GOSTILNIČARSKI UST Stroko«smo Hasiio „Z^ese no&fcšSimčarsksli zads*»g za maribotfsk® oblast ir CeijuiC. Uredništvo in upravništvo , se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno. SfisBv. 3. V Celju, dne 20. marcu 1027. leto V. Proslava dr. Windischerjevega 50. rojstnega dne. Dne 24. februarja t. 1. je praznoval zaslužni glavni tajnik zbornice za. trgovino, obrt in indniStrijo v Ljubljani gospod dr. Windiischer svoj 50. rojstni dam. Večer poprej je priredilo trgovsko društvo »Merkur«, kateremu jubilant predseduje, v veliki dvorani »Kazine« časten večer, da proslavi na ta način polstoletnico rojstva tako zaslužnega slovenskega kulturnega in gospodarskega delavca. Proslave so se udeležile po svojih zastopnikih skoro vise trgovske in obrtne organizacije Slovenije in mnogo drugih odličnih oseb, med katerimi opazujemo sledeče predstavnike slovenskih korporacij: Slavnost je otvori! in vodil s pozdravnim govorom društveni podpredsednik g. Josip Kavčič. V zastopstvu ljubljanskega, velikega župana gospođa dr. Baltiča. se je udeležil slavnosti in pozdravil slavljenca šef oddelka za trgovino in indiustrijo dvomi svetnik dr. Mam, ljubljanska občina je pozdravi-M .jubilanta po magistratnem ravna-tel.m g. dr. Zamiku, glavni tajnik trgovske zbornice v Zagrebu g. dr. Čuvaj je častistal zaslužnemu možu v imenu hrvatskih gospodarskih organizacij; G. dr. Čuvaj je povdarjai posebno to, da je njegov kolega dr. Windischcr ne le med prvimi gospodarskimi strokovnjaki v Sloveniji, temveč ^ vsej državi vobče, kar je dokazalo splošno pritrjevanje gostov. V njemu prirojenem temperaanientnetm g oveni je orisal pridno in uspešno delo slavljenca in miu čestital v imenu Zveze industrijcev za Slovenijo njen tajnik g. inž. Milan Šukfje. Ljubljanski velesejem je poslal sliavlrpencu čestitke po svojem predsedniku g. Fran Bonaču. Zbornica, za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je čestitala jubilantu po gospodu Ivanu Mahoriču. Zastopane so bile na slavnosti in poslale jubilantu moje čestitke poleg naštetih korporacij še sledeče: Zveza obrtnih zadrug po načelniku g. Framcchnttiju, trgovska akademija po ravnatelju g. dr. Bohmu, srednja tehniška šola po ravnatelju gosp. Reisnerju, Ljubljanski Sokol po starosti g. Kajzlju, slovenski industrijci po rajvn. g. Krejčiju. ljubljanski obrtniki po g. Rebeku, Zveza gostilničarskih: zadrug za ljubljansko oblast po načelniku g. Kaučiču in naša zveza po zvezinem tajniku g. Antoniu Komacu. Poleg ravnokar naštetih oficijelnih zastopnikov slovenskih in hrvatskih gospodarskih korporacij; je^ zasedlo jako prostorno dvorano »Kazine« mnogo odličnega občinstva, kar dokazuje, kako je slavljenec priljubljen med slovenskim narodom in kako visoko znajo ceniti velike zasluge jubilanta trgovci, obrtniki ion industrijci. Prisrčnih ovacij ob dr. Windischerje-vem vstopu v .slavnostno dvorano ni hotelo biti ne konca ne kraja. Po otvoritvi slavnosti je društveni podpredsednik g. Kaučič najprej prečita! pismene in brzojavne čestitke, došle iz vseh krajev Slovenije. Nato je opisal v lepem govoru slavljenčevo življenje in delovanje ter osvetlil vse velike zasluge moža, ki si jih je pridobil s svojim pridnim in vztrajnim delom. Koncem pozdravnega govora je gosp. Kaučič v imenu društva čestital slavljencu k 50. rojstnemu dnevu, želeč, da bi ostal zdrav še dolga leta. Slavljenec g. dr. Windiseher se je v lepem govoru zahvalil za izražene mu čestitke in ovacije, povdarjajoč, da ga je v njegovem delu za javno blagostanje in za povzdigo slovenskega gospodarstva vodila edino ljubezen do naše slovenske matere zemlje Svojo zahvalo je zaključil z zdravico slovenski domovini, pozivaijioč vse navzoče. Uabifio na oclborovo sejo »Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju« ki se bo vršila v torek, dm 5. a.ptila 1927 ob 13. uri (1. uri popoldan) v hotelu »Balkan« v Celju, Gosposka ulica št. 7 s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. čitanje zapisnika zadnje odbo-rove seje. 2. Poročilo načelnika. 3. Poročilo tajnika in uprave »Gostilničarskega lista« ter v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev dosedanjega samostojnega. delovanja načelstva in tajništva. 4. Pivovarniški kartel. 5. Dalmatinska vina in gospodarstvo Slovenije. 6. Nova ureditev odpiralnega in zapiralnega časa obratov trgovskih 1o-čilcev. 7. III. avstrijska strokovna razstava 30. 4. —•- 8. 5. 1927. 8. Slučajnosti. Ker je dnevni red zelo važne vsebine in datekosežnega pomena, se prosijo vse zadruge, da pošljejo k seji zanesljivo svoje odbornike. Železniška zveza je tako ugodna, da se vrnejo lahko vsi odborniki že z večernim vlakam ter zamudijo ra di tega k večjemu en dan. Zvezni načelnik: Drago Bernardi s. r. Naše [vinogradništvo in dalmatinska vina. Pri nas v Sloveniji ljudje sedaj največ pijejo »Dalmacijo«. To sladko-kislo pijačo točijo po vseh gostilnah, posebno pa v točilnicah za stoječe goste. Stara, dobra in zdrava slovenska vina so ljudje opustili in oprijeli so se tega dalmatinskega izdelka, o katerem mnogokrat ne vemo, odkod izvira in kako ga hapravljaj o. Res je, da je v splošnem za par dinarjev cenejše kot naše, vendar pa lahko trdimo, da je naša kapljica vendar vse kaj drugega kot pa to črnilo. Toda ljudje so se ga navadili, pijejo ga, našim vinogradnikom pa ostaja vino v kleti in ga ne morejo prodati, če bo šlo tako naprej, bo v Sloveniji kmalu 90% vsega iztočenega vina dalmatinskega izvora, naše vinogradništvo, ki že itak komaj životari, bo pa prišlo popolnoma na kant. Ta dalmatinska vina pa niso vselej najboljšega porekla. Iz nekega časopisa, ki izhaja v naši državi in ki je pisan v madžarskem jeziku, smo doznali-, kako so v Italiji izdelovali tako »pristno« dalmatinsko vino. List piše doslovno: »V Italiji so jponarejali dvadinar-sko dalmatinsko vino, ter so spravili 20.000 hektolitrov tega ponarejenega vina v promet. Že med vojno so se bavili s tem poslom, sedaj so jim pa oblasti vse zaloge zaplenile ter naperile proti prodajalcem tega »vina« strogo preiskavo. V zadnjem času so namreč v naši državi, posebno pa v Vojvodinj, po posebno nizkih cenah prodajali dalmatinsko vino. Na debelo so prodajali to »vino« iz Splita po 2% do 3 (Jamarje in vinski trgovci so, ne meneč se za izvor tega cenega vina, naj dvignejo čaše in ž njim zakličejo: »Naj živi lepa naša domovina!« Dvorana je odmevala navdušenih klicev: »Živela naša domovina, živel naš slavljenec!« S tem je bil zaključen oficijelni del slavnosti, nakar je sledila prosta zabava. nakupih velike množine te pijača N nađen padec cen so trgovci prir' JLfžst slabi konjunkturi v kupčiji, deloii. dobro uspeli trgatvi v Dalmaciji, is a drobno so točili vino po 4 do 3 dinarjev. Pristojnim oblastim se je končno vendar čudno zdelo, kako morejo tako poceni prodajati vino. in začele so preiskovati, od kod izvira ta kapljica. G. Stanko Schneider, nadzornik v poljo-privrednem ministrstvu, .je poveril to nalogo vinogradniškemu nadzorniku v Vojvodini. Razkritja tega nadzornika so bila naravnost senzacijonalna. Ugotovil je namreč, da je to ceno dalmatinsko vino čisto navadna ponaredba, s katero niso preplavili trgovci samo Vojvodine, ampak vso državo. Gospod' Schneider je sam prepotoval vso Vojvodino, tako tudi mesta Bečkerek, Ki-kindla, Sombor, Darda, Senta in Subotica, kjer je na več krajih našel tako ponarejeno vino, ki ga je takoj zaplenil. \ Subotici je našel v dveh uglednih kupčijskih hišah tako ponarejeno vino. V Bečkereku so trem vinskim trgovcem radi ponarejenega vina zaprli kleti in ustavili vsako nadaljno prodajo. Preiskava je dognala, da je bilo to vino ponarejeno v Italiji. Ponarejali so vino tako, da so iz enega hektolitra vina in primerne količine vinske esence napravili 20 hektolitrov vina, ki so ga prodajali po 2 dinarja liter ali še ceneje dalmatinskim trgovcem. Ti so potem spravljali vino naprej. Jugoslovanskemu, posebno pa dalmatinskemu vinskemu trgu so s tem povzročili neizmerno škodo, fd.ljjti izvažali so to brozgo, pod imenom »dalmatinsko vino« celo v Avstrijo. S tem je slovito dalmatinsko vina zgubilo v inozemstvu svoj sloves. Ponarejeno vino so v beograjskem kemičnem laboratoriju preiskali ter dognali, da je »vino« dobro ponarejeno ter da zdravju ni škodljivo (saj jo zelo nedolžno!), nadaljna preiskava l>a je dognala, da so že med vojno začeli ponarejati to vino. Na veliko pa so pravzaprav šele lansko leto začeli izdelovati to vino, nakar so preplavili tudi inozemstvo s to »pristno« kapljico. V ta namen je bila seveda Dalmacija najbolj prikladno torišče, ker leži v bližini Italije in so transportni stroški zelo nizki. Vino so prodajali po neverjetno nizkih cenah in kupčija se jim je dobro splačala, dokler niso oblasti napravile konec temu početju. — Splošno se sodi, da so približno 20.000 hektolitrov ponarejenega vina spravili v promet. Spričo teh dejstev je polj eprivredno ministrstvo izdalo stroge naredbe za uvoz vin iz Italije, ki naj v bodoče preprečijo, da bi se jugoslovanski vin-sti trg preplavljal s potnarejenimi vini. Po raznih informacijah so Italijani izvažali tako ponarejeno vino tudi v Alhanitio in na Ogrsko in sicer v večjih množinah.; Nadzornik Schneider je predložil poljeprivrednemu ministrstvu obširno poročilo o izvršeni preiskavi ter tudi osebno referira! pri njem. V Vojvodini se je proti dvem vinskim trgovcem in 10 prodajalcem na drobno uvodila preiskava radi prestopka proti zakonu o živilih, ker so prodajali ponarejeno vino.« Tako pravi poročilo. Ne vemo, če so Italijani s svoj o »pristno« kapljico osrečili tudi naše kraje, povdarjamo samo to, da se pri nas v zadnjem času iztoči mnogo več dalmatinskega vina kot našega. Vsekakor bo treba gledati na to, da spravimo kolikor mogoče naših vin v promet ter s tem pomagamo našemu vinogradništvu, ki bije težek boj za obstanek. Če bomo poleg drugih mnogoštevilnih stvari začeli uvažati tudi vino kar na debelo, potem bo naša gospodarska bilanca kmalu povsem pasivna. Naši vinogradniki pa naj se v njih lastnem interesu bolj pobrinejo za o kupčijo in naj ne čakajo, da , v vci kar sami prilete v hišo ter , vh,v cupijo vso zalego. To smo že i- no povdlarjali v našem listu. Ni uadosti, da imaš res dober pridelek, treba tudi, da občinstvu to naznaniš, da ve, kam se naj v slučaju potrebe obme. Dandanes ne velja več stara praksa v kupčija, nova doba zahteva moderen način kupčije in kdor tega ne upošteva, ta zaostane in s lem zastane tudi njegova kupčija. Vinogradništvo in tujski promet to sta dve glavni pridobitni panogi v Sloveniji, še posebno pa pri nas na Štajerskem. Treba torej, da si jih ohranimo. Na nas gostilničarjih .je- da kupujemo kolikor mogoče naša priznano dobra vina, ker s tem posredno pripomoremo tudi tujskemu prometu. Teh vrstic nismo napisali zato, da bi v resnici dobra dalmatinska vina spravili ob sloves. Kar je res dobro, se samu obdrži. Zapisali smo jih zato, da. pokažemo na nevarnost, ki preti našemu vinogradništvu in z njim toliko in toliko drugim, ki jiim je ta panoga glavni vir dohodkov in življensko vprašanje, Balmatinsko vino in gospodarstvo Slovenije. Odkar je bilo dalmatinsko Primorje po razpadu Avstrije odcepljeno od Trsta, in v splošnem od primorskih krajev, pričela se je pravcata kampanja proti našem vinogradništvu in gostillničarstvu z ustanavljanjem raznih točilnic na stoječe goste, ki točijo po veliki večini le dalmatinsko vino. Lansko leto se je iztočilo v Sloveniji 30% dalmatinskega vina v nezdra vih in nehigijenskih točilnicah na stoječe goste. V Mariboru je nastalo v lanskem letu 49 takih špelunk. Zaman se dokazuje oblastim, da je to jako nezdravo za gospodarstvo Slovenije. Za take stvari niso naši gospodje dostopni. — Ni čuda, da je tako. Dalmacija je trgovala s svojim vinom največ v Trstu in tržaškem Primorju. Italija je te kraje okupirala, uničila gmotno Istro. Vipavo in Goriško. Dalmacija, kot pripadnica Jugoslavije, je seveda osamela! Kam s pridelkom vina? Liska proga še ni bila otvorjena in otežkočen je bil izvoz v Slovenijo. Po otvoritvi iste pa je Dalmacija preplavila vse naše trge s svojim vinom, seveda za veliko nižjo ceno, kakor pa je naše. To je v Dalmaciji mogoče, kajti zemlja je rodovitna in ni toliko dela z obdelovanjem vinograda in tudi podnebje ni neugodno. Galice, t. j. škropljenja tamkaj ni treba, kar vse ugodno vpliva na cenejšo obdelavo vinogradov in to seveda na cenejši vinski pridelek. Tudi pri prevozu te dovolilo ministrstvo saobraćaja baje znaten popust. — Dalmatinskega vina je sedaj po vsej naši Sloveniji in Hrvatski v izobilju po tako nizkih cenah, da ga mi gostilničarji, ki razpečavamo domač pridelek. nikakor ne moremo s ceno dohajati. Naš vinogradnik pa, kakor znano, svojeg« vinskega pridelka ne more pod ceno prodajati saj je vendar celi javnosti znano, da je bik) zadnja leta vinogradništvo po različnih vremenskih nezgodah in trtnih boleznih strašno prizadeto. In vsled tega je cena vinu višjo, kar je čisto naravne. Kakor že omenjeno, nas gostilničarje dalmatinsko vino ugonablja, kakor ugonablja Italija s svojim vinogradništvom in z velikansko konkurenco njenih cenejših' izdelkov naše brate onstran meje, to je Istro, Primorsko in Gradiško. Kako tarnanje,je bilo vsled tega po časopisju! Koliko apelov na naše brate v Jugoslaviji, da naj se temu zlu posredujočim potom odpomore! — Ni je bilo odpomoči! V notranje zadeve kake druge države se sploh niti mi niti oblast mešati ne more, izvzemši delikatnih političnih zadev. Mi gostilničarji nimamo ftič proti temp, če se paši revni Dalmatinci fi-nancijelno ojačijo. Reveži so. in edini njihov produkt — vino, olje — naj gre v kotLzum! Privoščimo jim vse to iz 'dna duše, saj so naši bratje! — Toda, — ■naj bi se mi, gostilničarji in vinogradniki, ki sami živimo od težkih žuljev, ki moramo plačevati davek vrhu davka, M moramo marsikateri dolg konzumenta na veke pozabiti itd., je-li naj se mi in celo naše gospodarstvo žrtvu jemo za maše Dalmatince? ^ Mislim, da bi bil skrajni 'čas. da nT temu zlu odpomogla vlada ter olajšala nam gostilničarjem, kakor našim bratom Dalmatincem vso bedo! Saj temu bi se dalo čisto enostavno odpomoči., treba le dobre volje. Gospodje poslanci! Gospodje ministri! — Apelfujemo na vas vse, da nas rešite pogube, katera nam preti! —• Olajšate izvoz naših vin! Naši bratje Cehi in sploh ves sever tako iskreno zeli naših vinskih pridelkov. Ozrite se v prvi vrsti na naše sosede Avstrijce' Oni se jako zanimajo za naša vina. saj so se udeležili naše vinske razstave v Ptuju dne 16. in 17. januarja in one v Ljutomeru dne 3. in 4. marca 1927. leta. Istotako so nam zagotovili udeležbo na razstavi v Mariboru maja meseca 1927. Vse to je jasen dokaz, da se na severu za naše vinske izdelke zanima-tSo, treba seveda, kar še enkrat povdar-jamo, olajšav pri izvozu. Glede uvoza pive itd. bomo pa pozneje govorili. Za enkrat naj bi se vsaj težkočam glede vina odpomoglo. Zakaj se ne sklene tozadevna kup-čijska pogodba, oziroma, zakaj se ne 'dovolijo udobne koncesije in olajšave? Videli boste, da potem ne bo pritožb, da bo trgovina zacvetela, da bo nam gostilničarjem, vinogradnikom in še marsikomu ustreženo, da ne bo več pritožb, in končno, da bo tudi državi vsled velikega konzuma vsestransko ustreženo. Zacvetela bi trgovina in prenehale bi vsestranske pritožbe, prošnje in nezadovoljstvo. Obračamo se toraj do merodajnih faktorjev., da vzamejo to zadevo čim-preje mogoče v pretres in jo vsestransko ugodno rešijo. Ali smo še v pravni državi? Pod tem naslovom priobčuje > Trgovski list« z dne 12. februarja 1927, št. 17 naslednji slučaj, ki slučajno ni slučaj, ampak nerazumevanje današnjega težkega gospodarskega položaja in nepotrebna šikana davkoplačevalcev od strani tistih organov, katere ravno šikanirani davkoplačevalci vz-dlržujejo, da jih lahko šikanirajo, in jim s takim nerazumnim postopanjem materijelno ogromno škodujejo. Ta članek se glasi sledeče: V naši državi so še marsikatere neenakosti, nte Tiino in kazen. Generalna direkcija se ni prav ■ nič ozirala na dejstva da je uradno ugotovljeno, da ne zadene kupca v Ljubljani nobena krivda, da je on trošarino faktično že plačal prodajalcu in da je zakrivil dejstvo, da država ni prišla do svojega denarja, samo organ finančne kontrole, ki je plačano trošarino poneveril. Generalna direkcija davkov se. je postavila pri tej odločbi v nasprotje z določilom člena 18. naše Ustave k« pravi: »Za škode, ki jih učini j o državljanom državni ali samoupravni organi; z nepravilnim izvrševanjem službe, odgovarjata pred rednim sodiščem država ali samoupravno telo. Dotični organ je odgovoren njima.« Ako je uradno ugotovljeno, da kupca ne zadene nobena krivda, ako ustava, ki je temelj vseh zakonov; določa, da je država sama odgovorna za škodo, katero ji povzročajo v izvrševanju službe njeni organi, potem je pač neumesten birokratizem, ki se opira na trošarinski zakon, ker mu mora biti znano, da pri danem slučaju ne jamči njej nasproti za poneverjeno trošarino blago, ki je tvorilo predmet tihotapskega prestopka, ampak organ, ki je trošarino poneveril. Upamo, da v zadevi še ni izrečena zadnja odločba. Opozarjamo pa kljub temu že sedaj na ta primer vse naše interesente, ki so v kupcijskih zvezah s Srbijo in dobivajo od tam žganje. Pri prejemanju žganja iz Srbije je posebno dokaza, ali je trošarina bila ob prestopu trošarinske meje res plačana, potrebna skrajna opreznost in previdnost. Red v prometni službi železniške uprave in polovične vožnje za obiskovalce vinskih razstav. Prometni minister brigadir — general Svetislav Mirosavljevič je ob priliki prevzema resorta saobraćaja naslovil na vse zbornice dopis, v katerem jih je zaprosil, naj bi ga podpirale pri prizadevanjih za zopetno vpostavitev splošnega reda v prometni službi. Ker hočemo povedati javnosti, da je nered v železniški prometni službi že prekoračil vrhunec vseh neredov, in da bo tudi vojaškemu generalu z železno vojaško disciplino težko red v prometni službi zopet vpostaviti, podamo naslednje, predvsem dotični dopis gospoda generala, in šele potem razložimo ono, kar se nam zdi nered. Dotični dopis gospoda generala se glasi sledeče: »Ob prevzemu uprave resora mi- red v prometni službi. Za izvedbo tega načela so osnovani predpogoji: povz-diga avtoritete oblasti, upeljava discipline pri osohjru glede izvrševanja poslov in povzdigo morale pri celokupnem personalu. Izdal sem tozadevno že potrebne naredbe in upam, da boda dosegle svoj uspeh. Da pa bi se v tem prizadevanju dosegel čim izdatnejši rezultat, na drugi strani, da bi se slabi nameščenci ne krili nadalje med dobrim osobjem, ter da ne bi bilo dobro osobje po krivici na slabem glasu radi zlorab slabega osobja, bom storil vse, kar bo v moji moči, in bom na naj-energičnejši način preganjal vsako zlorabo, dokler se mi ne posreči vpeljati splošni red. Zato se obračam na zbornico s prošnja da me tudi ona pri tem mojem prizadevanju podpira. Ta pomoč bi obstojala v tem, da sporoči moje želje vsem gospodarskim organizacijam svojih interesentov ter jih pozove, da vse nepravilnosti in zlorabe, kakršnega si bodi značaja, ki jih vrši kak na-stavljenec v prometni službi, preko zbornice sporočijo mojemu ministrstvu. Da bi se moglo tozadevne pritožbe vzeti v pretres in z njimi doseči zaželjeni cilj, je potrebno, da so vsi podatki točni, precizni in konkretni ter da je točno naveden dan. kraj in predmet ter oseba ali instanca, proti kateri se pritožujejo. Za čim uspešnejšo preiskavo je treba navesti tudi priče, v kolikor obstojajo. Preiskava se bo v vsakem takem konkretnem primeru izvršila hitro, ter se bo rezultat naznanil trgovski zbornici. Minister se nadeja, da bo taka podpora od strani gospodarskih krogov dosegla poln uspeh. Pritožbe bi bilo razporediti 1. na pritožbe proti razmeram v potniškem prometu in 2. v blagovnem in sicer: a) glede trajanja prevoza, b) glede razlik v teži in primanjkljaju blaga, c) glede poškodb blaga pri prevozu, d) glede skladiščne službe, e) glede reklamacijske službe in povračila v ozar in ter končno 3. glede dobav železniški upravi in izplačila pogodbenih vsot. Če bi narod, oziroma organizacije poročale ministru saobraćaja vse pritožbe proti neredom v železniški službi sploh, bi moral namestiti samo za reševanje teh pritožb nekoliko stotin uradnikov, tako številne so te pritožbe. Star pregovor pravi, da naj vsak pred svojo hišo pomete, potem bo vse čisto. Tako bomo tudi mi danes navedli le to, kar se nas tiče. Dne 3. in 4. marca 1927 se je vršila v Ljutomeru vinska razstava in vinski sejem. Razstavni odbor za vinsko razstavo v Ljutomeru je pravočasno zaprosil ministrstvo saobračaja za dovoljenje polovične vožnje. Neki slovenski poslanec je zadevo urgiral in 26. II. sporočil odboru, da je bila prošnja ugodno rešena in sicer pod M. S. br. 4o0-27 do 473-27. Postaja Ljutomer pa je bila o odredbi ministrstva saobračaja obveščena šele zvečer prvega dne razstave. Nekateri tujci so se odpeljali že popoldne — seveda so plačali celo vožnjo ter pošteno zabavljali čez razstavni odbor, ki pa je storil vse, kar je bilo potrebna Tako se ne pospešujejo gospodarske prireditve, najmnaj v sedanji dobi gospodarske krize. Zato vprašujemo: kdo je zakrivil, da je odredba ministrstva potovala v Ljutomer br- nistrstva saobračaja smatram poleg | zojavno najmanj od 26. februarja do ostalega za svojo prvo dolžnost, da v najkrajšem času uvedem v splošnem 3. marca. To objavimo tudi radi tega, da bodo prizadeti vedeli, kje leži kriv- Oostilaaioai^ji. g Ako hočete, da Vam bodo Vaši cenj. gosti hvaležni in da ostanejo tudi v naprej Vaši trajni obiskovalci, naj ne odide iz Vaše gostilne niti eden gost, da bi mu prijazno ne nudili kozarec zdravilnega likerja JU Varstvena nnamliaJ Če te morda je Pust zabode! in ti želodec slab zagodel, zdravila boljšega ga ni, kakor „FloHan“ ga nudi ti! B'dite prepričani, da Vam bodo gosti za to !e hvaležni, kar bo gotovo v Vaše moraino in gmotno zadoš enje. Pravi „Fšorian“ izdeluje samo tvornica E. srt — lWos5to PisraaariilB se izmijeje točio po ijsižjfi ra'i. Mteiteoiorso iii ceio! ffMBfff"* i m miipnniiiirruni Elegantno in ceno dobite vsakovrstno moško obleko v prvo- j vrstni izdelavi pri krojaškem mojstru L. f£okalf Maribor, Pobreška cesta št. 6 v lastni hiši, ne daleč od državnega mosta pri magdalenski šoli. i da, in da se me bodo jezili nad razstavnim odborom. Take strari, katere zakrivijo posamezni uradniki z brezbrižnostjo v vrsitvi svoje službe, povzročajo precej nezadovoljstva, ki je razširjeno danes med našim narodom proti naši državi, ker narod ne more razumeti, da so temu krivi posamezni sllužabniki države in ne država kot taka. Hvala Bogu. da ima naša domovina le malo takih ljudi ki med pridnimi in vestnimi uradniki popoJnama izginejo, vendar pa puščajo premnogokrat vidne in škodljive sledove za seboj. Zato pa je treba, da posvetimo takim junakom, ki hočejo po navadi imeti patrijoti-zem v najemu, naj večjo pažnjo in očistimo našo domovino takih pijavk. Naš narod pa naj nikar ne. obžaluje takih ljudi, če jih zadene kedaj premestitev iz Slovenije v, Macedoniljo, ker vsak, ki je do danes kaznovan s tako premestitvijo, jo je pošteno zaslužil. Mi smo mnenja, da ni prav, da trpi narodi, posebno pa davkoplačevalci radi' malomarnosti kakega uradnika, ki ne more razumeti težke borbe za pridobivanje vsakdanjega kruha. V železniških vozovih je v vsakem vlaku po par oddelkov za nekadilce in ženske. Vzlic temu, da so oddelki ža kadilce polovico prazni, se natlačijo kadilci v oddelke za nekadilce in za ženske, če se človek pri sprevodniku pritoži, dobi večkrat odgovor, da je vse prav in lepo in pritožba popolnoma upravičena, da pa ne more ničesar ukreniti, ker se njegova avtoriteta od strani predpostavljenih ne ščiti, če sprevodnik kedaj koga naznani, mu predpostavljeni pričo kršilca reda očita, da ni ravnal prav itd. Na ta Itačin zgubi dotični v«ako veselje do svoje službe. K upostavitvi reda v prometni službi spada seveda tudi to. Vsak človek ni tako srečen, da bi mogel prenašati neprijeten duh tobaka. Če: zakrivi tak prestopek jiepo-učen človek nehote, ki se poslužuje vožnje po železnici redkokdaj, mu ne zamerima Zamerimo pa onim gospodom, katerim je prav dobro znano, da so taki prostori rezervirani samo za nekadilce, oziroma samo za ženske. Zato bi pa bilo umestno, da bi železniška uprava določila visoko globo tudi za one kršilce reda v železniškem prometu, ki nadlegujejo svoje sopotnike s kajenjem v za nekadilce in ženske rezerviranih kupejih. Na tem smo gostilničarji v toliko zainteresirani, v kolikor se tiče pospeševanja tujskega prometa. Da je za pridobivanje tujcev za potovanje v naše kraje potrebno tudi. da se jih s takimi stvarmi ne nadleguje, posebno pa, da se v kupeje, namenjene za ženske, ne spravi kak domišljav in neolikan kadilec, ki ogroža zdravje nežnega spola, je jasno kakor beli dan. Vse kar je prav. V članku pod gorenjim naslovom smo v štev. 11. od 20. novembra 1926 našega lista prinesli odgovor na članek g. Zadravca pod enakim naslovom v št. 20. »Obrtnega Vestnika« z dne 15. oktobra 1926. Izjavljamo, da nismo imeli namena z našim člankom g. Zadravca žaliti in preklicujemo s tem lojalno vse izraze, ki bi se mogli za žaljive smatrati. .—- Uredništva. Gostilničarji! Hotelirji! Uporabljajte pravi pridatek k juhi «Juhan». Jamčimo Vam za velik prihranek na denarju in zadovoljstvo Vaših go stov. En sanj poizkus Vas prepriča o tem. fiiimenta d. z o. z., Ljubljana Zg. Šiška 17. Sestanek z avstrijskimi tovariši v Mariboru. Dne 16. marca t. 1. sta. se pripeljala na mariborski glajvni kolodvor ko-mercijelni svetnik im predsednik Lan-desrerbanda v Grazu gospod Maks Withalm in generalni tajnik g. dr. II-lig. Na kolodvoru sta bila sprejela od načelnika mariborske mestne zadruge g. Henrika Senekoviča, podnačelnika mariborske okoliške zadruge g. Kuče-ra, restavraterja maiborskega Narodnega doma Andreja Oseta in zveznega tajnika g. Antona Komaca. V predpol-danskih urah sta obiskala avstrijska kolega v spremBtvu ggi. Senekoviča, Osetu Kučera in Komaca nekatene mariborske tovariše. Ob 3. uri se .je vršil v mariborskem Nar. domu prijateljski sestanek avstrijskih gostov in mariborskih mestnih ter okoliških gostilničarjev, kateremu so prisostvovali poleg prej omenjenih še sledeči gg.: Lipuš, pol. komisar kot zatstopnik oblasti, Ivan Senica, ki je zastopal Slovensko obrtno društvo, Ivan Pelikan, ki je zastopal skupno obrtno zadrugo, Ju-lius Pfrimer, občinski svetnik in vinski trgovec, Franc Kranjc kot poročevalec »Dentsches VoLksblatta«- v Novem Sadiu in mnogo gostilničarjev ter drugih obrtnikov^ iz Maribora in okolice. Razprave je vodil načelnik mariborske mestne zadruge g. Henrik Senekovič. Po pozdravu navzočih in razlagi današnjega programju je5 gospod Senekovič zaprosil gospoda komerci-jalnega svetnika Witbalma za poročilo referata o HI. avstrijski strokovni razstavi. G. komercijahii svetnik Withalm je povzel besedo in ugotovil pred vsem, da ga ni vodila misel priti k nam mogoče s kakšnimi političnimi nameni ali avanturami, ampak je njegov poset namenjen izključno in strogo strokovni stvari1. Obširno je raizložil, kako je bila tesno zvezana v predvojni dobi trgovina in splošno gospodarstvo Avstrije z našimi pokrajinami. Da se te zveze zopet obnovijo in utrdi medsebojno prijateljstvo, katero je bilo Vsled vojne precej zrahljano, si je dovolil predavati nekoliko o avstrijskem gospodarstvu in ortganiizaciji gostilničarskega stanu v Avstriji. : Radi olajšave stvari je razdelil g. Withalm svoj program na dva dela, in sicer je prevzel gospodarski del in ITT. strokovno razstavo sam, medtem ko je prepustil organizacijski del generalnemu tajniku gospodu dr. Migu. Ker želi, da bi se najprej izvršil organizacijski del predavanja, je zaprosil g. dr. Miga, da povzame besedo in obrazloži organizacijo gostilničarstva v Avstriji. G. dr. Mig je v dolgem govoru razlagal organizacijo, nje dedovanje in dosežene uspehe v zvezi z drugimi organizacijami, ki imajo tudi državno upravo v rokah ter kako se mora avstrijski gostilničar in njegove organizacije boriti za vsako malenkostno pridobitev. Navedel je drastične primere prejšnjega zapostavljanja avstrijskega gostilničairstva in njegovih organizacij in kako so pozneje izvedene organizacije, posebno pfe Landesverband v Grazu in Reichsverband v Linzu temu od-pomogle ter kako se sedaj postopa obzirno napram gostilničarstvu odkar so se čLani zavedli organizacijske dolžnosti. če bi hoteli popisati vse dobesed-no, kan je generalni tajnik g. dr. Mig navzočim pripovedoval, bi nam ne zadostovala polovica našega lista. Vsekakor je pa važno, da povemo neki komična prizor avstrijskega ministra, ki je hotel upeljnti 60% davek na prenočišča. Tega gospoda žena je obhajala na gotovi dan svoj imendan. Reichsverband avstrijskih gostilničarjev je pozval vse gostilničarske zadruge države naj na določeni dan in uro oddajo na svojih poštah protestni brzojav proti uvedbi tega krivičnega davka. Složnost in velikanska zavednost voditeljev gostilničarskih zadrug Avstrije je jpomagala do tega, da. je prejet dotični gospod1 minister na dan praznovanja imendana svoje sladke polovice brzojavne proteste proti uvedbi famoznega davka na prenočišča v hotelih od vseh 136 obstoječih gostilni-čarskah zadrug države. Vsak si lahko predstavlja razočaranje ministra, ki je M overjen, da mn pošilja brzojavne čestitke k imendanu njegove soproge njemu udano, soprogo ljubeče ljudstvo. To ga je spametovalo, da tega davka JAKO B f E R H A VE C Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov .A. S?. J 33 O 9 IVIeljskia* cesta št. 3. Izdeluje in žge vse vrste likerjev: Vermout-vino, Marsaleta, konjak, punč. Maršala, malinov sok, rum, žganje in druge Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco. — Zahtevajte cenik! ni upeljal. Tako složni bi morah biti tudi mi kakor so Avstrijci, da bi se z nami ne ravnalo tako mačehsko kakor se ravna sedaj. Takih v nebo upijočih grehov avstrijskih oblasti proti gostilničarstvu je na.vedel g. dr. Mig še precej. Vsem tem nesrečam je Landesverband z g. komercijalnim svetnikom Withalmom na čelu in s pomočjo Reichsverbanda v Linzu itn z vsestransko oporo avstrijskega gostilničarstva pravočasno pa-riral in razbil1 vse kopje gostilničarskim nasprotnikom. Komercijalni svetnik g. Withalin je nato predaval obširno o tujskem prometu in III. avstrijski strokovni | razstavi, ki se bo vršila v Grazu v času od 30. aprila do 8. maja 1927. — Razlagal je, kako je začel po vojni radi tedanjega pamamjkanja živeža tujski promet pešati in koliko žrtev je bilo treba doprinesti za zopetno vpostavitev višaj predvojnega stanja. Iz poročila g. Withalma se da posneti, da nameravajo Avstrijci povzdigniti tujski promet pri njih. nekako na nivo Švice. Seveda je ta doba še daleč, ali vztrajnost in delavnost teh ljudi bo dovedla tudi do tega. Pri tej priliki moramo izraziti naše obžalovanje, da nimajo pri nas ne gosti’ničarji in ne oblasti za take stvari nikakega razumevanja.. Zakaj'? Gostilničarji se ne brigajo za s/oje organizacije, katere edine so v stanu to izvesti, oblasti pa gostilničarstva in njih organizacij nočejo podpirati, da bi to izvesti mogle. Radii bi napisali v tej zadevi deset strani lista dolgo kritiko in navedli vse okolnosti, ki so temu krive, ali povedati moramo resnico, da nimamo dovolj denarja, dla bi plačali tako obširen list. Temu so krive nekatere naše zadruge, ki nam ne pošljejo pri« spevkov. G. Withialm predoči navzočim zavednost nemških gostilničarjev, katerih je prišlo na poziv njih organizacije pred nemško ministrstvo 6000 po številu. Vzor strokovne izobrazbe nemških gostilničarjev in njih osebja kaže neki v Miinchenu prirejeni banket, na katerem je bilo 1700 povabljenih gostov in se je izvršilo vse v najfepšem redu. 0 III. avstrijski strokovni razstavi je g. komercijalni svetni,k predava! približno sledeče: Delovni odbor je že popolnoma iz-vežban. Vsakemu načelniku posameznih odsekov je delo in razstavni prostor dodeljen. V. osrednji razstavni pisarni se opaža pridno delo Skoro dnevno se vršijo posvetovanja vodstva razstave in posameznih delovnih odborov. Zanimanje vseh gospodarskih krogov Avstrije in inozemstva dokazujejo na stotine došliith vprašanj. Prijave razstavljalcev so tako številne, da ne bo zadostovala velikanska Industrie-halle za vse razstavljene predmete. Radi tega je bilo razstavno vodstvo primorano zaprositi »Grazer Mes.se * in mestno občino graško za oddajo v najem še drugih prostorov. Za sedaj je predvidena oddaja v najem poleg »In-dustriehallle«, v kateri .se bo razstavil kompletni mestni hotel, podeželsko gostilno, kavarno, kolodvorski bufet itd., še veliko obrtno dvorano (Gevverbehal-le,- in jako prostorno dvorano umetnosti (KunsthaUe). V obrtni dvorani se bodo razstavili stroji in vsake vrste potrebščine, kr so potrebne gostilniški obrti, kakor n. pr. najmodernejše opremljena kuhinja na plin, postavljena od mestne plinarne. Tu se bo razstavilo tudi srebrno orodje, steklenine, porcelan in drugi predmeti, kateri se ne bodo mogli spraviti v industrijsko dvorano. — Končno se bo razstavilo v teh prostorih drugi oddelek življenskih potrebščin. V dvorani umetnosti se bo razstavilo reklamno izložbo, katera bo kazala, kako se dela reklama za tujski promet v Graz-u in kako drugod ter kako se naj reklama pravilno vrši. Vsekakor pa ostane glavni predmet prireditve strokovna razstav i v industrijski dvorani. Jedro strokovne razstave na je pospeševanje tujskega prometa V to svr-ho se bo postavila v industrijski dvorani kompletna tujsko-promelna pisarna, katera bo dajala udeležencem razstave vse potrebne informacije. — Ministrstvu trgovine in prometa je rezerviran poseben prostor za posebno razstavo pod naslovom »Der fremde Gast«. Vsled tega bode ta razstava prvovrstna prireditev v gostilničarski stroki. Mestni hotel bo predstavljal vzor takega obrata, kakoršnega se rnalokje najde. — Kuhinja in pritikline bodo opremljene z najmodernejšimi stroji, s štedilnikom najnovejšega tipa in z vso opremo sedanjih časov. — Jedilna dvorana bo opremljena z najlepšim pohištvom, dobavljenim od prvovrstnih avstrijskih tvrdk. Poleg jedilnega salona se bo nahajal bar hotela, katerega, bo opremila pivovarna »Reininghaus«. Hotelska dvorana, hišnikova soba, knjigovodstvo in garderoba bodo opremljene do popolnosti in z vsemi novostmi današnje modeme tehnike. Tujske sobe bodo predstavljale poučno razstavo in razne tipe, ki so se izkazali najpraktičnejši. Predočilo se bo tudi najmodernejši način raizsvetljave in kako se prepreči nadlegovanje gostov z električnim zvoncem itdi. Pred hotelsko dvorano se bo napravil poseben vbod v podzemeljsko klet kot pivotoč. Tam bo seveda tudi vzorno kegljišče. Navadni gostilniški obrat z opremljeno točilnico in posebno sobo bo posebna privlačna sila. Ostali, prostori, navadne gostilne, kakor kuhinja, shramba živeža, hladilnica, pomival-nica, točilnica, tujska soba itd., se bodo izpopolnili še s sobo za shrambo perila in šivanje, kar v mnogih navadnih gostilnah pogrešamo. Istotako se bo predstavilo najmodernejšo in starodavna kavarno z vsemi pritiklinami in potrebnim pohištvom. Žal nam je. da nimamo v našem listu več prostora, da, bi opisali celo prireditev še podrobneje, tako, da bi se naši člani, kateri se bodo te razstave gotovo v obilem številu udeležili, mogli že v naprej predstavljati kaj bodo videli, ko dospejo na razstavni prostor. Merodajnim činiteljem polagamo na srce, da omogočijo našim vajencem se udeležiti te prireditve na državne stroške. Najbolj primemo bi bilo, če bi se naše strokovne šole za to zavzele in potovanje aranžirale. Načelnik mariborske mestne zadruge gospod Senekovič, ki je sestan-ku predsedoval, se je gg. Withalmu in dr. Migu za njiju krasno poučno predavanje najsrčneje zahvalil in izjavni, da je bilo poročilo tako popolno, da mu ni potrebno ničesar več dedati. V zameno za izkazano ljubeznjivost bomo skrbeli, da se bodo naši gostilničarji udeležili III. avstrijske strokovne razstave v čimvečjem številu. Ker se bo vršila kakor v Ptuju, Ivanjkoveih in Ljutomeru tudi v Mariboru vinska razstava v času od 7. do 9. maja 1927. katero priredi »Osrednja štajerska vinar- Cvetličarna B. WeiIeP MARIBOR, Gosposka ulica 26 nudi šopke, vence, cvetlice v loncih, aranžmane v vsaki izdelavi po najnižjih cenah. ~:=~ Društva in korporacije primeren popust. ska zadruga«, je prosil g. Senekovič g. Withalma in dr. Miga. naj delata tudi onadva razpoloženje med avstrijskimi gostilničarji za udeležbo na naši mariborski vinski razstavi. Gospod Senekovič izvaja dalje, da ni naša organizacija še tako popolna, da bi se mogli ponašati s kakimi velikimi uspehi, ker je pri nas vse to šele v povojih itn so poleg tega še gostilničarji na višku stanovske nezavednosti. Kljub temu pa ne obupamo in delamo pridno na izpopolnitvi organizacije vsaj mi, ki se take organizacije v polni meri zavedamo. Na ta način bomo tudi mi dosegli to, kar imate danes v Grazu. Naš gospodarski položaj je tako težek, da ga malokdo more preživeti. Dnevno se ponavljajo konkurzi, opustitve obratov itd. Vse to se godi le radi tega, ker se nalagajo vsa bremena le na gostilničarski stan. Naše, od gostilničarjev nepodprte organizacije za-morejo odpomoči le malokateremu zlu. Edino, kar smo dosegli z našo mariborsko mestno organizacijo je, da smo odpravili! famozni dinarski davek na ponočni obisk gostiln in kavarn. V zameno za to se je pa gostaščina, katero bi morali plačevati invalidi in državni nameščenci, navalila na naša ramena tako, da smo na slabšem kakor poprej K besedi se oglasi g. Glaser, občinski svetnik in stavbenik, kateri pravi, da je marsikaj posnemanja vredno kar sta povedala zborovalcem gg. Wit-balm in dr. Mig. Primerjal je na podlagi teh poročil razmere, ki vladajo pri nas in v Avstriji ter ugotovil, da smo mi še toliko na boljšem, ker ne prevladuje pri nas socijahizem kakor v Avstriji, kateri je v našem parlamentu nepoznan. Gospod Glaser je povdarjal in razlagal bližajoči se gospodarski propad Slovenije radi vedno večjega razširjenja dalmatinskih vin pri nas. Tudi mi pritrjujemo gospodu Glaserju. kakor bi moral potrditi vsak za slovensko gospodarstvo dobro misleči človek, da je mazanje dalmatinskega vina v naše vinorodne kraje propad slovenskega gospodarstva. Ravno tako bi morali uvideti oni gospodje, ki imajo usodo Slovenije v rokah, da so vinotoči dalmatinskega vina propad naše lepe Slovence. Zato polagamo na srce našemu m o’emu mariborskemu parlamentu v katerem sedijo po veliki vtčini airrarc:. da dotok dalmatinskega vina v Slovenijo preprečijo. Po končanem predavanju sta se odpeljala gg. komercijalni svetnik Withalm in generalni tajnik dr. Mig z večernim vlakom k ljubljanskim tovarišem, da tudi tam obrazložita to, kar sta obrazložila nam v Mariboru. Sestanek z avstrijskimi gostilničarji na ljutomerski vinski razstavi. Kakor so se udeležili avstrijski gostilničarji vinske razstave v Ptuju, tako so se udeležili v izvanredno velikem številu tudi vinske razstave v Ljutomeru, ki se je vršila dne 3. in 4. marca 1.1. Dne 3. marca so posvetili ves dan pokušnji izvrstne kapljice ljutomerčana in sklepanju precejšnjih kupčij z raznimi razstavljala'. Drugi dan so se žrtvovali voditelji avstrijskih gostilničarskih organizacij pri sestanku z našimi člani. Ostali avstrijski posetniki razstave so se razpršili po ljutomerski okolici, da si ogledajo kraje, kjer se je na razstavnem prostoru razstavljena izborna kapljica pridelala. Skupni sestanek intere-entov se je vršil v restavracijskih prostorih in pod vodstvom zadružnega načelnika ljutomerske gostilničarske zadruge gospoda Strasserja. Deputacijo avstrijskih gostov je vodil načelnik gostilničarske zadruge v Gradcu gospod Losert. Našo zvezo je zastopal zvezni tajnik gospod Anton Komac. Debata je bila precej živahna, katere so se udeležili vsi navzoči avstrijski gosti oziroma večinoma g. Losert, kateri je približno izvajal sledeče: »Zahvaljujemo se Vam za vabilo na udeležbo vinske razstave v Ljutomeru. Prinašamo Vam najsrčnejše pozdrave naše deželne zveze gostilničarskih zadrug v Gradcu in našega predsednika gospoda Maksa Withalma, kateri je radi važne razprave pri finančnem ministrstvu na Dunaju za- držan in se ni mogel pridružiti naši deputaciji. Ravno tako je močno zaposlen naš generalni tajnik g. dr. Illig s predpripravami za prireditev lil. avstrijske strokovne razstave, ki se bo vršila v Gradcu v času od 30. aprila do 8. maja 1927. Mi ne prihajamo v Slovenijo kot tujci. Ne dolgo tega smo obiskali Vaše tovariše v Ptuju in Celju ter smo bili od Vaše Zveze gostilničarskih zadrug v Celju in nje glavnih funkci-jonarjev kar najiskreneje pozdravljeni in ^prejeti. Naš prihod k Vam je namenjen v prvi vrsti zopetni upostavitvi prijateljskih odnošajev s tovariši v SHS. Take vezi obstojajo že davno tudi s kolegi drugih sosednjih držav, kakor n. pr. z gostilničarstvom Čehoslovaške, kakor tudi z onimi na Nemškem. Mi pa pridemo k Vam zato, da Vas vabimo na našo veliko gostilničarsko strokovno razstavo, ki jo priredita avstrijska državna zveza deželnih zvez gostilničarskih zadrug in štajerska deželna zveza v času od 30. aprila do 8. maja 1927. Ta razstava ni nikako podjetje, ki gre za dobičkom, ampak je prireditev, ki ima idealen namen vzgojiti avstrijske gostilničarje v smislu po speševanja tujskega prometa. Po-vzdigo tujskega prometa je pričakovati le tedaj, če bodo tujcem na razpolago dobri in predvsem čisti gostilniški obrati. — Vse to bodo imeli posetniki naše 111. strokovne razstave priliko videti in posnemati. Vzgoja potom besede in pisma, katera se potom naših organizacij pridno pospešuje, ne zadostuje. Mora se brezpogojno predstaviti živo sredstvo in to je naša III. strokovna razstava. Graška strokovna razstava ne bo morda kakšen navadni sejem ali slično, kjer se razstavljajo pridelki in izdelki v raznih oblikah, ampak bo predstavljala do popolnosti dovršene obrate, hotelske, kavarniške in gostilničarske stroke.« Pri tej priliki je pojasni! gospod Losert navzočim na podlagi načrta razstavnih prostorov vse ostale po drobnosti, ki se z besedo ne morejo tako podrobno in temeljito razjasniti in predstaviti, tako da so se mogli zborovalci poglobiti popolnoma v predmet predavanja. Gospod Losert je nadalje pojasnjeval, da se za graško III. strokovno razstavo zanimajo ne le gostilničarji cele Avstrije, kar je samo po sebi umevno, ampak se zanima za to impozantno prireditev tudi celokupno gostilničarstvo, kavarnarstvo in hotelirstvo v inozemstvu. Temu je dokaz dejstvo, da so že naznanili svojo udeležbo gostiničarji iz Nemčije in Čehoslovaške republike. Istotako bodo poslali deputacije tovariši iz Ptuja, Celja in Maribora. Gospod Losert je Zaključil svoje lepo predavanje sledeče: Upamo, da tudi Vas ne bomo pogrešali na naši prireditvi. Zato Vam pa že danes kličemo: Na svidenje v Gradcu na naši III. strokovni razstavi, ki se bo vršila v času med 30. april, in 8. maj. 1927. Potek vinske razstave in sklenjene kupčije objavimo na drugem mestu. Sil k m Čistite perilo ne da bi prali! Po enostavnem kuhanju z „Radiono m“ postane perilo v pol ure čisto in snežno belo. Gostilničarska zadruga mariborske okolicesvo-jim članom. V minulem poslovnem letu smo dvakrat objavili v »Gostilničarskem listu«, da je potrebno prijaviti zadrugi vsako spremembo osobja in sprejemanje vajencev v svrho evidence. Po členu 46 novega gostilničarskega pravilnika so spričevala za dosego osebne pravice le tedaj veljavna, če so do-tičniki pravilno vpisani v zadružni evidenci in spričevala od zadruge potrjena. Da ne bo poznejših nepotrebnih pritožb, če se komu ne bo moglo izdati takih potrdil, ker ni bil v zadružni evidenci vpisan, opozarjamo že danes prizadete, da so temu krivi njih delodajalci in ne zadruga. Za vsakega je treba predložiti zadrugi ob prijavi tudi poselsko knjigo. Vse to velja samo po sebi umevno tudi za sinove in hčere gostilničarjev, ker se tudi tem ne bodo izdajala potrdila, če ne bodo v zadružni evidenci. Redni občni zbor gostilničarske zadruge za mariborsko okolico v Pobrežju pri Mariboru. Dme 3. marca 1927 ob 2. uri po-Poldne se je vršil na Pobrežju v gostilniških prostorih zadružnega načelnika gospoda Matije Holca zadružni redni letni občni zbor mariborske okoliške zadruge. Zboru je predsedoval g. Holic. Kot povabljena gosta sta prisostvovala zboru gtg. Hiinko Senekovič, načelnik mariborske mestne zadruge in Andrej Oset, restavrater v mariborskem Narodnem damu. Našo zvezo je zastopal zvezan tajnik g. Komac. Zbora se je udeležilo od 278 zadružnih članov komaj 38 —- reci osemintrideset. Začetkom zborovanja se je zadružni načelnik g. Holc spomnit v minulem poslovnem letu umrlih zadružnih članov gg. Ivana Fona. Franca Gapla dn Franca Lebe-a. V znak žalovanja so se na poziv načelnika zborovalci dvignili s svojih sedežev. Mnogih zborov ostalih zadrug sme se že udeležili, ali nikjer nismo opazili taike mlačnosti zadružnih elanov kakor je to ravno pri mariborski okoliški zadrugi. Vzlie temu, da smo že lansko leto precej ožigosali mlačnost članov te zadruge, se ni od lanskega leta spremenilo mnogo na bolje. Iz tega posnemamo, da se mora goditi tem članom izjemoma vendarle dobro, ker če bi občutili velikansko težo davkov današnjih časov, ki jo občutijo drugi naši tovariši, smo overjeni, da bi se ravnotako zanimali* 1 za svojo zadrugo in nje občne zbore kakor se zanimajo vsi ostali gostilmičarji naše mariborske oblasti. Ne bomo se tedaj čudili sedanjemu jako agilnemu načelniku gosp. Holcu, če bo koncem koncev tudi on vrgel puško v koruzo in pustil v nemar celo organizacijo, kakor so jo pustili nekateri drugi zadružni načelniki, ko so opazili, da niso imeli podpore od svojih zadružnikov, kakor je nima sedaj g. Holc. Prečitani zapisnik zadnjega občnega zbora se je soglasno odobril, nakar je podal zadružni načelnik gosp. Holc izčrpno poročilo o zadružnem delovanju v poslovnem letu 1927., katerega je vzel zbor soglasno na znanje. Poročilo o zadružnem delovanju v preteklem poslovnem letu navaja med drugim tudi rešitev 171 došlib dopisov. Za podelitev krajevne pravice je bila zadruga zaslišana v 5 slučajih. V treh slučajih je podala odklonilno, v dveh pa pritrdilno mnenje. Zadružni načelnik g. Holc je ugotovil, da je mnogo zadružnih članov še v zaostanku s plačilom zadružnih I doklad. Tako je zaostalo v plačilu v le-j tu 1925. 84 in v letu 1926. pa 96 čla-; nov. Po kratki razpravi je zbor so-j glasno sklenil, da iztirja te zaostanke potom srezkega poglavarja, če bi zamudniki do konca aprila ti I. svojih obveznosti ne poravnali. Letni obračun za minulo poslovno leto 1926., kateri izkazuje dohodkov 18.883.48 Din, izdatkov pa 13.776.71 dinarjev, preostanek 5.106.77 Din. se soglasno odobri in podeli zadružnemu odboru 'odveza.. Predloženi zadružni, proračun za poslovno leto 1927., ki znaša za vsakega člana 60 Din, to je za zvezo 45 dinarjev in za zadrugo pa 15 Din, se po daljši razpravi soglasno odobri pod pogojem, da pošlje zveza na stroške zadruge vsaj vsakega četrt leta nepoznanega kontrolorja iz Celja z nalogom, da kontrolira točilce stoječim gostom, ali se držijo točno odpiralnega in zapiralnega časa ter poda oblastim for-melne prijave o ugotovljenih prestopkih. Kakor je žalostno od gostilničar-] jev, da se zborov ne udeležujejo, ravno j tako je žalostno, da morajo pri nas i sami državljani vršiti službo varnost- I nih oblasti in kontrolirati svoje sodr-žavlijane. ali se ravnajo po zakonih ali ne. Ne razumemo kako da varnostne oblasti ne nadzirajo teh obratov. Ali je nadzorstvo varnostne oblasti namenjeno samo našim obratom? Hes je vse to, kar se godi težko pojmljivo. Vsak trgovec, ki je v posesti obrtnega lista za prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah ali za točenje preko ulice, izvršuje pravo gostilno. V trgovini ima gostom na razpolago sedeže v obliki raznih zabojev in vreč. Pozno v noč, ko trgovino zapre, prireja godbo na meh, kuha razne jedi, čaje itd., kratko-malo kakor v vsaki gostilni. In vendar oni organi, ki gostilničarja za vsako malenkost zasledujejo, vseh teh prestopkov ne vidijo. Žalostno je, da morajo vse te obrate nadzorovati gostilničarji sami. Zvezni tajnik g. Komac je v dolgem poročilu obrazliožil zborovalcem delovanje zveze v minulem poslovnem letu ter dajal na razna vprašanja pojasnila. V glavnem se je sukalo poročilo o prizadevanjih zveze za odpravo točilnih taks in s temi v zvezi točilcev stoječim gostom, ki so poguba gosti 1-ničarstva in tujskega prometa. Načelnik mariborske mestne zadruge gospod Senekovič je v dolgem referatu razlagal navzočim pomen organizacije sploh in koristi zveze. Med drugim je omenil sledeče: Imam precejšen vpogled v zvezino delovanje. Zato mi je dobro znano, koliko nam zveza koristi. Ona je preprečila naložitev nam marsikaterega bremena. Deluje tudi pridno na to, da ne pridejo v posest osebnih pravic osebe, ki se niso naše obrti nikoli učile vzMlc temu, da izdajajo nekateri gostilničarji neresnična spričevala. — Organizacije nam bodo tudi v pomoč, da preprečimo poplavo Slovenije z dalmatinskimi vinskimi pridelki. Zato je potrebno, da vse naše organizacije vzdržimo in jih podpremo z vsemi našimi močmi. K besedi se oglasijo še gg. Posti, Kučera, Senica, Klemenčak in drugi, kateri stavl jaj o dobre predloge za zboljšanje položaja gostilničarstva. Najinteresantnejša je zadeva plačila investicij za električno napeljavo v Studence. Za kritje teh izdatkov je uprava elektrarne enostavno naložila gostilničarjem 19 Din za vsako kilo- vatno uro uporabljenega električnega toka, medtem ko je predpisala privatnikom samo 3 Din. To so krivice, ka-koršnih svet še ne pomni. Čudnih nazorov so nekateri gospodje, ki odločujejo o bremenih gostilničarstva. Mnenja so, da ta stan največ nese Bi se vsaj pustilo vse to vkalkulirati v pijače. Ali če se kdo drzne prevaliti taka bremena na konzumenta, že segne po njem roka postave in ga kaznuje radi navijanja cen z vinom, ki se napačno smatra za življensko potrebo. Ne pomnimo, da bi bil kdo od lakote umrl, ker ni pil vina,. Zato pa ne drži stališče sodišč, da je vino živi jenska potreba in da se brez njega ne more živeti. Kako živijo potem abstinenti, ki se trudijo, da sploh prepovejo prodajati alkoholne pijače, f če je alkohol življenjska potreba, in da človek brez njega živeti ne more, so abstinenti zločinci nad narodom, ker hočejo, da za lakoto alkohola umrje. Zato pa so tembolj čudni nazori onih činitelje?. ki nalagajo vsa mogoča bremena le na. alkohol. Na predlog g. Senice je zbor soglasno sklenil naložiti redovno kazen po 50 Din vsem onim zadružnim članom, ki bi se brez upravičenih razlogov občnih zborov ne udeleževali. Končno povzame besedo zadružni načelnik g. Holc. kateri poziva vse člane, da prijavijo zadrugi svoje sinove in hčere, katere nameravajo določiti za svoje naslednike v gostilničarski obrti, da ne bodo imeli neprilik, ko bodo prosili za podelitev osebne pravice za najdaljno izvrševanje gostilniške obrti po svojih starah, S tem se vsem navzočim zahvali za udeležbo in zaključi občni zbor. Gostilničarska zadruga v Vojniku svojim članom. Dne 15-februarja 1927 srno Vam poslali plačilne r.aioee za poravnavo članarine za leto 1927. Do danes se Vas je odzvalo ie malo število. Ker moramo poravnati v najkrajšem času tako zvezno članarino kakor tudi droge nujne zadružne obveznosti, pozivamo tem potom vse zamudnike, da nam predpisano zadružno članarino za ieto 1927 in eventueino naloženo kazen radi neudeležbe občnega zbora po poslani položnici št 14 759 čimprej nakažejo, najdalje pa do 31. marca t. L, sicer bomo žal primorani izročiti terjatev politični oblasti za administrativno iztirjanje. Vse spremembe v obratih, kakor n. pr. oadaje v najem, postavitev poslovodja itd., naš se takoj javijo zadružnemu tamištvu, da popravi zadružno evidenco v smislu spremembe, istotako mera vsakdo prijaviti in odjaviti svoje osobie. Onim nastavljen-cent, ki ne bodo v zadružni evidenci vpisani se ne bo potrjevalo spričeval in tudi ne bodo mogli priti v posest osebne pravice. Nova veletrgovina Maribor GpasisJ magazin konfection* jNaJvečja konfekcijska dvorana v Jugoslaviji. j.j Največja izbera krasnega volnenega blaga, platna, šifonov, odej, posteljnih garnitur, namiznih prtov itd. Velikanska izbira kovrstnega sukna za gosnode* Lastna atelje za izde« iovanje oblek po dunaj« skem kroju. Nihiio noj ne zamudi si ogledati veiibo razstavo v Trgovskem dami Zadrugi je naznaniti tudi vsako nameravano otvoritev nove gostilne ali točilnice stoječim gostom, da se bo zamogio potom zveze pri oblastih pravočasno ugovarjati. Javijo naj se nam tudi vsi prestopki točilcev stoječim gostom v odpiranju in zapiranju njih obratov ter če točijo pijače gostom za zauživanje v trgovini itd. Le če bodete vsi z nami sodelovali, bomo prišli z našo obrtjo končno na zeleno vejo, sicer nas bo uspešna konkurenca točilcev stoječim gostom, ki niso obremenjeni z davki in režijo kakor smo mi, popolnoma uničila. Če nam oblasti v tej zadevi ne bodo šle vsaj v toliko na roko, v kolikor so po zakonih primorane, bomo končno tudi mi prijavili prosto trgovino manufakture in mešanega blaga za prodajo po naših gostilnah. Slovo jemljemo od gostilničarskih zadrug v Brežicah in Sevnici ter jih predamo ljubljanski zvezi, kamor po oblastveni spremembi naših pravil spadata. Močno bomo pogrešali brežiško zadrugo, ki je bila izmed vzornejših najvzorneiša. Saj je tudi lahko bila taka, ker ji je načeloval dolgoletni načelnik in vzoren narodni gospodar gospod Ivan Volčanšek. Nikoli nismo pogrešali tega zaslužnega voditelja in agilnega zveznega sodelavca na naših sejah, zborih in sestankih. Nikoli ni bil ne bolan in ne zadržan. Vsikdar je žrtvoval v njegovo škodo cele dneve v prid svojemu stanu. Zato nam je pa tembolj težko zgubiti iz naše srede takega zavednega moža kakor je gospod Volčanšek. Lahko je ponosna ljubljanska zveza na njegovi pridobitvi. Ni pa tako s sevniško zadrugo. Ne bomo tukaj razlagali kako in kaj ter kdo je kriv mrtvilu zadruge, ker je to itak vsem zadružnim članom prav dobro znano. Povemo pa to, da smo zadovoljni, ker smo jo iz naše srede zgubili. Če bi ne bilo prišlo tako, da se je po oblastveni odredbi izločila iz naše Zveze, bi jo bili nji v sramoto iz naše srede izključili. Kakor čestitamo ljubljanski zvezi na pridobitvi brežiške zadruge, tako jo obžalujemo, da je dobila v nje sredo sevniško, ki je pod vsako kritiko zanemarjena. E 0. Dr. im 3iirio -sr oblastni sanitetni referent mariborske oblasti, stalni sodni izvedenec, ordinirajoči zdravnik dispanzerja Protituberkulozne Lige v Mariboru naznanja vljudno, da stanuje od 1. marca 1927 v Posvetovalne ure dnevno od 8. do 9. ure dopoldan in od 13. do 15. (1 do 3) ure popoldan razen v petkih, nedeljah in praznikih. Telefon v stanovanju št 40. V uradnih prostorih velikega župana št. 180. Redni letni občni zbor gostilničarske zadruge v Rog. Slatini. V hotelskih prostorih in pod predsedstvom zadružnega načelnika gospoda Stjepana čoha, se je vršil dne 14. marca 1927 ob pol 4. uri popoldne občni zbor Gostilničarske zadruge v Rog. Slatini!. Zbora, se je udleležilo od 57 zadružnih članov samo 19. Našo zvezo je zastopal zvezni tajnik g. Komac. Zadružni načelnik g. Čoh je ugotovil sklepčnost zbora, ker se je čakalo po zadružnih pravilih predpisano uro časa. Pozdravil je vise došle člane in zveznega zastopnika g. Komaca. Gosp. Čoh je obžaloval, da ni med gostilni-čarstvom toliko zavednosti in zanimanja za lastnio organizacijo, da bi prišlo na zbor večje število članov. Po končanih formafliftetah je otvoril gosp. Gob občni zbor in prešel takoj na dnevni red. Prečitani zapisnik zadnjega občnega zbora se je soglasno odobril, na kar je podal g. Čoh besedo zveznemu tajniku g. Komacu in ga prosil naj po* da poročilo o zveznem delovanju. G. Kama« je poročal obširno o zveznem delovanju in doseženih uspehih sploh, posebno pa o točilnih taksah in v zvezi s tem o točilcih stoječim gostom in točev vina pod vejo ter kako so taki obrati prišli sploh na svetla. — Nadalje je poročal o posledicah, ki jih rodi gostilničarska nezavednost, ki iz-st a,vij a jo neresnična spričevala osebam, ki se niso gostilničarske obrti nikoli učili. Take stvari naredijo taki ljudje navadno za par litrov vina. S tem prodajo svojo besedo in čast, ker se na ta način zlažejo, in kdor laže. je zmožen vseh drugih nečastnih dejanj. Ge se ta stvar ne bo zboljšala, bomo imena dotičnih začeli objavljati v listu, da jih osramotimo pred celim svetom. Obšilrno je razlagal g. Komac tudi, kako ugonabljajo oblasti gospodarstvo Slovenije z dovoljevanjem ustanavljanja točilnic dalmatinskega vina, V letu 1926. se je iztočilo v Sloveniji 30% dalmatinskega vina, in če bo šlo v tem tiru naprej, bomo v par letih doživeli polom gospodarstva Slovenije, ker se bo točilo tu izključno le dalmatinsko vino, naš pridelek bo pa ostajal in tako zastalo vse naše gospodarstvo. Neuvidevnost oblasti v tem oziru je ne-razumljiva. Po dolgotrajtnem govoru je zaključil g. Komac svoje poročilo s prošnjo, da naj vsak gostiluičar priduo čita naš »Gostilničarski list« ter podpira zvezo itn zadrugo z vsemi razpoložljivimi močmi, da bomo z močno organizacijo uspeli v naših namenih, ki gredo za zboljšanjem ne le gospodarskega položaja gostilničarstva, ampak tudi za pospeševanje tujskega prometa in s tem v zvezi za ustvaritev dobrostanja vsemu prebivalstvu Slovenije. Zadružni načelnik g. Gob se je g. Komacu zahvalil za izčrpno poročilo in podal tudi svoje poročilo o zadružnem delovanju v minulem poslovnem letu, iz katerega razberemo,' da je imela zadruga v letu 1926. 2270 Din dohodkov, izdlatkov pa 1.977 Din in vsled tega blagajniški preostanek po 203 dinarjev. Rešilo se je 150 spisov. Vinotočev pod vejio je bilo javljenih lansko leto 42. Zadruga se je udeležila treh zveznih odborovib sej, enega protest- nega zborovanja in engga 'zveznega občnega zbora. Novih članov ni bilo. Kongresa mednarodnih hotelirjev v Budimpešti se je udeležil naš vrli g. Martinovič na lastne stroške, kateremu je g. Gob izrekel v imenu zadruge naj-iskreuejšo zahvalo. Zbor je poročilo načelstva vzel z odobravanjem na znanje. G. Gob je predložil zboru obračun za poslovno leto 1926., katerega sta1 pregledala diva preglednika računov in ga je na njiju predlog zbor soglasno odobril ter podielil odboru odvezo. Zadružni proračun, ki znaša za člane, uvrščene v I. plačilni razred 15 dinarjev, v II. pa 30 Din, zbor soglasno odobri. Po tem proračunu plača 30 članov po 45 Din, to je 1.350 Din, ostalih 27 pa po 30 Din, skupaj 810 Din, preostanek iz leta. 1926. znaša 293 Din, predvideni dohodki na vpisninah in inkorporacijab 1.600 Din. Skupni dohodki. 4.053 Din. Xapnim tem dohodkom je predvidenih izdatkov 3.115 dinarjev, predvideni preostanek koncem leta 938 Din. Za pregleduika računov je bil soglasno izvoljen gosp. Mikuš iz Donačke gore. G. Martinovič je predlagal, da se zaprosi zveza za vložitev vloge na me-rodajho mesto za znižanje točilne takse na sezijska podjetja kakor so zdravilišča ki kopališča po v tem času odgovarjajočem prometu. Temu predlogu se je pridružil tudi g. Mikuš, ki ima tudi tak obrat, da posluje le v gotovih mesecih v letu. G. Mikuš prosi zvezo za posredovanje na merodajnem mestu, da bi se dovolilo tudi gostilničarstvu gotovo količino nezatrošarinjenega vina za uslužbence in delavce, kakor je to do voljeno vinogradnikom. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, povzame besedo zadružni načelnik g. Gob, kateri se zahvali zveznemu tajniku g. Komacu in vsem članom za udeležbo v nadi, da bo prihodnji zbor bolje obiskan kakor je bil letošnji ter zakljnči zborovanje. Redni letni občni zbor gostilničarske zadruge Slov. Bistrica. Dne 15. marca 1927 ob 10. utri Predpoldne se je vršil v gostilniških prostorih in pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Ivana Kosa redni letni občni zbor slovenjebistriške go-stilničarske zadruge. Zbora se je udeležilo od 103 članov samo 29. Našo zvezo j© zastopal zvezni tajnik g. Komac. Po običajnih formalitetab je ugotovil zadružni načelnik g. Kos sklepčnost zbora, ker se je čakalo eno uro, kakor je po zadružnih pravilih predvideno. Načelnik g. Kos obžaluje, da je ! med člani tako malo zanimanja za za-! družno delovanje in da se zbora ni ! udeležilo več kakor 29 članov. Zapisnik zadnjega občnega zbora j se je prečita! in soglasno odobril'. Zadružni načelnik g. Kos, ki je med poslovnim letom opravljal tudi posel zadružnega tajnika in blagajnika, je združil vsa tri poročila v eno točko in poročal, da se je vršilo med letom 5 zadružnih odborovib sej, na katerih so se obravnavale važne stanovske zadeve. Izdalo se je 15 spričeval za dosego osebne pravice in izreklo za dano krajevno potrebo za eno krajevno pravico. Zadruga se je udeležila tudi 5 zveznih odborovib sej v Celju in občnega zbora v Mariboru, kršili so se poleg tega tudi trije sestan-1 ki slovenjebistriških gostilničarjev. — Priporočati bi bilo, da bi se vršili taki sestanki tudi v drugih krajih. Minulo leto sta bila vpisana samo dva učenca in eden pa oproščen. Uradnih spisov je došlo in bilo rešenih 75 po številu. Vložile so se 4 ovadbe proti vinotočem, ker so kršili obstoječe zakonske predpise. Zadruga je naročena na »Uradni list«, »Obrtni list« in »Trgovski list«. Blagajniško poročilo izkazuje, da je bilo v poslovnem letu 5.679.54 Din dohodkov, izdatkov pa 3.643.50 Din, ostane prebitka 2.036.04 Din. Zadružna pravila so se spremenila tako, da se je določila vpisnina za vajence na 20 Din, oprostnina na 60 dinarjev, inkorporaoijska pristojbina pa na 500 Din. Obračun za poslovno leto 1926. se e soglasno odobril. Zadružni načelnik g. Kos obrazloži zboru letni proračun za poslovno leto 1927. in prosi zveznega tajnika g. Komaca, naj utemelji zvezni prispevek po 45 Din od člana. G. Komac je predvsem pojasnil zvezno delovanje in zvezni proračun za poslovno leto 1927. ter na podlagi tega utemeljil zahtevo zveze po letnem prispevku po 45 Din za vsakega člana. Razvila se je nato obširna debata, v katero so posegli razni govorniki, med drugimi tudi gg. Gorenjak in Avguštin, kateri so zvezno delovanje jako cenili in odobravali ter priporočali zboru, da glasuje za predloženi zadružni proračun, da se bo mogla zveza še nadalje vzdrževati. Ker zahteva nora moda tudi to, da mora pri takih stvareh biti vedno kdo navzoč, ki dela z neumestno in. neutemeljeno opozicijo težkoče, tako se je znašel tudi pri tem zborovanju nekdo, ki je igral neko zabavno vlogo z jako neumestnim ugovarjanjem zvezne-« mu proračunu in nepravilnemu urejevanju našega lista. Tako smešno vlogo je prevzel pri tem zborovanju gostilničar in zadružni odbornik gospod Josip Kac iz Zgornje Poljskave. Gosp. Kac r Hotelirji, rcstavraterji in gostilničarji, pozor! -------------Delikatesna trgovina —------------- Ivan Krhlanko, Maribor Aleksandrova eesta št. 31 priporoča po zmernih eenah vse vrste sira, konzerv, kompotov, raznovrstne konjake in likerje, kakor tudi vse v to stroko spadajoče blago. Za potnike in turiste priporočam svoj bufet z mrzlimi Jedili kakor tudi dobrim vinom ter priznano najboljšim pivom v jviariboru, ki ga omogoča moja najmodernejša pivska točilna naprava. Testenine Sfpjj so najboljše! 5e namreč liotel ugotavljati, da objavlja naš list samo naredbe, prepisane iz »Uradnega letaj«,, namesto, da bi v razumljivem slogu podajal razloge k tem naredbom in da ne more razumeti velikanske razMke med zadružno in zvezno članarino. Zvezni tajnik g.. Komac je na podlagi Tzi&llh listov ugotovil, da trditev g. Kaca*, tičoč se urejevanja lista v go-stilničarjem nerazumljivem slogu in prepisavi naredb iz »Uradnega lista« ne odgovarja resnici, ker se takih odredb, izven gostilničarskega pravilnika,, v listu sploh ni objavljalo. Veliko razliko med zvezno in zadružno članarino je pa utemeljit z izdajo letno 12 listov, obsegajočih 16 strani, vzdrževanje rednega in stalnega tajništva, zvezano z raznimi potnimi in reprezenta-cijskimi stroški itd., kar zadruga nima, ker je njeno delovanje omejeno na najpotrebnejše. Saj zadruga niti svojega tajnika nima. Zadružni načelnik je v eni osebi brezplačni načelnik, tajnik in blagajnik. V-sJled tega bi tudi vsak nestrokovnjak mogel razumeti razliko med zvezno in zadružno članarino, samo g. Kac, ki trdi, da je v tej zadevi strokovnjak, je ni mogel, ali pravilno rečeno, je ni hotel razumeti. Ce bi g. Kac iz nerazumevanja stvari ne mogel razumeti razfike med zvezno in zadružno članarino ali iz strokovnega stališča ne hotel razumeti, bi to kritiko opustili. Ker nam je pa znano, da je g. Kac temu ugovarjal le iz drugih razlogov, smo prisiljeni povedati temu gospodu naše mnenje, in da bodo o njegovi nenaklonjenosti naši organizaciji poučeni tudi vsi ostali gostilničarji. Gospoda Kaca pač močno boli, da se naš list ne imenuje »Gastwirte-Zeitung aus Gilli«, ampak tako kakor 'današnji časi zahtevajo. Vzlic opoziciji g. Kaca je bif predloženi zadružni proračun soglasno odobren, za katerega je končno • glasoval!; tudi g. Kac. Pri tej priliki ugotavljamo, da je naš list objavil in prepisal iz »Uradnega lista« do sedaj samo del novega gostilničarskega pravilnika, katerega besedilo ne moremo predrugačiti na ljubo gospodu Kacu, ki mrzi vse, kar ni pisano v blaženi »Šprahi«. Gospodu Kacu in sličnim gospodom principijelnim opozicijonalcem svetujemo v prid dobrobit celega gostilničarskega stanu, naj take opozicije, ki slonijo na kaki politiki ali prenapetemu nacijonalizmu, opustijo in se rajši poprimejo strokovnega dela za zboljšanje gospodarskega stanja gostilničarskega stanu, katerega se le radi znane gostilničarske nesložnosti tako strašno gnjavi od vseh strani. Le če bo ono malo število opozicijtonalcev z gospodom Kačem na čelu ta naš nasvet upo; števafo, bomo lahko zaznamovali prihodnje leto boljše uspehe našega truda, kar bo le v prid nam in našim maloštevilnim principijelnim opozicijonalcem, ki se v današnje narodne razmere ne morejo uživeti. Ker je potekla triletna doba, odkar je bil izvoljen dosedanji zadružni odbor, se je zadružni načelnik g. Ko© zahvalil zboru za zaupanje in, prosil, naj izvoli za bodoče delovanje novega načelnika. Na predlog gospoda Gorenjaka se je izvolilo soglasno sledeče načelstvo in odbor: G. Ivan Kos, zadružni načelnik, g. Anton Augustins zadružni podna-čelnik, odborniki gg. Franc Sorčnik, Jakob Žeraj, Josip Kac in Ivan Wal-land, odborniki namestniki gg. Ciril Kaučič in Josip Baumam____ Za vsakdanjo štrapaco so Karo čevlji priznano najboljši. Maribor, Rorošbo cssta 19' Zahtevajte cenik oglasov! Občni zbor gostilničarske zadruge v Brežicah. Dne 6. marca 1927 se je vršil pod predsedstvom zadružnega načelnika gospoda Ivana Volčanška redni letni občni zbor gostilničarske zadruge v Brežicah. Od 81 članov, ki jih šteje zadruga, se je udeležilo zbora samo 18 članov. To je dokaz nezrelosti gostilni-čarstva za svojo organizacijo. Našo zvezo je zastopal zvezni tajnik g. Komac. Po enournem čakanju je na koncu običajnih formelnosti in pozdravov navzočih otvoril zadružni načelnik g. Volčanšek občni zbor ob 2. uri popoldan ter podal naslednje poročilo načelstva o zadružnem delovanju minulega poslovnega leta. Zadružne odborove seje so se vršile tri in sicer dne 18. aprila, 18. julija in 5. decembra, na katerih so se reševali različni došli dopisi in razmotrivalo o predlogih članov, ki so š!i za zboljšanjem položaja gostil-ničarstva sploh. Zadruga je bila neprenehoma v zvezi z Zvezo gostilničarskih zadrug v Celju ter se udeležila po moji malenkosti vseh zveznih odborovih sej. Poudarjati moram, da je zveza napela vse svoje sile in uporabila vsa zakonito dopustna sredstva, da je odvrnila od gostilničarstva marsikatero težko breme, neprijetnost in uveljavljenje gostilničarstvu škodljivih naredb in zakonov. Zvezno delo je rodilo tudi vidne uspehe, ki so bili itak v gostilničarskem listu obelodanjeni. Da se pa vzlic temu delajo gostilničarstvu krivice z vednim podeljevanjem novih pravic za točenje alkoholnih pijač stoječim gostom, podeljevanje novih krajevnih pravic za gostilne in osebnih pravic ljudem, ki se niso v gostilničarski stroki nikoli izučili, je krivo dejstvo, da se vsi gostilničarji ne zavedajo svojega stanu in ne. podpirajo zadostno svojih organizacij/ ki so zakonite predstavnice gostilničarstva, in ki edine morejo take krivice preprečiti. Zato pa je treba, da se vsi zavedamo našega stanu in krepko podpremo vse naše organizacije, ki za nas pridno delujejo. Točilci stoječim gostom nam škodujejo s konkurenco radi tega, ker niso obremenjeni s tako visokimi režijami in taksami kakor ravno gostilničarji. Vsi ti točilci imajo svoje pravice po zakonu močno omejene in če bi se držali točno vseh obstoječih predpisov kakor se morajo držati naši člani, oziroma če bi v to poklicani organi izvrševanje njih obrti strogo nadzirali, bi nam ne škodovali mnogo Tudi ne bi bilo takih obratov toliko kolikor jih je danes, ampak mnogo manj, ker bi se jim posel ne izplačal. Tako pa ker nihče ne nadzira pravilnega izvrševanja te vrste trgovine, se izvršujejo neovirano tudi nezakonito. Iz tega sledi, da se množijo dnevno kakor gobe po dežju. — Da pridemo končno do tega, da se bodo tudi taki trgovci držali strogo po obstoječih zakonih, vam svetujem jih najstrožje nadzirati in prijaviti vsak prestopek in prijavo podpreti s pričami. Naša skrb in skrb Zveze bo, da pride tak človek do zaslužene kazni, kakor se kaznuje naše ljudi za vsaki še tako malenkostni prestopek. Vi veste, da se.je uveljavil z3kon o dokazu strokovne sposobnosti, vsakega prosilca za osebno pravico in da ima zadruga pravico take dokaze v obliki spričeval potrjevati ali so resnični ali ne. Zadruga pa more taka spričevala potrditi le tedaj, če je dotičnik v zadružni evidenci pravilno vpisan in se v dotičnem gostilniškem obratu kot tak resnično udeistvuje. Zato vas pa poživljam, da vsak od vas prijavi zadrugi svoje sinove in hčere, katere hočete postaviti za vaše naslednike v gostilniškem obratu. Onim prosilcem za potrdilo takih spričeval, ki ne bodo pri zadrugi pravilno prijavljeni in vpisani v zadružni evidenci, se ne bo potrdilo prav nobeno spričevalo in tudi ne bo mogel dotičnik priti nikoli v posest osebne pravice. Omeniti moram tudi, da niso pri volitvah v zbornico vsi naši člani sledili strokovni listi, ki so jo postavile vse strokovne organizacije, ampak so se nekateri pustili speljati na napačna pota nasprotne politične liste. Dobro, da je bilo takih nezavednih tovarišev le majhno število, kar dokazuje dejstvo, da smo pri volitvah na celi črti častno zmagali. Da se pa to ne bi ponovilo pri zopetnih volitvah v zbornico, Vas poživljam že sedaj, da oddaste Vaše glasove le tja, kamor Vam bodo svetovale Vaše strokovne organizacije, ne pa politične stranke. Za pospeševanje tujskega prometa se je osnovala lansko leto tujsko-prometna zveza. V tej zadevi Vam bo podal zvezni tajnik g. Komac natančnejše poročilo. Zato prosim gospoda tajnika, da poda v zadevi pojasnila. Besedo povzame zvezni tajnik g. Komac, ki izvaja približno sledeče: Minulo leto se je ustanovila v Mariboru tujsko-prometna zveza, katera ima hvaležen namen organiziiati in pospeševati tujski promet pri nas, kakor n. pr. oskrba potnih vizumov, izdaja raznih reklam v obliki brošur, časopisov in slično, dajati tujcem informacije in preskrbeti vozne liste, omogočiti nemoten prehod državnih mej itd. Samo po sebi umevno ima od obilega poseta tujcev v našo državo v prvi vrsti interes in dobiček gostil-ničarstvo. In ker ima gostilničarstvo na pospešavanju tujskega prometa tako velik interes, je potrebno, da ga kjerkoli mogoče z vsemi močmi podpira. Naša zveza se tega v polni meri zaveda. Radi tega je pristopila kot ustanovna članica z ustanovnino po 10.000 Din enkrat za vselej. Svetujem Vam, da tudi Vi danes tukaj sklenete pristopiti tej korporaciji vsaj kot redni člani z letno članarino po 1 Din od vsakega člana. Ker šteje Vaša zadruga 81 članov, bi bila letna članarina Vaše zadruge 81 Din, Če bodo oblasti videle, da hočemo mi pomagati do zboljšanja gospodarskega stanja v naši domovini, Sem uverjen, da bodo šle tudi one nam kolikor mogoče na roko. Gospod Komac je pojasnil navzočim obširno tudi znano zadevo zavlačevanja določitve odpiralnega in zapiralnega časa za točilce stoječim gostom in razložil tudi, kje leži krivda tega zavlačevanja. V prvi vrsti je kriva nezavednost gostilničarstva izven Slovenije, ker se ne organizira v močne organizacije, ki bi bile v stanu demonstrirati in zahtevati pravice za svoje člane. Dokler se ne bo gostilničarstvo zavedalo popolnoma svoje organizacijske dolžnosti, ni pričakovati zboljšanja stanja v to stran. Treba je, da se vsaj gostilničarstvo Slovenije, ki ima organizacije že stvorjene, zaveda tega momenta in podpre iste z vsemi potrebnimi financijelnimi sredstvi. Obširno je razlagal zvezni tajnik g. Komac tudi zadevo podelitve osebnih pravic na podlagi od gostilničarjev samih izstavljenih neresničnih spričeval sposobnosti in obsojal najstrožje vse one gostilničarje, ki prodajo svoj podpis in svojo častno besedo za revnega Vz 1 v'na ter ne pomislijo, da s takim nečastnim dejanjem oškodujejo poleg samih sebe še druge tovariše- Po končanem poročilu zadružnega načelnika g. Volčanška in zveznega tajnika g. Komaca se je predložil zboru letni zadružni obračun, ki izkazuje pribitka 3800 Din. Zbor je na predlog računskih preglednikov odobril soglasno letni obračun za leto 1926 in podelil zadružnemu odboru absolutorij. Zadružni načelnik g Volčanšek je prečital dopis ljubljanske zveze gostilničarskih zadrug, v katerem svetuje glasovati za pristop k ljubljanski zvezi in dal zadevo na debato. K besedi se je oglasil zvezni tajnik g. Komac, ki je izvajal sledeče: Zasebne vesti pravijo, da je ministrstvo trgovine v Beogradu naš priziv v zadevi spremembe naših pravil in omejitve našega delokroga na mariborsko oblast zavrnilo in potrdilo odlok velikega župana mariborske ■oblasti v Mariboru, s katerim se je ravno naš naslov uradno spremenil in omejil naš delokrog na maribosko oblast. Potemtakem bomo primorani Vašo zadrugo iz naše zvfeze izločiti, ker ima svoj sedež v ljubljanski in ne v mariborski oblasti. Vsled tega Vam svetujem, da danes tukaj sklenete iz naše zveze izstopiti in. pristopiti k ljubljanski zvezi, da se izognemo tako vsakemu eventuelnemu uradnemu pozivu. Pri tej priliki Vam moram v imenu naše zveze izjaviti, da nam je jako žal — zgubiti Vas iz naše srede, ker smo Vas vedno prištevali k najboljšim in najzavednejšim zadrugam. Zato bomo tem težje pogrešali Vaše članstvo. V zameno za izgubo Vaše zadruge bi prav radi žrtvovali najmanj 5 enakih zadrug kakor je ona v Sevnici, ki je pod vsako kritiko zanemarjena. Namenjeni smo bili, da jo iz naše srede izključimo, če bi ne bila itak vsled ministrske naredbe pripadla ljubljanski zvezi, katero morem le obžalovati, da prejme v nje sredo tako nedelavno članico. Častitam pa ljubljanski zvezi na pridobitvi Vaše zadruge, ki je res vzorna organizacija. Na podlagi ravnokar obrazloženega je občni zbor glasoval za izstop iz naše zveze in za pristop k ljubljanski zvezi in sicer s 1. aprilom 1927. tako da se plača članarina za našo zvezo za prvo četrtletje in ljubljanski pa za ostala tričetrtletja. Gostilničarski list pošlje naša Zveza zadnjikrat dne 20. marca 1927, od 1. aprila 1927 dalje pa ljubljanska. Predloženi letni proračun za leto 1927, ki znaša 40 Din za vsakega člana, se soglasno odobri. Obenem se je pri tej točki pobrala od vseh navzočih članarina za celo leto 1927. Kot zadružni delelgati za Zvezni zbor k Zvezi v Ljubljano so bili soglasno izvoljeni gg. Volčanšek, Štirn, Grobner in Držič. Nekdanji sedaj 60 let stari in bolni gostilničarki gospej Vreg iz Brežic se je na nje prošnjo podelila enkratna podpora po 100 Din. Interpelacijo stavljeno na Zvezo glede sestavljenja kalkulacij za sod-nijsko oblast, je zvezni tajnik pojasnil že v listu št. 3 objavljeni kalkulaciji in pozival vse člane k zanimanju za naš list, kateri prinaša marsikaj koristnega za gostilničarstvo. Če bi se bil naš list št. 3 pazljivo prečital, bi bila zadevna famozna interpelacija prav gotovo izostala. Iz teh razlogov objavimo danes na drugem mestu ponovno zadevno kalkulacijo v nadi, da jo bodo vsaj sedaj vsi gostilničarji pazljivo prečitaii. Izredni občni zbor gostilničarske zadruge v Šoštanju. Pod predsedstvom zastopnika zadružnega kotnisarja*, zaslužnega dolgoletnega obrtniškega voditelja gosp. Volka iz Šoštanja, se je vršil dne 9. marca t. 1. ob 10. uri predpoldan izvanredni občni zbor šoštanjske gostilničarske zadruge, da spremeni zastarela zadružna pravila današnjim časom primemo, odobri od zadružnega komisarja sestavljeni zadružni letni proračun za leto 1927. in izvoli de-lavnejše načelstvo in odbor, kakor je bil pred postavitvijo zadružnega komisarja. Naša zveza je bila zastopana po zvezimem tajniku g. Komacu Na zbor je prihitelo od 88 članov 63. neudeležbo je upravičilo 5 članov. — Številna udeležba članov na občnem zboru dokazuje zopet, da je bilo dosedanjemu mrtvilu zadruge krivo zadružno vodstvo, v prvi vrsti pa zadružni tajnik in ne zadružni člani, kakor se je mislilo. To naj bo šola novemu načelstvu in odboru, posebno pa novemu tajniku in naj vsi pridno delajo v korist vsem zadružnim članom, da ne bo potrebno segati zopet po pomoči zadružnega komisarja, ki bi zopet povzročilo nepotrebne, precej velike stroške, kakor so se povzročili z zadnjim postavljanjem zadružnega komisarja. Občni zbor je po običajnih lor-malitetah otvoril zastopnik zadružnega komisarja g. Volk. Potom klicanja navzočih zadružnikov na podlagi od gospoda Volka na novo sestavljenega zadružnega katastra, je zastopnik komisarja g. Volk ugotovil, da je navzočih zadostno število članov za velajr-no sklepanje o razpravah občnega zbora. Po tej ugotovitvi preide g. Volk takoj na dnevni red in poda v kratkem koročilo kako je prišlo’ do tega, da je bil zadrugi postavljen zadružni komisar in kako je bil on pooblaščen, od: obrtne oblasti zastopati zadružnega komisarja ter urediti zadružne knjige in spraviti zadrugo do rednega 1 poslovanja. Poročilo se je glasilo pri-j bližno sledeče: Ni mi potrebno razlagati vam težav, s katerimi se »raca- Kalkulacija,* ki velja za gostilničarski obrat srednje vrste in za 1 liter vina, postavljeno gostu na mizo. 1. Nakupna cena pri producentu na deželi.......................Din 10'— 2. Dovoz od producenta do železniške postaje : Voznik računa za polno naloženi voz vina okroglo 1000 litrov, Din 750'—. Ako se deli voznina po Din 750'— s številom naloženih 1000 litrov vina, se dobi, koliko odpade voznine na 1 I vina, t. j. 750 :1000 = 7'50 » —'75 3. Prevoz po železnici od producentove do gostilničarjeve postaje » —'65 4. Dovoz od postaje do gostilne in vkletenje : a) Voznik računa za polno naloženi voz vina, okroglo 1000 litrov, Din 200'—. Ako se deli voznina po Din 200'— s številom naloženih 1000 litrov vina, >e dobi, koliko odpade dovoznine na 1 liter vina, t. j. 200 :1000 — 0'20 ................. Din —'20 b) Delavcem se po običaju daruje v naravi 2V2 • v'na v vrednosti Din 50'—, odpade torej na 1 liter vina 50:1000=—'05...................... ........... ». —'05 » —'25 5. Odprema praznih sodov producentu nazaj ali pa odpošiljatev lastnih sodov producentu za napolnitev : a) dovoz od gostilne do kolodvora.....................Din —'10 b) prevoz po železnici in vozni list.................. » —'10 cj dovoz od kolodvora do producenta .... . . » —'15 » —'35 6. Letna točilna taksa znaša Din 1500'—. V gostilničarskem obratu srednje vrste se iztoči približno 565 litrov vina mesečno, torej letno 565 X12 = 6780 litrov. Ako se deli letna taksa Din 1500'— s številom letno iztočenih litrov vina, je razvidno, da odpade točilne takse na 1 liter vina 1500 : 6780 = 0'22..................... » —'22 7. Državna trošarina .................................................. » —'35 8. 357% občinske doklade na državno trošarino, računjena od vsote pod točko 7 ..................................................... » 1'25 9. Davki državni in občinski znašajo za gostilničarski obrat za srednje vrste letno okroglo Din 18 000'—. Ta znesek po Din 18000'— se deli s številom letno iztočenih 6780 litrov vina, nakar se dobi, koliko odpade državnega in občinskega davka na 1 liter vina. Račun : 18.000 : 6780 = Din 2'66. Cela vsota pa ne zadene le davkov iz točenja vina, temveč tudi druge, kakor n. pr. točenje piva in oddajo hrane. Primerno bi bilo, če bi se računalo, da odpade na točenje vina V3 gon označenih Din 2 66 .............................................. » —'88 10. Za bolniško zavarovanje osobia plača sličen obrat letno približno Din 850'—. Ta znesek se deli kakor pod točko 9 s številom letno iztočenih 6780 litrov vina, nakar se dobi, koliko odpade državnega in občinskega davka na 1 liter vina, t. j. 850 : 6780 = 0'12. Cela vsota pa ne zadene le davkov iz točenja vina, temveč tudi druge, kakor n. pr. točenje piva in oddajo hrane. Primerno bi bilo, Če bi se računalo, da odpade na točenje vina V3 gori označenih Din 0 12...................*......................... Odnos . . Din 14'74 *Važno. Ker mnogi naših članov niso čitali našega lista št. 3 od 20. III. 1926, kjer je objavljena na prvi strani točna kalkulacija o vinu, jo podamo naslednje še enkrat v nadi, da jo bo vsak gostilničar pazljivo prečital in se po njej ravnal Prenos . . Din 1474 11. Najemnino za lokale plača tak obrat letno okroglo Din 30.000'—. Če se deli ta znesek s številom letno iztočenih 6780 litrov vina, se dobi, koliko odpade na 1 liter vina, t. j. 30.000:6780 = 4'42. Od te vsote se zaračuna na vino okroglo 45%> ker se mora računati tudi najemnina za klet, kar se za druge predmete ne potrebuje, bi odpadlo na 1 liter vina 4.42 X 45 = 1 99 .... » 19 12. Od okrajne sodnije v Konjicah priznano za: a) usušenje in raztočenje............................Din —'25 b) postrežbo ............... » —'50 c) posredovanje pri nakupu.......................... » —'25 Ć) kurjavo, snaženje lokalov ter dopolnitev inventarja » —'25 » 1'25 13. Ostali režijski stroški, kakor nabava časopisov, perijodično snaženje lokalov itd.................................................. » —10 Skupaj ... Din 18*08 Kakor je razvidno iz vestno in točno sestavljene kalkulacije, stane gostilničarja srednjega obrata 1 liter vina, katerega je kupil pri producentu po Din 10'— in postavljeno gostu na mizo, vštevši vse stroške in davke brez 25% P° zakonu dovoljenega dobička.....................................Din 18 08 in če prištejemo za dobiček samo 20% od nakupne cene, to je 10 X 20 = 2'00 ............................................. » 2 - bi moral prodajati to vino po........................................Din 20 08 liter, s tem pa še ni dosegel njegov dobiček po zakonu dovoljeno višino po 25%, ampak še primanjkuje. Ker je več vrst in kakovosti vina, za katerega so različne cene, se je vzelo pri tej kalkulaciji srednjo nabavno ceno po Din 10'—za liter. Za cenejša in dražja vina, kakor je izkazano v kalkulaciji, pa prosimo, da se doda, oziroma odšteje razlika na nabavni ceni franko producent brez spremembe ostalih izdatkov, ki ostanejo v vsakem slučaju enaki. Nabavne cene variirajo med 5 in 15 Din za liter. Sicer pa zakonodajalec pri sestavi zakona gotovo ni mislil, da bi bilo vino življenska potreba. Iz tega razloga bi se moralo po našem mnenju smatrati vino kot luksuzno blago, za katero obstoječi zakon ne velja. Kalkulacija izkazuje torej ravno 100% pribitka na nabavno ceno, kakor se je prakticiralo v predvojni dobi, ko ni bilo današnjih vedno novih davščin in taks. Tozadevno je razglasilo celjsko okrožno sodišče jako važno razsodbo, iz katere podamo v izpisku sledeče važne momente: Vsi gostilničarski obrati so se uvrstili v tri razrede in sicer spadajo : v 1. razred boljše gostilne v mestih, ki imajo kvalificirano osobje in uporabljajo namizno perilo ; v 11. razred so se uvrstile vse ostale gostilne v mestih in trgih ter boljši obrati po večjih vaseh in v 111. razred pa vse ostale gostilne na deželi. Obratom prvega razreda je dovoljeno pribiti k nabavni ceni za režije in dobiček 80%. onim drugega razreda 70% in slednjič tistim v III. razredu 60%. Nabavna cena se razume do vkletenja vina, tako n. pr. če plača gostilničar producentu Din 10'— in ima do kleti še Din 2'—stroškov, se računa kot nabavna cena Din 12'—, od katerih se računajo gori popisani odstotki. vate pri izvršervarm'/u vaše obrti, ier so vam vsem dobro znane. Tudi ni to moja naloga. Moja naloga je lie to, da \aim v imenu zadružnega komisarja poročam, v kakšnem stanju sem našel vašo zadrugo. Pregleda! sem knjige in ugotovil, da so se vršile velike nerodnosti v zadružnem poslovanju. Potrudi! sem se im spravil vse knjige im ostalo zadružno poslovanje v popolen red. Sestavil sem vam letni obračun in proračun za bodoče delovanje, v katerem je predvideno vse, kar je vam za uisfpešno in redno poslovanje potrebno. Sedaj bodete delo z lahkoto nadaljevali, ker imate temeljni kamen zopet postavljen. Oprostitve vajencev so se vršile jako menedmo. Izdajala so se neresnična učna spričevala. Vknjižbe osobja t zadružnih knjigah niso odgovarjale resničnim dejstvom. Zato ni izključeno, da se ne bodo povzročitelji teh napačnih vknjižb morali kedaj zagovarjati pred oblastmi Skrbite torej za to, da bodete odslej naprej prijavljali za-d®ngTj redno in pravilno vse vaše osebje, da ne^ pridete navskriž z zakonskima določili. Onim vašim nastavljen-cem, ki ne bodo vpisani v zadružni evidenci se ne bo več potrjevalo spričeval in vsled tega tudi ne bodo mogli nikoli doseči osebne pravice. Da je prišla vaša zadruga tako daleč, da se ji je postavilo komisarja, ni krivo samo načelstvo, ampak v prvi vrsti tajnik, ki se za vr&itev svojih dolžnosti ni brigal. Razumljivo je, da ae tajnik ni brigal. Brigal se ni radi tega, ker ni M po zaslužku plačan, Vpisnima za vaše vajence je bila 1.25 dinarjev. Za to malenkostno vsoto se vendar ne splajča niti knjige odpreti, še mam j pa pisati in uporabljati ti-skovine, ki so bile dražje kakor je znašala vpisnima. Upam, da ste uvideli, da se s tako malenkostnimi prispevki ne more plačevati poštenega in pridnega dela agilnega tajnika. Poročilo sledi: še precej obširno in dolgo v tej smeri. Gospod Volk predoči navzočim vse dosedanje nedostatke v zadružnem poslovanju in zaključi svoje jako podučljdrvo poročilo v nadi, da se konča s ton zborovanjem oblastveno nadzorstvo nad zadrugo, ki bo sama zmožna vršiti svoje dolžnosti napram oblastim in članom ter uveljavljati svoje pravice. Zborovalci so vzeli poročilo gosp. Volka, kateremu so sledili z naj večjo pozornostjo, z odobravanjem na zmamje. Nato se je oglasil k besedi zvezin tajnik g. Komac, kateri je razlagal obširno pomen in kompetenco zveze iln zadruge, predočil navzočim vpliv, močne skupne organizacije, ki ga ima pri oblastih, ko gre za preprečitev obremenitve gostilničarskega stanu z raznimi državnimi in avtonomnimi dajatvami. Primerjal je uspehe dobro organiziranih trgovcev z malenkostnimi uspehi naših organizacij, ki nimajo vsled velikle nezavednosti članov-gostilničarjev pri oblastih in v parlamentu nobenega vpliva. Medtem ko so trgovske organizacije dosegle velik uspeh z znano podkupnino 80.000 dinarjev za uvedbo famoznih točilcev stoječim gostom, kar bi naši gostilničarji nikoli ne hoteli žrtvovati. To zavednost in požrtvovalnost naj bi posnemali vsi naši gostilničarji, da bodo tudi njim kedaj zasijali boljši časi kakor so današnji. Po končanih poročilih obeh referentov, se, jie prečital in soglasno odobril zapisnik zadnjega občnegai zbora. Zastopnik zadružnega komisarja g. Volk prečita in raztolmači podrobno nova zadružna pravila, iz katerih posnemamo te-le glavne točke: Inkor-poracijsfca pristojbina 500 Din, vpisnina za vajence 30 Din, oprostnina 75 dinarjev, preizkušnja za vajence 75 dinarjev in za pomočnike 100 Din. Vsakoletna zadružna doklada se razdeli na 4 skupine in sicer po iztočeni količini vina v preteklem poslovnem letu. Precitana nova pravila se po kratki debati soglasno odobrijo in pooblasti gospoda Volka, da jih predloži velikemu županu v odobritev. Predloženi zadružni proračun za poslovno leto 1927,, ki izkazuje dohodkov 9.611.10 Din in izdatkov pa 9.010 Din, se soglasno odobri. Zadružne doklade za leto 1927. se razdelijo na podlagi lansko leto iztočenega vina na 4 skupine in sicer se naloži I. skupini 50 Din, II. 100 Din, III. 170 Din in TV. 225 Din letno. — Tudi razporeditev plačila zadružne članarine na ravnokar omenjene štiri skupine se od zbora soglasno odobri. Po kratki debati se soglasno sklene izvršiti volitve po vzkliku. V svrho sestave kandidatov prekine g. Volk občni zbor za 10 minut. Po preteku tega časa se izvolijo soglasno zadružnim načelnikom gospod Matevž Ješovnik, za njegovega namestnika pa gospod Franc Galof, obadva gostilničarja v Šoštanju. Odbornikom pa gg. Franc Skaza iz Velenja, Miloš Pleter-šek iz Pesjega, Franc Rogel iz Rečice ob Paki, Franc Stropnik iz Druž-mirja, Ivan Kunst in Jože Berločnik, oba iz Šoštanja. Namestnikom so izvoljeni gg, Schvrarz in Gregorevčič, Po končanih volitvah se novo izvoljeni načelnik g. Ježovmk zahvali zboru za zaupanje, ki mu je bilo izkazano z izvolitvijo načelnikom zadruge in obljubu da bo zastavil vse svoje moči za dobrobit vseh članov, prosa pa vsakega posameznega člana za pomoč, ker se brez vsestranske po- moči odbora in članov ne more uspešno delovati. Končno povzame ponovno besedo g. Volk, kateri se raduje in čestita zboru, da je reši! z današnjo volitvijo novih agilnih zadružnih fur.kcijonar-jev zadrugo nadzorstva po oblasti in se nadejaj, da ne bodo člani, osobito pa novo izvoljeno načelstvo in odbor nikoli več dopustili, da pride zadruga v tak nered,, da bi bila potrebna zopetna postavitev komisarja. Po daljšem temeljitem poduku zborovalcev zaključi občni zbor ob pol 1. uri popoldan. Gostilničarji! Upoštevajte one tvrdke, ki podpirajo naš list. Izredni občni zbor Gostil« | ničarske zadruge ¥ Mozirju. Dne 28. februarja 1927 se je vršil v gostilniških prostorih in pod predsedstvom zadružnega načelnika gosp. Goltnika izredni občni zbor mozirske Gostilničarske zadruge z edino točko drevnega reda: Odobritev letnega prispevka za zvezo po Din 45'— za vsakega člana. Poleg načelnika se je udeležilo občnega zbora 14 članov. Zvezo sta zastopala načelnik g. Bernardi in tajnik g. Komac. Po običajnih formalitetah in ugotovitvi, da je bil zbor pravilno sklican in da je sklepčen, ker se je čakalo po pravilih predpisano uro časa, poda besedo zveznemu načelniku gospodu Bernardiju, kateri pozdravi navzoče in izvaja sledeče : «Poprej ko preidem k stvari, za katero danes gre, vam moram pojasniti pomen organizacij sploh, da bote znali ceniti našo Zvezo, katero danes tukaj zastopam in ne bote ugovarjali malenkostnemu letnemu prispevku, katerega se od vas za vzdrževanje iste zahteva. Obširno razlaga pomen organizacije in naše Zveze, katera je vsem drugim stanovom že dolgo znana, samo go-stilničarstvo se ne more v to še prav oživeti, da mu je organizacija potrebna kakor zrak, ki ga diha. Gospod Bernardi izvaja nadalje: Nikdo se ne gane, nikdo se ne spomni na Zvezo, na Zadrugo, dokler se mu ne postavi nasproti nova gostilna ali novi točilec stoječim gostom. Nikdo se ne zmeni za organizacijo, dokler mu ne gre za njegova lastno kožo. Nič ga ne briga njegov tovariš, ki omaguje pod težkim bremenom. Kadar gre za njegov obstoj, potem se pa zmisli, da obstoji neka organizacija, ki bi bila zmožna mu pomagati. Zateče se k njej, brez da bi pomislil, da ni za njo žrtvoval še ničesar, razen malenkostnega letnega prispevka. Vzlic temu mu gre organizacija na roko in mu pomaga iz nevarnosti. Če bi bili vsi tako, bi organizacij ne imeli in ravnalo bi se z nami še slabše, kakor se ravna. Če bi bili vsi tako, bi bil tudi jaz ostal danes doma in skrbel za moj obrat, od katerega živim. Ker se pa zavedam stanovskih dolžnosti, sem danes prišel k vam, da vas navdušim za skupno organizacijo in vas prepričam, da je treba vendarle nekaj žrtvovati za skupno delo. Ne samo, da sem danes zamudil čas za skupno organizacijo, ampak trpim tudi potne stroške sam, kar bi malokdo storil, ker se ne zaveda svojih stanovskih dolžnosti. Vzemite za vzgled samo trgovske organizacije, ki so dosegle za svoje člane famozne pravice točiti alkoholne pijače stoječim gostom. Bodimo tudi mi enakih misli kakor so trgovci in delajmo skupno za dosego naših pravic. Trgovske organizacije imajo vsled svoje složnosti tudi mnogo večji vpliv pri oblastih kakor mi, ki nismo složni. Trgovske organizacije nimajo 4e vpliva, ampak tudi precejšnjo odločilno moč. Iz teh razlogov sem mnenja, da če kdo izmed nas nima 45 dinarjev letno za zvojo organizacijo, ni vreden, da se naziva gostilničar in naj svoj obrat zapre. Sramujem se, če moram reči, da je tak človek moj tovariš. Da pri naši Zvezi pridno delamo, se mi zdi nepotrebno poudarjati, ker je naše delovanje v listu prav obširno objavljeno. Naše delo so priznali tudi drugi činitelji. Na našem občnem zboru, ki se je vršil 11. januarja letošnjega leta v Mariboru, smo dobili tako priznanje od zastopnika velikega župana In zbornice. Torej je naše neumorno delovanje v prid celokupnosti nedvomno ugotovljeno. Zakaj bi se potem upirali nas financijelno podpirati! Naša dolžnost ni le ta, da skrbimo za dobrobit sedanjih naših članov, ampak da izobrazimo tudi naš naraščaj. Zato so naše šole. V ta namen imamo sedaj prihranjenih Din 210.000'—. Ta vsota se sme uporabljati le v šolske svrhe in ne v druge namene. Naloga 'naših organizacij je, da pospešujejo tujski promet. Tudi za to je treba financijelnih sredstev. Tujski promet se bo pa le tedaj povzdignil, če bomo imeli v naših obratih zadostno izobraženo osobje, da bo znalo tujcem strokovno postreči. Naš list nam služi, da povemo javnosti, kaj in kje nas boli. Da kriti- ziramo postopanje nam nenaklonjenih orga-nov. Skupna in močna organizacija nam služi tudi za to, da zahtevamo od oblasti pravilno in hitro rešitev naših skupnih zahtev. Posameznik bi nikdar ničesar ne dosegel, če bi se organizacija ne zavzela za njega. Iz teh razlogov je |Mtrebno, da vse naše organizacije vzdržimo in podpremo vsaj financijeino, da bomo mogli na ta način plačati onega, ki bo za nas delai. Svetujem vam, da se ne obotavljate glasovati za predloženi proračun za Zvezo po 45 dinarjev, ki odpade na vsakega člana. Poročilo zveznega načelnika da zadružni načelnik g. Goltnik na razpravo in prosi navzoče, naj sa oglasijo k besedi. Besedo povzameta gg, Turnšek in Bider, ki kritizirata zvezni proračun od postavke do postavka in zahtevata k vsaki posamezni točki pojasnila. Vsem stavljenim vprašanjem k zveznemu proračunu je podal jasna in temeljita pojasnila zvezni tajnik g. Komac, kateri je vsak izdatek točno in nepobitno pojasnil. Na stran zveznih zastopnikov se je postavil tudi uvidevni gosp. Matija Goričar, ki je prepričeval zbor o potrebi odobritve zveznega prispevka po 45 dinarjev za vsakega člana. Gospod Goričar pravi sledeče : »Pozabimo vsi skupaj, da živimo v revolucijski dobi. Revolucija ni samo krvava, ampak je revolucija tudi to, če gre stan proti stanu kakor se godi dandanes. Vi vidite, da se množijo dan za dnevom točilci stoječim gostom, ki naše obrate ugonabljajo. Zato pa moramo skrbeti za naše organizacije, ki so edine v stanu zboljšati današnji položaj. Naša Zveza se je rodila iz zadrug. Vsled tega smo zveza mi in nikdo drugi. Vsak, ki hoče kaj veljati in javno nastopiti, mora nastopiti kot kavalir. Zato so pa dosedanji uspehi Zveze vidni. In če hočemo, da bo naša Zveza še nadalje javno nastopila in za nas uspešno delala, je potrebno, da jo financijelno podpremo. Dosedanji zvezni uspehi so zadosten dokaz, da se je trudila. Kdor se trudi in žrtvuje, mora biti plačan. Plačati pa mora oni, ki ima od tega truda koristi. Koristi pa imamo mi in mi moramo plačati brez obotavljanja* K besedi se nihče več ne oglasi. Radi tega da zadružni načelnik gospod Goltnik na glasovanje odobritev zveznega prispevka po 45 dinarjev letno, za kar glasujejo vsi navzoči. S tem je zaključena razprava edine točke dnevnega reda izrednega občnega zbora. Zapisnik o rednem občnem zboru Gostilničar-sko-obrtne zadruge v Ormožu, kateri se je vršil dne 21. februarja 1927 ob 8. uri v gostilni g. Filipa Horvat v Ormožu s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. ,! 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Proračun za leto 1927. 5. Sprememba pravii 6. Volitev načelnika, podnačelni-ka, 4 odbornikov, 2 namestnikov in 3 delegatov za Zvezo. 7. Slučajnosti. Zadružnike se je povabilo na občni zbor s posebnimi vabili. Občnega zbora se je udeležilo 16 zadružnikov, g. Horvat Frane iz Središča se je opravičil. Rešitev: Ad 1. Ker ob določeni uri ni bilo navzočih zadostno število zborovalcev, otvori g. načelnik eno uro kasneje, to je ob 9. uri občni zbor, pozdravi v kratkih besedah navzoče ter konstatira pri navzočnosti šestnajstih zadružnikov sklepčnost. Sledeč dnevn. redu prečita tajnik zapisnik zadnjega občnega zbora, ter istega občni zbor odobri Ad 2. Tajniško poročilo: Iz poročila bi bilo za omeniti1, da se je število članstva skrčilo napram 1 lanskemu letu za enega zadružnika in šteje zadruga dane 55 članov, kateri pa so plačali vsi zaostalo članarino. Pomočnikov je vpisanih 5, učencev pa 13. Odbor se je sestal k trem rednim sejam, na katerih j2 reševal došle dopise, kakor zadeve strogo v interesu zadruge in zadružnikov. Razen tega so za to določeni delegati redno obiskovali seje Zveze ter se udeležili občnega zbora Zveze \ Mariboru. Dopisov se je prejelo in odposlalo skupaj 87. Ad 3. Blagajniško poročilo. Celoten promet je znašal v preteklem letu .... 9.807.80 Din. Od tega je bilo prejemkov na članarini, in-korporaciji, pristopnini, obrestih in prenosu novega salda, pri Okrajni posojilnici v Ormožu, skupaj . . 6.295.90 >• Izdatki pa: članarina Zvezi, dijete odbornikom ter pisarniške potrebščine, jtoštnina; ter plača tajniku . . 3.511.90 » Čisti prebitek znaša torej ...i.. 2,784.— Din, kateri znesek je plodonosno naložen v Okrajni posojilnici v Ormožu. — Pregledovalca računov gg. Grivec Stanko in Kosi predlagata odvezo za blagajnika,, katero tudi občni zbor istemu, soglasno podeli. Ad 4. Proračun za leto 1927. Predvideni izdatki za poslovno leto 1927. so sledeči: Članarina Zvezi za 53 članov po 45 Din . . 2.385,— Din Plača tajniku . . . 600.— Plača načelniku . . 600.— Dijete za udeležbo sej Pisarniške potrebščine 500,— in poštnina . . . 400.— » Skupaj torej predvideni izdatki .... 4.485.— Din. V kritje gornjih predvidenih izdatkov se določi članarina za 1. 1927. kakor sledi:: Gostilničarji kateri sto-čijo letino do 25 hi vina 50 Din, teh je predvideno 25. ostalim 30 pa se odmeri ista po iztočeni količini vina in sicer za hi 2 Din. V kritje gornjega proračuna pa bi naj pripomogli še drugi dohodki zadruge, kateri obstoje iz inkorpora-cij, vpisnin, oproščevalnih taks in iz eventuelnih kazni. Navzoči zbor je proračun za leto 1927. odobril. Ad 5. Sprememba pravil: Na predlog načelnika, kakor že vsled sklepa odbora na seji dne 11. februarja t. 1. se naj spremenijo sledeči §§ zadružnih pravil in sicer §§ 11, 13, v katerih so zapopadene razne pristojbine, katere pa bi se naj zvišale kakor sledi: Vpisnina učencev od 5 Din na 25 Din, oprostnina od 50 Din na 10O Din, inkorporacija pa od 250 Din na 500 Din. Pri zadnji točki tvorijo izjemo le najbližnji sorodniki, to je otroci, kateri prevzemejo gostilničarsko obrt od svojih staršev, za te naj ostane stara inkorporacija po 250 Din. Sprememba pravil v tem smislu se odobri. § 23. »Kazni«: Občni zbor odobri predlog g. načelnika, da je načelstvo upravičeno nalagati morebitne kazni dio zneska po 300 Din. Ad 6. Volitev novih funkcijonarjev. G. načelnik prekine občni zbor za 5 minut, opozori, da se volijo novi funkcijonarji za dobo treh let. Zbor se odloči za volitve z vzklikom. Na predlog vladnega komisarja g. Lovra Petovarja se izvoli soglasno zopet g. Golenko za načelnika. Imenovani sprejme izvolitev ter se zahvali zboru za mu izkazano zaupanje. Na predlog Petovarja se izvolijo nadalje: Podnačelnik: g. Stanko Grivec, Ormož, ‘t Odborniki gg.-. Veseli* Ivan, Ormož, Zidarič Jožef, Središče, Alt An- ton, Velika Nedelja, in Ivanjčič Andrej, Lahonci. Namestnikom gg.: Kosi Lovro, Grabe in Korpar Ferdo, Ostušovci. Delegati za Zvezo gg.: Golenko Antoni. Sv. Miklavž. Grivec Stanko, Ormož, in Kosi Lovro, Grabe. Tajniški in blagajniški posli pa se poverijo dosedanjemu tajniku g. Ivanu Korošaku, posojil, uradniku v Ormožu. Vsi imenovani izvolitev sprejmejo. Ad 7. Slučajnosti: G. Ivan Veselič iz Ormoža opozori zborovalce na naredijo žel. ministra, po kateri imajo vsi včlanjeni zadružniki in slični pravico do trikratne polovične vožnje letno. Za njim opozori g. Potov ar iz Ivanjkovcev, da se lahko vlagajo prošnje za znižanje držav, gostil, takse in sicer uspešno le tedaj, če prosilec dokaže v svoji prošnji, da je v letu 1926. iztočil manje kakor pa v letu 1925. Tozadevna potrdila izdajajo oddelki fin. kontrol. Ker drugih predlogov ni, zaključi g. načelnik ob tričetrt na 10. uro občni zbor ter se zahvali za udeležbo. Zapisnik rednega občnega zbora »Gostilničarske zadruge v Šmarju pri Jelšah«, ki se je vršil dne 31. jannarja 1927 v gostilni gospoda Maksa Graidt-a v Šmarju s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje in odobrenje zapisnikov o zadnjem rednem in izvan rednem občnem zboru. 2. Poročilo načelnika. 3. Pregled računov za 1. 1926. 4. Volitev dveh preglednikov računov. 5. Odobrenje proračuna za Mo 1927. 6. Določitev doklad za leto 1927. 7. Volitev novega, odbora in sicer načelnika ‘in njegovega namestnika, 6 odbornikov. 3 namestnikov in 2 pregledovalcev računov. 8. Volitev dielegatov k občnemu zboru in odborovim sejam Zveze gostilničarskih zadrtug. 9. Določitev globe onim članom, ki brez zadostne opravičijo izostanejo od občnega zbora. 10. Pogovor in sklepanje o oddaji pobiranja trošarine v zakup, kakor se je že svoj čas prakticiralo. 11. Slučajnosti. Ker ob 9. uri zbor ni bil sklepčen, se je isti otvoril pol mre pozneje v smislu vabil. Došlo je 38 članov, 8 članov se je opravičilo. Načelnik ugotovi sklepčnost in otvori občni zbor. Sklepi: Ad 1. se prečitana zapisnika soglasno odobrita, Ad 2. poroča zadružni načelnik g. Gradt sledeče: V prvi vrsti se spominja smrti rajnega člana g. Leo Jerše-ta in rajne gospe Lorenčakove iz Lemberga ter prosi navzoče, naj se v znak sožalja dvignejo s sedežev. Vsi navzoči se dvignejo s sedežev. Zadruga je imela koncem 1. 1926. 67 članov, obrt sta odložila 2, umrl je 1 in na novo so pristopili 3 člani. Vajencev je imela zadruga 1926. leta 18, od teh je bilo na novo vpisanih 5, oproščenih pa 8, ostalo jih je torej 10. Pomočnikov in pomočnic je bilo vpisanih 1926. leta 65. Opraviliniih številk je imela zadruga 85. Zadruga je imela lansko leto redni in izvanredni občni zbor ter 2 odborov! seji. Zadruga se je udeležila po svojih delegatih vseh odborovih sej in občnega zbora Zveze gostilničarskih zadrug v Celju. Pri tej priliki se načel-vik iskreno zahvali delegatom, da sa se vedno in točno odzvali zadružnem pozivu. __ _ _ ^ Poroča nadalje o reviziji zadruge j po obrtnem nadzorniku g. Založniku. ' Po nalogu -g. nadzornika je morala zadirtuga naročiti nekatere, nove vezane knjige. Načelnikovo poročilo se vzame odobruje na zmanjg. Načelnik poroča, da je imela zadruga v mdnolem letu dohodkov . . . . ^ 8,489.— Din, izdatkov pa .... 7.944.25 » tako, da jie ostalo prebitka .................. 544.75 Din, ki je naložen pri poštni hranilnici v Ljubljani. Zadruga ima premoženja: Naloženo v pošt. bran. 544.75 Din, Temeljna vloga pri poštni hrainiilnici . . 100.—- > Hranilna knjižica tukajšnje posojilnice št. 5802 ............... . 4.000.— > Skupaj 4.644.75 Din. Nato se soglasno izvolita kot pregledovalca računov gg. Ivan Zdolšek in Ivan Gajšek, ki sta račune pregledala, jih v redlu našla ter sta predlagala, naj se da načelniku odveza. Na podlagi tega poročila se podeli odboru odveza. Ad 5. poda tajnik za 1. 1927. sledeči PRORAČUN: I z dl a t k i : 1. za tajništvo .... 1.200 Din 2. pisarna in snaženje , Iste itd. . . . . 300.— « 3. za pisarniške potrebščine . . . . - 500.— » 4. Članarina zvezi . . 3.015.— » 5. prispevek dbrrtsno- nadaljevalni šoli . 500.— » Skupaj 5.515.— Din. Dohodki: članarina . , 3.685.— Dia event. pristojbine . - 2.000.— * Skupaj 5.685.— Din, ostane torej pribitka . 170.— » ki odpade na eventuelni primanjkljaj I pristojbin. Ker znaša letna članarina za zvezo za vsakega člana 45 Din, predlaga, načelnik, naj se doklada za zadrugo določi za vsakega člana 10 Din, kar j da skupaj 55 Din letno. G. Ferlinc protestira proti previsokemu zveznemu proračunu, očita zadrugam, članicam zveze, njihovo malomarnost, * ker ne plačujejo redno članarine zvezi in predlaga, naj bi zveza energično iztirjala zaostalo članarino od zamudnikov, da se potem na ta način zmanjša zvezni proračun. Predlaga, naj k se zaenkrat določi članairina v znesku 50 Din in sicer za zvezo 45 Din, za zadrugo pa le 5 Diin, primanjkljaj se pa naj iz zadružnega premoženja krije. Predlog g. Ferlinca se soglasno sprejme. Ad 6. Na predlog načelnika se soglasno sklene, da se volitev izvrši z vzklikam. Nato se soglasno izvalijo -sledeči: Za načelnika: g. Maks Gradt, gostilničar v Šmarju, za njegovega namestnika: g. Iran Habjan, gostilničar v Šmarju. Za. odbornike pa gg.: Anton Ba-števc, gostilničar v Belem, Franc De-tičelk. gostilničar v Šmarju, Franc Zli-čan, gostilničar na Ponikvi, Anton Narat, gostilničar Sv. Vid pri Grobel-nem, Florjan Gajšek, gostilničar, Loka pri Žusmn, Jure Lesjak, gostilničar, Slivnica. Za namestnike pa gg.: Karl Šket, gostilničar v Senovici, Josip Smeh, gostilničar, Mestinje, Franc Založnik, gostilničar, Zibika. 'Za pregledovalca računov gg.: Ivan Gajšek v Šmarju in Ivan Zdolšek v Ponikvi. Ad 8. Kot delegati' za zvezo se soglasno izvolijo gg.: Maks Gradt v Šmarju, Anton Narat, Sv. Vid pri Grobelnem, Emanuel Grasselli v Slivnici in Ivan Habjan v Šmarju. G. Ferlinc predlaga, naj se delegatom izplača kot odškodnina za vsako pot k zvezi po 100 Din. Predlog j se soglasno sprejme in dovoli delega- * i tom za Maribor tudi odškodnina po ] 1 100 Dim. Ad 9. G. Narat predlaga, naj se j vsem danes izostalim članom, in ka- j teri se niso zadostno opravičili, naio- J ži redovna kazen, katera zapade v i prid zadružni blagajni. — Gosp. Iran Zdolšek predlaga, naj se določi redovna. kazen v obliki globe v visokosti 30 dinarjev. G. Gajšek stavi predlog, da naj. odbor sklepa o opravičenosti izostanka danes izostalih članov. Oba predloga sta soglasno sprejeta. Ad 10. Načelnik predlaga, naj zveza izposluje pri vladi, da se da po-biranije trošarine v zakup privatnikom, osobito pa zadrugam, ki naj to trošarino pobirajo v svojo korist ter se naj ista pavšalira, kakor se je to že svoji čas pred vojsko prakticiralo. G. Ferlinc nadalje predlaga, naj se zveza energično zavzame pri vladi za. odpravo registra na žganjetoč, ker dotični gostilničar, kateri žganje toči, itak mora trošarino plačati takoj, ko žganje kupi in bi vsled tega država ne bila niti najmanj prikrajšana, pač pa bi dotični- žganjetočilci bili zelo olajšani tega dela, kakor tudi finančni organi, ki imajo ta register za nadzorovati. Ad 11. a) Tajnik pojasni § 5 pravil in opozarja člane, naj vsako spremembo v osobju najdalje v osmih dneh naznanijo zadrugi, sicer je vsaka evidenca o tem iluzorična. b) G. Ferlinc predlaga, naj za-difluga za vsakega člana preskrbi izvod pravil proti odškodnini. Predlog se soglasno odobri. c) G. Ferlinc predlaga, naj sveza osvoji vprašanje odprave točilne takse in poskusi pri vladi doseči, da se ta točilna taksa popolnoma odpravi, ker jo nihče drugi ne plačuje, kakor samo v Sloveniji in v Dalmaciji. To je velik udarec za gostilničarja, ker mora razun te točilne takse plačati še dohodnino. Ce se že to ne more doseči, naj Se pa vendar točilna taksa na vsakega posameznika razdeli pravilno, ne ka-I kor dosedaj, da je dotični, ki je manj 1 iztočil plačal večjo točilno takso nego oni, ki je nasprotno več iztočil. Pravilno tudi ni, da se določajo takse brez sode! ovan ja gostiln ičarjev. Ravnotako naj se točilce alkoholnih pijač nia stoječe goste popolnoma odpravi, — Vse predlogi se soglasno sprejmejo. G. Narat se imenom članov prisrčno zahvaljuje g. načelniku in tajniku za njuno vzorno delovanje v prid zadruge. Ker ni nobenega predlotga več, zaključi načelnik občni zbor, zahvaljujoč se za izkazano mu zaupanje za zopetno izvolitev načelnikom. Zapisnik sestavljen povodom rednega občnega zbora »Zadruge gostilničarjev v Ko-mjiicah« v gostilni g. Andreja Sut.ter-ja v Konjicah dne 6. marca 1927. Občni zbor je bil sklican za 13. uro. Ker ni bilo zadostno število čla- ' nov navzočih ob tem času, otvori gosp. i načelnik po enournem čakanju ob 14. ! un občni zbor z istim dnevnim redom, pozdravi g. vladnega tajnika Rafaela Mahniča, kot zastopnika obrtne oblasti, ter navzoče zadružne člane, ugotovi navzočnost 50 članov in preide na DNEVNI RED: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora: odobritev. 2. Poročilo: a) načelnika, b) tajnika. 3. Državna obrtna banka: podpis delnic: a) na naslov zadruge, b) na naslov članov. 4. Obrtna nadaljevalna šola: prošnje za podporo: a) za ono v Konjicah, b) v Vitanju, kjer se snuje taka. 5. O. U. Z, D. ekspozitura v Konjicah se namerava opustiti: sklepanje o morebitnih ukrepih. 6. Zadružni račun za leto 1926.: odobritev. 7. Proračun za leto 1927.: sestava. 8. Zadružna zveza gostilničarskih zadrug v Celju: sklepanje o morebitnem izstopu za leto 1928. 9. Razno. Ad 1. Prečitan zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri. Ad 2. Načelnik se spominja v preteklem letu umrlih članov, na kar se dvignejo navzoči s sedežev v znak sožalja. Iz njegovega poročila je posneti, da je imela zadruga minulo leto dva občna zbora in sicer dne 10. januarja in 18. aprila ter eno sejo načelstva dne 2. ''maja 1926 im sicer glede naložitve glob onim članom, ki so neopravičeno izostali od občnega zbora, ter postavitev zaupnikov. Zadruga je imela koncem 1. 1926. 80 članov, 55 moških in 25 ženskih, vsi so gostilhilčaTji, eden od teh pa kavarnar. Zbrisov je bilo 11 vsled smrti in opustitve treh železniških restavracij. Pomočnikov ima zadruga 9, od teh 4 moških in 5 ženskih ter 15 vajencev, od katerih so 4 moški in 11 žensk. b) Tajnik poroča, da je pisarna rešila 179 spisov, med temi ol širne zlasti one glede tirjanja zadružnih pristojbin, ki so komaj zdaj vse vplačane, čeravno se je zaprosilo srezkega poglavarja za prisilno Dirjanje že 15. junija 1926. Člani se resno opominjajo, naj vsakdo plača v najkrajšem času s položnico, ki se mu pošlje že izpolnjena na dom, da se prepreči mučno delo zadrugi in oblastim. Ad 3. Zadružno načelstvo se pooblasti, da podpiše 5—10 delnic »Državne obrtne banke«, če se bode akcija ponovila, na ime zadruge, zadružni člani so pa odklonili podpis na svoje ime. Ad 4. Obrtno-nadaljevalni šoli se dovoli : a) v Konjicah enkratni prostovoljni prispevek po 200 Din, h) v Vitanju se pa zagotovi znesek 100 Din, ki se bo izplačal, čim se taka šola ustanovi. Ad 5. Načelstvu se naroča, da n apr ari primerno vlogo proti nameravani opustitvi ekspoziture O. U. Z. D. v Konjicah. Ad 6. Z a družili račun sta pregledala gg. pregledovalca Jakob Zdolšek in Franc Goričan in poročata, da je obračun v redu sestavljen in vknjižbe soglašajo s prilogami. Zadruga je imela dohodkov, vštev-ši prebitek iz 1. 1925. 10.545.37 Din, izdatkov pa ... - 4.629.05 » toraj ostane . . . 5.916.32 Din, tedaj se je pomnožila zadružna imovina preteklo leto za 2.849.92 Din. Zadružna imovina je sledeča: 1. Gotovina v blagajni 2.721.81 Din 2. Poštna hranilnica . 966.87 » 3. Hran. knjiž. št. 1980 618.45 » 4. Hran. knjiž. št. 8825 1.609.19 » tedaj skupaj . . . 5.916.32 Din. Ad 7. Proračun za leto 1927. se ugotovi sledeče: I. dohodki: 1. udnina 80 X 10 . 800.— Din 2. Zvezna doklada 80 po 45 ............... 3.600,— » 3. Ink orp orači je 6 po 500 Din ...... 3.000.— » 4. Sprejem vajencev 5 po 30 Din . . . 150.— » 5. Obresti...... 120.— » 6. Nepredvideno . . 300.— » tedaj skupaj . . . 7.970.— Din. 2. stroški: 1. Zvezna doklada . . 3.600.— Din 2. tajnik . . 4 .. . 1.800.— » 3. potnina , . . . 1.000.— » 4. pisarna v * 300.— » 5. časopisi . „ , . 110.— » 6. Obrtna nadaljevalna šola Konjice . . . 200.— >: 7. Obrtna nadaljevalna šola Vitanje . . . 100.— » skupaj 7.110.— Din, torej bode ostal prebitek 860.— Din. Sklene se vztrajati še pri Zvezi ker je njena delavnost, zlasti pa načelnika Zveze g. Bemardija splošno znana v prid celokupnosti ali posameznim članom, pristavlja se pa, da se bode predpisala zvezna doklada prihodnje leto od množine potočenega vina, tako. da bode vsak ud plačal sorazmerni znesek z ozirom na vino, potočeno letno pred proračunskim letom. Ad 9. Razno: G. vladni tajnik opozarja navzoče,, da naj ne izdajajo pomanjkljivih spričeval osebam, ki niso zadostno izučene v obrtu in niso zadostile zakonitim zahtevam, ter opozarja na predpise glede obrtnih vajencev in pa glede nasledstva v obrti. Ker je izčrpan dnevni red in se nihče ne oglasi k besedi, se g. načelnik zahvali navzočim za udeležbo in zaključi zborovanje. Občni zbor gostilničarske zadruge v Kozjem se bo vršil dne 29. marca 1927 ob 10. uri predpoidan v gostilni gospoda Gučeka v Kozjem z jako obširnim in zanimivim dnevnim redom. Kdor se izmed članov ne bo zbora udeležil, mu bo naložena občutna redovna kazen. Sprememba naših pravil. Ministrstvo trgovine in industrije je z razpisom z dne 12. februarja t. L, št. Br. 16552/111 zavrnilo naš priziv, ki smo ga vložili proti odloku velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 25. julija 1926 št. O. br. 636/3, s katerim se |e omejil uradno naš delokrog samo na mariborsko oblast in spremenil naš naslov tako, da se nazivamo od sedaj naprej »Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti r Celju«. Vsled te uradne določbe smo zgubili iz naše srede gostilničarske zadruge v Brežicah in Sevnici, one dve v Laškem in Trbovljah sta se itak že poprej priključili ljubljanski zvezi. Da zaokrožimo račun zvezne članarine, bomo poslali naš list članom prvo omenjenih dveh zadrug še tokrat, tako da bo zaključeno prvo četrtletje 1927. Za mesec april prejmejo list že od ljubljanske zveze. Rešeni pivovarniškega kartela. Uspelo nam je pridobiti neko jako solidno pivovarno za dobavo v ceni in kakovosti konkurenčnega piva s postavitvijo zalog za sedaj samo v večjih mestih mariborske oblasti. Natančnejše pogoje in navodila za naše člane bomo objavili v prihodnji izdaji našega lista, ker nam danes prostor primanjkuje. V kratkem bomo rešeni more karteliranih pivovarn, ki nas tlači pod vodstvom in upravo ljubljanske Unionske pivovarne, katero tvori po ogromni večini tuji kapital. Da bo ta naš prvi korak bolj siguren in da nam tudi tokrat ne iz-podleti, prosimo vse naše člane, ki imajo vzroke pritoževati se proti sedanjim v Sloveniji delujočim pivovarnam, da nam pošljejo točne naslove in podatke, kakšne količine piva bodo v bližajoči se letni seziji potrebovali. Na ta način nam bo mogoče podati pivovarni točno sliko, koliko bodo naši gostilničarji potrebovali piva, da bo lahko na podlagi tega določila čim nižjo ceno in boljšo kakovost ter razporedila vse potrebno za postavitev zalog v posameznih mestih. Najbolje bi bilo, če bi nam take podatke poslale zadruge za vse člane, ki bi bili pripravljeni kupovati pivo od nove pivovarne, ki bo cenejše in boljše od Unionskega. Razširjajte naš list! Vinska razstava in sejem v Ljutomeru dne 3. In 4. marca. V okusno okrašeni dvorani Sokolskega doma v Ljutomeru je bila dne 3. t. m. otvor jena vinska razstava, združena z vinskim sejmom. Razstavljenih je bilo okrog 260 raznih vrst in letnikov. Predsednik razstavnega odbora g. Fric Zemljič je po prihodu opoldanskih vlakov pozdravil zastopnike oblastij in gospodarskih organizacij ter številne interesente iz tu- in inozemstva; naglašal je posebno pornen lokalnih vinskih sejmov. Sledil je pozdrav župana g. dr. Stojana v imenu trške občine in pozdrav g. Strasserja v imenu gostilničarske zadruge. G. srezki poglavar dr. Hubad je kot pokrovitelj razstave po dveh govorih v slovenščini in francoščini otvoril razstavo in sejem. G. višji kletarski nadzornik Zabavnik je povdarjal, da bi morala Avstrija predvsem ukiniti visoko carino na vino, drugače je izvoz našega vina v Avstrijo, ki je bila pred vojno glavna odjemalka, nemogoč. Zastopnik zveze štajerskiu gostilničarskih zadrug g. Losert iz Gradca je govoril o pomenu ožjih stikov s producenti vina ter povabil gostilničarje in vinogradnike, da bi se udeležili razstave za gostilničarsko obrt v Gradcu. Sodba strokovnjakov je bila splošno ta, da se je razstava odlikovala z velikim številom prvovrstnih vin. Tudi kupčija se je dobro razvila. Prodalo se je na sejmu ali v zvezi z njim okrog 1200 hi. Neprijetno se je občutilo pomanjkanje razstavnega seznama, kar pa je zakrivila tiskarna v Murski Soboti. Enako ni šteti v zlo razstavnemu odboru, da je dovoljenje za polovično vožnjo, zaprošeno že pred šestimi tedni in večkrat urgirano, prispelo po zaslugi Bog ve koga šele na večer prvega razstavnega dne. Oba večera je nastopil na razstavnem prostoru salonski orkester sokolskega društva z uspelimi točkami. -- Če odštejemo že omenjene nedostatke in upoštevamo trgovsko Stran sejma, sme razstavni odbor z uspehom prvega vinskega sejma v Ljutomeru biti zadovoljen. Ljutomerčan je zopet izpričal privlačno moč svojega imena. Zato mora biti ta vinski sejem le prvi v vrsti enakih vsakoletnih prireditev. Naš žvezin zastopnik, tajnik gospod Komac se je udeležil sejma šele drugi dan razstave, ker je moral prvi dan prisostvovati občnemu zboru mariborske okoliške zadruge. Tujski promet v Slo-venjgradcu. Našemu pozivu v zadnjem listu se je odzvala edino le gostilničarska zadruga v Slovenjgradcu, katera narn je poslala sledeče važne podatke: 1. Za prenočevanje tujcev imata vse potrebno preskrbljeno hotel gospoda Karl Goll-a in gostilna g. Ivan Schuller-ja, obadva v Slovenjgradcu. 2. Cene prenočišč so za sobo z eno posteljo 16 Din, za sobo z dvema posteljama 25 Din. 3. Za prehrano pa hotel g. Karla Goli ter gostilne gospodov Ivan Schul-ler, Josip Eichholzer, Dominik Gajšek in Leopoldina Zorzini. 4. Hrana za celi dan brez pijače: a) juha, goveje meso in dve prikuhi 15 Din; b) juha, pečenka in močnata jed 25 Din. 5. Stroškov za prenos prtljage od železniške postaje v hotel ali gostilno in nazaj ni izven male napitnine nosaču nobenih. Znamenitosti mesta in okolice. Župna cerkev iz leta 1291 z lepimi nagrobnimi spomeniki grofov »Kulmerjev«, »Gajsrukov« in drugih. Poleg župne cerkve je manjša cerkvica sv. Duha v gotsVem slogu iz leta 1494; stare freske. Slovenjgradec je rojstni kraj slovitega komponista Hugona Wolf. Na hiši št. 2 ima spominsko ploščo. Tukaj je tudi rojen nemški pesnik-lirik Ernest Goli. Je mnogo lepih, prav prijetnih izprehajališč po smrekovih gozdovih. Zelo zanimiv izprehod je v »Stari trg« in na »Grad« 20 minut iz Slo-venjgradca. Pri cerkvi v Starem trgu je grob znanega slovenskega pisatelja Davorina Trstenjaka s priprostim nagrobnim spomenikom. Vrh hriba je zanimiva iz starega grada predelana cerkev z visokim obzidjem in s samostojnim zvonikom, v katerem se nahaja 5700 kg težek zvon. Iz grada (527) je krasen razgled na mesto in okolico. Od cerkve v Starem trgu do vrha »Grada« je ob ooti kapelica s Križevim potom, ki ga ie izvršil nekdanji celjski podobar 1. Oblak. V Starem trgu je gostilna Antona Ubel z lepim vrtom pred hišo. Stari trg je stara rimska naselbina »Colatium«. Ta je vezala rimski postojanki »Celeia« (Celje) in »Viru-num« (na Gosposvetskem polju). Na zemljišču gostilne Ubel je stalo »Mi-trovo svetišče«. Velik marmornati steber v cerkvi na Gradu je služil istemu namenu v rimskem svetišču boga Mitra. Leta 1270. se je mudil češki kralj Otokar 11. v Slovenjgradcu, v letih 1473 in 1476 je Slovenjgradec veliko troel po Turkih. Na Gradišče je prav prijeten in hvaležen izlet. Ravno tako na »Rahte-iov hrib«. Planinske ture so: 1. Na Kemikov vrh lep razgled 21/2 ure. 2. Na Veliko in Malo Kopo (Po-'horje je hvaležna in lahka tura 3 do. 4 ure. 3. Na Plešivec ali Urško je najpriporočljivejša gorska tura (1696 m). Iz Urške gore je izredno lep razgled, tam se najde alpsko floro. Iz Slovenj-gradca je 5 do 6 ur. Na Krški gori je koča S. P. D., ki je v oskrbi Mislinjske podružnice S. P D. Pot je tudi za vsakega tujca popolnoma zanesljivo markirana. 4. Zanimiv je izlet v Hudo luknjo 20 minut od železniške postaje Gornji Dolič. 5. Zdravilišče »Rimski vrelec« iz Slovenjgradca 2 uri. Smernice za določevanje rednih zadružnih pristojbin. Večina organizacij je v povojnih letiiE zvišala svoje redne pristojbine dd take višine, da jiih oblast ne more več odobravati, ker se z njimi v mnogih slučajih zelo otežuje ali celo onemogoča nastop samostojnega obrta. Posebno velja to glede inkorporacijske pristojbine. — Vzroki pretiranega zvišanja imkorporaeijskiib. pristojbin so različni. Predvsem hočejo zadruge z višjimi pristojbinami kriti z intenzivnejšim delom združene večje izdatke in tako zmanjšati letni zadružni prispevek svojim članom. Da se bodo določevale redne zadružna pristojbine kolikor mogoče po enotnih načelih, bo veliki župan odslej naprej odobraval naslednje pristojbine, oziraje se na zelo različne pridobitne razmere poedi-nib zadružnih članov in krajev, kjer se obrt izvršuje. Posebno velja to za tiste zadruge, ki obsegajo večje okoliše s popolnoma različnimi gospodarskimi prilikami in kategorijami obratov, pri katerih obstojajo bistveno različne pridobitne razmere že z ozirom na vloženi kapital in način izvrševanja obrti, kakor n. pr. delniška družba, hotel, krčma, restavracija, kavarna ter so te razlike vidne že ob prijavi obrata oziroma prošnji za koncesijo. Pristojbine naj določajo vse zadruge sledeče: A) Inkorporacijske pristojbine: 1. Za obrate večjega obsega: a) v Celju, Mariboru in Ptuju do 1.500 Dim; b) v ostalih mestih in trgih do 1.000 Din; c) v ostalih krajih do 500 Din. 2. Za obrate malega obsega: a) v Celju, Mariboru in Ptuju do 500 Din; b) v ostailih mestih in trgih do 300 Din; c) v osatilh krajih do 200 Din. B) Ostale redne pristojbine. a) vajeniška vpisnina do 50 Din; b) oprostnina do 80 Dim; c) preiskuiševalna taksa za vajence do 40 Dim za- pomočnike do 60 Din. » Vse ostale okolnosti, katere more-1 biti opravičujejo različno obremenitev zadružnih članov, kakor oblika in obseg obrata, višina obratnega kapitala, število zaposlenega osebja, rentabilnost obrata itd., katere v momentu in-korporacije novega člana navadno še niso znane, se lahko upoštevajo pri izmeri članskih letnih doklad, za katere ni potrebno oblastno dovoljenje, V [trgovinah z mešanim blagom se ne sme dovoliti točenja alkoholnih pijač. Glasom razpisa ministrstva notranjih zadev št. 7868 se trgovine z mešanim blagom ne prištevajo med podjetja iiz čl. 82 pravilnika o gostilnah. Vsled tega razpisa se ne sme več izdajati dovoljenj za točenje alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom. Da bomo zamogli pri oblastih ugovarjati, prosimo vse gostilničarje, da nam sporočijo točne naslove vseh lastnikov trgovin z mešanim blagom, ki bi bil vzJic tej jasni določbi v posesti pravice točiti alkoholne pijače. S tem člankom bomo ugotovili, koliko gostilničarjev naš list sploh čita. Uverjeni smo, da nam bo vsak gostilničar pisal, koliko takih trgovin z mešanim blagom je v njegovi bližini, ki točijo alkoholne pijače. Radi uspešnejšega in hitrega dela prosimo, da se nam pošlje za vsako trgovino posebej vse potrebne podatke. Torej ne skupaj na eni poli papirja, ampak naj se napiše za vsako tako trgovino posebno poročilo. Zatiranje šušmarstva, Razna društva skušajo pri svojih prireditvah izkoristiti vsako priliko-da bi na ta ali oni način ob čim manjši režiji dosegla čim večji financijelni uspeh. K temu uspehu se prišteva tudi izkupiček iz točenja alkoholnih in brezalkoholnih pijač v lastni režiji društva. S taksnim zakonom uveljavljene famozne točilne takse, katere prištevamo gostilničarji k omam črvičkom, ki zajedavajo čimbolj našo obrt, se je tako točenje alkoholnih pijač, ali bolje rečeno šušmanenjie' v gostilničarski obrti, onemogočilo. Če bi pa kako društvo izvrševalo tako točenje brez točilne pravice, bi se po taksnem zakonu občutno kaznovalo. Ker se pa društva nikakor nočejo tem šijš-marskim navadam in lepim dobičkom odpovedati, so, v dosego svojega namena, začela izrabljati nezavedne in od njih na eden ali drugi način odvisne gostilničarje, katere po raznih ovinkih in pretvezah prisilijo, da tako šuštmaremje gostilničarske obrti s svojo osebno in točilno pravico podpirajo. Ne glede na to ali dobijo gostilničarji od dotičnih društev kakšno odškodnino za tako podpiranje šušmar-. stva ali ne, jitm v njih lastnem interesu svetujemo, naj takih stvari ne podpirajo, ker prej ali slej se bodo morali zagovarjati pred oblastmi, ki ne bodo poznale drugega kakor obstoječe zakone* kateri vsako šušmarstvo kar najstrožje kaznujejo. Pri tej priliki moramo povdar-jati, da so tudi gostilničar jem te pravice omejene le na tiste lokale, v katerih Sicer izvršujejo svojo obrt in so v dotični koncesijski listini navedeni. Če se društvena prireditev vrši v onih prostorih* ki so v pravicah navedeni, ali na gostilniškem vrtu, potem ni potrebno zato nobenega drugega dovoljenja, ker se vrši točenje v stalnih prostorih, kateri so v dekretu o točilni pravici navedeni. Sme pa točiti le one vrste pijače, katere je obrtnopravno upravičen točiti. Mnogokrat se dogodi, da društva — zlasti telovadna društva, za kar nas je ravno pred kratkim vprašala neka zadruga za informacije, prirede telovadbo ali veselico bodisi na prostem, ali pa v prostorih, kjer se točenje pijač ne izvršuje po rednih, od oblasti podeljenih praivicah. Tudi v takih primerih lahko izvršujejo konoesijonirani gostilničarji točenje alkoholnih pijač, morajo si pa v to svrha priskrbeti posebno oblastno dovoljenje in sicer od obrtne in finančne oblasti;. 11 Taka dovoljenja se morajo pre- skrbeti zato, ker se vse pravice za točenje alkoholnih pijač glasijo na stalno obratovalisče in ne tudi izven tega. V prošnji na obrtno in finančno oblast se mora navesti dan. kraj in povodom katere prireditve se namerava točenje izvrševati izven obrtnih prostorov, ter kdo bo izvrševal točenje, ali prosilec sam ali njegov poslovodja. Pod besedo poslov»dja se razumejo one osebe, ki so od’ obrtne oblasti odobrene kot poslovodje za stalni obrat, ne pa mogoče, da bi se prijavilo za vsako tako prireditev novega poslovodjo, ki bi bil v drugi obliki zopet le šušmar. Iste podatke se zahteva za prošnjo na finančno oblast, kateri je priložiti dovoljenje obrtne oblasti. — Vsaka prošnja se kolkuje s kolkom 5 Dim, kolek po 20 Din se priloži prošnji za rešitev. Za tako posebno dovoljenje točenja pijač izven svojih obrtnih prostorov ne plačajo koncesijonirani gostilničarji nobene posebne točilne fakse. čeyse vrši v okolišu njegove občine, ker krije to točilna taksa, plačana za njegov redni obrat. Za točenje izven občine stalnega obratovališča, mora plačati točilno takso za eno polletje. Kazni za osebe ali društva, ki sploh niso v posesti nikakih r-dnib pra-vic za 1 ocen j e alkoholnih pijač in izvršujejo taka točenja, je kazen trikratne točilne takse poleg plačila redne takse in takse za kolke. Na takih prireditvah se navadno ne pobira taksa na gostilniške račune. Kjer ni taka taksa gavšalirana in šteje dotično mesto preko 2000 prebivalcev, se prav lahko pripeti, da bo kedaj kak tak nezaveden gostilničar, ki podpira tako šušmarstvo, osrečen s pei-diesetkratnim zneskom prikrajšano takse. Vsak si lahko misli, kakšen udarec bi bil to za takega gostilničarja. Ista si var je s prodajo tobačnih izdelkov na veselicah od strani m na režijo društev. Izvrševanje enodnevne trafike na veselicah se društvom ne izplača, ker je to vezano na pridobitev prodajalnega dovoljenja, katero je podvrženo kolk o vini 20, 50, 100 ali 2!i0 dinarjev, kar se ravna po velikost:, kraja, t. j. po številu prebivalstva. In če ni še gostilničar, ki da na razpolago svoje pravice, v posesti hišne trafike, ki stane samo 25 Din, se p ra- lahko pripeti, da se naloži tudi v tem slučaju dotičnomu gostilničarju, ki podpira šušmarstvo, občutna globa. Taka je cela stvar in ne taka kakor si jo nekateri predstavljajo. S tem pojasnilom smo našo dolžnost storili in če doleti vzlic temu koga občutna kazen, naj si pripiše krivdo samemu sebi in tistemu, ki ga je napačno poučil. Vzor stanovske zavednosti. Gd zadnje izdaje našega lista do danes so nam nakazale sledeče zadru- ge svoje prispevke in sicer: 1. Celje .... v 4.635,— Din 2. Mozirje .... 900.— » ‘ 3. Ljutomer . „ . 2.385.— » 4. Konjice .... » 5. Maribor mesto . . 1.260,— ;> 6. Dol. Lendava . . 500,— 7. Slovenjgradec . . 1.000,— » - 8. Rog, Slatina . . 1.000,— ■ i 9. Vojptk .... 2.000,— > 10. Gornjdigrad . . . 800.— * 11. Slov. Bistrica . . 2.000,— » 12. Ptuj 1.828.50 13. Brežice .... 911.25 14. Prevalje .... 3.735,— >. 15. Sv. Lenart v Sl. g. 3.015.— . > 16. Sevnica .... 1.114.— > Skupaj 30.383.75 Din 17. Objavljena v listu 'dne 20. jan. 1927 3.465.— » 18. Objavljeno v listu dne 20. febr. 1927 3.675.— = X letu 1927. skupaj 37.523.75 Din. Upamo* da bodo zgledu teb zadrug sledile tudi druge in nam nakazale tudi one vsaj na prvo četrtletje odpadajočo zvezno članarino. Kolikor je nam znano iz zapisnikov posameznih zadrug, so vsi do sedaj se vršeči zadružni občni zbori, izven Murske Sobote, odobrili naš prispevek po 45 Din, ki odpade na vsake- ga člana. Če nam te zadruge niso do danes še nakazale nam pripadajočega zneska vzlic temu, da imajo dovolj denarja na razpolago, ne leži krivda na posameznih članih, ampak na vodstvih zadrug. To povemo radi tega, da bodo gostilničarji poučeni, kje je iskati vzrokov, če bodo v prihodnjem letnem zveznem obračunu videli precej veliko postavko za plačilo obresti izposojenega denarja za kritje zveznih izdatkov. Čiščenje vina, oziroma odprava plesnivega okusa, j Za čiščenje kalnega vina imamo mnogo sredstev, ki jih rabimo v kletarstvu, n. pr. mleko, jajčni beljak, sveža kri, ribji klej, španska glina itd. Najbolj rajzširjena je pa želatina , ki jo dobimo v trgovini v različnih oblikah in barvah. Najboljša je ona vrsta, ki obstoji' iz tenkih, prozornih in brezbarvnih ploščic; ker je najbolji čista, se je porabi malo in učinkuje prav dobro. Uporabljanje želatine pri čiščenju vina ni težavno, vendar moramo z njo natančno ravnati, da se popolnoma raztopi in z vso množino enakomerno zmeša. Pri tem postopamo na sledeči način: Vzamemo 1 dekagram želatine, jo zdrobimo, polijemo z osminko litra vode in pustimo vse skupaj, da stoji šest ur. Tej; z vodo prepojeni želatini do- j damo en četrt litra vode, vse skupaj j segrejemo in toliko časa mešamo, da se želatina popolnoma raztopi. Potem jd dodamo toliko vina. da dobimo skupaj liter tekočine, ki jo dobro zmešamo in pustimo tako stati en dan. Med tem časom moramo zmes večkrat prej mešati. Potem jo precedimo skozi platneno cunjo, da odstranimo morebitne nečistote, ki so prišle v to zmes. Pri ) uporabi večje množine želatine vzamemo temu primemo več vode in vina, kolikor vina hočemo pač očistiti. Gornjo množino zmesi precejeno vlijemo v škaf ter ji dodamo 5 do 10 litrov vina, ki je namenjeno za oišče- ; nje, vse skupaj' dobro raztepemo s či- j sto metlico in prelivamo iz škafa v škaf, da se dobro zmeša z vinom ter j nato vlijemo v sod. Prepolnemu sodu : moramo odvzeti nekaj vina, da nam peneča se želatinasta zmes ne uhaja ; po vehi iz soda. V sodu zmešamo to f raztopino z vinom s pomočjo lesene j palice ali posebne priprave, ki pa ne sme biti iz železa. Sod se dopolni še z ostalim vinom in dobro zamaši. Prvi dan potolčemo nekolikokrat s kladivom po gorenjih dogah, da se ’ želatina odloči od njih in združi z vinom, potem pa pustimo vino na miru, dokler se popolnoma ne učlsti, v kar potrebuje eden do dva tedna. j Vino, ki ga hočemo čistiti z želatino, ne sme imeti gošče na dnu, ampak ga moramo poprej pretočiti v čist sod. Po 1—2 tednih se je vino učistilo ■ in želatina z goščo se je sesedla na dno soda. Sedaj moramo to vino zopet pretočiti v čist sod, kajti drugače se lahko zgodi, da dobi vino okus po gošči, ki se razkroja v vinu. Sod, v katerega pretočimo učiščeno vino. se mora malo zažveplati. Za čiščenje 100 litrov vina vzamemo 2 15 dekagramov suhe želati- ne. Pri manj kalnih vinih zadostujejo 4—10 dkg, pri zelo kalnih in trpkih vinih pa vzamemo 15 dkg tega sredstva. Z želatino čiščena vina postanejo milejša in svetlejša, ker želatina vzame tudi nekoliko barve in čreslovine. Da se želatina hitreje sesede, dodamo milejšim vinom nekaj gramov tanina (3—10 gr na 100 litrov vina). Malo plesniva vina, ali vina, katera imajo postranski neugoden okus, izboljšamo na enak način s čiščenjem, samo da dodamo razven želatine še na vsakih 100 litrov vina 5—10 gr epo-nitai, istega dobro raztopimo in razredčimo s pridatkom finega olivnega oflija. Cisto olje in eponit vzameta okus po plesnobi, plava olje na vrhu vina ter se isto z dolivanjem odstrani, epo-nit pa se združi na dnu z drožmi. Po dva- do tritedenskem časai čiščenja se vino pretoči v dobro žveplane sode ter se po šestih tednih še lahko ponovi, če je pretakanje potrebno. Vino sicer izgubi na taninu in kislini ter je milejše, pač pa porabno, ako ga s primernim vinom pravilno režemo. Eponit in želatino naročajte pri Kmetijski družbi v Ljubljani, ker je blago pneiskušeno in zanesljivo. Ostanki in draže z eponitom so za dolivanje tropin pri kuhanju žganja še rabljive. občni zbor, ki bode sklepal pri vsakem številu navzočih članov. Kdor ne pride, se v smislu § 24 zadružnih pravil kaznuje z občutno globo, ako ne poda temeljite opravičbe. Obenem se gg. člani in članice v drugič opozorijo, kateri so mogoče vsled mnogih skrbi pozabili članarino za leto 1924., 1925. in 1926. poravnati. Redni letni občni zbor gostilničarske zadruge v Ljutomeru se bo vršil dne 28. marca 1927 ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne zadružnega načelnika gospoda Julija Stravs&erja v Ljutomeru s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Določitev’ vpisnine in oprostni1-ne učencev. i 3. VoKtve. \ 4. Slučajnosti. j ----------------------------------- Kako naj ravnamo z rabljeno posodo. Nekateri imajo še vedno navado, da pustijo v sodu nekoliko vina ali drož, mMeč, da tako sod ne zaplesni in se ne pokvari. Tako ravnanje je nepravilno. Tak sod postane cikast vsled ocetnih bakterij, ki se v njem razvijajo in ni čuda, da postane tudi vino ci-kasto, katro smo v tak sod natočili, ako nismo soda prej pravilno zakuhali in dobro izprali. Bolje je, da se cika. kakor tudi drugih napak pri posodi obvarujemo in pravilno ravnamo s sodom nato ko smo ga izpraznili, kakor pa, da si napravimo nepotrebno delo in stroške, katere imamo s pokvarjenim sodom. Ko sod izpraznimo, ga moramo takoj dobro pomiti in sicer, ako ima vratca s krtačo, ako jih pa nima, z verigo, ali pa denemo v sod nekaj .snažnih kamenčkov, da ostrgajo vso nesnago in sod toliko čatsa izplak-najemo, da gre iz soda čista voda. Sod se mora popolnoma izcediti, nato se postavi na suh prostor, da se posuši, nakar se zažvepla. Po preteku dveh mesecev moramo žvepljanje ponoviti1. Ko bodemo tako s posodo ravnali, da jo bomo takoj po izpraznitvi izprali, posušili in razžveplali, smo popolnoma brez skrbi, da se nam ne pokvari. na občni zbor »Zadruge gostilničarjev in mesarjev za kozjanski okraj v Kozjem«, kateri se bo vršil v torek, dne 29. marca 1927 ob 10. uri dopoldne v gostilni gosp. F. Gučeka v Kozjem s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čitane zapisnika zadnje seje. 2. Pregled in odobritev računov za leto 1924., 1925. in 1926: 3. Volitve: načelnika, podnačelni-ka, odbornikov in članov v preiskušno komisijo. 4. Proračun, sklepanje in odobritev članarine za tekoče leto 1927. 5. Odlok velikega župana mariborske oblasti z dne 5. junija 1926, št. 1739, oddaja uradno potrjenih spričeval o strokovni izobrazbi gostil, vajencev. 6. Ustanovitev »Samopomoči-;. 7. Podpisovanje delnic Državne obrtne banke. 8. Slučajnosti in predlogi članov. Ako občni zbor ne bo ob določeni uri sklepčen, se vrši v smislu § 17 zadružnih pravili eno uro pozneje drugi Razno. Pogledi na gospodarsko leto 1926. je naslov knjigi, ki jo je izdala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Publikacija je v bistvu pregledno poročilo za leto 1926. in ima sledečo vsebino: Uvodna beseda, finančna vprašanja, socijalna politika, železnice, carinstvo, poštni in telefonski promet, gospodarska zakonodaja, stanovska organizacija, strokovno šolstvo, trgovski in obrtni naraščaj, kreditna vprašanja, pregled o potrdilih in svodočbah, katere je izdala zbornica leta 1926., trgovski in zadružni registri. Predprodaja vstopnic za III. avstrijsko strokovno razstavo, ki služijo obiskovalcem za legitimacije pri nakupu voznih listov s 25% popustom na avstrijskih železnicah in ki nadomeščajo avstrijski vizum na pot nih listih, se vrši v naši pisarni po 16 Din ali 2 šilinga. Vse obiskovalce te razstave prosimo, da nam čimprej pošljejo za vsako vstopnico 16 Din, na kar jim bomo poslali vstopnice. — Kdor ne bo v posesti te vstopnice, bo moral plačati celo vožnjo in si tudi preskrbeti avstrijski vizum. Zdravniška pomoč pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Urad je uvedel stalne zdravniške nadpre-glede, da s tem na eni strani ščiti uradne zdravnike pred pritožbami s strani članov, da so bili kljub bolezni spoznani delazmožnim, na drugi strani pa tudi interese članov v slučaju upravičenih pritožb. Vsak član, ki misli, da se mu s strani Ječečega zdravnika godi krivica, naj torej prosi za zdravniški nadpregled in tamkaj sporoči svoje pritožbe. Ako pa misli, da mu je tudi zdravniški nadpregled storil krivico, tedaj se naj takoj po nadpregledu pritoži v pisarni pristojne ekspoziture, da more urad odrediti pregled potom posebne zdravniške komisije. Zaradi tega opozarja okrožni urad svoje člane, da odslej različnih naknadnih pritožb ali izgovorov ne bo upošteval, še manj pa bo članom povračal stroške za zdravniško pomoč, ki jo bodo iskali pri neuradnih zdravnikih, ako ne bo podana nevarnost v odlogu kakor n. pr. pri zastrupljenjih, težkih nezgodah, krvavitvah itd. Pa tudi v takih slučajih je obolenje nemudoma javiti in zaprositi, da nadaljno pomoč nudi potem uradni zdravnik. Računski bloki. Po tarifni postavki 34, štev. 3 taksne tarife zakona o taksah in pristojbinah se plačuje na vsak račun v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah itd. takso 20 par. Obrtnik, ki ne pobira te takse in jo po predpisih ne odpremlja, zapade kazni, ki znaša petdesetkratni znesek redne takse.. V praksi so se dogajali slučaji, da posamezni'gostiJmčarji več mesecev niso pobirali in odpremljali takse na račune in zaostali s plačilom za več sto dinarjev. Davčni uradi so v teh slučajih kaznovali take gostilničarje s 50-kratno kaznijo prikrajšane redne takse za ves čas, vsled česar je kazen dosegla izredno višino. Generalna direkcija davkov je z razpisom štev. 144.989 iz-premenila prvotni tekst pravilnika, ki je dopuščal tako tolmačenje kazenskih določil in pojasnila, da se vzame za osnovo kazni pri omenjenih računih znesek povprečne takse samo za en dan. Davek na poslovni promet. Na drugem mestu poročamo o akciji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da se pobiranje davka na poslovni promet ukine. Ob tej priliki bodo zanimale gospodarske kroge številke o donosu davka na poslovni promet. Ob uveljavljenju si je država od tega davka obetala velike dohodke. V proračunu za leto 1920./21. je predvidevala donos s 40U milijoni dinarjev. Spričo slabega uspeha,pa je donos ocenila v proračunu za 1924./25 na 200 milijonov;, in še le v proračunu 1926/27 je oceno zopet dvignila na 220 milijonov dinarjev. 'Dejanski donos je daleka zaostal za pričakovanji. Pobralo se je davka na poslovni promet v naši državi: v letu 1921. 42,768.531 Din, v letu 1922. 97,209.902 dinarjev, v letu 1923. 165,090.478 Din. v letu 1924. 191,461.729 Din, v 1. 1925. 220,729.483 Din, od 1. januarja do 31. novembra 1926 122,331.323 Din, skupaj 839,591.446 Din. Od te celokupne svote je plačala Slovenija- 183,249.876 dinarjev, Dalmacija 29,867.840 Din. Hrvatska in Slavonija 223,288.828 Din. Vojvodina 160,860.409 Din, Bosna in Hercegovina 94,418.222 Din, Srbija in Črnagora 147,906.271 Din. Trošarina za navadno vino v Sloveniji. V letu 1926. se ie v Sloveniji za-trošarinilo okoli 33 milijonov litrov navadnega vatna, napram okoli 31 milijonom v letu 1925. Trovina z vinom v splitski oblasti se je tekom meseca decembra p. 1. po poročilu splitskega velikega župana, razvijala slabo. Prodale so se manjše količine na otokih Vis, Hvar in Brač. Gene variira jo po krajih in vrstah vina od 35 do 38 dinarjev za belo, od- 30 do 35 za opalo, a 27.50 do 38 Din po stopnji za črno vina Fiasko alkoholne prepovedi v Ameriki. Zdravstveni urad v Njujorku ugotavlja v poročilu na njujorškega župana, da je konzum alkoholnih pijač danes v Ameriki ravno tako velik kakor pred alkoholno prepovedjo, dasi alkohol, ki se sedaj uživa v Ameriki, vsebuje v potencirani meri izdatne množine strupa. Zastrupljeni po alkoholu izkazuje statistika v Njujorku za leto 1911. samo 11, za leto 1926. pa 790. Dol i obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne j kupujte v trgo-I vinah, kjer Vam j nudijo slabo robo za drag denar, ampak j kupite še danes ‘dopisnico za 50 para in pišite takoj po iiustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. Štermecki, Celje, v katerem najdete po čudovito nizkih 'cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez Din 500- poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Mariboru, cesta št. 19. Skrbel bodem za prvovrstno in sveže blago po solidnih cenah, ob vestni in točni postrežbi. Naročila se dostavljajo na željo tudi na dom. — Z .odličnim spoštovanjem lwaw T r* s m' š a kj trgovina s kolonijalnim blagom ift&piisor-, Aleksandrova cesta 99. 9 los. Kollenz, Ptuj Zaloga stekla za okna, porcelana, najrazličnejših slik, okvirjev za slike, svetilk, kamenite posode i. t. d. Velika zaloga kozarcev (kupic) različne velikosti in vinskih steklenic od 74 do 5 litrov. Na drobno! Cene primerne! Na veliko! m © m m © © m Gostilničarji, p>055or» I V moji dobro znani gostilni na Aleksandrova cesti ®t. 1?9 w Mariboru otvorila sem tudi točilnico prvovrstnega pristnega črnega in belega dalmatinskega oina iz Šibenika in Visa. Od 50 litrov naprej engro-cene. — Dragim kolegom, prijateljem in znancem se najbolje priporočam J'sracnk&i. Dolničar5. © © m © © © © Modni salon za dame M-ari&or, Stoliraet ulfcai S Priporočam se cenj. damam za najmodernejšo izdelavo i kostumov, plaščev, promenadnih in večernih toalet in vseh v to stroko spadajočih de!. Sprejemam tudi za s moderniziranje in prikrojenje. Fr St raj O Zidarič. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih papirnih potrebščin fPig ICrSfiĆ^ s papirjem Hiarilsor, USeksasidrava ©■ 2S Velika zaloga šolskih in pisarniških potrebščin vseh vrst. Prva celjska kemična čistilnica in parna barvarija Celje, Gosposka ulica št. 21 tsrefesaa delavnica- : .. .. ------------------ rš Kadar pridem u mesSo Celje ^ rokavice, ' •'k/nemšithrerfeBi; se .'podam - topla'malce, pri HlatHnujtSm nakupim ( ’ ‘bele srajce, i!W od tmia kai imami 7^7lepe pisane odeje vse delim tam cajceneje. Svilene rute za na slava a rodbino ^uso daril za neveste pailelan — |^e nejcene^ V- toda kaj bi pravil dalje, . Tam blago za oblačila . :a*|< Pomni le si prav naUmčno «• :^SS5-: za,klobuk nanep i rak. tvrdka t/sgeKkS« Kilne pase, tudi za najhujše kile, trebušne obveze, umetne roke in noge kakor vsakovrstne aparate proti telesnim poškodbam. Podlage za ploske noge i. t d. izdeluje po zmernih cenah IVAN FRIC, bandažist CELJE, za farno cerkvijo. KemijslcI latsoratlorlj siaL IraduslrSJo, Icmeffjjstv© iei trgovino. Analiza zemlje z določitv jo gnojenja. — Preiskava modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev. — Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter nj h ozdravljenje. — Bistrenje vsakovrstnih vin. — Raznovrstne analize za industrijske potrebe. — Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarstvu, in sicer «Conchinol-a», «Arbinol-a» in «Hmelin-a». — Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in razredčene raztopine itd. Samozaloga specijalnega Vitamin-redilnega kvasca, medicinskega kvasca Faex med. sicc in Vitamin-kvasnega ekstrakta za kraljevino SHS. Samozastopstvo Specijalne tovarne za mesarske stroje v Darmstadt-u (Wedel-ovih patentnih mesnih volkov) za Slovenijo in Hrvatsko. Zastopstva .Kemijskega laboratorija za industrijo, kmetijstvo in trgovino1: V Celju: Drogerija «Sanitas», v Ptuju: Drogerija j. V. Poberaj in F. Brezovnik, v Ljubljani: Drogerija «Sanitas», podnu-. Ljubljana, Prešernova 5. % Zastopstva in podzastopstva se oddajajo- Ta-g strabede 3 Razširjajte »Gostilničarski lisi* l j. $zinicz Maribor. ftic!;;andro4a c. 21 priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga in perila po najnižjih konkurenčnih cenah. Posodita in kredite vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji dovoljuje proti običajnemu jamstvu Ceij©, S€iPelc®w trg, v lastni palači, nasproti kolodvoru Za hranilne vloge pri tem zavodu jamči poleg velikega lastnega premoženja hranilnice še celjska mestna občina z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo, tako da ie vložen denar najbolje zavarovan. — Pojasnila se dajejo takoj in brezplačno. Oamski modni solom Šunko-Mrožele Maribor, WHdenraIrtletar*ri» Maribor, Frankopaneva cesta štev. 2 izdeluje vsakovrstne pletenine kakor telovnike ra moške, žerske in otroke v vsakovrstni kvaliteti. Jopice, ženske obleke, puloverje, otroške garniture za fante in punčke, nogavice vseh vrst. Cene zmerne! Blago močno in trpežno. Postrežba točna! Tovarna In pisarna: Mejna ulica št. 6. Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn i. t. d. i. t. d, Portali in stavbna dela. Telefon št. 319. „ I3E X-, TJ3L“ zadruga za izdelovanje perila v Ptuju izdeluje vsakovrstno perilo za hotele, kavarne in restavracije kakor tudi gostilne. — Dalje tudi perilo za dame, gospode in otroke od priproste do najfinejše kvalitete po najnižjih konkurenčnih cenah. Velika zaloga perila za delavce kakor tudi delavskih oblek. Postrežba točna I Cene zmerne I Gostilničarji pozor! Za brizgance je naippihladnBjše H kislim vinom naj se vzame Radenski inljev vrelec Za stara in rdeča vina naj se vzame Radenski liizelo vrelec Razen teh še razpošilja ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI Radenski zdravilni vrelec, ki se pa uporablja v prvi vrsti kot zdravilna voda. V Šampanjec »DRAVA-S: Maribor, Meljska cesta 91 Telefon interurb. 256 Telegr.t Drava Maribor Izdeluje: . Hladilne omare, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroje in konzervatorje za sladoled, stroje za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo. Prednosti fabrikate v: Intenziven hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški. Zahtevajte cenik! Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na. razpolago. VALENTIN SCHUNKO El SOBNI SLIKAR IN PLESKAR El O CELJE, Aškerčeva ulica 7. jB] E! Izvršujem vsa v to stroko pripadajoča dela najnatanč- |B1 neje, solidno in po zelo ugodnih cenah ter se priporočam za naročila VALENTIN SCHUNKO, Celje, Aškerčeva ulica 7. Ljutomerska vina v sodih in steklenicah različnih letnikov iz lastnih vinogradov najboljših ljutomerskih vrhov, kakor: Železne dveri, Gresovčak, Slamnjak, Jeruzalem, Kamen-ščak in vila Ljutomer nudi FfiC Zetullk, vinogradsko veleposestvo v Ljutomeru, Slovenija. Kemična čistilnica in pralnica J. OSIM MARIBOR, Samostanska ulica 72 DP o dr? laž, ni o a: Koroška cesta štev. 17 Prevzame se za ketnično čiščenje vsakovrstno obleko kakor tudi perilo proti garanciji za nepoškodovanje blaga. Postrežba točna in solidna! Cene zmerne! Brezalkoholne pijače : brez saharina, brez esenca, brez ekstraktov, iz svežega sadja in iz grozdnih jagod. MaSijsove« vpliva pomirjevalno na srce, bezgosra« ima odvajalno moč, čisti kri, pljuča in ledvice, borot?ničar zapira, zdravi želodčne ia črevesne bolezni, igis'tjsdrti so«i nadomešča grozdje, ?G,W ie bogat na citronovi kislini, vassujesrsok prijetno diši, nadomešča črešnje, |abolcr>,, ^. „L_ _ ^a stradal ne boš v starosti ! LASTNI DOM stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Marljivost, tresZon0pSredVpaogSrt’ °brcstuje hranilne ^0, Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. ,z malega raste nravnosti! vloge po ^ /C® jamstvo za vloge nad 2,000.000 Din. veliko! Pri naložbi žnoaka po 50.Din $>fSa]ma V CClJU, PrCŠCmOVa Ul. 6- se dobi nabiralnik na dom. Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcije Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Vsi v Celi11'