B MRB^VmiOVINA DO ... trv Tp^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Atttmtan Sotttt" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI [»iLp«^^^^ ; . i. ' _ r" , gjjŽa|fc==: ' ' .' - - " TMO:76 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY JUNE 30th 1920 LETO XXIII. - VOL XXIII. (k zgubil zaupanje delegatov Governer Cox iz Ohio je zgubil mnogo prednosti in prilike, da postane demokratični kandidat za predsedniško mesto. Predno se je konvencija pričela, je imel Cox 'mnogo upanja, da prodre, toda odkar je konvencija v iteku, je Cox zgubil mnogo ■psov. Politični eksperti pra ^ijo, da Coxu škoduje, ker se je preveč potegoval za "mokre", in da konvencija absolutno ne more izvoliti nikogar, ki ima simpatije za odpravo prohibicije. Prednost, ki jo je imel Cox dobiva sedaj zet predsednika Wilson a, William Gibs McAdoo, o ka-tereip se trdi, da bo imenovan predsedniškim kandidatom. Položaj na konvenciji je skrajno zapleten. Mitchell Palmer bo baje dobil pri prvem glasovanju največ glasov, toda pri nadaljnih glasovanjih bo zgubil svojo moč, ker ne bo dobil podpore suhih. O njem se trdi, da je "moker'\ Stranka temperen derjev je odobrila kandidatu ro William McAdoo. Toda njemu zopet nasprotuje William Bryan. Dasi je McAdoo znan kot skrajni zagovornik prohibicije in je v tem oziru popolnoma enak Bryanu, ven |dar se bo Bryan boril na vse jRriplje, da McAdoo ne bo ime riovan. Dočim bo imel governer Cox nasprotnike med suhimi, pa je dobil sedaj nasprotnike tudi med mokrimi. Delegatje iz New Yorka, po Številu 84 so se izjavili, da je Cox "premalo moker]' ter da mu ne zaupajo. Tako je prišel Cox med dva ognja, med suhe in mokre, in prilika, da bi bil nominiran je jako majhna. Računa se, da bo pri prvem glasovanju dobil Palmer 305 glasov, McAdoo 250, Cox 175. Palmer bo polagoma izigran, od Coxa odpadejo posamezni glasovi, in konvencija se bo zjedinila nad McAdoo. Tako računajo izkušeni politikarji. Za rezultat, kdo bo kandidat demokratične stranke, se ne bo vedelo pred soboto. --tO ■ — — Mike Klopat se je moral zagovarjati pred sodnikom Silbert radi tepeža. "Eva je vsega kriva," je dejal Klopat. Mike stanuje pri Mrs. Evi J Kroll na 2168 Franklin ave.( V nedeljo so se vsi skupaj na-pili rozenžeka, nakar je prišlo do tepeža, ker so bile glave razbeljene. Pri tem je mož Eve Kroll, ki se piše Adam Kroll, precej namlatil Majka, a Eva, ki je Majku na pomoč prišla, je dobila nekaj sunkov pod rebra. Prišla Je policija, sledil je arest. Pred sodnikom je Majk Jrdil, da ga je Eva zapeljavala v skriv nost ljubezen, čemur pa sodnik ni vrjel in je obsodil Majka na $25. — Kdor ima prazen Jot in misli, da bi bil pripraven za igrališče otrokom, naj pazna ni v City Hall, Park Department. Mesto mu bo hvaležno če pripusti lot otrokom z i igranje v počitnicah. — V nedeljo so clevelandski židje postavili temeljni kamen za svoj novi dom na E. 105th St. Mož, ki je postavil , temeljni kamen na mesto, je , zato daroval $1000, mož, ki jc .kamen pripeljal do mesta je daroval $250, potem so pa prodajali opeke po $5 in jih prodali 6000, za kar so dobili $30.000. Velika požrtvovalnost Židov it svoje namene, i«.. Sila organiziranih delavcev Amerike Kako ogromna je delavska organizacija Amerike nam pričajo sledeče uradne številke, priobčene iz glavnega sta nu American Federation of Labor. Skupno Število organiziranih ameriških delavcev znaša 4.509.213. Tekom leta 1019 je bilo 5449 novih de-lavskih unij organiziranih, in 377.261 je pristopilo k delavski organizaciji, kar je na vsak način ogromna zavest delavcev. Tekofo leta se je vršilo 1255 štrajkov, katerih se je udeležilo 734.056 delavcev in 589.479 delavcev je dobilo zboljšane plače in boljše delavske pogoje po štrajku. Štrajki so veljali $3.347.143. Delavci so zmagali v 706 štrajkih, pogodba med delavci in delodajalci se je mirnim potom naredila v 186 štrajkih, delavci so zgubili 88 štrajkov in 276 se jih še vrši. Nad šest milijonov dolarjev je unija plačala svojim članom za smrt, ali razne druge podpore. -i-o- —Nafobepravna Urša je zadnje čase začela kokodaka-* ti ter delati zdražbo. Zaporedoma napadajo osebno Mr. A. Grdina, katoliške Orle ter druge osebe. Nezreli pobje pri Urši naj si raje kupijo cucelj ali pa denejo prst,v u-sta, to jim bolje pristoji, kot pa napadati osebe kot je A. Grdina, katerega naselbina dobro pozna, kaj je on, in naselbina tudi dobro kaj so ta-ke-le narobepravne Urše, ki ne znajo druzega kot koko-dajskati in delati zdražbo. Kar se tiče vere, naj le omilimo: Dokler so možje kot Washington in Lincoln, zvesto veravali v-Boga, hodili v cerkev in opominjali svoje državljane, da store isto, dok ler možje kot je Wilson in drugi, spolnujejo verske dolžnosti, dotedaj pa narobe- Eravne srake pri klepetavi Irši ne bodo prepričale narod, da so boljše kot Wilson 4n drugi plemeniti ljudje. Če že hočete pisati list, pišite tako, da se vam kavke ne smejejo, a 'drugič, bodite malo previdni, kaj pišete. Grdina ima tožbo napram va^, ki Visi kot Damoklejev meč radi sramotne, blatne pisave, ko ste sramotili značaj vzornega moža. Glejte, da vaše delnice ne bodo tedaj vodene, ko se bodite javno zagovarjali in pral i vaše umazano perilo. Torej damo vam nasvet: Keep your mouth shut! Veliko bolje bo ža vas in za naselbino., v . — V nedeljo, 4. julija priredi piknik naše slovensko žen sko podporno društvo Carni-ola, št. 493 L. O. T. M. Piknik priredijo na Obermano-vih farmah v Eučlidu. Rojakom je znano, da to društvo, kadar priredi kako zabavu, jo priredi tako, da mora biti vsakdo zadovoljen. In tako bo tudi sedaj. Naredile so ženske program, ki je jako privlačen. Posebnost bo dirkanje žensk za štirinogato žival, dirka z jajci z lepimi da rili/licitacija mladih prascev in še mnogo druzega. Pijača bo izborna, prav za kranjska grla, brez sladkobe, a hrana bo boljša kot v hofctelih. Kdor želi dobre zabave, naj ne pozabi priti v nedeljo na Ober-manove farme. , — Seja dr. Slovenski Sokol se vrši v petek, 3. julija, v , prostorih S. N. Doma, soba j št. 3. ob 8. zv. "Wilson preganjan, zaničevan, križan od republikancev, izjava demokratov Ko se je omenilo ime predsednika Wilsona pri otvoritvi demokratične narodne konvencije, tedaj je vsa konvencija .planila kvišku ter gromovito odobravanje in slava klici sd'^pozdravljali predsednika Wilsona. Delegacija se ni mogla pomiriti pol ure. Ime Wilson je bilo na ustih vseh, ime Wilson kot vodnik ter izkušen zagovornik narodnih pravic v.silovitem boju proti republikancem. Manifestacija za Wilsona se je začela, ko je začasni načelnik konvencije Homer S. Cummings, začel otvoritveni govor na konvencijo, v katerem je povdarjal dela in rekord demokratične stranke napram delu in rekordu repu blikanske stranke. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je Cummings dejal, da sprejme poziv republikanske stranke, in da bo dežela morala izbirati med demokratično stranko, ki stoji za mir, razorožitev in svetovno bratstvo vse narodov, napram republikanskemu programu, ki ni drtizega kot provincijali-zem, militarizem, imperializem in svetovna zmešnjava. Republikanci križali Wilsona. Dvanajst tisoč oseb je zbra nih na konvenciji, kot dele-, gatje ali poslušalci. Homfer S. Cummings, začasni pred-| sednik konvencije je začel govoriti o programu demo-' kratične stranke. Dejal je: j Stojte s silami civilizacije, podpirajte predsednika, ne-j smrtnega voditelja demokracije, v silovitem' boju proti uničenju mirovne pogodbe ter Lige narodov. "Iz tega se vidi, da bo mirovna pogodba pri demokratih glavna točka predsedniškega boja. Cummings je nadaljeval: Predsednik Wilson je zbolel pri svojem delu, in bolezen je vzrok in posledica, ker so politični nasprotniki predsednika, republikanci, predsedni ka pribili na križ. Wilson je bil fizično ranjen> ko so repu blikanci dosledno, v militari-stičnem duhu, pobijali vsa mirovna prizadevanja predsednika. Republikanci — poguba ^ Amerike. Cummings je napadal republikansko stranko kot pogubno za Ameriko. Stare ide je, ki so prevladovale pred desetletji, Še vedno domini-rajo stranko korupcije. Podkupljivost v stranki republikancev je silna, in konvencija republikancev v Chicagi se je skazala ne kot zborovanje od naroda izvoljenih delegatov, pač pa zborovanje podkupljenih mož. Načela demokratične stranke Cummings je dejal: Nismo se zbrali tu kot člani naše stranke, ampak kot otroci, sodržavljani paše republike. Ljubezen do domovine in u-danost napram vsem državljanom bi morala očistiti naša srca. Trdno sklenimo, da bodemo skupno delovali za skupen blagor cele dežele. Ljudje bodejo morali kmalu odločiti kakšno upravo naj dobi naša dežela. Stotine obljub m načrtov se ponuja. Republikanska stranka je bila leta 1912 poražena, ker se je dokazalo, da je služila de-naraim interesom. Zgubila je vsak stik s priprostim I ljudstvom. In leta 1910 je bi-• . . la republikanska stranka po- j novno poražena, ker se ni i znala približati narodu. In i kljub vsem skušftjam, se ■ stranka ni zboljšala, celo da- ' nes, v dnevih narodne neza- i dovoljnosti in medsebojnega i 1 sovraštva, stoje n4 kontroli republikanske stratnke sebični, staromodni ljudje, ki ; brezobzirno zastopaj o inte-1 j rese malošfevilnih, dočim se 11 ljudska korist zapostavlja. I Zatirani narodi svefra zaman i gledajo k republikanski stran ki za pomoč. 1 Stranka je proti parodna. 1 Kdor je čital poigram republikanske stranke je za- 1 man iskal kako izjavo simpa- i tije napram Irski, zaman j iskal besedo usmiljenja za j Armence, in v platformi republikancev je skrft meč za Meksiko. To je delo mož, katerim so materijalne stvari bolj važne kot pa narodne pravice. Nasprotno, demokra tična stranka je svobodna stranka, ne dolguje odgovornosti nobenemu razredu, nobenim interesom. Tekom kratke dobe, odkar je bila de mokratična stranka pri upravi dežele, je demokratična stranka naredila več postav v korist cele deždf, kot repu blikansfc* stranka&kom generacij. Uspehi dem. statike. Kot prvi uspeh demokratične stranke je takozvani do-' hodninski davek, ki je prine-1 sel državi ogromne dohodke za ogromne izdatke ter%K | vzel breme plačevanja revnej šim in isto breme izročil bogatim. Uničili smo diplomacijo dolarjev, kakor so jo republikanci upeljali, odprla so j se bogata polja v Alaski vsem ki so hoteli tja, upeljal se je i pravičen tarif, širil se je pan-! amerikanizem, ki je prinesel. mnogo koristi našemu naro-1 du. Postava v varstvo mor-. narjev je modelna za vse druge države, dežela je dobila parcelno pošto ter tako je vlada prihranila posameznikom in deželi milijone. Farmarji* danes dobivajo lahko posojila ad vlade, dočim so , bili prej žrtve posameznih | sleparjev. Delavstvu se je pri 1 znalo osemurno delo ter pnu-vica, da sme.štrajkati, dočim so to pravico republikanci zavrgli. Največje delo demokra tične stranke pa je federalna rezerva banka, ki je. povzročila, da so ostale banke dežele solidne, in tekom zadnjih šest let se ni slišalo, da je kaka banka propadla, da'so ljudje zgubili denar, kakor se je to pod administracijo republikancev dosledno dogajalo. Demokrati tekom vojne. Prišla je velika vojna. Ko-nečno radi logične-potrebe, je bil naš miroljubni narod prisiljen v vojno. Preko noči smo ustanovili vojno finan- j čno korporacijo, postave gle-1 de gradnje parnikov, yrad va | ruha tujezemske lastnine,1 kontrola nad živežem in kurivom je prišla v državne roke, tekom vojne izkofiščevai c\ niso imeli prstov zraven, vojake se ' je zavarovalo, u-stvaril se je narodni koncil j obrambe. Industrija se je or- j ganizirala preko noči. Naše I bipdovje* naše moštvo je pri- J našalo pogum in nove upe,, kjerkoli se je pokazalo. Ko smo transportirali naše mo-j štvo v Francijo, nismo tekom. teh transportov zgubili ene- ga samfcga moža, kljub sub-marinski nadlegi. 10 milijonov mož se je registiralo za vojno službo v treh mesecih, v 3 mesecih je bilo postavljenih 20.000 poslopij za vojake. Amerika je odločila. Pred dvema letoma je br-zojavil vrhovni poveljnik angleške armade: Angleška armada je stisnjena ob zid. hi Lloyd George je dejal: Boj je med Wilsonom in Hinden-burgom. Francija je potapljala se ter gledala proti Ame-rikj. In Amerika je prišla. Kritike Wilsona pozivljemo, da nam pokažejo, če morejo, kako bi se mogla vojna drugače vršiti, brez nadaljne zgube ameriškega moštva. Vsa ta ogromna dela sp bila izvršena in podpirana po duhu ameriškega naroda, po vodstvom velikega demokratičnega predsednika. . Konvencija republikancev — licitanta. Republikanska stranka si je na vse načine prizadevala, da s preiskavami dožene kriv do demokratov na tem ali onem. S temi preiskavami je republikanska stranka kone-čno posegla v lastno gnezdo. In republikanska stranka je nehote in razočarana v svojih lastnih vrstah morala pokazati ogromen graft, podkupljivost in sramoto. Konvencija v Chicagi ni bila konvencija, pač pa — javna dražba. Posledica republikanske kon vencije je, da čast ameriškega naroda se ne more zaupati republikancem, in je demokratična stranka edina čuva-rica ameriške časti. Očitajo nam, da nismo bili pripravljeni za vojno. Res je, demokracija ni nikdar pripravljena za vojno, toda če jo kliče dolžnost, narod naredi svoje, in ameriški narod je v polni meri, storil svojo dolžnost. Napad na Wilsona. Predsednik je naredil vse žrtve v prid miru. Republikanski voditelji pa so skušali vse mogoče zlobnosti, da ga uničijo. Kongres, kjer so ime li republikanci večino, je vzgled zapravljivosti, nemarnosti in nezmožnosti. Predsednik Wilson je poslal kongresu krasne nasvete, da naredijo postave, da se prepreči izkoriščanje, draginja, da se za delavce uvede pravica, toda kongres, ljubpsumen na predsednika, ie dosledno zavrnil vse Wilsonove predloge. Tako imamo danes nezadovoljnost, draginjo, izkoriščanje kar je odgovoren republikanski kongres. S skriv nimi intrigami so republikanci zapisali eno najbolj nesrečnih poglavij v ameriško zgodovino. Sledili so mu s svojo hudobiio na mirovno konferenco. Neprestani napadi duševno noč in dnevno delo tekom dolgih sedem let, bolezen srca, ko je videl, kako podirajo nasprotniki vse, kar on gradi, je vrglo Wilsona na bolniško postelj. To je križanje najbolj demokratičnega moža, križanje plemenitega človeka od strani republikancev. Wilson je žrtev. . In ko je ležal nezavesten na bolniški postelji, je hudobija njegovih nasprotnikov prišla do bolniške postelje. Ko se ni mogel zagovarjati, so si republikanci zmisEli najbolj sramotna psovanja I-; Anarhisti strelja-1 jo po vsej Italiji. Rim, 29. junija: V mestu in okolici se vršijo anarhisti- I čni nemiri. Anarhisti so do- [ bili v roke več strojnih pušk. i V spopadih s policijo je bilo j več ubitih. Množica je pozne- ) je napadla vojašnico karabi- i nerjev, toda je bila odgnana. s Na pomoč došlo vojaštvo iz ] drugih mest je bilo sprejeto t s kamenjem in streli. Anarhi- ] sti napadli več vlakov ter so umorili pet oseb in jih de- s vet ranili. j V Pisi je aatrtafcl večja ra- i buka med anarhisti in voja- < štvom. Mnogo jih je bilo j ustreljenih. Pa tudi iz mno- 1 gih drugih krajev Italije sc poroča o silovitih nemirih. 1 Množica je na mnogih krajih razdejala brzojavne in telefonske zveze, uničila mostove, razdrla železnice, opleni-la trgovine ter požigala. Vojaštvo ima polne roke dela na i vseh straneh. Po celi Italiji je vojaštvo aretiralo nad en tisoč anarhistov. V spopadih med vojaštvom in množico jih je bilo dosedaj 79 ubitih in mnogo sto ranjenih. Praga, 29. junija. V Ihlavi na Moravskem je prišlo do spopada med civilnimi Nemci in češkim vojaštVom. Kot se poroča je večja družba Nemcev v mestu odkorakala pred Češko vojašnico, kjer je začela prepevati nemške izzivalne pesmi. Vojaki so prr-šli Iz vojašnice ter so hoteli pregnati Nemce, ko so slednji začeli streljati in ubili dva vojaka, nakar »o slednji prijeli puške ter ustrelili 4 Nemce in mnogo jih ranili. , ..... • ■ " — Rojaki v stari domovini se jako pritožujejo, ker mora jo toliko časa čakati na posla' ni denar iz Amerike. Zagreb ške banke pustijo ljudi čakati po dva meseca, predno izplačajo denar. Zato je svetovati ! rojakom, da pošiljajo denar skozi take banke, ki imajo zveze z ljubljanskimi bankami, in postrežba bo mnogo točnejša. — Policija je ta teden prjje-la 19 raznih banditov, ki so kradli po mestu. ■■ ■■> ■ r 111 za človeka, ki je ležal na smrt bolan. Kongres je bil na seji mesece, ko se je predsednik boril s smrtjo. Ves ta čas se kongres niti najmanje ni , zmenil za bolezen predsedni-, ka. In kaj je "bila predsednikova krivda? Nič druzega kot da je hotel odrešiti svet, v političnem smislu, dati narodom svobodo. Skušal je rešiti bodoči zarod strašne vojske kot smo jo pravkar doživeli. Hotel je upeljati trajen , mir med narodi, zahteval je, da se razorožijo in združijo v Ligi narodov. In Liga naro-1 dov je predsednikovo delo. ,, to so hoteli njegovi sovražniki uničiti. Kdo je danes nasproten Ligi narodov. Sledeči: Revolucijonarna Meksi-, ko, boljševiška Rusija ter hu-. dob na Turčija; vse druge dežele so sprejele Ligo narodov kot edino orodje, da se preprečijo bodoče vojne. Mi pa zahtevamo, da dobi tudi A-merika sad vojne, da ime A-merike zopet postane spoštovano v svetu. Srce Amerike živahno bije. ' Nesmrtni Wilson govori za nas. Žrtve preteklosti, žrtve vojne, upanje bodočnosti, to nas zdru-> žnje. Mi stojimo za civiliza-, cijo in demokracijo, in Amerika bo prevzela vodstvo 1 sveta. Tammany Hall za podporo Lahom. San Francisco, 29. junija. Newyorška demokratična organizacija, ki je razvpita pod imenom "Tammany Hall", je vložila na demokratični konvenciji predlog, da se demokratična stranka zaveže v svojem programu, da pomaga Italijanom, da pridejo nemudoma in za stalno v-posest Reke ter okolice. Kdor pozna demokratično stranko, skoro ne bi vrjel, da je kaj takega mogoče, ker demokratična stranka je bila dosledno na strani Jugoslovanov. Toda treba je vedeti kaj je za kulisami te izjave. Demokratično organizacijo v N. Y. vodi zloglasni Charles F. Murphy, politični bos, ki je pa hud nasprotnik Wilsona, ki je tudi demokrat. To nasprotje se je še bolj poostri lo, ko je demokratična Wil-sonova vlada dala. aretirati Murphya, kateremu se je dokazalo, da je sleparil državo za ogromne svote. Newyor-ška demokratična organizacija se raditega jezi na Wilso na, in njemu v kljub, Se je stavil dotični predlog na konvenciji, dočim je znano in brez vprašanja, da bo predlog zavržen nemudoma. Nasprotno, demokratična stran ka se bo zavezala pomagati i v nadalje vsem malim narodom* o — Skoro vsem rojakom je poznana bolnišnica sv. Aleša na Broadway, katero vodijo z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do bolnikov kat> , liške usmiljene sestre. Ta bolnišnica uživa po vseh Zjed. državah glas kot najboljša. Pa tudi mnogo rojt-< kov naših jo pozna, ju so za-dobili tam svoje zdravje. Ta bolnišnica namerava sedaj povečati svoje prostore, za kar je potrebno $450.000. Da bolnišnica res potrebuje denar* nam dokazuje dejstvo, da je lansko leto se tam zdravilo 2850 bolnikov popolnoma zastonj. $80.000 imajo že nabranega, in kdor ima usmiljeno srce ter hvaležnost in priznavanje telesnega dela usmiljenja naj pošlje kak dar na O. M. Stafford, Broadway Savings & Trust Co. — Dr. Slovenec, Št. 1. SDZ (jriredi javen piknik v nede-jo,~4. julija v proslavo desetletnice ustanovitve Slovenske Dobrodelne Zveze. Piknik se vrši na Kastelčevih farmah. Ker je prireditev pomembna za vse člane organizacije, se pričakuje obile udeležbe. — Z britvijo si je prerezal vrat C. M. Cox, agent FJenn Mutual Life Insurance Co. . Da ne bi mogel po samomoru kričati, si je prej usta zave-. zal z robcem. Njegovo trunlo . so našli v gozdičku pri wil-. loughby gostje nekega piknika. Samcsiorilec se je nahajal v slabih finančnih razmerah. — Ladislav Radda, ki je sku ■ pno z nekim tovarišem okra-1 del plačilnega mojstra Min- ■ nis-Gibbons Co. za $3200 in • potem pobegnil, je dobil v to- ■ rek zasluženo kazen — dvaj- • set let ječe. * Njegov partner i je bil že prej kaznovan. : — Clevelandski hoteli imajo prostora za 15.000 gostov. — V petek, Z julija se uril v Clevelandu zrakoplovna razstava. Na razstavi bo ka- 1 kih 100 raznih zrakoplovov. Razstava traja 5 dni. ~ '■ j Jl "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) i.1V ■■:------- 1 ",'" """ H " ■ ; NAROČNIN Ai* . lm Ameriko - • - $4tW I Za Cleveland po pošti - $6.00 Za Evropo.....$5.50 Poaameana številka « . - 3c ' Vm ptaau, oznali, v kakšni krivični državi so živeli, še nekaj let in cela slovenska zemlja bi se bila preselila — za morje. Marsikateri slovenski dom je v.zadnjih letih rešil — ameriški denar. Naši ameriški rojaki so bili poklicani, da govore za nas, ko mi nismo mogli govoriti, oziroma ko so za nas govorili naši narodni izdajalci in se je njih glas smatral za glas naroda. Oče našega pesnika je imel v tem oziru že jasne nazore, ki jih je pisal tudi v pismih svojim pri jate-, Ijem. Dobro je poznal naše žalostne razmere, saj jih je bil občutil v svojem lastnem Življenju. Zato se je tudi v sinu, oglasila leta 1917. skrb, kaj bo z nami. V pesmi: "Kako ti je, 'Slovenija, mati moja?" Čitamo: - ■ In ti, Slovenija, v skrbeh vprašujem j kaj tebi prineso moritve časi, — Naši zastopniki niso mo- ( gli na parnik 26. junija, kot smo poročali, ampak gredo šele danes, 30. junija, če ne I bo zopet kake spremembe, j Torej jih pričakujemo okolil 8. julija. • , — Pismo ima pri nas Jos. Pureber. — Dr. Zavedni Sosedje obhaja v nedeljo 11. julija razvitje zastave v S. Domu. , — Dr. Slovenski Sokol je te dni dobilo pismo od Mici Zore, sestre pokojnega So- , kola Anton Zore, da je v re-1 du prejela poslano smrtninoj v znesku $100. I -v- 25 letni Mihael HruŠak,; 11441 E. 51st St. si je prerezal 1 žile v obupu, ker je imel neozdravljivo bolezen. Umrl je kmalu potem v bolnišnici. — Policija je našla en dolarski bankovec. Kdor doka-1 že, da je "njegov", ga lahko dobi na glavni policijski postaji. — V nedeljo, 4. julija in v pondeljek 5. julija bo naš — ■— . • ........... • ' - . • . pogin tvoj, ali pa ti zemljo sveto 1 pozdravijo svobode smeli glasi? 1 In mi, ki smo tako ljubili teb$, | četudi bedno smo te zapustili, , mpr nismo padli zdaj v brezbrižnost topo In se v komodnost leno zastopili? 1 * O bratje, v dnevi ljutih strastnih bojev, naj srčna kri nam bo kot solnčna sila, možat pogum naj dušo nam napaja. Besneča vihra fod ne b6 zlomila, če kakor hrasti sredi starih šum ostane stalen nam srce in um. O sin v tujini! Pojmi čas rešitve! » Slovenija vzdihuje po pomoči, < usmili se mučencev plakajočih, • da sreče dan sledil bo smrtni noči, da v slavi vekoviti bo povsod V mogočno živel Ves slovenski rod! , Tako je pel ameriški pevec ob času, ko so pri nas "pesniki" rimali: Srbe na vrbe. Najlepša pesem iz te dobe je "Ladje bele, ladje lepe" (iz 1. 1918). Podajam tu celo: Ladje bele, ladje lepe, ki krasite ocean, i , ; • kaj prinesle ste iz dalje v svetli vami naš pristan? Ste prinesle nam pozdrave naših fantov v noč pojoč, ali glase zadovoljstva tihih, srečnih gorskih koč? Glase žalne smo prinesle, plač in bolni krik rodu. ki mu svet sokolov drznih spava v grobnem, večnem snu... A prinesle smo i glase silne volje in moči, * nevpogljivosti, ponosa, vestnike srečnejših dni: Jako lepa v narodneflr slogu je tudi pesem: "Nekje v Franciji", ki govori o naših legijonarjih. Fantje so se zbirali, daleč so marširali, daleč — tja čez hrib in plan, daleč — na francosko stran. , 1 . —. / Fantič moj odhajal je roko mi podajal le, tih in nem me je objel v solzah tih in nem odSel: Žalostno sem plakala, hrepeneče čakala, kdaj prišel bo dragi spet ljubico vesel objet. Čakala sem dan na dan, čakala serti, ah, zaman, v boju dai je srčno kri v sveti zemlji zdaj leži. Ta pesnica tako priprosto slika dnevni dogodek onega časa. V pesmi: "Topoli v gluho noč ŠuftiH|6,t dob^čutimo nemirno pričakovanje te dobe. V daljavo misli mi hitijo, tja kjer junaki krvavijo, kjer ljubi naši plakajo vremen jasnejših čakajo. (1917) In tako se je bližala zmaga, ki jo pozdravlja pesnik v "Vstajenju Slovana". Mar člelo, rodu posvečeno, brezplodno v smrtni prah izgine, zaman vsa vera, vsa ljubezen, zaman stoletne bolečine? . \ Ah ne! Sovražne besne sile delile so le Strup prevare. A že se svita dan vstajenja 'f probuja duša se slovanska izplahnfe v nič besneča sila, » ko se vzbudi ta moč titanska. t Iz groba slednjega Slovana, ki bil oropan je življenja, že klije žlahtni cvet proroštva ki svetu znani dan vstajenja. Navedel sem nekoliko več pesmi iz te zbirke, ker so v njih odmevi slovenskega življenja za morjem, knjiga pa je nam težko dostopna, ker je prišla v Evropo le v nekaj izvodih. In tudi če bi je prišlo več, bi je mi najbrže ne pokupili, ne le zato, ker imamo za take stvari danes že premalo smisla, ampak tudi za to, ker bi bila knjiga v našem denarju precej draga. Stane namreč v Ameriki 1 dolar in en koder t. j. v našem denarju okoli 180 K. Knjiga obsega 88 strani.' Zato pa udarno, da se bo razširila med našimi rojaki onstran morja in bo med njimi budila ljubezen do naše zemlje iirpesm i. , . Zd&o. se mi je, da je moja dolžnost opozoriti na to prvo pesniško zbirko iz Amerike, da vidimo, kako nas druži ena misel, ena ljubezen do zemlje, kjer je vzrastel naš rod. Vemo, da so tuji sejalci zasejali že mnogo ljulike tudi med nase ljudi v Ameriki, zato tem bolj zaslužijo priznanje oni, ki tudi v tujini niso postali brezdomovinci in so ohranili pošteno slovensko srce tudi v sedanjih časih. Naj bi se zveze med nami in njimi, ki so bile ves Čas vojne pretrgane, sedaj obnovile in okrepile v korist novi in stari domovini in vsem, ki so izšli iz našega jugoslovenske-lja rodu! „ urad ves dan zaprt. Delalo se ne tudi v soboto, 3. julfja, dasi bo ta dan sicer urad odprt. V pondeljek 5. julija, naš list ne izide radi praznika. Bolgarija vrača vagone. Ravnateljstvo bolgarskih železnic je začelo vračati potniške vagone, ki jih je Bolgarska ugrabila leta 1915. Vozovi so zelo slabem stanju, tako da se bodo morali poslati v popravo. v PIKNIK DR. SLOVENEC, ST. i. SDZ. Kje? Kdaj? Zakaj? Na Kastelčevih farmah v nedelja popoldne 4. JULIJA. Obhaja se desetletnica, ko se je organizirala Slovenska Dobrodelna Zveza, ki se je razvila v tem času kot solidna, trdna organizacija. Ob tej priliki priredi "Slovenec*' kot prvo in ustanovno društvo ta izlet svojim Članom, članstvu •'Zveze ter splošni javnosti. Program je zanimiv ter bo razvedrila za vsakega dovolj. Preskrbljeno je obilno za hladilno pijačo, kakor tudi za okusen prigrizek. Za sladka grla pa "ice cream" seveda. Godba pod vodstvom g. Perdana, bo skrbela za urno sukanje pet, nele mladih ampak tudi starejših. Toliko v naznanilo/v obče, vse ostalo pa le za iste, ki se udeleže veselice. Dobrodošli vsi! DR. SLOVENEC. Več dobrega pohištva je naprodaj. Pohištvo dobre vrste. 15310 Daniels ave. Col linwood. (78) ZAHVALA. Spodaj podpisana se iskreno zahvaljujem društvom, kakor dr. sv. Vida, dr. Lun-der Adamič, dr. Srca Marije (staro) ter dr. Lipa, SNPJ. ki so tako hitro in točno izplačala smrtnino za mojim ranjkim soprogom John Jermanom. Vsem društvom, odborom in članom iskrena hvala, objednem P* priporočam vsem rojakom društva, d» obilno pristopajo ter "Želim vsem najlepši napredek. Frančiška Jerman. (76) Najstarejši slovenski plumbarji. Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela, katerega hočete imeti izvršenega Čedno, totno in po zmerni v-«ni, leaaj ae oglaaite pri najstarejšem slovenskem plumbarskem podjet-iu v Clevelandu MOHAR in OBLAK, Mi izvršujemo vsa >lumberskp dela naše delo je garantirano, naie cene nizke. 0206 Superior Ave. (x-133) Ne čakajte. Prostor na vseh boljših par-nikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW YORK-B>OBROVNIK TRST. Belvedere ......... 13. julija Pres. Wilson.......27. julija NEW YORK—HAVRE ali CHERBOURG. 3. julija.........La Savoie 3. julija........ Mauretania 10. julija.......La Lorraine 13. julija.......La Touraint 14. julija.......\. La France 17. julija __ _______Imperator 19. julija .. .. Rochambeau 31. julija ... I..,.. Aauitania Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne pamike in razrede. POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. ? Za nadalna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJSEK, 7o-9th Ave, NEW YORY.N;Y / Namesto kron Ustanovljeno 1841 Kapital $18.000.000 pošiljajte , k : The American Express yCo. prodaja tujezemske drafte in tujezemske money Qrdre, nakazane v amerikanskih dolarjih za poiiljatev v Jugoslavijo. Ko dospelo ti money ordri v domovino se spremenijo v krone kakor je tedaj cena. Ker v Jugoslaviji zahtevajo dojame, m dobi v Jugoslaviji ve« Kron za Ceks ali money ordre morete kupiti v vsakem večjem uradu American Rail way express, podružnici ali v uradih American Express Co., v New Yorku, Bostonu, Philadelphiji, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati, Chicago, Detroit, Minneapolis, Milwaukee, St. Louis, Kan- * Seattl SMrfhF^lljCi$C0, L0§ Anseles' All pa piftite v vaSem materinem Jeziku oa naslov spodaj, priložite eka-" presni money order ali poštni money Glavni urad: order za svoto, katero ielite poslati, American Express Co. dajte svoje ime in naslov In ime in na- 65 Broadway, N. Y. slov ^negs, kateremu želite poslati. / FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT "N" AMERICAN EXPRESS COMPANY, ^ 65 Broadway, New York. Clevdandski urad: 2048 East St ' Kadarkoli poftiljate denar kamorkoli, zahtevajte vedno American Expres Co. recept zs nje. To |e zavarovalnina proti zgubL i * , i Imamo direktno zvezo z Jugoslavijo Izdajamo čeke na ljubljanske in druge banke. VAS DENAR PRIDE DOMOV TAKO HITRO KAKOR VASE PISMO. ---=- I Za NIZ£E cene in TOČNO postrežbo pri pošiljanju denarja v ' domovino se oglasite P" PAUL SCHNELLER FOREIGN EXCHANGE AGENCY. 6313 ST. CLAIR AVENUE. ^^ 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 n> Cr—t SUm tHEgANPBMr — tJTY Of PUT* — "CITY Of BUFFALO" CLEVELAND — Dally, Ma'r lit to Not. 15th—BUFFALO UNCunLum • ft00r.lt| Lumw J Law*Sonato • fcOOp.tl. Axrire Bw*w . TiSO A. M. J »takdard TOO \ Altfo Cisvvuuo TiZO A. M. Tfc*CW«U»«l * Buffalo V ... HSr m K.MW 4 AB3 "III A N DBS K • || T JU^ Ja ' f NAZNANILOM ZAHVALA. ŽALOSTNIM! srcem naznanjam, da me je zapustila za vedno moja ljubljena žena po dolgi in mučni bolezni. * r v#vi n v#v rranaska Zupančič t , rojena Markovič, bolehala je nad 7 let na srcu. Stara je bila 56 let, "doma iz Podturna pri Toplicah. V Amegki je bivala 17 let. Ravn6 23. junija 1903 je pri&la v Ameriko, in na isti dan čez 17 let je bila pokopana na Calvary 33. junija. Umrla je na svojem domu si, junija ob 3. zjutraj Tu zapušča mene žalujočega soproga, eno omoženo hčer, zeta ter vnuka in enega brata, v starem kraju pa dva brata. Srčno se zahvaljujem vsem za krasne vence, ki so jih darovali sledeči: Lepa hvala zetu in hčeri Frank in Frančiška Blatnik ter njenemu bratu John Blatnik, družini Nagode iz Collinwooda ter družini Chas. Kralj, družini Zupančič iz Collinwooda. Srčna hvala vsem, ki so jo obiskovali v zadnji bolezni, posebna zahvala gre Mr. Anton Zaviršek, ki jo je do zadnje minute tolažil in oči zatisnil. Srčq^hvala Mr. Jos. Žele, ki je tako krasno vodil pogreb. Zahvala tudi Rev. Bombač, ker je mojo ženo tako krasno spremil iz hiše žalosti ter vsem onim,-ki so prišli obiskat na mrtvaškem odru, tebi ljubljena žena, pa naj ti bo lahka ameriška zemlja. Saj križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: Jos. Zupančič, soprog, Fannie Blatnik hči, Frank Blatnik, zet, Franc Josip vnuk. John Markovič, Franc in Alojzij Markovič; brati. x Cleveland, Ohio, 26. junija, 1920. * BOLNI SLOVENSKI I MOŽJE TER ŽENE PRIDITE K MENI DANES. Z uspehom sem Ali trpite zdravil Z*5^ 1141 Nervoenost, sla- P", nerednosti krvi, ! •bost, neprebav- ^tlJkJ f>\ . . , 'nost, rektalne bo €fcH /k6zne boleznina lezni, popolno >® J obistih ali jetrah oslabelost, bole-' ^.^-V^vjA v želodcu, rev- icine v hrbtenici, ^jt +-ct L mazule in izpah- ™atizm«, ah, na - ke na olbrazu. srčni napaki . Ne bodite bolni. Če ste bolehali dolgo časa, ali ste zadnje čase bolehali ter niste dobili olaj&be, pridite k meni. Dajte, da ml skrbno preiščemo vas ter vam povemo kaj moremo.|iarediti za vas. Mnogo bolnikov je do- i bilo ola jšbo, ko so prišli k nam. Kar sem naredil za dru- 1 ge, naredim zairas. Zadovoljni bodete. -' v ■ * \ j Uradne ure od 9. do S., v nedeljah od 10 do'2. Dr. KENEALY 647 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio . republic bldg. zrav™ gledališčaorugo nadstropje. | Splošna tonika. Nlhfie m bo oporekal l*java. da jo tplolno zdravje odri«no najvafi od pravilne prebava. C« jo prebav« tlaba, pofiaana all nezadostna, m razvijajo drug* bolomi. Vsakdo izmed nao bi moral to raj biti opremi in glodati, da j« prebava redna. Severa's Balsam of Life (Severov Zivljenaki balsam) jo za-ieljena tonika. ki j« znana, da delme najutpeinejfo. Ta balzam jo •plotni stimulant in jo dokazal tvojo vrednoet ▼ zdravljenju nepreba-TO, diapeptlje, pomanjkanja toka, navado zabasanja in aplolno hirajoča stanja. Cana 8A cantor in 4o davka. Naprodaj v v »ah laka mah. naznanilo. " članicam dr. Napredne Slovenke se naznanja, da za mesec julij ne vzamem nobenega asesmenta na domu, raz ven onih, ki so izven mesta. Ker se seja vrši na 1. julija, si zapomnite, da pride vsaka na sejo. še enkrat povdarjam da na domu ne bom vzela n-i česar. Pridite k seji, kjer je vaša navzočnost potrebna. Pozdrav sestram. Fannie Trbežnik, taj. (76) " naznanilo. • Članicam dr. Slovenske So kolice bodi naznanjeno, da za mesec julij ne vzamem doma nikakega asesmenta. Katera Želi, da ne bo suspendirana naj pride v torek 6. julija, v pondeljek se seja ne more vršiti, ker je semenj S. N. Doma. Vse na sejo v torek 6. julija. Pozdrav Fannie Tr-beinik, tajnica. (77) Najboljše! Najbolj sigurno! Najbolj praktično! S , . Pošiljati denar vstaro domovino je preko s tare 1!» Lake Shore Banking fr Trusts Vogal 55. ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O. i- * M 4 * I ■ > I • . Stara Lake Shore banka izdaje banfine menjlce. (for. draft) I katere se izplačujejo po celem avetd, posebno pa pri jugoslovanskih I denarnih zavodih, kakor hitro se predložijo v izplačilo. Vloilte svoje prihranke In imejte svoje bantne posle z banko, katere OGROMNO PREM02ENJE znala svoto preko $20.000.000. Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlof. Vse naie podružnice imajo tujezemskl oddelek, preko katerega morete poalati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v ColUnwoodu v nali na novo otvorjeni podružnici na EUCLID A VB. IN IVANHOE IQJ 1361 L 55th St Central 3034 . Cleveland, Ohio i Slovensko podjetje za čiščenje in barvanje oblek KRESALO DUHOV. Roman iz irskega življenja. ANGLEŠKI SPISAL P. A. SHEEHAN. PREVEL DAVORIN CIUHA. Večerjali so molče. Mo2a sta lupila krompir s svojimi debelimi nohti in sta ga zalivala z mlekom. Mati se je sklanjala nad ognjiščem; hči Debbie je imela opraviti z velikimi kotli in lonci. Tedaj je rekel oče:. "Koliko denarja imamo v hiši za oskrbnika ?'1 "Sedem do osem funtov bo. Ali ti nisem že povedala?" je odgovorila mati. "Ne bo jih hotel vzeti. Vr-. nil jih bo, kakor je že enkrat storil/' "To je pa vendarle prene-umno," je dejal Pierry strastno. "Mi ote^mo mleko in krompir, on pa nam sesa kri." "Nikar ne zaničuj mleka in krompirja. Bog nam ga je dal in slabo bi se nam godilo, če bi ga ne imeli.'' "Saj ga ne zaničujem; ampak prokleto nerodno se, mi zdi, da delamo za takega zlo-dja, če je onstran morja dovolj zemlje in dovolj jesti in piti." "Le nikar ne govori toliko-" je posredovala mati. "Z mlekom in krompirjem se je zredilo že veliko dobrih mož in žena. Kar se tiče Ame rike, pripovedujejo o njej dobro in slabo. Jaz bi se raJSi pogreznila v morie, preden sem kaj o njej sliSala." "Nikar se ne prerekajmo o tem," je rekel oče in je vstal ter vzel pipo, da jo prižge. "Amerika sem ali tja —• jaz bi le rad vedel, kako v peitek potolažim Oskrbnika." "Vzemite tistih sedem fun tov/* )e dejal Pierry, ki ga materine besede niso poroto* žile, "in ga prosite popusta ali odloga;/Če ne bo zadovoljen, spravite denar v žep in pridite zopet domov. "In čez tri dni bomo imeli rubežen in nove stroške.1' "Naj delajo, kar hočejo," je odgovoril sin. "Odženite živino v hribe —■ vsak sosed ji bo rad dal krme — in potem bomo biriče lepo spreje- • li/ "Nikar ne posluša} tega nespametnega fanta,'' je de-Ji jala mati. "Poskusi še enkrat 1 pri Dinisu prositi naposodo; i morda vzame iz hranilnice in ti da." i i "2 Dinisom se nečem nič i več pečati; že zadnjič mi je 1 delal največje sitnosti." 4 Potem je zavladal dolg molk. Stari mož je mirno ka- I dil; sedel je ob ognjišču. Pier ry je zlovoljno gledal skozi i okno. Debbie je pospravljala 1 mizo. Ko je bila gotova, je stopila k očetu in materi jn i je mirno rekla: s "Menim, da ima Pierry 1 prav. Neumno je, ostajati tukaj, delati od jutra do noči, < da zaslužimo denarja za ve- ž leposestnika, ko je onstran i vode dovolj proste zemlje in j smo v petih dneh »tam. Pro- ( dajmo v božjem imenu! Saj i nas na vso moč vabijo v Bo- ( ston. Tam vam ne bo več tre- i ba zmočiti roke in boste ime- J li preproge pod nogami in 1 dovolj jesti in piti. Pojdimo v i božjem imenu-" i Govorila je z vnemo, skoro > strastno; to je bila njena mi- [ sel podnevi in ponoči. Nastal je spet dolg molk. r Uboga mati je tiho ifcteU , ] predse. Ni se zgodilo prvič, j v da so ji otroci stavili ta pred- £ log, ki ji je trgal srce. Vedela f je dobro, da ne more nič pre- t magati strašne nezaaovolj- i nosti z življenjem v domovi- \ ni in nesrečnega čara Ameri- r ke. Tu je bila tudi njena do- t movina. Bila je tu rojena; c Owen McAuliffe je prišel z dvesto funti iz grofije Lime- V rick. Tu je zrastla, tu se je š učila prvih molitvic in prvih " šolskih nalog, tu se je pošlo- s vila od svojih umirajočih star- r £ev, v tej kuhinji je plesala v r i poročni noči, in tu se ji je i porodilo osmero otrok, ki jih - je vzgojila z izredno ljubezni i jo in skrbjo. Poznala je vsa-; ko slamo v počrneli strehi, i vsak kamen v ognjišču, vsak - grm ob plotu, vsako drevo na polju. Šestdeset let, in vsaka f zima je priklicala v življenje stare pesmi in pripovedke na ' ognjišču, vsako poletje zlate - setve in plese na križpotju. Res, Življenje ji je bilo doba - skrbi in dela; a ravno radite-; ga ji je bil kraj še bolj svet. Vsako srce ljubi kraj svojega • križevega pota; njena Kalva-■ rija pa je bila takorekoč zra-i fctla osebno z njenim življe-i njem. Pa naj bi pustila vse to in odšla v tujo, skrivnosti pol no deželo, v obljudeno pušča-; vo, kjer si izbojuje srečo eden, a jih sto pogine. Ne, ta misel ji je bila prestrašna, in to je našlo v njaaih tihih solzah tako jasen in zgovoren izraz. Oče je zdržal nekaj časa.. Nato je vstal, pokazal s pipo na jokajočo ženo, rekel: "Tukaj! "in odšel čez dvorišče na polje. Debbie, polna sramu radi svojega obnašanja, ki pa ga je večkrat pokazala, je stopila k bratu. Brat in sestra sta bila krasen par. Toda ta večer ju je težila otožnost in bolest. Za nekoliko hipov je dejala Debbie z mehkim glasom: . "Ali jutri preorješ njivoi^ "Mislim da, a za enega je' to ogromno delo. Oče ne more več mnogo.'' "Kdo ve?" je rekla Debbie in je poizkušala opogumiti brata dasi sama ni imela poguma. "Mogoče' nam pa le nog koga pošlje." y'Seveda ', je trpko odgovorili "Koga, ki nam poje dvor in Hjuri in bo hotel več plače, kot\naša najemnina." Bilovje vfce preveč res in zato je molčala. Ravnb isti večer je sedelo v kadilcem salonu nekega aristoktfatičnega kluba na Davson^vi cesti v Dublinu pet ali šef t gospodov in se pogovarjalo o dnevnih novicah. Opravili so že svoje stanovalce zadevne. Kakšne so bile tp' zadeve,1 se je lahko razbralo iz kupa telegramov, ki s/jih razposlali ob peti uri vefikim klubom na deželo in zbirališčem posestnikov v mestih. Telegrami so se kratko glasili: "Nobenega popusta; nobenega ukaza za sodnijsjco izvršbo; dovoliti čas." šest besed, ki so prinesle mnogi hiši v grofijah Mun-ster in Connemara težko in bridko trpljenje. Do te odločitve, ki ni bila enoglasno sklenjena, so pri1 šli šele po dolgi in vroči debati. Nekaj veleposestnikov se je ostro protivilo, deloma iz ozirov do človeštva. Gospod Maxwell je govoril z nenavadno gorečnostjo in ugovarjal v veliko presenečenje poslušalcev proti vsakemu dejanju ki bi utegnilo še bolj razgreti Že tako razburjena čuvstva in še povečati nevoljo nad veleposestniki. Debato so prenesli v kadilni salon. "Ne morem, pri moji veri, da ne .morem razumeti, kaj pravzaprav hočete, Maxwell,'' je dejal star, močan, gladkoobrit gospod, ki je vsepovsod mahedral z rokama, kakor bi vedno rabil bič. "Kje za vraga ste iztaknili te no-vomodne misli?-Vse izgublja mo, kos za kosom, in kmalu bomo potisnjeni med ubožce." "Boljše je biti sam ubog, kakor pa tiščati druge v ubo-štvo," je oporekel Maxwell. "To nesrečno deželo spravi stVar, ki jo Vi imenujete lastninsko pravico, da, spravi jo na beraško palico. Poizkušaj te vendar,yza božjo voljo, enkrat priznati, da imajo Vaši rojaki telo in duš-o kakor vsak med Vami in da imajo pravico živeti ravno tako kakor vsak med Vami!" DaUa prihoda*«. V COLLJNWOODU. je naprodaj lot in dve hiii. Obe hiši ob tlakani in izplačani cesti. Ena hifla za 2 druiini, 9 sob in kopališče, vroča in mrzla voda, klet, plin, dva kloaeta in lepo drevje. Druga hiša ima 7 sob in kopališče, dva kloseta, vroča in mrzla .voda, klet, plin, elektrika, lepo senčno drevje. Ni treba noberiih popravil za več let. Rent $90.00. Cena $8500 v gotovini. Na odplačila nekoliko več in Jamo $3000 takoj za posestvo. Nahaja se na 149^3 Cardinal Ave, blizu slovenski cerkve. To je nizka cena in velja te za kratek čas. Prodajam jo jaz, R. K. lastnik. Vprašajte na 844 E. 152nd St. (78) ODDAJO SE V NAJEM DVE SOBI za štiri fante, elektr. kopališče. 701 E. 162nd St. Collin wood, blizu brik-jarda. (76) DVE PEČI NAPRODAJ, ena kuhinjska na plin In premog, druga samo na premog za gretje. Pozve se na 1065 E. 661 h St._(78) POMETAČI IN DELAVCI. The Cleveland Tractor Co. 19000 Euclid Ave. NICKEL PLATE ROAD Nedeljski izleti. Letna sezona 1920 Nizka return voznina • Bellevue, Fostoria, Green Springs Jet. Mortimer. Tiketi za vlak št. I. in 3. iz Euclid Ave. Broadway, W. 25th St. in Rocky River 'postaje. Povra-tek na vlakih 4. in 2. na dan prodaje. Otroci polovična, vožnja. Polna navodila pri prodajalcu tiketov. DELO DOBI £|NA u kuhinjska opra vila, 5 ur na d«n. Dobra plača. Ogla-al na) ae v hotelu Serahen, 694 East 152nd St. (76) SLOVENSKO DEKLE, ki je prosto Šole, d^bi prav prijetno delo pri dobri druiini. Oglasi naj se takoj. Plača po ; dogovoru. Pomagala bi pri goappdinf-stvu. Mora biti nad 15 let stara. Oglasi i naj ae v uredništvu _ (76) i Pozor, raaki In rojakinje. Najuspešnejša ALPENTlNKtURA za moške iti ženske laae, od katere tako} prenehajo kije izpadati, in zriiate-jo v 6 tednih goati in kraanl lasje, sa-tno 60 ao le korenine na flAVi. Za ffcn-te In može, ki lele imeti krasne Jn goste brke ae rabi Alpenpe&Ma, od latere v 6 tednih krasni in goati brki po-polnoma zrastejo. Ako imate REVMATIZEM, kosti-bolj, trganje, otekline ali krč v nogah, i rokah, potem rabite WAHCIC Fluid, j ki je najuspešnejše zdravilo, fd kate- | rega tekom 8 dnij ozdravite oa najata- j rejših bolezni. Rane, opekline, bule, ture, kraste in ,j grinte, potne noge, kurja očesa, ozeb- i line in drugo v par dnevih popolnoma i odstranim. Kdor rabi moja zdravila j brez uspeha, povrnem denar. Pišite ta- j koj po cenik, ki ga pofiljem zastonj, ali j pa pridite oaebno. JACOB WAHCIC, 6702 Bonna Ave. ** _C Ireland, Ohio_(W) ] KJE dobite najboljši sladoled in mehke pijače? V lekarni F. BRAUHUCB, 1353 E. 55th STREET 1 ▼of«] St. CUir Ave. I Točna postrežba. PffltfTt M RAOKMIAJO UTBV. The ** # Abbey Allotment ELYRIA, LORAIN COUNTY, OHIO Ljudje, ki imajo domaCije, so dostojni državljani vsak* naselbine. Bodite dober državljan. Lažje je biti kot ne. Vi laheo dobite svoj idealni dom, kakor ste m ga vedno želeli. Začnite takoj. * ) Nikar ne plačujte več denarja za rent. The Abbey Allotment meji na elevelandske ceste in Abby Rd. Elyria, z vsemi ugodnostmi. (Plačano.) Lokalna železnica Elyrie in elevelandske predmestne kare gredo preko zemljišča, je v bližini mnogih tovaren. Je tik zraven nove ogromne Willys-Overland avtomobilske tovarne, kjer bo v kratkem zaposljenih do 10.000 delavcev. r Kupite enega ali več lotov v Abbey Allotment in potrojite svoj denar v par letih. Ne pozabite, da mi prodajamo te lote po cenah kakor so bile pred vojno. PRIZNANO DEJSTVO. Danes je priznano dejstvo, da noben vložen denar se ne obrestuje takt) obiP no kakor pa Real Estate. Tu imate pot, da postanete bogati, edina sama pot, ki je gotova. Kupite zemljišče v naselbini, ki napreduje, držite ga. Prof iti so večji kot iz zlatih jam ali petrolejnih vrelcev. Kajti denar vložen v zemljišče je vedno varen, zanesljiv, dobri loti se neprestano zahtevajo.- * • • . Ni čuda, kajti v Elyriji je danes nad 500 hiš, ki se gradijo. Pomislite. Pridi-tfc v naš urad in mi vas popeljemo na zemljišče na naše stroške. Prilika pride vsakomur samo enkrat v življenju. Nikakor ne moreete zamuditi te prilike. « Oglasite se takoj pri The Abbey Land Co. 1342 E. 55th St., vogal St Clair Ave., Cleveland, 0. ~ i t • .#■ < ■■)■•. . ■ * 1 •..-•■ i Reference: First National Bank, Elyria, Ohio. Vsa plačila so plačljivi v tej banki. j IznJanredna prilika. ) i, ■ * V sredini slovenske naselbine je naprodaj eno najbolj uspevajočih staren- 1 skih podjetij, ki se posebno v sedanjejn času jako dobro obrestuje in izplačujie. I To je podjetje I TVORNICA MEHKIH PIJAČ, I znano dolgo vrst let med Slovenci kot "Double Eagle Bottling Works", last Mr. ' I }. Potokarja. Mr. Potokar je dvanajst let v tem poslu in je med tem tijegovo pod- ; > jetje tako narastlo, da mu je nemogoče samemu poslovati in nadzirati vse. Radi-1 tega je sklenil prodati vse podjetje, vso opravo, skoro nove stroje, avtomobile za I razvažanje ija vozove, sploh vse, kar spada k podjetju. Objednem prepusti lease > za prihodnjih pet let po ugodni najemnini. < | PODJETNI SLOVENCI j ► imajo sedaj najlepšo priliko, da se primejo tega podjetja in naredijo lep dobiček, j ker danes potrebuje ta izdelek skoro vsaka hiša, vsa društva pri izletih tisoče | slaščičaren in bivših gostilen. Ker so pogoji za prodajo jako ugodni, se svetuje Slovencem, da se primejo tega podjetja, da ne pride v tuje roke. Naj se širi in ► cvete slovenska trgovina. -J ' Za podrobna pojasnila se obrnite na lastnika ' JOHN POTOKAR, j 6517 ST. CLAR AVE. J ki bo drage volje vse raztolmačil in razložil kupcem, ki nameravajo kupiti. Piknik! Piknik! SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO CARNIOLA, | ŠT. 493 L. O. T. M. PRIREDI V NEDELJO, DNE 4. JULIJA, 1920. j NA 0BERMAN0VIH FARMAH V EUCLID, OHIO | Velik Piknik En čriček prepeva, ker ne more več spat Na piknik veleva Pridite ga pogledat! • '', O "S • , , —Program:— i. Godba pod vodstvom g. Suhadolnik. а. Dirka s štirinogato iivalico. Se bo videio, kdo zna bolje teči. 3. Previdnost v vrečah ne zaspi. 4. Dirka z jajci: katera bo tako srečna, da ga ne ubije, dobi nagrado krasno darilo. 5. Licitacija podarjenega prešička. б. Kdor pa ne vrjame, ta je prošen, da sam pride pogledat. * , K Cenjeno občinstvo je uljudno vabljeno na ta piknik tam v prosti naravi. Nikomur ne bo žal, kdor je bil do-sedaj na naših prireditvah, še vsakdo je bil zadovoljen. Za trganje v želodcu in po kosteh, da vas vse pozdravi, bode skrbel ,v • Veselični odbor žen. dr. Carniola, ŠT. 493 L. O. T. M. /O Avtoriziran kapital r—1 $500.000.00 ^ \ SLOVENSKO STAVBINSKOiN \ POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVL. )| PLAČUJE OBRESTI • Najboljši čas, da vložite »vo] denar v napredno slovensko podjetje. • / Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. Uradujemo tudi zvečer, ko imate čas in pogoyoriti ae morete v svojem maternem jeziku. Kadar prodajate, ali kupite posestva, oglasite se pri nas za svet. Vlagajte svoj denar tam, kjer boste lahko dobili pomot .v slučaju podpore. Nai zavod je za slovenske in hrvatske delavce—od njih tudi pričakujemo sodelovanja. VJ SLOVENSKO 8TAVB1NSKO ■— Vw In POSOJILNO DRUiTVO mm