Knjižnica sp ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje ob Savi) Kniznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, /7 v 1420 Trbovlje -4- STEVILKA Ci, LETNIK 19 20. 03. 2008, CENA 1,13 €/270 sir 0090666,6 2+2 brezplainl kino vstopnici. ASAVC ISCE DOBITNIKA « Majšportnikl Zasavja Izbrani Poiščite več informacij na WWW.rsh.Si ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE v soboto 22.3.2008 ob 10 uri. PRIDRUŽITE SE NAM PRI: *glasbenem programu , barvanju pirhov « nagradnih igrah ^ otroških ustvarjalnih delavnicah ^ domačih dobrotah in degustacijah SUZUKI - AVTOM ISA KRŽIŠNIK ZIMSKA AKCIJA VOZIL SUZUKI -NA ZALOGI TUDI 4x4 POGON VSI MODELI IMAJO KLIMO, ABS, AUDIOSISTEM Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma j Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov________ Prenovljena Mazda 5 - veliko novosti za manj denarja! Izkoristite ugodnosti v Avtohiši Kržišnik! Samo do konca meseca! IMUTÄTS REPORT 2007 A¥T0H1ŠA KRilŠNlK ZAGORJE PREDSTAVLJA Tretja Mazdina zmaga na testu kakovosti mazDa Novosti pri AH Kržišnik: PRENOVLJENA MAZDA 5 Z EL. DRSNIMI VRATI -že v našem salonu MAZDA 6 V AKCIJI -2.500€+super darilo 'i MAZDA 2 Čisto nov malček EuroNCAP 5 zvezdic MAZDA 3 AKCIJA S POPUSTOM 1.000C Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 1/1 OOkrn,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. (p[ Morate prebrati: Sprejem dijakov iz Scheinfelda I S Odgovor na zavajajoče trditve Lafarge C. Salamijada Program Jumicar tudi v Trbovljah Intervju: Zasaveani pa kar v vesolje 101. rojstni dan Anice Ponikvar Noje sanje o sreči Zakaj nordijska hoja? Izbrali ste najšportnike Zasavja 1007 ]0© ] Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00srp, polletna 13,52 EUR (3.240,00srn. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. m8BM Spet smo prazničnem vzdušju. V četrtek se je začela pomlad, za njo pa takoj prihaja velika noč in z njo pirhi ( pravimo jim tudi pisanke), čokoladni zajčki, potica, hren, ki “peče” in oranžne pomaranče. Valvasor je prvi omenil rdeče pobarvana jaj-1 1 ca pri nas. Kakšen je bil kranjski žegen v drugi polovici 17. stoletja? Osoljena govedina, prekajena( 'svinjina, rdeče pobarvana jajca in veliki kolač, ki je -' bil nadevan s posebnim nadevom. Bil je zvit v krog) fin je tehtal deset, ali več kilogramov. Kdor je mogel i >si je preskrbel jagnje, ki bi ga tudi nesli k žegnu. Vsaka) ) jed ima svoj pomen. Meso predstavlja Jezusovo telo, hren) 1 njegovo trpljenje in žeblje na križu, pirhi so kaplje njegove) (krvi, kolač (potica) pa njegova trnova krona. Jajca so najbolj tipična velikonočna jed in simbol) j tega praznika. Povij šegami in navad-Jimajo jajce v /krščanstvu jajce )tusovo vstajen-/jino rojstvo. ) Kakšna pa bi (brez zajčka? /barvana jajca, in (na velikonočnih /Družbo mu de-(kokoši in včasih pe-jbol plodnosti, pomeni ezana so s številnimi) ami. Mnogi narodi) svoji mitologiji. V) simbolizira Kris-) je, pa tudi Mari-) bila velika noč) On prinaša po-/ je pogost motiv) voščilnicah, lajo piščančki,) telini. Zajec je sim-/ ponovno rojstvo in) (vstajenje. Zajčja noga preganja uroke in čarovništvo.Tako/ )so verjeli takrat, in obdržalo se je do danes, pa četudi ne) (poznamo več prvotnega pomena. /Tako, ponovili smo vajo in malo obnovili znanje! -jO velikonočnih jedeh in darilih je te dni že bilo veliko) govora, praznik je kot večina praznikov komercial-f' |iziran.Trgovci manejo roke, kljub temu, da se mi) -^pritožujemo na cene. (Naj vam le-te ne pokvarijo praznovanja---iPozabite na sneg, na cene, slabo voljo...J ma vse to bomo mislili po praznikih. sPa obilo pirhov, dragi bralci Za-f isavca! Stanislava/ MiLEmiC iE iMIbEMO 3. 2009 Naslovnica: Butara malo drugače Slika: Branka Lešnjak i 1--------------1- Tenis klub AS litija uspešne doma in po svetu Nik Razboršekjeznova uspešno nastopil na mladinskem ITF turnirju za svetovno mladinsko teniško lestvico.V Radencih je kot državni prvak do 16 let prejel vabilo selektorja za glavni turnir in ga povsem opravičil, saj se je znova prebil med najboljših 16 in osvojil nove pomembne ITF točke. V Radencih je v kvalifikacijah nastopila tudi Anita Kosmač, ki pa se jih žal ni uspelo uvrstiti v glavni turnir. V drugem kolu je bila zanjo usodna nova državna prvakinja do 18 let Maša Grgan iz Maribora. Nik se na Mallorci pripravlja na nove turnirje ITF, ki jih bo odigral v začetku aprila v Španiji, nato pa bo sledilo malce teniškega premora, saj ga čaka kopica šolskih obveznosti. Anja Poglajen se je direktno uvrstila v kvalifikacije izredno močnega turnirja serijeVVTA z nagradnim skladom 180.000 $ v Pattayi na Tajskem. Na turnirju je v glavnem turnirju nastopila tudi Andreja Klepač. Anja je kljub dobri borbi izgubila od grške predstavnice Fafaliou Stamatie, ki je približno 100 mest višje na WTA lestvici od Anje. Po nastopu na Tajskem se je Anji uspelo uvrstiti v glavni turnir z nagradnim skladom 25.000 $ v Avstraliji, v Berriju, kjer je prvič zaigrala na pravi travnati podlagi. Z dvema novo osvojenima točkama je Anja trenutno na 658.mestu svetovne WTA teniške lestvice.V mesecu marcu bo nastopila še v španskem Las Palmasu, kjer brani točke preteklega leta. Nastja Kolar je uspešno opravila na neuradnem svetovnem prvenstvu do 14 let v francoskem Tarbesu. Prebila se je do polfinala in osvojila odlično 3.mesto. Nastja Kolar še vedno ostaja v vrhu evropske teniške lestvice do 14 let, vendar že v aprilu načrtuje igranje na ITF mladinskih turnirjih. Za začetek se ji obeta povabilo za nastop na močnem ITF turnirju prve kategorije v Umagu, še pred tem pa bo sredi marca nastopila verjetno na enem zadnjih nastopov v kategoriji do 14 let in sicer v italijanskem Livornu. Uspešno so nastopali mladi tekmovalci tudi na domačih tekmovanjih. Zimska sezona se počasi zaključuje. Največji uspeh in napredek je prav na zadnjih tekmovanjih pokazala Lara Kralj, ki se je na tekmovanju v kategoriji do 14 let ( sama jih ima 12 ) prebila iz kvalifikacij v glavni turnir, enkrat pa celo med 16 najboljših. Tako je odličnim rezultatom v kategoriji do 12 let dodala še uspehe v kategoriji do 14 let in že kroji vrh slovenskega tenisa. Zelo uspešna je leto dni mlajša Sara Širše, ki odlično nastopa v kategoriji do 12 let, je pa tudi zmagovalka zadnjega turnirja do II let v Ljubljani. V finalu je ugnala tekmovalko prav tako iz našega kluba, Nino Jamšek. Tenis klub AS Litija je znova potrdil premoč v mlajših konkurencah, saj je poleg uspeha Sare in Nine, Grega Kokalj gladko zmagal v kategoriji do 10 let. Grega Kokalj bo letos nastopil tudi na svetovnem prvenstvu do 10 let » Smirkva bowl« ki bo junija v Puli. Nejc Ster se je uvrstil v četrtfinale, prav tako Žana Lukač pri deklicah.V mini tenisu je prvo mesto prav tako odšlo v Litijo - zmagala je mlajša od sester Jamšek, Lara Jamšek. Pri dečkih je bil najboljši Mark Mesarič, ki se je prebil v 2.kolo glavnega turnirja. Na prvi evropski turnir do 14 let se bo konec marca na Portugalsko odpravila tudi Pia Čuk, ki že pridno trenira na Mallorci pod budnim očesom Jofra Porte. Ker so nedavni rezultati (Pia in Nik sta oba postala državna prvaka !) povsem dosegli pričakovanja v klubu, se je vodstvo kluba odločilo sodelovanje še okrepiti. Že v decembru in januarju so v klubu gostili trenerje iz španske teniške akademije, marca pa je na Mallorco na enomesečne priprave odpotoval tudi Blaž Bizjak, ter za dobra dva tedna Lara Kralj. O sredstvih, ki so potrebna za izvedbo takšnega programa, ni treba posebej govoriti, vendar se v klubu zavedamo, da vzgajamo tekmovalce, ne samo za tekmovalni, temveč za vrhunski tenis. Pia, Nik in Blaž so šele na začetku poti, a kljub temu na stežaj odpirajo vrata ostalim talentiranim mladim igralcem Tenis kluba AS Litija, ki imajo z vsakim njihovim korakom proti vrhu, tudi sami več možnosti za uspeh in vedno boljše pogoje dela. Zato so več kot dobrodošli vsi sponzorji in donatorji.Tenis klub AS Litija se ob tej priliki še posebej zahvaljuje podjetju ME-JAN d.o.o. Vače, ki je letos opremil z novo opremo Adidas vse tekmovalce in trenerje in podjetju TOMMOBIL d.o.o. iz Litije, ki je že tretje leto zapored nabavil opremo za tekmovalce in trenerje. Poleg sponzorjem pa še enkrat vsa zahvala Osnovni šoli Gradec, ki svojim učencem omogoča izvedbo tako zahtevnega programa in jim pri tem nudi vso podporo. Rekreativna teniška liga AS V rekreativni ligi AS je vroče kot še nikoli prej. Stanje na lestvici je bilo dne 10.03.2008 sledeče: 1. Novak Primož 20 2. Šter Drago 20 3. Kranjc Jože 20 4. Ahčin Aleš 20 5. Rozman Blaž 18 Prvi štirje tekmovalci imajo enako število točk, s tem da sta nekoliko v prednosti Novak in Kranjc, ki imata po eno odigrano tekmo manj od Ste ra in Ahčina, pa tudi Rozman ne zaostaja veliko. Boj za prvo mesto bo vsekakor še zelo zanimiv, saj še ni prav nič odločeno. V ženski ligi je trdno na prvem mestu Bizjak Andreja, sledijo ji Lukač Joži in Zidar Jolanda. Lukač Joži pa je tudi tekmovalka, ki je nova državna veteranska prvakinja in ji seveda čestitamo. Sprejem dijakov iz Scheinfelda V petek, 7. marca 1008 so v okviru svojega obiska v Trbovljah, dijaki iz nemškega Scheinfelda obiskali tudi Občino Trbovlje. Sprejel jih je podžupan občine Metod Kurent, ki jim je v svojem nagovoru predstavil Trbovlje, nekaj zgodovine mesta, predvsem pa poudaril trenutne dejavnosti na gospodarskem in infrastrukturnem področju ter načrte občine v prihodnosti. Vprašanja nemških dijakov so se nanašala predvsem na šport in turizem v občini ter na zabavo mladih. Izmenjava poteka že od leta 1994, prav letos so se trboveljski drugošolci z dijaki gimnazije iz nemškega Scheinfelda srečali petnajstič. Dijaki, ki so prišli v Trbovlje, so preživeli deset dni pri družinah svojih vrstnikov, kasneje pa jim naši dijaki obisk tudi vrnejo. Pouk v času izmenjave poteka v tujem jeziku, program pa zajema tudi izlete, sprejem pri županu, oglede različnih podjetij in družabne prireditve. Kot cilje izmenjave organizatorji z Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje navajajo uporabo tujih jezikov v praksi, učenje o drugi deželi, kulturi, prehrani in ljudeh, sklepanje prijateljstev, rast samozavesti, samostojnosti, razvijanje komunikacijskih sposobnosti, navezovanje stikov in potovanje. Izmenjavo v Občini Trbovlje podpiramo in ji želimo še mnogo uspešnih okroglih obletnic ter obilo novih prijateljstev in znanja! (zas) Uspešen remont in testni zagon nove NUX čistilne naprave v Lafarge Cementu V trboveljski cementarni so zaključili dela na sistemu za zmanjševanje dušikovih oksidov in novo čistilno napravo so v teh dneh tudi testno zagnali. Vrednost te naložbe Lafarge Cementa v zmanjševanje vplivov na okolje znaša 750.000 evrov. Poleg tega so zamenjali tudi dva glavna filtra v klinker hali. V sredo, 5.marca so to naložbo predstavili novinarjem. Kot so nam povedali v družbi, veliko vlagajo v tehnologijo bolj prijazno okolju in ljudem, kar je bilo pogojeno z dobrimi rezultati, saj so imeli v letu 2007 rekordno leto prodaje in proizvodnje saj so prodali kar 664 tisoč ton cementa ali 8 odstotkovveč kot leto prej. Od tega 85 odstotkov ali 581 cementa proizvedel Lafarge Cement sam .preostalo pa je trboveljska cementarna glede na potrebe slovenskega trga morala uvoziti iz Lafargeove cementarne v avstrijskem Retznaiju. Vse to so ustvarili z 235 zaposlenimi od tega jih je bilo 195 v Cementarni, neposredno zpaoslenih 600. Kar pa se tiče obratovanja reduktorja dušikovih oksidov se je po enomesečnem poskusnem obratovanju pokazalo, da je bila investicija in izgradnja slednje povsem upravičena. Z zagonom nove naprave bodo izpusti dušikovih oksidov padli pod 500mg/m3, kar je bistveno pod vrednostjo 1.300 mg/m3. kar je veljavna zakonska meja za cementarne in celo pod vrednosti 800mg/m3, ki je zahtevana vrednost v primeru uporabe alternativnih goriv. Tako bodo že sedaj izpolnjevali zakonske normative o vrednostih dušikovih oksidov v izpustih, ki bodo stopila v veljavo šele leta 2012." „Zapiranje klinker hale v letu 2006, zagon odžveplevalne naprave konec lanskega oktobra in zagon sistema za zmanjševanje dušikovih oksidov v teh dneh so del ekološkega sanacijskega programa družbe Lafarge Cement, vsekakor pa se s tem naložbe v okoljske izboljšave ne bodo zaključile", pravi predsednik uprave Iztok Virant. „V načelih trajnostnega razvoja Lafarge Cementa kot družbeno odgovornega podjetja so prednostne naloge prav skrb za varovanje okolja v Zasavju in sodelovanje z lokalno skupnostjo v vseh pogledih”, še dodaja Virant. Vsa dela, ki so jih v Lafarge Cementu načrtovali v času remonta, so opravili v predvidenem roku, poleg tega pa so naredili vrsto dodatnih nenačrtovanih del, ki se običajno pokažejo pri demontaži opreme in jih pred tem ni možno predvideti. Poseben poudarek so namenili obnovi surovinskega mlin in obnovi hladilca klinkerja, v samo peč za žganje klinkerja pa je bilo vgrajenih več kot 200 ton materialov, odpornih proti ognju. Remontna dela so bila končana 5. februarja, ko so začeli ogrevati peč, kar predvidoma traja 48 ur. V Lafargeu so tako pričeli 8. februarja s proizvodnjo klinkerja. „Izgradnja naprave za zmanjševanje dušikovih oksidov (NOJ je končana, in sicer tako kot smo načrtovali,"pravi vodja vzdrževalnih del v družbi Lafarge Cement Dušan Škalički in dodaja: „Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so že sedaj brez nove čistilne naprave pod zakonsko določeno mejo. ” Vodjo vzdrževalnih del v družbi Lafarge Cement Dušana Škaličkija smo poprosili da nam da oceno o opravljeni obnovi - remontu. Dejal je: »Glede na oceno kvalitete opravljanja del rednega remonta smo z rezultati zadovoljni, vendar pa bo o končni oceni še težko reči. To se bo pokazalo čez čas, preko leta. Če bo v času do naslednjega remonta čimmanj zaustavitev, pomenil, da smo letošnji remont dobro in uspešno izpeljali. Kolikšna je bila vrednost remonta? Celotna vrednost remontnih del znaša okoli 2 milijona Evrov. Koliko je bilo notranjih in zunanjih izvajalcev na remontu? Zadnja leta se je struktura izvajalcev precej spremenila. Glede na zmanjšano število zaposlenih v Cementarni Lafarge Trbovlje v samem vzdrževanju praktično v celi tovarni. Seveda ne na račun odpuščanja delavcev ampak na račun naravnega odliva , med katerim je tudi upokojitve.Za potrebe samega remonta moramo že nekaj let nazaj najeti večje število zunanjih izvajalcev. Prav tako smo bili prisiljeni najeti te izvajalce tudi letos, predvsem iz Zasavja. V glavnem pa je poleg domačih vzdrževalcev bilo na delih na remontu okrog 200 zunanjih. Besedilo: Rudi Špan |Q fUNšrenc Odgovor na zavajajoče trditve predstavnikov Lalarge Cementa »V nadaljevanju z argumenti demantiramo nekatere zavajajoče trditve predstavnikov Lafarge Cementa, ki so bile objavljene v časopisu Finance (priloga Okolje in energija, 11. februar 1008)« so zapisali člani Eko kroga in dopis naslovili na časopis Finance. 1. Bojni strupi Nova uprava Lafarge Cementa navaja (Finance, Okolje in energija, februar 2008), da »težko verjamejo, da je mogoče v medije spustiti toliko zavajajočih in zlonamernih trditev«. Zadnja med njimi naj bi bilo namigovanje, da Lafarge Cement v zrak spušča snovi, ki so znane kot sestavni del bojnih strupov. Očitek zahteva odgovor, ki ga podajamo v nadaljevanju. Poročilo o občasnih meritvah emisije snovi v zrak iz centralnega izpusta nove razžvepljevalne naprave klinker peči v podjetju Lafarge Cement (meritve so bile v juniju 2007, poročilo pa je v juliju 2007 izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor), v Tabeli I I podaja povprečne vrednosti emisijskih koncentracij posameznih spojin polikloriranih dibenzodioksinov in poliklorira-nih dibenzofuranov. Med njimi je tudi 2,3,7,8-TCDD. Ta spojina (2,3,7,8-TCDD) nastaja tudi kot soprodukt v proizvodnji 2,4,5-T, herbicida, ki je bil pomemben sestavni del kemičnega orožja, ki ga je ZDA uporabljala v vietnamski vojni. Med najbolj znanimi »mavričnimi herbicidi« je Agent Orange, kateremu prav zaradi vsebnosti 13 ppmTCDD pripisujejo zdravstvene probleme izpostavljenih vietnamskih domačinov in ameriških veteranov. (Mimogrede naj omenimo, da se je imenovano kemično orožje uporabljalo tudi v Koreji). 2,3,7,8,-TCDD je znan karcinogen, ki ga pogosto povezujejo s pojavnostjo mehkotkivnih sarko-mov, ne-hodgkinovih limfomov, hodgkinovih limfomov in kronično limfatično levkemijo. Uporabo Agent Orange uvrščajo med najdaljšo kemično vojno v zgodovini, saj se posledice njegovega genotoksičnega delovanja, velike obstojnosti dioksina v okolju in kopičenja v prehranjevalni verigi odražajo tudi na današnjih vietnamskih generacijah. Ob tem naj omenimo še eno kemično orožje, ki so ga vVietnamu v vojne namene uporabljali pod imenom »Agent White«. Slednji ni vseboval dioksinov, pač pa s kancerogenim heksaklorobenzenom (HCB) onesnažen Picloram. Heksaklorobenzen je med emisijami Lafarge Cementa omenjen v Sanacijskem programu za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja z emisijami snovi v zrak (avgust 2005), v katerem Lafarge Cement navaja, da se v cementarni v okviru občasnih meritev izvajajo tudi meritve heksaklorbenzena. Emisije kancerogenega benzena iz Lafarge Cementa so zelo visoke, kljub temu, da Lafarge Cement zagotavlja, da »zdajšnje meritve ne kažejo nobenih težav z rakotvornimi benzeni in drugimi nevarnimi snovmi« (Finance, Okolje in energija, februar 2008). Sklepamo lahko, da tudi emisije heksaklorbenzena niso zanemarljive. 2 * 2. Dioksini in furani Lafarge Cement na svoji spletni strani piše, da se »cementarne v splošnem ne soočajo s problemov dioksinov in furanov v izpustih«.V Financah (priloga Okolje in energija, februar 2008) direktor Lafarge Cementa gospod Iztok Virant v zvezi s sproščanjem dioksinov trdi: »vse raziskave in vsi rezultati kažejo, da povišane vrednosti dioksinov in furanov ne nastajajo pri sosežigu«. Ta trditev ne drži, kar argumentiramo z naslednjimi dejstvi. Po podatkih USEPA (United States Environmental Protection Agency) je emisija dioksinov iz cementarn, ki sosežigajo nevarne odpadke do 75 krat višja kot sicer. V Uradnem listu RS št. 32/2004 je objavljen zakon o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnažilih. V 2. členu omenjenega zakona je zapisano, da se pogodbenice zavedajo zdravstvenih težav, ki so posledica lokalne izpostavljenosti obstojnim organskim onesnažilom, zlasti pa učinkom na ženske ter prek njih na prihodnje generacije. Se posebej so izpostavljeni dioksini in furani, heksaklorbenzen in PCB, tudi z navedbo virov nastajanja - sežigalnice in peči v cementarnah, v katerih se sežigajo nevarni odpadki. Glavni cilj konvencije je zaščita zdravja ljudi in okolja z uporabo previdnostnega načela, predvideva pa zmanjšanje nenačrtno proizvedenih soproduk-tov (dioksini in furani, HCB,...) pri termičnih procesih. Prepričani smo, da bi se s sosežigom odpadkov količine emitiranih dioksinov in furanov močno povečale, zlasti PVC plastika je zaradi vsebnosti klora najbolj nevarna, ker se pri tem tvori klorovodikova kislina in dodatna količina biološko nerazgrad-Ijivih dioksinov. (Glej sporočilo za javnost MOP z dne 14.6.20-06). Tudi pridobljeni podatki občasnih meritev dioksinov v Lafarge Cementu od leta 2003 dalje kažejo, da se bo s problemom dioksinov in furanov potrebno soočiti. Vrednosti dioksinov izmerjenih v Lafarge Cementu, ki jih je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ob vsakokratnih občasnih meritvah v tovarni so naslednje: Leto meritev ME V ngTE in3 [igTE h (igTE 'dan 2003 0,026 4.21 101.04 2004 0,007 1.1 26,4 2005 Ni podatka 2006 <0,01 <2 2007- junij (prve meritve po 0.055 9,7 232.8 zagonu odžveplevalne naprave!) 2008-oktober 0,035 5,9 124.6 Emitirane količine dioksinov v pgTE/h že sedaj, kot je razvidno iz tabele, niso zanemarljivo majhne. Prav nasprotno, količina emitiranih dioksinov je skrb vzbujajoča. Zaradi lege tovarne v neprevetreni dolini, se obstojne organske spojine, kamor štejemo tudi dioksine in furane, kopičijo pretežno v Zasavju. Po mnenju WHO je še sprejemljiva doza dnevnega vnosa dioksinov na dan za človeka le I - 4 pg na kilogram telesne teže na dan (I pg = I x 10-12 g, oziroma 10-9 mg, oziroma 10-6 pg, oziroma 10-3 ng). Občasne meritve emisij iz Lafarge Cementa, ki so bile izvedene junija 2007 (prve meritve po zagonu odžveplevalne naprave v trboveljski cementarni), so pokazale dnevne emisije dioksinov 232800 ng/dan. Ob upoštevanju še sprejemljivih dnevnih vnosov po WHO ta količina (že brez sežiganja odpadkov) predstavlja »sprejemljivi« dnevni vnos za 0.83 do 3.32 milijona odraslih oseb s težo 70 kg. Res je, da vsa emitirana količina ne doseže takoj človeških receptorjev. Potrebno pa se je zavedati, da gre za biološko obstojne in nerazgradljive spojine, ki se ko- pičijo v procesu prehranjevalne verige in že v izredno majhnih količinah predstavljajo ogromen biološko toksičen potencial. 3. Težke kovine Lafarge Cement na svoji spletni strani piše »cementna industrija v splošnem nima težav s težkimi kovinami.Izjema sta talij in živo srebro, katerih spojine pa razpadejo pri nizkih temperaturah« in v časopisu Finance (priloga Okolje in prostor, februar 2008) ponovi »vprašanje težkih kovin ni problematično, saj so njihove vrednosti daleč pod mejami emisijskih koncentracij«. Kolikšne so emisije težkih kovin iz Lafarge Cementa, je razvidno iz Priloge I. Primerjava emisijskih vrednosti in zakonsko določenih mejnih vrednosti je razvidna iz Priloge 2. Glede na cel spekter emitiranih težkih kovin in glede na emitirane količine (Priloga I), bi tudi laik (kot nam to pogosto očitajo) le stežka potrdil trditvi »vprašanje težkih kovin ni problematično«.Tudi primerjava s zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi (Priloga 2) ni tako rožnata, kot nas skušajo prepričati. Predvsem naj ponovno poudarimo, da nas v ozkih in neprevetrenih zasavskih dolinah z množico emitentov zanimajo predvsem emitirane količine posameznih snovi.Te pa nikakor niso zanemarljive. Morda kje v svetu obstaja cementarna, ki v »splošnem nima težav s težkimi kovinami« (ali pa pač samo v tem smislu prikaže svoje emisijske meritve in s tem zatiska oči sebi in drugim). Se pa ta hipotetična cementarna s tem problemom prav gotovo sooči pri poskusih sežiganja odpadkov. Po ugotovitvah EPA bi lahko npr. sežiganje odpadnih gum vsebnost kovin v odpadnih plinih povišalo tudi za 1000 (tisoč!) krat. Nekoliko nepojasnjena ostaja navedba »Izjema sta talij in živo srebro, katerih spojine pa razpadejo pri nizkih temperaturah«. Problem obeh lahko hlapnih težkih kovin smo namreč vse doslej povezovali le s tako imenovanim notranjim kroženjem v postopku žganja klinkerja (mimogrede, podobno notranje kroženje ustvarijo tudi dioksini). Posledica takšnega kroženja in kopičenja obeh kovin v sistemu so nekoliko manjše emisije tekom rednega obratovanje (v tem času navadno potekajo občasne meritve, katerih rezultati so v Prilogi 2) in neznanske količine teh kovin, ki se sprostijo ob izpadih filtrov. Nejasno ostaja, na kakšen način naj bi bil problem talija in živega srebra rešen z razpadom njunih spojin pri nizkih temperaturah, s podvprašanjem ali morda v procesu ohlajanja ne nastajajo celo nove spojine obeh kovin. Za primerjavo morda navedba, da pri sicer nehlapnem svincu povišani vnosi klora v proces, vodijo v tvorbo svinčevih kloridov, ki so znatno bolj hlapni in prav tako lahko vstopijo v notranje kroženje.Verjetno je odveč omeniti, da je vsebnost težkih kovin v odpadnih gumah seveda lahko različna, se pa vsebnost kadmija ocenjuje na 1,6-8 mg/kg, živega srebra na 0,42-1,2 mg/kg in svinca na 70-4200 mg/kg. Prav tako je verjetno odveč (ponovno) poudariti, da se z odpadno plastiko v proces vnaša klor (nujen za nastanek dioksinov). 4 4. Organske spojine Lafarge Cement na svoji spletni strani piše, da večina organskih spojin razpade zaradi visokih temperatur na C02 in vodo, v Financah (priloga Okolje in energija, februar 2008) pa direktor Lafarge Cementa Iztok Virant navaja: “V našem primeru se za organske ogljikovodike in težke kovine ne spremeni nič, saj zaradi visokoh temperatur v peči povsem zgorijo.“ Zgornjo trditev postavljajo na laž zelo visoke emisije organskih spojin izraženih kotTOC (21000g/h), potem visoke emisije benzena (360g/h in več) in emisije dioksinov (9,7 |Jg/h) iz Lafarge Cementa. Res je.dazaTOC (skupni organski ogljik) po stari uredbi ni določene mejne vrednosti. Po letu 2010 pa bo moral tudi Lafarge Cement spoštovati novo uredbo, ki določa mejno vrednost za TOC ob uporabi običajnih goriv 50mg/m3 ali 500g/h. Meritve TOC so predpisane v okviru trajnega emisijskega monitoringa. Najbrž ni naključje da na spletni strani tako imenovanih „on line“ meritev (v resnici pa gre le za povprečne dnevne vrednosti za dva meseca nazaj), s katerimi se v javnosti vodstvo Lafarge Cementa rado hvali, podatki za TOC manjkajo. V okviru TOC gre za celo vrsto organskih spojin iz prve, druge in tretje nevarnostne skupine. Za katere organske spojine gre, ne vemo. Z vidika varovanja zdravja in okolja pa je popolnoma vseeno od kje izvirajo. Po našem prepričanju se je tudi emisija organskih spojin povečala s prehodom na petrolkoks, tako kot so se takrat povečale tudi emisije S02 in NOx. To potrjuje tudi študija Delež velikih nepremičnih virov emisij pri obremenjevanju zraka ter njihov vpliv na kakovost zraka v Zasavju. 5. Emisije S02 in odžveplevalna naprava Direktor Lafarge Cementa Iztok Virant za Finance (priloga Okolje in energija, februar 2008) pravi »Pred dvema letoma je bil glavni očitek, da okolje močno onesnažujemo z žveplom. Lani smo zagnali odžveplevalno napravo ... Nasprotniki so najprej trdili, da to sploh ni čistilna naprava, zdaj pa pravijo, da naprava dobro dela.« Ni res, E ko krog že od leta 2004 opozarja (npr. s številnimi dopisi na Ministrstvo za okolje in prostor) na problematičnost emisij kancerogenih snovi (težke kovine, organske spojine) iz Lafarge Cementa in da so emisije žvepla obroben problem. Ker pa je emisije žvepla najlaže rešiti, so ravno predstavniki Lafarge Cementa vseskozi poveličevali problematičnost teh emisij - češ, sedaj bomo pa rešili velik problem (na to struno so brenkali tudi na Ministrstvu za okolje in prostor). In zgradili so odžveplevalno napravo, ki pa je ne moremo imenovati čistilna naprava, saj glavna, najnevarnejša umazanija še vedno ostaja. Odžveplevalna naprava rešuje le obroben problem z žveplom. In zaenkrat ga rešuje uspešno, to smo vedno trdili. 6. Ustavitev Lafarge Cementa Direktor Lafarge Cementa Iztok Virant za Finance (priloga Okolje in energija, februar 2008) pravi »Najprej je bilo rečeno, da ne bodo mirovali, dokler se cementarna ne bo ustavila ... Zdaj so izjavo omilili in hočejo klasična goriva.« Nikdar nihče ni zahteval, da naj se Lafarge Cement zapre.Tudi peticija, ki jo je podpisalo več kot štirinajst tisoč Zasavčank in Zasavčanov, omenja le prepoved sežiga odpadkov v cementarni. In to ne glede na to, da je Lafarge Cement nekaj let kršil slovensko zakonodajo in dobesedno neomejeno onesnaževal okolje (kazen je plačal le za leto 2006). Želimo si le popolno sanacijo Lafarge Cementa, da bo odslej uporabljal najčistejša in najmanj nevarna goriva, da bo njegovo delovanje transparentno in da bo spoštoval slovensko zakonodajo. Zgolj to! Če Lafarge Cement ne more zadostiti tem osnovnim pogojem, pa naj zapre proizvodnjo. Navsezadnje gre le za 200 zaposlenih, ki jih bo potrebno prestrukturirati drugam. Sicer pa število delovnih mest ne more biti izgovor za škodljivo, celo nezakonito proizvodnjo. Poleg tega pa nasproti dvestotim zaposlenim v Lafarge Cementu stoji na desettisoče Zasavčank in Zasavčanov z ustavno pravico do življenja v zdravem okolju. S spoštovanjem, predsednik Uroš Macerl V vednost: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, mediji Dr. Zdenka Čebašek Travnik, Varuhinja človekovih pravic I® m&ERe Edina tema je neznanje Zasavski muzej Trbovlje in Pokrajinski muzej Kočevje sta organizirala razstavo z zgornjim naslovom v prostorih ZMT, pripravil pa jo je muzej iz Kočevja, ki je to razstavo od leta 2002 že imel po številnih muzejih v Sloveniji. Razstava je tridelna: - Prikazuje zgodovinski razvoj šolstva in skrb za slepe in slabo vidne otroke. - Pouk geografije in pletarstva prilagojen slepim učencem. - Sodobne metode učenja slepih in slabovidnih, z zanimivostmi iz »sveta« slepih in slabovidnih. Razstava je zanimiva tako za slepe, slabovidne in še posebno za videče. Opozarja nas na prepoznavanje potreb slepih in slabovidnih v sodobni družbi. Primerna je tudi za dijake. Odprta bo do 20. marca. St.R Ekološki otoki v Trbovljah Ekološke otoke z zbiralniki v obliki zvona so v Trbovljah pričeli nameščati jeseni 2002. Količina ločeno zbranih odpadkov je iz leta v leto večja. Ločeno zbrane odpadke preko Surovine d.d. Maribor, PE Trbovlje odda Komunala družbi za odpadno embalažo Slopak d.o.o., ki poskrbi za njihovo ponovno predelavo. Letna količina odpadkov na prebivalca je 18.248 kg. V letu 2007 so zbrali papirja in kartona 198.425 kg, stekla 62.040 kg, plastenk 34.620 kg, pločevine in tetrapaka 13.540 kg, skupaj znaša 308.625 kg. Občani večkrat sprašujejo, katere embalažne odpadke je treba ločeno zbirati. Navodila za zbiranje odpadkov se od leta 2003 niso bistveno spremenila. Predstavili so jih v zloženki, ki jo je prejelo vsako gospodinjstvo. Poudarjajo, da zbirajo samo tiste odpadke, ki pri nadaljnjem ročnem razvrščanju ne povzročajo večjih težav in jih je možno reciklirati. Kosovne odpadke, ki ne sodijo v zbiralnik, pobirajo v spomladanskem (od 31. marca do 7. aprila) in v jesenskem (od 29. septembra do 6. oktobra) terminu. Nevarne odpadke kot so odpadna jedilna in motorna olja, akumulatorje in baterije, ostanke barv, lakov in topil, pesticide, druge nevarne kemikalije, neuporabne termometre ipd. lahko občani pripeljejo v zbirni center Neža v času obratovanja in jih oddajo brezplačno. MaH Radeče papir se lahke reši in posluje normalno Poslovni sistem Radeče papir sestavljata delniška in hčerinska družba, Radeče papir in Radeče papir muflon. Skupaj zaposlujeta 473 delavcev, od tega 326 delniška Radeče papir in 147 hčerinska družba Radeče papir muflon. Letna proizvodnja danes znaša 50.000 ton papirjev in kartonov ter 12 milijonov plastičnih kartic zmogljivost proizvodnje, v hčerinski družbi pa je kar 20 milijonov kvadratnih metrov samolepilnih materialov in folij, poleg tega pa Radeče papir muflon izdeluje tudi različne tiskovine, samolepilne etikete in izdelke papirne konfekcije za izobraževanje, pisarniško poslovanje in podobno. »Poslovni sistem v zadnjem času precejšnje napore vlaga v posodobitev tehnologije in povečanje zmogljivosti proizvodnje, svoje aktivnosti pa usmerja tudi v varovanje okolje, predvsem zmanjševanje obremenitve voda,« so zapisali na strani Ministrstva za gospodarstvo Slovenije . Ob tem smo za nekatere odgovore poprosili izvršnega direktorja podjetja dr.Andra Ocvirka. Kako je podjetje pričelo poslovanje v letu 2008? Torej po dveh letih krize lahko rečem pa tudi izgub v Radeče papirju v letih 2004 - 05 - 06 smo leto 2007 zaključili s pozitivnimi rezultati in sicer z 240 tisoč evri čistega donosa. Ravno tako je Muflon zaključil s pozitivnimi rezultati in okrog 100 tisoč evrov čistega donosa. Podjetje Radeče papir je letošnje leto v proizvodnem in prodajnem smislu pričelo presenetljivo dobro. Zastavili smo si izredno zahteven gospodarski načrt, v višini 54 milijonov evrov realizacije za leto 2008. Sama prodaja v januarju letos je bila v višini proizvedene proizvodnje v letu 2007. Povpraševanje po izdelkih Radeče papirja in Muflona? Če govorimo o povpraševanju po produktih Radeče papirja in Muflona, je potrebno postaviti vprašanje konkurenčnosti proizvodov.Tu je predvsem vprašanje kopirnih papirjev, kjer so močne svetovne hiše od Mondia do Storenso in novih indonezijskih in brazilskih dobaviteljev, s katerimi se soočamo na A tem trgu in seveda moramo z njimi konkurirati. Zaradi tega je morda pri kopirnih papirjih velika borba za stroške v tovarni in seveda borba, da ob takih pogojih s to proizvodnjo dosežemo pozitivne rezultate. Morda komentar okrog cen proizvodov ? V letu 2007 so bili največji premiki na področju cen zato, ker je pri teh programih vsa proizvodnja in prodaja v Evropi bila v rdečih številkah. Zaradi tega so se v lanskem letu cene dvignile praktično za 80 do 100 evrov in nekako približale rezultate, poslovanje teh papirjev pa na pozitivno ničlo. Poslovanje hčerinskega podjetja - v sklopu Kuverte oz. invalidskega podjetja? Poslovanje invalidskega podjetja, kot sem že povedal, je po-zivitvno. Kuverta se samostojno razvija na tej lokaciji. Mi smo to lokacijo, kjer smo imeli pred tem žago in proizvodnjo palet, prodali Kuverti in Kuverta na tem področju razvija svoj program kuvert. Muflon se namreč s programom kuvert ne ukvarja več, tako da sta to dva programa, ki sta popolnoma ločena.Tako bo Kuverta v perspektivi selila del proizvodnje iz Ljubljane v Radeče, kar je pozitivno za to okolje in zaposlovanje ljudi.V Ljubljani so stroški za tako proizvodnjo mnogo višji kot v Radečah, zaradi tega tudi Kuverta te programe ali pa del programov seli v Radeče. Načrti poslovanja za leto 2008 za RP in Muflon? V letu 2008 smo bogato zastavili nov razvojni program oz. gospodarski načrt. Le-ta predvideva 10 odstotno rast prihodkov in proizvodnje. Načrtovali smo letno proizvodnjo v višini 53 tisoč ton, tu pa sta dve ključni aktivnosti, ki ju je potrebno uresničiti. Najprej bo potrebno doseči tržne pogoje in pa primerljive cene na tržišču in drugič proizvodnjo uokviriti v konkurenčne stroške proizvodnje in to za Radeče papir in Muflon. Možne naložbe v letih 2008 - 2012 in način pridobivanja sredstev ter njih vrednost? Pri naložbah, ki naj bi jih načrtovali v letu 2008, smo dali prvo prioriteto v naložbe v proizvodnjo papirjev za denar oz. vrednostnih papirjev. Imamo stroj za izdelavo vrednostnih papirjev, proizvodnjo pa prodano za eno leto vnaprej. Zaradi tega je pomanjkanje kapacitet osnovno izhodišče za vlaganje v to pro-izovdnjo in za povečanje tržnega dela na evropskem prostoru, tudi na prostoru širše Azije, kjer v bistvu razvijamo ta program vrednostnih papirjev in paprijev za bankovce. Kakšni so izgledi, načrti za letošnje leto? Glede na to, da je načrt proizvodnje 54 milijonov evrov, je proizvodnja papirja oz. vrednostnih papirjev praktično prodana za celo leto v naprej, proizvodnja kopirnega papirja pa je prodana za skoraj pol leta.Več bo pri tem treba vložiti v proizvodnjo in kvaliteto kartonov, ker je konkurenca na trgu velika. Kar se tiče samega povpraševanja in ponudbe, sta slednji nekako usklajeni. Obstaja pa upravičen strah, da bosta preveliko nihanje in recesija v Ameriki našo proizvodnjo in prodajo v drugem polletju obrnila na glavo.V slučaju, ko bi dolar padel, kar tudi je, se bo postavilo vprašanje kako naprej. Kakšni so izgledi in kam bodo namenjene investicije v letu 2008, morda v številkah ? Prvi naložbeni ciklus naj bi bil iz časov recesije, v katero smo padli leta 2004. Da pa smo iz te krize zlezli v letu 2007, je bilo potrebno uspešno poslovanje.To leto smo zaključili s pozitivnim rezultatom.To pa je bila zelena luč za pripravo naslednjega investicijskega ciklusa.V prvi prednostni prioriteti je vlaganje za podvojitev kapacitet vrednostnih banknotnih papirjev. Investicija je vredna 10 milijonov evrov. Med tem ko so ostale investicije, ki tečejo vzporedno, kratkoročne in ko se bodo zaključile, bo prišla na vrsto investicija v povečanje kapacitet za izdelavo kopirnih papirjev. Vrednost te naložbe je 20 milijonov evrov. Pri tem ne smemo zanemariti obnovo infrastrukture, saj moramo v Radeče papirju, glede na okolje in spremembo v Zasavju (prehod iz 35 Kv sistema na 20 Kv oziroma I 10 Kv sistem),zamenjati celotno elektroenergetsko povezavo. Slednje pomeni potrebno investicijo v vrednosti 1,5 milijona evrov. Kaj pričakujete od obiskov v zadnjem času pri vas- od predstavnika indijske ambasade do finančneg ministra Andreja Bajuka? Res je, da smo v zadnjem času imeli kar nekaj obiskov. Pri nas je bil indijski ambasador, predvsem zaradi tega, ker sodelujemo z ministrstvom za finance oziroma za indijsko državo dobavljamo vrednostne papirje za njihove potne liste. S tem smo za Indijo pomemben dobavitelj.Tudi minister Andrej Bajuk je prišel pogledat, kje se je delal papir za tolarje in v bodočnosti načrtujemo izdelavo papirja za evro. Kar pa se tiče uspešnosti obiska vladnih predstavnikov, predvsem ministra za finance Andreja Bajuka, poskušamo iskati rešitve na različnih nivojih. Predvsem skušamoVladi pokazati določene projekte, da bi lahko dobili iz določenih skladov - republiških ali evropskih, da bi se projekti tudi financirali. Težave pa so zaradi tega, ker je Radeče papir v skladu s republiškim predpisi postavljen med velika oz večja podjetja, ki imajo malo možnosti za pridobitev financ.Trdimo, da bi lahko dobili sredstva iz kohezijskih skladov, ki naj bi zmanjšala razliko v razvoju med centralno regijo in regijo npr. Posavje. Kaj pa je v tem trenutku z izvajanjem projekta Holding Radeče papir? Projekt za izdelavo in vpeljavo Holdinga v Radeče papirju je že pripravljen, vendar iz davčnega vidika zaenkrat še nimamo nobenih prioritet. Če to izpeljemo ali če za kakšen program dobimo strateškega partnerja, potem bi to opcijo takoj realizirali. Kot zanimivost pa naj dodam predstavitev tovarne v reviji Najboljše iz Slovenije : »Bele poti puščajo sledi v Radečah že od leta 1736. Od takrat vse generacije vestno sledijo stopinjam papirniških mojstrov. Strokovnost, ki temelji na dolgoletni tradiciji in pridobljenem znanju se kaže v kakovosti izdelave vseh vrst papirjev.Njihovo kakovost je mogoče zaznati z otipom, kot bi se dotaknili narave. In prav narava, ki redko razočara, je vodilo, ki ga prenešajo iz roda v rod. V podjetju Radeče papir tržijo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Izpod rok radeških papimičarjev prihajajo vrhunski papirji za vsakodnevno uporabo, tehnični papirji, umetniški papirji ter vrednostni in zaščiteni papirji z različnmi vrstami zaščit ter vodnimi zanki. Ponosni so, da je bil papir za slovenski tolar in slovenski potni list ter biometrični potni list izdelan v njihovi papirnici. Njihov papir pa je osnova za izdelavo bankovcev in drugih varnostnih tiskovin v mnogih deželah sveta. Radeče papir je v primerjavi z globalnimi družbami majhno, vendar specializirano podjetje. Njihova prednost je prilagodljivost in sposobnost hitrega odzivanja na želje in potrebe doma in kupcev doma in tujini. Desetletje nazaj so proizvodnjo dopolnili z izdelavo plastičnih in kartonskih kartic.« Besedilo: Rudi Špan 'A\CS7A' © mmm Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bral ci! Prebiram najave zadnjih treh, štirih let in ugotavljam, da smo vseskozi zaskrbljeni zaradi visokih temperatur, kako, da bodo salamarke in salamarji težko zoreli salame in so jih resnično težko negovali. A so jih, celo odlične so bile! Verjamem, da bomo letos prvega mal travna imeli izvrstne vzorce na pokušino - že danes se mi sline cedijo. Prav tako verjamem, da se bomo približali petdesetim vzorcem. Desetletna zgodovina nas uči, da bodo naše salamarke in salamarji s svojim znanjem in izkušnjami ter občutkom pri spremljanju zorenja salam tudi letos donegovali veliko - petdeset smo rekli - vzorcev! Lani smo strogo ločili divjačinske in kmečke salame, tudi debelina in "obraščenost" s plemenito plesnijo sta dodala plus. Letos bomo poiskali tudi najmlajšo salamarko in najmlajšega salamarja. Pri prijavljanju boste deklarirali, ali je salama narejena iz večinoma divjačinskega mesa, ali pa na klasičen, kmečki način. Spoštovane zasavske salamarke, spoštovani salamarji, naprošamo vas, da prijavnico čim preje izpolnite in nam jo pošljete na uredništvo Zasavca, najkasneja pa do 20. marca letos! Na svidenje 1. aprila, na naš praznik, na praznik salam! MM PRIJAVHICA ZA 10. ZASAVČEVO SALAMI J ADO 1. MALTRAVNA 2008 NA VIDRGI Na salamijado prijavljam. vzorcev salam, od tega a) ........domačih, kmečkih salam b) ............divjačinskih salam IME................. PRIIMEK... NASLOV......................... TELEFON, GSM................... Podpis:........................ Datum:......................... Prijavnico pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 64 250 Fax: 03 56 64 494 GSM: 040 267 411 ali 041 458 444 A Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 O e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (ostani^ DL( • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP _ .. . . . . E-mail: atv.signal@siol.net dni! NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV P http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 zE7e 40 let z uamil • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica ZAPOSLIMO: Kuharje ali kuharice za dela v restavraciji in pizzeriji Guliver-Dol pri Hrastniku ter Aqua Roma-Rimske Toplice. Osnovna neto plača je 950,00 €. Kontakt: 041 -322-889; 041 -763-900; 03 I -517-468 ZAPOSLIMO: Natakarje ali natakarice za dela v restavraciji in pizzeriji Guliver-Dol pri Hrastniku ter Aqua Roma-Rimske Toplice. Osnovna neto plača je 950,00 €. Kontakt: 041 -322-889; 041 -763-900; 03 I -517-468 KŠEFTI GSM 049 16# 411 I© POWmiiM Podjetniški kotiček Irene Meterc: Poslovni nasvet pred vašimi vrati Prihodnje leto bodo v novi evropski mreži za pospeševanje podjetništva združeni informacijski in inovacijski centri Februarja 2008 je podpredsednik Evropske komisije, Günter Verheugen, na pot slovesno pospremil Evropsko podjetniško mrežo Enterprise Europe Network. Mreža ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij in sodelovanju pri programih EU. Enterprise Europe Network na enem mestu ponuja storitve, ki sta jih do sedaj ločeno opravljali bivši mreži Euro Info Centrov (EIC) in Inovacijskih Relejnih Centrov (IRC). Posebnost podporne mreže je, da je prva, ki združuje dve razsežnosti: regije in inovacije.Ti sta bili prej organizirani v ločenih podpornih mrežah (EIC in IRC), s čimer so bile stranke prisiljene podporo iskati na različnih naslovih in slediti ločenim postopkom. Zdaj mreža ponuja svoje storitve na enem mestu. S tem se zmanjšuje birokracija in omogoča, da vse glavne evropske podporne institucije podjetjem skupaj ponudijo svoje strokovno znanje. Rezultat je razvoj široke ponudbe storitev, namenjenih majhnim in srednje velikim podjetjem pri razvoju novih izdelkov in dostopu do novih trgov v Evropski uniji. Te storitve podjetjem omogočajo, da so bolje obveščena o dejavnostih EU in priložnostih, ki jih ta ponuja. S 500 centri v več kot 40 evropskih državah in približno 4000 izkušenimi strokovnjaki je Evropska podjetniška mreža največji instrument, ki ponuja strokovno znanje in storitve podjetnikom, univerzam, raziskovalnim organizacijam, tehnološkim centrom ter drugim poslovnim in inovacijskim institucijam. S svojim obsežnim strokovnim znanjem in številnimi stiki mreža pomaga podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev v drugi državi članici, svetuje kako razviti inovativno idejo ali pomaga pri kandidiranju na sredstva v programih EU. V Sloveniji je Evropska podjetniška mreža prisotna v konzorciju šestih partnerjev: Instituta »Jožef Stefan«, Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije, Mariborske razvojne agencije ter Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Uradna najava delovanja Evropske podjetniške mreže v Sloveniji bo v petek, 28. marca 2008, v okviru prireditve “EU finance day for SMEs”, ki ga med predsedovanjem Slovenije EU organizira Evropska komisija (Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo ter Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve). LOV NA INOVACIJSKE MENEDŽERJE Časnik Finance bo do maja izpeljal izbor Najpodjetniška ideja, takoj nato pa s svetovalno hišoA.T. Kearney napovedujejo prvo slovensko tekmovanje za naziv Inovativno podjetje 2008. Strokovnjaki za področje inovativnosti so na Forumu inovacij pred nekaj tedni v izčrpnem poročilu zbrali in utemeljili podatke o trenutno najbolj inovativnih izdelkih in storitvah, dodali pa so tudi svoj seznam deseterice najbolj inovativnih podjetij v naši državi. Časnik Finance ob čedalje večjem zanimanju podjetij, ki si prizadevajo uvrstiti na sezname najbolj inovativnih, poganja trend to pomlad še naprej. Marec-maj: Lov na podjetniške ideje Ta mesec se je iztekel rok za prijavo na letošnji spomladanski izbor Najpodjetniška ideja, s katerim Finance spodbujajo rast podjetništva in razmah dobrih poslovnih idej. Zmagovalce v treh kategorijah (najboljši poslovni načrt, mlada podjetja do treh let in uveljavljena prodorna podjetja) bodo razglasili dva meseca pozneje. Lani so na izboru Najpodjetniška ideja tri glavne nagrade prejela podjetja Halcom, Elaphe in Ekliptik. Maj-julij: Lov na menedžerje inovacij Od maja bodo pozornost z manjših in nastajajočih podjetij preusmerili na menedžerje. Katera slovenska podjetja imajo najboljši menedžment inovacij, bo pokazalo mednarodno tekmovanje, ki pod imenom “Best Inovator 2008” poteka v več kot 15 državah, v Sloveniji pa bo prvič. Partnersko ga bodo priredili z družbo A.T. Kearney, eno vodilnih mednarodnih podjetij za strateško svetovanje najvišjim vodilnim, ki je nosilec metodologije izbora. Inovacije so glavni generator rasti in konkurenčnih prednosti na globalnih in lokalnih trgih. Dobro je, da se tudi v Sloveniji prepozna in objavi, katera podjetja imajo nadpovprečne rezultate v upravljanju inovacij. Vsi, ki bodo sodelovali, bodo dobili vpogled v najboljše domače in svetovne prakse menedžmenta inovacij. Povzetek teh praks bo objavljen v posebnem poročilu, ob razglasitvi zmagovalca pa bo javna razprava o razmerah in možnostih za izboljšanje inovativnosti slovenskih podjetij. Tekmovanje bo potekalo v več fazah, predvidoma maja bodo podjetja izpolnjevala strokovni vprašalnik, sledile bodo pred-kvalifikacije, kandidate v ožjem izboru pa bodo člani žirije obiskovali tudi v podjetjih. VARNA UPORABA VŽIGALNIKOV Po I I. marcu 2008 potrošnikom prepovedana dobava vžigalnikov, ki niso varni za otroke in dobava neobičajnih vžigalnikov Vžigalniki so sami po sebi nevarni proizvodi, ker so vir plamena in toplote, in ker vsebujejo vnetljivo tekočino. Pomenijo resno nevarnost, posebej kadar jih napačno uporabijo otroci, saj lahko hitro povzročijo požare in poškodbe. Statistika kaže tudi na veliko smrtnih primerov. Ker se države članice v pristopu in nameravanih ukrepih za preprečitev zgoraj naveden resne nevarnosti razlikujejo, je Evropska komisija sprejela odločbe, da države članice sprejmejo ukrepe in zagotovijo, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg.Tako bo zagotovljena enotna raven zaščite na celotnem notranjem trgu EU. Z izdano uredbo je za izvajanje nadzora imenovan Tržni inšpektorat RS. Kazenske določbe so določene v okviru Zakona o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 101/03), katerega 8. člen je tudi pravna podlaga za sprejem te uredbe. 8 TOČK VARNE UPORABE VŽIGALNIKOV 1. Ne kupujte vžigalnikov, ki niso varni za otroke ali vžigalnikov, ki so privlačni za otroke. V primeru, da na trgu odkrijete potencialno nevarni vžigalnik, o tem nemudoma obvestite Tržni inšpektorat RS. 2. Poskrbite, da vžigalniki nikoli niso dostopni otrokom. Odpornost na otroke še ne pomeni, da so vžigalniki popolnoma varni za otroke. 3. Ne puščajte vžigalnikov v bližini vročih površin.Vroča površina lahko spremeni lastnost vžigalnika, ga poškoduje in posledično povzroči požar. 4. Ne uporabljajte vžigalnikov za namene za katere niso namenjeni. Zloraba lahko pripelje do poškodb in nevarnih okoliščin. 5. V primeru, da na vžigalnikih odkrijete kakršne koli razpoke ali puščanje, ga nemudoma zavrzite. 6. Ne poskušajte popraviti poškodovanega vžigalnika. 7. Vžigalniki, ki jih je možno ponovno napolniti morajo biti opremljeni z navodili za uporabo v katerih mora biti naveden tip goriva za polnjenje vžigalnika 8. Upoštevajte skrb za okolje in zavrzite prazen vžigalnik na primeren način. mumfi @1 Program lumicar tudi v Trbovljah V torek, 26. februarja 2008 je na gimnazijskem igrišču za občinsko stavbo potekal poseben program, imenovan Jumicar. Namenjen je preventivni vzgoji otrok v cestnem prometu na malo drugačen način, skozi igro, kjer vsak otrok praktično, na poligonu s kompletno prometno signalizacijo, doživi pravi svet prometa skozi voznikove oči. Program je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela ter je namenjen otrokom v starosti od 7 do 12 let. Namen programa je nudenje videnja dogajanja v cestnem prometu na drugačen način; kako pešca vidi voznik na cesti, kako voznik kljub previdnosti včasih ne more pravočasno reagirati, kako je, če se otrok nepredvideno in nepravilno vključi v pro- met, kako pomemben je varnostni pas,.... Strokovno program Jumicar podpirajo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, Generalna policijska uprava in Policijska akademija. Izvajanje programa v Trbovljah so omo-gočili:TermoelektrarnaTrbovlje d.o.o., Rudis d.d.Trbovlje, NLB Banka Zasavje d.d. in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trbovlje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trbovlje je ponudil program trboveljskim osnovnim šolam. Odzvali sta se OS Trbovlje in OS Tončke Čeč. Po virih MaH KARATE - uspešen nastop trboveljjeanov na 6. mednarodnem karate pokalu Žalca 1008 V soboto 15. marca je v športni dvorani v Žalcu potekal 6. Mednarodni karate pokal Žalca 2008. Na tekmovanju je nastopilo 400 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Švice in Slovenije. Trboveljske barve so zastopali: Tea LOPAN, Lej la DORIČ, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK in Jernej HUDO M ALJ. Pod vodstvom Mihe KOVAČIČA in pomočnikoma Maksa ŠMIDHOFERJA ter Kristijana OSTOJIČA so tekmovalci nastopali v katah in športnih borbah posamezno. Uspeh tudi tokrat ni izostal. V katah posamezno je vsem nastopajočim Trboveljčanom uspelo osvojiti medaljo. Pri mlajših kadetinjah je bronasto medaljo osvojila Lej la DORIČ.V kategoriji mlajših kadetov, kjerTr-boveljčani že lep čas krojijo sam vrh slovenskega karateja, so si tokrat razdelili srebrno in dve bronasti medalji. Najuspešnejši med njimi je bil tokrat Almin SALKIČ z drugim mestom, bronasti medalji pa sta osvojila Timi UMEK in Aljaž VESENJAK. V športnih borbah so trboveljski karateisti prav tako osvojili 4 medalje, vendar je bila njihova barva še bolj žlahtna. Tea LOPAN je prvič nastopala v starejši starostni kategoriji, kjer pa ji je žreb že v prvem kolu namenil trenutno eno najboljših slovenskih tekmovalk, tako je bila nasprotnica uspešnejša. Pri mlajših kadetih sta Aljaž VESENJAK in Timi UMEK, vsak v svoji težnostni kategoriji prepričljivo premagovala svoje nasprotnike in osvojila zlati medalji. Almin SALKIČ je v isti starostni kate- goriji, v kategoriji do 52kg moral v finalu priznati premoč tekmovalca iz Radencev in je na koncu osvojil še drugo srebrno medaljo.Jernej HUDOMALJ pa je pri kadetih do 70 kg pokazal dobre borbe in si zasluženo priboril bronasto medaljo. Trenerski tim je bil s prikazanim pristopom na tekmi zelo zadovoljen, vendar jih čaka še veliko dela, glede na cilje ki so si jih zastavili v prihodnje. REZULTATI: KATE POSAMEZNO: Mlajše kadetinje: 3. mesto: Lej la DORIČ Mlajši kadeti: 2. mesto: Almin SALKIČ, 3. mesto: Aljaž VESENJAK, 3. mesto:Timi UMEK BORBE POSAMEZNO: Mlajši kadeti: -52 kg: 2. mesto - Almin SALKIČ Mlajši kadeti: -57 kg: I. mesto - Aljaž VESENJAK Mlajši kadeti: -63 kg: I. mesto - Timi UMEK Kadeti: -70 kg: 3. mesto - Jernej HUDOMALJ Bogdan SIMERL 20.marec200S Ä Kramarji in copatarji zadovoljni »S kramarskim sejmom, ki je bil kot navadno 10. marca ob Do-lanki, smo bili vsi zadovoljni - organizatorji, kramarji in obiskovalci...,« je povedala Mojca Greben, predsednica TD Hrastnik. Ponudba je bila dobra, ljudje pa so tudi dobili, kar v teh pomladnih dneh najbolj rabijo: sadike, nove grablje, kakšno košaro... Res pa je, da je rahla, kratkotrajna ploha okoli 14. ure večino prodajalcev »odpihnila«, tako da so zapozneli obiskovalci lahko barantali samo še s suho robo, ob kateri so prodajalci vztrajali do poznih popoldanskih ur. Dolski sejem Tudi dolski copatarji, ki s svojim geslom POTRP vztrajajo že 5 I let, so se na dan mučenikov lepo zabavali. Potrdili so svojega predsednika Anteka Pusta, ki zelo solidno vodi to društvo in se zabavali ob dobri kapljici in dveh mladih harmonikarjih. Programirali so tudi nekaj izletov in piknik, kamor bodo izjemoma povabili tudi svoje žene. Slika in besedilo: Fanči Moljk Sadjarsko društvo Hrastnik V sobote, I.marca 1608 se je občnega zbora Sadjarskega društva Hrastnik udeležilo 11 članov. V poročilu za leto 2007 je predsednica Ivanka Rožej povedala, da so v lanskem letu uspeli izvesti vse, kar so načrtovali. »Izvedli smo predavanje o starih vrstah sadja, ocenjevali sadna vina, sokove in kis, imeli praktični prikaz poletnega cepljenja in se odpravili na ekskurzijo, ki nas je lani vodila na Goričko...«. Organizirali so tudi sadjarsko razstavo na Dolu, ki je bila' bistveno bolj obiskana kot prejšnja leta.V okviru srečanja na letošnjem občnem zboru so imeli tudi predavanje na temo zagotavljanja ustreznih hranil pri sadnem drevju. Supinska sadjarska Ivanka Rožej In kakšni so njihovi načrti za letošnje leto? Člane želijo na predavanju bolj natančno seznaniti z društvom za razvoj podeželja LAS- om, ki bo deloval med drugim tudi na območju Hrastnika. Odločili so se, da jeseni izvedejo prikaz pravilnega sajenja sadnega drevja in začetne oskrbe in še predavanje o smiselnosti uporabe fitofarmacevtskih sredstev v travniških sadovnjakih. Tudi letos bodo imeli ekskurzijo z ogledom nasadov in dobrih praks v Sloveniji. Letošnja sadjarska razstava bo odprta več dni, saj so videli, kako dober je bil lanski odziv. Poskusili jo bodo popestriti tudi s kakšno novostjo. Besedilo in sliki: Fanči Moljk Bgüftvauo ®| Invalidi z novim predsednikom Hrastniški invalidi so imeli v petek, 29. februarja 2008 svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Predsednik Zvone Majes se je ob izteku kar dveh mandatov zahvalil vsem, ki so mu pomagali, da nikoli niso ostali na pol poti, ko so reševali probleme. Ves čas jih je vodila misel, da je treba vključiti invalide v vsakdanje življenje. Da bodo enakopravni ostalim v svoji ustvarjalnosti in delu, ne pa odrinjeni na rob družbe. Kako bogata je bila njihova dejavnost, so prikazali tudi v Letnem biltenu, ki so ga izdali že januarja v dvestotih izvodih z uvodnimi besedami predsednika Zvoneta Majesa in župana Mirana Jeriča. Predstavljajo delo svojih sekcij, se spominjajo izletov, sodelovanja v lokalni skupnosti in na regijskih srečanjih. Na koncu so nekateri posamezniki napisali zahvale, ker so jim člani Dl polepšali dan s kakšnim darilom, še bolj pa z obiskom. Zahvalili so se tudi trinajstim donatorjem, ki so jim priskočili na pomoč, kadar je bilo potrebno. Bilten poživljajo fotografije; je pa to ena redkih društvenih publikacij, ki je lektorirana. Na občnem zboru so sprejeli tudi nekatere spremembe v statusu društva in programe dela. Za novega predsednika so izvolili Rajka Žagarja, sicer predsednika aktiva Dl v Sinetu, priznanje pa so podelili Marjanu Dolancu, častnemu članu društva, ki je najbolj zaslužen, da je občina Hrastnik dobila priznanje OBČINA PO MERI INVALIDOV. Pohvale za dolgoletno delo pri društvu so prejeli še : Slavi Bratuša, Anton Topolovec, Karli Medved, Edi Pufler, Janka Klajn, Irena Kavšek, Justa Pirnaver in Jože Laca. Občnega zbora se je udeležilo 155 članov, kar je 22,83 % in 26 podpornih članov, kar je 24, 53 % vpisanih. Dodajmo še informacijo o razstavi, ki so jo pripravile članice sekcije ročnih del pri Dl Hrastnik. Odprta je bila od ponedeljka 10. marca 2008 v galeriji DD do srede, 12. marca vsak dan v dopoldanskih in popoldanskih urah. Slike in besedilo: Fanči Moljk DRUjrveWO ^--------- Zagorski upokojenci z novim praporom Letna konferenca Društva upokojencev (DU) Zagorje je bila v znamenju razvitja novega prapora. Podžupan Janez Groboljšek ga je razvil in predal predsedniku DU Antonu Benku, ta pa praporščaku Željku Reliču. Predsednik DU Zagorje Anton Benko izroča novi prapor praporščaku Željku Reliču. V govoru je predsednik Benko izpostavil krčenje zdravstvenih in socialnih pravic upokojencev.V zvezi z zdravstveno oskrbo je bilo od podžupana slišati spodbudne informacije. Do leta 2010 naj bi zagorsko lekarno z neustreznim vhodom za starejše zamenjala nova, ki naj bi bila povezana z zdravstvenim domom, tako da bi lahko imeli do nje varen in preprost dostop tudi starejši in invalidi. Poleg nove lekarne so v bližini zdravstvenega doma načrtovani dodatni parkirni prostori. Obenem se je Občina Zagorje prijavila na javni razpis za pridobitev certifikata “Občina po meri invalidov”. Podžupan Janez Groboljšek pripenja trak Občine Zagorje. Zagorsko DU je v prizadevanju za boljši socialni standard starejših zelo dejavna pri izvajanju prostovoljskega programa “Starejši za višjo kakovost življenja doma”. Od predsednika zagorskega občinskega odbora DeSUS Albina Pražnikarja in še nekaterih udeležencev letne konference pa je bilo v razpravi po poročilih slišati pozive, naj upokojenci za branjenje svojih interesov izkoristijo jesenske parlamentarne volitve in volijo DeSUS, saj se odločitve, ki krojijo njihovo usodo, v največji meri sprejemajo v Državnem zboru. Stari prapor se je pozdravil z novim in mu odstopil mesto. Kar zadeva DU Zagorje, je Benko poudaril, da si bo v okviru svojih možnosti še naprej prizadevalo, da bo njegovo članstvo čim lepše preživljalo starost. K slednjemu veliko prispeva druženje, zato bodo izleti, pikniki in letovanja ostali stalnica društvenega utripa. Med drugim sodelujejo ne le z zasavskimi DU in pobratenim DU Moravče, ampak tudi z Društvom invalidov Zagorje. Njegov ženski pevski zbor je z narodnimi pesmimi poskrbel za kulturni program letne konference, ki ga je zaokrožila aktualna humorno obarvana pesem članice zagorskega DU Vide Sladič z naslovom Mi se ne damo. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj letopis 100Z V začetku marca 2008 so hrastniška gospodinjstva spet dobila Letopis za preteklo leto, ki ga je napisal Marko Planinc. Obsega 214 strani, na katerih je strnil vsa pomembna dogajanja v občini. Zgodovinsko najbolj odmevno je bilo prenehanje izkopavanja premoga v hrastniških jamah, meni avtor. Od dogodkov pa je najatraktivnejše delo na križišču ob nekdanjem Riklovem mostu, je prepričan župan Miran Jerič. Marko Planinc se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri zbiranju informacij, obenem pa spet pozval tiste, ki o svojih uspehih pozabijo poročati. Fanči Moljk pgi/ftvaucj 01 Kulturni utrip s pridihom pričakovanja maturantskega plesa na SŠZ V mesecu februarju, mesecu kulture, so se dijaki SŠZ še posebej potrudili, da so kulturo predstavili kot pozitivno vrednoto, ki bogati človeškega duha. Kot vsako šolsko leto, smo tudi letos obeležili kulturni dan. Leto 2008 je posvečeno Primožu Trubarju in Valentinu Vodniku. Že v januarju so dijaki pod mentorstvom profesorice Jasmine Pogačnik pripravili razstavo, ki prikazujejo Prešernovo ustvarjanje, pomen Primoža Trubarja in Valentina Vodnika. Pozabili niso niti na Astrid Lindgren, ki je v novembru lanskega leta praznovala stoletnico svojega rojstva. Pomen kulturnega dne so obeležili tudi z radijskim prispevkom, ki so ga pripravili v sodelovanju s profesorico Marušo Kolar.V petek, 15.2.2008, se je v Delavskem domu Zagorje pričela kulturna prireditev, ki jo je pripravila gledališka skupina, pod vodstvom profesorice TanjeTkauc. Piko na i je kulturnemu dnevu zagotovo dal najbolj gledani slovenski film vseh časov Petelinji zajtrk.Vodstvo šole in profesorji si prizadevajo, da bi v dijakih ponovno zgradili pozitiven odnos do kulture, kateri v zadnjih letih pri mladih na žalost upada. Glede na vsa prizadevanja sem prepričana, da jim bo to tudi uspelo. Mesec februar pa ni minil le v znamenju kulture. Na šolskih hodnikih je bilo moč začutiti in slišati pričakovanje, radost, smeh ter razpravljanje o tem, kaj se bo dogajalo I. marca v Športni dvorani Zagorje. Skorajda ni bilo dijaka, ki ne bi vedel, da imajo na ta dan zaključni letniki programov gostinsko-turistični tehnik in ekonomski tehnik maturantski ples. Iskrice v očeh maturantov so bile dovolj zgovorne, da so profesorji postali prizanesljivejši pri šolskih urah.Trud profesoric Nataše Stražišnik, Mire Pernat Bračko, Barbi Vidmar in profesorja Bogomila Lukana je bil popolačan, ko so v dvorani zagledali »svoje« dijake, nasmejane, srečne, brezskrbne in polne upanja v prihodnost.To je bila njihova noč, ki se jim je zagotovo vtisnila v spomine. Le-ti pa jih bodo v drugi polovici življenja zagotovo popeljali v čase, ko so verjeli, da ni nič nemogoče. Zabavo do jutranjih ur so dodobra razgreli Mambo Kingsi. Edina ne tako svetla točka je bila povezovalka programa uradnega dela Anita Gošte, ki bi se za svojo vlogo lahko malce bolj potrudila oz. pripravila. Drugače pa ... maturantski ples je mimo. Sedaj naše maturante čaka še opravljanje »zrelostnega izpita« - mature. Držimo jim pesti, kajti vsi na SŠZ verjamemo, da jim bo z malo truda uspelo tisto, kar si želijo v svojem življenju. Zato SREČNO maturanti in CARPE DIEM! Jasmina Pogačnik Franci Horvat in Apolonija Lipičnik Benko Franci Horvat Dolgoletni popotnik in fotograf iz Celja Franci Horvat je že večkrat razveselil hrastniške obiskovalce Knjižnic Antona Sovreta. Gostili so ga spet v četrtek, 6. marca 2008 v galeriji D D. Tokrat se je odpravil v Mehiko z družino. Z ženo in petletno hčerko so odleteli iz Benetk in pristali v glavnem mestu Mexico Cyti. Največje znamenitosti kot so trg Zocalo, veličastne palače, antropološki muzej,... so si ogledali kmalu ob prihodu. Mehika je indijanska dežela, kjer je še velik vpliv starih kultur. Ni poceni, je pa povsod lepo urejeno, s prijaznimi ljudmi. Plaže in hoteli so povsod polno zasedeni, je med drugim povedal Franci Horvat. Naslednji četrtek, 13. marca, pa so gostili v galeriji DD Apolonijo Lipičnik Benko, dijakinjo 2. letnika Srednje šole Zagorje. Predstavila je svojo prvo pesniško delo - Črkovno zbirko za najstnike, ki je izšla v samozaložbi. Govori o življenju, prijateljstvu, medčloveških odnosih, ciljih... Doslej je napisala že prozna dela Bogastvo in pesmi, Sanje ter Rojstvo Apolonija Lipičnik Benko besed, ki jih pošilja na prozna tekmovanja in natečaje.Veselje in volja do pisanja sta njeni osnovni značilnosti. Pesniška duša pa se izraža tudi v igranju na violino, s katero je popestrila svoj literarni večer v Knjižnici Antona Sovreta. Slike in besedilo: Fanči Moljk ® irnmj____________ Zasaveani pa kar v vesolje... Razgovor z Andrejem Orožnom o projektu izdelave sistema za zajem telemetrijskih podatkov iz vesoljskih plovil NASA. Tokrat so se ljudje odločili za znanost...,« smo slišali pretekli teden, v ponedeljek, 10. marca 2008 na Valu 202, ko so izbrali za ime tedna Andreja Orožna, 42 - letnega direktorja trboveljskega podjetja Dewesoft, sicer Dolana, ki stanuje z družino v Hrastniku.Tudi drugi mediji so povzeli novico, da so v trboveljskem podjetju za razvoj programske opreme in merilnih inštrumentov, kjer je zaposlenih dvanajst mladih strokovnjakov, zaključili vrhunski posel za ameriško agencijo NASA. »To je eden največjih podvigov slovenskega tehnološkega znanja,« je prepričan Andrej Orožen. Z njim smo se pogovarjali po internetni pošti in po telefonu. »Medijske pozornosti najbrž niste preveč vajeni? Res je. Vzame veliko dragocenega časa. Želeli smo se le nekoliko izpostaviti, saj znanstveni dosežki niso ravno na prvih straneh dnevnih časopisov. Oddaja Ime tedna naValu 202 je dala priložnost spregovoriti tudi širši javnosti, vsekakor pa ni najboljši naslov za opis dejavnosti v podjetju pri izvedbi projekta. Ime tedna si vsekakor zasluži programski paket De-vvesoft in seveda naše podjetje.Je pa lepo, če se včasih zavemo, česa smo sposobni. Kako bi na kratko predstavili delovanje svojega podjetja? Naše podjetje ima delovanje razdeljeno na tri proizvodno prodajne programe, in sicer na razvoj programske opreme De-vvesoft, na razvoj merilnih instrumentov ter na proizvodnjo merilnih instrumentov in sistemov. Vsi proizvodi podjetja so plod lastnega znanja.Vanje je vgrajeno vrhunsko znanje naših strokovnjakov, ki je oplemeniteno z inovativnimi idejami in pristopi.Ta kombinacija nas uvršča v sam vrh proizvajalcev merilne opreme. Za kakšen projekt torej gre? Gre za projekt, ki smo ga pridobili v Ameriki po zaslugi odličnega sodelovanja med strokovnjaki NASE in kolega dr. Jureta Kneza. Nobenega zgleda na svetu ni bilo, da bi ga lahko uporabili.Vse je narejeno z inovativnimi rešitvami Jureta in naše ekipe. Res smo ponosni na to ! Zaupajte nam nekaj podatkov o Juretu, doktorju znanosti, prosim. Koliko strani lahko obsega članek?! Kolega Jure se je rodil pred 34 leti v Trbovljah, kjer je obiskoval osnovno in srednjo tehnično šolo. Diplomo, magisterij in doktorat je končal na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. S 27 leti je bil med najmlajšimi doktorji v zgodovini FS. Med študijem je ob močni podpori profesorjev veliko delal na realnih problemih za industrijo in zasnoval osnovno idejo programske opreme za meritve. Stanuje v Trbovljah in imata z ženo Sonjo tri otroke - desetletno Nino ter sinova Luka - osem let in Žiga - eno leto. V svetu se s svojim delom pojavlja od leta 2001 .Vedno imam probleme, ko me sprašujejo, kje vse imajo programski paket, ki ga je Jure pred leti začel tako vizionarsko sestavljati. Prodali smo več tisoč licenc in skorajda vsako podjetje, ki uporablja program, je za nekoga zveneče. Zadeve, ki jih zgradi, dobijo nekako nov videz. Ko konča, za svoje delo včasih reče: " No, zdaj pa vemo, da bi moralo biti to narejeno čisto drugače..." Ima izreden občutek za to, kaj nam prinaša prihodnost. V svetu podjetja, kot na primer nemški 1ABG, testirajo satelite in dele raket, ki so kasneje izstreljene v vesolje. Tam je Jure s kolegom Tilnom Sotlerjem programu Dewesoft, ki spremlja testiranja, dodal vse funkcije, ki so si jih zaželeli. Če ga povprašate o tem, bo odgovoril, da so to pač potrebovali. Podobno je bilo tudi na Kitajskem, pa v Ameriki, pav Franciji... Je nadvse skromen. Podjetje Dewesoft ? Nenavadno ime, ja. Dewesoft posluje od leta 2000. Jure je pretežni lastnik.Takrat smo se ukvarjali s tem, kako prodati prve izdelke. Poznali smo avstrijsko podjetje Dewetron in zanje bi lahko naredili kaj uporabnega. Dewetron je ostal naš največji partner in ime Dewesoft pomeni, da smo res njihova softwareska divizija. Imamo dvanajst zaposlenih, majhna ekipa, ki je lani ustvarila 1,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. Naš glavni poslovni partner je poleg. Dewetrona danski Bru-el&Kjaer. Sodelujemo pa še z mnogimi znanimi imeni kot na primer z družbami Audi, BMW, Ferrari, Bosch, Siemens, Philips, Lockheed Martin, Boeing, Honeywell in drugimi, v Sloveniji pa največ s Cimosom.Toliko strank imamo zato, ker je kljub tehnološki kompleksnosti programska oprema, ki jo izdelujemo, zelo univerzalna in jo je mogoče uporabiti na prvi pogled na popolnoma različnih področjih. Kjerkoli merijo, tam je lahko Dewesoft. Preko Dewetrona ste dobili tudi prvi stik z NASO? Prvi poslovni stik z vesoljsko agencijo NASA Dewetron, ki ima sedež v G razu in podružnico v ZDA, smo vzpostavili že leta 2003, tri leta kasneje pa so v močni konkurenci ameriških podjetij v isti kooperaciji zmagali na razpisu agencije NASA. Razvoj je potekal v Trbovljah, deloma pa tudi v izstrelišču Cape Caneveral na Floridi. Kako ste se predstavili znanstvenikom NASE? V letu 2003 se je tako naš partner s prodajo standardnega merilnega inštrumenta predstavil inženirjem v centru vesoljskih poletov NASA na Floridi. V tistem času so njihovi strokovnjaki kupili instrumente praktično vseh proizvajalcev na tem področju in ocenili njihove zmogljivosti in kvalitete. Med njimi je bil tudi merilni instrument Devvetron. Enako pazljivo so testirali tudi programski paket Devvesoft, ki je bil ključni del tega inštrumenta. Glede na njihove specifične zahteve smo v podjetju Devvesoft kot proizvajalcu programskega paketa začeli sodelovati ter prisluhniti njihovim željam po praktičnih spremembah v programski opremi. Katere so te spremembe v programski opremi ? Če poenostavim - prej so se krivulje več kot dvajset let izpisovale na papir, zdaj pa se podatki vseh teh zaznav pretvorijo v digitalno obliko in se prenašajo po radijskih povezavah na zemeljske sprejemne postaje. Jure je v letih od 2003 do 2005 veliko časa namenil majhnim ali večjim prilagoditvam programa. Nekatere stvari so želeli drugače, bolj po njihovo.To nam je dalo priložnost za dokazovanje hitre odzivnosti našega podjetja.Takšen odnos nam je prinesel bistveno prednost pred konkurenčnimi izdelki. In katera je največja prednost? Ena največjih prednost našega sistema je v polju, imenovanem FFI, ki definira format matrike. Med posameznimi fazami leta se vrednost tega polja spreminja, kar popolnoma spremeni tudi način dekodiranja - matrika se v tem trenutku podre in postavi na novo. Do sedaj niso imeli sistema, ki bi lahko spremembo matrike obdelal v realnem času med poletom. Naš sistem pa to zmore. To nekako opisuje delo enega merilnega instrumenta. Ne smemo pa pozabiti, da je v celotnem sistemu 25 instrumentov. Vsak opravlja svojo določeno funkcijo, zato je potrebna skupna kontrola teh instrumentov.Vse to se lahko naredi iz enega centralnega računalnika, ki upravlja z vsemi instrumenti naenkrat. Govorimo torej o komunikacijskih izboljšavah ? Tako je. Naša programska oprema je popolnoma prenovila in izboljšala zajem in analizo podatkov med ameriškim vesoljskim plovilom Space Shuttle in centrom za spremljanje plovil na Floridi. Vsi podatki iz tega in drugih vesoljskih plovil agencije NASA se zbirajo prek sistema digitalne telemetrije in so prikazani v programskem okolju, ki je v celoti plod slovenskega znanja. Naj povem, da sta pri projektu telemetrije poleg Jureta v NASI sodelovala še Dejan Črnila in Tomaž Kos, doma pa sta pomagala še Tilen Sotler in Matjaž Pongračič. Takrat je bila to celotna ekipa programerjev. Projekt smo uspešno končali in oprema je že v redni uporabi. Dr. Jure Knez, tehnični vodja podjetja, je v neki svoji izjavi dejal, da je Space Shuttle eden najbolj kompleksnih strojev na svetu in že ena neuspešna misija bi pomenila konec programa Shuttle... Res je.Tu ni bilo nič prepuščeno naključju. NASA je našo programsko opremo do obisti preverila, preden se je prepričala, da je primerna in zanesljiva. V svojem imenu in imenu bralcev vam iskreno čestitam in želim, da tako lepo delujete še naprej. Hvala v imenu cele naše ekipe, ki bi jo na koncu tudi predstavil: dr. Jure Knez, Dejan Črnila,Tomaž Kos,Tilen Sotler, Matjaž Pongračič, Primož Rome, Boštjan Plevnik, Marko Jamšek, Uroš Kovačič, Sergej Str-garšek ter Loti in Andrej Orožen. Slike: arhiv podjetja Besedilo: Fariči Moljk |Q mmšKfi Alojz Čop - gosi meseca januarja v SŠZ Ob koncu januarja je bil gost na Srednji šoli Zagorje bivši dijak, Aloji Čop, ki z mamo vodi Cestišče Čop, v okviru katerega nudijo tudi catering usluge, le tudi član slovenske gostinske reprezentance. Danes smo zelo obsedeni s hrano, s hujšanjem. Katere so prehranske napake Slovencev? Hitri tempo življenja nas prisili v hiter način prehranjevanja, zjutraj se nam pogosto mudi. Tudi časa za pripravo hrane nam pogosto zmanjka. Ker je gostinstvo vaše področje, nam povejte, katero hrano imamo Slovenci najraje? Se vedno je klasičen obrok: goveja juha, pražen krompir, dunajski zrezki ... Poskušamo tudi marsikaj novega, pa vendar imamo klasična kosila zelo radi. Ali se vam dozdeva, da se vendarle vračamo k pripravljanju jedi naših babic: žgancev, polente, presnih jedi Nekateri se zanimajo za stare recepte. Tudi izdaja določenih knjig in povpraševanje po njih se je povečalo. Ljudje sicer radi preizkušajo novosti, vendar so jim klasični okusi še vedno najbolj domači, zato je hrana naših babic cenjena. Katera je vaša najljubša jed? Tudi meni so še vedno najljubša klasična nedeljska kosila.To je goveja juha, z lepim kosom mesa, in veliko zelenjave. Zraven pa seveda zrezki, solata, krompir ... Je vaša poklicna pot pogojena z mamino ali ste razmišljali tudi o katerem drugem poklicu? Pri nas doma smo otroci vedno poma- gali v kuhinji že ob koncu osnovne šole. Že takrat sem to rad delal, moji starejši sestri tudi, čeprav njima ta dela niso tako ustrezala in sta potem izbrali drugačno poklicno pot. Ko sem se vpisal na Srednjo šolo Zagorje, sem bil poklican k svetovalni delavki, ker sem imel ob koncu osnovne šole odličen uspeh. Ko pa sem povedal, da imamo doma gostilno in da sem se zato odločil za to pot, je razumela mojo odločitev. Kaj po vašem naredi uspešnega človeka, poslovneža? Opazujete naše in tuje politike,gospodarstvenike ... katere so njihove skupne lastnosti? Ena izmed njih je vztrajnost, ki je povezana z delavnostjo. Če želi biti posameznik uspešen, mora poznati samega sebe in imeti močno voljo. Potem je doseganje ciljev nekoliko lažje. Vaše delo ob koncu leta, ob praznikih... je zelo stresno, saj je potrebno znati povezati delo doma z delom v slovenski gostinski reprezentanci. Kdaj in kako potem poskrbite zase? Včasih imamo res veliko dela, ker vodimo tudi trgovino na Dobovcu, v bližini Radeč. Kadar grem na dopust, ne poležujem, ker začnem razmišljati, ali je doma vse v redu. Na nek način sem z mislimi vedno tudi pri delu.To je del našega načina življenja, ki ga ne čutim kot breme. Prosim, da nam opišete svojo poklicno pot po končani srednji šoli. Poleg stalnega izobraževanja sem opravil tudi tečaj za turističnega vodiča za Posavsko hribovje.se izobraževal na Islandiji pri priznanem kuharju ... Tam sem ugotovil, da Slovenci v primerjavi s severnjaki jemo obilne obroke. Če bi tukaj postregel s tako skromnim obrokom, bi bile naše stranke začudene in bi se mogoče tudi pritoževale nad skromnostjo obrokov. Severnjaki so bolj vitki in zdravi. Delni razlog za to je uživanje ribje hrane. Kdo vas je izbral za člana slovenske reprezentance na področju gostinstva? Kako je potekal izbor? Tja sem prišel po naključju, ker me je opazila gospa, ki je bila članica ekipe, ki je izbirala srednješolce za tekmovanje. Na šolo pa uradno ni prišlo obvestilo o tekmovanju. Ob koncu sem pozvala gostjo, da zastavi prvo vprašanje. Gosta je vprašala, kako pripravi ajdove žgance. Povedal ji je, da vedno kupijo moko v mlinu in potem opisal postopek. Omenil je, da je potrebno imeti posebno metlico, ko pripravljaš žgance. Dijakom pa je predlagal, da obvezno prakso, če le mogoče, opravijo v restavracijah, kjer se veliko naučijo. Poudaril je, da je pomembno, da vedno pokažejo zanimanje, čeprav sprva le pomagajo čistiti. Dijaki so ga ob koncu spontano nagradili z aplavzom. Naslednja gostja v SŠZ bo FANČI MOLJK. SŠZ, Sliki: arhiv Zasavca momžA © ZASAVC NA OBISKU «sik®iH! Iteten® Btogn® ob dnejmi; iona Ekipa Zasavca se je osmega marca, ob dnevu vseh žena udeležila tradicionalnega koncerta prve dame slovenske zabavne glasbe Helene Blagne v ljubljanski Hali Tivoli, kjer je uživala ob zvokih njenih me- lodij. Helena je s to prireditvijo obeležila svojo 20. obletnico delovanja na sloveski glasbeni sceni. Svoje pesmi je izvedla ob spremljavi velikega simfoničnega orkestra Simfonika iz Vrhnike, pod taktirko mae-stra Marka Fabianija in svojega spremje-valnega Globus benda. Za presenečenje večera sta poskrbeli posebni gostji, legenda slovenske zabavne glasbe, Elda Viler in letošnja zmagovalka Eme, ki maja potuje v Beograd, mišica Re- beka Dremelj. Spomin na zmago leta 1989 na Melodijah morja in sonca sta obudila s prijateljem »za vedno«, Nacetom Junkarjem. Ob koncu koncerta so se Heleni na velikem odru pridružili še štirje tenoristi, s katerimi so izvedli nekaj napevov iz najbolj znanih opernih uspešnic. Koncert je povezoval zvezdnik in televizijski voditelj Mario Galunič, ki je že ob prihodu navdušil zbrano občinstvo. Helena je s kocer-tom dokazala, da je še vedno diva, ki ji v našem prostoru ni para. Na koncu le še to - Helena, iskrene čestitke in še dvajset let tako zelo uspešne kariere in prepoznavnosti širom Slovenije. Tekst in foto: Boštjan Poglajen Obiščite novo VELANINO trgovino v TPC SPAR TRBOVLJE in se prepričajte o pestri ponudbi čudovitih zaves, karnis, trakov, čipk, magnetov, panel, rolojev... in skupaj z nami poiščite rešitev za vaše okno www.velana.si + V petek, 7. marca 2008 je gospa Anica Ponikvar, upokojena učiteljica iz Trbovelj, praznovala svoj 102. rojstni dan. Ob tej priložnosti ji je župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič, v ponedeljek 10. marca, v lovskem dvorcu pripravil slavnostni sprejem, ki so se ga udeležile tudi sorodnice gospe Ponikvar, dve hčeri in vnukinja. Župan in slavljenka sta se pogovarjala o aktualnih zadevah v Sloveniji, ki jih seveda oba redno spremljata, beseda je tekla tudi o sistemu šolstva, o njunih življenjskih poteh ter o razvoju Trbovelj.V dar je dobila knjigo Irene Ivančič Lebar Naše Trbovlje, v kateri je našla mnogo podob mesta, kot se ga še dobro spominja. Sicer preživlja svoje dneve mirno, še vedno skrbi sama zase, rada bere in spremlja dogajanje v Trbovljah in v Sloveniji. Z županom sta se dogovorila, da se naslednje leto vidita, ob praznovanju 103. rojstnega dneva. Do takrat pa ji želimo veliko zdravja, dobre volje in zadovoljstva! Po virih: MaH OBČINA TRBOVLJE Č E ST IT K A Spoštovane Trboveljčanke, cenjene Zasavčanke! Ob 8. marcu, mednarodnem Dnevu žena, vam iskreno čestitam in vam želim prijetno praznovanje v krogu vaših najdražjih! ŽUPAN BOGDAN BAROVIČ OBČINA TRBOVLJE Č E ST IT K A Drage Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani, cenjeni Zasavčani! Voščim Vam veselo in blagoslovljeno Veliko noč ter umirjene in lepe velikonočne praznike! ŽUPAN BOGDAN BAROVIČ OGIM0 DOBRODOŠLI v MC TRBOVLJE Trg svobode 14 Družba Mobitel vabi v novi Mobitelov center v Trbovljah, kjer je od 19. februarja 2008 dalje uporabnikom na voljo nabor storitev in svetovanje glede mobilnih telekomunikacij, fiksne telefonije, interneta in Siol televizije. Vljudno vabljeni! Oblačno je, prši, sneži, dežuje, piha,...so pripravni izgovori v zimskih in zgodnjih pomladanskih dneh, da se držimo peči. Kot da nimamo dežnika, bunde, vetrovke, ...ki nas zaščitijo. Le malo volje bi bilo potrebno zbrati, da se premaknemo čez prag in potem seveda ugotovimo, da je tudi take vrste vreme prav prijetno za malo hitrejši sprehod. Objavljamo nekaj utrinkov iz narave ob »temačnih« dneh. •'■ ■■V' «E Znamenite sekvoje ob Ruski stezi Na Učki gori februarja 2007 Slike in besedilo: Fanči Moljk T^gTTTgfn itn Popolna preobrazba V prejšnji številki ste videli dve fotografiji, ki sta vam predstavili popolno preobrazbo simpatične Saše iz Loga. Tudi vi z malo sreče lahko doživite novi videz v Studiu Las. V uredništvo je prispelo lepo število kupončkov, kar govori, da resnično želite pomlad dočakati na pravi način. Tokrat je srečo imela Tina Pirnar, Cesta Tončke Čeč 57,Trbovlje. Tina bo poklicala Brigito iz Studia Las na tel. 040 164 396 , s katero se bo pogovorila o datumu in o tem kakšno popolno preobrazbo si želi. Torej preobrazba je popolna, zato to ni le klasična frizura in šminka. V naslednji številki našega časopisa bomo videli Tino pred in po preobrazbi. Naredite nekaj samo zase, dvignite si samozavest in z lepšo podobo zakorakajte naprej v pomlad! C2ÖP0C] Ime:___________________________________ Priimek:_____________________________________________ Ulica:_______________________________________________ Kraj:________________________________________________ GRAFIKA GRACER Kupon pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 64 250 Fax: 03 56 64 494 GSM: 040 267 411 ali 041 458 444 Pojemo pomladi Sedmega marca se je v Zagorju odvijala Občinska revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi 2008, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Zagorje ob Savi in v okviru Evropskega leta medkulturnega dialoga 2008. Nastopili so: *Otroški pz Sonček .Vrtec Zagorje z zborovodkinjo Srečko Vutkovič; *Otroški pz ROŠ Senožeti, OŠ Toneta Okrogarja, zborovodkinja Manca Pišek; *Otroški pz OŠ Ivana Kavčiča Izlake, zborovodkinja Tanja Medvešek; *Otroški pz Češmin ROŠ Čemšenik, OŠ Ivana Skvarče, zborovodkinja Irena Hudi: *Otroški pz OŠ Tonete Okrogarja, zborovodkinja Katarina Škrinjar; *Otroški pz OŠ Ivana Skvarče, zborovodkinja Urška M. Luzar: *Otroški pz CiCDo GŠ Zagorje, zborovodkinja Mojca Zupan in * Mladinski pz Vesna Zagorje z zborovodjo Rihardom Majcnom. Slike in besedilo: St.R. KO RK ČEMŠENIK VABI NA KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU NASTOPAJO: SLOVENSKI OKTET, KVARTET SAX ART IZ TRBOVELJ TER DOMAČI CERKVENI PEVSKI ZBOR. KONCERT BO NA VELIKI PONEDELJEK, 24.3.2008 OB 15.00 URI V CERKVI MARIJE VNEBOVZETE V ČEMŠENIKU. VSTOP PROST! Noje sanje o sreči Marija Jalšovec, ki se je pred triinpetdesetimi leti preselila v Slovenijo iz Medimurja, že vrsto let živi v Celju, kjer pomaga ljudem v stiski že sedemnajst let, ko jih posluša in jim prisluhne na telefonu Sopotnika, Klica upanja Celje, na brezplačni številki 080 22 23. Zaveda se, da je najvažnejše poslušati, a povedati svoje mnenje in predlagati rešitve le v pravem času. Ko je prvič samostojno svetovala po telefonu, jo je že ob prihodu poklicala nesrečna žena, ki je zbežala od doma z otrokom, zaradi nasilnega moža. Do nje je bil vsakokrat grob, tudi če jo je našel v domu prijateljev, znancev ali sorodnikov.Takrat ni vedela kam bi se skrila, da je ne bi našel. Dolgo sta se pogovarjali in dogovorili, da bo Marija poklicala moža in se z njim pogovorila. Med pogovorom mu je odprla oči, ko mu je predlagala, naj ženine slabosti zapiše v pesek, dobre stvari pa vkleše v kamen. Čez nekaj dni je dobila za svoje posredovanje čudovit šopek rož in zahvalo, da je pomagala rešiti družinski problem. Med kličočimi so mladi, stari, brezposelni, obupani, zadeti, pijani ... Vsakomur se posveti kolikor je to mogoče. Predlaga jim, naj najdejo svetlo pot, ki jih bo popeljala v lepše in boljše življenje. Zelo ji je ostal v spominu mlad moški, ki ji je med drugim povedal kako starejšim ženskam krade torbice in če se mu upirajo, jih dobijo po glavi.To dejstvo jo je napeljalo na misel, da mu je odvrnila, da bi ga ona po glavi, če bi bil bližje nje.Takrat se je začel smejati in ji zaupal, da mu kaj takega do takrat še ni nihče rekel. Predlagala mu je, da se poboljša, najde primerno službo,si kupi avto,stanovanje ... Ob tem pogovoru ji je izdal, kako sanja o hiši z bazenom. Na žalost so bili njegovi starši do njega vedno kruti, saj so ga pretepali in naganjali od doma, nikoli ni imel priložnosti spoznati starševsko ljubezen. In prav to dejstvo je bilo eden glavnih vzrokov, da je imel sam slab odnos do drugih. Marijini klicavci so kot njeni otroki, s katerimi čuti, jo skrbi zanje in jih uči živeti. Srečna je, da sme pomagati. Za svoje prostovoljno delo pri Rdečem križu, Društvu upokojencev in drugod je dobila številna priznanja. Med vsemi sta ji najljubši priznanji Zlata vrtnica in Zlato srce, ki ju je dobila od drage Sopotnice, dr. Cvijete Pahljine, predsednice celjskega združenja in združenja vseh telefonov za pomoč v stiski v Sloveniji. O tem kakšno je delo na telefonu 080 22 23, ko kličejo ljudje v stiski, je napisala v knjigi Moje sanje o sreči, ki jo je predstavila v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Besedilo : Irena Vozelj Svet Knjižnice Antena Sovreta Hrastnik Člani sveta hrastniške knjižnice so se sestali v četrtek, 18.01.68, da bi obravnavali poročilo za leto 1007 in sprejeli program oziroma finančni načrt za tekoče leto. »Letošnje leto je bilo dokaj stresno,« je povedala direktorica Miri Vučetič, »saj delamo na dveh lokacijah, imamo pa ves čas tudi kadrovske težave; zanje dosegamo le 65 % minimalnih pogojev, kar je pod zasavskim povprečjem...« Vendar vse to ni pretirano ogrozilo delovanja, saj statistični podatki kažejo, da je upadla le izposoja, vse drugo - internet, udeležba na tečajih, izposoja na daljavo...pa je celo poraslo.Tudi zaloga knjig je dobra - 103 % standarda, ker so se sredstva za nakup povečala. Razveseljiv je tudi odstotek članstva, ki je s 36 % prebivalstva visoko nad slovenskim povprečjem. Aktivnosti za gradnjo nove knjižnice so se pravzaprav že začele, saj se že dela na projektni dokumentaciji, tako da se bo investicija začela predvidoma leta 2009 in v tem letu tudi končala. Spremembe bodo tudi v vodstveni funkciji, saj gre direktorica Miri Vučetič 20. junija 2008 v pokoj. Do takrat bo treba to delovno mesto razpisati po pogojih, ki jih določa občinski svet oziroma občina kot ustanoviteljica. Kandidata izberejo člani sveta, ti pa si morajo pred imenovanjem pridobiti soglasje ustanoviteljice in mnenje strokovnih delavcev knjižnice. Zamenjal se bo tudi del članov sveta knjižnice, ker mandat poteče tudi njim. Besedilo: Fanči Moljk mium © Novice iz litijske knjižnice Tamburaši FS Javorje Utrinek z razstave Pozorni obiskovalci V Knjižnici Litija je bilo 13. marca novo predavanje Središča za vseživljenjsko učenje Knjižnice Litija. Dr. Nejc Jogan je pripravil predavanje “Znanilci pomladi, divje rastlinstvo v velikonočnem obredju”. V petek, 7. 3. se je v Knjižnici Šmartno predstavilo 22 članov LILE, Litijskega likovnega ateljeja. Razstava s skupnim imenom Narava in ljudje je bila posvečena prazniku žensk, na ogled pa bo ves marec.V kulturnem programu so sodelovali tamburaši FS Javorje, o razstavi je govorila predsednica LILE, gospa Joža Ocepek. V torek, I I. 3. so v Knjižnici Litija predstavili foto zgodbe večkratne Emzinove nagrajenke, po rodu Litijanke, Mance Juvan Hessabi. Pretresljiva zgodba afganistanskih žensk je zahodnemu človeku na trenutke nerazumljiva. Razstava Afganistanske ženske bo na ogled ves marec in april. Knjižnica Litija ©poej___________________ Smučarski skoki V nedeljo, 9. 3. 2008, so v Žireh komajda še uspeli izpeljati tekmovanja v smučarskih skokih za Pokal Cockta in državno prvenstvo. Na 60 meterski skakalnici so se tekmovalci pomerili v kategoriji do 15 let, kjer je Ernest Prišlič (SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec) zasedel 3.mesto. Tekmovalke so še zadnjič v tej zimski sezoni nastopile v kategoriji deklic do 15 let in sicer na najpomembnejši tekmi sezone v tej kategoriji. Na državnem prvenstvu. Državna prvakinja je tako postala Manja Pograjc (SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec) pred dru-gouvščeno Katjo Požun, sicer klubsko sotekmovalko. Uspeh tekmovalk je s petim mestom dopolnila še Anja Javoršek. Besedilo: Borut Markošek Alpinizem: Plezalni vzpon v begunjski vrtači V nedeljo, 2. marca 2008, sta se plezanja v Karavankah lotila člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič in Herman Dovik. Njun cilj je bil severna stena 1991 m visoke Begunjske Vrtače. V lepem, sončnem vremenu sta vstopila v 300 m visoko Lenuhovo smer. Snežne in ledene razmere so bile odlične. Po dobri uri vzpenjanja sta na vrhu smeri z naklonom 50° krepko stisnila desnici. Po krajšem postanku vrh gore BegunjskaVrtača sta se lotila sestopa po tako imenovani sestopni smeri - grapi.V sestopu sta preplezala to grapo v dolžini 350 m in naklonom 40°. Zadovoljna s plezalskim vzponom v zimskih razmerah sta se vrnila v dolino in nato domov.Tokrat sta bila v tem ostenju prvikrat. Tine Lenarčič Plavalni miting: I, pokal Inles 1008 V nedeljo, 09. 03. 2008, je Plavalni klub Ribnica, prvič odkar klub obstaja,organiziral tekmovanje za I. POKAL INLES. Mitinga se je udeležilo 17 slovenskih klubov z 276 plavalci, med njimi pa so bili tudi plavalci PK Lafarge CementTrbovlje. Trboveljske plavalce so pri dečkih zastopali Alen Firšt, jan Burgar, Nejc Kos, Pavao Cvitič in Josip ter Budimir Mario. Pri dekletih pa so nas zastopale Laura Pistotnik, Lara Hodej,Valentina Budimir, Tamara Arh, Tjaša Božič, Karmen Zmrzlak, Nina Kos, Klara Volaj in Tjaša Vozel. Plavalci trboveljskega kluba so zopet pokazali odlično plavanje, saj so iz Ribnice odnesli kar 16 odličij oz. pokalov. Trenutno so plavalci v pripravljalnem obdobju za državna prvenstva v 50m bazenih, čeprav še vedno trenirajo v 25m bazenu, tako na tekmovanjih, ki se odvijajo niso toliko v ospredju, sami rezultati, tako so tekmovanja bolj motivacijskega značaja in pa sodelovanja med slovenskimi klubi Vsekakor velja izpostaviti, da je znova lepe rezultate dosegel Jan Burgar, ki je bil tudi tokrat trboveljski najuspešnejši plavalec v letniku 96, saj je osvojil dve prvi mesti na 100m prosto in I OOrn hrbtno, bil še 2. na I OOrn delfin in 3. na I OOrn prsno. Budimir Mario je v istem letniku zasedel I. mesto na I OOrn delfin ter odplaval celo boljši rezultat kot na minulem DP v mesecu februarju, kjer je osvojil naslov državnega prvaka.V disciplini 100m prosto pa se je uvrstil na 2. mesto za svojim klubskim kolegom Janom Burgarjem. V letniku 94/95 je Alen Firšt osvojil dve drugi mesti in sicer na I OOrn prsno in I OOrn delfin, kljub temu, da je v zadnjih 10 dneh zaradi bolezni opravil samo en trening, je vseeno odplaval odlične rezultate. Nejc Kos je v letniku 97 in mlajši zasedel tri 3. mesta in sicer na 50m prosto, 50m delfin in 50m hrbtno. Pri dekletih se je znova najbolje izkazala Tjaša Vozel, ki si je priplavala 2. mesto na I Odelfin in I OOrn hrbtno ter 3. mesto na I OOrn prosto. Karmen Zmrzlak, ki se zaradi bolezni ni udeležila državnega prvenstva, je presenetila in je v letniku 96/97 odplavala odličen rezultat in tako v disc. 100m delfin osvojila 3. mesto. Najmlajša Klara Volaj, letnica 2000 je v letniku 98 in mlajše zopet plavala odlično in si priplavala 2. mesto na 50m prsno. Seveda pa so plavalci PK Lafarge Cement Trbovlje zasedli še kar nekaj dobrih mest: - Božič Tjaša: 4. na 100m prsno in 6. na 100m prosto - Pistotnik Laura. 8. mesto na 100m prsno - Kos Nejc: 7. mesto na 50m prsno - Firšt Alen : 7. mesto na I OOrn prosto - Zmrzlak Karmen: 5. mesto na I OOprsno in 7. mesto na 100m prosto - Volaj Klara: 6. mesto na 50m prosto in 7. mesto na 50m lakaj nordijska hoja? Vodnika nordijske hoje Ana Kalšek in Janez Lipec sta v zagorski knjižnici Mileta Klopčiča na svojem predavanju in s prikazom tovrstne hoje navdušila kar precej obiskovalcev. Prepričala sta jih, da je nordijska hoja učinkovita, poceni in medsebojno povezuje ljudi. Primerna je za občasne rekreativce in športnike saj pripomore k izboljšanju zdravja, življenjskega sloga ali je dopolnilna vadba za kondicijske priprave pri vseh športnih zvrsteh. Povabila sta jih, da se pridružijo na tečaju, ki ga bo organiziralo Turistično društvo Ruardi v zagorskem Evroparku. Zakaj vaditi nordijsko hojo? Janez Lipec je z veseljem odgovarjal na vprašanja Naštejemo naj nekaj njenih učinkov : • srčna frekvenca se dvigne za 5 do 17 udarcev, • poraba kalorij z uporabo palic se poveča za 20% v primerjavi s klasično hojo, • sprošča mišice vratu in ramenskega obroča, • poveča gibljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa, • krepi mišice podlahtnice, prsne in hrbtne mišice, • varuje skočni in kolenski sklep, • z uporabo palic povečamo varnost na drsečem in ne varnem terenu. Pozorni poslušalci v zagorski knjižnici Pomembno je, da lahko preprečimo nabiranje kilogramov, preženemo utrujenost in nekaj storimo za svoje zdravje, zato se odločimo in naj nas prvo pomladansko sonce zvabi, da se na-užijemo lepot narave in razmigamo naše mišice. Tilen Drnovšek in Tamara Pavčnik bron na DP za mlajše kadete V organizaciji NTK Logatec je bilo 2. februarja 2008 državno prvenstvo v namiznem tenisu za ml.kadete. Nastopilo je preko 60 igralk in igralcev do 13 let iz cele Slovenije. Med njimi sta bila Tilen Drnovšek, Darko Jorgič, Luka Selan, Natan Urh in Tamara Pavčnik vsi člani NTK Hrastnik . Pomerili so se v disciplini posameznikov in dvojic. Hrastničani so presegli vsa pričakovanja in dosegli nekaj res vidnih rezultatov. V kategoriji posameznikov je Tilen Drnovšek dosegel doslej svoj največji uspeh z uvrstitvijo med prve štiri ml. kadete v Sloveniji. Njegova pot do bronaste medalje je bila vse prej kot lahka, saj je moral že v predtekmovalni skupini premagati Eržena (Log), Dobrina (Križe) in Štularja (Lj). Kasneje je v igri na izpadanje s 3/0 premagal Jernejčiča iz Rakeka in Kolbla iz Murske Sobote v četrtfinalu pa s 3/1 Likarja iz M ute.V polfinalu je bil nato boljši od njega Sukič iz Kerne iz Puconcev, ki pa je v tem trenutku razred zase v kategoriji ml. kadetov. Drugo medaljo je za Hrastničane osvojila Tamara Pavčnik v igri ženskih dvojic skupaj z Lukičevo iz Preserja. Tudi ta medalja je veliko presenečenje za vse, saj dekleti še nikdar doslej nista igrali skupaj. Vendar sta se odlično ujeli in predvsem v čatrtfmalnem dvoboju proti Kelihov! z Jesenic in Skokovi iz Križ pokazali obilo znanja, veliko mero poguma in odločnosti. Kasneje sta izgubili proti kasnejšima zmagovalkama Zupančič-Mihevc iz Logatca. Obe medalji sta velika nagrada za oba igralca in za vse namiznoteniške delavce v NTK Hrastnik, ki so vsaj delno poplačale vsakodnevni trud vseh v klubu. Pomembno je tudi poudariti, da so to prve medalje po zlati generaciji sester Ojsteršek in ostalih. Hrastniški igralci so dosegli še nekaj odličnih rezultatov. Tako se je Tamara Pavčnik v kategoriji posameznic uvrstila med najboljših osem igralk. V skupini je premagala Erženovo (Log), Dobrinovo (Kri) in Štularjevo (Lj), nato še Soldatovo iz Rakeka in na koncu v pravi drami še Kosičevo iz Zaloga. Slednjo je premagala z rezultatom 18:16 na razliko v odločilnem setu in s tem dobila tudi vojno živcev. Če vemo, da je Tamara še naslednja tri leta mlajša kadetinja vidimo, da je to izreden uspeh te mlade perspektivne Hrastničanke. Dobitnik srebrne medalje iz Mednarodnega prvenstva v Varaždinu Darko Jorgič je na tem državnem prvenstvu igral dokaj spremenljivo, z velikimi nihanji v igri, ki so posledica premajhne zbranosti in le to mu je preprečilo, da bi tudi sam posegel v boje za medaljo.Tudi Darko je še tri leta ml. kadet, zato bo imel še dovolj časa, da v prihodnosti tudi sam osvoji kakšno od medalj. Največjo priložnost je izpustil v igri dvojic skupaj s Tilnom Drnovškom, kjer sta izgubila v zelo dramatičnem četrtfinalnem dvoboju proti Najdič -Drozg iz Kajuh Slovana. Želja po osvojitvi medalje je bila prevelika, poguma v odločilnih trenutkih pa premalo. Oba se bosta morala še naučiti, da sta za dosego pomembnih rezultatov pomembna zbranost in pogum. Natan Urh in Luka Selan se nista uspela prebiti iz predtekmovalnih skupin. Natan je izgubil proti Flajsu (Oli) in Germeku iz Izole, Luka pa proti Novaku iz Krke in Vugrincu, iz Mute. Glede na to, da sta tudi ta dva igralca med najmlajšimi, bosta ob trdem delu tudi ta dva v prihodnosti lahko posegla po visokih uvrstitvah. Za NTK Hrastnik zapisal Jože Urh Izbiramo: KLEMEN, NINA, BOGDAN, KARATE KLUB TRBOVLJE IN ALJOŠA so zmagovalci posameznih kategorij za izbor naj športniki Zasavja 2007. V nadaljevanju objavljamo prve tri po posameznih kategorijah in jim iskreno čestitamo ter želimo še veliko športnih uspehov. Naj športnica in športnik Zasavja 2007: 1. Klemen Juvan (KBV PONDOKWAN Zagorje) 491 točk 2. Iztok Živko ml. (KBM RACING) 467 točk 3. Žiga Šantej (Karate klub Trbovlje) 424 točk Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2007: 1. Nina Žnidar (SK Zagorje) 658 točk 2. Timi Umek (Karate klub Trbovlje) 497točk 3. Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake) 438 točk Naj trener Zasavja 2007: 1. Bogdan Simerl (Karate klub Trbovlje) 582 točk 2. Boris Rozina (SK Zagorje) 471 točk 3. Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje) 392 točk Naj ekipa Zasavja 2007: 1. Karate klub Trbovlje 721 točk 2. SK Zagorje 528 točk 3. KBM Racing Zagorje 447 točk Naj športni delavec Zasavja 2007: 1. Aljoša Pišek 496 točk 2. Iztok Živko st. 443 točk 3. Igor Grčar 41 I točk Med tistimi, ki ste glasovali, smo izžrebali naslednje nagrajence: 5 vstopnic bazen+savna (KRC Hrastnik) Aljaž Goljuf Šantej, 5 vstopnic bazen (KRC Hrastnik) Aleš Premk, karta za aerobiko (ŠD Spin) Marija Hace, mesečna karta za fitnes (ŠD Spin) Tamara Umek, mesečna karta za fitnes (Vitalis Kodrman) Vid Hace, šestkrat vrečka presenečenja (Goltes d.o.o.) Jelena Hace, Niko Milinovič, Ana Praznik, Gašper Križnik, Tamara Kupšek, Anton Merva, štirikrat vstopnica za savno (ŠD Spin) Smiljan Vesenjak, Peter Merva ml., Ana Praznik, Dejan Stojanov, trikrat vaza (KMN Juventus) Danijela Musič, Sabina Umek, Nada Merva, dvakrat komplet kozarcev (KMN Juventus) Jelena Hace, Zdenka Juvan, pokal (PONDOKWAN Izlake) Leopold Medvešek, dežnik (SK Zagorje) Franc Kolander, brezrokavnik (Sokolsko društvo Zagorje) Desa Milinovič, majica (Kolesarsko društvo Zagorje) Katja Simerl, devetkrat majica (Karate klub Trbovlje) Franc Kukoviča, Boštjan Turk, Ana Praznik, Ivan Brečko, Mateja Zupevc, Janez Juvan, Franc Kolander, Igor Umek, Jelena Hace, petkrat kapa (Karate klubTrbovlje) Stane Matjašič,Jelena Hace, Alojz Bizjak, Ana Praznik, Marija Hace, desetkrat majica (Zasavc) Marija Hace, Majda Šantej,Tina Šantej, Žan Klinc, Nataša Žnidar, Majda Bizjak,Tilen Zajc, Anita Greben, Mari Matjašič, Karina Memič. Čestitamo vsem nagrajencem, nagrade boste prejeli po pošti. Besedilo: PRAV I, šolsko tekmovanje v šahu Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, je 5. marca letos potekalo I. šolsko šahovsko tekmovanje. Na tekmovanje se je prijavilo 49 dijakov naše šole.Tekmovanje je organiziral šahovski krožek, ki letos deluje prvo leto, pod vodstvom mentorja Mihe Simončiča. Finalisti! Priprave za tekmovanje so bile v polnem teku že en mesec pred tekmovanjem. Potrebno je bilo napraviti plakate, obvestila o tekmovanju, prijavnice, pohvale in nagrade za sodelujoče in seveda zadostno število šahovnic. Tekmovanje se je pričelo šesto šolsko uro in je potekalo v treh učilnicah.V vsaki učilnici je bil nadzorni učitelj, ki je skrbel za pravilen potek tekmovanja. Dijaki so igrali na eno dobljeno tekmo, partija šaha pa je lahko trajala največ 20 minut. Vsi dijaki so se zelo dobro odrezali, najboljši pa je bil Bernard Perič, drugo mesto je dosegel Jakob Grošelj in tretje Damjan Bučar.Vsi dijaki ki so sodelovali, dobijo priznanja, prvi trije pa še posebne nagrade. Veselo vzdušje! Zahvala gre Bernardu Periču,ki je priskrbel šahovnice iz kluba in profesorjem,ki so na kakršen koli način pomagali pri organizaciji tekmovanja! 13. Mednarodni velikonočni miting Celje 15.3. 2008 V soboto 15.3. 2008 je na bazenu Golovec v Celju potekal 13. mednarodni velikonočni miting, ki se ga je udeležilo 322 plavalcev. Nastopilo je 18 klubov in sicer Hrvaške, Italije in Slovenije, med njimi pa je bilo tudi I I plavalcev iz plavalnega kluba Lafarge Cement Trbovlje. Za trboveljski plavalni klub so nastopili Volaj Klara, Kurnik Neža, Božič Tjaša , Zmrzlak Karmen pri dekletih in pri dečkih Jerman Žan Mišel, Cvitič Josip in Pavao, Kos Nejc, Firšt Alen, Budimir Mario in Burgar Jan. Prav slednji pa je zopet pokazal odlično plavanje, saj je znova posegel po najvišjih mestih. Tako je Jan od treh odplavanih disciplin zasedel dve prvi mesti, na 50m hrbtno in 100m mešano, drugo mesto na 50m prosto ter odplaval v vseh disciplinah osebne rekorde. Budimir Mario je osvojil srebrno medaljo na 50m delfin in za prvim mestom zaostal le 5 stotink, bil pa še peti na 50m prosto in 7. na I OOm mešano. Firšt Alen je kljub temu, da tokrat ni osvojil medalje, zaradi močne konkurence v letniku 94 in 95, odplaval zelo dobro, najbolj pa je presenetil v disc. 100m prosto, kjer je odplaval odlični rezultat 1.00, 72 s katerim se je uvrstil na sedmo mesto in svoj osebni rekord popravil kar za 2 sekundi.V tej disc. so se namreč kar štirje plavalci razvrstili v razmaku 58-ih stotink med katerimi pa je bil tudi Alen. Odlično je odplaval tudi ostale tri discipline in zasedel 5. mesto na 200m mešano, 6. mesto na 100m delfin in 9. mesto na 100m hrbtno. Vsekakor pa velja tudi tokrat pohvaliti tudi ostale naše plavalce, saj jih je kar nekaj med njimi odplavalo svoje osebne rekorde. S to tekmo se je nekako zaključila zimska sezona v 25m bazenih in sedaj bodo plavalci pričeli s pripravljalnim obdobjem za tekmovanja v 50m bazenih. Seiko Boris zAzmrn .- S Sä^Kbp KRIŽANKE & UGAN REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. BMM [¥fl |R sj 1 V P Ji Ni = i El X A D I J ■sr E TA N ■sr k;e; K E j c — o’ VI I R A £ os E K A 1 g' E' N 3 — — N P S a’ S P Tl R A t' A s O 1 : L ■ S O B El E v k! r: kr’ 0 HI 0 T -s Sl v A T ¥ tl A1 "bI A S 0 L j T A R I sz ATOM. Jj < A® lij M V ¥ LSjol D A R m K. L ji N E ¥ t'r' a' S ’ nj s_ o_ čj a' N ~5 ~6 TT T 1 4 T T T 7 2 3 8 6 9 1 5 4 1 4 8 5 3 7 jj_ 2 6 8 9 5 1 7 6 4 3 2 3 7 2 9 4 8 5 6 1 6 1 4 3 2 5 7 9 8 9 3 6 7 8 1 2 4 5 2 8 7 4 5 3 6 1 9 4 5 1 6 9 2 8 7 3 SUDOKU 9 5 3 6 3 4 5 7 1 6 4 8 1 8 9 5 3 4 6 5 1 2 9 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 29. marca 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 6/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaš-čičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št.3/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - MiroTekavec, Keršičeva 47, 1420Trbovlje - bon za 20,86 € -Janja Serša.Vodenska c. 39, 1420Trbovlje - bon za 12,52 € - Štefan Sapač, C. zmage 12 a, 1410 Zagorje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Od 20.03. do 02.04.2008 Posebna ponudba samo v trgovini Jaka Tako slastne...po tako ugodni ceni ..da se jim ne da opreti 1 kom slaščica Samo 1,15 € Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? pl SÜL \ i Ir 1 Ž v /šm ' ^ \ z Š7 L Zagotovo ste se prepoznali, kajne?! Zdaj pa brž na telefon, kajti bon za dve pici in kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah čaka na vaš klic. Pokličite Petra na 040 267 41 I in povejte svoje ime in naslov pa boste deležni slastne pice vi in vaš povabljenec. PIZZERIfi ČEBEUCn YRIIÖEYIÖ fllolej Valvazorjevo 2, IZLAKE. Tel.: OS/56-74 157 Kuhamo s Stašo Pletenica s pirhi Potrebujemo: • kvas- instant, 1 kos • 2,5 del polnomastnega mleka • 3 jajca • 5 dag sladkorja • 50 dag bele moke • 85 g masla • Vanilijev sladkor • sol Priprava Kvas zmešamo z mlačnim mlekom, postavimo na toplo in počakamo da vzhaja. V drugi posodi zmešamo 2 jajci, sladkor, vanilin in zmehčano maslo. Ko je zmes gladka, ji dodamo moko, sol ter vzhajan kvas z mlekom. Zamesimo gladko testo. Gnetemo ga toliko časa da testo odstopi od posode. Oblikujemo hlebček, ga pokrijemo in pustimo vzhajati približno 30 min. Nato testo zopet pregnetemo in razdelimo na 3 dele. Vsak del razvaljamo v podolgovat pramen. Nato pa vsak pramen razdelimo na 7 delov, tako da dobimo vsega skupaj 21 krajših pramenov. Po 3 pramene spletemo v kito, kite pa nato zvijemo v venček. Na pomaščen pekač položimo 7 venčkov, tako da nastane lepa pletenica. Pletenico pokrijemo in pustimo vzhajati. Nato jo premažemo z mešanico rumenjaka in mleka. V vsak venček položimo po 1 surovo, dobro oprano in obrisano jajce, ki smo ga prej namazali z maslom. Postavimo v pečico in pečemo 25 min na 180° C. Ko je pletenica pečena, nadomestimo nebarvana jajca s pisanimi pirhi. Želim vam lepe in vesele praznike! Staša Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Pomlad je pred vrati. Če se ozremo na vreme, jo imamo že vsaj en mesec. Zimski rep je sicer še zamahnil, ampak le za nekaj dni. Kljub temu pravo pomlad začutimo šele takrat, ko zacveti drevje. Letos s pričetkom koledarske pomladi sovpada tudi velika noč.V predkrščanskih časih je bil namesto nje praznik, ko so naši predniki častili prihod pomladnega prebujanja življenja.To je bil tako pomemben čas, da se je z njim začenjalo koledarsko leto. Pomlad se rada povezuje z ljubeznijo, najpomembnejšo silo v vesolju. Brez nje ne bi bilo življenja, naj jo razumemo tako ali drugače. Želim vam veliko ljubezni, v pomladnem in drugih letnih časih. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ČUDODELKA Včasih so ji rekli vigred, zdaj ji pravimo pomlad, a še vedno kakor nekdaj vsak ima jo rad. Šepetajo južne sape, glejte, že prihaja, a ji včasih starka zima rada ponagaja. Pustne šeme prihrumijo zvonci korantov zvonijo, zdaj gotovo bo zbežala, večno tu ne bo ostala. Mehko, tiho, kakor sanje, nas pomlad ogrne, vse brsti, kali in raste, radost v srca vrne. Res, pomlad je čudodelka, vso naravo prenovi, ko bi mogla spremeniti še odnose med ljudmi. Francka Šmid USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pravi naslov zanje: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. PRIHAJAJOČA LJUBEZEN Skrivaj, kipeča, nepoznana, se s plahimi očmi ozira, povesi v srečno zatočišče že prej pobeglih iskric in nemira poglede bežne in raziskujoče, katerih sram z vsakim bolj umira, z dna brezbrižnosti v vrh nestrpnosti vse bolj prodira. Ne išče smisla in ne išče stila, le da bi sama sebi zadostila. Odpira nove rane v hrepenenju, da bi jih zopet zacelila. V njegovih mislih sanja sebe, ko dih skrivnosti daje krila, ki zamahujejo v norosti, kjer brez smeri v cilju so zgrešila. Dokler se čar neznanega vse bliže znanemu pomika, kipeči strah v nevzdržni strasti najde si vrstnika. Pogled v pogledu ne želi si ne pregona ne umika, ničesar zunaj ni, vse znotraj, pa bolestno si želi dotika. Vesna Berk SE SPOMNIŠ? Kako sva si prvič na hribu padla v objem, si sloneč na avtu gledala v oči. Kako sem potrobil, ko mimo sem šel, pa si pomahala vedno z roko. Kako lepo Sinatra je pel, ti pa si name položila roko. Kako si me božala, ko knjigo sem bral, se našel v njej, se prihodnosti bal. Kako si sedela na pomolu daleč tam stran, poslušala pesem, ki jo poznam. Kako je bilo, ko si čakala me, pa sem kot otroški vojak pridrvel ti v objem. Kako sva na morju zrla v nebo, razmišljala o življenju, kaj nama prineslo bo. Kako samo za naju je pevec zapel, jaz pa sem te s solzami objel. Kako sva v ekstazi si zrla v oči, čutila več, več od drugih ljudi. Se spomniš vseh teh drobnih stvari? Sam se jih in to prekleto boli. Nekdo KOLUMNA @ Aleksij Porednih: VNOS ALKOHOLA PREPOVEDANI Letos je bil vnos alkoholnih pijač na planiško skakalno prireditev uradno prepovedan. Gotovo je nekaterim iznajdljivim obiskovalcem uspelo ‘prešvercati’ kak liter “ta kratkega”, vina ali nekaj pločevink piva, toda akcija je bila do določene mere uspešna. Res je sicer, da je mogoče zdržati nekaj ur brez alkohola, vendar je ob novih omejitvah vseh vrst takšen odnos do ‘raje’ vsaj sporen, če že ne kaj drugega. Ljudje jim prinašajo zaslužek, zdaj ga pa ne bi smeli malo srkniti. Kam to pelje? To je slabše kot v zaporu. Kdo bo še hodil gledat smučarske polete, če na prostoru za gledalce ne bo smel spiti enega ali dveh piv? Kljub precej bistri ugotovitvi, da je Planica največja slovenska veselica, je letošnji ukrep planiških organizatorjev udarec mimo. Ali ni ‘fajn’, da se ljudje poveselijo? Mnogi se več tednov pripravljajo na obisk Planice, garajo na ‘šihtu’, da si ‘zrihta-jo’ prosto soboto, potem pa smejo med prireditvijo piti samo sok in vodo. K slovenski veselici od vekomaj sodi tudi alkohol.To ne pomeni, da se ga moraš napiti kot krava, vsekakor pa ni nič narobe, če zvrneš “glažek ali dva, da se lun’ca ti smehlja”. Izjema so vozniki, ampak večina ljudi pride na najbolj obiskano sobotno tekmo v Planico z avtobusi. Naj dušebrižniški planiški “strici” malo pogledajo druge tekme. Avstrija, Nemčija, Norveška, Finska, Češka, Poljska — v vseh evropskih državah, ki prirejajo tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih, je dovoljeno na tekme prinašati alkohol. Lahko tudi lepo vidimo stojnice proizvajalcev alkoholnih stimulacij, ki veselo služijo.Temu ‘biznisu’ se v Planici (še) niso odrekli, zato je izgledalo, kot bi hoteli alkohola željne obiskovalce s prepovedjo vnosa etanolske pomoči pripraviti do tega, da bi več pili pri stojnicah. Bog se vas usmili, pametne glave, kdo pa bo ob splošni podražitvi pijače in hrane trezen hlastal po stoj n iški ponudbi? Ravno vnos alkoholnih pijač je glavni adut, na katerega bi v tem primeru morali staviti brihtneži, ki so predlagali protialkoholni režim. Samo malo ‘nastreljan’ obiskovalec bo plačal pijačo po skandinavskih cenah, poleg tega pa človeku pod vplivom alkohola seveda bolj ‘paše’ piti alkoholno spodbudo kot tistemu, ki je alkohol komaj povohal ali še to ne. Dobro, izhod v sili je bil, da so ljudje lahko pustili alkoholno strelivo pred vhodom na prireditveni prostor.Vendar pomislite: s premikom tja bi mnogi izgubili dober razgled na letalnico. Nekaj članov druščine bi sicer lahko ‘šparalo’ prostor pivcem, ampak ločeno od ‘partije’ ni užitek piti. ■■M#- -H Ali so planiški pametnjakoviči pozabili prej ‘potuhtati’, kako se bo reditelj ob vstopu na prireditveni prostor počutil, ko bo preverjal človeka, ki že več desetletij z avtobusom hodi na planiško druženje in je doslej vedno ‘ziznil’ nekaj piv ali drugega “materiala”, pa nikoli ni delal težav. Disciplinirani obiskovalci so namreč vedno v veliki večini. Zaradi nekaj pijančkov ne bi smeli ‘nastradati’ še vsi drugi, ki niso nič krivi in nič dolžni. Z nakupom vstopnic sponzorirajo Plani- co, vanjo prinašajo veselje, zdaj pa so še ‘štrafani’. Ali bodo odslej alkohol ‘cuzali’ samo gospodje vVIP šotoru, ki mnogi živijo od žuljev “uboge raje”? Pa poreče kdo: “Zakaj takšen vik in krik zaradi prepovedi vnosa alkohola na planiško tekmo? Saj lahko ljubitelji opojnih substanc pijejo prej in pozneje. Ali so kroniki, da ne morejo nekaj ur zdržati brez omamnih hlapov?” Po eni strani to drži, ampak človek najbolj z veseljem pije na vrhuncu dogajanja. Poleg tega se ni izkušenim pivcem, ki so v večini, še nikoli zgodilo, da so se opili. Med mladino je drugače, še zlasti na sobotnih planiških veseljačenjih. Naj povem primer iz lastnih izkušenj. Iz šotora z alkoholnimi pijačami se je ob koncu tekme pod težo alkohola opotekel najstnik in me resno vprašal:“Stric, kdo pa je zmagal?” Prepričan sem, da je več kot 99 odstotkov dosedanjih planiških obiskovalcev vedelo za glavne rezultate tekem, ki so jih spremljali v dolini pod Poncami. Če je bil kdo ‘nažgan’, pa tudi ni nič hudega. Če je bilo potrebno, so zanj poskrbeli tudi reševalci. Ali je bil problem kaj manjši, če se je zaradi razočaranja nad letošnjo strogostjo glede vnosa alkohola kdo po slovesu od Planice ‘nadeval’, da je bilo joj? Nad to odločitvijo planiških velmož torej leži velika senca dvoma. Kaj so v resnici želeli doseči z njo? Vse bolj se vsiljuje misel, da je to del tihih prizadevanj za še večjo podreditev slovenskih množic.Toda učinek bo nasproten ... cms KI mo/omsitLA + Kino Delavski dom Zagorje Petek 21.3. ob 17.00 ob 19.00 Sobota Nedelja 22.3. 23.3. Ponedeljek 24.3. Nedelja 30.3. Ponedeljek 31.3. ob ob ob ob ob ob ob 17.00 19.00 10.30 18.00 19.00 19.00 19.00 ALVIN IN VEVERIČKI, am., anim. igrana kom. JAZ LEGENDA, am., znanstv. fantastični triler ALVIN INVEVERIČKI JAZ LEGENDA, ALVIN INVEVERIČKI ALVIN INVEVERIČKI JAZ LEGENDA DARJEELING LIMITED POSLEDNJA LEGIJA zgod. vojna pustolov. Kino Izlake Nedelja 23.3. ob 19.15 JAZ LEGENDA, am., znanst. fantastični triler Nedelja 30.3. ob 19.15 POSLEDNJA LEGIJA,zgod. vojna pustolov. Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 20.3. ob 18.00 ob 20.00 petek 21.3. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 23.3. ob 10.00 ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 24.3. ob 18.00 ob 20.00 torek 25.3. ob 18.00 ob 20.00 sreda 26.3. ob 18.00 ALVIN INVEVERIČKI anim. igr.komed.sinhr. WILSONOVA VOJNA kom.drama ALVIN INVEVERIČKI POSLEDNJA LEGIJA ALVIN INVEVERIČKI WILSONOVA VOJNA POSLEDNJA LEGIJA ALVIN INVEVERIČKI WILSONOVA VOJNA WILSONOVA VOJNA L KOT LJUBEZEN.rom. drama L KOT LJUBEZEN ob 20.00 četrtek 27.3. ob 18.00 petek 28.3. ob 18.00 ob 20.15 sobota 29.3. ob 18.00 ob 20.15 nedelja 30.3. ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 31.3. ob 18.00 ob 20.00 WILSONOVA VOJNA NI PROSTORA ZA STARCE akc. drama NI PROSTORA ZA STARCE ZBOGOM PUNČKA krim.drama NI PROSTORA ZA STARCE ZBOGOM PUNČKA ZBOGOM PUNČKA L KOT LJUBEZEN ZBOGOM PUNČKA NI PROSTORA ZA STARCE Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 20.3. ob 19.00 L KOT LJUBEZEN rom.drama petek 21.3. ob 19.15 MAFIJSKE NOČI am.akc.triler Sobota 22.3. ob 17.00 L KOT LJUBEZEN ob 19.00 MAFIJSKE NOČI nedelja 23.3. ob 17.00 MAFIJSKE NOČI ob 19.00 L KOT LJUBEZEN 26.3. ob 19.00 JAZ, LEGENDA 27.3. ob 19.00 JAZ, LEGENDA 28.3. ob 19.15 ESTELLITA: PESEM ZA DOMOV slo.ljub.drama 29.3. ob 17.00 JAZ, LEGENDA ob 19.00 ESTELLITA: PESEM ZA DOMOV 30.3. ob 17.00 JAZ, LEGENDA ob 19.00 ESTELLITA: PESEM ZA DOMOV sreda četrtek petek sobota nedelja Kino Dol pri Hrastniku petek 21.3. ob 17.00 L KOT LJUBEZEN petek 28.3. ob 17.00 JAZ, LEGENDA http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah. st. 4 I Seveda pa morate odgovoriti na tokratnje nagradno vprašanje: j Kdo je glavni igralec v filmu JAZ LEGENDA? Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter I pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite [ na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I | dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na | blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo. Tokratna srečna izžrebanca sta: Manja Kranjc in Erik Bizjak Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. HAU OQm (0 mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam V centru Zagorja ob Savi prodam 3-so-bno stanovanje, v izmeri 79 m2. Odlična razporeditev prostorov, ločena kopalnica in WC, priključek kabelske TV, vpis v ZK, 3.nadstropje-dvigalo, velik balkon, velik parkirni prostor. Cena po dogovoru, kontaktni podatki: Sonja GSM 040/422-830 Prodam les — suhe trame za ostrešje hiše. GSM 040 185 103 Cisterno za olje - 2000 litrov, s priključki, prodam. Cena 150 €. GSM 041 823 736 Prodam otroško kolo schwinn za starost od 3 do 6 let, malo rabljeno - ugodno. Info.: GSM 041 597 569 Prodam gospodinjsko plinsko bombo-p raz n o, za 20€. tel: 041 683 I 15 Prodam gospodinjsko plinsko bombo -prazno za 20 € Prodam tudi MB 200D tip 124, letnik 1988 za 1800 € Tel.: 041/683-1 15 Kupim Kupim manjši vikend v Zasavju ali bližnji okolici. Ponudbe na telefon: 03 I 352 373 Tesarstvo Hribar Zaposlim delavca profila lesni tehnik, tesar, krovec ali delavec brez poklica. Hribar Roman s.p., Polšnik 7, 1272 Polšnik GSM 041 412 210 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Prodam MB 200D, tip 124, letnik 1988, cena: 1800€, tel: 041 683 I 15 Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod Andrej Drnovšek iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA 2 OO O €: Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 €-centov. Vabljeni k sodelovanju! o C (D £ o o o C\l Ime in priimek:................................................. ^ P Naslov:......................................................... § 1 ^ O. D LU Podpis:......................................................... ü n < (D c ^ Telefon in e-pošta:............................................. Š S < Davčna številka:............................................... 8. 8. < Številka TRR:.............................................. S lf *vsi podatki so obvezni* 'A' I® msmo Plavita Karmen poje Ave Marije Karmen Lindič... saj vam je znano to ime, kajne? Malčki, ki ob nedeljah poslušajo radio Kum, bi vam lahko veliko povedali o njej. Tako prijetno zna kramljati z njimi, da z veseljem sodelujejo v oddaji. Njen glas je postal sestavni del zabavnega nedeljskega dopoldneva za najmlajše. Pa ne samo na radiu, tudi drugod je odlična moderatorka. Celo takole pustno našemljeni, kot jo vidite na eni od fotografij, gre delo odlično od rok. Večkrat sem jo že slišala peti, vendar je meni osebno najbolj ostalo v spominu davno poletno nedeljsko popoldne v trboveljski cerkvi sv. Martina. Mladi par si je obljubljal zvestobo, ko je s kora zvonki glas zapel priljubljeno Ave Marijo.Vsem je zastal dih, a Karmen je to izvedla tako lepo in lahkotno, kot, da jo poje vsaki dan. Lepota trenutka zaobljube je bila na ta način potrjena. Karmen je rojena in živi v Trbovljah, torej pristna Trbovelj-čanka. Njen spomin seže daleč v otroštvo in se zaustavi ob veselih uricah pri njih doma, kjer se je vedno z veseljem prepevalo. Stari ata je petje imel zelo rad, mami je igrala citre, eden od stricev harmoniko, tudi drugi Ženska vokalna skupina Plavice je znal prijeti za instrument...v takšnem vzdušju je za majhno Karmen pesem bila nekaj, brez česar ni bilo normalnega dneva, vendar o kakšni glasbeni karieri, kljub prirojenemu lepemu glasu ni razmišljala.Vseeno je končala nižjo glasbeno šolo, se učila igrati na klavir in kitaro. V šoli je nastopala v otroškem in mladinskem pevskem zboru, kjer je imela številne solo nastope. Z veseljem se spominja že od nekdaj znanega PZ Slavček, kjer je nekoč tudi nekaj časa prepevala. Njeno petje je spremljala in jo vzpodbujala Ida Vi rt, pa se je Karmen znašla v šoli za zborovodje, obiskovala tečaj solo petja in bila po potrebi tudi korepetitor. Za njo vsi pravijo, da ima prirojeni talent tako za petje kot za delo zborovodje. Izjemno dobro motivira pevce in z njimi takoj vzpostavi topel in pristen odnos. Njen pristop in prijeten glas dosežeta prav vse. Z IdoVirt sta kar nekaj časa sodelovali. Karmen je pomagala z ločenimi vajami, uvajala je nove člane....in se učila. Po končanem šolanju se je zaposlila, kot vzgojiteljica. Seveda je takoj zbrala malčke, ki so radi prepevali v pevski zborček. Porodila se ji je ideja za edinstvenim pevskim zborom, kjer bi združeni peli otroci iz vseh trboveljskih vrtcev. Tako je nastal PZ Murenčki. Z njim je uspešno nastopala na številnih revijah, razen tega pa je v vrtcu organizirala tudi glasbene delavnice. Odzvala se je vabilu Doma upokojencev v Trbovljah in je nekaj let vodila Ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje. Tu se je dodobra seznanila z delom zborovodje v zboru, kjer nastopajo odrasli. Z njimi je bila vse do leta 1989, ko se je odločila nadaljevati študij. Kasneje je bila pobudnica pevskega zbora vzgojiteljic, ki ga danes vodi Nanda Guček. Sodelo- m&mm ® vale so na številnih revijah saj so bile pravi eksperti zborovskega petja s pravim posluhom in glasbeno izobrazbo. Karmen ima veliko podporo v družini. To ji ogromno pomeni. Soprog Viktor veliko potuje in kadar je doma se trudita, da preživita čim več časa skupaj. Včasih jo pospremi tudi na kakšno vajo ali nastop, jo podpira in vzpodbuja. Karmen pravi, da ji petje in glasba dopolnjujeta življenje. Ima vse atribute in možnosti za lepo in uspešno življenje. In ona to ve! Ko se je tudi pri nas začela devetletna osnovna šola je Karmen načrtovala delo v prvem razredu in se temu primerno izobraževala. Že prej je delala v mali šoli, tako, da ji delo z šestletnimi prvošolčki ne predstavlja problem. Zdaj je zaposlena na OŠ Tončke Čeč v Trbovljah, v prvem razredu in vodi mlajši Pz OŠ Tončke Čeč. Šola aktivno sodeluje s trboveljskim Domom upokojence v. V skupnem projektu so lansko leto v oktobru nastopili v Cankarjevem domu: PZ Tončke Čeč in PZ Društva upokojencev na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Pred leti je začela aktivno peti v ženski vokalni skupini Plavice iz Hrastnika. Vse članice skupine so izkušene in glasbeno izobražene, ker so že pele v različnih zborih, obiskovale glasbeno šolo, zato je petje v takšni skupini pravi užitek. Tri članice skupine pojejo tudi v zboru, kajti Karmen je prevzela še ženski pevski zbor Dol pri Hrastniku, KUD Svoboda. Petje v Plavicah zanjo predstavlja užitek, sprostitev in pozitivno energijo, ki jo petje ustvarja Vaje imajo dvakrat tedensko na isti dan, tako, da ni potrebno Ženski pevski zbor KUD svoboda z Dola pri Hrastniku večkrat v Hrastnik. Njena ustvarjalnost se izkaže tudi ob nastopih, ki so vedno zanimivo osmišljeni, kar je tudi ideja naše današnje gostje. Vse je povezano, kot neka zgodba -potovanje z vlakom, ali pa predstavijo gostilno in vse kar se v njej dogaja, seveda je temu prirejena tudi scenografija. Občasno je pomagala tudi pevskim zborom v različnih prehodnih obdobjih, na primer Lovskemu zboru, Zarji... Nekje na koncu ulice Tončke Čeč, blizu gozda, stoji prijetna hiška, polna rož, posebno poleti. To je dom družine Lindič.V tej hiški s svojimi najbližjimi preživlja Karmen večino prostega časa. Za Karmen, ki uživa v petju, je družina neizmerno bogastvo. Rada biva v naravi, gre na sprehode, ureja vrt. Ponosna je na svoj skalnjak, ki ga je zagnano urejala dokler ni bil prav tak, kot si je želela. Med počitnicami si družina privošči malo daljši oddih in uživa v sproščenosti skupnih trenutkov. S seboj vzamejo tudi kolesa in prekolesarijo vso okolico, tako je oddih zares aktiven. Simpatična so družinica, ki se rada smeji in vsem da do znanja, da se imajo radi in se spoštujejo. Hčerka Katarina, ki je stara že enaindvajset let, zelo lepo poje in se je štiri leta učila klavir in violino. Upa, da bo nekoč tudi ona vodila svoj pevski zborček. Trenutno se z glasbo ne more aktivno ukvarjati zaradi študija, vendar uživa v različnih koncertih in predstavitvah klasične glasbe in petja. Luka je najmlajši član družine in učenec osmega razreda osnovne šole. Tudi on lepo poje, vendar se raje ukvarja s kakšnimi športnimi aktivnostmi in računalnikom. Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje AV^/A' © m 2mm Sindrom karpalnega kanala Sindrom karpalnega kanala (S K K) oziroma zapestnega kanala je boleč sindrom, ki prizadene zapestje in roko. Karpalni kanal je ozek prehod v zapestju skozi katerega tečejo kite mišic upogibalk prstov rok in mediani živec. Mediani živec oživčuje različne mišice in po njem se prenašajo občutki za otip palca, kazalca, sredinca, polovico prstanca in kožo na palčevi strani dlani. Kadar tkiva v karpalnem kanalu iz različnih vzrokov otečejo, lahko stisnejo živec in povzročijo pojav mravljinčenja, pekočih bolečin z nočnimi prebujanji, občutka odrevenelosti v roki in podlakti. Običajno so simptomi hujši ponoči in ob delu s prizadeto roko. Težave brez zdravljenja navadno napredujejo. Nastanejo atrofije mišic z izgubo moči v roki, predvsem v mišicah palca, prijemanje predmetov je vedno težje. SKK se pogosteje pojavlja pri ženskah in pri ljudeh, ki pogosto ponavljajo enolične gibe predvsem pri prijemanju ali grabljenju predmetov pri upognjenem zapestju navzdol (mizarji, trgovke, delavci za tekočim trakom in mehaniki, vrtnarji, šivilje in drugi). Bolezen je lahko posledica poškodbe zapestja, pogosteje se pojavlja pri nekaterih boleznih in stanjih (sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, bolezni ščitnice, nosečnost), največkrat pa je idiopatska. Diagnoza temelji na anamnezi in kliničnem pregledu, vendar diagnostične zmote niso redke, zato se v nejasnih primerih poslužujemo elektrofiziolo-ških testov (testi prevodnosti živcev, elektro-miografija) in slikovnih preiskav (MRI/UZ).Od provokativnih kliničnih testov sta uveljavljena test perkusije (Tinelov znak) in test fleksije (Phalenov znak), ki sta nam lahko v pomoč pri postavljanju diagnoze in spremljanju zdravljenja. Pozitiven Tinelov znak pomeni pojav mravljinčenja v distribuciji živca po nežni per-kusiji področja nad živcem. Pozitivni Phalenov znak je pojav odrevenelosti v inervacijskem področju živca v 60 sekundah držanja zapestja v dorzifleksiji. Blago in zmerno stopnjo utesnitve lahko zdravimo konservativno, huda zahteva kirurško zdravljenje. Osnovni ukrep pri vseh oblikah je zmanjšanje obremenitve prizadete roke s prilagoditvijo delovnega procesa. Izogibati se je treba ponavljajočim gibom roke in zapestja. Med delom je treba rokam privoščiti redne odmore in počitek. Izogibati se je treba delu z rokami preblizu in predaleč stran od telesa. V primerih kjer je stanje povezano z drugo boleznijo, je potrebno najprej zdraviti to osnovno bolezen. Proti bolečinam uporabljamo protibolečinska in protivnetna zdravila v obliki tablet ali injekcij v zapestje. Slika I: prerez čez karpalni kanal pri SKK s prikazom prizadetosti vej medianega živca V pomoč je tudi fizioterapija, ki pomaga obvladovati bolečine z različnimi tehnikami od masaže mehkih tkiv, vaj raztezanja do tehnik, ki direktno mobilizirajo živčno tkivo.V hujših primerih, kjer je prisotna atrofija tenarja oziroma so simptomi zelo hudi in se stanje ne izboljšuje ob konzervativni terapiji in zdravilih, je potrebna operacija. Prereže se streha karpalnega kanala (transverzni karpalni ligament) in se tako sprosti pritisk na živec. Operacija je uspešna v večini primerov, okrevanje je hitro, ponovitve bolezni so redke. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Lek, član skupine Sandoz, letošnjo letno dobrodelno akcijo namenja vsem otroškim oddelkom splošnih bolnišnic v Sloveniji -Akcijo so začeli na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota Pisane pižame za otroke tudi Splošni bolnišnici Trbovlje Ljubljana, 18. marec - Danes je farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota začela tradicionalno Lekovo letno dobrodelno akcijo, v sklopu katere bo vsem otroškim oddelkom splošnih bolnišnic v Sloveniji podarila pižame. Z akcijo želijo pomagati bolnišnicam, ki bodo lahko na ta način sredstva, ki jih vsako leto namenijo nakupu pižam, namenile za nakup druge nujne opreme ali izboljšanje delovnih pogojev.V akcijo je vključenih I I otroških oddelkov splošnih bolnišnic, Pediatrična klinika Ljubljana in Klinični oddelek za otroško kirurgijo v Kliničnem centru Ljubljana. Pižame bodo tako prejeli tudi na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. V sklopu priprav na dobrodelno akcijo so v Leku poklicali predstojnike otroških oddelkov in jim predstavili predlog. Ker je bila ideja v vseh slovenskih bolnišnicah sprejeta z navdušenjem, so po posameznih bolnišnicah zbrali informacije o želenem številu pižam in se lotili dela. V marcu in aprilu bodo tako vse bolnišnice, ki so vključene v akcijo, prejele pakete pižam za različne starosti otrok, od najmlajših do 18. leta starosti. »V Leku že vrsto let pripravljamo letne dobrodelne akcije, s katerimi želimo pomagati otrokom, ki morajo zaradi bolezni obiskati zdravnika ali ostati v bolnišnici, ter tistim otrokom, ki zaradi različnih razlogov bivajo v varstvenih ustanovah. Letos smo skupaj z bolnišnicami razvili idejo, da jim podarimo otroške pižame živahnih barv s simpatičnimi živalskimi vzorci, saj menimo, da bodo pisane barve razvedrile otroke in jim dale energijo, ki jo potrebujejo med zdravljenjem in okrevanjem,« dodaja Katja Razinger, vodja Marketinga in prodaje Slovenija v Leku. Samo 10 novorojenčkov je privekalo na svet v prvi polovici marca v trboveljski porodnišnici - 10 deklic in 10 fantkov. 03.03.2008 Rdeči noski obiskali male bolnike V okviru druge turneje po pediatričnih bolnišnicah so se Rdeči noski ustavili tudi v Trbovljah. Enajstim malim bolnikom sta dr. Rozeta in dr. Mally polepšala popoldne in jih razveselila s svojimi vragolijami. Povedali so, da bodo trboveljski pediatrični oddelek obiskali letos še dvakrat, saj sta jim sredstva za to namenila Občina Trbovlje in Xella Probeton iz Kisovca. Anka Pragar, Ramovševa ul. 55, Ljubljana - sin Tit Golias 04.03.2008 Mateja Hrovat, Kolonija I. maja 12, Trbovlje - hči Patricija Drnovšek 05.03.2008 Tamara Fornazarič, Prvomajska ul. 3, Litija -sin Tilen Horvat 06.02. 2008 Nisreta Šljivar, Žabjek 30,Trbovlje - hči Elma 07. 03. 2008 Sam ra Džombič, Naselje Aleša Kaple 8 c, Hrastnik - hči Muslima Alibašič 14. 03.2008 Matka Halilovič, Polje I, Zagorje - hči Adelisa Maja Cančar, Šemnik 12 a, Kisovec - Zagorje - sin Urban Robar 15.03.2008 Natalija Jazbinšek, Cesta 15. aprila 14, Kisovec - Zagorje - sin Andraž 17.03.2008 AlmiraTirič.Vas na šahtu 26, Kisovec - Zagorje, hči Anesa Urška Jerman, Savinjska c. 4,Trbovlje - sin Metod Čestitamo ! Popravek: 22.2.2008, Simona Pekolj, Trg Pohorskega bataljona, Kiso-/ec, Zagorje, hči Patricija Lunder (prej napačno, Lundek) Besedilo : Irena Vozelj, foto: arhiv Marija Vovk 'A' Veliko ni vedno najboljše Mimo je sezona zimskih športov.Vsaj tistih, v katerih se športniki borijo za najboljše dosežke na smučeh. Kot v vseh športih, so se tudi športniki na snegu borili kdo bo najhitrejši, najdaljši in najspretnejši. Že v športu je evidentno, da včasih najmanj pomeni največ. Tako so se nastopajoči v disciplinah kjer je pomembna hitrost borili za kar najmanjšo porabo časa, skakalci na smučeh pa za čim daljše skoke. Slovenski skakalci bi morali na trening k tistim, ki pri nas že nekaj mesec ustvarjajo visoko inflacijo.Ti očitno poznajo skrivnost dobrega odriva, da te odnese visoko, če pa gre visoko in pod pravim kotom, zna ponavadi biti tudi daleč. V Sloveniji smo v letu 2007 dosegli najvišjo rast cen in konkurenca nam lahko glede tega le zavida. Niti tisti, ki so se najbolj potrudili, da bi nas na tem področju dosegli, nam ne sežejo do pasu. Da je rast cen v naši državi še vedno v dobri kondiciji, dokazujejo tudi podražitve v letu 2008, pa tudi napovedi strokovnjakov so »optimistične« glede rasti cen znotraj naših meja, saj ekonomisti napovedujejo, da se inflacija v Sloveniji utegne umiriti šele v mesecu septembru letošnjega leta. Da je temu res tako, govori podatek, da smo v prvih 2 mesecih novega leta pridelali ponovno najvišjo, okrog 6% inflacijo na letni ravni, v okviru držav članic EU. Zmerna rast inflacije, ki naj bi bila v razvitem gospodarsko ekonomskem svetu nekje med enim in dvema odstotkoma, je priporočljiva za vzpodbudo v gospodarstvu.Vse kar je nad omenjeno ravnjo letne inflacije, pa lahko že predstavlja dolgoročen problem. Pri inflaciji, ki je nenehno pod kontrolo in regulative ekonomskih ustanov, kot so n.pr. banke in politika določanja obrestnih mer, je mogoče rast cen zasledovati tudi s plačami, ne da bi se ustvaril začarani krog v katerem se ponavadi začne bohotiti nadpovprečno visoka inflacija, ki ima za posledico razpad makroekonomskega sistema v neki zaokroženi ekonomski skupnosti. Povečanje plač zaposlenim v gospodarstvu ne pomeni nujno in posledično tudi rast inflacije.V državi je potrebno ustvariti vzdušje, ki bo pri prebivalstvu vzpodbujalo željo po varčevanju. Z minimalnimi plačami, ki jih prejema kakšnih 200 tisoč in še več slovenskih delavcev, pa pogoji za varčevanje pač ne obstajajo, saj takšne plače niti za vsakodnevno normalno preživetje ne zadoščajo, kaj šele, da bi omogočale delavcem kakšno malenkost privarčevati. Izgovor, da bi povečanje plač povzročilo večje povpraševanje in s tem začarani krog rasti inflacije iz katerega se država ne bi mogla več rešiti, je neupra-vičen.V kolikor plače ne sledijo povišanju cen, še posebej pa ne visokim rezultatom v gospodarstvu, na katere se rada sklicuje aktualna vlada, je logično, da pada standard večine prebivalstva in da raste nezadovoljstvo med prebivalstvom, ki rešitev problema, zaradi nerazumevanja delodajalcev in vlade, vidi v vsesplošnem revoltu - stavki. Tako kot v športu, tudi v vsakdanjem življenju, največ še ne pomeni najboljše. Hvala z visoko gospodarsko rastjo zveni lepo, toda kaj, ko je podatek prekrit s uničujočim pepelom najvišje stopnje inflacije in sramotno nizkimi plačami slovenskih delavk in delavcev. Povečanje plač delavcem in dvig motivacije za varčevanje, je enako umirjeni inflaciji in vsesplošni blaginji v naši deželi. 40 evrov dodatka na najnižje plače, pa sol na razjedo socialne ogroženosti. Mefisto Adam je razkrinkan... V prejšnji številki sem obljubila nadaljevanje, pa bom malo preusmerilo vse skupaj in vam napisala nekaj, kar je še vedno nekako tabu tema, vsaj pri nas. Stalno govorimo in pišemo o ženskah, menopavzi, depresiji, kako jo preživeti, pri tem pa nekako pozabljamo na moške, ki imajo tudi svoje probleme, vendar neradi govorijo o tem. Nespečnost, sodobna bolezen napada tudi njih, zmanjšujeta se koncentracija in libido, pa tudi vročinski vali jim ne prizanesejo. Na tole razmišljanje me je usmeri slučajni pogovor z znancem, ki me je opozoril na svoje težave. Ime mu naj bo Miha.Torej Miha je kar naenkrat spoznal, da nima več toliko časa kot je mislil, da ga ima. Ima vse manj energije in počasnejši je kot je bil doslej. Ker je prezaposlen, nima dovolj časa, da bi se posvetil svoji ženi, kar že kaže svoje posledice. Živi v strahu, da mu bodo leta kmalu škodovala tudi na ljubezenskem področju. Ima občutek, da ni več tako privlačen kot nekoč in je zaradi tega pogosto depresiven. Moška menopavza je nekaj, kar se izgovarja z velikim strahom in nepriznavanjem, vendar obstaja. Odkar je moj sogovornik vstopil v peto desetletje, se spremembe kar stopnjujejo. Njegovo razpoloženje niha, depresivnost je pogostejša, daljša in neprijetna. Laična psihoanaliza lahko pripelje do prehitrega zaključka, da ima Miha tako imenovano krizo srednjih let. Mogoče bi ji res lahko tako rekli, pravilno poimenovanje pa je andro-pavza. Čudni napadi zaskrbljenosti, negotovosti in nervoza, dvom v seksualno moč, pa tudi v druge odnose s pripadnicami nasprotnega spola, trebušček, čeprav jedo manj kot prej (fraza značilna za vse 50-letnike), vse je to posledica določenih psiholoških sprememb in pogosto imajo osnovo v endokrinem sistemu. Kar se tiče žensk je vsaj jasno: po 40 letu postopoma vstopajo v klimakterij in ko izgubijo menstruacijo preidejo v menopavzo. Pri moških pa se je o podobnih težavah govori le v okviru strokovnih debat, ali pa jih zreli fantje koristijo za svoje šale. Odkar je življenjska doba pri ljudeh podaljšana, se je izpostavilo tudi vprašanje poboljšanja kvalitete življenja v tako imenovanih zrelih letih, ki v primerjavi z mladostjo trajajo precej dlje, celo nekoliko desetletij. Življenje ni podaljšano le ženskam, zato se zdravniki vse bolj ukvarjajo z načinom staranja pri moških. Lani je povprečna življenjska doba pri njih znašala 79, a leta 2010 se pričakuje 85 let, zato ni vseeno kako bodo ta leta preživeli. Predvsem zato, ker ima že več kot 40 procentov moških med 40. in 60. letom simptome andropavze. Da andropavza obstaja in ima svoj pomen, dokazuje tudi to, da je Evropsko društvo za menopavzo v svoj naziv dodalo tudi andropavzo (EMAS) V literaturi se andropavza imenuje tudi moška menopavza, moški klimakterij, viropavza PADAM (progressive androgen in teh agiging man - postopno padanje androgena pri moških v letih) ali pa čisto primerno ADAM ( angleška kratica: pomanjkanje androgena pri starejših moških). StR. om® * Center Gradnja in vrtKrško c4ta Krških žrtev 145a, Krško, tel.: 07 488 06 32 i jpr Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo. Industrijski sesalnik Elektro maschinen MC 2600S Redna cena: 196,50 EUR / 47.089 SIT Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: 117,90 EUR 28.254 SIT ► f Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080 ercatorPika Zbirajte lepe trenutke V negotovih časih izberite varno naložbo! NLB Varčevanja NI R Dpnnyiti Možnosti za varno in zanesljivo naložbo denarja je v | NLB Banki Zasavje I toliko, da bomo z veseljem ustregli j vašim željam! www.banka-zasavje.si NLB® Skupina