PO SPREMEMBAH CEN ŽITARIC IN MASTI
Letos julija meseca 3e prišlo do pomembnih spvrememb cen osnovnih prehranbeoiih proizvo-dov, to je žitaric in masti. Od-kupne cene pšenice, koruze ;n »sitalih žitarlc, kakor tudi pro-dajne cene kruha in moke so se povečale. Ukinjene so bile tudi predpisane cene masti in olja, tako, da se cdslej cene teh aa-ti-kilov prosto formirajo v prodaj: na debelo, v nadrobni prodaji pa ljudski odbori vrši.jo samo kontrolo nad stroški prometa s temi proizvodi. Prehod na pro-sle cene maščob je imel za po-sledico obtutno pove6anje teh cen.
Te spremembe v poVirtaki cen so narekovali nujni gospodarski razlogi. Odkupne cene žitaric so se zvišale ?ato, da bi se vskla-dile cene teh proizvodov s ce-nami ostalih kmetijskih pridel-kov. Cene večine ostalih kmetij-skiih proizvodov se svobodno lormirajo v pogojih, ko kupni fondi in naše potrebe rastejo hitreje kxxt pa raste kmetijska proizvodnja. Zategadelj so se cene ostalih kmetijskih proizvo-dov v zadnjih letih prece) dvi-graiJe, zaradi česar so cene žita-ric začele zaostajati. Povečanje cen žitaric naj bi ugodno delo-val-o na dvig proizvodnje po eni strani zato. ker oraogočajo pro-izvajaicem žitaric, da povečaio svoje dohodke in obenem tudi več^vlagajo v proizvodnjo. Kaj-pada, povečanje cen ni edini ukrep, kd naj bi pripeljal do po-večanja proizvodnje žiitaric, tem-več so v tem oztru še ^olj po-membni razni agrotehnični. 'n organizacijski ukrepi, katere smo v teku zadnjih let zaieli v -v^čji meri sprovajati.
Povečanje cen žiitaricam so narekovali tudi razlogi potrošnje teh proizvodov. Znano je, da je v naši državi potrašnja žitaric zelo visoka, mnogo višja, kakor v vseh bolj razvitih državah. Ne bi mogli reči, da je to samo za-radi tega, ker so bile cene kruha In moke raiizke v primeri z osta-limi proizvodi. Toda drŽi, da tudi nizke oene vplivajo na tako vi-so-ko potrošnjo žitaric v prehra-ni prebivalstva. Zaradi tega je prifakovati, da bodo nove cene kruha vn moke delovale na goto-vo zmamjšanje potrošnje. Treba je vsekakor ra6unati, da bo šk to zmanjšamje portroSnje žitaric v prehrani zelo počasi, v tistem obsegu, v katerem bo rastla po-trošnja drugih, za prehrano bolj izdatnih kmetijsikih proizvodcv. To pomeni, da bo zmanjšanje potrošnje ždtaiic ita izboijšanje sestava prehrane šlo na ta na-Ei-n vzporedno z dviganjem iiv-Ijenjake ravni in kupne moči našega prebivailetva. Ni dvoma, da bodo nove cene kruha in moke na to ugodno vplivale. Ra-zen tega pa bodo nove cene de-lovale tudi na ekonomi6nejšo uporabo žita/ric v mestih in va-seh in zmanjševale potrato, ki je je kar precej. To je važno za-tegadelj, ker vsak ¦prihranek ta-ke vrste pamend po-ihranek de-viz, kajti dobršen del pšenice preskrbujemo iv. uvoza.
Povečanje cen maStobam so prav tako na^ekova.1i modni go-spodarski razilogi. Nizke cenc so postale osnovna ovira za proiz-vodnjo masti. Ker te oene reiso bile v skladiu s cenami debelih prašičev, se klavnkain nd spla-čalo kupovatl jih in proizvajEtl mast, ker jim ta posel ni prina-šal koristi. Klavnice so rajši tcupovale manj rejene prašife z mang masti, kaj>ti kolikor več &o
imeli masti, tollko več so šli v zgubo. Očitno je, da so bili to nemogoči pagoji tako za proiz-vodnjo masiti, kakor tudi za pi-tanje prašičev. Zategadelj je bila naša proizvodnja masti nizka, kar je izzvalo potrcb-o za veJi-kJm uvozom. Tako bomo samo letos uvozili okrog 38.000 ton maščob za prehrano prebival-stva. Proste eene masti, prikro-jene cenam debelih praiifev in drugih kmetijskih proizvodov so eden od bistvenih pogojev za povečanje proizvodnje tega ar-tikla, za kalerega obstoje v našl diržav: zelo ugodai pogoji.
Po prehodu na nove cene so se formirale cene ltruha na stop-nji, ki je 8 do 16 dinarjev višja od dosedanje in v raznih fcraiih različna. Do te razlike v pove-čanju cen je prišlo zaradi razlik v povečauju prevoznih in drugih stroskov v raznih krajih.
Tudi cene mastl so se formira-le v različnih krajih dokaj raz-lično in se gibljejo v prodaji na drobno od 310 do 400 dinarjev. Ta razlika aastaja deloma zara-di o-d-iosa med ponudbo :n po-vpraševanjem, deloma zaradl različnih prevoznih stroškov, prav tako tudi zaradl raziičnih proizvodnih stroSkov v kiavni-cah. Razen tega je uvcžena mast cenejša kot domača. kar v glav-nem ustreza tudi razliki v kakovosti. Lahko retemo. da se-danje dokaj neizenačene cene masti kažejo, da je tržišče ma-ščob 5ele v formiranju.
Dvomesetna doba, ki je prote-tela od prčhoda na nove cene, ie prekratka, da bi se mogli po-kazati osnovni rezuMati. ki jih od novih ukrepo-v pričakuiemo. Jasno je, da se ugodno delova-nje cen na proizvodnjo žitarlc In na zmanjšanje njihove po-trošnje v tem kratkem času se ni moglo pokazati. To lahko pri-de v proizvodnji do izraza šeJe po prihodnji setvi, dtrfim se bo v potrošnjj — kot rečeno — od-razilo zelo postopoma v tekn prihodnjih let. Učinek novih cen na odkup žitaric se ni mogel v dozdajžnjem obdobju pokazati v večjem obsegu zaradi zapoznele žetve in rmlačve, in pa zaradi te-ga, ker je tržišče žiitaric Se ved-no neurejeno Ln premalo založe-no s koruzo zaradi slabe lamko-letne letine. Zato je cena koruze na triišču zelo visoka, kar ne-vigodno vpliva na odkup pSenice po novih cenah. Z obiranjein nove koruze se bo to stanje iz-boljšailo.
Ze v tem kratkem obtlobju pa lahko ugotovimo povečanj ' -1-manje za proizvodnjo masti in gotovo povečanje te proizvodnje, čepraiv v sedanjih mesecih pra-šiii še niso spitani. Ta tendenca bo lahko prišla do iaraza šeile konec tega in v začetku prihod-njega leta.
In konAno, nove cene žitaric In maščob v glavnem niso ne-ugodno delovale na ceme drugih kmetijskih pridelkov, ki so bili v tem času naprodaj, pa je bil v tem oziru strah neupravičen. To pa ne pomeai, da snvo lahko povsod zadovoljni z ravnjo teh cen, toda ta ni posledica novib cen iitaric im maščab. V dokaj-Jnji meri vpliva na to raven — poleg drugih činiteljev — fflaba organizacija prometa tn teLM transpontni pogoji. Ob letoSnji dobri letini bi prodajne cene na drohno ob dobri organizaciji do-voza hlaga lahiko bile v mnogih kirajih bolj dostopne.
Dušan Vukovič