Marioonm.
CSrra 1 Din
Leto III. (X.), štev. 85
Izhaja
Maribor, pondeljek 15. aprila 1929
»JUTRA«
razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri poitnem ček. zav. v Ljubljani it 11.409 Velja maseSne, prejema* v upravi ali po poiti 10 Dln.doatavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredniitvoin uprava: Maribor, Alekeandrova ceatait.13
Oglasi p« urlfu
Oglaae aprejema tudi oglaenf oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulica H.*
Za konsolidacijo našega zadružništva
V vseh modernih državah je zadružništvo temelj narodnogospodarskega razvoja in napredka sploh, predvsem kmetijskega. Naravno ne more biti in ni v tem pogledu naša država kot po veliki večini agrarna država nikakšna izjema. Nasprotno, baš pri nas gre napredek kmetijstva spo-redno z razvojem našega kmetijskega pridobitnega in kreditnega zadružništva. To moremo mirno trditi zlasti glede, naših slovenskih prilik, kjer je razvoj zadružništva v vsej državi nedvomno najjačji. Zato nas mora zanimati vsako vprašanje, ki je količkaj v zvezi z zdravim razvojem zadružništva pri nas in v vsej državi.
Baš te dni se naša javnost mnogo bavi z vprašanjem ustanovitve agrarne banke, ki je v tesni zvezi z na-daljnim razvojem zadružnega gibanja. Zakonsjci načrt o ustanovitvi te banke je že izdelan in bi imela agrarna banka prevzeti posle dosedanje direkcije za poljoprivredni kredit, ki je na podlagi zadevnega zakona iz 1. 1925. določena za podeljevanje cenenih kme tijskih kreditov potom zadrug, osnovanih na podlagi tega zakona. Podrobnosti zakona o agrarni banki še niso znane, izgleda pa, da si bo zakon to nalogo začrtal.
V zvezi 55 tem se vodilni beograjski dnevnik »Politika« v svoji številki od 12. t. m. v zanimivem članku bavi s tem vprašanjem in z vprašanjem našega zadružništva sploh. Priznava, da pomeni zakon o poljoprivrednem kreditu iz 1. 1925. veliko korist za naše kmetijstvo, predvsem radi pomanjkanja denarja, na čemur je trpelo in še trpi naše kmetijstvo, zlasti pa še radi tega, ker pomeni izvajanje tega zakona borbo proti oderuštvu. Saj morajo zlasti v vzhodnih in južnih delih države kmetje še danes plačevati ,po 30—150% obrestj. Da je v takih razmerah obstoj in zlasti napredek kmetijstva nemogoč, je na dlani. Pisec Članka pa si ne zakriva, da so bile ob donošenju zakona storjene tudi usodne Pogreške. Zlasti v tej smeri, da se je hotelo s tem zakonom ustvariti neko novo, državno ali priviligirano zadruž ništvo. ki bi edino bilo deležno dobrot zakona, po katerem bi imelo pravico do kreditov iz 500milljonskega fonda
jve.v Svrh°- Clankar konstati-r«i j a s*aro>. »svobodno« zadružništvo danes organiziranih okrog pol milijona kmetovalcev, dočim je novo, državno, na podlagi zakona o poljoprivrednem kreditu osnovano zadružništvo dosedaj organiziralo komaj 70 tisoč kmetovalcev. To razlikovanje med starim svobodnim in novim državnim zadružništvom je vodilo do težkih medsebojnih sporov med obema vrstama zadružništva, na veliko škodo nasega kmetijstva. Nadaljna težka pobreška je bila. da se je zakon o poljo-Pnvrednem kreditu ln v zvezi s tem direkcija za poljoprivredni kredit skušala partizansko zlorabljati. Znano je, Mrp1* v ^^ekciji z malimi izjemami 'ZKljuČno pristaši bivše radikalne
PodallSanJe najemniške zaSžite do 1.1935
OMEJITEV ZAŠČITE. — POSPEŠEVANJE GRADNJE NOVIH STANOVANJSKIH HIŠ. — MAKSIMIRANJE NAJEMNIN V NOVIH HIŠAH.
BEOGRAD, 15. aprila. Kakor smo že poročali, namerava vlada z nekaterimi izpremembami podaljšati dosedanji zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Predvsem bo zmanjšan krog zaščitenih, med katere bodo spadali zlasti državni nameščenci, vojne vdove in sirote ter delavstvo. Privatni nameščenci in višji državni urad niki po novem vladnem načrtu ne bodo več zaščiteni.
Vprašanje najemnin še ni definitivno rešeno. Vlada stremi za tem. da uredi vprašanje najemnin na način, da ne bodo posestniki manjših hiš preveč oškodovani, na drugi, strani pa bo tudi za najemnine v novih hišah določen maksimum. Na ta način upa vlada preprečiti prekomerno poviševanje najemnine ter izenačiti lastnike novih hiš in starih hiš.
Sedaj gre še predvsem za vprašanje. kako dolgo naj ostane v veljavi zaščita najemnikov. Stanovanjsko vprašanje povzroča, kakor znano, vsa ko leto v vrstah hišnih posestnikov kakor tudi stanovanjskih najemnikov veliko razburjenje. Ker so dosedanje vlade izrabljale to stvar strankarsko-politično in na definitivno ureditev stanovanjskega vprašanja sploh niso mislile, namerava sedanja vlada podaljšati zaščito najemnikov za daljšo dobo.
Novi stanovanjski zakon bo najbrže podaljšal zaščito najemnikov do leta 1935. Istočasno pa se bo s krepkim podpiranjem in pospeševanjem gradnje novih stanovanjskih hiš skušalo storiti vse, da se v tej dobi odstranijo vse ovire za poznejše zakonite ukrepe.
Nova Poljska vlada
VARŠAVA. 15. aprila. Šele včeraj jc predsednik poljske republike ofici« jolno imenoval novo vlado, dasi se je še v soboto zvečer vršil hud boj v vladnem taboru za posamezna ministrska mesta. Uspeh je končno ta, da ostane na svojih mestih večji del dosedanjih ministrov, kakor se je prvotno nameravalo.
Na novo stopijo v vlado: dosedanji prosvetni minister dr. Switalski, prej vojaški adjutant Pilsudskega, postane ministrski predsednik. Njegov namestnik v prosvetnem ministrstvu Cervin-ski, o katerem se govori, da pripada liberalni stranki, postane prosvetni minister. Dosedanji prvi sodelavec Pilsudskega v generalnem inšpektoratu vojske in bivši namestnik za javna dela, polkovnik Prystor postane minister za javna dela. Dosedanji poslanik v Budimpešti, polkovnik Matuševski postane začasno voditelj finančnega ministrstva. Polkovnik Boerner. ki se dosedaj politično ni udejstvoval in je bil prej ravnatelj nekega državnega petrolejskega podjetja, je poštni minister.
Ministrski predsednik dr. Switalski in vsi trije bivši polkovniki se smatrajo povsem za pristaše ostrega notranjepolitičnega kurza proti parlamentu. Domneva se, da bodo prej ali slej silili na to, da se sejm razpusti in razpišejo nove volitve. Nadaljnje vodstvo dosedanje zunanje in trgovinske politike je zagotovljeno z zurmniim ministrom
Zaleskim in trgovinskim ministrom Kviatkovsklm. Na svojem mestu ostane tudi maršal Pilsudski kot vojni minister, general Sladkovski kot notranji minister. Kiihn kot prometni mini* ster, Niezabytowski kot poljedelski minister, Staiiiewicz pa kot minister za agrarno reformo.
„Qom“ ustavljen
ZAGREB, 15. aprila. Policija je na podlagi novega tiskovnega zakona prepovedala nadaljno izhajanje tednika »Doma«, organa razpuščene Radičeve selja-čke stranke, ki ga je po Radičevi smrti izdajala njegova žena.
Blasllo zemljoračnikov prenehalo izhajati
BEOGRAD, 15. avgusta. Beograjski dnevnik »Novosti«, organ bivše srbske zemljoradniške stranke, je z današnjim dnem prenehal izhajati.
Plazovi v Italiji
RIM, 15. aprila. V gornji Italiji sta se pripetili včeraj dopoldne dve težki katastrofi. V dolini reke Aoste se je pri istoimenski vasi odtrgal 150 m dolg plaz in zdrvel z največjim bobnenjem v dolino. Potoma je uničil vse, kar mu je bilo v oviro. Ker so prebivalci te majhne naselbine pod ogroženim mestom že včeraj odgnali svojo živino v hribe, je plaz zasul skupno le 10 oseb.
Druga podobna nesreča se je pripetila v bližini Molvene, kjer je plaz tako zasul državno cesto, da je promet na njej za dalj časa ustavljen.
Nov pretendent v Rfganfstanu
LONDON, 15. aprila. Po vesteh iz Afganistana je general Nadir kan. ki je odšel iz Francije v Afganistan, da intervenira pri tamkajšnjih bojih, sklenil. postaviti na afganistanski prestol enega svojih bratov. Posrečilo se mu je pridobiti podporo plemen v pokrajini Kost in zato je sklenil, da izvrši svoj načrt v kratkem času. V Kabulu je vse mirno in posli se vršijo po navadi. Govori se, da se javno mnenje v zadnjem času vedno bolj nagiba na stran Baka i Saquao.
Uelifce poneverbe na Poljsfctm
VARŠAVA, 15. aprila. V državni šumski upravi v Vilni so odkrili velikanske poneverbe. Poljska država Je oškodovana s sleparskimi mahinacijami za 50 milijonov poljskih zlotov. Glavni krivci so že aretirani.
Ponarejevalnica bankovcev
NICA, 15. aprila. Včeraj sta bila aretirana tu dva češkoslovaška državljana, znana mednarodna ponarejevalca papirnatih bankovcev. Prt njih so našli 7.200 angleških funtov. Nadaljna preiskava je dognala, da sta imela v Nici kompletno ponarejevalsko delavnico, v kateri sta izdelala za 1,500000 frankov obligacij francoske narodne obrambe. Pri zaslišanju sta takoj priznala ponarejanje, izjavila pa sta, da ponarejenih papirjev nista spravljala v promet.
Letalska nesreča
NEWYORK, 15. aprila. Na letališča v Detroitu sta padli dve prometni letali iz višine 1500 m na tla. Predsednik neke ameriške letalske družbe, * Imenom Kreiler, je obležal takoj mrtev, pilot je kmalu podlegel poškodbam, dva potnika pa sta bila težko ranjena*
stranke. Dočim morajo v drugih državah, kjer je zadružništvo visoko razvito, tako zlasti v Angliji, stranke služiti zadružništvu, je bilo pri nas narobe, in se je hotelo zadružništvo vpre či v jarem političnih strank.
Nujna potreba je. da pride do po-mirjenja med starim in novim zadružništvom. do konsolidacije zadružnega dela. V to svrho pa je potrebno, da še oboje zadružništev izenači v svojih pravnih temeljih, da se obojemu dajejo v enaki meri na razpolago krediti nove agrarne banke, ki naj tudi nadomesti sedanjo direkcijo za poljoprivredni kredit. Tudi se naj zadružništvu obeh vrst da zadosten vpliv v agrarni banki.
| Ne vemo še. v koliko je to stališče upoštevano v zakonu o agrarni banki,
i	Nedvomno pa moramo zlasti mi Slovenci v polnem obsegu pritrditi tem izvajanjem. V Sloveniji imamo izključno takozvano staro, svobodno zadružništvo, osnovano na podlagi velike zadružne Ideje o samopomoči In vzajemnosti. To zadružništvo je bilo dosedaj izključeno od blagodati zakona o poljoprivrednem kreditu, ker se je 120 milijonov državnega denarja dalo na razpolago samo »novemu« zadružništvu. Ako bo zakon o agrarni banki v tem pogledu prinesel spremembo, bo to v velikem interesu konsolidacije našega zadružništva.
Na stotine Jih odhaja ...
Sedaj, ko je nastopila sezona na p«-ljih in vinogradih, odhajajo naSe —< »odvišne« delovne moči v tujino. Zadnje dni smo zabeležili več takih trans portov v inozemstvo ln danes javljamo nov transport: Zopet Je odšlo 300 delavcev deloma v Francijo, deloma pa v Nemčijo. Kvota, ki Je doloSena za Nemčijo, bo skoro izčrpana in zato preostaja našim ljudem še edini cilj: Francija, kjer pa za naše sezonske delavce ni tako preskrbljeno (v smislu socijalnega zavarovanja namreč), kakor v Nemčiji, ki prednjači v pogledu zavarovanja delovnih moči pred vsemi evropskimi državami. Kakor do* znavamo, se pripravlja še več transportov delavcev v tujino.
Nagla smrt.
»Za božjo voljo, umreti moratp, umf* til«, prikriči v trgovino moški, ki *a dolgo ne more trgovec potolažiti.
»Kaj pa se Vam je pravzaprav zgodilo?«
»Umreti moram.« zastoče revež; »nt* Uvno pero, ki sem ga kupJl pri Vas M ki naj me trpi vse življenje, se ml je zlomilo ,.,
Nemški gostje med nami
PRIHOD NEMŠKIH AVTOMOBILISTOV V NAŠO DRŽAVO SE JE RAZVIL V LEPO MANIFESTACIJO STREMLJENJA PO ZBLIŽANJU OBEH DRŽAV
IN OBEH NARODOV.
Mariborski m dnevni drobil
Ko se je predlanskim močna nemška avtomobilska kolona s potovanja po Italiji, kjer je doživela velika razočaranja, vračala skozi našo Slovenijo domov, so bili nemški gostje nad vse prijetno presenečeni. Njihova vožnja od Rakeka do Ljubljano se je naenkrat izpremenila v pravcati triumfalni pohod. Po vsej poti so bili nemški avtomobilisti deležni izrednih simpati in ovacij od strani našega ljudstva, slovenska metropola pa jih je sprejela kakor zmagovalce. Naš narod je 'takrat javno pokazal, da je napravil križ čez preteklost in da si želi čim tesnejših gospodarskih in kulturnih stikov z mogočno Nemčijo. Gosti so takrat odnesli kar najlepše vtise in spomine na naše kia;e in naš narod ter obljubili, da napravijo že ob prvi primerni priliki velik izlet v Jugoslavijo, da spoznajo naše gospodarske, kulturne in socijalne razmere in poglobe prisrčne odnošajo med obema narodoma.
Sadovi prvega poseta nemških avtomobilistov v Sloveniji so se pokazali že lani pri izletu jugoslovanskih avtomobilistov v Nemčijo, ki so bili povsod, kjer so se ustavili, deležni uprav bratskih sprejemov.
Takrat pa je tudi dozorel v predsedstvu »Allgemeiner deutscher Automobil-Cluba* (Adac) sklep, da napravijo letos njegovi člani oficijelni izlet skozi našo državo. In včeraj so res že bili naši gosti. Odlični zastopniki gospodarstva, zna nosti in kulture so pohiteli iz velike Nem čije v našo sredo; prihodnje dni pa bodo gostje Hrvatske, šumnate Bosne, soln-čne Dalmacije in dežele junakov Črnogorcev. Naš narod je povsod očito manifestiral svojo izredno radost, da se je veliki nemški narod resno začel zanimati za našo državo, s katero hoče čim ožjih stikov in živeti ž njo v čim prisr-čnejših prijateljskih odnošajih. In zato je sprejel svoje odlične goste tako iskreno in domače, da so se kar divili.
Bojazen, da bi moglo priti d* kakih incidentov, se je izkazala kot neutemeljena. Naše oblasti so bile dovolj širokogrudne in so mogli tudi naši sodržavljani neslovanske narodnosti .nemoteno v svojem jeziku izražati spoštovanje in ljubezen do zastopnikov velikega nemškega naroda. Nemški gosti so to dobro opazili in odgovorili na liberalnost in toleranco našega naroda s tem, da so mu pri svojem odhodu odzdravljali s slovenskimi zastavicami v rokah.
V	Mariboru so se že kmalu po sedmi uri pričele zbirati množice po slavnostno okrašenih ulicah, po katerih so imeli priti gostje, po državni cesti proti Št. liju na meji pa so neprestano švigali avtomobili in motorna kolesa dragim gostom nasproti. V Št. liju je bil postavljen slavolok z napisom:. »Dobrodošli -\VJilkoinmen!«, šolska mladina pajetvo rila špalir s slovenskimi zastavicami in cvetjem v rokah. Na niejfrje bilo zbrano predsedstvo mariborske avto-sekcije: predsednik g. Peter Majdič iz Celja, po-slevodeči podpredsednik veletrgovec g. Ferdo Pinter s številnimi klubovimi čia-ni, gen. konzul g. Gjorgjevič in konzul Otnčikus iz Gradca, dvor. svet. dr. Stare kot zastopnik velikega župana, srezki poglavar dr. Ipavic, ravnatelj g. Gračner imenom oblastnega komisarja in finančni direktor g. dr. Povalej. Obmejno uradovanje je bilo nad vse vzorno. Potni listi in triptike gostov so bili sprejeti že v Gradcu in urejeni čez noč, tako da gostom za prehod meje s strani naših oblasti ni bilo niti najmanjše ovire, kar jc izzvalo pri njih izredno zadovoljstvo in odobravanje.
Tudi vreme je bilo gostom naklonjeno, kar je še bolj dvignilo njihovo veselo razpoloženje. V obmejnem pasu je sicer ponoči deževalo in je bila tudi cesta precej blatna, zato pa je takoj po priho-nemsk1!! avtov na jugoslov. ozemlje zasijalo toplo solnce in jih spremljalo na vsej poti do Maribora in Zagreba.
Vseh avtomobilov je bilo 135 s preko <100 osebami. Takoj po prihodu organizatorja izleta, športnega predsednika g. Ewalda Krotila iz Frankfurta, sta izrekla odličnim gostom gg. Ferdo Pinter in
dr. Stare iskreno dobrodošlico, nakar se je po prisrčnem odgovoru g. Krotha pričela avtokolona med navdušenimi ovacijami Šentiljčanov ob krasnem vremenu pomikati proti Mariboru. Ljudstvo je na vsej poti spoštljivo pozdravljalo goste. Čim so privozili prvi vozovi iz Krčevine na Aleksandrovo cesto, se je navdušenje stopnjevalo od trenutka do trenutka. Na goste se je pričelo vsipati cvetje, po ozračju so doneli viharni Živio! in Hura!-klici. Gosti so bili veselo iznenadeni, kajti tolike iskrenosti nsio pričakovali. Po vsej Aleksandrovi cesti je bil gost špalir občinstva'in je policija le s težavo vzdrževala red. Na Trgu Svobode, kjer je bilo zbirališče avtomobilov, so ljubka dekleta v narodnih nošah izročile vsakemu gostu po en prapor jugoslovanskega Avtokluba in šopek cvetlic, vojaška godba pa je pozdravila goste z lepimi koračnicami-
Oficijelni sprejem se je vršil nato v veliki dvorani Uniona, kjer so bili zbrani zastopniki vseh oblasti, med njimi tudi komandant mesta g. general Spasič.
V	slavnostno okrašeni dvorani je nudila mariborska sekcija Avtokluba gostom bogato zakusko, ki so jo pripravile gojenke »Vesne« pod vodstvom gdč. Ra-pocove in številnih odličnih narodnih dam. Aranžman, ki je bil v rokah gosp. ravnatelja Cirila Tomana, je bil izvrsten, postrežba gostov vzorna. Kaj kma lu je zavladalo nad vse prisrčno razpoloženje; domačini so se pomešali med goste in bili ž njimi v živahnih razgovorih, mladenke v narodnih nošah pa so marljivo švigale po dvorani in stregle gostom.
Imenom mariborske sekcije je ponovno izrekel gostom iskreno dobrodošlico g. Ferdo Pinter, ki je prečital obenem tudi pozdravno brzojavko nemškega poslanika pl. Koeteria iz Beograda, nakar je imel poslevodeči prvi podpredsednik Avtokluba Jugoslavije, bivši minister Velizar Jankovič na goste sledeči nagovor v nemškem jeziku:
Jugoslovanski Avtoklub je srečen, da more danes v lepem Mariboru, na pragu naše zedinjene domovine, pozdraviti ljube goste in ves nemški narod. Iz slikovite Slovenije boste prišli v kulturno procvitajoč oHrvatsko, gorato in šum-nato Bosno, kršno Črnogoro in na našo krasno Adrijo. Obžalujem, da ne morete posetiti tudi Srbije in še drugih pokrajin naše države, prepričan pa sem, da se boste mogli povsod na lastne oči prepričati o gostoljubnosti in iskrenosti našega naroda, ki Vam kliče iz vsega srca: »Živel Adac! Živeli Nemci! Živela Nemčija!«
Veliki župan ar. Schaubach je izrekel nato zdravico predsedniku nemške republike Hindenburgu, godba pa je into-nirala nemško himno »Deutschland iiber alles«, ki ima napev bivše avstrijske cesarske himne. Po kratkem pozdravnem govoru župana dr. Juvana se je predsednik izleta g- Ewald Kroth zahvalil za izredno gostoljubnost, izrazil ponovno svoje velike simpatije do našega naroda in nazdravil kralju Aleksandru in naši kraljevski hiši, nakar je godba zasvi-rala našo državno himno. Gostje in občinstvo. so peli obe himni stoje in potem navdušeno vzklikali obema suvereno-tna.
Malo pred 12. uro se je poslovil od eostov imenom mariborske sekcije Avto kluba še primarij g. dr. Robič. Gostje so odSli takoj nato zopet na Trg Svobode, zasedli svoje avtomobile in povorka je med ponovnimi navdušenimi ovacijami in vzklikanjem občinstva krenila na pot proti Zagrebu.
Ljudska univerza v Mariboru.
Nocoj, 15. aprila, najlepši večer tc se-zije! Predavatelj L. Flehner iz Dresdc-na govori ob Richard Straussovi godbi čudovito lepo angleško mornariško pesnitev »Enocli Ardcn«. Na glasovirju spremlja ga Apihova. Velikanski jc bil Flehnerjev uspeh s to pesnitvijo po največjih mestih: Dunaj, Berlin, Dresden, Leipzig, P ra ra itd. Samo v Gradcu ga jc moral 25 krat ponoviti! Naj nihče ne zamudi fe izredne priložnosti! -
Lepo počaščenje dveh odličnih someščanau
je priredila v soboto 13. tm. zvečer mariborska Jugosiovensko - češko-slovaška liga, ki je svoj občni zbor spremenila v slavnostni večer svetniku Ivanu Knopu in obrtniku Franju Burešu, katera je kralj povodom 10-letnice obstoja ČSR odlikoval kot Čeha z redom Sv. Save V. klase. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano. Udeleženi so bili tudi: čsl. konzul dr. Resi, zastopniki lig iz Ljubljane, Zagreba, Celja in Ptuja, zastopniki civilne in vojaške oblasti, mestne občine itd- Občni zbor je vodil predsednik lige dr. Pivko. Poslevodeči podpredsednik dr. Reisman je podal izčrpno, zanimivo poročilo o delovanju lige v minolem letu, blagajnik ravnatelj Gintz pa razveseljivo finančno poročilo. Na predlog revizorjev je bil blagajniku in vsemu odboru dan absolutorij. V odbor so bili s pred sednikom dr. Pivkom na čelu izvoljeni večinoma vsi člani dosedanjega odbora. Po oficijelnem delu občnega zbora je dr. Reisman orisal pomen in delo obefi slavljencev med našim slovenskim narodom že pred svetovno vojno in do danes ter povdaril, da je kralj pri odlikovanju izbral v Mariboru res oba najboljša, najidealnejša, najvrednejša. Občinstvo je burno pritrdilo in so se ovacije obema slavljencema stopnjevale pri vsa kem nadaljnem nagovoru, ki so jih še imeft konzul dr. Resi, ter zastopniki lig in obrtnikov. Oba slavljenca sta šele po polnoči mogla priti do besede, da sta se zahvabla za počaščenje in priznanje njunega dela.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 15. aprila. Zaprto.
Torek, 16. aprila ob 20. uri »Charleyeva teta« ab. B. Kuponi. Gostovanje gosp. Daneša,
Sreda, 17. aprila. Zaprto.
Četrtek, 18. aprila ob 20. uri »Grof Luk-senburški« ab. C. Kuponi.
Petek, 19. aprila ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava.
Celjsko gledališče. Sreda, 17- aprila ob 16- uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. Ob 20. uri »Romeo in Julija«. Gostovanje Mariborčanov.
Gostovanje ge. Podgorske »n g. Nučiča v marib. gledališču. V kratkem gostuje prvakinja zagrebške drame, ga. Vika Podgorska in ustanovitelj mariborskega gledališča g. Hinko Nučič v Bernsteinovem »Tatu«. Oba umetnika gostujeta topot prvič zopet po svojem odhodu iz Maribora pred osmimi leti.
Zora dr. Ravnikova kumica Matičnemu praporlu.
Dolgo let je že gojil pevski zbor Glasbene Matice željo, da si nabavi tudi dru štveno zastavo, s katero bi nastopal ob raznih slovesnostih kakor to delajo razni veilki zbori tu in v inozemstvu. Pa ni šlo, kaj je vzrok, pač vsak sam lahko u-ganc. Zadnjič enkrat pa smo si domislili, da bi bila to najlepša proslava lOlet-nega dela in v par trenutkih je že trden sklep ležal na mizi. Gč- Mar. Rosmanova je^ obljubila izdelati osnutek, ga. Anica Ašičeva pa izvršitev do 9. maja. Tako daleč je bilo torej vse v redu, manjkala je samo še zaščitnica. kumica novemu praporu. Deputaciji, ki je v to svrho poselila go. Zoro dr. Ravnikovo, soprogo prvega Matičinega predsednika, je ta v sporazumu s svojim soprogom takoj obljubila kumstvo in rešeno je bilo tudi to vprašanje. Ostalo je le še eno, ki pa bo rešeno s pomočjo dobrih prijateljev in Glasbena Matica bo ob desetletnici Zo imela prapor.
Prvi sladoledar
jc tudi scnzacija svoje vrste. Športni prostor »Rapida« jc imel včeraj obisk prvega sladoledarja v tej sezoni. Bil je to naš podjetni Ivan Hrast, trn v peti premnogim konkurentom. Njegov voz, ki so si ga športniki, kakor publika silno zaželeli, jc razprodal svoje blago in še potem, ko je odšel, je bilo povpraševanja po njem.
Smrt Maistrovega dobrovollca.
Včeraj je preminul v Mariboru v starosti 39 let rez. kapetan I. razreda, zasebni uradnik g. Rudolf Laščak. Zavratna jetika, ki je ugonobila že toliko ljudi, je tudi njemu prestrigla nit življenja. Pokojnik se je po prevratu stavil takoj generalu Maistru na razpolago in se udeležil tudi bojev za osvoboditev Koroške. Pogreb bo v sredo, ob 3. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice z vojaškimi častmi na pokopališče v Pobrežju.
Oddaja zakupa kolodvorskega buifet»» na postaji Velenje
se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 7. maja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Za izvoz črešenj in drugega sadja.
Naš konzulat v Celovcu je vprašal potom ministrstva inostranih del za informacijo, kje bi se dobile črešnje za izvoz, katere vrste so pripravne za prevoz, koliko časa traja in koliko stane pevoz od nakladne postaje do Jesenic, koliko znaša cena za to blago in kedaj bi moral biti kupovalec na mestu nakupa. Pri konzulatu se je prijavila večja firma, ki bi hotela uvažati sadje iz naše države. Informacije gldde črešenj so nujne. Ponudbe naj bi se poslale neposredno konzulatu v Celovec. —
Ljubljanski veleseiem.
Ker je razstavni prostor za IX. velesejem v Ljubljani že oddan v pretežni večini, sporoča uprava velesejma slede: če: Nemogoče je sprejeti še razstavljal-ce, ki reflektiraio na prostore v notranjosti paviljonskih zgradb in spadajo v sledeče blagovne skupine: strojna industrija, kovinska industrija, avtomobili in dvokolesa, elektrotehnika, radio, lesna industrija, graverstvo, fina mehanika, industrija živil. Na razpolago je še nefcaj kritega, polodprtega razstavnega prostora II. kategorije za vse skupine in nepokrit prostor na prostem. Sprejemajo pa se že sedaj prijavnice za jesensko prireditev. —
Napad sredi ceste?
Ključavničar Vid Zapušček je preteklo noč nekako ob pol tenih javil stražnikom na Glavnem trgu, da ga je nekaj trenutkov prej napadel v Mesarski ulici na* znan moški in ga kresnil po obrazu tako silno, da je Zapušek padel na tla. Na nosu in desnem licu je imel Vid res več lahkih poškodb. Zasledovanje storilca po stražnikih pa je bilo brez uspeha. —
Blazno deklo v cerkvi.
Sinoči okrog pol sedmih so prihitele Iz stolne cerkve na bližnjo policijsko stražnico štiri ženske ter hitele razlagati službujočemu nadzorniku, da se mudi v stolnici neka blaznica, ki s svojim kričanjem venomer moti vernike. Nadzornik se je napotil proti cerkvi, a je že na Slomškovem trgu srečal 2&Ietno bolno Matildo M-, ki jo je spremljala neka ženska iz cerkve, da jo spravi domov. V »Ulici 10. oktobra« pa se je revi zopet pričelo mešati in je kričala na ves glas, da je kraljica Marija in podobne nesmiselnosti ter ni hotela več s spremljevalko naprej. Zbirali so se okrog nje ljudje in zlasti otroci, dokler niso Matilde cd vedli na stražnico. Ker pa kasneje ni hotel priti nihče z njenega doma po njo, se jo morali oddati h Grafu. Mladenka je bila baje že v umobolnici, kamor jo bodo morali ponovno odposlati.
Preveč veseli rekruti.
V	soboto zvečer in tekom včerajšnjega dne^ so se nekateri vojaški novinefr ki jih še niso sprejeli zt> stalno v vojašnice, vendar malo prehudo razgibali. Na vajeni razmeroma večje in lepše svobode, ki so jo uživali na deželi, kjer ne more stati za vsakim oglom orožnik, so se ga bogvedi kje fantje malo nalezli in potem razgrajali po mariborskih ulicah ter kalili nočni mir. Ker se za opomine stražnikov niso zmenili, Je bilo v noči na nedeljo aretiranih okoli deset rekrutov, ki so jih oddali stražniki vojaškim oblastvom. Sinoči pa je doletela enaka usoda zopet trojico novincev, ki so se hoteli še poslednii svobodni večer na-kričati na račnn spečih Mariborčanov.
Poznaš li . . .?
Najbolj vroče mesto sveta.
Kdor želi prebiti počitnice v najbolj vročem kraju našega planeta, naj se poda v Massavo, mesto z 10.000 prebivalci v laški koloniji Eritreja v Afriki ob Rdečem morju. V Massavi si lahko skuhate jajce kar prosto na solncu, kajti tamkajšnja temperatura znaša v senci celih 48 stopinj! Poleg: tega je zrak sila vlažen. Povprečna temperatura vsega leta znaša 30 do 32 stopinj. Celo v najbolj mrzlem mesecu januarju zleze živo srebro v Massavi do 29 stopinj, najnižja toplina pa znaša 22 stopinj, nad ničlo seveda!
Najdaljši železniški predor.
Najdaljši tunel vsega sveta in eno največjih del moderne tehnike vseh časov je simplonski predor, ki spaja Švico z Italijo. Predor, ki se vije pod Alpami, je dolg 12 in pol milj in je bil dograjen 24. februarja 1905. Sest in pol leta so ga gradili in potrošili pri tem 15 in pol milijona dolarjev.
Največii otok sveta
je obenem najsevernejša obljudena pokrajina, Grenlandija, ki je pokrita leto in dan s snegom in ledom. Grenlandija je dežela pravih posebnosti.
V	njej prebiva kakih 400 ljudi evropske rase in 13.000 Eskimov, kakor pravi poslednja statistika iz leta 1911. Otok je pod protektoratom Danske in Je 25krat tako velik kakor Irska. 19-
Najstarejše mesto.
V davnih davnih časih se pričenja zgodovina mesteca Damaska, ki ga smatrajo za najstarejše mesto sveta. Damask, glavno mesto in središče Sirije, leži kakih 50 milj od znanega sredozemskega pristanišča Beiruta. Točno starost Damaska je težko ugoto-vitii Nikakega dvoma pač ni, da je staro mnogo preko 2000 let. Tekom svoje pisane zgodovine je doživel Damask toliko prevratov in gorja, kakor malokatera druga naselbina. Ponovno je bil na višku moči in slave, a ga je zopet zadela nesreča požara, vojnega razdejanja in podobnih katastrof.
Največja ura sveta.
Ta je dokaj večja od onih zapestnih poldrugi centimeter širokih uric, ki jih nosijo naše dame. Orjakinja, či-je premer meri 38 čevljev, kaže čas ,nad tovarno Colhgate & Co. v Jersev City-ju Newyorka. Washingtonske avtoritete, ki se razumejo na to stroko, izjavljajo, da je ta ura največja, kar jih je trenutno na svetu. Če bi sedel človek na koncu minutnega kazalca in se zavrtel ž njim v krogu 24-krat tekom dneva, bi napravil s tem cele pol milje dolgo pot! Ta minutni kazalec tehta nič manj kot tretjino tone in je tako dolg, da bi ga ne pokrili trije dolgini po šest in pol čev-
ISSK Maribor prvak Maribora
REMIS SK ŽELEZNIČARJA V VARAŽDINU. —
Tl V NOGOMETU.
PRESENETLJIVI REZULTA-
krat večji od Kube in dva- in polkrat ■; Ija. Urni kazalec je 14 čevljev dolg, večji od Bornea. Grenlandija obsegaj Ves mehanizem goni 2000 funtov te-825.000 kvadratnih milj. Tudi na tem ! žak utež, cela ura pa talita šest ton ... »divjem« ozemlju ni dovoljena na- i Številke same so velike kot odrasli selitev ali opravljanje obrti in trgovine «človok in ponoči razumljivo lepo raz-inozemcu. ki nima zato izrecnega do-i svetljene.
- voljenja oblasti.	•
(Tlaribor-Rapič 1:0 (1:0)
Odločilno prvenstveno srečanje med Mariborom in Rapidom je bila tipična borba za točke, iz katere je Maribor zasluženo izšel kot zmagovalec, moral pa se je zadovoljiti s pičlim rezultatom l:p. Z včerajšnjo zmago si je prvak priboril vse dosegljive točke in si zagotovil na-dalino sodelovanje za prvenstvo Slovenije-
Tekma med mariborskima favoritoma je potekla sicer v živahnem tempu, vendar je bila radi nervoze obeh moštev skoraj nezanimiva. »Maribor« je bil neprestano v premoči, dočim je protivnik predvedel izključno defenzivno igro. Na" pad belo-črnih, spričo zanesljive obrambe modro-črnih, ni mogel uveljaviti svoje premoči, čeprav je vztrajno napadal in neprestano oblegal vrata protivnikov. Desna stran Vodeb - Starc j® bila prodornejša in koristnejša, dočim se leva taktično ni razumela. V splošnem pa je bil napad dober. Krilska vrsta je bila solidni del moštva, ki je obrambi bolj koristila kot pa napadu. Branilca sta sigurno preprečevala sleherno akcijo Ra-pidovega forvarda, dočim vratar ni imel prilike, da dokaže svoje znanje.
Rapidov napad je bil najslabši del moštva. Kombinatorno ali tehnično ni po
črni kot, ki ga Kurzman reši z roko, lesar sodnik ni opazil. Nato doseže v 8’ kot Rapid, a ga zastrelja, dočim izrabi Maribor v 2o' dobro streljan kot, ki ga pošlje Vodeb neobranljivo v mrežo. V 29’brani Pelko plasirano 11 trovko. Tem po postane nekoliko živahnejši, toda »Rapid« je nenevaren.
V	drugem polčasu se slika ni izpre-menila. »Maribor« je dosegel še štiri kote, Rapid pa zastrelja dva. Premoč »Maribora« je bila sicer občutna in je proti koncu vedno bolj naraščala, ni pa prišla do izraza, kar je edina zasluga izbornega vratarja.
Sodil je zelo dobro g. Deržaj iz Ljubljane, ki je imel igro absolutno v rokah.
Stanje prvenstva je torej sledeče
1. ISSK Maribor 7 7 0 o 32:6 14
2. Rapid
3. Železničar
4. Svoboda
5. Ptuj
7 5	0	2	29:5 10
6 2	0	4	10:16	4
6 1	0	5	8:41	2
4 0	0	4	0:12	0
SK Železničar: SK Varaždin 2:2 (0:0).
Včeraj je gostovalo v Varaždinu moštvo SK Železničarja, ki je kljub trem rezervam doseglo proti dobrim Varaž-dincem neodločen rezultat. Bili so čelov
, .krepki premoči, toda najboljši igralec kazal ničesar. Igral je na^srečo. Krnska i domačinov je bil vratar, ki je lovil celo
i_„	nemogoče žoge. Železničarji so se vrnili
Hajbogatejsa diamantna polja sueta
Ko so leta 1876 odkrili prvi dijamant v Kimberleyu v Južni Afriki, s katerim se je igral neki otrok in ki je danes znan kot »Zvezda Južne Afrike«, last angleške krone, se je naenkrat v tej poprej neznani vasici pojavilo nešteto pustolovcev, in iz male vasice je zraslo mogočno mesto. Med drugimi iskalci dija-mantov sta se pojavila tam tudi brata Barmay, slavna cirkuška igralca, ki sta postala »kralja dijamantov«. Skupno s sinom nekega angleškega duhovnika, Rhodesom, sta ustanovila veliko družbo De Beers, ki je pozvala inženjerje-stro-kovnjake iz vseh delov sveta, prodrla 1000 metrov v zemljo in zagospodovala svetu v industriji dijamantov in zlata. Ker je Rhodes povrh strmel tudi za političnim ujedinjenjem cele Južne Afrike v eno carstvo, je to zadelo ob odpor Angležev, in posledica je bila znana burska vojna, ki je toliko let prizadevala mogočni Angliji težke brige.
Dijamanti v Kimberleyu so preplavili svetovni trg. Toda nenadoma je količina dijamantov začela biti nevarna. Na evropskem trgu so se na veliko začeli pojavljati dijamanti iz zakladnic turškega sultana, ruskega dvora, ruskih beguncev itd. Tudi ameriški trg, ki je absorbiral dotlej večje količine dijamantov, je bil nasičen. In zgodilo se je nekaj nepričakovanega: sindikat De Beers je
1 dovoljenjem angleške vlade pred dve-mi leti zaprl dijamantne rudnike, samo da ne bi cene padle in da se ne bi kak drug sindikat okoristil. Oborožena sila straži rudnike-in nihče se jim ne sme približati.
Najbogatejša dijamantna polja sveta pa so v najbolj pustem in najbolj nepristopnem delu Južne Afrike: v Namak-valandu, ob strugi reke Oranje. Da dobimo približno sliko o bogastvu teh di-jamantnih polja, naj samo omenimo, da so v teku 2—3 dni na površini par če-tvornih metrov našli 12.420 karatov dijamantov, vsak kamen v teži 3 do 80 karatov. Eden izmed najdenih dijaman tov. v teži 715 karatov, je bil prodan za
2 milijona dinarjev, celi pridelek enega tedna pa za 65 milijonov Din. (Karat no 400—500 Din). Pokazalo se je, da je Proizvodnja v tem področju trikrat večja nego ona v Kimberleyskih rudnikih. Tudi te rudnike si je osvojil sindikat De Beers ter jih istotako radi prenapolnjenosti svetovnega trga z dijamanti zaprl.
Oporoka na aramofonski plošči
Newyorški pastor Morris Jeans, če-gar propovecli so bile znane po vsem mestu, je umrl te dni v 59. letu starosti. Dva tedna pred svojo smrtjo je obvestil svoje vernike, da bo kmalu umrl in jim je obljubil, da bo imel sam sebi nagrobni govor. Njegovi župljani so se mu čudili, še bolj pa so bili presenečeni, ko se je njegovo prorokovanje dobesedno izpolnilo. Na grobu so namreč zaslišali glas svojega pastorja, ki jih je v šaljivem tonu tešil, da naj ne žalujejo za njim, češ da pomeni smrt začetek ne pa konec. Tajnost je bila kmalu pojasnjena. Veseli pastor, ki je bil najbrže velik prijatelj gramofona, je napravil namreč še pred smrtjo ploščo z lastnim nagrobnim govorom hi tudi svojo oporoko. Pričakuje se, da bodo pastorjevem vzgledu sledili tudi ostali za vse novotarije tako dostopni Amerikanci.
vrsta je bila izredno požrtvovalna, toda kljub temu šibka- Zadovoljila je samo ožja obramba, katere zasluga je, da »Maribor« ni slavil večje zmage. Barlo-vič je opravil ogromno delo. dočim gre največje priznanje vratarju Pelku, ki je bil najboljši mož Rapida.
Potek igre ni nudil mnogo zanimivih momentov- Ves čas je izgledalo, kakor da se moštvi štedita za finish, toda svojih moči včeraj protivnika nista razvila do skrajnosti. Prve minute so potekle v splošni nervozi, toda Rapid je takoj na delu in skuša z ostrostjo omalodušiti nasprotnika. Toda sodnik je na mestu. Maribor preide v premoč in je do konca |
Nos zaročenke — žrteu ljubosumja
V Adelaidi v Avstraliji je grški do seljenec Agyropulos izvršil iz ljubosum-a nenavaden zločin. Svojo zaročenko Katarino Pingaris, je povabil iz domo vine v Avstralijo z namenom, da jo po roči- Kmalu po prihodu v Avstralijo pa je dekle odreklo ljubezen Agyropulosu in se zaljubilo v nekega bogatega trgovca. Zaročenec ji je takoj, ko se je pričela ohlajati ljubezen izvoljenke, zagro zil, da jo bo tako izobličil. da se sploh ne bo dopadla nobenemu moškemu. Ker je Katodna kljub grožnji vztrajala pri svoji odločitvi, jo je naslednjega dne napa del in j' odrezal ros. Kn'nrinini prijatelji so takoj po z!oč:nu pričeli zbirati denar, da bi ji omogočili zdravniško pomoč in operacijo pri kakem specijalistu
Barua cuetja
Prirodoslovci so se lotili težavnega dela in ugotavljajo, katera barva je mec cvetlicami najbolj zastopana. Izdali so celo statistiko in trdijo, da je na svetu največ vrst rumenega cvetja. Rumeno cveti 808 vrst cvetic, belo 687 vrst, rde če 505 vrst, zeleno 313, modro 157, vi joličasto 122 in večbarvno 204 vrst. Rumeno cvetje uspeva po večini na nekultiviranem ozemlju, belo v gozdovih in močvirnatih nredeLh.
tekme v ofenzivi. V 10’dosežejo belo-1(2:1).
z najboljšimi utisi in ne morejo prehvaliti objektivnosti sodnika Neyedina.
Ostali nogomet.
Ljubljana: Primorje - Hermes 12:0, Slovan - Jadran 3:1 (2:0).
Celje: SK Celje - Amater (Trbovlje) 5:1 (2:1).
Zagreb: Concordia : Hašk 2:1 (0:1), Gradjanski - Derby 3:1, Železničar -Sparta 6:0 (3:0), Viktorija - Croatia 1:0 (1:0).
Spl>t: Soko (Bgd.) - Hajduk 2:1 in4:2. Dunaj: Hungarija - WAC 2:1.
Praga: Viktorija Žižkov - Šparta 3:2'
Debrecin — srce praue madžarske
Tujci, ki prihajajo na Madžarsko, se nekoliko dni zadržujejo v Budimpešti, nato pa odhajajo v prepričanju, da poznajo Madžarsko in Madžare. Vendar Budimpešta ni mesto, ki bi repre-zentiralo madžarstvo. Tujci zaman izgubljajo čas. ako študirajo v Budimpešti madžarski tip in kolorit. Tipično madžarsko mesto je Debrecin, ki se povsem razlikuje od Budimpešte. Je najkrepkejša trdnjava madžarskega kalvinizma, ki je postal madžarska re ligija. Samo mesto pa razpolaga s številnimi dokazi zgodovinske preteklosti.
Debrecin, ki ga Madžari imenujejo »kalvinistični Rim«, je bil že v 13. in 14. stoletju zelo bogato in obljudeno mesto. Svoj pomen pa ima predvsem za>""'1'ti dejstvu, da leži na križišču važnih trgovskih poti, ki vežejo ravnino z bogato Erdeljsko. Za časa turške okupacije sc je večina podeželskega prebivalstva preselila v mesto. tako da živi sedaj v Debrecinu tudi večina lastnikov ogromnih posestev, ki predstavljajo pravo bogastvo Madžarske.
Debrecin leži sredi prostrane ravnine, sredi madžarske puste. Pusta je veličastna v svoji brezmejnosti. V njenem značaju je nekaj posebnega, čudovitega, zlasti ob gotovih urah, kadar so robovi obzorja ožarjeni z jutranjo ali večerno zarjo, ko bega nemirno oko po neskončnem prostoru. Oddaljene robove objemajo tisoči mešanih barv, v katerih se preliva poleg zelenih smaragdov tudi suho zlato, dočim sc obronki lepijo ob nebesno modrino, ki se mehko sklanja< čez ravan. To je domovina pastirjev, ki jo teptajo z veliko ljubeznijo.
V	resnici je občutek prostosti na iz mernih poljanah izredno ugoden. Ničesar ni kar bi motilo veličastno tišine divje prirode. ra?en resne mi molčeče štorklje, ki plava nad polji. Člo-
vek mora dvomiti, da ima pusta sploh' življenje. Toda od časa do časa se pojavi na obzOrju konjenik, ki tekmuje z vetrom. Bogata zlata polja valovijo nemo, moti ga le oastirski rog ali od*; tnev nevidnega zvona, ki brni v da-^ ljavi. Nov svet se odkriva našim\ očem. Noč razsvetljujejo pastirski ognji. Neskončna krdela ovac, konj in goved, tavajo v mraku hladne noči in' se zbirajo krog pastirskih kolib.
Tu je prava Madžarska s svojimi tipičnimi lastnostmi, šegami in običaji.
Prodana neuesta
Lvovsko sodišče je te dni obravnavalo zanimivo, skoraj nemogoča zadevo. V neki okoliški vasi si je kmet Holodaj izposodil pri bogatem sosedu 193 zlotov, ki jih pa ni mogel vrniti ob dogovorjenem roku. Sosed ga je priganjal, naj plača dolžno vsoto, ker pa le ni mogel iztirjati posojenega denarja, je stavil dolžniku predlog, naj mu za omenjeno vsoto proda ženo, ki je bila lepa in mlada. Dolžnik je predlog sprejel in kupčija je bila sklenjena. Upnik je podpisal dokument, da je dolžno vsoto prejel, dočim mu je dolžnik priznal pismeno pravice do svoje žene. Kupčijo sta nato stranki zalili v neki gostilni z dobro kapljico. Premožni sosed pa je pognal konje k Holodajevi ženi in ji razložil i njenim možem sklenjeni dogovor iti izvlekel iz žepa pismeno potrdilo. Holodajeva pa ni dolgo pomišljala. Zgrabila je vile in pognala drznega mešetarja z dvorišča. Vaški Don Juan jo je odkuril naravnost k odvetniku, potom katerega je na podlagi pismenega dokumenta hotel sod nijsko priposestvovati sosedovo ženo. Odvetnik mu je s težavo dopovedal, da je kupčija nemogoča, pač pa da lahko še vedno iztirja od soseda dolg. Sodišče je v tem smislu tudi razsodilo. Holodaju je ostala žena. moral pa bo vrniti upniku dolžnih 193 zlotov.
Stran l
Mar!6ofš£i V t 'C F P N' T K Mra
wmmsau&mmi*mwamam
V Mariboru, dne 15 VT tQ?0.
bosk :*>?*£
Miha«! ZevacO
Beneška ljubimca
Zgadavlnski raman iz starih Benetk
bi
Sandrigo, viseč nad prepadom, je zakričal:
»Milost!«
Roland ga je potegnil nazaj, postavil ga na tla in m u velel:
»Odveži jetnika!«
Sandrigo se je s krvavim pogledom ozrl naokrog. En trenotek še je poizkusil ustavljati se Rolandu; srepo se mu je začepil s pogledom v oči'... Nato pa, iznova ukročen in premagan, je srdito mahnil z roko ter odvezal jetnika, lri je z iztegnjenimi rokami planil k svojemu rešitelju. Roland ga je ustavil z migljajem roke.
»Gospod, je dejal, imava se še nekaj pomeniti. Blagovolite stopati v jamo, in počakajte me tam par minut.«
»Tudi par ur, kolikor časa le hočete, o velikodušni mož, zaščitnik modric, rešitelj Apolona... Prav gotovo, da nismo več v soteski Piave, nego na Parnasu, in čebelice letajo od cvetke do cvetke...«
Dičnl Aretino bi bil gotovo še dolgo časa izlival svoje navdušenje, da ga ni Skalabrino zagrabil za roko in ga porinil v votlino, ne da bi kazal pri tem dejanju le najmanjše spoštovanje pred njegovo pesniško slavo.
Roland pa se je obrnil k razbojnikom, ki so stali okrog njega ter dejal z močnim glasom:
»Videli ste, kaj znam storiti. Kateri izmed vas me hočejo imeti za svojega poglavarja?
»Vsi! Vsi!«
»Kateri izmed vas so siti bednega in nizkega življenja, ki ga živite? Kdo so tisti, ki hočejo z menoj izvršiti velike reči?«
»Vsi! Vsi!«
»Dobro. Napovedujem vam sestanek nocoj o polnoči. Zdaj se razkropite. Privedite še tiste izmed svojih tovarišev, ki so odsotni- Povejte jim. da je prišel človek, ki jih hoče voditi na izvojevanje velikih bogastev in napraviti iz vsakega vas siromakov velike-
ga gospoda. Idite in bodite o polnoči zopet tu.
Roland je govoril, kakor govore krotilci, kadar stopijo prvikrat v kletko novih zveri. Navdušeni razbojniki so pozdravili njegove besede z grmečim »vivat!« ki je prestrašil prebivalce vasi, dremajoče ob znožju gorovja; nato pa, hoteč pokazati svojo pokorščino in disciplino, so se razkropili po bregovih, ne da bi le pogledali Sandriga, ki bi se ga bil pred kratko uro še sleherni izmed njih prestrašil-
Tudi Sandrigo se je hotel odstraniti.
Toda Roland je namignil Skalabrinu, ki mu je položil roko na ramo, rekoč:
»Vstani; gospodar hoče govoriti s teboj.«
SUšavši besedo »gospodar«, je Sandrigo dvignil glavo; nato se mu je nagloma iztrgal ter z divjim krohotom planil proti prepadu, v katerem je izginil, ne da bi ga bilo mogoče zadržati.
Skalabrino je izprva osupnil: nato pa se je sklonil ter videl svojega sovražnika, kako se je z nenavadno drznostjo in spretnostjo spuščal v globino, prijemaje se za skalne robove in za redko grmičevje, ki je poganjalo iz razpok. .
»Oh, če bi imel pri roki dobro arkebuzo!« je zamrmral Skalabrino.
Še enkrat mu je udarilo na uho porogljivo krohotanje; nato je mračna silhueta Sandrigova izginila.
»To ne pomeni dobrega,« je dejal Skalabrino in vstal.
Zdelo se je, kakor da Roland ni videl, kaj se je godilo. S sklenjeno glavo in prekrižanimi rokami se je vdajal premišljevanju. In te misli Rolandove, ko se je bil sam postavil izven človeške družbe, so bile podobne mislim Karla V-, ko se je odrekel cesarstvu.
Toda kmalu se je spet obvladal; stopil je v jamo, kjer je Skalabrino ravno prižigal plamenico.
Prav kakor je prej deja! Sandrigo: v jami je stala miza, na mizi pa je bil kup peres, tinta in papir-
Ko je jetnik ob luči sveče zagledal Rolanda, je vzkliknil s presenečenjem:
»Saj se res ne motim! Vi ste tisti tujec, ki sem ga videl pred par dnevi v Mestre, in kateremu sem prodal dva svoja najboljša konja?«
Roland je pokimal z glavo.
»Ah,« je povzel Aretino, »nesrečna misel, ki mi je prišla v glavo, da sem šel gledati sotesko Piave! Moja prtljaga je oplenjena, moja dva tajnika sta zbežala, in jaz sam bi bil skoraj poginil... Na srečo ste se pokazali vi, podobni paladiju iz starih junaških časov ...
»Torej,« je dejal Roland, »vi mislite, da vas hočem izpustiti?«
»Ali to ni vaš namen?« je dejal Peter Aretino‘m prebledel.
»To zavisi od vas •.-«
»Kaj hočete, da storim? Kar povejte. Hvaležnost Aretinova ni prazna beseda - -.«
Pomislite pred vsem, da vas imam v svoji obla* sti, in da vas lahko vrnem siromakom, ki sem vas pravkar rešil pred njimi. Premislite, da sem jih s tem svojim korakom prikrajšal za celo premoženje.«
Čim dalje je Roland govoril, tem klavernejši je postajal jetnikov obraz.
Toda obenem se mu je v očeh za hip zasvetil temen ogenj, ki pa je bil takoj zopet ugasnil.
»Česa pa zahtevate od mene?« je dejal. »Pri vseh devicah aretinskih, zares se bojim vaše velikodušnosti — skoraj bolj, nego smrti, s katero mi je pravkar grozil oni bandit!«
»Rad bi vam predlagal zavezniško pogodbo,« je dejal Roland s povdarkom na vsaki posamezni besedi.
Jetnik je živahno dvignil glavo.
Roland je nadaljeval:
»Zdi se mi, da vidim v vas nekaj boljšega in obenem strašnejšega, nego sem mogel sklepati po prvem pogledu. Ali sem se motil? Na tem nizkem trmoglavem čelu, na teh gibčnih obrvih, na mogočnih čeljustih — z eno besedo, na vsej vaši volčji glavi — razbiram silno željo po uživanju, ki se oglaša v vaših prsih. Gospod Peter Aretino, ako ste samo pesnik ali pesnikovalec — kar ste raje — če ste tisti, ki pravite, da ste, odidite, svobodni ste.«
»Toda, če ste takšni, kakršni se mi dozdevate, če ste v resnici volk, ki se zaganja v svet, potem ostanite, da se pomeniva. In zdaj, Peter Aretino, odgovorit« mi: Ali hočete iti, ali hočete ostati?«
(Nadaljevanje sledi).
Ma»*fiaal,kJaW*j«vpoar*. tfovatna tn »aaijalna namana abWnatva:vaakabaaada30p. MjiBMjU HMMk Din B*—
Mali oglasi
Žanrtva, dopteataaja in egi«, ai trgavakega »H rektamnaga cna8a)a: vsaka beaada SO p, •ajmaajS znaaafc Dia 10’—
Soba blizu kadetnice
se odda gospodu ali gospodični po nizki ceni v najem. Vprašati: Ruška cesta 2, Smolej.
Uradnica-začetnica,
dobra strojepiska in stenograf in ja, domačinka. se sprejme. Ponudbe pod: »Poštenje in točnost« na upravo »Večernika«.	849
Branjarijo oddam,
Naslov pove uprava »Večernika«
846
Učenka
za šivanje perila se sprejme. Olga Rupnik, atelje za perilo, Slovenska ul. štev. 20.	826
Nove spalne In jedilne sobe
politirane in izdelane po najnovejšem vzorcu prodam. Aleksandrova 48. 828
Mirni zakonski par,
brez otrok, išče stanovanje,- obstoječe Iz sobe in kuhinje, ali iz večje sobe s Štedilnikom. Pismene ponudbe na upr. pod »Než. Frid.«.	U
Sprejmem
6—8 drvarjev takoj za celo leto ter viničarja z 4—6 delavnimi močmi. Ivan Spes, Maribor, Betnavska c- 26.	806
Pred nakupom motorjev
sj oglejte ravnokar dospelih najboljše moderno izdelanih belgijske znamke FN pod garancijo, kateri uporabljajo na 100 km 2Y> 1 bencina in 0,15 olja. Justin Gustinčič, mehanična delavnica in trgovina, Maribor, Tattenba-chova ul. 14.	807
Dobro ohranjeno
že rabljeno decimalno tehtnico kupi uprava »Večernika«.	U
Iščem službo
za lažje pisarniško delo ali za oskrbnika k samostojni gospej. Dopise nasloviti na upravo »Večernika« pod šifro »2000«.	865
Meblovano sobo
s prostim vhodom in električno raz-
svetljavo oddam, Marijina ul- 10 I.
861
PRINCESKO
ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI
«1
UPRAVI,, JUTRA IN „VECERNH'A“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANK0
Hitro,
poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14*	778
Sukno od D*n 20.—
naprej se dobi dokler traja zaloga pri I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 718
Kuhinjska miza
rabljena, ccno na prodaj. Vprašati Maistrova ul. 16 I., vrata 6.	U
Stavbena parcela v izmeri 1160 km’ tik postaje Hoče na prodaj.	864
Mlad, agilen trgovski pomočnik
z dobrimi spričevali išče službe v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo Večernika pod »Marljiv«.
859
Uradnico
popolnoma veščo slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, stenografinjo, strojepisko sprejme tukajšnje podjetje. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo »Večernika«.	862
Izučen vijoiinlst
podučuje gosli po 10 Din vaja. Pride pod istimi pogoji tudi na dom. Ponudbe na upravo Usta pod »Verdi«. 863
Radioaparat »Reinartz 4«
kompletna naprava z zvočnikom se poceni proda. Ponudbe pod »Reinartz 4«-	860
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhi-. njo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave- Kotličke in Šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrlce. umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »PhS-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila In perllnice. Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise iz porcclana. Krožnike iz porcelana In kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert VIcel, Maribor, Glavni trg št. 5.	334
Fotografirani vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer. Gosposka 39.	463
Spomnite se CMDI
VRT
za igrišče dveh otrok
se išče v najem.
Pismene ponudbe na upravo lista, k)tr se izve tudi naslov, seo
Najugodnejši nakup
galanterije, drobnarije, parfumerije, papirja, šolskih potrebščin, perila, pletenin, vrvarsklh Izdelkov itd.
Na debelo in drobno!	e»t
DRAGO ROSINA
Maribor, Vatrlnlska ulica 26
831
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kis?, (Senčnega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb.
JAKOB PERHAVEC MARIB03. GOSPOSKA ULICA 19
Na drobno!
TOVARNA ZA IZDEI.OVft.NJB LIKERJEV, DEZERTMfM VIN IN SIRUPOV.
Na debelo!
Konzorcij »IJfltra« v Ljubljani:	predstavnik	i	ugajati*	in	urednik;	Fran	Br	r,	i	o	v	}	y	Mariboru.	TJsJtt	Auuiboriki	iiskatii*	d.,	predstav#*
Stank,* D .e t e 1 a v