in drugim organom, ki opravljajo nadzor, omogočiti pregled svojega delovnega prostora in drugih delovnih sredstev.
(2)	Opravljanje gospodarske in. druge dejavnosti kot postranski poklic iz prejšnjega odstavka občinski upravni organ prepove, če preneha veljati soglasje iz 124. člena tega zakona.
126.	člen
Oseba, ki opravlja določeno gospodarsko in drugo dejavnost kot postranski poklic, ne sme uporabljati dopolnilnega dela drugih oseb in ne sme imeti učencev.
, VIT. SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE
GOSPODARSKIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI Z DOPOLNILNIM DELOM DRUGIH OSEB
127.	člen
Za samostojno opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti samostojnega obrtnika. se šteje:
—	če samostojni obrtnik opravlja dejavnosti sam ali s pomočjo ožjih družinskih članov:
—	če opravlja dejavnost z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, pod pogoji in v obsegu, kot to določa zakon.
128.	člen
(1)	Samostojni obrtnik, ki opravlja obrtno dejavnost (97. člen tega zakona) in se ukvarja z opravljanjem storitev ter s popravili, vzdrževalnimi deli in z izdelavo izdelkov, pri svojem delu pa ne uporablja avtomatov ali drugih visoko produkcijskih strojev, lahko na podlagi pogodbe o delovnem razmerju zaposli največ 7 delavcev.
(2)	Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, mu lahko občinski upravni organ na podlagi predpisa občinske- skupščine dovoli da sme zaposliti tudi več kot 7 delavcev, toda največ 10 delavcev.
129.	člen
(1)	Ne glede na določbe prejšnjega člena lahke samostojni obrtnik zaposli največ:
1.	enega delavca:
—	če opravlja storitve z gradbeno ali kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ali z vlečnicami;
2.	največ tri delavce:
—	če se ukvarja s tako proizvodnjo ali storitvami, ko z uporabo avtomatov in drugih visokoprodukcij-skih strojev opravlja storitve ali proizvoja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin;
—	če se ukvarja z izdelovanjem umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter z izdelavo drugih živilskih izdelkov, ki se izdelujejo z avtomati in se prodajajo neposredno na mestu izdelave;
—	če se obrtna delavnica ukvarja s predelavo in izdelavo ter s prodajo živil (v mlinarstvu, predelavi sadja ipd.), razen mesarstva, pekarstva in slaščičarstva.
(2)	Mnenje o tem, ali spada opravljanje določene dejavnosti po 'načinu dela in glede na uporabo avtomatov in drugih visokoprodukcijskih strojev pod dejavnosti iz 128 člena zakona ali med dejavnosti iz tega člena daje republiški upravni organ pristojen za drobno gospodarstvo, po poprejšnjem mnenju Gospodarske zbornice Slovenije.
130.	člen
(1)	Samostojni gostinec lahko zaposli:
1.	v bifeju največ dva delavca
2.	v drugih gostinskih obratih največ pet delavcev.
(2)	Pristojni občinski upravni organ lahko izjemoma dovoli, da samostojni gostinec v sezoni ali v posebnih primerih (ob sobotah, nedeljah, praznikih, prireditvah, sejmih itd.) uporablja dodatno delo do 5 drugih' oseb po pogodbi o delu.
(3)	Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da samostojni gostinec, ki se pretežno ukvarja s pripravo in strežbo tople hrane oziroma sprejema goste tudi na prenočevanje ali v turističnem kraju gostom nudi penzionske storitve, zaposli več kot 5 delavcev, toda največ 10 delavcev.
131.	člen
(1)	Delovni človek, ki opravlja s samostojnim osebnim delom dejavnosti iz petnajste alinee prvega odstavka 7. člena zakona, lahko zaposli največ enega delavca.
(2)	Delovni človek, ki opravlja s samostojnim osebnim delom dejavnosti iz šestnajste alinee prvega odstavka 7. člena zakona, lahko zaposli največ tri delavce, če z zakonom za posamezne dejavnosti ni drugače določeno.
132.	člen
Kmečko gospodarstvo lahko za opravljanje dejavnosti po 107. členu tega zakona uporablja dopolnilno delo največ treh delavcev.
133.	člen
Samostojni avtoprevoznik sme zaposliti največ enega delavca.
134.	člen
Samostojni brodar sme zaposliti največ 3 delavce kot posadko.
135.	člen
(1) Samostojni prodajalec na drobno sme zaposliti največ 2 delavca.
(Ui Pristojni obtiasta uprevai argoji lahko za popestritev tarifltične po?Mx5t>e dovoli sxm03lojnemu prodajalcu zaposliti večje število delavcev, toda največ 4 delavce.
la«, e«*
tl> Pstmeetčetil skupne ažsndmfahti«: labfco *»-
paj zaposlijo največ dvakrat toliko delavcev, kot je določeno za eno obratovalnico.
m n*S*«ei, kaissrifc	dale ngMeaMSaje
samoetejni obrtuSki v skupni obratoval-eiei, imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, kot jih določa kolektivna pogodba.
m. asa
(t) Dovitifenje na uporabo dopotnilnega deia drugih delavcev izda pristojni občinski upravni organ.
(2) V dovoljenje iz prejšnjega adstevtes ee vpiše število delavcev, ki jih sasBostogni obrtna iabČK> »posli na podlagi 127. in 135. člena tega zakona.
m. a*
(1)	Ce samostojni obrtnik, ki apravija detavRosti
po 128. členu tega zakona, tako spremeni način in obseg dela, de je btpolnjeei katerikoli izmed pogojev, naštetih v ISS. Seee tege rtVnne, mmm te ini ttil—kl pristojneme občinskemu upravnemu organu.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka izda pristojni občinski upravni organ kov o dovoljenje ca uporabo dopolnilnega dele drugih delavcev glede wm Mari nesti* in obseg opravljanja dejavnosti samostojnega obrtnika.
IM. Sesa
(D Za dopetafino dete drugih dg&iveev ps teasi zakonu se šteje tudi delo družinskih članov samostojnega obrtnika, če jim je to edina ali glavna zaposlitev in če z njim sklenejo pismeno pogodbo o zaposlitvi, teka kot določa zakon oziroma kolektivna pogodba In so na tej podlagi zavarovanci zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
TO Ne glede »a določbo prejšnjega odstavka se delo zakonca samostojnega obrtnika ne všteva v šte-\'i!o drugih delavcev, ki jih sme zaposliti samostojni obrtnik.
(3)	Za dopetmine delo enega delavca se Šteje beda
delo dveh delavcev, ki iz zdravstvenih razlogov ne smeta delati več kot polovični delovni čas.
(4)	V število drugih delavcev, U jih sme zaposliti samostojni obrtnik se ne všteva delo tistih delavcev, ki
za določen čas nadomeščajo delavce, odsotne zaradi bolezni, porodniškega dopusta, opravljanja vojaških ali drugih obveznosti; to delo ne šteje za dopolnilno delo drugih tudi v primeru predčasnega povratka odsotnega delavca, vendar le do izteka časa za katerega je sklenjeno delovno razmerje.
(5)	Delo učencev in študentov na proizvodnem delu in praksi ter delo pripravnikov se ne šteje za dopolnilno delo drugih delavcev.
(6)	Za dopolnilno delo drugih delavcev se tudi ne šteje delo učenca, ki je že opravil strokovni izpit, in sicer za čas, ki je obrtni delavnici potreben za uskladitev števila zaposlenih delavcev, vendar najdalj šest mesecev po opravljenem izpitu oziroma najdalj eno leto, če mora taka oseba v tem času na odslužitev vojaškega roka.
140. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za uporabo dopolnilnega dela drugih delavcev, če v poslovnem prostoru prosilca samostojno opravlja isto ali podobno dejavnost
že drug saasostojni obrtnik ter bi se z uporabo dopolnilnega dela drugih delavcev lahko prekoračili okviri
in pogoji, ki jih za uporabo dopolnilnega dela določa ta
zakon.
ML čteu
TO Ce KHMoetojni obrtnik umre, lahko njegov zakonec oziroma mladoletni otroci, ki nimajo potrebnih dohodkov za preživljanje, vodijo obratovalnico po po-
TO Šteje se, da zakonec oziroma mladoletni otroci nimajo potrebnih dohodkov za preživljanje, če dohodek »a družinskega člana ne presega zneeka, ki dfcs«e dehivoa v rodtetuus deževnem reznterju pravice do otroškega dodatka.
(3)	Osebe iz drugega odstavka tega člena morajo v treh mesecih po smrti imetzuaa dovoljenja • tena obvestiti pristojni občinski upravni organ, ki izda ustrezalo odločbo.
TO Poslovodja je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 83. fiksna tega zakona.
(S)	Vodstvo pestovanja po poslovodji se dovoli
za čas, dokler trajajo razmere po prvem odstavku
tega člena.
Vlil. RAZPOREJANJE DOHODKA V OBRATOVALNICI SAMOSTOJNEGA OBRTNIKA
142.	Sem
Ce samostojni obrtnik, ki uporablja dopolnilno delo
dragih detosreev, združuje svoje dalo in delovna sredstva z organizacijo združenega dela po 19. člena tega
zakona, morajo biti v okviru tega združevanja delavcem, ki opravljajo dopolnilno delo, zagotovljene v
načelu enake pravice, kot gredo samostojnemu obrtnika ns podlagi združevanja njegovega dela.
143.	člen
Etelcvaira' ljudem, Id z osebnim delom opravljajo
gospodarske in druge dejavnosti, pripada po poravnavi davčnih in drugih družbenih obveznosti in po zagotovitvi osebnih dohodkov ter sredstev sklada skupne porabe delavcev preostali del dohodka v skladu z zakonom.
144.	člen
Ce celotni dohodek, dosežen s poslovanjem obratovalnice, ni dovolj visok, da bi pokril v celoti osebne dohodke, določene v 5. členu tega zakona, ima izplačilo osebnih dohodkov delavcev v višini, ki je določena s kolektivno pogodbo, prednost pred izplačilom osebnega dohodka samostojnega obrtnika.
145.	člen
Z namenom, da se v obratovalnicah samostojnih obrtnikov ohrani socialna varnost oziroma omogoči prekvalifikacija obrtnikov in delavcev ter nudi pomoč, kadar je to v družbenem interesu, obratovalnicam samostojnih obrtnikov, ki so zašle v izjemne gospodarske težave, lahko samostojni obrtniki s samoupravnim sporazumom o združitvi dela dohodka oblikujejo ter združujejo sredstva rezerv v poseben sklad skupnih rezerv za območje posameznega' združenja ali več združenj samostojnih obrtnikov po 21. členu tega zakona.
146.
Višino sredstev za izločanje rezerv iz dela dohodka v poseben sklad skupnih rezerv po prejšnjem
odstavku ter način upravljanja in pogoji za njihovo uporabo se določijo s samoupravnim sporazumom, glede na vrsto gospodarske in druge dejavnosti samostojnih obrtnikov in odvisno od možnosti rizikov pri njihovem poslovanju v skladu s posebnim zakonom.
147.	člen
Če samostojni obrtnik ustanovi pogodbeno organizacijo, pa je del dohodka v skladu skupnih rezerv iz prejšnjega člena že vplačal, ima pravico do povračila vplačanega zneska, če je pogodbeno organizacijo ustanovil v roku 12 mesecev od dneva plačila dela dohodka, če vrnjeni znesek uporabi kot svojo naložbo v pogodbeno organizacijo.
IX.	NADZORSTVO IN UKREPI
148.	člen
(1)	Delo obratovalnic, skupnih obratovalnic, pogodbenih organizacij združenega dela in obrtnih zadrug nadzorujejo pristojni občinski upravni organi in organi inšpekcije.
(2)	Opravljanje gospodarske in druge dejavnosti v stanovanjskih prostorih nadzoruje pristojni občinski upravni organ.
(3)	Delo samostojnih brodarjev po tem zakonu nadzoruje pristojna luška kapitanija ali luška izpostava oziroma pristojni občinski upravni crgan.
(4)	Za nadzor nad delom pogodbenih organizacij združenega dela in obrtnih zadrug se smiselno uporabljajo predpisi o nadzorstvu nad delom organizacij združenega dela, če ni s tem zakonom drugače določeno.
149.	člen
(1)	Če poslovni prostori, oprema in naprave, motorna vozila in plovna sredstva (v nadaljnjem besedilu: delovna sredstva) ne ustrezajo predpisom o varstvu pri delu oziroma predpisanim 'zdravstveno tehničnim pogojem dela, izda pristojni inšpekcijski organ odločbo, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma odredi druge predpisane ukrepe.
(2)	Če se ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravijo, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, da se delovna sredstva, za katera so ugotovljene pomanjkljivosti, ne smejo uporabljati za opravljanje dejavnosti, ali da se obratovanje začasno ustavi ter določi ponoven rok za odpravo pomanjkljivosti.
(3)	Če tudi v tem roku pomanjkljivosti niso odpravljene, pristojni občinski upravni organ prepove samostojnemu obrtniku opravljanje gospodarske in druge dejavnosti v skladu s 3. točko prvega odstavka 89. člena tega zakona.
(4)	Pritožba zoper odločbo občinskega upravnega organa oziroma pristojnega občinskega inšpekcijsloga organa ne zadrži izvršitve odločbe:
150.	čloh
Če opravlja delovni človek oziroma občan svojo dejavnost v nasprotju z določbami 99., 107. in 123. žlena tega zakona oziroma z določbami posebnih predpisov, na katere li členi odkazujejo, mu pristojni občinski upravni organ prepove opravljanje te dejavnosti.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
151.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 25.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pogodbena organizacija združenega dela, če se ukvarja z dejavnostjo, za področje katere se ne more ustanoviti pogodbena organizacija po drugem, odstavku 23. člena tega zakona.
(2)	Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pogodbene organizacije, ki stori gospodarski prestopek iz prejšjega odstavka.
152.	člen
(1)	Z denarno kaznijo najmanj »5.000<- dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor trajno ali sezonsko opravlja gospodarsko in drugo dejavnost brez obrtnega dovoljenja;
2.	kdor trajno ali sezonsko opravlja dejavnost domače obrti ali gospodarsko in drugo dejavnost kot postranski poklic ali kdor sprejema goste na prenočišče in hrano, ne da bi to priglasil občinskemu upravnemu organu, ali kdor opravlja te dejavnosti v nasprotju s tvun zakonom;
3.	kdor v roku l^ rini po prenehanju opravljanja gospoda:'ke in druge dejavnosti ne predloži dovoljenja za opravljanje dejavnosti pristojnemu občinskemu upravnemu organu,' ki mu ga je izdal, da na njem označi, da je prenehalo vel jati.
(2)	Z denarno kaznijo najmanj "10.000« dinarjev se kaznuje za^ prekršek samostojni obrtnik, ki:
1.	ustanovi skupno obratovalnico v nasprotju s tem zakonom;
2.	prodaja v obrtni delavnici tuje izdelke v nasprotju s tem zakonom;
3.	storitev in izdelkov, ki jih prodaja občanom, organizacijam združenega dela ali drugim družbe-nopravnim osebam ustrezno ne označi s ceno;
4.	ne priglasi' v predpisanem roku pristojnemu organu sprememb, ki sd nastale glede podatkov, vpisanih v register.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
153.	člen
Pogodbe o ustanovitvi pogodbenih organizacij, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi.
Uskladiti pa se morajo z določbo četrtega odstavka 30. člena tega zakona. Če do sporazuma o najdaljšem roku ne pride, velja najdaljši rok 30 let od dneva ustanovitve pogodbene organizacije, razen če sredstva, ki jih je poslovodja združil v pogodbeno organizacijo, niso bila že prej izplačana oziroma povrnjena.
154.	člen
(1)	Šteje se, da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za opravljanje gospodarskih dejavnosti po tem zakonu, kdor je po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona pridobil dovoljenje za opravljanje teh dejavnosti.
(2)	Šteje se, da Ima ustrezno strokovno izobrazbo po tem zakonu za opravljanje javnega prevoza osel: kdor je po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona pridobil dovoljenje za opravljanje javnetv. prevoza.
•	155. člen
Postopki za pridobitev "obrtnega dovoljenja, ustanavljanja obrtnih zadrug in pogodbenih organizacij, ki so v teku na dan uveljavitve tega zakona, se dokončajo po tem zakonu.
156. člen
Z dnem ko začne veljati obrtni zakon (Uradni list SRS, št. 1/79) preneha veljati obrtni zakon (Uradni list SRS, št 26/73 in 10/77).
744.
Na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in v zvezi z zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76 in 39/85) ter zakonom o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih in strokovnih pogojih
za delo zavodov za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji
1.	člen
Ta pravilnik določa minimalne tehnične in kadrovske pogoje za prostore, opremo in kadre, ki jih morajo izpolnjevati zavodi za zaposlovanje invalidnih
oseb pod posebnimi pogoji (v nadaljnjem besedilu: zavodi).
2.	člen
Zavodi so organizacije združenega dela, v katerih se po posebnem programu zagotavlja usposabljanje, varstvo in zaposlovanje invalidnim osebam, ki se glede na svojo invalidnost, preostalo delovno zmožnost ter zdravstveno stanje ne morejo zaposliti niti v redni niti v posebni organizaciji za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih Oseb.:	"
3.	člen
Cilj usposabljanja in varstva z zaposlovanjem v zavodu je zagotoviti invalidnim osebam vključevanje v delo proizvodne narave,-ki posameznikovim sposobnostim najbolj, ustreza.
4.	člen
Lokacija zavoda mora biti v urbanem okolju in povezana z javnimi prometnimi sredstvi.
5.	člen
Zavod mora biti zgrajen tako, da je možen neposreden dovoz do vhoda z' motornimi vozili.
Vsi dostopi morajo biti lahko premagljivi in brez večjega števila diferencialnih stopnic.
6.	člen
Stavba zavoda mora biti prilagojena potrebam in zmogljivostim invalidnih oseb ter zasnovana tako, da v celoti ustreza fizičnim, psihičnim in zdravstvenim zahtevam.
Zavodska zgradba mora biti usklajena z dejavnostmi. ki se v njej odvijajo. V ta namen je treba zagotoviti invalidni osebi najmanj 7 m2 delavniškega prostora, v katerega štejejo delavnice, skladišče in
transportne poti.
7.	člen
Zavod mora imeti vodovod, kanalizacijo, električno in telefonsko napeljavo ter ogrevanje.
Zagotovljeni morajo biti tudi minimalni higiensko-tehnični pogoji, protipožarna varnost in varstvo pri
delu.
8.	člen
Ogrevanje prostorov v zavodu mora biti najmanj 20° C.'
Podi morajo biti iz toplih materialov, nedrsni in enostavni za vzdrževanje in čiščenje in morajo dovoljevati večje obremenitve.
Prostori morajo biti zračni in primerno osvetljeni (500—750 luksov) tako pri naravni kot pri umetni svetlobi.
9.	člen
Zavod mora imeti najmanj eno stranišče na 15 invalidnih oseb, ločeno na ženske in moške. V upravnih prostorih mora biti posebno stranišče.
10.	člen
Neposredno strokovno delo v zavodu opravljajo delavci, ki imajo strokovno izobrazbo .ustrezno programu dejavnosti zavoda (defektologi, socialni delavci, delovni terapevti, tehnologi, vzgojitelji, učitelji tehničnega pouka, mojstri stroke z dodatno ortopedago-ško orientacijo In drugi delavci).
Število in vrsto strokovnih in drugih delavcev določi zavod s svojim samoupravnim splošnim aktom v skladu z določbami tega pravilnika.
11.	člen
Ne glede na število invalidnih oseb mora imeti zavod dva strokoima delavca na 15 varovancev.
Z večjim številom invalidnih oseb se ustrezno poveča tudi število strokovnih delavcev za neposredno strokovno delo in sicer za:
16—25 invalidnih oseb — 3 strokovni delavci
26—35 invalidnih oseb — 4 strokovni delavci
36—45 invalidnih oseb — 5 strokovnih delavcev
46—55 invalidnih oseb — 6 strokovnih delavcev
56—65 invalidnih oseb — 7 strokovnih delavcev
66—75 invalidnih oseb — 8 strokovnih delavcev
12.	člen
Zavod mora imeti pri 25 invalidnih osebah poleg strokovnih delavcev še samostojnega vodjo, ki skrbi za organizacijo in koordinacijo dela ter administratorja.
Pri številu 50 invalidnih oseb mora imeti zavod vodjo delovne terapije. Za tehnične delavce veljajo normativi splošnih socialnih zavodov.
13.	člen
Republiški upravni organ pristojen za socialno varstvo imenuje komisijo, ki ugotavlja s tem pravilnikom predpisane pogoje v verifikacijskem postopku.
Na podlagi predloga komisije izda predsednik republiškega upravnega organa pristojnega za socialno varstvo odločbo, da se ustanovi zavod za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji.
14.	člen
Obstoječi zavodi morajo v treh letih po uveljavitvi tega pravilnika vložiti pri republiškemu upravnemu organu pristojnemu za socialno varstvo zahteve, da izpolnjujejo minimalne tehnične in strokovne pogoje za delo.
Zahtevku za verifikacijo morajo zavodi iz prejšnjega odstavka priložiti dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, da so izpolnjeni s tem pravilnikom predpisani pogoji.
V primeru, da komisija ugotovi, da obstoječi zavod ne izpolnjuje s tem pravilnikom predpisanih pogojev, izda predsednik republiškega upravnega organa pristojnega za socialno varstvo začasno odločbo, v kateri določi obseg in rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
15.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan, po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 553-5/86
Ljubljana, dne 20 marca 1986.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Predsednika nadomešča
dr. Dinko Leskovšek 1. r.
745.
Na podlagi 15. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni Ust SRS, št. 3/79) in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije ter dopolnitve zakonov financiranja iz naslova Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane SR Slovenije ter občinskih skladov spre j mejo:
—	delavci v OZD, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti,
—	delavci v OZD ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti,
—	delavci v gozdno-gospodarskih organizacijah združenega dela
—	delavci in kmetje po organizacijah združenih kmetov,
—	lovske organizacije,
—	zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po krajevnih skupnostih.
— Zavarovalne skupnosti v SR Sloveniji,
— Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
— Samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin: Žalec, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Titovo Velenje, Hrastnik, Laško, Sevnica, Novo mesto. Črnomelj. Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana Siska, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Bežigrad in Litija.
—	delavci v drugih zainteresiranih organizacijah in skupnostih
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za obdobje 1986—1990
1. člen
Udeleženci ugotavljamo, da je obramba pred točo v osrednji Sloveniji zadeva skupnega pomena vseh občin oziroma delov občin, ki jo opredeljuje odlok o določitvi, na katerih se organizira obramba pred točo (Uradni list SRS, št. 32/80). Zaradi tega smo za uspešno izvajanje obrambe pred točo ustanovili Samoupravno skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije (v nadaljevanju besedila: območno skupnost).
2.	člen
Območna skupnost bo zagotavljali izvajanje obrambe pred točo v skladu z odlokom iz 1. člena tega sporazuma ter dopolnitvah vzpostavitve sistema strelnih mest Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije v letu 1985 ter v skladu s programom 1986—1990 na naaieanjih oomočjih:
1.	Na celotnem območju občin: Žalec, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Krško, Brežice, Sevnica, Laško, Trebnje, Velenje, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Domžale, Kranj, Litija.
2.	Na nekaterih območjih občin: Hrastnik, Škofja Loka, Kamnik, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška.
Natančno so meje območij občin iz druge alinee prvega odstavka tega člena določene z elaboratom, s katerim so določene mikrolokacije strelnih mest. Meje območij v občinah iz prejšnjega odstavka potekajo po mejah krajevnih skupnosti.
3.	člen
Udeleženci bomo na podlagi tega sporazuma ter drugih aktov območne skupnosti spremljali naslednje cilje in s tem v zvezi spremljali tudi obveznosti m odgovornosti:
—	skrbeli za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema obrambe pred točo,
—	zagotavljali materialne, kadrovske, finančne in druge pogoje za uspešno delovanje obrambe pred točo,
—	vzpodbujali zavarovanje pred morebitno škodo, ki jo lahko povzroči toča,
—	sodelovali preko območne skupnosti z zavarovalnimi skupnostmi na branjenem območju in drugimi območnimi skupnostmi v SR Sloveniji,
—	sodelovali s Hidrometeorološkim zavodom SR Slovenije.
—	skrbeli za izpolnjevanje in izobraževanje kadrov za uspešno izvajanje obrambe,
—	na podlagi strokovnih osnov Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije o možnostih branjenja pred točo z letali in v raziskovalne namene izvajali kot poizkus letalsko obrambo in raziskave na območju celjske regije (eksperimentalno obrambo bomo v nadalje izvajali z letnimi piani območne skupnosti).
4.	člen
Udeleženci bomo zagotavljali sredstva za pokrivanje materialnih in drugih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe, kj ga predstavljajo strelna mesta in sredstva za pokrivanje stroškov delovanja skupščine in njenih organov, za delo strokovne službe za vodenje obrambe, ter za nabavo in vzdrževanje potrebne opreme.
5.	člen
Udeleženci bomo v tem obdobju sredstva za Izvajanje programa iz 3. člena zagotavljali iz svojega dohodka po prispevnih stopnjah iz dohodka (drož-beni sektor), iz davčne osnove (zasebni sektor), občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ter republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Osnova za Izračun obveznosti prispevka za tekoče leto bo dohodek, dosežen v preteklem letu in ugotovljen z zaključnim računom (družbeni sektor) oziroma katastrski dohodek (zasebni sektor), izkazan pri upravah za družbene prihodke občin, na območju katerih imajo zasebni lastniki svoja kmetijska in gozdna zemljišča.
Sredstva iz naslova zavezancev iz združenega dela
le-ti nakazujejo po zaključnem računu marca meseca za prve tri mesece v tekočem letu in kasneje vsakega zadnjega v mesecu. Sredstva iz naslova občinskih interventnih skladov v kmetijstvu in porabi hrane vsak mesec do 25. v mesecu oziroma po dogovoru v enkratnem oziroma večkratnem znesku. Sredstva iz naslova katastrskega dohodka skladno s pobiranjem, ki jih imajo uprave za družbene prihodke.
Za -financiranje programa bomo udeleženci prispevali iz svojega dohodka sredstva ■ po naslednjih prispevnih stopnjah ter v naslednjih zneskih:
					Struktura
	Prispevne				financiranja
	stopnje				(v •/•)
				O	
Prim.	0) . 1/1	Ter.	g	I N	Rep. interv. sklad Občinski Inter. sklad
0,44	0,30	0,15	1	33,3	50	16,7
Pričakovana zbrana sredstva po gornjih stopnjah:
(v 000 din)				
Zavezano!		«5		G5 C <3 v Qj >
		3 oJ-O žM		ge« .5 S a
71.267		106.900		35.633
Prispevne		stopnje za leto 1987—		-1990 in struktura
financiranja:				
		Prispevne stopnje		Struktura
				financiranja (V •/•)
				
G £	Sek	Tero.	Q 3	Zavezar Rep. inter. sklad Občin. inter. skladi
0,25	0,15	0,10		l	i	25	50	25
Pričakovana zbrana sredstva po gornjih stopnjah:				
				(V 300 din)
		•8	S	
		g	s	
		s		Sžig
Lete		a		P*
1987		38.489	76.978	38.489
1988		38.809	77.618	38.809
1989		42.136	84.271	42.135
1990		43.877	87.753	43.876
obrazlotitevi
Prikazane prispevne stopnje so Izračunane na osnovi ocene dohodka iz leta 1985. Skladno z 10. členom tega sporazuma bo skupščina območne skupnosti vsako leto posebej ugotavljala in sprejemala viSino obveznosti.
Za leto 1986 je potrebno nabaviti rakete za tekočo obrambo in razliko raket med ugotovljeno zalogo na koncu leta 1985 ter potrebnoi stalno zalogo raket. Skupnost ne razpolaga z lastnimi obratnimi sredstvi, zato je potrebno v letu 1986 v celoti pokriti s sredstvi stalno zalogo raket, kar se odraža v stopnji za leto 1986. Glede vključitve v financiranje republiškega ter občinskih interventnih skladov v kmetijstvu in porabi hrane, je upoštevano stališče Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije p razširitvi kroga zavezancev financiranja obrambe pred točo na vse uporabnike hrane v SR Sloveniji.
6.	člen
V	financiranje programa območne skupnosti se vključujejo tudi zavarovalne skupnosti na branjenem območju. Pravice, obveznosti in odgovornosti med zavarovalnimi skupnostmi in območno skupnostjo se uredijo s .posebnim samoupravnim sporazumom, pri čemer bodo zavarovalne skupnosti sodelovale predvsem pri financiranju obratnih sredstev območne skupnosti, pri premeščanju likvidnostnih težav območne skupnosti neposredno pred pričetkom sezone branjenja, kp je potrebno angažirati večino sredstev za nabavo raket ter pri izobraževanju strelcev in tehničnega osebja.
• Sovlagale pa bodo tudi v opremo območne skupnosti.
7.	člen
Administrativna, finančna in druga pomožna opravila za delovanje območne skupnosti opravljajo skupne službe DO Mercator Kmetijski kombinat Sevnica.
V	ta namen imata skupščina območne skupnosti ter DO Mercator Kmetijski kombinat Sevnica sklenjen poseben samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Za opravljanje strokovnih del ima območna skupnost svojo strokovno službo pod posebnimi pogoji dela in posebnega družbenega pomena, katere delavci so \' rednem delovnem razmerju pri DS Skupnih služb DO Mercator Kmetijski kombinat Sevnica. Strokovna služba za svoje delo odgovarja območni skupnosti.
8.	člen
Vsa potrebna strokovna in ostala opravila v zvezi s poizkusom branjenja in raziskovalne dejavnosti z letali bo po programu Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije opravljal Aeroklub Celje, pri čemer bo s financiranjem programa sklenil poseben sporazum.
9.	člen
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije bo za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji opravljal naslednje naloge:
—	izdelal in stalno dopolnjeval tehriološko-tehnične osnove in skrbel za Izgradnjo celotnega sistema obrambe pred točo,
—	zagovarjal v času nevarnosti pojavljanja toče stalno strokovno in meteorološko operativno službo, ki je potrebna za obrambo,
—	zagotavljal stalno službo in javljanja v skladu s plani meteorološke in ljudske obrambe,
■— organiziral raziskovalno delo v zvezi z ugotavljanjem uspešnosti obrambe v skladu s planom 'območne skupnosti in v dogovoru z njo,
—	skrbel skupaj s koordinacijskim odborom iz 9. člena zakona o sistemu obrambe pred točo za enotnost delovanja sistema obrambe pred točo, za enotnost de-
lovanja sistema obrambe v povezavi z drugimi sistemi obrambe in za povezovanje in sodelovanje s pristojnimi organi v državi in tujini.
10.	člen
Območna skupnost bo na podlagi tega sporazuma na skupščini skupnosti sprejela letni program dela s finančnim ovrednotenjem, s čimer bo razporedila vse prihodke po nalogah, določenih v 5. členu tega sporazuma.
Hkrati bo skupščina ugotovila konkretne letne obveznosti udeležencev tega sporazuma v oblild prispevnih stopenj ter jih objavila v Uradnem listu SR Slovenije ter z njimi seznanila vse udeležence — zavezance za prispevek, pristojne službe družbenega knjigovodstva, uprave za družbene prihodke, Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ter občinske sklade na branjenem območju osrednje Slovenije.
Vrednost letnega programa iz 5. člena tega sporazuma se valorizira v cene tekočega leta, skladno s predvideno rastjo cen za tekoče leto, kakor jo predvideva resolucija republike za tisto leto in izhodišča, ki jih sprejme skupščina območne skupnosti. Kolikor se med letom ugotovi na podlagi uradnih podatkov Zavoda za statistiko večja rast cen in ele-mčntov, ki jih določajo izhodišča skupnosti od planiranih, skupščina območne skupnosti med letom izvede valorizacijo vrednosti programa oziroma njegov rebalans. V primeru, da se ugotovi, da za obrambo stroški v tekočem letu ne dosegajo tekočih sredstev, skupščina območne skupnosti pooblašča Odbor ža pripravo predlogov planskih aktov in finančne zadeve, za zaustavitev izplačil s strani zavezancev.
11,	člen
V letih IPUBdgOO SR Slovenija iz primarne dejavnosti vlaga v razvoj delovne organizacije ”-19. december« iz Titograda. Vlagatelji so SOZD ABC POMURKA, SOZD MERCATOR in SOZD EMONA. Podpisnik sporazuma je ABC POMURKA Kmetijski kombinat Gornja Radgona
Območna skupnost se obvezuje, da pokriva sorazmerni delež anuitete, ki zapade v plačilo v letih 1989—1990, v primeru, da DO »19. december« iz Titograda zaradi kakršnihkoli razlogov ne vrača posojila..
12.	člen
Skupščina območne skupnosti bo predlagala udeležencem tega sporazuma spremembe in dopolnitve, ki bodo potrebne za izvajanje sporazuma oziroma izvajanje obrambe.
13.	člen
Ta sporazum je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica predvidenih podpisnikov celotne osrednje Slovenije, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije. Sporazum se uporablja od 1. 1. 1986 dalje.
Ko je sporazum podpisan s strani predvidenih podpisnikov v višini iz prvega odstavka tega člena, sprejme skupščina ugotovitveni sklep o njegovi veljavi ter ga skupno s tem sporazumom objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
V primeru, da se iz prispevkov OZD m ostalih ■virov zbere več sredstev, kot jih predvideva finančni, načrt, se presežek upošteva za naslednje leto in se za ta zhe-sek zniža obremenitev (upoštevati 8/e udeležbe občihe v pokrivanju stroškov).
14.	člen
Za predvidene udeležence tega sporazuma, ki jih določi zakon o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79), ki sporazuma ne bodo podpisali, bo skupščina območne skupnosti predlagala pristojnim občinskim skupščinam sprejem odloka o določitvi višine prispevka za financiranje programa območne skupnosti in v programe financiranja vključila samoupravne sklade za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane.
Za zavezance prispevka iz zasebnega sektorja (zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti), sprejmejo take odloke vse občinske skupščine na branjenem območju za vsako leto na predlog skupščine območne skupnosti.
Sevnica, dne 14. marca 1986.
Predsednik
Skupščine samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije
Albin Ješelnik, dipl. inž. agr. 1. r.
ORGAMI m ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE '
746.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni List SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni mejavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS. št. 1/80). 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni !ist SRS, št. 3^/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni men j n vi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni Ust SRS. št. VRI). 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju tev za primer brezposelnosti (Uradni list SRS. št. 8/78 in 27'82). v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju druž-
benih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83), 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 In 24/85), 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8'82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/31), 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni Ust SRS, št. 2/76 in 15/84), 3. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS. št. 1/79) in na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št, 14/78) ter na podlagi srednjeročnih planskih dokumentov občine Brežice za obdobje 1986—1990 je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1986 sprejela
ODLOK
o podaljšanju začaenega financiranja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za območje občine Brežice
1.	član
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Brežice za obdobje 1986—1980 se s tem odlokom zagotavlja podaljšanje začasnega plačevanja prispevkov za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje občine Brežice, razen samoupravne stanovanjske skupnosti — prispevek iz dohodka — osnova BOD.
Prispevki za financiranje navedenih dejavnosti, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti oziroma od 1. 4. 1986 do 30. 4. 1986 plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega deia in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v obdobju od 1. 4. 1986 do 30. 4 1986 naslednje prispevke:
Po stopnji
v •/•
1.	Prispevki iz bruto osebnih dohodkov
—	za občinsko zdravstveno skupnost	0,93
—	za občinsko izobraževalno skupnost	6,48
—	za občinsko kulturno skupnost	0,46
—	za občinsko telesnokultumo skupnost	0,25
—	za občinsko skupnost socialnega skrbstva 1 25
—	za občinsko skupnost otroškega varstva:
—	za občinski program	0,92
—	za otroški dodatek	1,00
t— za sklad za intervencije v proizvodnji
hrane	0,70
—	za prispevek za občinske blagovne rezerve	0,15
2.	Prispevek iz dohodka — osnova BOD	10,39
—	za občinsko skupnost za zaposlovanje	0,34
—	za KS	0,30
—	za SKIS	0,70
—	za SIS za varstvo pred požarom	0.30
—	za LO in DS	0,30
3.	Prispevek iz dohodka z osnovo dohodek	0,04
4.	Prispevek iz čistega dohodka
—	za samoupravno stanovanjsko skupnost —
za vzajemnost	1,58
—	za komunalno interesno skupnost — za
enoto za stavbna zemljišča	0,60
3.	člen
Prispevek iz dohodka — osnova BOD
—	za samoupravno stanovanjsko skupnost — za solidarnost — 1,795
Velja od 1. 4. 1986 do 30. 9. 1986 oziroma do sprejema samoupravnega sporazuma o temeljih	plana
stanovanjskega gospodarstva.
GROSUPLJE
747.
Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82, 9/85) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82, 2/86) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1985
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985.
2.	člen
Zaključni račun obsega bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil zavezancev.
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov za leto
1935
din
dolg iz leta 1984	'	10,883 206
predpis	po	odmeri	657,204.779
predpis	obresti	in stroškov	4,240.364
odpisi	9,608.870
plačila	646.830.997
saldo	15,888.482
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-7/86
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
748.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalni taksi
4.	«en
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1986.
St. 402-22/86-1
Brežice, dne 31. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog I. r.
1. člen
2.	člen odloka o komunalni taksi (Uradni list SRS, št. 6/80, 8/84 ter 10/85) se spremeni tako, da se glasi:
»Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračuna in pobere gostinska, turistična, druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišča in sicer:
—	za domače goste 150 din
—	za tuje goste 300 din
Pobrana taksa za pretekli mesec se vplača do
5.	v mesecu ne ustrezni račun.
2. Sen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
St. 423-3/86
Grosuplje, dne 11. marca 1986.
Predsednik
<■	Skupščine občine
Grosuplje
Janez Koščak L r.
749.
Na podlarti 2. odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 3. odstavka 2. člena zalcona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 2., 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni iist SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela
ODLOK
o Spremembi in dopolnitvi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje
1.	člen
Spremen: se 1. odstavek 3. člena odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 2/81, 6/R2, 8/83, 21/84 in 16/85) tako, da se glasi:
Poprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine na območju občine Grosuplje znaša na dan 31. 12. 1985, 76.930 din.
2.	člen
4.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine Grosuplje znašajo na dan 31. 12. 1985 11.750 din za m2 koristne stanovanjske površine, od tega:
— 60 % za individualno potrošnjo v znesku 7.050 din.
—' 40 %> za kolektivno potrošnjo v znesku 4.700 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/86
Grosuplje, dne 27. marca 1986.
‘	Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
750.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št 16/74) po predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave št. 45/g-12/2-86 z dne 21. 2. 1986 in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni Ust SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi območij katastrskih občin Podgora in Videm - Dobrepolje v občini Grosuplje
1. člen
Ta odlok določa spremembo območij katastrskih občin Podgora in Videm - Dobrepolje v občini Grosuplje.
'	2. člen
Del katastrske občine Podgora se priključi k katastrski občini Videm - Dobrepolje.
Ta del obsega naslednje parcele: 1589/2, 1589/15, 1589/16,	1589/17,	1589/18,	1589/19,	1589/20,	1589/21,
1589/22,	1589/23,	1589/24,	1589/25,	1589/26,	1589/27,
1589/28,	1589/29,	1589/30,	1589/31,	1589/32,	1589/33,
1589/34,	1589/35,	1589/36,	1589/37,	1589/38,	1589/39,
1589/40,	1589/41,	1589/42,	1589/43,	1589/44,	1589/45,
1589/46.	1589/47,	1589/48,	1589/49,	1589/52,	1589/53,
1589/54, 1589/57. 1063, 1664, 1665, 1666, 1667, 1740/1, 1741/1 in 1914/3.
Te parcele dobijo v katastrski občin: Videm - Dobrepolje novo označbo.
3.	člen
Grafični prikaz poteka nove meje med katastrskima občinama Podgora in Videm - Dobrepolje je razviden iz grafične priloge v merilu 1 :5000, ki jo hrani občinski organ, pristojen za geodetske zadeve in se vnese v vse evidence, ki jih ta organ vodi; sprememba se izvede tudi v zemljiški knjigi.
Rok za izvedbo sprememb v vseh evidencah iz prejšnjega odstavka je šest mesecev po uveljavitvi odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/86
Grosuplje, dne 26. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
751.
Na podlagi 3. odstavka 55. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela
SKLEP
Zemljišče pare. št. 1619/7 opuščena struga v izmeri 120 m2 in zemljišče pare. št. 1619/4 opuščena
struga v izmeri 189 m2 vpisani pri vi. št. 2 obe k. e.
Stična prenehata biti družbena lastnina v splošni rabi.
Skupščina občine Grosuplje dovoljuje, da se navedeni zemljišči odpišeta od vložene št, 2 k, o. Stična in se vpišeta kot družbena lastnina in' imetnik pravice uporabe občina Grosuplje.
Št, 465-33/36
Grosuplje, dne 27, marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
KAMNIK
753.
Na podlagi 122. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 27. marca 1986, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1986 sprejela
ODLOK
e sestavi Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
1.	člen
S tem odlokom se določa sestava Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik (v nadaljevanju: izvršni svet) tako, da bi v mejah pravic in dolžnosti občine svojo odgovornost občinski skupščini za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter dragih splošnih aktov občinske skupščine in za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov, v najboljši meri izpolnjeval.
2.	člen
Izvršni svet sestavljajo:	predsednik izvršnega
sveta, podpredsednik in dvanajst članov izvršnega sveta.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina. Potek in način volitev dojoča statut občine.
3.	člen
Člani izvršnega sveta, ki poklicno opravljajo svojo dolžnost so funkcionarji, ki vodijo upravne organe in sicer:
—	predsednik Komiteja za družbenoekonomski razvoj,
—	predsednik Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja,
—	predsednik Komiteja za družbene dejavnosti,
—	sekretar Sekretariata za občo upravo,
—	sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo,
—	sekretar Sekretariata za notranje zadeve,
—	direktor Uprave za družbene prihodke.
4.	člen
Členov izvršnega sveta, ki nepoklicno opravljajo svojo dolžnost je pet in so zadolženi z,a ključna področja, opredeljena v družbenem planu občine Kamnik.
5.	člen
Nsčin dela izvršnega sveta, pravice in obveznosti
predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sve-
ta, razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine, upravnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ureja poslovnik izvršnega sveta.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-13/86
Kamnik, dne 27. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
753.
Na podlagi 113 in 115. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/80) je Skupščipa občine Kamnik na 43. seji zbora združenega dela dne 37. marca 1986, na 44. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 in na 44. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1986 sprejela
ODLOK
o stalnih delovnih telesih Skupščine občine Kamnik
1.	člen
S tem odlokom se določajo stalna delovna telesa Skupščine občine Kamnik (v nadaljevanju: občinske skupščine), njihova sestava, naloge in način dela. !
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja;
—	komisijo za družbeno nadzorstvo;
—	komisijo za vloge in pritožbe;
—	komisijo za odnose z verskimi skupnostmi;
—	komisijo za odlikovanja;
—	statutarno-pravno komisijo;
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV;
—	komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
Vsa stalna delovna telesa imajo predsednika, namestnika predsednika in pet članov. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa ima predsednika, podpredsednika in sedem članov.
3.	člen
Predsednika in večino članov stalnih delovnih teles imenuje občinska skupščina izmed delegatov zborov občinske skupščine, druge člane pa glede na področje dela posameznih delovnih teles na predlog družbenopolitičnih in dragih organizacij.
Namestnike predsednikov imenujejo stalna delovna telesa na svoji prvi konstitutivni seji.
4.	člen
Sestavo sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa zakon, njegov predsednik je
predsednik občinske skupščine. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Opravlja naloge, ki so določene s statutom občine in zakonom.
Strokovna in druga dela za svet opravlja Sekretariat za ljudsko obrambo občine Kamnik.
5.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnava in proučuje varnost cestnega prometa, skrbi za prometno vzgojo vseh udeležencev v cestnem prometu, zlasti še otrok in mladine ter daje predloge pristojnim organom za izboljšanje razmer na tem področju.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja Sekretariat za notranje zadeve občine Kamnik.
6.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja:
—	obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini ter analizira stanje in potrebe po vodilih in strokovnih kadrih;
—	proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov, vodilnih in strokovnih delavcev v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah v občini;
—	daje predloge za izvolitev in razrešitev članov organov občinske skupščine;
—	predlaga občinski skupščini izvolitev oziroma imenovanje delavcev, ki jih imenuje občinska skup-
. ščina;
—	imenuje predstavnike družbenopolitične skupnosti v samoupravne organe organizacij združenega dela;
—	imenuje tajnike stalnih delovnih teles občinske skupščine;
—	sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev:
—	sprejema pravilnik o snovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in o določanju povračil materialnih stroškov funkcionaijev občinske skupščine;
—	izdaja odločbe o osebnem dohodku posameznih funkcionarjev občinske skupščine;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja strokovna služba.
7.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo kot organ družbene kontrole nadzira način uporabe družbenih sredstev v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in predlaga občinski skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev; proučuje delovanje služb, .ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela orga-•nov uprave, organizacij združenega dela in drugih organizacij in občanov; ugotavlja kršitev zakonskih predpisov in družbene discipline in predlaga pristojnim organom potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti ter posreduje priporočila občinski skupščini ali posameznim zborom.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik
in Sekretariat za občo upravo občine Kamnik.
8.	člen
Komisija za vloge in pritožbe obranava vloge, pritožbe in predloge občanov in organizacij, ki jih občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter samoupravne in druge skupnosti pošiljajo občinski skupščini; preverja njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši; oblikuje ih predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti v delu organov občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah ter samoupravnih skupnostih, sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občinskih organov in organizacij.
Komisija lahko pri obravnavi posameznega problema zasliši stranko oziroma predstavnika organa ali organizacije, v katere delovno področje spada zadeva, lahko pa tudi zahteva na vpogled spise.
Da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti ali da bi ugodila predlogu ali vlogi lahko komisija samostojno daje priporočila.
Organi in organizacije so dolžni dajati komisiji na njeno zahtevo podatke in pojasnila.
Komisija je dolžna obvestiti tistega, ki je vlogo podal o ukrepih, ki jih je storila v zvezi z njegovo zadevo.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja Sekretariat za občo upravo občine Kamnik.
9.	člen
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi obravnava in proučuje vprašanja, ki zadevajo verske skupnosti in sodijo v pristojnost občinske skupščine ter daje skupščini ustrezne predloge.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja Sekretariat za notranje zadeve občine Kamnik.
10.	člen
Komisija za odlikovanja obravnava vprašanja v zvezi s podelitvijo odlikovanj oziroma priznanj, ki se dajejo delovnim ljudem in občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam ter društvom in daje ustrezne predloge skupščini in drugim organom, ki odločajo o podelitvi odlikovanj in priznanj.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja strokovna služba.
11.	člen
Statutarno-pravna komisija:
—	proučuje splošne akte organizacij združenega dele, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, h katerim daje soglasje ali jih potrjuje občinska skupščina ali njen izvršni svet, ko je to z zakonom določeno ter skrbi, da so akti skladni z zakonom, ko se predložijo občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu;
—	obravnava predpise in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina ali skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z enakopravnim odločanjem, v vseh fazah njihovega nastajanja in posreduje zborom svoje pripombe oziroma priporočila;
—	daje predsedstvu občinske skupščine mnenja v zvezi s svojim delovnim področjem z namenom razrešitve spornih vprašanj;
—	pripravlja predloge za spremembo in dopolnitev statuta občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine na osnovi pismenih predlogov predlagateljev aktov za spremembo oziroma dopolnitev;
*
—	določa prečiščena besedila aktov, ki jih sprejema občinska skupščina;
—	opravlja druga zadeve določene s poslovnikom občinske skupščine.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja strokovna služba.
12.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja in obravnava problematiko borcev in invalidov NOV ter njihovih družin, rešuje njihove zahtevke ali jih predlaga v rešitev predstojnim organom za izboljšanje njihovih materialnih in drugih socialnih razmer.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja Sekretariat za občo upravo občine Kamnik.
13.	člen
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu spremlja in analizira izvajanje zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, daje pobude družbenemu pravobranilcu samoupravljanja za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu v sredinah, kjer ugotovi neusklajenost, opravlja druge naloge, ki ji jih poveri občinska skupščina s ciljem uresničevanja zakona o združenem delu.
Strokovna in druga dela za komisijo opravlja Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik.
14.	člen
Mandatna doba predsednikov, namestnikov predsednikov in članov stalnih delovnih teles traja 4 leta.
Občinska skupščina lahko tudi pred iztekom mandata razreši posameznega ali vse člane stalnega delovnega telesa in izvoli druge.
15.	člen
Delovna telesa občinske skupščine delajo na sejah. Način dela delovnih teles se določi š poslovnikom občinske skupščine.
16.	člen.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 12/78, 8/84).
-	17. člen
Ta odlok začne veljati -naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 020-12/86 i
Kamnik, dne 27. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic L r.
754.
Na podlagi 151. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) ter 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12'82, 36/85) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 27. marca 1986, seji zbora krajevnih skupnosti
dne 27. marca 1986 in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1986 sprejela
ODLOK
o upravnih organih in strokovni službi občine
Kamnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanavljajo upravni organi občine Kamnik (v nadaljevanju: upravni organi) in strokovna služba skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik (v nadaljevanju: strokovna služba), določa njihovo delovno področje ter urejajo druge zadeve, ki so pomembne za delovanje upravnih organov.
2.	člen
Upravni organi opravljajo na delovnih področjih, določenih s tem odlokom 'pravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine.
Naloge iz svoje pristojnosti opravljajo pod pogoji in na način določen ? zakonom o temeljih sisrema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu, z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter v skladu s statutom občine Kamnik.
3.	Člen
Upravni organi izvajajo določeno politiko in smernice ter izvršujeio zakone, odloke, druge predpise ter splošne akte skupščin in izvršnega sveta občine ter širših družbenopolitičnih skupnosti; odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni ; spremljajo stanje in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij; izdajajo izvršilne predpise; odločajo o upravnih zadevah; opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve; pripravljajo osnutek predpisov in drugih splošnih aktov ter opravljajo druge zadeve, ki jih določajo ustava, zakon ter statut občine.
4.	člen
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi- organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri reševanju vprašanj, za katere je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezanost in usklajenost.
S svojim delom zagotavljajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
5.	člen
Upravni organi lahko na podlagi sklenjenega sporazuma opravljajo vse, ali določene naloge in opravila tudi za druge državne organe, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije v občini.
6.	člen
V mejah svojih pristojnosti izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe upravni organi sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih komiteja za splošno
ljudsko obrambo in družbeno samtozaščito, sveta za splošno ljudsko obrambo m družbeno samozaščito ter republiških upravnih organov.
Skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem območju, spremljajo in ocenjujejo stanje, v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezrue ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s tega področja.
7.	člen
Upravni organi so samostojni pri opravljanju svo-jjh nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in predpisih skupščine družbenopolitične skupnosti in za svoje delo odgovarjajo skupščini in izvršnemu svetu družbenopolitične skupnosti.
Pri svojem delu se morajo ravnati po smernicah skupščine družbenopolitične skupnosti in načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta.
8.	člen
Ce upravni organi ne opravljajo svojih obveznosti po tem odloku v redu in pravočasno, se lahko uvede postopek za oceno njihovega dela in postopek za ocene strokovnosti deia funkcionarja, ki vedi upravni organ ali vodiihih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili.
9.	člen
Upravni organi morajo ustrezno modernizirati opravila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti za napredek in racionalizacijo njihove notranje organizacije ter strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje ter družbenopolitično izobraževanje delavcev.
II.	ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNE SLU23E
1.	Organizacija upravnih organov
10.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot kolegijsko in individualno vodeni upravni organi. Organizirani so kot:
—	komite,
—	sekretariat,
—	uprava,
—	inšpektorat.
Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela upravnega organa z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z'drugimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega interesa ip pomena, zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju politike, izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov.
Sekretariat se ustanovi za opravljanje zadev iz pristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnih organov.
Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, splošnih aktov ter samoupravnih splošnih aktov v skladu s posebnimi zakoni.
11.	člen
Kolegijsko vodeni upravni organi so:
—	komite za družbenoekonomski razvoj,
—	komite za urejanje prostora in varstvo okolja,
—	komite za družbene dejavnosti.
Individualno vodeni upravni organi so:
—	sekretariat za občo upravo,
—	sekretariat za ljudsko obrambo,
—	sekretariat za notranje zadeve,
—	uprava za družbene prihodke,
—	občinski inšpektorat.
Za opravljanje določenih zadev delujejo v sestavu sekretariata za notranje zadeve naslednji krajevni uradi:
— KU Tuhinj,
— KU Motnik,
— KU Komenda.
12.	člen
Upravne organe vodijo: komite — predsednik, sekretariat — sekretar, inšpektorat — načelnik, upravo pa direktor.
13.	člen
Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih.
2.	Delovna področja upravnih organov
14.	člen
Komite za družbenoekonomski razvoj opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo:
—	pripravo delovnih programov izdelave družbenih planov, usmerjanja in usklajevanja dela na področju ekonomskega in socialnega planiranja ter izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letnih planskih dokumentov;
—	nudenje pomoči osnovnim nosilcem planiranja, usklajevanje dogovarjanja o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja, oblikovanje osnutkov dogovora o temeljih plana ter dokumentov ja izvajanje družbenega plana v tekočem le<tu;
—	spremljanje uresničevanja plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njegovo izvrševanje;
—	spremljanje in analiziranje vseh oblik splošne in skupne porabe;
—	statistično raziskovanje;
—	opravljanje nalog s področja industrije hi rudarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterine, lova in ribolova;
—	trgovine, drobnega gospodarstva v družbenem
in zasebnem sektorju, gostinstva, turizma, prometa in zvez ter cen;
—	opravljanje finančnih in strokovnih nalog za občinski proračun In sklade ter posebnih računov;
—	gibanje gospodarstva, Investicijske dejavnosti ter proučevanja stanja in razvoja drobnega gospodarstva v občini;
—	ugotavljanje stanja in predlaganje ukrepov za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati svojih, z zakonom določenih obveznosti in dajanje pa-
bud za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v organizacijah združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, oziroma je bu huje oškodovan . družbeni interes;
—	spremljanje in delovanje krajevnih skupnosti in nudenje pomoči za njihovo delovanje;
—	spremljanje nalog s področja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje;
—	opravljanje drugih nalog, ki 'so v pristojnosti tega organa izhajajoče iz zakona in drugih predpisov;
—	priprava načrtov delovanja gospodarskih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti in vojni, spremljanje in usmerjanje dela vseh subjektov na gospodarskem področju pri izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov.
15.	člen
Delovna področja Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja so:
—	sodelovanje pgi družbenem planiranju, predvsem na področju prostorskega planiranja;
—	vodenje usklajevalnih postopkov in skrb za izvajanje sprejetih dokumentov;
—	vodenje postopka javne razgrnitve in sprejemanje ^prostorskih izvedbenih aktov;
—	opravljanje upravnih in drugih premoženjskopravnih nalog ter zemljiško knjižnih ureditev;
—	opravljanje upravnih nalog s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, vodnogospodarskih in stanovanjskih zadev ter varstva okolja;
—	vzdrževanje evidenc zemljiškega katastra;
—	usklajevanje načrtov merila 1 :5000;
—	vzdrževanje registra območij teritorialnih enot;
—	vodenje evidence hiš in hišnih številk ter
postopka za poimenovanje ali preštevilčenje naselij in ulic;	t
—	vodenje zbirnega katastra komunalnih naprav;
—	vzdrževanje preglednih katastrskih načrtov;
—	vzdrževanje geodetske mreže;
—	izvajanje parcelacij in določanje posestnih meja, razvrščanje zemljišč v katastrske kulture in razrede ter skrb za izvajanje revizije kulture;
—	opravljanje za sklad stavbnih zemljišč;
—	opravljanje nalog s področja SLO in DS v skladu z zakonom.
16.	člen
Komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve,
ki se nanašajo na:
—	pripravo in spremljanje samoupravnih sporazumov SIS ter predlaga ustrezne ukrepe ter priprava planskih dokumentov s področja družbenih dejavnosti;
~~ pripravo dogovora o letnih programih SIS
ter letnega plana za področje družbenih dejavnosti;
—	zbiranje, urejanje in strokovno obdelavo podatkov o delu na vseh področjih družbenih dejavnosti in negospodarstva in pripravo ustreznih informacij In poročil za obravnavo na izvršnem svetu SO, izvršilnih organih SIS ter skupščine družbenopolitične skupnosti in SIS;
—	pripravo analiz poslovanja OZD družbenih dejavnosti In negospodarstva ter spremljanja realizacije finančnih načrtov SIS;
—	spremljanje tekočega gospodarjenja in predlaganje ukrepov za odpravo moteni v OZD s področja družbenih dejavnosti In negospodarstva, ki ne
morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za OZD, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi;
—	opravljanje nalog po zakonu o upravnem postopku in zakonu o skupnih osnovah svobodne menjave dela za družbene dejavnosti;
—	priprava načrtov delovanja družbenih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti in vojni, ter spremljanje in usmerjanje le-teh pri izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov.
17.	člen
Sekretariat za občo upravo opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo:
—	spremljanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v zvezi s tem predlaga izvršnemu svetu in skupščini ustrezne ukrepe;
—	usklajenost samoupravnih splošnih aktov, h katerim dajeta soglasje, oziroma jih potrjujeta skupščina in izvršni svet:
—	nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in pisarniškem poslovanju;
—	razvoj organizacije, metod in tehnike dela upravnih organov;
—	zadeve borcev in invalidov ter urejanje grobišč in spomenikov. NOB;
.	— delovna razmerja in izpopolnjevanje strokov-
ne izobrazbe delavcev upravnih organov;
—	področje finančnih in strokovnih opravil glede sredstev za delo upravnih organov, obračun osebnih dohodkov in na druga opravila v zvezi z izvrševanjem finančnih načrtov delovne skupnosti;
—	organizacijsko tehnične haloge na področju gospodarjenja z zgradbami in opremo upravnega organa, dela glavne in sprejemne pisarne, razmnože-valnice gradiv, ekonom ata, vodenje arhiva;
—	upravne zadeve, ki ne sodijo v pristojnost drugih upravnih organov, so pa upravnega značaja;
—	opravljanje nalog s področja SLO in DS v skladu z zakonom.
18.	'' člen
• Inšpektorat opravlja inšpekcijski nadzor ter upravne in strokovne naloge, ki se nanašajo na naslednja področja:
—	urbanizma in gradbeništva;
—	kmetijstva:
—	vodnega gospodarstva;
—	veterine;
—	gozdarstva;
—	varstva divjadi:
—	dela in delovnih razmerij;
—	trga;
—	sanitarnih zadev;
—	požarnega varstva;
—	gospodarjenja s komunalnimi napravami in cestami;
—	komunalnega nadzora;
—	opravljanje nalog s področja SLO In DS v
skladu z zakonom.
Inšpektorat se lahko organizira v medobčinski ali regijski inšpektorski organ za eno ali več področij v skladu z 2. odstavkom 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih.
19.	člen
Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne naloge iz pristojnosti občine na področju splošne ljudske obrambe, ki se nanašajo na:
—	obrambno načrtovanje in organiziranje splošne ljudske obrambe;
—	naborno, vojaško in materialno obveznost;
—	usposabljanje za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	organiziranje in delovanje civilne zaščite;
—	organiziranje in delovanje službe opazovanja in obveščanja, upravnih zvez in kripto zaščite;
—	graditev zaklonišč in objektov posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo;
—	strokovni nadzor nad izvajanjem obrambno-vamostnimi pripravami;
—	opravljanje strokovnih zadev pri. usmerjanju mladine v vojaške in obrambne poklice;
—	spremljanje in povezovanje dela upravnih organov v zvezi s pripravo dokumentov varnostnega in obrambnega načrta;
—	ostale naloge na osnovi zakona in drugih predpisov.
20.	člen
Sekretariat, za notranje zadeve opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo:
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve;
—	posest in nošenje orožja in 'streliva;
—	eksplozivne snovi;
—	požarno varstvo. Ker požarna inšpekcija ni v organizacijski sestavi srekretariata za no'ran je zadeve, mora biti sekretar seznanjen z ugotovitvami na področju požarnega varstva najmanj dvakrat letno s strani občinske požarne inšpekcije;
—	državljanstvo, osebna imena, sklepanje zakonskih zvez, matične knjige ter vodenje registra prebivalcev;
—	prijavljanje in odjavljanje prebivališča in prebivanje tujcev;
—	izdajo osebnih izkaznic in potnih listin za prehod čez državno mejo;
—	ukrepe za odvzem prepovedanega tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja;
—	registracijo motornih vozil in izdajo vozniških dovoljenj;
—	naloge v sistemu družbene samozaščite;
—	organizacijo krajevnih, uradov:
—	druge naloge, ki so dane v pristojnost občinskim upravnim -organom za notranje zadeve na osnovi zakona in drugih predpisov;
—	skrb za usklajenost varnostnih načrtov vseh subjektov načrtovanja z občinskim varnostnim načrtom ter pomoč pri izdelavi ie-teh.
21.	člen
Uprava za družbene prihodke opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo:
—	proučevanje in analiziranje davčne politike, dajanje pobud in pripravo uk "epov s tega področja;
—	odmero, evidenco in izterjavo davkov, prispe' kov in drugih družbenih obveznosti finančne narave:
—	zbiranje podatkov in vodenje evidenc o prihodkih iz posameznih virov;
—	sestavljanje zaključnih računov, bilanc ter drugih finančnih poročil;
—	davčno inšpekcijo in davčno kontrolo;
—	ugotavljanje izvora premoženja;
—	vodenje postopka o prekrških v skladu z zakonskimi določili;
—	druge naloge, v skladu s predpisi na tem področju;
—	priprava načrtov delovanja finančnih organizacij v neposredni vojni nevarnosti in vojni ter spremljanje in usmerjanje le-teh pri Izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov.
22.	člen
Krajevni uradi opravljajo upravne in strokovne naloge, ki zadevajo:
—	prijavno odjavno službo:
—	ugotavljanje določenega stanja ter opravljanje drugih nalog za potrebe občinskih upravnih organov.
Krajevni uradi lahko opravljajo tudi naloge za potrebe krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, če se tako s samoupravpim sporazumom dogovorijo izvršni svet in krajevne skupnosti.
III.	MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORGANI
23.	člen
V	zadevah iz svoje pristojnosti upravni orsani sodelujejo med seboj z upravnimi organi drugih občinskih skupščin 'in z drugimi državnimi organi.
Pri medsebojnem sodelovanju si pošiljajo podatke in obvestila, potrebne za opravljanje zadev in njihovega področja, izmenjujejo izkušnje, sestavljajo skupne strokovne komisije, in druga delovna telesa,, organizirajo posvetovanja ter sodelujejo med seboj tudi v drugih oblikah.
24.	člen
Upravni organi so zlasti dolžni sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev opreme. stpritev skupnega pomena, pri urejanju delovnih razmerij, oblikovanju in razporejanju dohodka, delovne skupnosti in podobnih zadevah.
♦	25. člen
Za usklajevanje dela med upravnimi organi se organizira kot metoda dela posvet funkcionarjev upravnih organov, ki ga- vodi predsednik izvršnega sveta.
IV.	STROKOVNA SLUŽBA
26.	člen
Strokovna služba je sekretariat skupščine in izvršnega sveta.
V	sestavi strokovne službe delujeta občinska strokovna služba in INDOK služba.
Strokovno službo vodi sekretar skupščine obč:ne, pri čemer je izvršni svet samostojen pr' pripravi gradiva.
Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.	,
27.	člen
Strokovna služba:
—	pripravila šele zborov občinske skupščine'
—	spremlja delo in sodeluje 7 delegacijam:	in
konferencami delegacij samoupravnih organizacij in
skupnosti, krajevnih skupnosti, delegati družbehopo-litičnega zbora ih skupinami delegatov za Skupščino SR Slovenije ter z organi, organizacijami in skupnostmi, ki sodelujejo pri pripravi in obravnavi gradiva za zbore občinske skupščine in njihova delovna telesa;
—	sodeluje s predsednikom skupščine, predsednikom izvršnega sveta in predsedniki zborov pri obveščanju javnosti o delu občinske skupščine, njenih zborov in delovnih tele«;
—	spremlja in organizira izvrševanje sklepov skupščine, njenih zborov in delovnih teles;
—	opravlja strokovne in druge naloge za potrebe skupščine, njenih zborov in delovnih teles, Id jih določata odlok o stalnih delovnih telesih Skupščine občine Kamnik in poslovnik za delo skupščine in drugi'akti občinske skupščine in njenih zborov;
—	pripravlja seje izvršnega sveta in sodeluje z upravnimi organi, organizacijami in skupnostmi ter predlagatelji gradiv s stalnimi in začasnimi delovnimi telesi skupščine in izvršnega sveta;
—	opravlja strokovna in organizacijsko tehnične naloge za potrebe izvršnega sveta in njegovih delovnih teles;
—	opravlja protokolarne zadeve;
—	spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in dijakov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasnila za spremembe in dopolnitve teh aktov;
—	nudi strokovno pomoč kadrovskim službam OZD, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenih
’ organizacij;
—	spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih delavcev in poslovodnih organov v OZD ter sodeluje pri imenovanju in razreševanju le-teh;
—	vodi kadrovsko informacijski sistem v občini;
—	opravlja strokovne in upravne naloge s področja delovnih razmerij;	*•
—	opravlja naloge informacijsko-dokumentacij-ske dejavnosti.
V.	KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Kamnik (jjradni list SRS, št. 2/81, 19/83).
29.	člen
Do konca leta 1986 se mora opredeliti status in vloga geodetske službe, kakor tudi upravne organizacije za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje in status krajevnih uradov občine Kamnik.
30.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-14/86
Kamnik, dne 27. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r. ,
LAŠKO
755.
Skupščina občine Laško je na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v skladu z določbami 309. in 312. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21782) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. marca 1986 sprejela
SPREMEMBE STATUTA občine Laške
1.	člen
Besedilo 249. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) se spremeni tako, da se glasi:
»Upravne in strokovne naloge iz pristojnosti občine opravljajo občinski upravni organi organizirani v'naslednje temeljne upravne organe:
— Komite za družbeno planiranje in razvoj;
— Sekretariat za obrambne, notranje in splošne zadeve;
— Uprava za družbene prihodke;
. — Geodetska uprava.
Z odlokom občinske skupščine se lahko ustanovijo krajevni uradi kot notranja organizacijska- enota upravnega organa ali kot organ v sestavi.
Z odlokom o organizaciji občinskih upravnih organov se določijo pbdročja dela posameznega upravnega organa in njegove organizacijske enote, javnost dela upravnega organa, nazive funkcionarja, ki vodijo upravne organe, vodilne delavce in njihove pristojnosti in odgovornosti ter organ, ki odloča o izločitvi uradne osebe oziroma funkcionarja, ki vodi upravni organ.
2.	člen
Te spremembe statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporabljajo od
15.	aprila 1986 dalje.
St. 011-1/86
Laško, dne 29. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
756.
Skupščina občine Laško je na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85) in na podlagi 194. in 249. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS. št. 21/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1986 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih organih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem odlokom se določi organizacija upravnih
organov občine Laško (dalje: upravni organi), njihovo
delovno področje in urejajo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem.
2.	člen
Upravni organi so za uresničevanje svojih funkcij po tem odloku odgovorni skupščini občine in n jeti emu izvršnemu svetu.
Izvršni svet usklajuje, usmerja in spremlja delo upravnih organov.
3.	člen
Upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo o vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge skupnq oblike sodelovanja.
Upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po naravi sodelovanje teh organov in služb. Dolžni so zlasti sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev, storitev skupnega ^pomena, pri izvajanju delovnega časa, kadrovanja in v podobnih zadevah.	>
4.	člen
Delo upravnih organov je javno.
Za javnost dela upravnega organa skrbi funkcionar upravnega organa ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti.
Upravni organi morajo zagotoviti ■ tajnost podatkov, ki so z zakonom ali splošnim aktom določeni kot državna ali uradna tajnost.
5.	člen
O izločitvi uradne osebe ali vodilnega delavca upravnega .organa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ odloča izvršni svet občinske skupščine.
II.	ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
6.	člen
Občinski upravni organi so:
1.	Komiie za družbeno planiranje in razvoj
2.	Sekretariat za obrambne, notranje in splošne zadeve'
3.	Uprava za družbene prihodke
4.	Geodetska uprava.
7.	člen
Kot organizacijske enote v Komiteju za družbeno planiranje in razvoj se ustanovijo:
1.	Oddelek za družbenoekonomski razvoj
2.	Oddelek za urejanje prostora.
8.	člen
Kot organizacijske enote v Sekretariatu za obrambne. notranje in spiošne zadeve se ustanovijo:
1.	Oddelek za ljudsko obrambo
2.	Oddelek za notranje zadeve.
Kot notranje organizacijske enote Sekretariata za obrambne, notranje in splošne zadeve se ustanovijo:
— Krajevni urad Radeče za območje KS Radeč, Zidani most, Vrhovo, Jagnjenica in Svibno
— Krajevni urad Rimske Toplice za območje KS Rimske Toplice
— Krajevni urad Jurklošter za območje KS Juar-kdošter
— Krajevni urad Breze za območje KS Breze.
9.	člen	,
Komite za družbeno planiranje in razvoj opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na družbeno planiranje, dolgoročni in srednjeročni plan občine; na oblikovanje tekoče politike razvoja v letnih resolucijah in drugih aktih za uresničevanje družbenega plana ; na sodelovanje pri pripravi in uresničevanju planov drugih nosilcev planiranja; na industrijo in rudarstvo, energetiko, gradbeništvo, drobno gospodarstvo, kmetijstvo in veterino, gozdarstvo, lov, ribolov, promet in zveze, trgovino, gostinstvo in turizem; na vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno in socialno varstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, raziskovanje in znanost, zadeve borcev in vojaških invalidov; na preskrbo in blagovne rezerve; na delovna razmerja, delovni čas in odpiralni čas; na delovna razmerja med delavci in nosilci samostojnega osebnega dela; na pridobivanje in razporejanje dohodka; na izgradnjo poslovnoin-formacijskega sistema; na naloge s področja statistike in evidenc; na sistem cen in na ukrepe v zvezi z družbeno kontrolo cen; na področju skupne in splošne porabe.
Komite opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na celovito prostorsko in urbanistično urejanje, posege v prostor in varstvo okolja; na stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo; na premoženjsko pravne zadeve; na strokovno delo občinski!) skladov.
Komite opravlja tudi zadeve inšpekcij iz občinske pristojnosti: urbanistično, gradbeno, komunalno, sanitarno, tržno, požarno, inšpekcijo cest, inšpekcijo za cestni promet, inšpekcijo dela, kmetijsko, veterinarsko, lovsko, ribiško, gozdarsko, vodnogospodarsko, elektroenergetsko in inšpekcijo parnih kotlov ter druge inšpekcije iz občinske pristojnosti.
Komite opravlja tudi zadeve obrambnega načrtovanja iz svojega delovnega področja.
10.	člen
Sekretariat, za obrambne, notranje in splošne zadeve opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na obrambni načrt občine; na strokovno usklajevanje obrambnih priprav; na ukrepe za pripravljenost in vojno mobilizacijo organizacij, skupnosti in državnih organov: na pravice in obveznosti občanov, organizacij združenega dela. drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z ljudsko obrambo; na naloge v sistemu družbene samozaščite, ki so povezane z ljudsko obrambo; na- naborne zadeve; na vojne zveze in kriptografsko zavarovanje podatkov; na civilno zaščito; na gradnjo in vzdrževanje zaklonišč; na službo za opazovanje, obveščanje in na obrambno vzgojo in usposabljanje za obrambo in zaščito; na usmerjanje mladine v vojaške poklice; na izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav; na vojaške obveznosti,, na vojaško mobilizacijo, na izvajanje nadzora med izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe in na druge zadeve iz pristojnosti ljudske obrambe.
Sekretariat opravila upravne in strokovne zadeve v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, o javnih shodih in
prireditvah, o posesti in nošenju orožja in streliva, o eksplozivnih snoveh in o požarnem varstvu, o državljanstvu, o potnih listinah za prehod čez državno mejo, o prebivanju tujcev, o osebni izkaznici, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o prijavljanju in odjavljanju, prebivališča, o varnosti cestnega prometa ter strokovnega dela na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, o sistemu družbene samozaščite in druge zadeve s področja notranjih zadev.
Sekretariat opravlja zadeve občinske kadrovske službe ter naloge s področja družbenega sistema informiranja in javnega obveščanja; pripravlja pravne akte, samoupravne splošne akte delovne skupnosti upravnih organov in opravlja strokovne naloge za samoupravne organe; sodeluje pri pripravi občinskih predpisov in skrbi za njihovo zakonitost ter objavo; opravlja naloge upravnega nadzora in strokovne pomoči pri izvajanju upravnega postopka ter nudi pravno pomoč; opravlja naloge s področja delovnih razmerij, pripravništva, Izobraževanja, in strokovnega izpopolnjevanja za delavce upravnih organov; opravlja naloge spreminjajočih in pomožnih dejavnosti za občinske upravne organe — sprejem strank, vodenje glavnega delovodnika, ekonomata, tiskanja in razmnoževanja, vratarskih in telefonskih del, upravljanja poslovnih prostorov in opreme ter obrata družbene prehrane; opravlja strokovne, tehnične in druge naloge za občinsko skupščino in njen izvršni svet ter druge upravne naloge, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov.
Sekretariat opravlja tudi finančne in računovodske naloge za občinski proračun, sklade DPS, upravne organe in delovno skupnost delavcev upravnih organov.
Sekretariat opravlja tudi zadeve obrambnega načrtovanja iz svojega delovnega področja.
Krajevni uradi opravljajo za območje, za katero so ustanovljeni, zadeve prijavno-odjavne službe občanov; vodijo matične knjige; izdajajo potrdila o dejstvih o katerih vodijo uradno evidenco; izdajajo zdravstvena spričevala za živino; sprejemajo vloge občanov, društev, družbenih in delovnih organizacij iz pristojnosti občinskih upravnih organov ter jih posredujejo tem v reševanje; opravljajo druge upravne naloge za potrebe občinskih upravnih organov; opravljajo administrativna in tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema krajevnih skupnosti za območje krajevnega urada; opravljajo tudi tiste naloge za krajevne skupnosti in politične organizacije s svojega območja, ki jih v dogovoru s krajevnimi skupnostmi in političnimi organizacijami določi izvršni svet občinske skupščine.
11.	člen
Uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na izpolnjevanje davčnih obvezanosti občanov; na izpolnjevanje obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe in interese, za spremljanje pridobivanja prihodkov in trošenja sredstev pri občanih in ugotavljanja izvora njihovega premoženja ter na inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov In obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe in interese.
Uprava za družbene prihodke opravlja' tudi zadeve obrambnega načrtovanja iz svojega delovnega področja.
12.	člen
Organizacijo m delovno področje Geodetske uprave se določi s posebnim odlokom.
HI. FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI
IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI
13.	člen
Upravne organe vodijo funkcionarji.
Komite za družbeno planiranje in razvoj vodi predsednik, Sekretariat za obrambne, notranje in splošne zadeve vodi sekretar, Upravo za družbene prihodke vodi direktor in Geodetsko upravo načelnik.
Funkcionarju se lahko določi namestnika.
14.	člen
Funkcionarje upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
Namestnike funkcionarjev imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi.
V soglasju z izvršnim svetom funkcionar, ki vodi upravni organ, pooblasti svojega namestnika, da ga stalno zastopa v določenih zadevah.
15.	člen
Komite za družbeno planiranje in razvoj sestavljajo predsednik komiteja ter 10 članov in to:
—	skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti delegirajo enega člana;
—	medobčinska gospodarska zbornica delegira enega člana;
—	obrtno združenje delegira enega člana;
—	geodetska uprava delegira enega člana;
—	uprava za družbene prihodke delegira er,-.ega člana;
— RCC — TOZD Plan delegira enega člana;
—	izvršni svet občinske skupščine imenuje dva člana;
—	načelnika oddelkov komiteja sta člana po položaja.
Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.
16.	člen
Funkcionar upravnega organa vodi in predstavlja upravni organ, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen ter druge ukrepe iz pristojnosti organa ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis.
Funkcionar upravnega organa vodi in organizira delo delavcev v organu ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
Pri vodenju upravnega organa si mora funkcionar prizadevati za uresničevanje in razvoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnih organov.
17.	člen
Oddelke, kot organizacijske enote upravnih organov, ki so organizirani na podlagi določb teg^ odloka, vodijo načelniki oddelkov, ki so vodilni delavci.
Načelnik oddelka vodi in organizira delo delavcev v oddelku, skrbi za izvajanje zakonov in drugih predpisov ter odloča v upravnem postopku z delovnega področja oddelka.
Načelhike oddelkov imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja,. ki vodi upravni organ.
Načelniki oddelkov so imenovani za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
18.	«ee
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (dalje: delavci s posebnimi "pooblastili) so delavci, Id opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo in druge pomembnejše upravne in strokovne naloge.
Dela in naloge, ki jih opravljajo delavci s posebnimi pooblastili določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
Delavce s posebnimi pooblastili v upravnem organu imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju izvršnega sveta.
Delavec s posebnimi pooblastili je imenovan za štiri leta in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Upravni organi se morajo organizirati in izvajati svojo dejavnost skladno s tem, odlokom s 15. 4. 1986.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je odgovoren za izpeljavo, organizacijo upravnih organov po določbah tega odloka in je za izvedbo tega pooblaščen sprejemati potrebne ukrepe.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 15. 4. 1986 dalje
21.	člen .
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 33/79. 19/81, 16/84) in odlok o ustanovitvi Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine občine Iraško (Uradni list SRS, št 33/79).
Št. 021-6/86-1/2
Laško, dne 29. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
LITIJA
757.
Na podlagi 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in določil statuta krajevne skupnosti Litija — levi breg in krajevne skupnosti Litija — desni breg sto skupščini KS Litija — levi breg dne 3. aprila 1986 in KS Litija — desni breg dne 4. aprila 1986 na seji sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Litija — levi breg in krajevne skup-
. nosti Litija — desni breg
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Litija — levi breg in krajevne skupnosti Litija — desni breg se na podlagi odločitve' občanov na referendumu dne 16. marca 1986 uvede krajevni samoprispevek za izgradnjo večnamenske dvorane 45 X 31 m, garderobnih In drugih prostorov ter opreme, jedilnice v šoli in adaptacije šole.
L člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih
let in sicer od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Litija — levi breg in krajevne skupnosti litija — desni breg:
—	po stopnji 2 %> od neto OD iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in dekum na domu,
—	po stopnji 2 % občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov
—	po stopnji 2 °/» delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	po stopnji 2 % od osebnih, invalidskih in družinskih pokojnin.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine zn polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo Bčenci' in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno i« socialno varnost delavca določeno z zakonom.
5.	člen
Zavezanci samoprispevka so dotfini poravnati *-
padlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, ki je določen s tem sklepom, sicer se pa bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih.
6.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka stolno naselili na območje krajevne skupnosti Litija — levi breg in krajevne skupnosti Litija — desni breg, veljajo določila tega sklepa.
7.	člen
Krajevni samoprispevek se nakazuje na poseben račun številka 50150-842-022-900843 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Litija — levi breg in krajevne skupnosti Litija — desni breg.
8.	člen
Kontrolo nad zbiranjem sredstev krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s pristojnostjo Služba družbenega knjigovodstva in Uprava za družbene prihodke SO Litija
Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravljata skupščina KS Litija — levi breg in KS Litija — desni breg.
9.	člen
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet KS Litija — levi breg in KS Litija — desni breg.
Za izvajanje in spremljanje krajevnega samoprispevka imenujeta skupščini KS Litija — levi breg in KS Litija —' desni breg 12-članski odbor v katerega imenujeta vsaka po 6 članov. Naloga odbora pa je:
—	spremljanje zbiranja sredstev krajevnega samoprispevka
—	izvajanje in spremljanje del po programu iz 1. člena tega sklepa.
Skupščini obeh krajevnih skupnosti lahko pooblastita za izvajanje programa posamezno organizacijo združenega dela ali drugo ustanovo s katero sklene poseben samoupravni sporazum.
10.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka zbrana po realizaciji programa krajevnega samoprispevka se namenijo za izgradnjo objektov iz 12 člena tega sklepa. O uporabi več zbranih sredstev krajevnega samoprispevka odločata skupščini KS Litija — levi breg in KS Litija — desni breg.
11.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Litija, dne 4. aprila 1986.
Predsednik
KS Litija — levi breg Ivan Blažič 1. r.
Predsednik t skupščine KS Litija — desni breg Janez Kres 1. r.
LJUBLJANA SISKA 758.
Na podlagi 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Šiška je skupščina Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Siska sprejela na 2. seji dne 15. oktobra 1985
STATUT
Občinske kulturne skupnosti Ljubljana šiška I. SPLOŠNE DOLOČBE '	1. člen
Kulturna skupnost občine Ljubljana Šiška (v na-daljenjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost na območju občine Ljubljana Šiška, v katero so se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti in drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah in občani po krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost, kot svojo
dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejatmost in delovni ljudje, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo oziroma sodelujejo pri opravljanju kulturnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) združili, da bi v njej:
—	pospeševali, usmerjali in usklajevali razvoj kulturnih dejavnosti na območju občine Ljubljana Šiška in mesta Ljubljane;
—	sklepali o načinu zagotavljanja programov, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana;
—	sprejemali plane razvoja Občinske kulturne skupnosti in Ljubljanske kulturne skupnosti;
—	uresničevali vzajemnost pri zagotavljanju kulturnih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju vseh občin v Ljubljani;
—	soodločali pri vprašanjih oziroma zadevah, za katere je na področju kulture pristojna Skupščina občine Ljubljana Šiška in mesta Ljubljane;
—	opravljali druge zahteve v skladu s sporazumom o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Šiška, zakoni in drugimi akti.
; 2. člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila, način in uresničevanje njihovih funkcij; nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja; strokovno službo skupnosti; način obveščanja javnosti o delu skupščine ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja skupnosti in to v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi O KS Ljubljana Šiška.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska kulturna skupnost Ljubljana Šiška. V pravnem prometu uporablja združena sredstva uporabnikov in izvajalcev v mejah, ki jih določajo samoupravni sporazumi o temeljih planov Občinske kulturne skupnosti. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1. Skupnost lahko sedež spremeni, o čemer odloča skupščina skupnosti.
4.	člen
Skupnost ima svojo štampiljko, ki je okrogle oblike in ima ob obodu kroga napis: Občinska kulturna skupnost Ljubljana Šiška. Štampiljko uporablja skupnost v pravnem prometu s tretjimi osebami in v drugih poslovnih ter korespodenčnih odnosih.
5.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Skupščina lahko prenese pooblastila za opravlja- ■ nje določenih del tudi na delavca strokovne službe.
6.	člen
Skupnost omogoč^, da bi v njej in preko nje uporabniki in izvajalci kulturnih storitev, programov' storitev oziroma dejavnosti, na podlagi svobodne menjave dela, skladno s potrebami, interesi in možnostmi, zagotavljali skladen razvoj kulturnih dejavnosti ter uresničevali vzajemnost in solidarnost na podlagi skupno dogovorjenega programa.
V skupAosti se tako na podlagi ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in
drugih aktov opravljajo predvsem naslednje naloge:
—	usklajujejo programi kulturnih dejavnosti v občini;
—	dogovarjajo o načinu zagotavljanja programov, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana;
—	sporazumevajo o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje cene storitev oz. povračila za programe storitev oziroma kulturno dejavnost ter določajo oblike povračil:
—	sprejemajo druge strokovne predloge in elemente za določanje standardov za opravljanje kulturnih dejavnosti, izdelavo samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	dogovarjajo o programu naložb za razširitev zmogljivosti izvajalcev;
—	druge naloge, o katerih se uporabniki in izvajalci dogovore v občinski kulturni skupnosti in Ljubljanski kulturni skupnosti.
7.	člen
Delavci in občani sprejemajo odločitve z delovnega področja občinske kulturne skupnosti z neposrednim izjavljanjem uh po svojih delegatih. Z neposrednim izjavljanjem v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnm skupnostih oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih delavci in občani:
—	določajo elemente za pripravo samoupravnega
sporazuma o temeljih plana občinske in Ljubljanske kulturne skupnosti;	,
—	sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih planov občinske in Ljubljanske kulturne skupnosti;
—	določajo o drugih zadevah z delovnega področja, kadar je to določeno s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom
Po svojih delegatih v skupščini občinske kulturne skupnosti delavci in'delovni ljudje odločajo o zadevah, ki so določene s samoupravnim sporazumom - oziroma z zakonom.
II. SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI Sestav skupščine
8.	člen
V	zboru uporabnikov je 72 delegatskih mest.
V	zboiu uporabnikov delegirajo delegate konference delegacij uporabnikov in sicer:
—	41 delegatov delegacije organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti;
—	31 delegatov delegacije krajevnih skupnosti.
9.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter krajevnih skupnosti.
Pri delegiranju delegatov je treba zagotoviti ustrezno zastopanost delegatov združenega dela in delegatov v krajevnih skupnostih.
10- člen
V	zbor izvajalcev delegira po enega delegata:
Knjižnica Šiška,
Glasbena šola Franc Sturm.
Lutkovno gledališče Jože Pengov,
• Muzej Goričane,
Muzej ljudske revolucije,
Zavod za spomeniško varstvo,
ZKO Ljubljana Šiška
Društva in skupine.
.11. člen
Delegati so delegirani za posamezno sejo zbora.
V	zboru uporabnikov oziroma izvajalcev ne more biti delegiran delegat, ki je izvoljen v odbor skupnosti za samoupravno delavsko kontrolo, dokler mu traja mandat v tem odboru.
Delavci delovne skupnosti, ki za skupnost opravljajo strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna dela, ne morejo biti delegirani ne v zbor uporabnikov ne v zbor izvajalcev.
12.	člen
V	skupščini so stalne funkcije predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsednikov skupnih organov uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine in zborov sta voljena za dobo dveh let, na druge stalne funkcije v skupščini pa za dobo, dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščine oz. zbor lahko že prej odpokliče ali na njihovo prošnjo razreši.
V	primeru, da delegatu- preneha stalna funkcija pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina na to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe.
Delegat je lahko izvoljen na isto funkcijo največ dvakrat zapored. Pri tem se ne šteje opravljanje funkcije v času, ki je bil krajši od polovice dobe oziroma v primeru tretjega odstavka tega člena.
Odločanje v skupščini
13.	člen
Pri uresničevanju nalog skupščine, ki jih določa ta zakon in samoupravni sporazum'1 o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno ali skupaj. Vsak zbor obravnava in odloča samostojno o zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
14.	člen
Posamezen zbor skupščine lahko sprejema odločitve, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest v zboru.
Kadar skupščina odloča na skupni seji, mora biti v vsakem zboru navzočih več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest.
15.	člen
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti, o katerih enakopravno in ločeno odločata oba zbora, ee sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, 6 katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
16.	eten
Glasovanje v zborih skupščine je praviloma javno. Zbor lahko sklene, da glasujejo o posameznih zadevah
tajno.
17.	člen
Sklepi so veljavni, če jih zbora sprejemata v enakem besedilu, drugače pa se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 5 delegatov zbora izvajalcev in 5 delegatov zbora uporabnikov.
Komisijo in predsednika imenuje skupščina na seji-
18.	člen
Skupščina skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta, uskladi stališča in predlaga odločitev, ki jo zbora sprejemata.
Ce kljub usklajevanju ni doseženo soglasje ali ni sprejet predlog skupne komisije, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da ponovi usklajevalni postopek.
V primeru, navedenim v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija v roku, ki ga določi skupščina skupnosti, vendar ne daljšem od 30 dni, predložiti predsedniku skupščine skupnosti usklajen predlog odločitve. Predsednik skupščine skupnosti je dolžan Usklajen predlog odločitve takoj predložiti skupščini skupnosti.
19.	člen
Ce tudi po usklajevalnem postopku tega statuta skupščina skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je tako pomembna, da bi zavoljo tega nastale motnje za izpolnjevanje obveznosti ali družbena škoda, lahko na pobudo enega od dveh zborov ali skupščine skupnosti, sprejme odločitev Skupščina občine Ljubljana Šiška.
Sklicevanje sej skupščine in njenih zborov
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti skliče predsednik skupščine skupnosti na svojo pobudo ali na pobudo delegatov skupščine.
Predsednik skupščine skupnosti mora sklicati sejo skupščine skupnosti, če to zahteva eden od zborov, tretjina konferenc delegacij, ki delegirajo v skupščino, skupščina občinske kulturne skupnosti ali odbor samoupravne delavske kontrole. Sejo skliče tudi na zahtevo Skupščine občine Ljubljana Šiška ter na pobudo občinske konference ZK, SZDL ali občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Predlagatelj sklica mora zahtevi ali pobudi za sklic seje predložiti potrebno gradivo.
21.	člen
Določila 20. člena se smiselno uporabljajo tudi za
sklic sej zborov.
22.	člen
Seja skupščine ali seja zbora skupščine mora biti sklicana praviloma najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo. Ce je seja skupščine ali zbora skupščine
skupnosti sklicana v krajšem roku, moča biti ▼ vabilu
za sejo posebej obrazloženo, zakaj je seja sklicana v krajšem času.
63.	člen
Delo skupščine in zborov skupščine skupnosti, načine in postopke sprejemanja odločitev ter delo drugih organov skupščine skupnosti podrobneje določa poslovnik.
Pravice in dolžnosti delegatov v skupščini skupnosti
24.	člen
V obravnavi posameznih vprašanj v skupščini oziroma njenem zboru se je_ delegat dolžan ravnati po smernicah delegacije oziroma konference delegacije, ki ga je delegirala.
Ce konferenca delegacij oziroma organ, ki opravlja funkcijo delegacije, zavzame stališča do posameznega vprašanja, je delegat dolžan to stališče izraziti v skupščini oziroma njenem zboru ter ga usklajevati s stališči, ki jih do tega vprašanja izrazijo drug: delegati. V usklajevanju stališč med delegati v skupščini oziroma njenem zboru !ma delegat pravice in dolžnosti opredeliti se za sporazumno rešitev, ki pc njegovi presoji najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim interesom ter Širšim družbenim interesom.
Preden se opredeli za določeno rešitev, ima delegat pravico zahtevati dodatna pojasnila oziroma podrobnejšo utemeljitev predloga.
25.	člen
Delegati v skupščini občinske kulturne skupnosti oziroma njenem zboru so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenega zbora enakopravni.
Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima prtvico in dolžnost udeležiti se sej zbora, v katerega je delegiran, ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavi in odločanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Delegat ne sme brez utemeljenega razloga odkloniti nalog, ki mu jih poveri zbor ali skupščina.
26.	člen
Delegat, ki je delegiran v skupščino, je za svoje delo v skupščini oziroma njenem zboru osebno odgovoren delegaciji oziroma konferenci delegacij, ki ga je delegirala.
Delegat je svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, ki ga je delegirala, dolžan poročati o' delu skupščine oziroma njenega zbora, o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini oziroma na zboru.
Predsednik skupščine, predsednika zborov in predsedstvo
27.	člen
Skupščina ima predsednika in njegovega namestnika.
28.	člen
Predsednik skupščine:
—	predstavlja in zastopa skppnost;
—	sklicuje in vodi seje skupščine;
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom;
—	podpisuje sklepe in akte, ki jih
skupščina in -
sprejema
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
29.	člen
Namestnik predsednika:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti;
—	pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju njegovih nalog in
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
III.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
37.	člen
Uporabniki in izvajalci skupno planirajo kulturne storitve oziroma dejavnosti in sredstva za njihovo izvajanje.
Pravice in dolžnosti planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako. da sklepajo -amoupravne sporazume o temeljih plana skupnost' in spiejemajo plan skupnosti in sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov.
30.	člen
Predsednik zbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje zbora;
—	skrbi za izvajanje sklepov zbora;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
V času odsotnosti ga nadomešča namestnik.
31.	člen
Za boljše usklajevanje dela skupščine in skupnih organov se ustanovi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednik skup* Ve. predsednika in namestnika zborov ter predsedniki skupnih organov izvajalcev in uporabnikov.
Predsedstvo skupščine dela na sejah predsedstva.
Seje predsedstva praviloma sklicuje in vodi predsednik skupščine, seja pa se mora sklicati tudi na pobudo tretjine članov predsedstva. Predsedstvo skupščine usklajuje delo zborov =ki pščine in njenih organov ter načrtuje in pripravlja sklic sej. Podrobneje ureja delovanje predsedstva poslovnik skupščine.
Skupni organi uporabnikov in izvajalcev
32.	člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov ima skupščina stalne ali občasne skupne organe uporabnikov in izvajalev (v nadaljnjem besedilu: odbori). V skupnih organih je enako število izvajalcev in uporabnikov. Predsednike in člane skupnih odborov izvoli skupščina za dobo štirih let.
33.	člen
Odbori za svoje delo odgovarjajo skupščini.
34.	člen
Odbori delajo in odločajo na sejah. Odbori veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večina članov. Odbori skrejemajo sklepe z večino glasov vseh članov.
35.	člen
Odbor ima predsednika, namestnika predsednika in najmanj 3 člane. Delo odbore vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odbora.
36.	člen
Odbori Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Šiška so:
I. Odbor za načrtovanje in svobodno menjavo
dela
3.	Odbor za naložbe
4.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
38.	Člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po kulturnih storitvah in programih in določajo cilje razvoja kulturnih dejavnosti v občini in mestu ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet in način .uresničevanja svobodne menjave dela ter sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela. S samoupravnim sporazumom o temeljih planov izvajalci in uporabniki v skupnosti usklajujejo:
—	program nalog, s katerimi se zagotavljajo možnosti za kulturno dejavnost delovnih ljudi in občanov;
—	program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi kul’urnimi skupnostmi;
—	program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti;
—	pogoje, pod katerimi bodo kulturne storitve dostopne uporabnikom;
—	obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa kulturnih storitev in drugih nalog skupnosti;
—	m°rila za ugotavljanje povračila za opravljanje programa storitev oziroma kulturne dejavnosti ba cene posamičnih storitev;.
—	osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog kulturne .kupnosti, zavezance in način zagotavljanja- sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti;
—	način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja;
—	posebne pogoje - pri opravljanju kulturnih dejavnosti ;
—	merila za ocenjevanje kakovosti storitev;
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb;
—	normative in standarde za opravljanje kulturnih dejavnosti;
—	skupna merila za določanje obsega in višine vstopnin, naročnin, članarine, izposojevalnine in drugih prispevkov uporabnikov;
—	uskladijo obseg programov ustanovitev in dejavnost s potrebami, interesi in materialnimi možnostmi.
39.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih
plana, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v
pogodbah udeleženci v svobodni menjavi dela po-
drobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in druge zadeve.
40.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredelijo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja kulturnih dejavnosti v občini Ljubljana Šiška in v mestu Ljubljana;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazane po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
—	naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih .moupravnih družbenih dogovorih in predpisih, ter
sredstva in ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Za izvajanje nalog in uresničevanja ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določa politiko in naloge v posameznem aktu ter ukrepe, ki zagotavljajo njihovo izvajanje.
IV.	POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
41.	člen
Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti kot tudi ne v nasprotju s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je skupnost sklenila ali jim pristopila.
42.	člen
Postopek sklepanja samoupravnih sporazumov v skupnosti mora biti v skladu z zakonom in tem statutom. Samoupravni splošni akt je mogoče spremeniti ali dopolniti samo po postopku, ki je določen za njihovo sprejemanje.
Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti objavljeni, preden prično veljati. Če s samimi samoupravnimi akti ni določen poznejši rok začetka veljavnosti, začne veljati osmi dan pb objavi.
Samoupravni splošni akti, za katere je potrebno soglasje Skupščine občine Ljubljana Šiška ter spremembe in dopolnitve teh aktov se objavijo šele, ko je to soglasje dano.
Če z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom ni določeno drugače, se samoupravni splošni akti skupnosti objavljajo v delegatskem gradivu oz. informatorju skupnosti.
a)	Samoupravni sporazum
43.	člen
Postopek samoupravnega sporazumevanja o zadevah skupnega pomena začne skupščina skupnosti in ga tijdi vodi.
Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati pobudo, ki jo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma dajo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah, skupščinah občinskih kulturnih skupnosti, po svojih delegatih v skupščini skupnosti in njenih organih ali svojih delegatih v odboru za samoupravno delavsko kontrolo, kakor tudi po sindikatu, drugi družbe-nopolitirr; organizaciji in družbenopolitični skupnosti.
44.	člen
Ko skupščina Občinske kulturne skupnosti sprejme pobudo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo v delegacije in konference delegacij, da se o njem izrečejo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Če organ, ki je dal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma, ni tudi pripravil osnutka tega sporazuma, pripravi osnutek odbor za načrtovanje in samoupravno sporazumevanje skupščine, oziroma, če skupščina tako sklene, delegatska delovna skupina.
45.	člen
Ko poteče rok za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma ugotovi odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela skupščine rezultat te obravnave in predlaga skupščini stališča do posameznih v obravnavi izraženih predlogov in pripomb.
Skupščina skupnosti ob ugotovljenem soglasju določi predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje udeležencem sporazumevanj v sprejem.
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj toliko udeležencev, kolikor je po njegovih določbah potrebno'za sklenitev in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti.
b)	Plani in programi skupnosti
46.	člen
Plane ter programe skupnosti sprejema Skupščina na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih samoupravnih sporazumov. Plan skupnosti sprejema skupščina.
S planom oziroma programom skupnosti ni mogoče naložiti uporabnikom ali izvajalcem materialnih obveznosti, kakršnih niso prevzeli s samoupravnim sporazumom.
Za obravnavo osnutka plana oziroma programa mora biti zagotovljen čas najmanj 15 dni oziroma v času, ki ga določa zakon.
Če skupščina skupnosti sklene, da se plan oziroma program sprejme v dvofaznem postopku, da v javno razpravo tudi osnutek plana oziroma programa.
c)	Statut skupnosti
47.	člen
Statut skupnosti sprejema skupščina potem, ko je bil njegov osnutek najmanj 30 dni v obravnavi.
V primeru, da je pričet postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta zaradi tega, ker je bil spremenjen oziroma dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov ali izvajalcev nastale takšne spremembe, ki terjajo spremembo števila delegatskih mest ali sestavo konferenc delegacij in iz podobnih razlogov, skupščina skupnosti začasno uredi vprašanja, ki jih ni mogoče odločati, s statutarnim sklepom.
Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka preneha veljati z dnem uveljavitve sprememb oziroma dopolnitev statuta.
d)	Poslovnik skupščine
48.	člen
Skupščina skupnosti s svojim poslovnikom oziroma več akti, ki imajo značaj poslovnika v skladu s
samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom oziroma z delom zborov, odborov in delegatskih delovnih skupin in sicer;
—	način programiranja dela zborov skupščine in njenih organov;
—	metoda dela in sodelovanja zborov skupščine in njenih organov;
—	način sklicevanja in vodenja sestankov pred-sredstva skupščine;
—	poslovni red s sklicevanjem in potek sej;
—	način in postopek volitev delegatskih delovnih skupin ter njihovega odpoklica;
—	način sklicevanja in vodenja sej odborov in delegatskih delovnih skupin;
—	način in postopek delegiranja delegatov skupščine oziroma zbora v skupne organe ustanavljanja s samoupravnim sporazumom ter njihovega odpoklica;
—	način in postopek imenovanj ter razrešitev;
—	način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov v zvezi z njihovim delom v skupščini, njenih zborih in njenih organih;
—	načm vodenja in potrjevanja zapiskov in
—	druga podobna vprašanja.
e)	Drugi samoupravni splošni akti skupnosti
49.	člen
S pravilniki in navodili ter s sklepi in drugimi akti splošne narave skupščina skupnosti zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so jih -delavci in drugi delovni ljudje prevzeli s samoupravnim sporazumom, ter določa način in podrobnejše pogoje uresničevanja ter pravic, obveznosti in odgovornosti.
Za obravnavo predlogov aktov iz prejšnjega odstavka mora biti praviloma zagotovljen čas najmanj 21 dni. S poslovnikom skupščine se podrobno določi, v katerih primerih je ta čas lahko izjemoma krajši in v katerih primerih je izjemoma mogoče predlagati določen splošni samoupravni akt na sejah zborov skupščine.
Določba drugega odstavka tega člena se ne nanaša na sklepe, s katerimi skupščina skupnosti ugotavlja, da je po izvedenem postopku sklenjen določen samoupravni sporazum- ali družbeni dogovor kot tudi ne na sklepe, s katerimi skupščina skupnosti ugotavlja druga, za družbenoekonomske ali druge samoupravne odnose v skupnosti pomembna dejstva.
50.	člen
Skupščina skupnosti daje, kadar je to potrebno, avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela, in rpzlago sklenjenih samoupravnih sporazumov, če s samoupravnim sporazumom ni za to pooblaščen drug organ.
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
51.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnost, nad uresničevanjem odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Mandat delegatov odbora traja 2 jeti z možnostje enkratne ponovne izvolitve.
52.	člen
Predsednik odbora sklicuje in vodi seje ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino skupnosti in njenimi organi ter drugimi organi in organizacijami.
Odbor dela in odloča na sejah. Odločitev je sprejeta, če se zanjo izreče nad polovica članov odbora.
Vsak član odbora je v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi osebno odgovoren za svoje delo v odboru, pa tudi za delo in odločitev v odboru.
53.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrola nadzira;
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih aktov;
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost;
—	izpolnjevanje sklepov organov skupnosti;
—	skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti;
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti;
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje, opravlja pa tudi naloge, določene z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost dajati pobudo in predloge pristojnim organom skupnosti za sprejem ustreznih ukrepov.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti. O tej zahtevi mora odbor samoupravne delavske kontrole seznaniti skupščino skupnosti.
54.	člen
Organi skupnosti in strokovna služba skupnosti morajo dati potrebne podatke odborom samoupravne delavske kontrole.
Organi in službe iz prejšnjega odstavka tega člena morajo podatke posredovati v 13 dneh po sprejemu pisne zahteve.
Če organi in službe iz prvega odstavka tega Sena
ne ravnajo po zahtevah oziroma pobudah organa samoupravne delavske kontrole, mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino skupnosti.
Če pa skupščina ne ukrepa, organ samoupravne delavske kontrole o tem obvesti Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška.
55.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat na leto poročati skupščini skupnosti o svojem delu.
56.	člen
Zakonitosti poslovanja in dela skupnosti nadzoruje pristojen organ Skupščine občine Ljubljana Šiška.
57.	člen
Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih razmerij, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje urejajo v
občinski kulturni skupnosti, se lahko ustanovi pri
skupnosti ali s posebnim samoupravnim s poraz um ar«
z drugimi kulturnimi akigHMMtTii, skepoo poeebcie sodišče združenega dela.
VI.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA
SAMOZAŠČITA
56. člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt til uresničuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter s sklepi družbenopolitičnih skupnosti občine.
Za neposredno izpolnjevanje nalog s .področja ljudske obrambe skupščina skupnosti imenuje izmed delegatov odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima 7 članov.
Po položaju so čiani odbora predsednik skupščine in podpredsednik, predsednika zborov skupščine skupnosti, sekretar aktiva ZK pri skupnosti in vodja skupne strokovne službe. Predsednik odbora je predsednik skupščine.
59.	člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja predlog obrambnega načrta in ga predlaga v sprejem skupščini;
—	predlaga obrambne elemente v razvojnih načrtih in drugih splošnih aktih ter ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina skupnosti;
—	organizira obrambno vzgojo delavcev v strokovnih službah;	*
—	skrbi za uresničevanje varnostnih in varstvenih ukrepov po načelih družbene samozaščite;
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom.
60.	člen
S pravilnikom o ljudski obrambi in družbeni samo-aBščiti se v skladu z ustavo, zakoni in družbenim dogovorom določijo organizacijske oblike, pravila, ravnanja ter naloge in odgovornosti za delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
VII.	SODELOVANJE DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
61.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbenopolitičnih skupnosti in organizacij tako:
—	da jih tekoče obvešča o svojem delu;
—	eta jih vabi na vse seje svojih organov, po potrebi pa tudi delovnih teles;
—	da zahteva njihova mnenja in stališča o vseh pomembnejših vprašanjih o zadevah, ki lahko bistveno vplivajo na njeno delo;
—	z upoštevanjem priporočil, stališč in mnenj organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o zadevah, ki so neposredno ali posredno predmet dejavnosti skupščine.
62.	Sen
Skupnost sodeluje z organi m telesi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti tudi na skupnih sestankih, sejah, sodeluje pri organizaciji skupnih po-
sreiov.
X.	STROKOVNA SLUŽBA
63.	Sen
Za opravljanje skupnih nalog se ustanovi skupna strokovna služba, ki opravlja zlasti naslednje delovne naloge in opravila:
—	pripravlja osnutke in predloge letnih in srednjeročnih planov, samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina skupnosti in skrbi za informiranost;
—	uresničuje samoupravne splošne akte in sklepe skupščine skupnosti ter njenih organov;
—	organizira in opravlja strokovna dela, ki zadevajo ekonomska, pravna in programska vprašanja;
—	opravlja finančno računovodsko poslovanje za skupnost in Občinske kulturne skupnosti;
—	opravlja administrativna in tehnična dela za delo organov skupnosti.
XI.	JAVNOST DELA
64.	člen
Delo skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugih organov so praviloma javne.
Skupščina in njeni organi lahko v posebno utemeljenih primerih sklepajo, da bodo določena vpraša-,nja obravnavali brez navzočnosti javnosti.
Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar zakon ali drugi predpis določa, da _je določene podatke treba šteti kot tajne.
65.	člen
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
Na seje se redno vabijo tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja v občini in v mestu.
66.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti:
—	o stanju in problematiki kulturnih dejavnosti;
—	o razvoju kulturnih dejavnosti;
—	o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti;
—	o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih;
—	o drugih pomembnih vprašanjih.
67.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	prek delegatov v skupščini;
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov;
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja;
—	z drugimi Oblikami obveščanja.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Spremembe ni dopolnitve statuta se sprejemajo s statutarnimi sklepi po postopku, ki velja za sprejem
tega statuta.
759.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Šiška je skupščina po opravljeni javni razpravi dne 11. maja 1982, sprejela statut spremembe in dopolnitve statuta pa dne 19. junija 1985.
STATUT
Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Šiška
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se določajo in opredeljujejo:
—	statusne določbe,
—	samoupravna organiziranost in volilni postopek sprejemanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	sodelovanje z drugimi skupnostmi in oblikovanje skupnih organov,
—	oblikovanje strokovne službe,
—	postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov in njihovih sprememb in dopolnitev,
—	prenehanje delegatske dolžnosti.
Člani Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Šiška so: delavci v svojih TOZD in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani ljudje ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki raziskovalnega dela in storitev ter delavci v razvojno raziskovalnih organizacijah in drugih OZD, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo delo ter dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti kot izvajalci raziskovalnega dela in storitev.
2.	člen
Ime ORS je: Raziskovalna skupnost občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: ORS).
Sedež ORS je: Gospodinjska 4, Ljubljana.
ORS je družbena pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi neomejeno.
ORS ima pečat okrogle oblike z besedilom: Raziskovalna skupnost občine Ljubljana Šiška.
3.	člen
ORS predstavlja in zastopa predsednik skupščine ORS.
V njegovi odsotnosti pa predstavlja in zastopa ORS namestnik predsednika.
Podpisovanje za ORS določa samoupravni sporazum o ustanovitvi ORS.
4.	člen
ORS lahko ustanbvi enote in temeljne skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa ORS izvaja poseben raziskovalni program in če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več raziskovalnih skupnosti, 1
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje tega programa.
IL SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Skupščina
5.	člen
GRS upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati ustanoviteljev kot uporabniki in izvajalci raziskovalnih storitev in raziskovalnega, dela.
Skupščina skupnosti ima 74 delegatskih mest r 1 zboru uporabnikov in 19 delegatskih mest v zboru izvajalcev.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Šiška določa zadeve, o katerih odloča skupščina ter večino, potrebno za sprejem posameznih sklepov.
6.	člen
Delegati so za svoje delo odgovorni delegatski bazi, ki jih je izvolila.
7.	člen
Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo ali zahtevo:
—	15 delegatov skupščine,
—	odbora samoupravne delavske kontrole ORS.
V odsotnosti predsednika sklicuje skupščine namestnik predsednika skupščine.
Če predsednik skupščine v 8 dneh po prejemu zahteve po sklicanju skupščine le-te ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
8.	člen
Sklic za seje skupščin ter gradivo morajo biti poslani vsaj 14 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine ali delegatom, ki so bili določeni, da zastopajo posamezne delegacije na zasedanju skupščine. Le izjemoma se lahko sklicuje skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora sklicatelj utemeljiti tak sklic.
9.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti, o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.	•
Za izvajanje določil tega člena je odgovoren predsednik skupščine.
10.	člen
Volitve v ORS se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi komisija za volitve in imenovanja v sodelovanju s SZDL.
Predlog sc dopolni s kandidati, ki jih prodlajguje posamezni delegati, če se za predlog breče veaj *
delegatov v skupščini.
Če predlagajo delegati v smislu 3. odstavka tega člena kandidata za funkcijo, za katero je potrebno usklajevanje v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
11.	člen
Skupščina voli z javnim glasovanjem predsednika
skupščine, predsednika zbora bvmjaioav to tibee*
Stran 1314
URADNI UST SRS
Št. 15 — 11. IV. 1986
uporabnikov, namestnika predsednika skupščine, predsednike in člane odborov, člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednike komisij.
Če je za posamezno funkcijo več kandidatov, se volitve lahko izvedejo tajno, ali pa če tako sklene skupščina.
Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina 3-člansko komisijo.
Predsednik skupščine, predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in namestnik predsednika skupščine ORS
13. člen	r
Predsednika oziroma namesrtoritaa predsednika in predsednika zbora izvajalcev in zbora uporabnikov skupščine ORS voh skupščina skupnosti izmed članov delegacij, ki delegirajo dtiegaSe v skupščino skupnosti.
Za omenjene funkcije je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov.
13.	Sen
Predsednik oziroma namestnik predsednika skupščine opravlja poleg nalog iz samostojnega sporazuma o ustanovitvi ORS še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine;
—	podpisuje akte skupščine;
—	skrbi za sodelovanje z drugimi raziskovalnimi skupnostmi;
—	skrbi za sodelovanje ORS z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi.
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo so predsednik oziroma namestnik predsednika in oba predsednika zborov odgovorni skupščini ORS.
Odbori, komisije in drugo telesa skupščine ORS
14.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog se oblikujejo odbori* ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi ORS.
15.	člen
Predsednika in člane odborov voli skupščina. Člani in predsedniki odborov so izvoljeni, ko so dobili največ glasov delegatov pri odprti kandidatni listi, pri zaprti pa, če so dobili več kot polovico glasov vseh delegatov.
16.	Sen
Predsednik odbora ■ sklicuje in vodi seje odbora, usklajuje delo odbora in njihovih delovnih teles, če ima odbor taka telesa, skrbi za izvajanje sklepov odborov ter opravlja druge naloge, ki mu jih poveri odbor oziroma skupščina.
Za opravljanje specifičnih nalog in pripravo gradiv lahko imenuje skupščina komisije, ki so stalne ali občasne.
11. člen
Skupščina ima zlasti naslednje stalne komisije:
— Komisija za volitve in imenovanja,
— Komisija za propagiranje raziskovalne dejavnosti,
— Komisija za izvajanje mestnega raziskovalnega programa.
Vse omenjene komisije imajo najmanj tri člane.
18.	člen
Komisije skupščine sestavljajo delegati članov. Pri sestavi teh stalnih ali občasnih komisij je potrebno upoštevati enakopravno zastopanost uporabnikov m izvajalcev.
Odbor samoupravne delavske kontrole
19.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v ORS oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole. Sestavo odbora določa samoupravni sporazum o ustanovitvi ORS. Člane odbora voli skupščina ORS za dobo 4 let. Isti člani so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo. Skupščina ORS izvoli tudi predsednika odbora samoupravne delavske kontrole.
20.	člen
Odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov. Sklepi odbora so sprejeti z več kot polovico glasov vsakega zbora posebej.
21.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg nalog, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ORS, naslednje pravice in dolžnosti, s tem da nadzoruje:
—	izvajanje določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ORS ter določb tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov ORS;
—	uveljavljanje pravic in dolžnosti ter odgovornosti članov ORS;
—	oblikovanje in uporabo sredstev ORS;
—	izvajanje sprejetega plana programov in nalog;
—	delovanje strokovne službe ORS;
—	izvajanje drugih nalog in opravil s področja dela ORS.
22.	člen
Za svoje delo člani odbora odgovarjajo skupščini ORS. Osebno in materialno so odgovorni za sklepe, ki bi jih sprejeli kljub opozorilu pristojnega organa mimo svojih pooblastil ali pa v nasprotju z zakonitimi predpisi.
Člani odbora se lahko odpokličejo v primerih in po postopku, ki ga določa ta statut.
23.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti Ima odbor samoupravne delavske kontrole pravico obračati se na organe, ki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela ORS, na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva in na druge organe družbenega nadzorstva ter sindikat in z njimi sodelovati.
24.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino O RS ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Poslovnik o delu odbora samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
III.	PLANIRANJE V ORS
25.	člen
Temeljna planska izhodišča za oblikovanje planov in programov občinske raziskovalne dejavnosti v ORS so elementi za določanje potreb uporabnikov in kapacitet izvajalcev, samoupravni sporazum o temeljih plana in plan ORS.
26.	člen
Skupščina skupnosti sprejme dolgoročni in srednjeročni plan ter program na temelju usklajenih in predpisanih samoupravnih sporazumov o temeljih plana raziskovalne dejavnosti pri svojih članih.
Letne plane in programe pa ‘sprejema skupščina ORS na osnovi analize delovanja in rezultatov v preteklem letu in v okvirih določenih s srednjeročnim planom.
27.	člen
Člani skupnosti opredeljujejo svoje potrebe in zahteve v procesu planiranja posamičnih organizacij ali preko svojih delegacij, preko drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini.
28.	člen
Programi ORS se usklajujejo s programi drugih raziskovalnih skupnosti (ostale ORS v MRS, PORS, RSS), za kar sklepajo posebne sporazume o temeljih skupnega plana ali o usklajevanju planov.
Plan ORS mora vsebovati tudi program in sredstva za skupne naloge, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije.
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitve strokovne ocene pobud in predlogov osnutka samoupravnega. sporazuma o temeljih plana skrbi odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela.
29.	člen
O osnutku samoupravne i sporazuma o temeljih plana skupnosti se zaradi usklajevanja potreb In interesov pri vseh udeležencih sporazuma organizira javna razprava, ki traja najmanj 30 dni.
Na osnovi rezultatov javne razprave o osnutku programa m ocene možnosti izvajanja za njegovo uresničitev predlo/: odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela usklajen predlog samoupravnega sporazuma p templjih plana skupščini, Ta ga sprejme in daie udeležencem v podpisovanje. Sporazum je sklenjen, ko ga podpiše več kot 2(3 udeležencev
Ugotovitveni sklep o veljavnosti sporazuma sprejme skupščina ORS.
30.	člen
Po veljavnosti samoupravnega sporazuma lahko k njemu naknadno pristopijo tudi drugi podpisniki, s tem da veljajo za njih obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom tega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana ORS.
31.	člen
Na osnovi veljavnega samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejme skupščina ORS svoj srednjeročni plan, ki zajema zlasti:
—	srednjeročne cilje in politiko razvoja raziskovalne dejavnosti v občini;
—	naloge, obveznosti in .sredstva za izvajanje raziskovalnega programa, programa drugih nalog, programa skupnih nalog, ki se uresničujejo v RSS,-programa naložb, za delovanje skupnosti in njene strokovne službe;
—	naloge, ki jih prevzema ORS po drugih dogovorih, sporazumih in predpisih, ter sredstva za njihovo uresničitev in
—	organizacijske, kadrovske, materialne in druge ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
32.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvajajo skupščina ORS, njen odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela, pristojni organi skupščine občine in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Ti organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti dolžni ukrepati za uresničevanje oziroma izpolnjevanje sprejetih planov.
33.	člen
Organ, odgovoren za spremljanje planov in sporazumov, je v primeru, da teh tudi z dodatnimi ukrepi ni možno uresničiti, dolžan predlagati spremembe in dopolnitve.
Spremembe in dopolnitve planskih aktov se izvede na način in pod pogoji, določenimi za njihovo sprejemanje.
IV.	SODELOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
IN OBLIKOVANJE SKUPNIH ORGANOV
34.	člen
Občinska, mestna in posebne raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o izdajanju teh programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen ustanovijo tudi skupne organe.
Za izvajanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikujejo komisija, v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo na' nalogah, enako število članov. Vseka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje na skupščini svoje člane v to komisijo.
Komisija na prvi seji izmed svojih članov imenuje predsednika in namestnika predsednika. Komisija se oblikuje zia opravljanje določenih nalog, njeno delo oziroma mandat traja do Izvršitve te naloge. V vsakem primeru pa trpja mandat te komisije dve leti Isti. člani so lahko ponovno izvojjeni še za eno mandatno dobo kot člani te komisije.
Komisija lahko prične z delom, če je navzočih več kot polovica članov. Komisija veljavno sklepa, če
za posamezni sklep glasuje več kot polovica vseh članov.
35.	člen
ORS sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen ustanavlja skupne organe.
Za organe iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega statuta. Pri sestavi organa mora biti zagotovljena številčna enakost vseh interesnih skupnosti, ki sodelujejo v tej komisiji oziroma tem organu.
36.	člen '
ORS sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
Predstavniki ORS sodelujejo po potrebi tudi v organih in delovnih telesih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti.
37.	člen
ORS redno sodeluje z občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami in gospodarsko zbornico v občini tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov potrebne informacije, predloge in stališča. Skupščina ORS je dolžna razpravljati o pobudah, predlogih in stališčih občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij in jih seznanjati o sprejetih rešitvah.
V.	OBLIKOVANJE STROKOVNE SLUŽBE SIS PRI KDD IN NJENE PRAVICE. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI
38.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativno-teh-ničnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti, ki niso prenesena v pristojnost strokovne službe Mestne raziskovalne skupnosti sklene skupščina skupnosti, samoupravni sporazum s Komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Šiška po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška. Ta opravila izvaja delovna skupnost Komiteja za družbene dejavnosti.
39.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti
določata samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih In odgovornostih ter letni program dela strokovne službe.
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih določa medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela, ki jih opravlja delovna skupnost, osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, temeljne pogoje glede strukture delovnih mest, odgovornosti delovne skupnosti, način reševanja medsebojnih sporov, ter druga vprašanja skupnega pomena.
Z letnim planom dela se določa:
— konkretna dela in naloge strokovne službe v tekočem letu.
—	število delavcev, potrebnih za izvedbo nalog ter kvalilikacijski sestav teh delavcev,
—	oblikovanje prihodka strokovne službe,
—	pogoje za oblikovanje pravice delovne skupnosti do večjega ali manjšega prihodka ter postopek za realizacijo te pravice,
—	druge zadeve, pomembne za medsebojne odnose.
40.	člen
ORS je dolžna skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotoviti delovni sKupnosti Komiteja za družbene dejavnosti potrebne delovne prostore, delovna sredstva in druge pogoje za delo.
41.	člen
Sredstva za opravljanje dogovorjenih del in nalog zagotovijo samoupravne interesne skupnosti, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu iz 38. člena statuta na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa. Ta program predlaga delovna ’ skupnost Komiteja za družbene dejavnosti, sprejmejo pa ga skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, k, so pristopile k samoupravnemu sporazumu Smiselno enak postopek velja tudi za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
VI.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
42.	člen
Delegatu oziroma članu kateregakoli organa ORS oziroma komisije ORS preneha njegova dolžnosd v primerih:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz kamere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če je odpoklican,
—	če nastopi delo oziroma, funkcijo, zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja ORS.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
43.	člen
Odpoklican je lahko posamezni delegat kot tudi celotni organ ORS. Celotni organ ORS je lahko odpoklican:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov, samoupravnih splošnih aktov ORS, planov in programov ORS, pa je tako nespoštovanje imelo za posledico ugotovljene materialne posledice,
—	kadar sprejme sklep, za katerega je opozorjen, da je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali splošnimi akti ORS pa ga kljub opozorilu sprejme.
44.	člen
Celotni organ ORS je lahko odpoklican kadar tako sklene skupščina z 2/3 večino glasov vseh delegatov.
Posamezni delegat je lahko odpoklican:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov, samoupravnih splošnih aktov pri delu v organu upravljanja, pa ima to za ORS materialne posledice,
—	če neopravičeno ne prihaja na seje organa ORS, pa kljub opozorilu ne preneha z izostajanjem.
Smatra se, da neupravičeno ne prihaja na seje, če ne pride trikrat zaporedoma na" sejo.
V odpoklicu tega delegata oziroma člana odloča organ, ki ga je izvolil. Ce ni določeno drugače, je tak delegat oziroma član odpoklican, če je za odpoklic glasovalo več kot 3/4 vseh članov oziroma delegatov organa ORS, ki je tega delegata oziroma člana izvolil.
VII.	OBLIKE OBVEŠČANJA JAVNOSTI TER
POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV ORS
45.	člen
O delu ORS se obvešča javnost preko občinskega glasila, po potrebi pa tudi prek drugih medijev.
46.	člen
Vsak član ORS ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njihovih sprememb oziroma dopolnitev. Svojo zahtevo s predlogom pošlje član preko svoje delegacije v skupščino ORS. Skupščina ORS razpravlja o predlogu in ga da v 15-dnevno razpravo.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi je sprejet, ko ga je na podlagi posebnih izjav sprejelo več kot polovica udeležencev. Skupščina ORS pa z ugotovitvenim sklepom potrdi sprejem samoupravnega sporazuma.
Enak postopek velja za sprejem ostalih samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme ORS.
47.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samo-apravne splošne akte (razen samouprav, sporazuma) sprejme skupščina ORS po izvedenem postopku določenem v preišnjem členu, s tem da pripombe oziroma stališča dobljene v 15-dnevni lavni razpravi uskladi pristojni odbor skupščine ter oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta.
Enak postopek velja tudi za spremembe oziroma dopolnitve samoupravnih splošnih aktov.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Slovenije, po tem ko ga je predhodno sprejela skupščina Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Šiška in je k njemu dala soglasje Skupščina občine Ljubljana Šiška.
Predsednik
skupščine ORS Ljubljana Šiška
dr. Franci Stare 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 766.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) Je Skupščina občina Ljubljana Vič-Rudnrk na seji zbora
združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za območje VS-4/4 (RS-5)
Lavrica
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje VS-4/4 (RS-5) Lavrica, ki ga je izdelal ZIL-TOZD Urbanizem LUZ, Ljubljana v januarju 1985 pod številko 3222/84.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	Obrazložitev k zazidalnemu načrtu
b)	Soglasja pristojnih organov in organizacij
c)	Oceno stroškov za izvedbo zazidalnega načrt*
d)	Grafične prikaze:
—	geodetski načrt v merilu 1 :1900
—	kopija katastrskega načrta 1 : 2880
—	načrt obodne parcelacije z načrtom gradbenih ' parcel 1 : 1000
—	fizična inventarizacija obstoječih objektov 1 :1000
—	arhitektonsko-zazidal, situacija 1 : 1000
—	načrt zaklan jan ja 1 :1000
—	stanovanjsko sosedstvo (P + 2) 1 : 200
—	-idejne zasnove objektov (blokov P 4- 2 in vrstnih hiš) 1 : 200, 1 : 100
—	prometna in višinska ureditev 1 :1000
—	zbirni načrt komunalnih naprav 1 : 1000
H. MEJE OBMOČJA
3.	člen
Območje, za katerega se sprejema ta zazidalni načrt, obsega površino v velikosti 34,69 ha, katerega meje potekajo skladno z obodno parcelacijo iz ?. člena, tč. d (grafični prikazi). Območje je iderrtlftno z določili G UP, ki je predhodno opredelil velikost tn situacijo zazidalnega otoka RS 5 Lavrica, usklajeno z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 m preimenovano v območje VS-4/4 Lavrica.
4.	»en
Obravnavano območje je po dolgoročnem plane občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 namenjeno za stanovanja in spremljajoče dejavnosti.
Območje se po karakterju in vsebini zazidave deli v štiri dele:
—	na severu območje, ki je pretežno pozidano z individualno gradnjo, kjer so možne le manjše dopolnitve enakega karakterja z 31 individualnimi objekti,
—	južno od tod: dve grupi 60 vrstnih hiš,
—	osrednje območje; namenjeno centralnim dejavnostim,
— območje na jugu: stanovanjska četrt nizkih
blokov z 220 stanovanji, višine P + 2, namenjena družbeno usmerjeni gradnji.
III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE
REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
5.	člen
Stanovanjska četrt nizkih blokov (P + 2) predstavlja zaključeno enoto, ki jo je potrebno zgraditi v organizirani obliki z vsemi elementi zunanje ure-
ve. Idejne zasnove objektov iz 2. člena tega odloka j obvezne za izdelavo glavnih projektov. Pri tem predstavljajo ograjo južnega in severnega atrija, ropotarnice in pripadajoči pokriti parkirni prostori obvezen sestavni del projekta.
Dimenzije bločne zazidave P + 2 v zazidalnem načrtu predstavljajo maksimalne možne tlorisne gabarite. Odstopanja so lahko le na manj za max. 1,80, kar predstavlja razliko med večjim (0.60 m) in manjšim razponom (4.80 m) oziroma izbiro manjšega tipa objekta.
Dve grupi vrstnih hiš (60) prav tako predstavljajo zaključni enoti, ki jih je potrebno zgraditi v celoti z zunanjo ureditvijo. Priložene idejne zasnove iz 2. člena tega odloka so obvezne za izdelavo glavnih projektov. Prav tako so atrijske ograje z ropotarnicami sestavni del projekta.
Pri gradnji indivdualnih hiš na severni stran: je obvezno upoštevati: situacije, gradbene linije, tolerance:
—	situacija: po grafični prilogi iz 2. člena odloka
, — gradbene linije po grupah z več hišami
—	obcestne linije, tolerance so možne v ostalih smereh
—	velikost individualnih hiš: 8 X 12 m, toleranca ± 0,1 m
—	višine objektov: P + 1, dovoljena toleranca ± 0,5 etaže
—	smer slemena: po grafični prilogi
—	kritina: temna kritina, naklon do 40°
—	pri novopred videnih individualnih hišah so garaže in shrambe obvezno v stanovanjskih objektih.
6.	člen
Obstoječi stanovanjski objekti se lahko spreminjajo. (prezidava, nadzidave, dozidave) pod pogojem, da se ne spreminja vpliv na sosednje objekte (osončenje, onesnaževanji zraka in vode, hrup). V primeru dozidav, prezidav in nadzidav se pogoj"i za oblikovanje objekta (lega, velikost, gabarit, naklon stre-šin, kritina in; barva) povzamejo iz danosti okoliških zgradb, kar je razvidno iz grafičnega dela »fizična inventarizacija obstoječih objektov«.
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno:
—	za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov. '
Xo!ik r v obstoječih objektih ni garaž in shramb, je le-to možno zgraditi pod pogoji prvega odstavka tega člena.
7.	člen
V	prostoru ob Dolenjski cesti ni možna gradnja novih individualnih stanovanjskih hiš, dopustna pa je gradnja v skladu z 9. členom tega odloka.
Novopredvidena stanovanjska četrt nizkih blokov zaradi svoje specifičnosti in koncentracije zahteva določeno cenzuro med obstoječo individualno gradnjo ob Dolenjski cesti.
8.	člen
Ograje pri obstoječih in novopred videnih individualnih stanovanjskih hišah so lahko: žive meje, višina 1,20 m z žično mrežo v sredini, razen severnega pasu ob cesti, ki vodi proti Orlam (območje severno od spodnje grupe vrstnih hiš), kjer so dopustne lesene ograje višine 1.50 m, opleskane temno rjavo.
Lega omenjenih ograj je v arhitektonsko-zazi-dalni situaciji označena z debelo linijo.
9.	člen
V	obstoječih in predvidenih objektih je dopustna čista in mirna obrt ali storitvena dejavnost, za katero je potrebno izdelati predhodne strokovne osnove v skladu z zahtevami in pogoji za bivalno in delovno okolje (onesnaževanje zraka in vode, hrup).
IV. POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR
10.	člen
Potok Proščice naj bo z obrežno lesno in zeliščno vegetacijo vred vključen v ureditev prostora tako, da se karakter obrežnega zelenja bistveno ne spreminja.
Skupina hrastov, ki se nahajajo v območju predvidene stanovanjske četrti nizkih blokov, se mora ohraniti in se funkcionalno vključiti v predvideno stanovanjsko četrt nizkih blokov.
11- člen
Po študiju o hrupu se predvideva za zaščito obravnavanega območja oziroma prizadetih predvidenih objektov naslednje:
—	za osnovno šolo: v smeri proti Dolenjski cesti oziroma proti jugozahodu je potrebno predvideti prostore, ki niso občutljivi za hrup (telovadnica)« administracija, pomožni prostori),
—	povezati center soseske s predvidenim gasilskim domom z zidom višine cca 1.80 pred parkirnimi prostori po arhitektonsko-zazidaini situaciji iz grafičnega dela 2. člena odloka,
—	za stanovanjsko četrt nizke blokovne gradnje in za obstoječe objekte ob Dolenjski cesti predvideti zaščito proti hrupu direktno ob Dolenjski cesti (zaščitni zid).
Kolikor bo odsek avtoceste Rudnik—Škofljica realiziran pred izgradnjo osnovne šole in stanovanjske četrti nizke blokovne gradnje, protihrupni ukrepi
niso potrebni.
12.	člen
Situacija cest, dovozov in dostopov je deločeaa v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka:
—	dvosmerne ceste širine: 7,00 m in 5,56 m
—	emaenoerae ceste ie ceste * etoečsltočeee e* toaecs, širiae *,»• m.
13.	člen
KovamuRn« oprema (kaBalUmcija, vodovod, etok-
trifca, PTT, javna ramvetljava, kontejnerji za smeti) je prikazana v grafičnem delu iz 2. člena tega odloka.
Plin kot vir energije za ogrenranje blokovnega dri* vratnih hU is javnega pro»*eBe, je peedvidsn
z magistralnim plinovodom	Ljabljana—Škofljica.
Kolikor v času realizacije ne bo zgrajen plinovod, je po zazidalnem načrtu potrebno zgraditi koketno kotlarno na trdo gorivo.
Kasneje je potrebno kotlarno priključiti na omenjeni plinovod.
14.	Sen
Funkcionalna zemljišča:
Prikaz gradbenih parcel: stavbišča in funkcionalnega zemljišča z omako, velikostjo ie lego je razviden iz grafičnega dela »-načrt obodne parcelacije z
načrtom gradbenih parcel« iz 2. člena tega odloka.
V.	ETAPE UVAJANJA ZAEZDAUiKGA
NAČRTA
15.	tien
Stanovanjska četrt nizke blokovne gradnje, skupine vrstnih hiš in individualne hiše se izvajajo v skladu z srednjeročnim družbenim pianom: pričeta gradnja 1986—1990, dokončana po 1990.
Izgradnja VVO v obdobju 1986—1990.
Ostali objekti: cesta, šola, gasilski dom se lahko realizirajo po potrebi.
19.	Sen
Vse objekte je potrebno priključiti ne komunalne
naprave iz 13. člena tega odloka. Investitorji so dolini plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč.
20.	(Sem
Po družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rud-nik za obdobje 1986—1686 a» take stanovanjske četrti nizkih blokov kot ob* »eeupini vrstnih hit prasindesd v okviru družbeno usmerjene gradnje.
Etapno predstavlja vsaka od teh treh skupin časovno nttjtačoae taaete.
VIL KONČNE DOLOČBE
H. čtce
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem komiteja za urejanje prostora m varstvo okolja, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Mestni upravi za inšpekcijske službe in pri ZIL-TOZD Urbanizem-LUZ.
22.	čteta
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Mestna uprava za inšpekcijske službe.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 350-6/85
Ljubljana, dne 23. marca 1986.
Predaedntk Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek L r.
VI.	ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
16.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 5. člena tega odloka, je stavbno zemljišče lahko uporabljeno v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih ali načrtovano izrabo.
17.	člen
Vse predvidene objekte iz 4. in 5. člena tega odloka, to so nizki bloki P + 2 in vrstne hiše, je potrebno zgraditi v obliki organizirane gradnje z vsemi elementi zunanje ureditve. Ob realizaciji objektov je potrebno zgraditi tudi pripadajoča zaklonišča.
Za območje nizkih blokov P + 2 in za objekte družbenega standarda (OS. Center), je pred izdajo lokacijske odločbe potrebno izdelati strokovne osnove v detaljnejšem merilu.
18.	člen
Investitorji individualnih hiš so dolžni urediti okolico novogradenj v skladu z zazidalnim načrtom v 3 letih od izdaje gradbenega dovoljenja.
LJUTOMER
761.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74) in 181. člena statut* občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 44/81, 12/83 in 6/86) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o Izvršitvi proračuna občine Ljutomer za leto 1985
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljutomer zg leto 1985, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine, posebne partije proračuna občine in posebne partije sredstev za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
— skupne prihodke v bilanci proračuna
rttfi
217,345.803,10
— skupno razporejene prihodke po	<le
toto*ri prornčttrni	210,579.728,1»
— presežek prihodkov sad odhodki Zaključni račun rezervnega sklada občine izkazuje:	6,788.075,80
— skupne prihodke	
— skupne odhodke	4,520.000,00
— presežek prihodkov nad odhodki	5,728.191,00
JtMjnfrd rutam posebne partije
preračuna občine Ljutomer izkazuje:
— skupni prihodki	299.322,16
— skopni odhodki	352.924,16
— presežek prihodkov nad odhodki	46.398,00
Zaključni račun posebne partije HEkedrtr* za zdravstven« varstvo ii-va#« izkazal je: — skupni prihodki	13,411.813,25
— »kupni odhodki	13,361.427,26
— presežek prihodkov nad odhodki	50.386,00
'3. člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna občine Ljutomer v višini 6,766.075 din se prenese kot prihodek v proračun občine v leto 1936.
4.	Seti
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada občine v višini 5,728.191 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada občine v leto 1986.
5.	Sen
Presežek prihodkov nad odhodki posebne partije proračuna v višini 46.398 din se prenese v naslednje
leto.
6.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki posebne partije sredstev za zdravstveni varstvo živali občine Ljutomer v višini 56.386 din se prenese v naslednje leto.
7.	člen
Pregled prihodkov in njihova razporeditev sta sestavni del proračuna za leto 1986.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. *W86
Ljutomer, dne 27. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljutomer
Krnil Kober L r.
•m.
Na podlagi 39. in 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin' v družbeni lasti
(Uradni list SRS, št. 5/80) ter 181. člena statuta ob-
čine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobot*. št 44/81, 12/83 in 6/86) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela
ODLOK
e poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1886
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine Ljutomer poprečno gradbeno ceno, poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in koristi za razlaščeno stavbno zemljišče.
)
2.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljutomer iz leta 1985 kot osnovna elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v letu 1986 znašata:
—	poprečna gradbena cena za en kvadratni meter uporabne stanovanjske površine ha območju občine Ljutomer znaša 82.640 din,
—	poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljutomer znašajo 15 °/» gradbene vrednosti zgradbe.
3.	čien
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša:
—	na območju mesta Ljutomer 0,80 •/• kar znaša 661.12 din po 1 m2
—	na ostalih območjih v občini 0,60 e/o, kar znaša 495.84 din po 1 m*.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer ža leto 1985 (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 9/85).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
gt. 351-1/76-1
Ljutomer, dne 27. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r.
763.
Na podlagi 2.3. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih
(Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81, 12/83 in 6/86) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejeta
ODLOK
e. proračunu občine Ljutomer za leto 1986
1.	člen
S proračunom občine Ljutomer za leto 1986 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljutomer v letu 1986.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo
313,464.780 din ali 48 °/o več kot v letu 1985 in se razporedijo:
din
—	za splošno porabo v občini .	307,739.280
—	odstopljeni prihodki	5,725.500
3.	člen
Od prihodkov iz 1. alinee 2. člena se izloči v sredstva rezerve občine Ljutomer 2,014.000 din.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali drugim aktom SO Ljutomer ali izvršnega sveta oziroma s pogodbo med SO Ljutomer in proračunskim porabnikom ni drugače določeno.
5.	člen
Proračunski porabniki so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov in pravosodnih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih se v letu 1986 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci pridobivajo v skladu z zakonom kot dohodek delovne skupnosti
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike
—	sredstva za materialne stroške
—	sredstva za posebne namene
—	sredstva za amortizacijo in opremo
7.	člen
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organov je štet-vilo izvajalcev, potrebnih za izvrševanje programa dela, ter gibanje osebnih dohodkov delavcev v gospo-
darstvu občine. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih, ki so opredeljena po merilih dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodkov v letu 198«.
Sredstva za materialne stroške, opremo in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna.
Sredstva sa posebne namene bodo organom v letu 1986 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov, Id jih obravnava Izvršni svet SO Ljutomer.
8.	člen
Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog, ter pogoji za njihovo Izvrševanje, se organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
S.	čim
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim odobrena. Ti ne smejo prevzemati na račun_ občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala sredstva določena z občinskim proračunom.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem dela občinskega proračuna ali začasno omeji uporabo teh
sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet SO obvestiti pristojne zbore skupščine.
11.	člen
Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
12.	člen
Prihodke, ki jih organi, ustvari jo iz plačil xa storitve po prejšnjem členu tega odloka, se lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih.
To so naslednji prihodki:
—	prihodki od storitev za zbiranje sredstev SIS,
—	prihodki iz naslova geodetskih del,
—	prihodki od upravljanja storitev komisije za
vozniške Izpite,
—	stroški iz naslova lokacijskih ogledov,
—	prihodki iz naslova povprečnin,
—	drugi prihodki na oenovi direktoe svobodne menjave upravnih organov.
13.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so
odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za
zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračuna.
14.	člen
Proračunski porabniki so dolžni predložiti oddelku za občo upravo finančne načrte za leto 1987 v mesecu novembru 1986, zaključne račune za leto 1985 pa najpozneje do konca februarja 1986.
15.	člen
Izvrtni svet SO Ljutomer je pooblaščen, de odloča:
1.	o prerazporeditvi sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov.
2.	o uporabi sredstev rezerve občinskega proračuna, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona e financiranj« splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih,,
3.	o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve,
4.	o odpisu neizterljivih prispevkov in davkov ali dragih neizterljivih obveznosti te sredstev občinskega proračuna.
»t. a«*
Oddelek za občo upravo je pooblaščen, da opravlja nadzor nad finančnim materialnim in računskim poslovim jem »porabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dtmmiki porabe.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so Mia dodeljena, obvesti o tem isvrjtni svet Im mu predlaga ustrezne ukrepe.
17.	Ben
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb in za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu so:
— Izvršni svet skupščine občine za. sredstva za de&o driavnfh organov, za tekočo proračunsko rezervo in za sredstva rezerve občine,
—	komite za družbeno planiranje in gospodarski rasvej za intervencije v gospodarstvu, za odstopljene prihodke, za dejavnost krajevnih skupnosti in za prostorski plan,
—	oddelek sa občo upravo aa delo »banskih ha medobčinskih upravnih organov, za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, ter za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij borce1/ NOV,
—	geodetska oprava za geodetska dela po programu aa tekoče leto in srednjeročno obdobje,
—	bddelek za ljudsko obrambo za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	občinska konferenca SZDL za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev,
—	občinska konferenca ZSMS za delo mladih in za delo društva prijateljev mladine.
18.	Ben
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljutomer za I. trimesečje leta 1986.
18. Sen
Ta odit* začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 400-1/86
Ljutomer, dne 27. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Ljutomer
Emil Kuhar L r.
SLOVENSKE KONJICE 764.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 35. in 44. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 168. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1986 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1985
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1985, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
3.	člen
Sredstva občinske rezerve izkazujejo:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
4.	člen
Presežek prihodkov 'nad odhodki iz 2. in 3. člena tega odloka se prenese v naslednje leto.
5.	člen
Zaključni račun proračuna občine in občinskih rezerv za leto 1985 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/86-1
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
din
324,2(i2.803,53
316,702.748,53
7,560.055,00
6,780.601,00
6,780.601,00
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1985
Vrsta prili.	Prihodki	Znesek	namena Razporeditev prihodkov		Znesek
i.	Davki od dohodka in osebnega dohodka	115,183.515,00	01	Sredstva za delo organov DPS	189,220.609,53
2.	Prometni davek	110,987.593,50	02	Negospodarske investicije	816.742,50
3.	Davki na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter drugi davki	1,644.290,50	04	Intervencije v gospodarstvu	1,381.032,00
4	Takse	12,373.038,00	05	Odstopljeni prihodki	78,996.047,50
5	Prihodki po posebnih pred. prih.		06	Sredstva za družbene dejavnosti	19,924.394,00
	organov DPS in drugi prihodki	20,144.559,00	07	Sredstva za druge družbene potrebe	22,689.985,00
	Lastni prihodki za delo strokovne		08	Izločena sredstva rezerve	3,673.938,00
	službe SIS	60,486.839,00			
7.	Odstopljeni republiški PD za leto 1984	3,374.000,00		Skupaj	316,702.748,53
	Prenesena sredstva iz pret. leta	68.968,53		Presežek prihodkov	7,560.055,00
	Skupaj	324,262.803,53		Vsega skupaj	324,262.803,53
765.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/74 in 4-199/'78) in 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1986 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1986
1.	člen
S proračunom za leto 1986 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Slovenske Konjice v letu
din
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1986 znašajo	468,137.055
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	467,437.055
—	za tekočo proračunsko rezervo	700.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
V rezervni sklad občine Slovenske Konjice se izloča 1 °/» od skupno doseženih prihodkov proračuna.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim sklepom Skupščine občine Slovenske Konjice ali njenega izvršnega sveta m drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljat: sredstva /a namene, za katere so jim bila dana skladno « predpisi ali dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
6.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim v okviru sredstev za redno dejavnost za ta namen zagotovljena v posebnem delu proračuna za leto 1986.
7.	člen
Prihodki, ki jih dosežejo upravni organi s svojo dejavnostjo, se uporabljajo kot sredstva za delo upravnih organov.
8.	člen
Da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo za finance pristojen občinski upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega preračunaj
9.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna' proračunskim uporabnikom, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti 'Skupščino občine Slovenske Konjice in predlagati ukrepe oziroma .ustrezno spremembo proračuna.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv občine do višine 1,000.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti h (Uradni list. SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78).
11.	tien
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-4/06-1
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1M6.
Predsednik
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Tene Turnšek L r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1986
Vrsta prih.	Prihodki	Znesek	Razporeditev prihodkov namena		Znesek
i.	Davki od dohodka in osebnega dohodka	193,766.000	01	Sredstva za delo organov DPS	280,393.532
2.	Prometni davek	131,182.000	02	Negospodarske investicije	512.453
3.	Davki na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter drugi davki	2,290.000	04	Intervencije v gospodarstvu	2,055.300
4.	Takse	14,140.000	05	Odstopljeni prihodki	117,364.000
5.	Prihodki po posebnih predpisih prih. organov DPS in drugi prihodki	28,399.000	06	Sredstva za družbene dejavnosti	35,210.000
	Lastni prihodki za delo strokovne službe SIS	90,800.000	07	Sredstva za druge družbene potrebe	27,296.000
7.	Prenesena sredstva iz preteklega leta	7,560.055	08	Izločena sredstva rezerve	5,305.770
	Skupaj	468,137.055		Skupaj	468,137.055
766.
Skupščina' občine Slovenske Konjice je po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji ZZD in na seji ZKS dne 28. marca 1986 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/80, 22/80, 45/82, 7/84, 10/85 in 40/85) se v tarifi komunalnih taks v tarifni številki 3 prvi odstavek spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
»Za začasno prebivanje na območju občine Slovenske Konjice se plača turistična taksa, ki znaša za vsako osebo na dan 75 din za domače goste in 150 din za tuje goste ter poseben dodatek za smučarske vleč-nive v višini 25 din za vsako osebo na dan.«
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se prične 1. januarja 1987. leta.
St. 423-3/80-1
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tene Turnšek L r.
767.
SkupStina občine Slovenske Konjice je ne podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni Ust SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in steno vanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) ter S. in 16. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stano-itM aciaeemi	(fjiiadni **£ ga«
13/80) in 169 člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine in določa odstotek od poprečne gradbene cene stanovanjske površine, ki služi za izračun oziroma za določanje vrednosti odškodnine za razlaščene stanovanjske hiše in za stavbna zemljišča, na katerih je prenehala lastninska pravica.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice znaša 65.135 din.
3.	člen
Vrednost za 1 m2 razlaščenega stavbnega zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica, znaša 0.6 odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku^ za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS,
št 13/85).
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v
Crstiitein listu SRS.
St. 350-3/86-1
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1986.
Predsednik Skupščine oočine
1	Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
t
768.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 49. členu zakona o urejanju naselij in-drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve objektov in spremembe kulture zemljišč na območju zazidave, ki bo predvidena z zazidalnim načrtom Vešenik-Brdo
1.	člen
V	odloku o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve objektov in spremembe kulture zemljišč na območju zazidave, ki bo predvidena z zazidalnim načrtom Veše-nik—Brdo (Uradni Isit SRS, št. 17/84) se naslov spremeni tako, da se glasi
ODLOK
o razglasitvi prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve objektov in spremembe kulture zemljišč na območju zazidave, ki bo predvidena z zazidalnim načrtom Vešenik—Brdo
2.	člen
V	1. členu odloka se črta besedilo: »splošna prepoved prometa z zemljišči* tako, da se 1. člen odloka glasi:
»Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih in drugih načrtov ter uvedba pridobivanja zemljišč, se razglasi prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve objektov in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved).*
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-28/84-1
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
769.
Na podlagi 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in 168. tar 236. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) je Skupščina občine Slovenske Konjice na sejah vseh zborov občinske skupščine dne 28. marca 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice
1.	člen
13.	člen odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 3/85) se spremeni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
Občinski upravni organi so:
L Občinski komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora
2.	Občinski komite za družbene dejavnosti
3.	Enoten občinski sekretariat
4.	Sekretariat za ljudsko obrambo
5.	Sekretariat za notranje zadeve
6.	Uprava družbenih prihodkov.
2.	člen
14.	člen odloka se spremeni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
Kot upravni organ v sestavi komiteja za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora se ustanovi:
Geodetska uprava
Kot organizacijske enote se ustanovijo:
—	v komiteju za planiranje, »družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora 1, notranja organizacijska enota — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
—	v enotnem sekretariatu
1.	notranja organizacijska enota — oddelek za občo upravo
2.	notranja organizacijska enota — oddelek za inšpekcijski nadzor.
3.	člen
Doda se nov 14.a člen, ki se glasi:
Za opravljanje zadev, določenih s tem odlokom delujejo v sestavu sekretariata za notranje zadeve naslednji krajevni uradi:
1.	Krajevni urad Loče za območje KS. Loče, Draža vas Jernej, Zbelovo in Žiče
2.	Krajevni urad Zreče za območje KS Zreče, Gorenje, Resnik in Skomarje
3.	Krajevni urad Vitanje za območje KS Vitanje.
4.	člen
V 19. členu odloka se v sedmem odstavku črtata točki »b* in »c*, točka »d* postane točka »b*.
5.	člen
Doda se nov 19 a člen, ki se glasi:
»Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje predpisov o vojaški, naborni in materialni obveznosti, gradnji in vzdrževanju zaklonišč, izvrševanju obveznosti v civilni zaščiti ter dajanja v zvezi s pridobivanjem mladih za vojaške šole in poklice skupaj z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, pripravlja planske dokumente razvoja na področju ljudske obrambe, daje strokovno pomoč in skrbi, da so obrambni načrti temeljnih samoupravnih organizacij izdelani in usklajeni z občinskim obrambnim načrtom, skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka o mobilizaciji, skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, javljanje in alarmiranje. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih po-
datkov splošne ljudske obrambe, pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno opremljanje in strokovno usposabljanje, opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe, skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe, skrbi za izobraževanje občanov ter obveznikov civilne zaščite-, za organizacijo ter materialno opremljanje enot civilne zaščite.«
6.	člen
Doda se nov 19 b člen, ki se glasi:
-Sekretariat za .notranje zadeve opravlja zadeve, k' se nanašajo na izvrševanje predpisov s področja ibnih stanj in državljanstva, osebnih izkaznic, pot-. n listov za prehod čez državno mejo, prebivanje tujcev, združevanja občanov, prijavo javnih shodov in prireditev, nabave, posesti in nošenja orožja, nabave razstreliva m drugih eksplozivnih snovi, varstvo pred i požarom, registracija motornih vozil in voznikov motornih vozil, preventivo in vzgojo v cestnem prometu in druge zadeve, ki so dane v pristojnost občinskim upravnim organom za notranje zadeve. V sekretariatu za notranje zadeve se opravljajo strokovna opravila za SIS varstva pred požarom.
Sekretariat za notranje zadeve opravlja tudi strokovna opravila s področja družbene samozaščite za občinsko skupščino in izvršni svet.
Krajevni uradi v sekretariatu za notranje zadeve opravljajo zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov o matičnih knjigah, prijavno-odjavno službo občanov, izdajajo potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, izdajajo zdravstvena spričevala za živino, overjajo predpise, podpise in pisave, opravljajo administrativna in tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema krajevnih skupnosti z območja krajevnega urada.«
7.	člen.
Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo In delo uskladiti s tem odlokom v šestih mesecih po njegovem sprejemu.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-7/83-1
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
tu.
Na podlagi 63. člena zakona o sistemu družbenega ; r' iniranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1/80, 33/80 in 2/81) in 41. in 168. člena atuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. /3/82) je Skupščina občine Slovenske Konjice na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1986 sprejela
S K L E P
o sprejemu osnutka družbenega plana razvoja občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986—1990
I
Skupščina občine Slovenske Konjice sprejme osnutek družbenega plana razvoja občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986—1990 (v nadaljevanju: srednjeročni plan).*
II
Osnutek srednjeročnega plana občine Slovenske Konjice se posreduje vsem delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v 30 dnevno javno razpravo.
III
Prostorske sestavine osnutka srednjeročnega plana z grafičnimi prikazi bodo v skladu s 46. členom zako-" na o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) javno razgrnjene. Javna razgrnitev traja do uskladitve, vendar ne manj kot 30 dni.
V času javne razgrnitve bodo prostorske sestavine osnutka srednjeročnega plana i grafičnimi prikazi na vpogled v prostorih Komiteja za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora, Zavoda za urbanizem Velenje, enota , v Slovenskih Konjicah ter v prostorih krajevnih skupnosti ' Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Loče.
IV
Osnutek srednjeročnega plana se skladno s 50. členom zakona o urejanju prostora posreduje odboru udeležencev dogovora c temeljih srednjeročnega plana SRS v 45 dnevno presojo skladnosti prostorskih sestavin plana z dogovorom o temeljih srednjeročnega družbenega plana SRS.
V
Pripombe in predloge na osnutek srednjeročnega plana sprejema Komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora in Zavod za urbanizem Velenje.
VI
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-10-/86-7
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
771.
Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 184. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na svoji seji dne 28. marca 1986 sprejel
*
ODREDBO
g pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za
dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja
živalskih trepei
1.	Sten
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede in za laboratorijske preiskave v zvezi s temi pregledi, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter za izvajanje dejavnosti
neškodljivega odstranjevanja živalskih trepeL
in registraciji psa ted oddaji mleka za javno potrošnjo in sicer:
—	za govega in konje
—	za žrebeta in teleta do 120 kg
—	za prašiče
—	za prašiče do 50 kg ter ovce in koze
—	za perutnino
—	za kunce in zajce
—	za čebelji panj
—	za ribe
—	za psa
100,00/žival
50,00/živa!
50,00/žival
30,00/žival
0,50/žival
0,50/žival
40,00/panj
0,50/kg
imfiOfttni
2.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali, živalskih proizvodov in živalskih surovin iz 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter
37.,	59. in 60. člena zakona'o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št 37/85) se plača pristojbina za vsako uro pregleda 2.000 din.
Potne stroške, ki nastanejo v zvezi z veterlnarsko-sanitarnim pregledom plača uporabnik neposredno Izvajalcu.
3.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in prvega ter drugega odstavka 21. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, se plača naslednja pristojbina:
1.	za kamionske in vagonske pošiljke 2.000 din
2.	za kosovne pošiljke; za vsako začeto
uro pregleda	2.000 din
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni prgled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja, ali če je pregled trajal več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 2.000 dinarjev za vsako začeto uro.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi potne stroške.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preiskave, ki se opravijo vsako leto v zvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in mlečnimi izdelki iz drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali, se plača pristojbina 700 din za vsako kravo molznico. Tisti posestniki živali, ki ne oddajajo mleka za javno potrošnjo v zbiralnico ali mlekarno, pa morajo poleg pristojbine plačati, še stroške vzorčenja mleka in stroške pregleda krav na tuberkulozo.
Za neškodljivo odstranjevanje trupel poginjene divjadi iz lovišča plača lovska organizacija naslednjo pristojbino:
—	za odstreljeno parkljasto divjad	200 din
—	za odstreljenega divjega zajca in pernato
divjad	30 din
7.	člen
Pristojbina za veteriarsko-sanitame preglede se lahko plača tudi v letnem pavšalu, ki jo sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se opravlja veterinarsko-sanitarni pregled in Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice. Letni pavšal se ak on tira mesečno v vtiSni 1/12.
8.	člen i
Pristojbine po tej odredbi se nakazajefro na račun
št. 50700-840-051-31892 »Občinske pristojbine sa zdravstveno varstvo živali«. Pri nakazovanju pristojbin za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel je ‘treba navesti: »pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel«, na računu ■pa je treba ta sredstva voditi ločeno.
9.	Sen
Pristojbine za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki pobere in odvede na posebni račun organizacija združenega dela, ki organizira odkup mleka do 1. 5. 1986.
M. aan
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati
odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 30/85).
11.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 322-7/86-5
5.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa organa pristojnega za veterinarsko-sanitarne preglede, se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 0/o.
6.	člen
Za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel se plača pristojbina pri izdaji zdravstvenega spričevala, izdaji potrdila o cepljenju
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Janko Kovač 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH TM.
Na podlagi 45. člena zakona o štetemu državne
uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. marca 1986 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
I. SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se- določa organizacija občinskih upravnih organov ter strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta ter njihovo delovno področje.
2.	člen
Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
3.	člen
Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine in izvršnega sveta, odgovarjajo za stanje na področjih za katere so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo osnutek odlokov in drugih splošnih aktov ter opravljajo strokovno delo za skupščino, izvršni svet in družbene svete.
4.	člen
Občinski upravni organi lahko opravljajo tudi določene strokovne nalbge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine.
5.	člen
Občinski upravni organi v mejah svoje pristojnosti izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnega sveta občinske skupščine in republiških upravnih organov.
6.	flen
Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje, v zvezi s temi dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje
zakonov in drugih predpisov s svojega področja.
Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka z oddelkom za notranje
7.	člen
Udeleženci v delu družbenih svetov, upoštevajoč svojo vlogo in odgovornost za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v postopku dogovarjanja ocenijo, za katera upravna področja ali za posamezne upravne organe je potrebno ustanoviti družbeni svet.
Pri odločitvi o ustanovitvi družbenega sveta upoštevajo družbeni pomen dejavnosti na upravnem področju in naravo nalog upravnega organa, vpliv upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ali na njihov ekonomski položaj.
8.	člen
Vodilna delavca v občinskih upravnih organih sta pomočnik funkcionarja in samostojni svetovalec za določeno strokovno področje.
Pomočnik funkcionarja, ki vodi upravni organ, pomaga funkcionarju pri vodenju posameznih področij z delovnega področja upravnega organa, neposredno organizira delo na teh področjih in opravlja druge naloge določene z aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
Samostojni svetovalec za določeno strokovno področje opravlja naloge, ki zahtevajo posebno strokovnost in samostojnost pri delu in so določene z aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
9.	člen
O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, odloča izvršni svet občinske skupščine.
O izločitvi člana občinskega kolegijskega upravnega organa čdloča kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika občinskega kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet občinske skupščine.
II. ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
10.	člen
Občinska kolegijska upravna organa sta:
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo
—	komite za urejanje prostora in varstvo okolja, v čigar sestavi je upravna organizacija geodetska uprava.
11.	člen ,
Individualno vodeni občinski upravni organi so:
1.	Oddelek za ljudsko obrambo
2.	Oddelek za notranje zadeve
—	v njem se kot notranje organizacijske enote ustanovijo krajevni uradi
3.	Oddelek za občo upravo
4.	Občinski inšpektorat
5.	Občinska uprava za družbene prihodke.
IH. DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
12.	člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja upravne in strokovne zadeve s področja:
—	industrije, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, obrti, turizma in gostinstva, trgovine, preskrbe, cen in družbene kontrole cen, prometa in zvez, lova in ribolova,
—	dela in delovnih razmerij,
.	— pripravlja delovni program izdelave družbenih
planov, usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja in opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letnih planskih dokumentov. Nudi pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti in usklajuje dogovarjanje o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja, oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočnem letu, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah ter predlaga ukrepe za njegovo izvrševanje,
—	spremlja gibanje na področju gospodarstva in negospodarstva, spremlja investicijsko dejavnost v občini ter spremlja in proučuje stanje in razvoj drobnega gospodarstva v občini. Spremlja in analizira vse oblike porabe v občini, opravlja statistično raziskovanje,
—	opravlja upravne in strokovne naloge s področja družbenih dejavnosti, spremlja, usmerja in usklajuje zadeve s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, socialnega skrbstva, otroškega varstva, socialnega varstva in zdravstva,
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti, vodi evidenco teh aktov, spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in predlaga ukrepe pristojnim organom,
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na informativno dejavnost in varstvo borcev NOV in vojaških invalidov.
13.	člen
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja upravne in strokovne zadeve na področju urbanizma, gradbeništva, cestno-komunalnega, stanovanjskega in vodnega gospodarstva ter varstvo okolja, sodeluje pri poimenovanju naselij, ulic, cest in trgov.
Skrbi za izdelavo in vodenje postopka razgrnitve ter sprejema oziroma predlaga sprejem aktov s področja urejanja prostora.
Opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnino.
Geodetska uprava opravlja naloge, ki se nanašajo na planiranje in usklajevanje dejavnosti geodetske službe na območju občine, na izdelavi načrtov, kart, katastrov in prostorskih evidenc, vzdrževanje načrtov, kart stalne mreže geodetskih točk, katastrov In evidenc, izdelavo in vzdrževanje urbansko geodetske dokumentacije, izdajo podatkov in potrdil občanom, orga-
nom in organizacijam na podlagi evidence, ki jih vodi ter opravlja druge zadeve iz svoje pristojnosti, določa in dodeljuje hišne številke ter vodi evidenco imen in območij naselij in ulic ter evidenco hišnih številk.
14.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, koordinira delo in nudi strokovno pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov in načrtov civilne zaščite v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo voj- . nih zvez, na službo OJOA, na civilno zaščito in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito, vojaško obveznost in na vojaško mobilizacijo, skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe in za graditev zakloniščnih objektov, ki so posebnega pomena za SLO.
15.	člen
Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne in strokovne zadeve s področja neposrednega izvrševanja zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja. ter streliva, o državljanstvu, o potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, sklepanju zakonskih zvez. o osebnih imenih, o osebnih izkaznicah in matičnih knjigah, o prijavljanju stalnega in začasnega ^prebivališča ter vodenju registra prebivalstva, o varnosti cestnega prometa in opravljanju vozniških izpitov, volilnih imenikov ter druge zadeve, ki so dane v pristojnost občinskim organom za notranje zadeve.
Oddelek za notranje zadeve opravlja tudi strokovna opravila s področja družbene samozaščite za občinsko skupščino, izvršni svet in druge organe občinske skupščine.
Ustanovijo se krajevni uradi:
krajevni urad Bistrica ob Sotli za območje krajevne skupnosti Bistrica ob Sotli, krajevni urad Kozje za območje krajevne skupnosti Kozje in krajevne skupnosti Buče, krajevni urad Lesično za območje krajevne skupnosti Lesično in krajevne skupnosti Zagorje, krajevni urad Podčetrtek za območje krajevne skupnosti Podčetrtek in Virštajn, krajevni urad Podsreda za območje krajevne skupnosti Podsreda in krajevne skupnosti Osredek, krajevni urad Polje ob Sotli za območje krajevne skupnosti Polje ob Sotli, krajevni urad Pristava za območje krajevne skupnosti Pristava, Kristan vrh. Tinsko in Zibika, krajevni urad Rogaška Slatina za območje krajevne skupnosti Rogaška Slatina in krajevne skupnosti Kostrivnica, krajevni urad Rogatec za območje krajevne skupnosti Rogatec, Donačka gora, Dobovec in Stojno selo, krajevni urad Vinski vrh za območje krajevne skupnosti Vinski vrh.
Krajevni uradi opravljajo naloge sprejemne pisarne vodijo uradno evidenco in izdajajo potrdila o dejstvih v primerih, ko je to predpisano z zakonom, izdajajo zdravstvena spričevala za živino, overjajo podpise in pisave ter opravljajo druge upravne zadeve z delovnih področij občinskih upravnih organov določene z akti o sistemizaciji del in nalog.
Krajevni urad! opravljajo tudi admintotrativno-
tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, lahko pa tudi druga opravila za
krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti.
16.	člen
Oddelek za občo upravo opravlja skupne naloge za vse upravne organe, ki se nanašajo na sprejem vlog in strokovno pomoč pri sestavi vlog ter drugih s tem povezanih opravil, na dajanje splošnih pojasnil in napotkov delovnim ljudem in občanom, na sprejemanje pošte, klasificiranje in razporejanje spisov, na odpremo pošte in vodenje arhiva, na oblikovanje in izvajanje kadrovske politike v upravnih organih, urejanje delovnih razmerij v upravnih organih, na strokovno in družbenopolitično izobraževanje delavcev v upravnih organih, delovanje samoupravnih organov v sodelovanju pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti, na razmnoževanju gradiva, na vzdrževanju zgradb in opreme upravnih organov, vodenje ekonoma ta in skrb za vprašnja družbenega standarda.
Opravlja strokovne naloge za občinsko skupščino, izvršni svet, občinske upravne organe na področju finančnih opravil za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov, obračuna osebnih dohodkov, zbira potrebe po sredstvih upravnih in drugih organov in opravlja vsa druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna, finančnih načrtov ter skladov.
Opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v upravnih organih ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, H odločajo v upravnih stvareh ter dajejo strankam in udeležencem v postopku pravno pomoč pri uresničevanju njihovih pravic in pravnih koristi ter pri izvrševanju njihovih obveznosti.
Vodi postopek z najdenimi stvarmi In opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov.
♦	17. člen
Občinski inšpektorat opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva s področja inšpekcije dela, tržne, sanitarne, kmetijske, gradbene, urbanistične, veterinarske, gozdarske, elektroenergetske, vodnogospodarske inšpekcije, požarne inšpekcije in cestno-komunal-ne inšpekcije.
18. člen
Občinska uprava za družbene prihodke opravlja upravne in strokovne zadeve s področja odmere in pobiranja vseh vrst davkov, taks in drugih davčnih obveznosti občanov (carine, denarne kazni, sodne takse ipd.) inšpekcijskega nadzora nad tem kako občani izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, vodi postopek o z zakonom določenih davčnih prekrških na prvj stopnji, spremlja pridobivanje dohodkov in trošenje sredstev pri občanih (ugotavlja izvor premoženja), izdaja potrdil in raznih evidenc in podobno, kar je občanom potrebno v zvezi z uveljavljanjem njihovih pravic na področju socialne varnosti, osebnih pravic in svoboščin, uveljavljanja pravic do določenih oprostitev v postopkih pred državnimi organi ipd.
Če je določeno z zakonom oziroma družbenim dogovorom. samoupravnim sporazumom ali pogodbo med upravo za družbene prihodke in ustrezno samoupravno interesno skupnostjo opravlja tudi pobiranje prispevkov, ki jih občani na podlagi zakona oziroma samoupravnega sporazuma zagotavljajo za uresničevanje pravic v okviru svobodne menjave dela in na področju
socialne varnosti ter opravlja inšpekcijski nadzor nad tem kako občani izpolnjujejo svoje obveznosti plačevanja dogovorjenih oziroma predpisanih prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in izterjavo teh prispevkov.
IV. STROKOVNE SLUŽBE
19.	člen
Strokovne službe so:
—	strokovna služba občinske skupščine,
—	strokovna služba izvršnega sveta.
20.	člen
Strokovna služba občinske skupščine opravlja strokovna, andministrativno-tehnična in druga opravila za občinsko skupščino in delovna telesa občinske skupščine ter opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji ob-šinske skupščine.
21.	člen
Strokovna služba izvršnega sveta opravlja strokovna, administrativna in druga opravila Za izvršni svet in njegova delovna telesa.
V okviru strokovne službe izvršnega sveta deluje tudi kadrovska služba, ki opravlja strokovne naloge v zvezi z oblikovanjem in uresničevanjem kadrovske politike v občini.
Delo strokovne službe izvršnega sveta vodi sekretar IS.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka nadaljujejo z delom pod imenom in z delovnim področjem, ki ga določa ta odlok naslednji občinski upravni organi:	•
—	oddelek za ljudsko obrambo
—	oddelek za notranje zadeve
—	oddelek za občo upravo
—	občinski inšpektorat
—	občinska uprava za družbene prihodke
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo
—	komite za urejanje prostora in varstvo okolja
—	strokovna služba občinske skupščine
—	strokovna služba izvršnega sveta.
23.	člen
Občinski upravni organi, organizacije in strokovne službe, ki prevzemajo po določbah tega odloka naloge dosedanjih hpravpih organov, prevzamejo hkrati tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega odloka opravljali te naloge.
24.	člen
Občinski upravni organi in strokovne službe morajo svojo organizacijo in delo uskladiti z določbami tega odloka najkasneje v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi.
25.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah se pooblasti, da določi način prenosa neporabljenih sredstev, inventarja ter pravic in obveznosti odpravljenih občinskih upravnih organov na občinske upravne organe in strokovne službe, ki po tem odloku prevzamejo zadeve z njihovega delovnega področja.
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih ciganov in strokovnih služb Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 2/81) in spremembe in dopoln tve odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 13/82).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-4/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 20. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri /Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
VRHNIKA
773.
Na podlagi 3. 'člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85), 20 člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS. št 16/76) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela dne
11.	marca 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 11. marca 1986 sprejela
O D I, O K
o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom v občini Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se predpisujejo ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, družbene discipline, varstva občanov in premoženja ter varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v občini Vrhnika.
2.	člen
Delovni ljudje in občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem življenju, delu, razvedrilu in počitku da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo da skrbijo za dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tena odloku obvezna ali prepovedana.
Starši ali skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnika.
II. VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Za vzdrževanje reda in miru na javnem shodu oziroma javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, za vzdrževanje reda in miru v gostinskem ali drugem javnem lokalu pa odgovorna oseba gostinskega obrata ali druge organizacije oziroma zasebni gostinec. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru, je dolžna:
1.	poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo ter nadlegujejo ali žalijo delovne ljudi in občane;
2.	poskrbeti, da udeleženci np prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač;
3.	poskrbeti, da se mladina do 15 leta starosti brez spremstva varšev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih;
4.	zaključiti prireditev ob uri, ki je. navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi, oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa;
5.	poskrbeti za parkirne prostore ter zagotoviti red na parkirišču ter varnost vozil;
6.	po končani prireditvi očistiti prireditveni prostor in iz njega odstraniti predmete, ki so bili uporabljeni izključno za prireditev.
4.	člen
Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove občinski oddelek za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in mini. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi OZD ali zasebni gostinec.
Prepoved mora biti objavljena na vidnem mestu.
5.	člen
Postavljanje cirkuških in drugih zabavišč je dovoljeno samo na mestih, ki jih določi občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi organi in pristojno krajevno skupnostjo.
6.	člen
Za zagotovitev javnega reda in miru ter družbene discipline je prepovedano:
1.	izzivati pretep, nered ali prepir, smešiti ali nadlegovati občane;
2.	točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev;
3.	ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov;
4.	metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva na kraju, kjer lahko ogroža varnost ljudi in premoženja;
5.	motiti ali ovirati javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve;
6.	vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kamor je vstop prepovedan in je prepoved vidno označena;
7.	nadlegovati občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju;
8.	zadrževati se kljub opozorilom v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
9.	prenočevati v javnih prostorih, ali brez dovoljenja lastnika na senikih, kozolcih in hlevih ali ostab v opuščenih stavbah in drugih objektih, ki so neprimerni za bivanje;
10.	poleževati na zelenicah, parkih in klopeh ali na drug način motiti mir in povzročati javno zgražanje občanov;
11 vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav v nasprotju z veljavnimi predpisi;
12.	krošnjariti po domovih brez ustreznega dovoljenja;
13.	kaditi v kinematografih, športnih dvoranah, v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano in v prostorih, kjer to prepove sanitarna inšpekcija;
14.	deponirati bivalne prikolice na parkiriščih ali drugih javnih površinah, postavljati šotore in prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje;
15.	postavljati cirkuške šotore in naprave za zabavo na krajih, ki niso določeni za to; •
16.	na javnih shodih, prireditvah, lokalih in drugih javnih mestih nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba;
17.	v gostinskih obratih točiti ali prodajati alkoholne - pijače ob delavnikih v času med 2. in 8. uro zjutraj.
III.	VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM OKOLJU
7.	člen
Varstvo pred hrupom, ki ga ureja ta odlok, obsega ukrepe in postopke, po katerih delavci, OZD in občani v KS ravnajo tako, da hrup ne presega maksimalno dovoljene ravni določene z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).
8.	člen
Ža hrup se smatra vsak zvok, ki vpliva na psihično in fizično počutje ljudi, tako da jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbuja nemir ter moti okolje in preprečuje ljudem običaje* počitek.
9.	člen
Pred prekomernim hrupom so zavarovama naslednja območja: okolje stanovanjskih hH in bivalnih prostorov. območje zdravstvenih, vzgojnoizobraževalnih
in socialno varstvenih ustanov, območje gradu Bistra,
območja pokopališč in območja športnorekreacijskih površin.
10.	člen
Zvočne naprave, radijski. sprejemniki, glasbila in druga sredstva, ki povzročajo zvok, se sme uporabljati ie tako, da ne presegajo dovoljene ravni hrupa in ne motijo drugih ljudi.
Uporaba zvočnih naprav na javnih prostorih je dovoljena le, če ima tisti, ki jih uporablja za vsak primer posebno dovoljenje občinskega oddelka za notranje zadeve.
11.	člen
V	času med 22. in 6. uro naslednjega dne je prepovedano opravljanje del oziioma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mu m počitek občanov. Za kršitev se smatra tudi vpitje in prepevanje v stanovanjskih območjih.
12.	člen
Uporaba zvočnih naprav na prireditvah na prostem v času turistične sezone sme tiajati ob petkih in sobotah do 24. ure, ostale dni pa do 22. ure.
Na prireditvah na prostem v času turistične sezone lahko občinski odoeleK za notranje Zadeve po predhodnem mnenju pristojne KS dovoli uporabo zvočnih naprav tudi do poznejše ure za posamezno prireditev.
Na prireditvah v posebej za to določenih prostorih uporaba zvočnih naprav ne sme presegati dovoljene ravni hrupa v naravnem in bivalnem okolju. Časovne omejitve iz 1. odstavka tega člena ne veljajo za uporabo zvočnih naprav na prireditvah v posebej za to določenih prostorih, če se s tern ne povzroča hrup v naravnem in bivalnem okolju ter v stanovanjskih objektih.
13.	člen
Zvonenje v cerkvenih zvonikih ob običajnih verskih obredih se lahko opravlja v skladu s krajevnimi običaji tako. da povzroča čim manj motenj v naravnem in bivalnem okolju.
Ob večjih cerkvenih praznikih in posebnih priložnostih lahko občinski oddelek za notranje zadeve dovoli daljši čas zvonenja.
V	času med 22 in 6. uro naslednjega dne je prepovedano zvoniti. Izjemoma je dovoljeno zvoniti v noči od 24. na 25. december, vendar največ 10 minut.
Omejitve zvonenja ne veljajo za zvonenje v primeru splošne nevarnosti.
IV.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
14.	člen
Da se zavaruje »rcmnženje in zdravje občanov ter družbeno premoženje, je prepovedano:
1.	zažigati odpadke, netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja, odmetavati ogorke na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, na travnikih, njivah, gozdovih in drugih krajih;
2.	zažigati gume, odpadno olje in tekstilne odpadke v bližini naselij in zgradb;
3.	uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti naprave na športnih in otroških igriščih, oznake in naprave, ki služijo javnemu interesu (oglasne table, pa-
noji, koši za smeti, poštni nabiralniki, stojala za kolesa itd.);
4.	poškodovati ali odstraniti svetilke javne razsvetljave;
5.	opustiti popravilo ali odstranitev objektov, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
6.	z metanjem kamenja ali drugih predmetov Ogrožati varnost ljudi in premoženja;
7.	imeti vodnjak, jašek, odprtino ali podzemni vhod nepokrit ali imeti stopnice in druge naprave nezavarovane tako, da'predstavljajo nevarnost;
8.	organizirati tekmovanja, vaje ali treninge v streljanju z orožjem izven organiziranih strelišč brez predhodnega soglasja pristojnega organa;
9.	brez dovoljenja lastnika trgati in pobirati sadje, cvetje, poljske in vrtne pridelke ter kopati in odnašati zemljo;
10.	na javnih parkovnih površinah, zelenicah ali krajinskih rezervatih poškodovati ali odstraniti grmovnice, drevesa ali drevesne skupine.
V.	IZOBEŠANJE ZASTAV
15.	člen
Organizacije združenega dela, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb na območju občine Vrhnika so dolžni na dan zveznih, republiških, občinskega in krajevnega praznika ter na splošen poziv izobesiti zastave družbenopolitičnih skupnosti.
Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv pristojnega organa je potrebno izobesiti zastave na pol droga.
Splošni poziv pravočasno objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način pristojna organizacija ZSDL.
1(| člen
Zastave družbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapore družbenopolitičnih organizacij ter društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih teh skupnosti, organizacij ter društev in ob drugih pomembnih priložnostih.
Zastave in prapori iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih in jih nositi na čelu sprevoda. Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih in drugih prireditvah izključno zabavnega značaja.
17.	člen
Na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi mora biti po določilih tega odloka izobešena najmanj ena zastava.
18.	člen
Izobešene zastave morajo ustrezati ustavnim določilom in ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali drugače neprimerne.
19.	člen
Zastave je treba izobesiti na dan praznika, odstraniti pa takoj oziroma najkasneje 24 ur potem, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene.
20.	člen
Izobešanje zastav na javnih prometnih površinah opravlja za to pooblaščena organizacija združenega dela.
VI.	PLAKATIRANJE
21.	člen
Lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav je dovoljeno samo na za to posebej določenih mestih, ki jih v soglasju s krajevnimi skupnostmi določi občinski upravni organ,‘pristojen za komunalne zadeve.
Organizacije združenega dela, družbene organizacije in društva imajo lahko svoje table izven svojih prostorov, ki morajo biti urejene in postavljene v soglasju z organom iz prejšnjega odstavka.
22.	člen
Za narpeščanje plakatov na za to določena mesta skrbi organizator javnega shoda oziroma prireditve oziroma organ ali organizacija iz drugega odstavka prejšnjega člena.
,	23. člen
Lastniki oziroma uporabniki morajo oglasne table in panoje redno vzdrževati. Izjemoma je plakate in obvestila, ki so splošnega pomena, 'možno nameščati tudi v izložbena okna.
24.	člen
Slavoloki, transparenti, plakati, panoji in drugi priložnostni okraski in obvestila, ki se postavljajo ob javnih shodih, prireditvah ali drugih posebnih prilikah, se smejo postavljati oziroma izobešati samo na za to določena mesta in morajo biti odstranjeni najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili ozobešeni oziroma postavljeni.
25.	člen
Organizatorji prireditev in ostali, ki so namestili plakate, so dolžni vse raztrgane in onesnažene plakate takoj odstraniti in prelepiti.
Plakati, ki oglašajo prireditve, sa lahko po končani prireditvi prekrijejo z novimi.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din sc kaznuje za prekršek:
—	vodja prireditve, ki ravna v nasprotju z določili 3. člena
—	kdor ravna v nasprotju z določili 1., 2., 3., 4.,
5.,	11., 14., 15., 16., 17. točke 6. člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	10.	člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	12.	člena
—	kdor ravna v nasprotju z določili 1., 2., 3., 4.,
5.,	7., 8., 10. točke 14. člena
;— kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	16.,	17. člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	19.	člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	21.	člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	23.	člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	24.	člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	25.	člena
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek iz tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din.
27.	člen
Z denarno kaznijo od 1.500 do 25.000 din se kaznuje za prekršek:
—	kdor ravna v nasprotju z določili 4. člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	11.	člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	6.	in 9, toč-
ke 14. člena
—	kdor ravna v nasprotju z določili 16. člena
—	kdor ravna v nasprotju z določili 20. člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	22.	člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	24.	člena
—	kdor	ravna	v	nasprotju	z	določili	25.	člena.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek iz tega
člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo od 3.000 do 50.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.500 do 25.000 din.
,	28. člen
Z denarno kaznijo 1.500 din se kaznuje za prekršek na kraju samem:
—	kdor ravna v nasprotju z določili 6., 7., 8., 9., 10.,
12.,	13. točke 6. člena ,
29.	člen
Za prekrške po 29. členu tega odloka izterja denarno kazen takoj na kraju samem delavec PM ali komunalni redar.
30.	člen
Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku lahko predlagajo postaja milice, komunalni redar, pristojni inšpektorji ali oškodovanec.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/78), odlok o ureditvi plakatiranja na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 9/80 in 5/83), odlok o izobešanju zastav v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 9/80), odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 18/79) in 6. in 23. člen odloka o poslovnem času CtTradni list SRS, št. 32/81).
32.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 6/1-010-01/86
Vrhnika, dne 13. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
ŽALEC
774.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi
37.	člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85) na seji dne 18. marca 1986 sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi osnutkov prostorskih izvedbenih aktov za Liboje, Šempeter v Savinjski dolini, Latkovo vas, Breg pri Polzeli, Petrovče, Dobrišo vas in Škafarjev hrib
I
Na vpogled javnosti se razgrinjajo osnutki prostorske izvedbene dokumentacije:
—	zazidalni načrt industrijske cone Keramične industrije Liboje.
—	zazidalni načrt industrijske cone Aero Šempeter,
—	zazidalni načrt obrtne cone Latkova vas,
—	spremembe in dopolnitve zazidalnega načrt vikend naselja — mešanega naselja Breg pri Polzeli,
—	spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra Petrovč,
—	spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta zahodnega dela soseske Vrt Petrovče — Dobriša vas,
—	spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Škafarjev hrib I faza.
II
Razgrnjena prostorska izvedbena dokumentacija bo v času razgrnitve na vpogled v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo Žalec ter v prostorih Zavoda za načrtovanje Žalec.
Razgrnjena prostorska izvedbena dokumentacija bo v času razgrnitve na vpogled tudi: .
—	zazidalni načrt industrijske cone Keramične industrije Liboje, v prostorih krajevne skupnosti Liboje in Keramične industrije Liboje;
—	zazidalni načrt industrijske cone Aero Šempeter, v prostorih krajevne 'skupnosti Šempeter v Savinjski dolini in Aero TOZD Kemija Šempeter v Savinjski dolini;
—	zazidalni načrt obrtne cone Latkova vas, v prostorih krajevne skupnosti Prebold in obrtnega združenja Žalec;
—	spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta viked naselja — mešanega naselja Breg pri Polzeli, v prostorih krajevne skupnosti Polzela;
—	spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra Petrovč ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta zahodnega dela soseske Vrt Petrovče—Dobriša vas, v prostorih krajevne skupnosti Petrovče ter
—	spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Škafarjev hrib, v prostorih krajevne skupnosti Gotov-
Ije in Žalec.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku prostorskega izvedbenega akta ppda pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija ali skupnost.
IV
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevnih skupnosti Liboje, Šempeter v Savinjski dolini, Prebold, Polzela, Petrovče, Žalec in Gotovlje.
St. 350-4/85-6
Žalec, dne 18. marca 1986.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
743.	Obrtni zakon (prečiščeno besedilo)	1271
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
744.	Pravilnik o minimalnih tehničnih in strokovnih po-
gojih za delo zavodov za zaposlovanje invalidnih oseb pod	posebnimi pogoji	1230
OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
745.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Samo-
upravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije	za obdobje 1986—1990	1291
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
746.	Odlok o podaljšanju začasnega financiranja samo-
upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za območje občine Brežice	1291
747.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov za leto 1985 (Grosuplje)	1294
748.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o komunalni taksi (Grosuplje)	'	1294
749.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v
občini Grosuplje	1295
750.	Odlok o spremembi območij katastrskih občin Pod«
gora In Videm — Dobrepolje v občini Grosuplje	129S
751.	Sklep (Grosuplje)	1295
752.	Odlok o sestavi Izvršnega sveta Skupščine občine
Kamnik	1296
Stran
753.	Odlok o stalnih delovnih telesih Skupščine občine
Kamnik	1296
754.	Odlok o upravnih organih in strokovni službi občine Kamnik	1293
755.	Spremembe statuta občine Laško	1302
756.	Odlok o občinskih upravnih organih (Laško)	1302
757.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob-
močje krajevne skupnosti Litija — levi breg in krajevne skupnosti Litija — desni breg	1305
758.	Statut Občinske kulturne skupnosti Ljubljana šiška 1306
759.	Statut Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana
Šiška	1313
760.	Odlok o zazidalnem načrtu za območje VS-4/4 (RS-5)
Lavrica (Ljubljana Vič-Rudnik)	1317
761.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi
proračuna občine Ljutomer za leto 1985	1319
762.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Lju-
tomer za leto 1986	1320
763.	Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1986	1320
764.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1985	1322
765.	Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za' leto
1986	1323
706. C d lok o spremembi odloka o komunalnih taksah v
občini Slovenske Konjice	1324
767.	Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice	1324
768.	Odlok o spremembi odloka o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve objektov in spremembe kulture zemljišč na območju zazidave, ki bo predvidena za zazidalnim načrtom Vešenik—Brdo (Slovenske Konjice) 1325
769.	Odlok o spremembi odloka o organizaciji in delov-
nem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice	132$
770.	Sklep o sprejemu osnutka družbenega plana razvoja
občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986—1990	mi
771.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede, za dovoljenja za promet s mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega
odstranjevanja živalskih trupel	(Slovenske Konjice) 1326
772.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občin-
skih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Šmarje pri Jelšah	1321
773.	Odlok o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom v občini Vrhnika	lisi
774.	Odredba o Javni razgrnitvi osnutkov prostorskih
izvedbenih aktov za Liboje, Šempeter v Savinjski dolini, Latkovo vas, Breg pri Polzeli, Petrovče, Do-brlšo vas in Škafarjev hrib (Žalec)	13*4
Komentar oblSgacljskiit razmerij (1984)
— veliki komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih,
I. in II knjiga (1984), III knjiga (1986)
To je pravzaprav močne razširjena izdaja knjige -Obligacijska razmerja- — komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih iz leta 1978 V novem velikem komentarju so sedaj vsebinsko združene poprej tri samostojne publikacije (Obligacijska razmerja iz 1. 1978 Obligacije iz l 1976 in Kontraku :n reparacije iz 1 1973) in tako obdelan celotni razvoj teorije in judikature kolikor na njiju temelji tudi novi zakon o obligacijskih razmerjih V tem novem komentarju je avtor prof dr Stojan Cigoj predvsem želel dati prerez današnjega >ta-nja jugoslovanskega obligacijsko-prav nega sistema kakor tudi prikazati nadaljnji razvoj in današnje stanje primerjalnega prava Vsaka pomembn-jša pbligacijskopravna institucija je prikazana tudi glede na posebnosti ki se ka- , žejo v primerjalnem pravu, in tudi posebnosti pašega pravnega sistema v primerjavi z drugimi, ki se kažejo na mejnih področjih, kjer se stikata pravo obligacijskih razmerjih in pravo združenega dela.
V velikem komentarju je avtor najprej skušal osvetliti smisel vsakega pravila, ki je bilo sprejeto v našem zakonu, nato sledi takoj prikaz misli pravila / razlago, ki jo dajeta domača in tuja teorija, s prikazom predvsem domače judikature, skratka čimbolj jasen pogled v teorijo doma in po svetu ter kake se razVija domača in primerjalna sodna praksa
Komentar je razdeljen na štiri knjige, prvi dve obsegata splošni del zakona, nadaljnji dve pa posebni del zakona. Stvarno kazalo bc za vse štiri knjige na koncu četrte knjige. Tamkaj bo tudi popis literature Ža ■ lažjo orientacijo pa ima vsaka knjiga vsebinsko kazalo tiste snovi, ki se obravnava v njej
Prve tri knjige, ki obsegajo 2.112 strani so že izšle, zadnja pa izide spomladi 1986 Knjige so trdo vezane.
Cena je za sedaj določena le za prve tri knjige in kolikor jih boste naročili, vas bomo uvrstili med naročnike celotne izdaje.
Delo je bilo leta 1985 nagrajeno z Nagrado Uradnega lista SFRJ za najboljše delo s področja pravnih znanosti
— prva knjiga:	2.500 din	012467
— druga knjiga:	2.200 din	012475
— tretja knjiga:	5.500 din	013005
CZ URADNI LIST SRS
Izdaja Časopisni tavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Pete- Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, val ^ Ljubljani — Naročnina ze leto 1986 >500 c!in inozemstvo 8000 din — Reklamacije se uoo^rvaic le mesec dni do izidu vsake Številke - Uredništvc in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni preda) 379 VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, Sef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račua 50100-603-40323 — Oproščene
protneto«*a davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 23-88