Primorski
novink
TRST, nedelja, 4. decembra 1966
Leto XXII. - St. 280 (6567)

| §p
!t w vmš i WmHu
......v:


Ob volilnih izidih
tj olitve so za nami in urad-
1/ no so bili razglašeni vo-* lilni izidi ter proglašeni novi občinski ter pokrajinski svetovalci. Med njimi je več Slovencev, ki so bili izvoljeni na treh kandidatnih listah; tem iskreno čestitamo, sai je njih volilni uspeh hkrati tudi uspeh vseh Slovencev, ki živimo v Italiji, ter je odraz zaupanja volivcev, ki so zanje glasovali in, kot smo videli iz podrobnejših rezultatov, so oddali dokaj visoko število preferenčnih glasov. V teh čestitkah na je seveda hkrati izražena tudi želia in poziv, naj bi se slovenski svetovalci v občinskem in v pokrajinskem svetu še odločneje zavzemali za uresničenje vrste nerešenih vprašanj in predvsem rešitve naših narodnostnih vprašanj.
Volitve so za nami in za nami ,ie tudi prava ooolava različnih mnenj in ugotovitev o volilnih izidih, ki so si pogosto med seboi povsem nasprotna, pa čeprav izhajajo iz enakih pokazateljev. Dejansko pa je tokrat zelo težko dati toč-nejšo oceno volilnih izidov v odnosu na vse volivce, ki so volili v Italiji. Primerjave so skoro nemogoče, poleg tega pa je tudi volilna «masa» zelo majhna in obseda v celot' nekaj več kot milijon volivcev.
Vendar pa so nekatere ugotovitve nedvomne. Predvsem so povsod zgubili glasove fašisti, ki so jih tokrat le delno pobrali liberalci, ki so ostali na svojem. Skratka, obseg desnice v italijanskem političnem življenju se zožuje in ta tendenca traja že dalj časa in nič ne kaže. da bi se obrnila.
Glede izgub ali dobičkov demokristjanov, združenih socialistov in komunistov pa so možne najrazličnejše razlage, ki so vse v neki meri utemeljene, v neki meri pa ne. Tudi tukaj zato lahko samo ugotovimo, da je nedvomen samo pomemben volilni uspeh PSI UP, ki je verjetno odraz socialistične združitve, morda pa tudi nekaterih skrajnih tendenc, ki se pojavljajo na levem robu KPI.
Glavno zanimanje javnosti je veljalo volilnemu izidu združenih socialistov. Vse zanima, če bo veljala politična matematika, da 2 in 2 zneseta nekaj več, ali pa celo obratna matematika, da ne ostaneta niti pri starem in da nekaj izgubita. Ce gledamo volilne izide v celoti (in torej ne samo v Trstu), lahko rečemo, da so verjetno glasovi ostali pri starem, ali da je zelo rahla izguba.
Vendar pa je to za združene socialiste vseeno bistveni neuspeh, saj ni bilo pričakovanega in tudi politično logičnega uspeha. Vzroki so nedvomno globlji in so že prišli do izraza v razpravah o izvajanju vladnega programa. Nedoseženi volilni uspeh je namreč samo vžigalna vrvica, ki je sprožila val polemik in ugotovitev, da je sedanja vlada ostala na ravni normalne upravne politike in da se niti ena izmed resnejših reform ne izvaja in je tudi kaj malo upanja, da bi lahko večino teh reform uresničili do političnih volitev leta 1968.
Tu gre za zelo važna vprašanja in med njimi predvsem za ustanovitev dežel, ki je ena temeljnih zahtev socialistov. Ne gre namreč samo za izvajanje ustavnega .določila, temveč za pričetek razbijanja birokratskega državnega aparata kot nosilca važnega dela oblasti in za resnično demokratizacijo javnega življenja, s čimer se v splošno družbeno življenje vnašajo važne nove kvalitete. Poleg tega pa so v programu važna tudi druga vprašanja, kot je reforma šolstva, urbanizem, reforma bolnišnic, reforma davčnega sistema in reforma socialnega skrbstva.
Ko govorimo o splošnih izidih, moramo biti pri analizi podatkov okvirni in morda celo megleni. Drugačne pa so stvari v Trstu, kjer se podatki lahko primerjajo med seboj in izidi ter ugotovitve vsaj z računskega stališča ne morejo biti sporni. Zato pa tu pri nas lahko dokumentarno ugotovimo zelo zanimiv pojav, da so vse stran ke Izgubile glasove, in to predvsem vse velike stranke, ki so ali z vladnega stališča ali pa s stališča avtoritativne opozicije krojile gospodarsko usodo Trsta, o čemer je bilo v zadnjem razdobju toliko govora.
Ce ponovno pričnemo z desnico, lahko ugotovimo, da je ostala na starem, odnosno da so liberalci pobrali del misin-skih glasov, vsota desničarskih glasov, ki je v bistvu enaka, odnosno rahlo nižja. Izgubili Pa so vsi trije naj večji: KD, PSI-PSDI in KPI. Ce pa vzamemo levo opozicijo v celoti
(KPI in PSIUP) pa je rahlo pridobila.
Resnično presenečnje torej je porast belih in indipendenti-stičnih glasovnic. V celoti gre skoro za dvajset tisoč glasov, ki so odraz odkritega nezadovoljstva, čisti protest proti politiki, ki se vodi v zvezi s Trstom. Gre za resno vprašanje, ob katerem se morajo vsi tržaški politični krogi zamisliti in iskati resnejše rešitve, kot so samo demagoško proglašena gesla o «velikem Trstu«. Iskanje novih poti za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj je mogoče samo v iskanju novih odnosov, v širšem političnem konceptu, ki ne more več temeljiti na nacionalni «liberalno-nacionalistični» mentaliteti, ki v Trstu še vedno preveva vodilne kroge.
Za nekatere je značilno presenečenje tudi dejstvo, da se med volilno kampanjo ni mnogo govorilo o cprimeru Hreščak« in da ta primer ni bil v ospredju polemik ter tudi ni vplival na volivce. Vključitev slovenskega odbornika v občin-sik svet skratka ni večinskih strank volilno nič «stala», ker so volivci vseh strank že preboleli ostanke nacionalistične in rasistične miselnosti, ki pa žal še vedno roji v glavah nekaterih vodilnih ljudi, ali pa skušajo s tem strahom, čim dlje zavlačevati rešitev manjšinskih problemov.
Morda bo sicer s hudimi težavami vendarle moč ustvariti sredinsko . levo upravo v občini, morda na celo v pokrajini, kar je vsekakor bolje kot komisar. Vsaka demokra-tična uprava pa naj bo najslabša, Je boljša od komisarske. To tudi za nas Slovence, ki pričakujemo od tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta uresničenje vrste zahtev, ki so bile že obljubljene, r.e pa uresničene. Tako pričakujemo, da se odprejo občinske izpostave v slovenskih predelih in se
j namestijo slovenski uradniki, ki bodo s slovenskimi občani lahko govorili v njih materinem jeziku. Občinski prevajalni urad je do sedaj znan samo po tragikomičnem plakatu z nazivom «Momci!»; kljub temu na lrada še vedno ni in tudi še vedno ni nastavljen ustrezen in usposobljen prevajalec, kar je za tržaško občino res najmanj kar se lahko zahteva. Nikjer ni slovenskih napisov, občina ne da niti lire podpor slovenskim organizacijam, isto-
Kaj pomeni zares odprta meja je Trst lahko ugotovil okrog 29. novembra letos, ko so obiskovalci iz Jugoslavije dobesedno preplavili trgovine, hotele in gostilne. Trije posnetki pa ka ejo, da so v na em mestu pustili težke milijarde tudi za pralne stroje, hladilnike itd. Gre za visoko številko — šestih milijard lir!
časno pa krije velike izgube italijanskega stalnega gledališča.
Primerov nerešenih vprašanj je nešteto in bi jih lahko naštevali v nedogled. Upravičeno pričakujemo, da bo novi občinski svet pokazal za ta vprašanja večjo občutljivost, in hkrati ponovno Izražamo prepričanje in željo, da bodo slovenski svetovalci, ki so bili izvoljeni v občinski in pokrajinski svet, storili vse, da se ta vprašanja rešijo.
BOGO SAMSA



""         ...........M..,..................	mm,,,,,,,,,,,     
OBISK PREDSEDNIKA SOVJETSKE VLADE V PARIZU
Kosigin: Francosko-sovjetski odnosi se morajo organizirati na daljši rok
Rešitev nemškega vprašanja je pogoj za evropsko varnost - Odnosi z ZDA so odvisni od načina ureditve vietnamskega spora - Kratek Kosiginov govor na Sorboni, kjer so mu podelili zlato medaljo
ke med francoskim in sovjetskim stališčem glede številnih problemov.
Ko je odgovarjal na razna vprašanja, je izjavil, da jo Sovjetska zveza naklonjena -klicanju evropske konference za iskanje rešitve problemov, ki se tičejo te celine. Kar se tiče načina in trenutka sklicanja konferenci, pa bi se mo-
PARIZ, 3. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je obiskal danes pariško univerzo Sorbono, kjer ga je sprejel rektor Jean Roche, ki so ga spremljali dekani posameznih fakultet. Navzoč je bil tudi francoski prosvetni minister Christian Pouchet.
V	kratkem nagovoru je rektor Roche izjavil med drugim, da 13 tisoč študentov francoskih licejev študira ruščino, ter je izrazil željo, naj bi kulturna izmenjava med obema državama omogočila, da se to število še poveča.
V	svojem odgovoru je Kosigin izjavil, da je teorija, češ da ZDA stalno večajo svojo prednost na znanstvenem in tehnološkem sektorju in da torej zahodni Evropi ne ostaja drugega, nego da «so jim prikolica«, nazadnjaška teza.
«Dejansko, je dejal Kosigin, se udeležba ZDA pri svetovni proizvodnji in trgovini manjša, medtem ko se stalno veča udeležba evropskih držav, vključno Sovjetske zveze.«
Izjavil je nato, da skušajo ZDA pritegniti v Ameriko evropske znanstvenike in tehnike, ter je poudaril prepričanje, da «vezi, ki so se začenjale sklepati med Francijo in Sovjetsko zvezo, dopuščajo predvidevanje obetajočega sodelovanja*.
Zatem je Kosigin izjavil, da Sovjetska zveza želi navezati odnose znanstvenega in kulturnega sodelovanja z vsemi evropskimi državami, toda nasprr jje poizkusom nekaterih držav, da bi izkoristile svojo prednost in svojo moč za vsiljevanje svoje volje drugim.
«To, je zaključil Kosigin, je dejansko tisto, kar se dogaja v gnusni vojni, ki jo ZDA vodijo v Vietnamu.*
Ob zaključku slovesnosti, na kateri so Kosiginu podelili veliko zlato medaljo pariške univerze, je Kosigin odšel na kosilo, ki ga je priredil diplomatski tisk. Tu J; odgovarjal na razna vprašanja številnih časnikarjev.
V	uvodu je Kosigin izjavil, da so dosedanji rezultati njegovega obiska v Parizu zadovoljivi, ter da so ugotovili številne stične toč-
rale odločiti vse evropske države. Na vprašanje o morebitni udeležbi ZDA na .konferenci, je Kosigin odgovoril, da »rešitev evropskih problemov pritiče Evropejcem*.
«Nemško vprašanje, Je poudaril Kosigin, se tiče vseh, ker Je rešitev tega vprašanja pogoj za evropsko varnost. Nemška zvezna republika, bi lahko prispevala k tej varnosti, če bi' gledala fealil stično na sedanje stanje. Obstajata dve nemški državi, nihče ne more od zunaj menjati tega dej-
1’oinlad je spet ... v Nemčiji
stva in ga ne bo mogel nikoli menjati. Na drugi strani pa so meje, M so bile določene po drugi svetovni vojni, • trajne. Ce bi priznala ta načela, bi zvezna Nemčija mogla znatno prispevati Evropi.«
Na vprašanje o možnosti sporazuma med NATO in varšavskim paktom je Kosigin odgovoril, da Sovjetska zveza nima v načrtu nobenega napada v Evropi ter išče pomirjenje. S tem V zvezi Je odobril umik francoskih čet iz vojaških organizmov NATO. Izjavil Je, da Je to ((pomirjevalni korak, ki bo omogočil Evropejcem, da jim ne bo treba več trpeti vojne m se bodo lahko posvetili pomirje-nju in razvoju.
Glede Vietnama je izjavil, da je to poglavitno vprašanje, ki vseh zelo skrbi. Prihodnji odnosi z ZDA v zvezi z vietnamsko vojno bodo odvisni od načina, kako se bo vojna končala. Dodal je, da se bo sovjetska vlada trudila, da se doseže mir na tem sektorju v skladu s petimi točkami južno-vietnamske narodnoosvobodilne fronte.
Poudaril je nato, da Sovjetska zveza išče z ZDA pomirjenje in sodelovanje in bi želela imeti dobre odnose z Washingtonom. K temu Je dodal: «Moramo pa poudariti, da navdihujejo Sovjetsko zvezo čustva pravega prijateljstva do Francije. Francija je v srcu vsakega sovjetskega državljana.«
Glede Kitajske je izjavil, da so sovjetski odnosi z njo zelo zapleteni, in se je nato skliceval na nedavni članek v #Pravdi» glede Kitajske ter Je dodal, da nima kaj dodati k temu.
Na zadevno vprašanje Je Kosigin izjavil, da ni bilo nikoli govora o njegovem morebitnem o-blsku v ZDA. Glede odnosov med evropskim skupnim tržiščem in SEV (svet za gospodarsko sodelovanje) je na zadevno vprašanje odgovoril, da sedaj ni konkretnih ukrepov za sodelovanje med tema dvema skupinama, toda sovjet-
ska trgovina in gospodarski odnosi z raznimi državami evropskega skupnega tržišča se uspešno razvijajo.
Govoril je nato zopet o svojih sedanjih posvetovanjih v Parizu in Je še posebej omenil posvetovanje v zvezi z neširjenjem jedr-■ skega orožja. Izjavil je, da se strinjajo o načelu neširjenja ter da bodo prej ali' slej našli rešitev Francosko-sovjetski odnosi, zlasti politični in gospodarski se morajo organizirati na daljši rok, tako da bo moč učinkovito diskutirati o vseh svetovnih vprašanjih in tudi o evropski Varnosti.
Glede gospodarskih vprašanj bi Sovjetska zveza želela skleniti dolgoročne pogodbe za pet, deset in Uidi dvajset let. Poudaril je nato, da se najtesnejši odnosi s Francijo ne bodo navezali na tak način, da bi škodovali odnosom med Sovjetsko zvezo in drugimi državami. Odobril je neodv*sno politiko, ki jo vodi de Gaulle do vseh držav sveta, ter je poudaril, da želi tudi Sovjetska zveza dobre odnose z vsemi državam*.
Izrekel Je nato zadovoljstvo, ker Je U Tant privolil, da še dalje ostane glavni tajnik OZN, ter Je zagotovil, da bo njegova vlada U Tanta vsestransko podpirala.
Na vprašanje glede Židov v Sovjetski zvezi je zanikal, da bi se izvajala do njih diskriminacijska politika. Glede morebitne posmrtne rehabilitacije Trockega Je Kosigin izjavil, da Trocki še vedno velja za človeka, ki Je napravil precejšnjo škodo svetovnemu komunističnemu gibanju, in zaradi tega ga KP SZ še dalje obsoja.
Po kosilu in tiskovni konferenci pred 350 časnikarji z vsega sveta Je Kosigin odšel na sedež sovjetske trgovinske delegacije v Franciji, kjer je sprejel predstavnike sovjetske kolonije v Parizu. Jutri ima v programu nove za sebne sestanke zlasti z voditelji francoske komunistične stranke. V ponedeljek zjutraj bo odpotoval v Lion.
250.000 turistov iz SFRJ
je pustilo v Trstu in Gorici več milijard lir
Tržaški in goriški trgovci sploh niso bili pripravljeni na tako ogromno število kupcev Zaloge najbolj iskanega blaga so se nenadoma znižale na minimum
Kolo trgovine se vsako leto v decembru hitreje zavrti pod vplivom trinajste plače in raznih proizvodnih nagrad, ki jih delodajalci izplačajo delavcem in uradnikom. V obtok pridejo nove milijarde, ki jih trgovci spretno zajamejo v nastavljene mreže in preusmerijo po že poprej določenih kanalih na druga proizvodna področja ter s tem preskrbijo z novim kisikom celoten gospodarski ustroj. Splošno razširjena navada je, da se v tem času nekoliko «vskladijo» cene, po prestanem navalu svežega denarja pa o-stane večina cen kar naprej na ((popravljeni« višini, čeprav ni nič več vsklajena z denarjem v obtoku. To je eden izmed razlogov zakaj trgovci vsako leto z veseljem pričakujejo vlažnih decembrskih dni, ki so sicer pri nas zaradi obmorske klime sami posebi tako pusti, deževni, megleni in brez snega.
V obmejnem pasu pa se tako vsi pripravljajo na decembrske dni znatno poprej kakor njihovi kolegi iz notranjosti države: poleg njih pa se istočasno nanje pripravljajo tudi obmejni gostinci, kajti zadnje dni novembra, ko proslavljajo v sosedni Jugoslaviji državni praznik, se vsuje k nam čez mejo čedalje več obiskovalcev, ki si želijo izkoristiti kar najprijetneje in najkoristneje svoje proste dni. Teh obiskovalcev se veselijo hkrati gostinci in trgovci, kajti jugoslovanski obiskovalci so posebne vrste, so turisti in kupci hkrati, ki fotografirajo bolj malo, pa tudi v razne muzeje zahajajo bolj poredkoma; nagnjeni so bolj h praktičnim dejavnostim, se zelo radi zadržujejo v trgovinah. Ti turisti so zelo zanimivi z vidika njihove kupne moči; ta je relativno zelo velika, in kar je še toliko bolj vredno, zelo pogosto utelešena v krepkih valutah. Nič čudnega torej, če je povprečni jugoslovanski turist pri nas bolj cenjen in zaželen kakor turist iz katere koli druge države.
Ob letošnjem jugoslovanskem državnem prazniku — ki je trajal praktično štiri dni —, prvič po odpravi vizumov, je prišlo k nam, v Trst in Gorico, da ostanemo pri domačih krajih, približno 250.000 Jugoslovanov, 150.000 v Trst in 100 tisoč v Gorico. Zaloge gospodinjskih in kmetijskih strojev, oblačil, glasbil in zlatnine, da omenimo samo nekatere vrste najbolj iskanega blaga, so se v tržaških in goriških trgovinah nenadoma znižale na minimum. V Trstu, kjer se danes ukvarja s trgovino okoli
24.000	ljudi, ni 50.000 trgovskih rok zadostovalo, da bi lahko
postreglo vsem kupcem. Morali so priskočiti na pomoč sorodniki in znanci, pa še tako so morale nekatere trgovine ((dozirati« vstop kupcev. Na takšno presenečenje naša trgovska mreža očitno ni bila pripravljena. Vsi so na tihem računali na povečani obisk iz sosedne republike, da pa bo v dneh okoli 29. novembra pri nas prišla v obtok ena nenapovedana trinajsta plača v krepkih valutah, si naši trgovci niso mogli nadejati.
Zdaj, ko so prazniki mimo, in ko so jugoslovanski kupci-turisti odšli, se trgovci potijo pri blagajnah in hitijo naročati novo blago pri dobaviteljih. Koliko so v teh dneh potrošili jugoslovanski turisti v naših hotelih in trgovinah? Preračunano v lirah, prav gotovo več milijard. Koliko, točno, nihče ne ve in tudi ne bo nikoli zvedel. Se dobro organiziran statistični urad bi na bil kos tej nalogi, sami trgovci pa prav gotovo ne bodo obešali na veliki zvon, koliko so v teh dneh kasirali in zaslužili, že zaradi davkarije ne.
V Trst in Gorico Je kakor rečeno te dni priromalo okrog
250.000	Jugoslovanov. Ce je vsak imel pri sebi in zapravil med svojim bivanjem v Italiji
25.000	lir, je to 6 milijard 250 milijonov lir. Je ta vsota pretirana? Sodeč po najnovejših modelih avtomobilov, s katerimi so se pripeljali čez mejo številni Ljubljančani, Zagrebčani, itd. bi človek dejal, da ne. Pa tudi sodeč po embaliranih strojih, ki so čepeli na strehah njihovih vozil, ko so odhajali, se nam ne zdi povprečna vsota 25.000 lir na osebo posebno pretirana. Kdo bi se tudi odpravil na večdnevno tu-ristično-nakupovalno potovanje v inozemstvo z manjšim zneskom?
Politika zbliževanja in široko odprte meje daje pač svoje sadove:	jugoslovanski kupci
radi prihajajo k .nam, kakor mi radi zahajamo v sežanske, koprske in ljubljanske trgovine ves teden in celo ob nedeljah. Dober primer vzajemnega vključevanja v mednarodno delitev dela, z otipljivimi koristmi za obe prizadeti stranki. Italijansko in jugoslovansko tržišče se pač tudi v prodaji na drobno uspešno dopolnjujeta : pri tem pa postaja iz dneva v dan bolj jasno, da bi vsaka zaostritev na meji pomenila pri današnlem stanju začetek procesa neizprosne zadušitve za trgovinsko mrežo z obeh strani.
E. F.
..............................
Poplave v Sloveniji
Trije smrtni primeri ■ Kolpa ogroža predmestja Karlovca ■ Sava nevarno narašča pred Zagrebom
LJUBLJANA, 3. — Zaradi deževja in naglega taljenja snega v hribih so danes reke v Sloveniji in na Hrvaškem močno narasle. Za razliko od večjih rek Save, Drave, Mure in Soče, ki tokrat v Sloveniji niso bile glavna nevarnost, so majhne reke in potoki poplavili mnoga področja na Dolenjskem, Gorenjskem in okoli Celja. V Mimi na Dolenjskem je voda vdrla v obrat tovarne šivalnih strojev, tovarne likerjev, skladišče kmetijske zadruge. V Litiji je mestni potok poplavil dva obrata tovarne usnja in več stanovanjskih hiš. Na Dolenjskem je bila sinoči poplavljena Ribnica, Sodražica in drugi kraji v o-kolici Kočevja. V Zagorju pri Trbovlju je potok Medija poplavil tovarno keramike in več stanovanjskih hiš, v Celju je Savinja vdrla v obrat kemijske tovarne Aero, medtem ko je Hudinja poplavila nekatere kraje v Vojniku.
Zaradi poplav so bile danes zaprte za promet ceste Kranj -Jezersko, Postojna . Reka, Celje-Zidani most, Rogaška Slatina - Rogatec, Zidani most - Sevnica m mnoge krajevne ceste. Sava, ki je naglo narasla v dolnjem toku, grozi s poplavo nekaterih krajev v okolici Zagreba. Popoldne je
gladina reke pričela upadati, tako da Je neposredna nevarnost poplav v Sloveniji minila.
Po zadnjih vesteh so v Sloveniji zaradi poplav izgubile življenje tri osebe, in sicer stara žena, ki je utonila v Dravi, moški, ki ga je odnesla Dravinja, in šestletni deček, ki je utonil v Rečici pri Kočevju. Drava naglo raste pri Varaždinu in gruzi s poplavami. Na Hrvaškem je Kolpa na področju Gorskega Kotarja izstopila iz korita v dolžini 30 kilometrov in poplavila številne vasi ter prekinila promet na treh cestah, od koder se je umaknila Sele danes pozno popoldne. Majhen pritok Kolpe, Kolpica Je odnesla dva mosta. Kolpa je popoldne pričela ogrožati predmestje Karlovca, kjer živi 15.000 prebivalcev, in okoliške vasi. Na ogroženo področje so takoj poslali enote JLA s čolni Glavni štab za obrambo Zagreba je pozval delovne kolektive tovarn vzdolž Save, naj sprejmejo nujne ukrepe za zaščito pred poplav.
Od danes opoldne do 16. ure je Sava pri Zagrebu narasla za pol metra in še nadalje raste. Okrog 19. ure Je Kolpa poplavila avto cesto Karlovac - Zagreb in prekinila cestni promet z Zagrebom.
ZAKLJUČENO ZASEDANJE VODSTVA PSI-PSDI
Socialisti zahtevajo odločnejšo politiko vlade levega centra
Vzroki enajstih primerov obolenja za davico - Spagnoli in skrivnost znamke «rožnati Gronchi» - Zaključena stavka na univerzah
RIM, 3. — Danes se je zaključilo tridnevno zasedanje izvršnega odbora PSI-PSDI, na katerem so govorili tudi o sklicanju centralnega komiteja, kar se bo zgodilo verjetno v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Izvršni odbor je soglasno odobril resolucijo, v kateri je najprej govora o obveznosti stranke do poplavljenih področij. O-
srednji del resolucije pa je posvečen zahtevi po odločnejši politiki večine. Glede vladnega programa se zahteva takojšnji sprejem vseh zakonov, ki so povezani s programiranjem, in se nato govori o splošni proučitvi stanja.
Na današnjem zasedanju je najprej govoril namestnik tajnika Bro. dolini, ki je med drugim ugotovil, da je nujen jasen razgovor med strankami, ki se ne sme več odlašati. Glede zunanjepolitičnih vprašanj je nastala polemika med Ca-riglio in Lombardi jem. Socialdemokrat Cariglia je pozitivno ocenil novo nemško vlado, češ da gre za politiko majhnih korakov, ki naj privede do združitve Nemčije. Za Lombardija pa gre za zaskrbljenost, ko je bivši nacist in predstavnik nacionalistov Kiesinger prevzel mesto kanclerja in to s privolitvijo nemških socialdemokratov. Lombardi je v tej zvezi zelo ostro kritiziral pisanje «Avanti» in napovedal, da bo to vprašanje sprožil na zasedaniu CK.
Zasedanje je zaključil Nennl, ki se je zagovarjal, češ da ne gre za odpoved programskim obveznostim, temveč za sestavo prednostne lestviče vprašanj, odnosno katera vprašanja je treba prej in katera kasneje rešiti. V neki meri je to točno, vendar pa je tudi točna ugotovitev, da se je po daljšem razdobju pasivnega vladanja ugotovilo, da se vrsta programskih obveznosti ni izpolnila in da bodo sedaj verjetno po «verifikaciji» ponovno ugotovili, da vrste stvari v tej poslovni dobi že čisto iz tehničnih razlogov ni mogoče napraviti. Nenni je svoja izvajanja zaključil, da mora biti stranka januarja pripravljena, da odgovori na izbiro prednostnih vprašanj.
Ministrstvo za zdravstvo je izvedlo preiskavo zaradi enajstih pri. merov obolenja za davico v preteklem tednu v Neaplju, ko je en otrok umrl. Ugotovili so krivdo občinskega zdravnika, ki ni poskrbel za pravočasno cepljenje. Ministrstvo v tej zvezi ugotavlja, da je davica v Italiji še vedno resen
Razlog je v tem, da se starši ne brigajo za cepljenje, nekateri zdravniki pa dajejo na lahko potrdila.
Minister za pošte Spagnoli je na otvoritvi filatelistične razstave v Bologni «Bo/ilex» povedal, da bodo zamenjali znamke poštam, filatelistom, tobakamam in drugim, ki jim jih je uničila voda med poplavo. Minister je tudi dejal, da Italija ne bo priznala znamk, ki jih je izdal malteški red. Glede znane znamke, ki je bila izdana ob potovanju predsednika republike Gronchija v Peru, pa je minister navedel, da so v vsej Italiji prodali 79.455 takih znamk. Gre za znani škandal, ko so izdali znamko z nepravilnimi mejami Peruja in so jih zato na zahtevo veleposlaništva takoj umaknili iz prometa. Vendar za nekaj minut prepozno in so do takrat že prodali večje količine teh znamk, za katere se Je šele sedaj izvedela uradna verzija, kakšno je njih število. Cena teh znamk je postala takoj astronomska, kar v zvezi z raznimi drugimi okoliščinami govori o možnosti in verjetnosti špekulacije, pri kateri je nekdo zaslužil več milijard lir.
Zaključila se je tridnevna stavka univerzitetnih študentov in docentov, po kateri so predstavniki jasno napovedali možnost novega stavkovnega gibanja, če ne bo sprejet bistveno spremenjen zakonski predlog o ureditvi univerz.
na izredno sejo. Zvečer pa se je zvedelo, da je Smith sporočil v Sa-lisbury, da razveljavlja sklicanje izredne seje svoje vlade. Ni znan razlog, zaradi katerega je odpovedal sejo. Bolj optimistični so mnenja, da so morda premagali nekatere težave, zaradi katerih se je hotel Smith posvetovati s svojimi sodelavci. Seveda gre samo za domnevo. Prevladuje mnenje, da se bodo pogovori na križarki verjetno nadaljevali tudi jutri.
Vojna ladja »Tiger« je nocoj priplula v gibraltarsko pristanišče. Wilson in Smith sta ostala na ladji in sklenila nadaljevati pogovore še za štiri ure ali pet. Priprave na letališču za odhod Wilsona in Smi-
Zakljurrni pogovori WiIson-Smith?
LONDON, 3. — Davi so v Londonu uradno javili, da so se sinočnji pogovori med VVilsonom in Smithom končali o polnoči in so se znova začeli davi ob 8. uri.
Zvečer so objavili novo uradno sporočilo v Gibraltarju, ki pravi, da sta se Wilson in Smith pogovarjala davi pet ur. Zatem sta kosila in sta popoldne nadaljevala pogovore. Sporočilo dodaja, da kljub slabemu morju, so pogoji, "v katerih potekajo pogovori na ladji »Tiger«,
tha so prekinili, čeprav potrjujejo, da bosta oba odpotovala jutri.
626. potresni sunek v Skopju
SKOPJE, 3. — Aparati seizmološke postaje v Skopju so zabeležili danes ob 17.17 potresni sunek jakosti pete stopnje, ki ni povzročil materialne škode. Mnogi prebivalci Skopja so ob potresnem sunku zapustili svoje domove in odšli na ulico. To je bil 626. potresni sunek po katastrofalnem potresu konec julija 1963 in četrti močnejši potresni sunek v zadnjih 26 dneh.
MED LETALSKIM NAPADOM V PETEK
Ameriška letala bombardirala naseljene predele Hanoja
Sestreljenih je bilo devet ameriških letal - V Južnem Vietnamu so Američani zgubili 2.500 mož med «operacijo Atleboro»
HANOJ, 3. — Sevemovletnamska vlada je uradno javila, da je bil prvikrat od začetka bombardiranja Severnega Vietnama včeraj zadet Hanoj. Ameriška letala so obstreljevala dva gosto naseljena kraja v mestu. Protiletalska obramba na področju Hanoja je sestrelila štiri ameriška letala, pet drugih letal pa so sestrelili v pokrajinah blizu kitajske meje.
Moskovski radio pa je v zvezi z včerajšnjim bombardiranjem Hanoja komentiral: «ZDA uporabljajo skrajne ukrepe, da bi ustrahovale vietnamsko ljudstvo, toda ta njihov poizkus jim ne bo uspel, ker Vietnam ni sam. Ob svoji strani ima svoje prijatelje, narode socialističnih držav.»
V Hanoju je «Hanojski odbor o ameriških zločinih)) predstavil danes na tiskovni konferenci ameriškega pilota, katerega letalo Je bi-
■miiiiiiimiimiimiiimiiiimiiiiiiiHiiimiiiiimMiiMniiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiimuHimtiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiim
«KULTURNA REVOLUCIJA«
Krvavi spopadi na Kitajskem med delavci in rdečimi gardisti
Gardisti se skušajo polastiti številnih dokumentov, ki jih obtožujejo njihovih zločinov
zdrastveni problem, saj so leta 1965 udobni, zabeležili 2.384 primerov, medtem i Zvedelo se je, da je Smith poslal ko so v drugih državah v zadnjih s križarke v Salisbury sporočilo po letih to bolezen popolnoma zatrli, radiu in sklical člane svoje vlade
MiiiiiHiHMmuumiMiiifiiiiiMiiiiiiiiitJiMiimmiiiiimuiMiumiiimuiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiMiuiMiiiiimiiiiii
SLABO VREME ŠE TRAJA
Ni še mimo nevarnost novih povodnji
VIDEM, 3.
Vremenske razme- i la, ker je voda v reki Ombrone
re so se ponoči nekoliko izboljšale. Voda v vodnih tokovih, je nekoliko upadla. V Venzonu, kjer je voda v reki Tagliamento sinoči presegla varnostno raven, je danes pod to ravnijo.
V	Latisanl, kjer Je bilo včeraj vse mobilizirano zaradi bližnje nevarnosti, sploh niso spali. Mnoge družine so prenesle v gornja nadstropja pohištvo in vse druge predmete, ker se je predvidevala nova povodenj. Prebivalstvo in druge delovne skupine ter vojaki, so stalno na delu in utrjujejo nasipe zlasti tam, kjer so četrtega novembra nastale razpoke.
V	Čedadu so prepovedali promet z vozili čez Hudičev most, ker Je reka Nadiža narastla.
BOLOGNA, 3.	— Na področju
Bologne Je stanje enako, kakršno je bilo med povodnijo prve dni novembra. Voda iz reke Reno, ki je v Castel Campeggi porušila nasip, Je poplavila nekatere obljudene kraje. Številne poljske hiše so popolnoma izolirane. Večina prebivalcev na poplavljenem področju je ostalo v svojih hišah in se zateklo v gornja nadstropja. Ker je temperatura znova padla, upajo, da se bo obrnilo na bolje, ker se bo sneg v Apeninih utrdil. Toda v mestu je začelo znova deževati. Na področju Modene je reka Secchia poplavila davi blizu Sozzlgalli di So liera 200 hektarov zemlje. Poplavljenih je bilo več poljskih hiš, ki so jih prebivalci že sinoči zapustili.
FIRENCE, 3. — Vso noč je v Firencah in v vsej pokrajini deževalo ter je pihal veter. Prebivalstvo me-sta in nekaterih bližnjih krajev je preživelo še eno noč brez spanja. V mestu samem sicer reka Arno ne narašča, toda še vedno je težavno stanje v trikotniku severozahodno od Firenc, tj. v krajih San Mau-to, Santo Angelo in San Donnino, ki so poplavljeni že od 4. novembra, ko je voda reke Bisenzio porušila nasipe.
Od pretekle noči dežuje tudi v pokrajini Grosseto ter piha veter. Padala je tudi debela toča. Reka Bruna je že tretjič porušila neka' tere nasipe in je še povečala trpljenje prebivalstva teh področij, ki so že en mesec poplavljena. Sedaj je nad 5.000 hektarov površine en meter pod vodo. Nad 200 poljskih hiš tega področja so prebivalci za pustili že pred nekaj tedni. V Pl •toil je bližnja nevarnost preneha
znova upadla.
V pokrajini Frosinnone pa so re ka Liri in nekateri njeni pritoki preteklo noč prestopili bregove in poplavili obširna področja. Skoda na poljih je zelo velika. V tej po krajini je enajst krajev s skupnim prebivalstvom 200.000 duš ostalo brez pitne vode, ker je velik ze meljski usad zaradi neprestanega deževja porušil vodovod. Na področju Agro di Sora je zaradi neprestanega deževja in povodnji izoliranih več krajev.
O nalivih, manjših poplavah ali pa o snežnih zametih poročajo iz mnogih drugih krajev Italije.
TITO —CEAUSESCU
Razgovori v Temišvaru zaključeni
BEOGRAD, 3. — Predsednik republike maršal Tito se vrača nocoj pozno s tridnevnega neuradnega obiska v Romuniji, kjer se Je s svojimi sodelavci pogovarjal z generalnim tajnikom CK KP Romunije Nikolajem Ceasescujem in drugimi visokimi romunskimi osebnostmi. Razgovori, ki so se pričeli neposredno po prihodu maršala Tita v Temišvar 1. t. m., so se nadaljevali med lovom, ki ga je Ceausescu priredil v čast gostom iz Jugoslavije, nato pa danes po poldne v Temišvaru in v vlaku med vožnjo iz Temišvara do Jugoslovan-sko-romunske meje. Generalni taj nik CK KP Romunije Ceausescu, predsednik ministrskega sveta Maurer in druge romunske osebnosti so spremljali predsednika Jugoslavije do Jugoslovansko - romunske meje.
Demonstracije v Macau
MA£AO, 3. — Več tisoč kitajskih študentov, ki so imeli v roki rdečo knjižico z Maocetungovlmi deli, je danes hrupno demonstrirala po u-licah. Sli so v sprevodu na sedež krajevne vlade, po ulicah so prevrnili več avtomobilov ter metali kamenje v avtomobile. Vdrli so v sedež krajevne vlade ter so prepevali v zboru revolucionarne pesmi. Demonstrirali so proti nastopu policije med nedavnimi demonstracijami na bližnjem otoku Taipa, ki Je prav nasproti prestolnici portugalske kolonije Macao.
MOSKVA, 3. — Agencija Tass poroča, da so bili 16. in 17. novembra v kitajski pokrajini Anhvej krvavi spopadi med delavci in rdečimi gardisti. Na poziv krajevnih partijskih voditeljev se je na tisoče delavcev zbralo 16. novembra, da protestirajo proti preganjanju, kateremu je podvržen član centralnega komiteja KP Li Bao Hua, ki so ga rdeči gardisti pretepli in mučili. Delavci so se spopadli z rdečimi gardisti. Več ljudi je bilo pretepenih in ranjenih in bilo je tudi nekaj mrtvih. Delavci so se zbrali pred hišo, kamor so bili rdeči gardisti odpeljali omenjenega partijskega voditelja ter ga mučili.
Agencija Tass poroča tudi, da iz časopisov rdečih gardistov Izhaja, da so komiteji kitajske komunistič-Jskih zavodih, tovar-ganizacijah zbrali ateMTa, ki se tiče
zli&^^ardist0V- Tassd";
dftja: «Verjettlo se organizatorji (-kulturne revolucije)) bojijo za svoje varovance in so v imenu vojaške komisije centralnega komiteja partije ukazali 5 oktobra, naj se vrnejo rdečim gardistom vsi dokumenti, ki jih kompromitirajo, ali pa naj se ti dokumenti uničijo« Toda številni krajevni komiteji KP niso izpolnili tega ukaza, in zaradi tega je bil centralni komite partije 16. novembra prisiljen objaviti dodatno navodilo, v katerem Je ukazal, naj se vsi ti dokumenti zažgejo. Agencija Tass dodaja: «Tudi to novo navodilo ni bilo izvršeno, in kakor piše Ust rdečih gardistov v Šanghaju nobeden od 30 komitejev višjih šolskih zavodov v tem mestu ni vrnil «črnih» dokumentov.« Prav zaradi tega so skupine rdečih gardistov začele napadati številne šolske zavode In sledili so sl tudi krvavi spopadi. V politehniškem zavodu (fPhutan« so rdeči gardisti 14
..............................nuli
PREMIERA V « VERDIJU«
Mietta Sighe/e odlična Butterfly
Puccinijeva opera tMadame But-terflyx spada v najožje število tistih oper, ki se na vseh odrih največkrat ponavljajo. Če bi se vprašali, zakaj, bi bili odgovori lahko različni, celo nasprotujoči si. Toda eden od razlogov je lahko tudi razmeroma lahka uprizorljivost opere: vsi operni orkestri glasbo dodobra poznajo in prav tako zbori, ki so sicer tu malo zaposleni. Tudi v tVerdiju» smo to opero v letih po vojni že večkrat slišali. Zato bi lahko prav ob tej operi spet veljalo naše že letos izraženo mnenje, da bi bilo vredno slišati raje kaj manj poznanega.
Toda če se že opera pogosto ponavlja, pevci se vendar menjujejo. In tako se nam je letos v naslovni vlogi predstavila Mietta Sighele (ki jo imamo v lepem spominu kot Manon z Di Stefanom). Priznati moramo, da ima Sighele izredno izšolano petje. Njena odlična tehnika ji omogoča, da se med petjem lahko preda silnim čustvom ter tako dosega močne učinke, ki pri občinstvu seveda ne ostajajo brez odmeva.
Nicola Tagger, spočetka nekoliko okoren v igri in petju, se je dobro razživel šele, ko ga je Sighele »potegnila« za seboj. Tudi Marco Steč-chi kot Sharpless je zbujal vtis, kot da se «v civiluv nekoliko nerodno počuti in tako je njegov sicer lepi glas prišel manj do izraza. Dobro je pela in igrala Laura Hanini kot Suzuki. Nastopili so še Rai-mondo Botteghelli (Goro), Vito Su-sca (Yamadori), Erno Viaro (bo-nec) in Lucio Rolli.
Dirigiral je Arturo Basile, zbor je izvežbal Aldo Danieli. Režiser Da-rio Dalla Corte ni šel prek konvencionalnosti, lepi pa so bili kostumi in scena, ki si jih je tudi on zamislil.
Občinstvo je večkrat ploskalo pri odprti sceni in seveda še zlasti nd koncu predstave.
dni oblegali partijski komite in 9. novembra so se odločili za napad na zavod, da bi se polastili dokumentov. Naleteli pa so na odločen odpor delavcev bližnje tovarne, ki jih je mobiliziral partijski tajnik. Pretepenih je bilo 200 rdečih gardistov in 30 jih je v bolnišnici. Prav zaradi takih «čmih» dokumentov so se en teden ponavljali spopadi tudi v rudarski šoli v Pekingu.
Kakor poroča Tanjug, so bili krvavi spopadi in nastal je tudi upor v sami organizaciji rdečih gardistov v Šanghaju. Lepaki, ki so jih nalepili rdeči gardisti, trdijo, da je predsednik Liu šao Ci zgubil mnogo svoje oblasti v partijskem vodstvu. V Šanghaju so rdeči gardisti organizirali veliko zborovanje. Ted-
nik rdečih gardistov tega mesta pravi, da so nekateri voditelji partijskega komiteja nahujskali delavce proti študentom ter študente proti njihovim tovarišem. Sledili šo krvavi incidenti. Eden zadnjih manifestov, ki so se pojavili po zidovih kitajskih mest, obtožuje predsednika republike, da Je voditelj dveh struj, in sicer ((revizionistične« ter «črne)> (kapitalistične).
Odhod rdečih gardistov iz Pekinga, ki je bil določen za 21. novembra, je bil odložen na 21. decembra. Vendar pa odhaja že en teden vsak dan iz Pekinga 60 vlakov polnih rdečih gardistov. Datum dokončne zapustitve Pekinga so verjetno podaljšali zaradi pomanjkanja vagonov.
lo sestreljeno včeraj. Kakor poroča agencija Tass, je pilot izjavil: «Ob 1.45 drugega decembra, ko sem vodil svoje letalo za bombardiranje Hanoja, sem bil sestreljen severno od mesta. Zlomil sem si roko ter sem bil opečen na zapestjih in na rokah. Zelo sem bil ganjen zaradi zdravniške nege severnovietnam-skih zdravnikov.« Agencija Tass dodaja, da je bilo med bombardiranjem ubitih 26 civilistov, 38 pa ranjenih, med temi devet žensk in enajst otrok.
V Južnem Vietnamu se ponavljajo spopadi med osvobodilno vojsko in ameriškimi :in sajgonskimi vojaki na raznih sektorjih. V Hanoju so javili, da je osvobodilna vojska med ((operacijo Atleboro«, ki so jo začeli Američani v pokrajini Tai Ninh, ubila, ranila ali ujela 2.500 ameriških vojakov. Med mrtvimi je tudi pet ameriških polkovnikov.
Enote osvobodilne vojske so nocoj napadle z možnarji in z majhnim avtomatičnim orožjem vojaško letalsko oporišče v Sajgonu. Obstreljevali so ga 75 minut, toda še dve uri po napadu so padali posamezni izstrelki v bližino oporišča.
fvo Vejvoda častni meščan Aleksandrije
ALEKSANDRIJA (Ansa). 3. — Danes je občinski svet Aleksandrije na izredni seji proglasil za častnega meščana jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vejvodo. Na seji je bil navzoč tudi jugoslovanski generalni konzul v Milanu Vasilije Milovanovič. Veleposlaniku Vejvodi so izročili poleg pergamenta tudi spominsko kolajno ter dva izvoda knjige »Zgodovina Ale-ksandrijcev«. Jugoslovanski veleposlanik je namreč rojen v Karlovcu, ki je z Aleksandrijo sklenil dogovor o pobratenju. Novega častnega meščana je pozdravil aleksandrijski župan. Vejvoda je v odgovoru poudaril med drugim, da pomeni sklep občine tudi priznanje dela jugoslovanskemu veleposlaništvu v Italiji za krepitev sodelovanja med obema državama.

ODBOJM
SINOČI V TELOVADNICI
V Ul. DILLA VAILC IA MOŠKO B LIHO
Casadio zmagovalec v tekmi z Borom s 3:0
Vodilni Casadio je tudi v našem mestu žel uspeh, ki so mu ga vsi izvedenci napovedali. Igralci gasilske ekipe iz Ravenne so si zmago zaslužili, ker so pokazali izreden repertoir odbojkarske tehnike:
gostje so bili res nepremagljivi v Spočetka se niso znašli in malo je manjkalo, da niso postali žrtev raz. igranih borovcev. Gostje pa so se še pravočasno opomogli in, čeprav so bili plavi izredno borbeni, so osvojili set, katerega so morda tudi sami smatrali za izgubljenega. Od tedaj dalje pa so bili praktično brez hibe in borovci, ki so ostali večkrat razočarani, jim niso mogli več do živega. In vendar so se pošteno potrudili.
Sesterka Bora je pokazala v prvem setu izredno voljo, vztrajnost in borbenost, s katero bi kmalu spravila na kolena goste. Vodila je celo 13:9, vendar dlje ni mogla, ker je bilo goste nemogoče premagati. Rezultat pa se Je kmalu obrnil Ravenčanom v korist, ki so set tudi osvojili.
Drugi in tretji set skoraj nimata zgodovine. Gostje so se razigrali in borovcem ni preostalo drugega kot se sicer boriti, vendar brez upa na uspeh.
Izid
Casadio (Ravenna) — ‘Bor 3:0 (16:14, 15:4, 15:4).
Postavi
Bor — Jurkič, Vodopivec, Plesničar, Orel, W. Veljak, Uršič, Fučka, Vitez, Mijot.
Casadio — Errani, Tartaull, Cor-vetta, Calderonl, Bencjandi, Paolo in Pietro Fabbri, Guerra, Pirazzini.
Sodnik — Setti (Modena), stranski sodnik — Pipan (Trst), zapisnikar — Marcon (Trst).
KJOBENHAVEN, 3. — V svoji pr vi tekmi turneje po severni Evropi je italijanska reprezentanca igrala z Dansko neodločeno 2:2 (0:2, 2:0,
obrambi in tudi solidni v napadu.
0:0).
VATCRPOIO
GENOVA, 3. — Pro Recco bo jutri nastopil v povratni polfinalni tekmi v vaterpolu za evropski po-
kal proti Dinamu iz Bukarešte. Italijani so prvo tekmo izgubili s 4:2.
Zmagovalec se bo v finalu spoprijel z beograjskim Partizanom ali magdeburškim Dinamom, ki se bosta prav tako jutri spoprijela v povratni tekmi.
Na igrah Ganeta S. KOREJA	2
KITAJSKA	1
PHNOM PENH, 3. — Severna Koreja, ki je v Londonu izločila Italijo iz nadaljnjega dela svetovnega nogometnega prvenstva, je o-svojila zlato kolajno nogometnega turnirja iger Canefo. Severnokorejska reprezentanca je v finalu premagala pred 150.000 gledalci Kitajsko 2:1 (0:0).
niiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiMiiiiiiiuiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
ŠAH
16,5:0,5 za Filipoviča v simultanki pri Briščkih
Šahovska simultanka, ki je bila sinoči v gostilni Milič pri Briščkih je privabila k mizam mojstra Boža Filipoviča kar 17 ljubiteljev te igre od Briščkov, iz Saleža, Zgonika, Ko-ludrovice in z Opčin, okoli pa precej radovednega občinstva, ki je v tišini z zanimanjem sledilo potezi za potezo. Mojster Filipovič je sinoči še enkrat pokazal svojo sposobnost in je zmagal v 16 partijah, medtem ko ga je Leon Bitežnik iz Saleža prisilil k remiju.
Proti Filipoviču so nastopili: Leon Bitežnik, Zdravko Obad, Jožko Gruden (Salež), Ivan Jerič, Mario Brišček, Ladi Brišček, Franc Brišček (Briščki), Boris Simoneta, Janko Guštin, Vojko Simoneta, Srečko Simoneta (Zgonik), Stanko Budin, Janko Budin (Koludrovica), Armando škrlavaj, Ivan Hrovatin, Franc Jugovec in Adolf Lapornik (Opčine).
V ČETRTEK, 8. T.M. NA STADIONU «PIN0 GREZAR»
Rijeka v gosteh tržaške Ponziane
Ob 12.30 tekma naraščajniških enajsteric, ob 14. uri pa «clou» točka dneva
V četrtek bo imela Ponziana v gosteh enajsterico Rijeke, ki nastopa v I. jugoslovanski zvezni ligi. Rečani so že igrali na domačih tleh s tržaško enajsterico, ki pa je morala na igrišče brez štirih tltu-larcev. Jasno je, da so domačini, ki štejejo v svojih vrstah tudi državne reprezentante, pregazili Ponzla-no z 8:1. Kljub temu pa so Trža-
čani zadovoljili in so bili deležni odobravanja s strani športnega občinstva. Ponziana pa je na Reki zabeležila lep uspeh z moštvom naraščajnikov, ki Je z 1:0 odpravil gostitelje.
V četrtek pa bosta na občinskem stadionu «Pino Grezar« povratna dvoboja: ob 12.30 med naraščajni-škima enajstericama' Ponziane in Rijeke za pokal, ki ga Je tržaški klub posvetil spominu prerano umrlega Bottija, ob 14. uri pa za pokal Rijeke med prvima enajstericama obeh klubov. Rečani bodo nastopili v popolni postav! in tokrat bo tudi Ponziana poslala na travnati pravokotnik svoje najboljše sile, ki jih bo ojačila z novimi nakupi.
Brez dvoma izredna priložnost za
NEDEUA, 4. DEC. 1966 PONEDELJEK, 5. DEC. 1966
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri -
10.15	Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba 12.30 in 13.30 Glasba po željah -
13.00	Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Elektronske orgle - 15.00 S pesmijo naokrog - 15.30 ((Otroci iz sodne palače«, radijska drama -
17.00	Orkester Bruna Canfore -
17.15	Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 «Ob 500-letnici smrti florentinskega kiparja Donatella« - 18.45 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi iz vseh dežel -
20.00	šport - 20.30 Lelja Rehar: «Meklauš bo kmali leti« - 21.00 Večerni koncert zabavne glasbe -
22.00	Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.20 Južnoameriške popevke - 22.45 Jazz.
9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 12.15 športni pregled - 14.00 El Campanon.
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba . 8.00 Prenos RL - 9.05 Zabavni zvoki -9.30 Nedeljsko srečanje - 9.45 Ansambel Willi Fante! - 10.00 Prenos RL - 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki In odmevi - 11.30 Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 12.30 Zunanjepolitični pregled - 13.30 Sosedni kraji in ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 14.40 Zabavna glasba - 15.30 Domače pesmi in melodije - 16.00 Prenos RL - 19.00 Športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.15 Plesna glasba - 23-00 Prenos RL.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.30 Nabožna oddaja - 10.45 Plošče -11.40 Roditeljski krožek - 13.30 Odrska in filmska glasba - 14.30 Koncert na trgu - 15.10 Vsi jih pojejo - 15 30 Nogomet od minute do minute - 17.15 Simfonični koncert - 19.00 športna nedelja - 19.35 Vrtiljak pesmi - 20.25 Ameriški orkestri - 21.00 Lilian Kallir pri klavirju - 21.45 Nove pesmi - 22.15 Plesna glasba.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -9.35 in 10.35 Veliki variete - 11.03 Zbori z vsega sveta - 11.35 Pevci - 12.00 športna prognoza - 14.30 Teden aktualnosti - 16.30 Glasba in šport - 18.00 Klakson - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Glasba po željah - 21.00 Jazz - 21.40 Športna nedelja - 21.50 Glasbeno-govomi spored - 22.20 Plesna glasba,.,
lil. program
18.30 Franckove skladbe - 18.45 Filozofija in sociologija i 19.15 Vsakovečemi koncert . 20.30 Revija revij - 21.25 Simfonični koncert.
Slovenija
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.30 Jutranja glasba -
11.30	Variacije na slov. ljudske motive - 11.40 Radio za šole -12.00 Trije ansambli, tri dežele -12.10 Liki iz naše preteklosti -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Orkester Ca-samassima - 17.25 Radio za šole -17.45 «50 Fingers... 5 Guitars« in pevec Little Tony - 18.00 Odvetnik za vsakogar - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 W. Fortner: Mou-vements za klavir in orkester -18.55 Marcel Azzola in njegov ansambel - 19.10 Iz zgodovine slov. književnosti - 19.25 E. Calvert, C. Casella in Ch. Parker - 20.00 šport 20.35 «Sveti Miklauž se odpravlja na pot« - 21.35 V plesnem ritmu -
22.30	Slov. skladbe za violino in klavir - 22.50 Ameriški motivi.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Jazz - 13.30 Zbori naše dežele - 14.10 Biagio Marin.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15
-	Poročila - 7.15 Jutranja glasba
-	8.00 Prenos RL - 10.15 Za sam orkester - 10.45 Lahka glasba -
11.00	Otroški kotiček - 11.15 Plošče Durium - 11.30 Današnji pevci
-	11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in
13.00	Glasba po željah - 12.45 Lahka glasba - 13.40 Mala prodajalna plošč - 14.00 Narodne makedonske pesmi - 14.40 Zabavna glasba -
15.00	Od popevke do popevke -
15.45	Godba na pihala - 16.00 Iz športnega življenja na Primorskem - 16.20 športni ponedeljek -
16.30	Pevci lahke glasbe - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Tenorist C. Biasini, pri klavirju A. Vodopivec - 17.40 Lahka glasba - 18.00 in
19.30	Prenos RL - 19.00 Ansambel Kid Burbank - 22.15 Orkester L. Elgart - 22.35 Koncert - 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav -
8.45	Neapeljske pesmi - 9.00 Operni motivi - 9.20 Strani iz albuma
-	9.55 Zdravnikovo mnenje - 10.05 Operna antologija - 10.30 Radijska šola - 11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz . 11.45 Pesmi v modi - 13.40 Nove umetniške moči - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Orkester Soffici -
16.30	Bach - 17.10 Veliki variete -
18.30	Filmska glasba - 19.05 Delovna Italija - 19.30 Vrtiljak pesmi -20.20 Pogovor petih . 21.05 Operni koncert - 22.20 Plesna glasba.
II. program
6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30
—	Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Naši poslušalci čestitajo - 10.00 še pomnite, tovariši...
—	10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Koncert lahke glasbe - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.50 Pogovor s poslušalci - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Nedeljska reportaža - 14.00 športno popoldne -15.30 Humoreska - 17.05 Veliki zabavni orkestri - 17.30 Radijska igra
—	Jevgenij Švare: Zmaj - 18.38 Friderik Chopin - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 ((Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Interpretacije opernih vlog - 22.10 Jazz in zabavne melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Današnja ruska glasba.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja - 11.00 Nabožna oddaja - 15.30 Neposredni prenos športnega dogodka -
17.00	Spored za najmlajše - 18.00 «Settevoci» - 19.00 Dnevnik - 19.10 Prenos registriranega športnega dogodka - 19.55 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -
21.00	A Dumas: «Grof Monteori-sto», V. epizoda - 22.15 športna nedelja, ob koncu dnevnik.
II. kanal
18.00 Simfonični koncert - 21.00 Dnevnik - 21.15 «Mal.imba» - 22.05 ((Inšpektor Gideon«.
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Celentano - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.55 Vesela glasba - 10.20 «1 Delfini« - 10.38 Plošče - 11.50 Odvetnik svetuje -14.05 Pevci - 14.45 Glasbena paleta
-	15,00 Nove pesmi - 15.35 Koncert
-	16.00 Rapsodija - 16.38 Godala -16.50 Operni koncert - 17.35 Enciklopedija - 17.45 B. Cicognani: «La nuora« - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Glasbeno-govomi spored - 21.00 Nove francoske plošče - 21.40 Nove pesmi.
III. program
18.30 Galuppijeve skladbe - 18.45 20 let po vojni - 19.15 Koncert -20.40 Kurt Welll - 21.25 Claude Mauriac: «La conversazione«.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže . 9.10 Lahka orkestralna glasba -
9.45	((Cicibanov svet« - 10.15 Iz glasbene preteklosti stare Ljubljane - 10.35 Naš podlistek - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Sodobna lahka orkestralna glasba - 12.10 Slov. solisti zabavne glasbe - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni godbi . 13.15 Zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam - 14.05 Jug. solistična glasba - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.30 Zbori - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Operni koncert - 18.15 Zvočni razgledi -
18.45	Družba in čas - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simf. koncert - 22.10 Melodije za lahko noč.
Ital. televizija
8.50 šola - 17.05 Za najmlajše -17.30 Dnevnik - 17.45 Za mladino -18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Knjižne novosti - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik . 2.100 TV tednik - 22.00 Detektivka «Brez izhoda - 22.30 živali v nevarnosti.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 «Un’awen-tura di Salvator Rosa« — film.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 4. DO 10.-XII.
ljubitelje nogometa, ki tega dvoboja ne smejo Izgubiti.
* * •
NIKOZIJA, 3. — Romunija je danes premagala v šesti skupini turnirja za evropski pokal	narodov
Ciper 5:1 (0:1). Gole so dosegli: v 40’ p. p. Costakis; v 4’ in 35’ d. p. Dridea, v 5’ Lucescu, v 20’ in 28’ Fratila. V tej skupini nastopa tudi Italija, ki je že premagala Romunijo. Lestvica je po današnji tekmi naslednja:
Romunija	3 2 10 10:6 4
Italija	1 1	0	0	3:1	2
Švica	10	0	1	2:4	0
Ciper	10	0	1	5:0	0
Fratila (Romunija) je s 5 goli najboljši strelec pred rojakom Dri-deo in Italijanom Mazzolo (2).
* * *
TEL AVIV, 3. — Prijateljska tekma med Izraelom in Poljsko se je končala neodločeno brez gola.
NEDELJA, 4. decembra
9.05 Poročila - 9.10 Naporno potovanje . 10.00 Kmetijska oddaja - 10.45 Oddaja za otroke - 11.30 Tomek in pes — film - 15.00 Tekmujte z nami - 17.30 Poročila -17.35 Telešport - 18.35 Karavana -19.05 I. Štivičič: Dialogi - 20.00 Dnevnik . 20.45 Cikcak - 20.50 Oživele kronike — Piran - 21.35 Prebrisano dekle; film - 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 5. decembra
9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli -
10.40	in 15.50 Ruske zgodbe - 16.50 Poročila - 16.55 Angleščina - 17.25 Darila dedka Mraza - 17.35 Polnokrvni žrebec Vihar — film . 18.25 Obzornik - 18.45 Znanost in tehnika - 19.05 Portret dr. Antona Bajca - 19.15 Tedenski športni pregled - 19.40 Aktualna tema - 20.00 Dnevnik - 20.30 A. de Musset: Lo-renzaccio — drama . 22.00 Mali komorni koncert - 22.15 Lirika -22.30 Dnevnik.
TOREK, 6. decembra
18.40	Torkov večer - 19.00 Oddaja o morju - 19.40 Obzornik -20.00 Gor pa dol — angleška filmska komedija - 21.30 Kulturna panorama . 22.10 Poročila.
SREDA, 7. decembra
9.40	in 14.15 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 16.55 Glasbeni pouk - 17.35 Poročila -
17.40	Zgodba o Ferdinandu - 17.55
Pionirski TV studio - 18.25 Obzornik - 18.45 Reportaža - 19.05 Od zore do mraka - 19.30 Mozaik kratkega filma - 20.00 Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 M. Kapor: Dež na poti za Ankaran — TV igra - 21.45 Poročila.
ČETRTEK, 8. decembra
9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli -
11.00	Angleščina - 11.30 Glasbeni pouk . 17.35 Poročila - 17.40 Združenje radovednežev - 18.25 Obzornik - 19.10 Glasba za vas - 19.40 TV portret - 20.00 Dnevnik - 20.30 Aktualni pogovori - 21.15 Zlata lestvica - 22.15 Poročila.
PETEK, 9. decembra
9.40 in 14.50 TV v šoli . 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.55 Poročila - 18.00 Oddaja za otroke
-	18.25 Obzornik - 18.45 Glasbeni magazin - 19.30 Čopič in dleto -
20.00	Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 Leta iluzij . madžarski film -
22.00	Poročila.
SOBOTA, 10. decembra
9.40 in 14.50 TV v šoli - 16.25 Stockholm: Podelitev Nobelovih nagrad - 17.50 Poslanica iz galerije - 19.10 Zbor Lomonosov - 19.35 Cikcak - 20.00 Dnevnik - 20.20 Obzornik - 20.30 Otroci jezera — film . 21.00 Ljudje in papige -22.00 Po sledovih plesnih korakov
-	22.15 Bonanza — film - 23.05 Poročila.
PFRf5F?13TOiiIic
a. Cehov
(odlomek)
vPrvič v življenju! Čudovito!» je rekel von Koren, ki se je pojavil na poljanici, in stegnil roke proti vzhodu. «Poglejte, zeleni žarki.* Na vzhodu sta izza gor posijala dva zelena žarka. Bilo je resnično lepo. Vzhajalo je sonce.
«Pozdravljeni!* je nadaljeval naravoslovec in pokimal sekundantoma Lajevskega. — «Ali nisem kasen?*
Za njim sta prišla njegova sekundanta. Bojko in Govorovski, dva zelo mlada častnika v belih bluzah, enakih postav. Za njima trkati in odljudni doktor Ustimo-vič, ki je nosil v eni roki nekakšen zavitek, drugo pa je držal na hrbtu. Po svoji navadi je nosil v nji palico. Pozdravil ni nikogar; ko je položil zavitek na tla, je predel tudi drugo roko na hrbet in zakorakal po poljanici.
Lajevski je čutil trudnost in zadrego človeka, ki bo morda kmalu umrl in ki zaradi tega vzbuja splošno zanimanje. Želel si je, da bi ga kmalu ali ubili ali odpeljali domov. Sončni vzhod je videl danes prvič v življenju; to rano jutro, zeleni žarki, vlaga in ljudje v mokrih škornjih so se mu zdeli odveč v njegovem življenju, nepotrebni in so ga motili; vse to ni imelo nobene zveze s preživljeno nočjo, z njegovimi mislimi in s čustvom krivde. Zato bi bil najrajši odšel, ne da bi dočakal dvoboj.
Von Koren si je prizadeval skriti svojo očitno razburjenost. Pretvarjal se je, kakor da ga bolj kot vse drugo zanimajo zeleni žarki. Sekundanti so bili v zadregi in so se spogledovali, kakor da bi se vpraševali, zakaj so tu in kaj jim je početi.
«Gospoda, mislim, da nima smisla hoditi kam naprej.* je rekel Šeškovski. iTukaj je čisto dobro.* «Da, gotovo,* je pritrdil von Koren.
Nastopil je molk. Ustimovič, ki je korakal sem in tja, se je nenadoma naglo obrnil k Lajevskem in mu dejal polglasno tako od blizu, da mu je dihal v obraz.
«Najbrž vam še niso utegnili sporočili mojih pogojev. Vsaka stran plača petnajst rubljev; če eden izmed nasprotnikov pade, plača drugi vseh trideset.*
Lajevski je bil znan s tem človekom, toda šele zdaj je prvič razločno videl njegove motne oči, ščetinaste brke in suhi, jetični vrat: oderuh, ne zdravnik! Njego-va sapa je imela neprijeten, goveji duh.
«Kakšni ljudje se dobe na svetu,* je pomislil Lajevski in odgovoril:
«Dobro.*
Doktor je pokimal in spet zakorakal. Bilo je videti, da mu ni prav nič do denarja, marveč da ga je zahteval kratko malo iz sovraštva. Vsi so čutili, da je čas pričeti in končati, kar je bilo pričeto, toda nihče ni ne pričenjal ne končaval, marveč so hodili sem in tja, postajali in kadili. Mlada častnika, ki sta bila prvič sekundanta, sta imela še zdaj malo vere v ta civilni, po njunem mnenju nepotrebni dvoboj in sta pozorno ogledovala svoje bluze ter si gladila rokave, šeškovski je stopil k njima in jima tiho dejal:
«Gospoda, napeti moramo vse sile, da se dvoboj ne bo vršil. Treba ju je spraviti.*
Zardel je in nadaljeval:
«Včeraj je bil Kirilin pri meni in mi potožil, da ga je sinoči Lajevski zalotil z Nadeždo Fjodorov-no in kaj jaz vem kaj...*
«Turi nama je stvar znana,* je rekel Bojko.
«No, torej vidite... Lajevskemu se tresejo roke in kaj vem kaj... Tako pištole niti nc vzdigne ne. Biti se s takim človekom, je prav tako nečloveško, kakor dvobojevati se s pijanim ali tifoznim. Če ne dosežemo sprave, je treba dvoboj vsaj odložiti ali kaj... To je taka hudičeva mrzkost, da se človeku upira gledati.
«Govorite s von Korenom.*
«Ne poznam duelskih pravil, hudič jih vzemi, in jih ne maram poznati; mogoče bo mislil, da se je Lajevski zbal in me poslal k njemu. Sicer pa naj misli, kar hoče; rekel mu bom.*
Šeškovski je šel neodločno k von Korenu; med potjo je pokašljeval in šepal na eno nogo, kakor da bi mu zaspala; vsa njegova postava je dihala lenobo.
<tTole vam imam povedati, dragi 9ospod,* je pričel, pozorno ogledujoč rožice na naravoslovčevi srajci. rStvar je zaupna... Ne poznam duelskih pravil, hudič jih vzemi in Uh ne maram poznati in govorim kot človek, ne kot sekundant ali kaj vem kaj.*
«Da. In?*
«<5e sekundanti predlagajo spravo, jih navadno nihče ne posluša in predlog velja za nekaj formal-nega. Samoljubje, kajpada. Toda Prosim vas pokorno, oglejte si pozorno Ivana Andrejiča. Danes ni v normalnem stanju in tako rekoč ni pri zdravi pameti, temveč je naravnost pomilovanja vreden. Pripetila se mu je nesreča. Ne motom trpeti čenč,* Šeškovski je zardel in se ozrl, «toda v tem primeru vam moram zadevo pojasniti. Včeraj zvečer je zalotil svojo ma-dame pri Mjuridovu z... nekim gospodom.*
*Kakšna ostudnost.* je zamrmral naravoslovec; prebledel je, se na-mršil in glasno pljunil. «Fej/»
Spodnja ustnica mu je zadrge-tola; stopil je stran od šeškovske-9a, ker ga ni hotel več poslušati, in kakor da bi bil nehote okusil
nekaj grenkega, je spet glasno pljunil in to jutro prvič s sovraštvom pogledal Lajevskega. Njegova razburjenost in zadrega sta minili; stresel je z glavo in glasno dejal:
«Gospoda, kaj pa pravzaprav čakamo? Zakaj ne začnemo?*
šeškovski se je spogledal s častniki in skomignil z rameni.
«Gospoda,* je dejal glasno, ne da bi se obračal na koga posebej, «predlagamo vama, da se pomirita!*
<Opravite formalnosti hitro,* je dejal von Koren. «0 spravi smo že govorili. Katera formalnost je na vrsti zdaj? Gospoda, dajmo hitro, čas teče *
«.Toda mi navzlic temu vztrajamo pri svojem predlogu,* je rekel šeškovski s skesanim glasom, kakor človek, ki se mora vmešavati v tuje zadeve; zardel je, položil roko na srce in nadaljeval: «Gospoda, med žalitvijo in dvobojem ni vzročne zveze. Žalitve, ki jih včasih v svoji človeški slabosti prizadevamo drug drugemu, in dvoboj nimajo nič skupnega. Akademsko izobražena človeka sta in gotovo ne vidita v duelu drugega kakor zastarelo, prazno formalnost in kaj vem kaj. Tako ga pojmujemo tudi mi, sicer ne bi bili prišli sem, ker ne moremo dopustiti, da bi v naši navzočnosti ljudje streljali drug na drugega, pa amen.* šeškovski si je
otrl pot z obraza in nadaljeval: «Končajta tedaj, gospoda, svoj nesporazum, podajta drug drugemu roko in peljimo se domov, da proslavimo spravo. Pri moji veri, gospoda!*
Von Koren je molčal. Lajevski je opazil, da gledajo nanj, in rekel:
«Jaz nimam nič proti Nikolaju Vasiljiču. če me ima za krivega, sem pripravljen opravičiti se mu.*
To je von Korena užalilo.
«Gospoda,» je rekel, «očitno želite, da bi se gospod Lajevski vrnil kot velikodušen človek in kot vitez, toda te usluge ne morem napraviti ne vam ne njemu. In samo zato, da bi slavili spravo, prigriznili in mi razlagali, da je dvoboj zastarela formalnost, ne bi bilo treba vstajati in se voziti deset vrst iz mesta. Dvoboj je dvoboj in delati iz njega nekaj še bol) nespametnega in lažnivega kakor'je, nima "smisla. Želim, da 'Šč bijeva!*
Nastopil je molk. Bojko je vzel iz šatulje dve pištoli: eno so dali von Korenu, drugo Lajevskemu. Nato je nastala zmeda, ki je razveselila naravoslovca in sekundante. Pokazalo se je, da še nihče izmed navzočih ni videl dvoboja in nihče ni vedel točno, kako se je treba postaviti in kaj morajo storiti in govoriti sekundanti. Toda potem se je Bojko domislil in jel s smehljajem razlagati.
«Gospoda, kdo pomni, kako je opisano pri Lermontovu?* je vprašal von Koren s smehom. — '/Tudi pri Turgenjevu se Bazarov strelja z nekom.*
«Koj neki naj bi pomnili,* je tedaj rekel Ustimovič nestrpno in se ustavil. «Odmerite razdaljo pa je.*
Napravil je kake tri korake, ka-
kor da bi kazal, kako je treba meriti. Bojko je odštel korake, njegov tovariš pa je izvlekel sabljo in na skrajnih točkah razkopal zemljo ter zaznamoval oba položaja.
Pri splošnem molku sta nasprotnika zavzela mesti.
vKrta,* se je domislil diakon, ki je sedel v grmovju.
šeškovski je nekaj govoril in Bojko nekaj pojasnjeval. Toda Lajevski ni slišal ničesar, ali bolje rečeno, slišal je, a ni razumel. Ko je prišel čas, je napel petelina in dvignil težko, hladno pištolo s cevjo navzgor. Pozabil si je bil odpeti površnik in zdaj ga je zelo vezalo na rami in pod pazduho in roka se je dvignila tako okorno, kakor da bi bil rokav iz pločevine. Spomnil se je svojega včerajšnjega sovraštva do zagorelega čela in kodrastih las in se zavedel, da ne bi mogel niti včeraj, v trenutku najsilnejšega sovraštva in gneva ustreliti tega človeka. Boječ se, da ne bi krogla na kak način vendarle zadela von Koreno.. je dvignil pištolo vse više in čutil, da ta preočitno kazana velikodušnost ni ne delikatna ne velikodušna, toda drugače ni znal in ni mogel. Gledal je bledi, zaničljivi, smehljajoči se von Korenov obraz in mislil, da bo hvala bogu takoj vse končano in da je treba le petelina močneje pritisniti. Von Koren je bil očitno od kraja prepričan, da bo njegov nasprotnik ustrelil v zrak.
Lajevski ie začutil močan udarec v plečih, razlegel se je strel in odmev v gorah je odgovoril: pak — tak!
Von Koren je napel petelina in se ozrl v Ustimoviča, ki je kakor prej korakal z rokami na hrbtu, ne da bi se brigal, kaj se godi.
«Doktor,» je rekel naravoslovec: «Bodite tako dobri, ne hodite kakor nihalo. V očeh mi miglja od tega.*
Zdravnik se je ustavil. Von Koren je pomeril na Lajevskega.
Cev pištole, ki mu je bila namerjena naravnost v obraz, izraz sovraštva in prezira v pozi in v vsej von Korenovi postavi in ta umor, ki ga bo vpričo poštenih ljudi pri belem dnevu izvršil pošten človek ni ta tišina in podzavestna sila, ki je zadrževala Lajevskega na mestu in ga ni pustila bežati — kako je vse to tajin-stveno nerazumljivo in strašno! Čas, ko je von Koren meril, se je zdel Lajevskemu daljši od noči. Pogledal je proseče sekundante; nihče se ni„ag,ml, vsi so stali
bledi,- -..............
«Streljaj ze!» je pomislil Lajev--ski in je čutt^/dimfK/bra njegov bledi, drgetajoči, ubogi obraz v von Korenu vzbujati le še večje sovraštvo.
•nUstrelim. ga,* je mislil von Koren, mereč v čelo, in že je čutil petelina pod prstom. «Da, gotovo ga ustrelim . . .*
«Ustreli ga!» se je zaslišal nenadoma nekje zelo blizu obupen krik.
V tem trenutku je počil strel. Ko so videli, da stoji Lajevski na svojem mestu in da ni padel, so se vsi ozrli tja, od koder se je zaslišal krik — in zagledali so diakona. Ta je stal bled, z mokrimi, k čelu in licem prilepljenimi lasmi, ves moker in blaten na drugem bregu v lurščici in se nekako čudno smehljal in mahal z mokrim klobukom, šeškovski se je od veselja zasmejal, zajokal in odšel stran . ..
Jadranski koledar 1967 in priložene knjige

DVOBOJ
Pravkar je izšel Jadranski koledar 1967 s petimi priloženimi knjigami, tri iz zbirke Prešernove družbe (V. in A. Bebler: «Otroci zemlje in morja», Janez Trdina: «Bajke in povesti o Gorjancih« ter A. Cehov: «Dvoboj») in dve iz zbirke celjske Mohorjeve družbe (Žitnik: «Rak — bolezen naših dni» in Kneipp: (Moje zdravljenje z vodo»). Celotna zbirka je v teh dneh na razpolago v Tržaški knjigarni in pri prodajalcih v mestu in po vaseh. Stane samo 1200 lir, kar je res malo. Naj ne bo slovenske hiše na Tržaškem in Goriškem, v kateri ne bi bilo za zimsko branje na mizi Jadranskega koledarja in priloženih knjig
i!ip
"".......""".........................ni.m..,,,.....................
MLADINSKA IGRA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
«Obuti maček» v Kulturnem domu
Po Grimmovi pravljici je Edvard Martinuzzi ustvaril zanimivo in uspešno kombinaeijo pravljice in fantastično-znanstvenih elementov
29. novembra je Slovensko gledališče uprizorilo izven rednega abonmaja premiero mladinske igre «Obuti maček«, ki jo je po znani Grimmovi pravljici priredil Edvard Martinuzzi. S tem ni samo zadostilo obveznosti do svojih mladih obiskovalcev, temveč je doprineslo tudi nov in pomemben prispevek v skromen izbor mladinskih iger, ki je trenutno na voljo v slovenščini.
Prav zato najprej nekaj misli o ■delu-«amem.. -MartiiKUizi -se j<* po»-gumno odločil za delno posodobljenje 'GftirnrmlVe - zgodbe o mlinarju in njegovih treh sinovih, ki si po očetovi smrti razdelijo imetje tako, da si najstarejši prisvoji mlin, srednji osla, najmlajšemu pa pripade maček, ki potem osreči svojega mladega gospodarja, ko požre v miško spremenjenega nasilnika Gurkumzušgurmanham-hama, reši njegove podložnike, svojemu gospodarju pa omogoči poroko z zalo hčerko smešnega kralja Titikakaduja III, To svoje čudovito doživetje pripoveduje maček — stric trem svojim vnukom, se pravi muckam, ki živijo v današnjem času poletov na Luno in elektronskih robotov, Tako je Martinuzzi združil v svoji predelavi osnovno Grimmovo fabulo z vsem potebnim pravljičnim de-korom in sodoben miselni in scenski okvir, v katerega jo je položil, ter dosegel dvojni pravljič-
niiiiimiiiiiiiiiiiiimmii.nuni.milil.....mm.mmiimmmmimi.111
DVE NOVI KNJIGI
V ZBIRKI KIOSK
«.
Hilarij Pernat»
Izbor knjig v zbirki Kiosk, ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je bil doslej močno pester in lani smo napisali nekaj utemeljenih pohvalnih besed na račun te cenene knjižne zbirke. Zdaj pa kaže, da bo zbirka postala bolj klasična, kar sicer ni nič slabega, ni pa v skladu s prvotnim programom zbirke. Morda je to slučaj, morda je temu botrovala nekoliko tudi štednja, dejstvo pa je, da je založba izdala kot 58. zvezek te zbirke Ivana Sergejeviča Turgenjeva povest Pomladne vode, Vladimira Levstika novelo Hilarij Pernat kot 60. zvezek in da obeta kot 59. zvezek Cankarjeve Podobe iz sanj. Če si pod to zbirko predstavljamo predvsem sodobna, moderna, za širok krog privlačna dela svetovnega in domačega slovstva, izdana v ceneni izdaji žepnih knjig, potem kažejo zadnje tri knjige odklon od te smeri
Pri tem pa je kljub temu zanimiva knjiga domačega avtorja, daljša novela HILARIJ PERNAT, ki jo je napisal predvsem kot prevajalec znani Vladimir Levstik. Zgodba o profesorju Hilariju Pernatu, ki je izhajala v Ljub ljanskem Zvonu v letu 1926 doslej še ni doživela knjižne daje in gre torej v tem pogledu zbirki Kiosk vse priznanje. Seveda pa je dvom o tem, ali bo novela pri bralcih naletela na razumevanje, močno utemeljen. Levstik v romanu pripoveduje o ostarelem profesorju, ki v letih prve svetovne vojne doživlja osebno tragedijo. Potem ko je pred tri-
in
iz-
desetimi leti zaradi suma nezvestobe zapustil nosečo izvoljenko, je ostal sam na svetu. S sorodniki, ki čakajo, da bo kmalu umrl in da se bodo lahko polastili njegovega premoženja. Toda stari profesor se zave svoje napake in poizveduje za nekdanjo izvoljenko in njenim sinom, prestane potem še hudo bolezen in na koncu doživi še srečanje s sinom, ki se živ vrne iz ujetništva. Levstik se v tem delu kaže kot dober psiholog, kot kritičen prikazovalec slovenske malomeščanske družbe v letih prve svetovne vojne v vsej njeni politični in kulturni nezrelosti. V tem romanu se kaže tudi kot izbrušen stilist in pisatelj z izredno izbranim jezikom, ki je sicer značilen za njegove prevode iz svetovne klasike. Manj pa nas navduši njegova zgodba, način obdelave snovi in neka patina staromodnosti, ki pokriva to pripoved. Levstikova novela v knjižni izdaji pomeni torej bolj počastitev pisateljevega spomina kot pa izdajo, ki bi utegnila zanimati širši krog bralcev.
«Pomladne vode»
Kot 58. zvezek Kioska pa je izšla povest ruske klasike POMLADNE VODE Ivana E. Turgenjeva. Poznano Turgenjevo delo, ki smo ga v prevodu Josipa Vidmarja dobili zadnjikrat pred desetimi leti v zbirki Izbranih del Turgenjeva, prinaša romantično romantično ljubezensko zgodbo plemiča Sanina, ki se zaljubi v Italijanko Gemmo in se zaradi nje zaplete tudi v dvoboj, čez trideset let pa se z rahlo otožnostjo
spominja tega svojega ljubezenskega srečanja in oživlja podobe iz preteklosti. Kot je Turgenjev mojster v prikazovanju značajev, zlasti ženskih likov in v opisovanju narave, tako se tudi povest Pomladne vode odlikuje po vsem tem in po brezhibnem stilu, vsestranski skladnosti in prijetni, rahlo romantično navdahnjeni zgodbi, po kateri bodo radi segali mladi in stari bralci.
Sl.Ru.
no-fantastični efekt. Oba elementa sta v igri sicer jasno ločena, vendar pa tako spretno vraščena, da sestavljata v bistvu povsem novo igro, ki ima v sebi vsaj toliko Martinuzzijevega če ne še več, kot Grimmovega.
Seveda bi se dalo modrovati o tem, ali je to še pravljica ali pa že bolj znanstveno - fantastična igra. Zase menim, da je pravljični element v njej vendarle očitno močnejši, da pa je zgodba sama, ki je. v. Grimmovem izvirni-• *w -	- «amenje»a najtaiaj-
šiiri, postala v Martinuzzi j e vi pre-
Primernejša za že malce bolj odraslo mladino, vsaj tako, ki že sama čita in ki jo prirojena radovednost vleče k odkrivanju in občudovanju slik z raznimi roboti, marsovci itd. Vendar pa ni v tem nič slabega, nasprotno, če že ugotavljamo, da je današnja mladina že od prvih korakov drugačna od nekdanje, ker pač živi in raste v novem času z vedno bolj jasnimi obrisi fantastične prihodnosti, potem je prav, da ji nudimo tudi z odra nekaj, kar bo njeni sedanji miselnosti bolj primerno in kar bo še bolj sproščalo njeno fantazijo.
Za odrski uspeh Martinuzzijeve dramatizacije je v veliki meri odločilna scena in v tem se mi zdi iz praktičnega stališča njena hiba, ker bo za marsikateri oder tehnično neizvedljiva. Toda če ostajamo zgolj pri uprizoritvi v Kulturnem domu, potem je treba priznati, da je prav scena poleg same zasnove igre bistven del celotnega uspeha predstave. V realizaciji scenografa Demetrija Ceja je pričarala malim in odraslim gledalcem tisti čudoviti fantastični svet skorajšnje realnosti, ki nam že odpira pota v vesolje in na druge planete. S sodelovanjem električarskih mojstrov je dosegel tudi potrebne svetlobne učinke, katerim so se učinkovito pridružili še zvočni efekti Marjana Vodopivca. Seveda ne gre prezreti tudi vseh ostalih scenskih rešitev s horizontalnim in vertikalnim premikanjem kulis ter s sicer ne novo a v celotni pravljično-fantastični kombinaciji spretno uporabljeno zamislijo z vrtečim se poslikanim panojem, ki je ob vsakokratni menjavi prizorov ustvarjal novo prostorno okolje pravljici.
Režiser Adrijan Rustja je imel potemtakem na voljo vse elemente, da je lahko naredil prijetno predstavo, ki je pri gledalcih dosegla svoj namen. V dani okvir je moral le na najprimernejši način vključiti nastopajoče osebe in pri njih igri paziti prvenstveno na naravno skladnost med čisto
Jožko Lukeš v vlogi «Obutega mačka«
pravljico in njenim fantastičnim okvirjem. Mislim, da mu je to v veliki meri uspelo, saj je bila predstava lepo zaokrožena v svoji vsebinski in časovni dimenziji. Res pa je tudi, da bi lahko tu
in tam kaj skrajšal, zlasti v prvem delu, ki je nesorazmerno daljši od drugega. Prav nič ne bi na primer škodilo, če bi odmeril krajši čas zvočnima vložkoma na začetku obeh dejanj. Nekoliko bi lahko izčistil tudi tekst, v katerem je avtor-dramatizator pustil vse preveč nepotrebnih in za otroke nerazumljivih tujk (zlasti me je motil tisti «ergo», ko pa bi navadni slovenski «torej» povedal prav isto itd.) in tudi tista ponesrečena beseda ki jo nekje V-tekstu izreče kralj, naj bi na Vsak način odpadla, ker nikakor rti v skladu z otroškim imenovanjem določenega pojma.
Glavno breme je slonelo na Jožku Lukešu, ki je poosebil ((Obutega mačka«. Njegova igra je bila sproščena, nenavadno dinamična in zlasti v izrazito pravljičnem okviru do kraja dognana in na moč približana otroškemu sprejemanju, kar pač potrjuje, da je Lukeš dober poznavalec otroške duševnosti. Ob njem je poja-vo smešnega kralja Titikakaduja zelo prikupno in z bogatimi izraznimi sredstvi ustvaril Rado Nakrst, naivno kraljično pa Mira Sardočeva. Pavel Bajec je kot Ivo zelo lepo prilagodil svojo igro
Lukeševi, in pokazal izrazit smisel za otroško moduliranje glasu. Stane Raztresen je nastopal v dvojni vlogi mlinarja in kmeta, prav tako sta v dvojni vlogi mlinarjevih sinov Petra in Toneta ter kmeta oziroma Buče nastopila Danilo Turk in Dušan Jazbec. Oba sta ustvarila lepi pojavi, zlasti kot Peter in Tone, kar velja tudi za Zlato Rodoškoyo kot kmetico in pa za Leli Nakrstovo kot staro ženico. Anton Kalc je igral lakaja. V okvirnih vlogah treh muck so nastopih Edvard Martinuzzi, Miranda Caharija in Silvij Kobal.
Za poklicne igralce vloge seveda niso mogle predstavljati kakšnih posebnih zahtev (z izjemo Lukeševe že zaradi obsežnega teksta in igralske vsestranosti), zato pa je lahko toliko bolj prišla do veljave harmoničnost njihove igre v vseh odtenkih.
Primerne kostume je omislila Alenka Bartlova, sceno, kostume in vse električne efekte, vključno s svetlikajočim se robotom pa so izdelale delavnice Slovenskega gledališča.
JOŽE KOREN ...................................
Kraljevska kočija
«Obuti maček*
Nova izdaja IV. knjige Tavčarjevega dela
Nova izdaja zbranega dela Ivana Tavčarja, ki nam jo posreduje Državna založba v svoji znani zbirki slovenskih pesnikov in pisateljev, je dokaz aktualnosti tega slovenskega klasika in zvestega zanimanja za njegova dela. če upoštevamo, da je minilo komaj deset let, kar je na primer izšla četrta knjiga Tavčarjevega dela, zdaj pa smo četrto knjigo dobili v novi izdaji, (potem ko smo tudi v našem listu zabeležili izid ponatisov prvih treh knjig zbranega dela), in da so medtem izšla razna Tavčarjeva dela tudi po drugih zbirkah (Klasje, Kondor), potem je to zadosten dokaz, da so dela Ivana Tavčarja zanimiva tudi za današnje bralce in da ti ne segajo po njih zaradi kake obveznosti temveč preprosto zaradi branja samega.
Četrta knjiga zbranega dela, ki ga sicer ureja Marja Boršniko-va, je v drugi izdaji enaka knjigi prve izdaje. Vsebuje pa dvoje del, dvoje daljših Tavčarjevih tekstov, od katerih obeh je zgodba postavljena v Ljubljano. Le da kaže povest Janez Sonce mesto v preteklosti, utopistična satira 4000 pa Ljubljano v prihodnosti. Deli spadata v različni ustvarjalni obdobji. Prvo je aktualističen odsev meščansko-demokratične miselnosti, ki bije po odmirajočem plemstvu, drugo pa je satiričen zamah enega vodilnih liberalcev proti prodirajočemu mahničevskemu klerikalizmu, kot je to zapisala urednica v opombah.
Morda še oblj kot zgodovinska povest Janez Sonce bo za današnje bralce zanimiva utopistična satira 4000, ki ima še vedno svojo vrednost saj je z njo pisatelj obračunal s klerikalnim kulturnim samodrštvom in reakcionarno politiko. Obe pa pomenita ponoven stik s Tavčarjem, ki sodi še danes med naše najbolj brane klasike.
Potopisni knjigi L' uda Odrejova
Slovaški pisatelj L’udo Ondrejov slovenskim bralcem ni neznan, saj smo pred leti dobili v slovenskem prevodu dve knjigi obsegajoči mladinski roman Sonce nad gorami. Založba Obzorja v Mariboru, ki je izdala tudi prvi dve potopisni knjigi, ki sta pod naslovoma V TROPSKIH PRAGOZDOVIH in V DŽUNGLAH OB RAVNIKU pravkar izšli. L'udo Ondrejov je predvsem mladinski pisatelj in tudi njegovi potopisni knjigi sta namenjeni predvsem mladim bralcem. Zato sta tudi izšli v posebni knjižni zbirki mariborske založbe Obzorja, v zbirki, ki nosi naslov Mlada obzorja, kot njen šesti in sedmi zvezek.
Knjiga «V tropskih pragozdovih* pripoveduje o pisateljevem potovanju po deželah centralne Afrike. Tako spremljamo popotnika na njegovih potovanjih in doživetjih po Afriki, doživetjih, ki bodo gotovo zanimiva za mladega bralca. Knjiga je napisana dovolj zanimivo in privlačno, opremljena je tudi z ilustracijami Ive Šubica. Moti pa nas vendarle nekoliko to, da skuša biti pisatelj kar se da poučen, včasih celo tako, da postane celo neprepričljiv. Druga knjiga «V džunglah ob ravniku*. ki govori o doživetjih na Sumatri, pa je v tem pogledu boljša. Bolj potopisna je in manj poučna. Seveda pa bo zato morda še bolj privlačna za tiste mlade bralce, katerim je namenjena. Kaki posebno veliki deli pa ti dve knjigi nista. Žal tovrstne domače potopisne literature skorajda nimamo. Toda ob prevodih pa bi morda vendarle lahko našli kaj boljšega. Lepo pa sta knjigi prevedla eno Avgusta, drugo pa Viktor Smolej, sicer naš neutrudni in menda edini prevajalec iz slo-vaščine in posrednik slovaške kulture.
Sl.Ru.
SKRIVNOSTI ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA
Živali se pripravljajo na zimo po tisočletja preizkušeni «tehniki»
Zimski spalci - Večina žuželk pogine na zimo - Sesalci so najstarejši «krznarji »- Hermelinov kožušček je pravcata električna blazina - Samopomoč pri nastopu ostrejšega mraza - Velike zimske zaloge hrane
Zimski čas povzroča slehernemu bitju na Zemlji nemajhne skrbi. Oskrbeti si je treba ozimnico, kurivo za ogrevanje stanovanja, posebno pa toplo oblačilo. Za vse to pa je potrebno mnogo denarja, človek se zavaruje pred mrazom v stanovanju tako, da prostore, v katerih prebiva, primerno ogreva. Dandanes se poslužujemo v ta namen sodobnih tehničnih naprav: električnih peči, centralne kurjave na nafto ali tudi pečic na tekoči plin. Vedno manj je takih, ki ogrevajo svoja stanovanja «po starem«, s pečmi na drva. Ko pa človek stopi na cesto si obleče «toplo» volneno obleko ali krznen plašč.
Medtem ko se človek pri ogrevanju poslužuje vedno novih in popolnejših priprav in opušča stare, se živali branijo mraza in drugih zimskih nevšečnosti še vedno po ((tehniki«, ki so jo pri tem upo-rabliali njih predniki še pred mnogo tisočletji.
Za žival je zima gotovo najtrša doba, najhujši letni čas. Saj mora ta čas bojevati za obstanek. Zavarovati se mora proti mrazu in se mora obenem oskrbeti s hrano. In to ni tako lahko.
Vse vrste živali se ne pripravljajo na zimo na enak način. To pa je odvisno od nji-
hovega telesnega ustroja in od hrane, ki jo uživajo. Nekatere vrste živali se pred zimo preselijo v daljne kraje na jugu, kjer je zanje dovolj živeža, toplote in vsega, kar jim je treba za obstanek. Druge pa se takrat, ko je največje pomanjkanje življenjskih sredstev, ko jim zmanjka njim primerne hrane, ko se okolje spremeni v taki meri, da ne bi mogle več obstati, spravi spat.
Predvsem moramo vedeti, da gre pri tem izvečine za žužkojede in rastlinojede štirinožce. Ti so najbolj prizadeti, zlasti v bolj hladnih krajih. Zanje zmanjka pozimi hrane.
Veverice, miši, podgane, jazbeci, netopirji, hrčki, kače, žabe, raki, gliste ipd. prespijo zimo in je njih spanje podobno smrti. Ves ta čas živijo samo od svoje podkožne maščobe.
Polh spi tako trdno, da je že prišel kar v pregovor. Saj pravimo o človeku, ki zelo trdno spi, da «spi kot polh.« Polh s6 jeseni dobro pripravi na prezimovanje. Konec septembra Se začne čez mero debeliti. Kar naprej je orehe, žir in druge podobne sadeže, ter si tako nabere precejšnjo plast podkožne maščobe. A to še ni dovolj. V svoji duplinlci si spravi še zalogo teh sade-
KRATKE ZANIMIVOSTI
V	Združenih državah Amerike pripravljajo individualni jedrski radiator, ki bo omogočil potapljačem. da se brez strahu spuste v globino v polarnih vodah. Ta radiator bo tehtal samo 15 kg. bo deloval s pomočjo plutonija 235 in ga bodo pritrdili potapljačem na hrbet.
V
V	japonskih delavnicah Hitachi uporabljajo elektronske računske stroje za izdelovanj, filmskih slikanic. Ena izmed metod je, da se postavi slikanica na zasnovi določene enačbe ter da se nato zamenjata med seboj člena enačbe. Drugi način je, da se slikanica postavi na začetek in na konec določenega filma, računski stroj pa sam p skrbi, da se vmesne s"ke prav !no razporedijo v filmski slikani \
Američani bodo lahko pošiljali svoja novoletna voščila v glasbi. Druž a Weste"n Un:on Telegranh je dala v prodajo kak ducat plošč, ki ustrezajo ra z'ioni m vrstam voščil, med katerimi so tudi takšna, ki so uporabna za vse primere.
V
V	londonskem živalskem vrtu bodo uvedli umetno lunino svet-
lobo. Sedaj si ne morejo namreč obiskovalci ogledati nočnih ujed in drugih nočnih živali, ki se skrivajo pred dnevno svetlobo.
#
Italijansko notranje ministrstvo je objavilo za policijske komisarje in druge policaje slovar posebnega narečja (argot), ki ga uporablja io tatovi in podobna družba. Ko bo na primer «rak» Hat'', srečal »čpvljnrii* (žeparja) in se ho hvalil, da je «gpal na pašo* (ukradel) »vola* (uro\ b^do policaji takoj vedeli, za kaj gre.
V
NASA proučuje vse načine, kako hi očistila vesolje raznih nepotrebnih »ostankov*. Spričo naravnost vznemirjajočega števila izstre’jenih raket in naprav je vojska prosila ustanovo NASA, naj nripravi nekakšno »vesoljsko metlo*.
Britanska družba CIC Enginee-ring si je zamislila stroj, ki bo de’al huda konkurenco čevljarjem. Ta stroj lahkp izdela in namasti na čevelj v 99 se'mrd-h p'astičen podplat. Za isto delo je potrebnih samo 55 sekund, če gre za deške čevlje
žev, da jih ima «pri roki«, ko se od časa do časa prebudi. Oktobra ali novembra v svojem ležišču trdno zaspi in spi tudi do šest mesecev.
Veverica v svojem prezimovališču popolnoma otrpne. Lahko jo tresemo ali prekladamo, a živalica je za to docela neobčutljiva, ne poskuša se ne braniti ne zbežati in tudi se ne prebudi.
Polž si na poseben način «postelje» za prezimovanje .V rahli zemlji si skoplje primerno veliko jamico, ki jo na koncu razširi in jo okrog in okrog vso dobro oslini. Potem se še pokrije z listjem in zemljo. Nato pa si še hišico dobro zapre, tako, da je varen pred najhujšim mrazom.
Netopir se na zimo umakne v kak rov ali podobno duplino in se tam obesi z glavo navzdol ter se zavije v letalno mrenico. Tako visi do spomladi.
Ježevo obnašanje med zimskim spanjem je tudi nekaj posebnega. To je sicer že znano, da si ležišče zna zelo spretno in mehko postlati. V duplino, ki si jo je izbral za prezimovanje, nanosi vsake vrste listja, trave, mahu iri podobne šare kar na svojih bodicah. Spi zelo trdno, in se prebudi edinole ob najbolj mrzlih nočeh.
Večina žuželk na zimo pogine. žabe, in močeradi pa se umaknejo pred mrazom v blato in tam otrpli pričakajo pomladi. Kače in kuščarji pa si poiščejo zavetja pred mrazom v zemlji, medtem ko se belouška prav rada zvije pod kup gnoja ali komposta.
Mrazu, snegu in ledu kljubujejo samo ptiči in sesalci. Ti seveda niso tako kot žuželke, polži, žabe, kače ipd. odvisni od zunanje toplote. Ako imajo dovolj hrane lahko prenašajo mraz. Na zimo, ko je nevarnost, da bi se te živali preveč ohladile, opazimo, da dobe sesalci gostejšo in daljšo dlako, a ptiči, ki ostanejo pri nas, r pvo perje, zlasti puh, ki jim varuje njih telesno toploto.
Sesalci so tako rekoč najstarejši ((krznarji«, saj nenehno obnavljajo svoj kožuh, ki jih varuje pred vročino, vlago in mrazom. In č’ovek spretno izkorišča to njih lastnost in imetje. Živali, ki imajo najlepše kožuščke lovi in jim jemlje njih dlakasto oblačilo, iz katerega potem izdeluje sebi bolj ali manj dragocene krznene plašče. Kot je primer z veliko podlasico ali hermelinom. Ta živalica ima v svojem kožuščku pravo električno blazino, ki njeno telo v ce'oti obrani pred mrazom Z raznimi poskusi so ugotovi1!, da se mehka podlanka, ki raste poleti pod resasto vrhnjo dlako, na jesen, ko z^ese. na-
bije z elektriko, ki se pozimi sprošča z elektriko v zgornjo dlako. Tako nastaja tam toplotna izolirna plast okoli vsega telesa. Podobno Vsekakor pa je zelo važna telesna temperatura živali. Pri človeku je obleka, pri živalih pa dlaka ali perje, ki preprečuje preveliko izgubo toplote. Človek si ob hladnem vremenu pač obleče debelejšo suknjo, žival pa sicer ne more tako naglo spreminjati svoje «suknje», vendar pa je narava tudi zanje poskrbela tako, da dobijo tudi živali za zimo gostejši kožuh, ki pa se spomladi razredči. Kadar pritisne pozimi hujši mraz, marsikatera žival, ki je tedaj zvita v svojem brlogu in mirno spi, to močneje občuti, ker ni njeno zavetišče pripravljeno za tako nizko temperaturo. In tedaj telo samo reagira tako, da jame žival hitreje dihati. S tem začne kri hitreje krožiti po žilah in njena telesna temperatura se zviša. Ponavadi se žival pri tem prebudi, se začne gibati in tako se more rešiti v varnejše zavetje, če pa si je pripravila ’ «za vsak
primer« kaj hrane v svojem zavetišču, se je brž loti. O polhu smo že omenili, da si sko-ro vedno oskrbi nekaj zaloge hrane, podobno ravna tudi hrček. Te zaloge so največkrat razni sadeži, semena, orehi, lešniki ipd. So pa tudi živali, ki si pripravijo za zimo celo meso. Sevprno ameriška rovka na primer si pripravi zalogo polžev za zimo, polarna lisica pa kar polarne kokoši, ki jih nanosi v snežne jame, kjer zmrznejo in se tako kot v ledenici, dolgo obdrže. Dihur pa se oskrbi kar z živimi žabami, ki jih ohromi tako, da jim poškoduje hrbtno živčevje in se zato ne morejo premikati, čeprav so žive. Podobno napravi krt z deževniki. Naravoslovci pravijo, da je za krta glede hrane zima najugodnejši letni čas. Deževniki in ogrci, s katerimi se Krt največ hrani, se na zimo zavijejo čim globlje v zemljo A ko se zima umakne pomladi, ko se v naravo vrne življenje, se tudi ti zimski spava-či prebude in začno znova živeti.
S. A-
k W
KRn
Lice tega dekleta je v Parizu vsaj toliko znano kakor obraz slovitega angleškega modela Jean Khrimpton, ki je zaslovela po vsem svetu in je nešteto deklet posnemalo njen «slog». To dekle je Renata Lar-sen, zelo znan nemški fotomodel, ki se je preselila v Francijo, da bi postala «cover-girl» (dobesedno poslovenjeno v dekle s prve platnice, to je fotomodel za razne revije). O njej pravijo, da je lepa in očarljiva, o čemer naj sodijo naši mladi čitatelji. Toda kot se je zgodilo Shrimptonovi, hoče tudi Larsenova postati filmska igralka, kar je čudno, saj lepota za to še ne zadostuje. V ta namen je prišla v Rim, da bi poskusila srečo. Kot je znano, je že več fotomodelov poskusilo s tem, kot na primer Suzy Parker in Elsa Marti-nelii ter omenjena Jean Shrimpton, ki nastopa v teh dneh v filmu «Privilege». Slika kaže kinematografski poskus za nekega producenta, ki je dekletu tudi takoj poveril vlogo v filmu
..........im.MIIIMIII.MII.Himni.I.m iiiiiin mn.imiimii.ni...Mini..m...m...1..
Še vedno se najdejo posebneži
Na svetu je vedno dosti čud nih ljudi, ki jim pravijo po domače tudi čudni svetniki. Tako je znano, da se v Ameriki vedno pojavi kak zanesenjak, ki pravi, da je Mesija, včasih pa se pojavijo ljudje, ki se zdijo čudni, pa vendar ravnajo po neki logiki.
Tako je londonski dnevnik «Ti-mes» v novembru objavil zelo čuden oglas. Bil je nekakšna osebna poslanica gospoda Morihirija Matsude, «zasebnega državljana* iz Tokia. Njegov glavni argument je bil mir. To se je videlo tudi iz risbe na oglasu, ki je kazala japonskega ribiča, ki je držal za rep vel ko ribo z napisom; .»Zamisel za Vietnam*. Tale oglas je bil objavljen kar na štirih straneh časopisa, katere imajo vsaka po šest stolpcev z zelo malimi črkami. Seveda jt oglas stal ogromno denarja. Da je Matsuda objavil svojo poslanico v »Timesu* in tudi v »New York Timesu*, je moral prodati vse svoje premoženje. Zdi se, da je sedaj reven kot cerkvena miš. Matsuda je namreč objavil podobno poslanico že spomladi maja meseca v «New York Timesu* in 23. junija tudi v »Timesu*, tako da je sedanji oglas že tretji. Za prva dva oglasa je moral porabiti vse svoje prihranke, t.j. 10.000 funtov šter-lingov (skoraj 18 milijonov lir). 24. junija pa je začel mož tudi s tridesetdnevnim postom, ne iz kakšne druge potrebe, marveč zato, ker meni. da si izbistri mož-
A
R
G
0 N A V T
1
gane. Takrat se mu je zdelo, da ne bo njegov poziv imel nobenv ga učinka. 11. julija je namreč McNamara sporoči', da bodo ZDA okrepile svoje s Iške napade nad Severnim Vtouiamom. Kmalu zatem je predsednik britanske vlade izrekel svojo zaskrbljenost zaradi tega stopnjevanja napadalnosti v sporu in dejal, da se angleška vlada v celoti ne strinja z ameriško vojno politiko v Vietnamu.
Tedaj se je Matsuda odločil, da proda hišo s 14 stanovanji, da plača še en oglas v »Timesu* (tistega v novembru namreč). Številni Londončani so prvič slišali ime Matsuda, ko so šli gledat v Aldwych Theatre predstavo «US» o Vietnamu, ki jo je zrežiral Peter Brook. V nekem trenutku se pojavi v «US» japonski ribič, ki pravi, da ima načrt, da stori konec vojni v Vietnamu, ter reši mir po svetu. Voditeljem največj'h držav predlaga, naj mu predajo za 24 ur absolutno oblast nad vso zemlji , če mu ne bo uspelo, da se bo ubil, t.j. se zažgal kakor bonci. Ne smeli bi se čuditi, če je večina gledalcev mislila, da gre za popolnoma izmišljeno osebnost. Kot smo videli, pa v resnici Matsuda obstaja. Je majhen posloven človek s Koreje, ki pa si je pridobil japonsko državljanstvo. Njegova poslanica v omenjenih oglasih v bistvu sovpada s tem, kar je vsebovala predstava «US».
Nedvomno gre za dokument, ki sicer ni pisan s krvjo, je pa vendar tako resen in ravno v tem je njegova vrednost. Marsikdo bo iz razmišljanj Matsude sklepal, da je kulturno zelo naiven. Matsuda sam trdi, da je njegova izobrazba pomanjkljiva in pravi: «Imam se za nepismenega, sem nekak neznanec, ne znam angleščine, ker sem bil med zadnjimi v razredu, tuji jeziki me ne zanimajo, ne zmenim se niti za branje. Sem tepec, toda po starem kitajskem reku govorijo resnico ravno tepci. Tudi ustanovitelje raznih ver so imeli za bedake.*
Matsudova vera je namreč mir. Bistvo njegove morale je to, da bo vojna, če ne bodo ljudje dobre volje mnogo osebno žrtvovali. Zato so njegove poslanice nekaka biblija pacifizma. V Angliji se često sliši o njem tale komentar: »Bo najbrž čudak, toda svet potrebuje takih ljudi, kot je on.»
Matsuda meni, da je prerano, da bi seznanil svet s podrobnostmi svojega načrta za zagotovitev svetovnega miru. Kar se tiče Južnega Vietnama, je pač njegov predlog nekam čuden: predlaga namreč njegovo razdelitev. Pravi, da ta rešitev ni izvrstna, vendar prizna, da bi lahko delovala kot korejska in da je vsekakor boljša kakor svetovna voj na. Njegov nevtralizem se naslanja na načelo, da se morata kapitalizem in komunizem med seboj spoštovati. Matsuda je gotovo muhasta osebnost. Pravijo, da je poln življenjske sile, da samo igra nevednost ter da se zaveda svojih intelektualnih sposobnosti. Včasih postane celo nadut. Poleg tega je tudi dober govornik, saj je prepričal celo svojo ženo, da mu je dovolila, da proda hišo. Sicer ona vedno trdi, da je zme-
šan. Gospa Matsuda je srčkana Korejčanka, stara 27 let in je že njegova šesta žena. Z njo ima dva otroka in enemu je dal ime Uchuta, t.j. «vesoljski mož*. Rodil se je na Severni Koreji in mu je 45 let. Njegov oče je bil hazardni igralec, kasneje pa je postal prekupčevalec z zemljišči. Preden se je izselil leta 1941 na Japonsko, se je Matsuda imenoval Sun Tok-wan. Ni mu uspelo, da bi se vpisal na medicinsko fakulteto in je zato nekaj časa delal kot kuli. Pozneje je začel prodajati ribe, bil prodajalec v trgovini psičkov, gradbeni težak, najemnik malih biljardov itd. Pred enajstimi leti mu je pri gledanju televizijskega programa prišlo na misel, da bi prodajal po pošti telovadno orodje. Stvar je imela velik uspeh, saj je prodajal to orodje po vsej državi in tako je zabogatel. Toda sedaj ne verjame več v telesno
vzgojo: meni namreč, da se mora predvsem duhovno dvigniti, pri čemer se je treba postiti in premišljevati. K temu pa doda še hobby ribarjenja. Vsako leto se posti 30 dni, seveda ne zapovrstjo. Vsako jutro gre že ob štirih na reko Edo, ki teče skozi predmestje Tokia, ter ribari tam do 9. ure. Ker ga preganja misel na smrt, si je že dal izdelati krsto, v kateri spi, se posti in premišljuje. Nekoč si je privoščil celo to, da se je zleknil v krsti ter poslušal meniha, ki je bral zanj pogrebne svečanosti.
S svojimi oglasi si je pridobil svetovni sloves, oziroma ljudje so glede njega zelo radovedni. On sicer ne upa v takojšnje rezultate in se je celo oprostil listom za morebitna protestna pisma, ki jih bodo zaradi oglasov prejeli in zaradi katerih bodo imeli prepolne koške v redakcijskih prostorih.
					
1	2 ~	3	4	L. J			5	6	7	8	9	10	ii t
TT~				13	U	14							
					16			■		17			
W~			m	iT~						20			
21		22	23	1	IT			25	26		27		
S	29			29			30			31	m	32	
		33						34			35"	|	
36	37		3ŠT			39		40				41	L
vr		/.3		44 				45			4T			Ul
w~			49	Si	■	50			I5T~			ŠT	
53				S!	54					55	5T	I—	
57				58				n	sr				
GO	iSi	ggg	mmi	——	_			r		l	61			.	
VODORAVNO:	1. nedotakljiv
i predmet pri nekaterih primitivnih t narodih, 5. mesna specialiteta, 12. velik kos pohištva, 14. svetišče boginje Atene na Akropoli, 15. varnostni zapor zaradi nalezljivih bolezni. 17. staroislandska povest, 18. arabski žrebec, 19. del skeleta, 20. prestol, 21. zapor, arest, 24 glavno mesto balkanske države, 27. grška črka, 28. n 'enialnejši francoski skladatelj zadnjih desetletij (Maurice, 1875-1937), 30. reka v Avstriji in Madžarski, pritok Donave, 32. igralna karta, 33. pristanišče v Maroku, predmestje Rabata, 34. del roke ali noge, 36. začetnici obeh imen slovenskega pisatelja Finžgarja, 38. tanka in ozka deska, 40. del elektromotorja, 42. daljša doba, razdobje, 44. zmleto meso, zavito v zeljne liste, 46. država v Prednji Aziji, 48. vrsta igre na srečo, 50. pijača, ki jo pijemo z mlekom ali brez njega, 52. kemični znak za stroncij, 53. sveti ptič starih Egipčanov, 54. italijanski pisatelj, avtor romana »Koža* (Curzio), 57. obokano stebrišče, 59. opera ruskega skladatelja Rahmaninova, 60. star predmet umetniške vrednosti, antikva, 61. eden od molov v glasbi.
NAVPIČNO: 1. madžarsko mesto, znano po odličnem vinu, 2. nepoklicni športnik, 3. nočni lokal v večjih mestih, 4. časovna enota, 5. krvoločna pragozdna zver, 6. plačilo na račun, predujem, 7. avtomobilska oznaka Spli-
ta, 8. preskus duševne sposobnosti, 9. največje jezero na Laponskem, 10. huda jeza, bes, 11. sladek južni sadež, 13. četrti rimski kralj, ki je zgradil pristanišče Ostijo, 14. stisnjena dian, 16. lepotična mizica z ogledalom, 22. tempus, 23. menično poroštvo, 25. p ustroj, aparat, 26. veletok na Pirenejskem polotoku, 29. - grška narodnoosvobodilna vojska v drugi svetovni vojni, 31. mesto v italijanski pokrajini Alessandriji, rojstno mesto pesnika Alfierija, 35. trenje, 36. moško ime, 37. močna ovijalka, 39. stebrnik, 41. najmlajši sin srbskega vladarja Nemanja, bolj znan pod imenom Sveti Sava, 43. najslavnejši hunski kralj, 45. deklica, punčka, 47. potomec romanskih naseljencev v Ameriki, 49. mestece na otoku Cresu, 51. kratica avstrijske poročevalske agencije, 54. otok v Irskem morju, 55. krilo rimske konjenice, 56. eden od bajeslovnih ustanoviteljev Rima, 58. kemični znak za nikelj.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. griva, 6. prvak, 11. premog, 12. Maigret, 14. radon, 15. Mars, 16. bav, 17. oval, 18. sani, 19. kita, 20. Serapis, 22. stator, 24. os, 25. Ares, 27. oven, 28. kal, 30. LT, 31. tar, 32. Krim, 33. Jane, 35. la, 37. vladar, 39. Limoges, 42. lava, 43. Iran, 45. vest, 46. ona, 47. slog, 48. milar, 49. metrika, 51. veriga, 52. Čarne, 53. Stane.
SKOP
Veljaven od 4. do 10. decembra 1966

OVEN (od 21.	3.
do 20. 4.) Neka oseba, ki vam je zelo blizu, bo posredovala, da bo preprečila, da ne boste popolnoma pretrgali odnosov z ljubljeno osebo. Na delu vas bo nepričakovano podprla neka o-seba, ki vam je svoj čas obljubila pomoč. Zdravje bo precej dobro. Imejte odprte oči.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezni bodite bolj diskretni, govorite previdno in nežno. Le na ta način boste ohranili ljubezen osebe, ki vam je tako draga. Na delu morate biti bolj dinamični ter morate izkoristiti ugodno priliko. Za ohranitev zdravja morate telovaditi. V življenjskih odnosih bodite previdni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Nekatere vaše sentimentalne besede bodo narobe tolmačili. Toda nesporazum bo kmalu pojasnjen. Na delu boste naleteli na težave, toda z nekaj odločne volje boste težave premagali. Če hočete ostati zdravi, si morate privoščiti nekaj počitka. Vsako stvar napravite ob svojem času.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V ljubezenskih zadevah se iz-
odločitev in ostrih besed. Niti ne veste, da vas ima neka oseba prav zares rada. Na delu se ho nekaj hitro razrešilo, kljub temu pa pojde vse dobro. Ta teden boste nekoliko zboleli, toda ne bo hudega. Ne prenaglite se.
LEV (od 23. 7. do " CL \ 22. 8.) Teden je pri-J meren za ljubezen-'f v / ske sestanke. Okrepilo se bo zaupanje in vera v bodočnost. Na delu se boste razumeli in boste dosegli prav lepe uspehe. Zdravje ne bo ravno najboljše, toda našli boste dobrega zdravnika, ki vam bo pomagal. Bodite čimbolj mirni.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaša nova ljubezen bo lepo cvetela in tisti, ki vas je imel svoj čas rad, vam bo želel, da boste tokrat bolj zadovoljni. Na delu se vam bo položaj izboljšal in ne boste več tako preobremenjeni. Nekoliko vas bo bolel želodec. Odložite važen sklep.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Naj vas ne zavede neka
1 ljubezenska pustolov-ščina. S tem boste zgubili ljubezen osebe, ki jo imate pravzaprav radi .Na delu boste popravili položaj, ki se je zdel skoraj brezupen. Ta teden boste zelo zdravi. Pazite bolj na svoje duševne zadeve.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) V lju-' aK/' ' bezenskih zadevah
ste bili precej trapasti. Zaupali ste osebi, ki se je le norčevala iz vas. Postanite bolj previdni in razsodni. Na delu se položaj ne bo spremenil. Bolele vas bodo nekoliko ledvice, toda z živci bo vse dobro. Pomagajte prijateljem.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) V srčnih zadevah boste potrebovali posredovalca, da se lahko približate osebi, ki vas zanima. Na delu boste mnogo dosegli z marlji-ljivostjo, vendar se ne smete prepirati s sodelavci. Nekoliko vas bodo bolela jetra. Bodite bolj razsodni in previdni.
. KOZOROG (od 22. f r\ 12. do 20.	1.) V
; _\ ljubezenskih zadevah llrešite se dvomov in \_	sumničenj, če boste
vedri, boste dosegli uspeh. Bodite tudi bolj pogumni. Na delu boste skušali napredovati, toda nekdo vam bo metal polena pod noge. Vsekakor vam bosta potrebna optimizem in zaupanje. Trpeli boste za revmatizmom.
VODNAR (od 21. 1.
Ijube-zadevah ne namerno težav bolj zaupljivi. Tudi na delu se lotevajte vseh stvari brez dvomov. Strah Je namreč najbolj škodljiv uspehom. Glede zdravja pazite na to, kaj Jeste. Dobro bi bilo, da jemljete sredstva za čiščenje krvi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezni ne bodite preveč melanholični. Niti ne smete biti preveč nezaupljivi. Na delu se skušajte spopolniti, če hočete doseči napredek. Na vsak način vas čaka lep zaslužek. Pazite na vid, počivajte oči, ne berite preveč zvečer in hodite zgodaj spat. Mir je potreben.
VODNAR (od A- do 19. 2.) V (tl zensltlh zadevi \	/ lSelte namerno
in bodite bo

Nekaj ugotovitev in zaključkov glede razlaščanja zemljišč
Le enotna organizirana akcija zagotavlja uspešne rezultate
Uspeh organiziranega na»topa pri zadnjih razlastitvah za naftovod
V tem letu in tudi že v prejšnjem je krajevni tisk, posebno slovenski, objavil toliko člankov, poročil, izjav in komentarjev o gradnji naftovoda Trst-Ingolstadt, še zlasti v zvezi z razlastitvami v dolinski občini, ki so prizadele veliko število lastnikov zemljišč, skoraj izključno slovenskih kmetov ali pol-kmetov, da bi se lahko zdelo, da je o tem vprašanju sploh nepotrebno še kaj pisati.
Je pa le nekaj dejstev, o katerih se nam zdi vredno razmisliti, da bomo iz njih črpali izkušnje za prihodnost.
Razlastitve so se pri nas začele kmalu po zadnji vojni. Mesto se je začelo širiti, čeprav se število prebivalstva bistveno ni povečalo, razvili so se novi industrijski obrati, zgradili so ob obali in na Krasu ezulska naselja. Vsakikrat, ko so potrebovali zemljišča za take in podobne namene, so se poslužili razlastitve »zaradi javne koristi* in vsakikrat je bil oškodovan naš človek. Ko so pa naši politični in drugi predstavniki protestirali pri oblasteh zaradi razlaščevanja slovenske zemlje in lahkote, s katero je prefektura izdajala razlastitvene dekrete, ter poudarjali raznarodovalni značaj teh razlastitev, so jina odgovarjali, da je pač zemlja v okolici mesta in v naši pokrajini slovenska in je zaradi tega neizogibno, da smo ravno Slovenci prizadeti.
V vsem tem času je bil naš člo vek neenako bitko z raznimi raz-lastitelji, predvsem z Ustanovo za žaveljsko industrijsko pristanišče, ki se je leta 1953 preimenovala v Ustanovo za tržaško industrijsko pristanišče in je vedno znova zahtevala od prefekture razširitev področja pod njeno pristojnostjo, ki se od leta 1963 razprostira do dolinskih hiš. V tej bitki so mu bile ob strani naše strokovne organizacije, politične stranke, še zlasti pa slovenski tisk. Toda, bodisi zaradi neugodnih političnih razmer, zaradi katerih je politična in časopisna akcija največkrat naletela na gluha ušesa, razen določenih primerov, ko je bila krivica kričeča (kot n.pr. razlastitev področja, kjer so zgradili naselje S. Sergio) in je imela omejen učinek, bodili zato, ker so bile razlastitve pogoste, a največkrat omejene in so prizadeti manj občutili potrebo in imeli manj možnosti za skupno akcijo, ni ta po-nioč mogla pripeljati do takih rezultatov, ki bi bili za naše ljudi vsaj kolikor toliko zadovoljivi.
Posamezniki so se sicer uprli in se pritožili glede premajhne odškodnine na sodišče, ki jim je skoraj vedno priznalo pravico do občutnih poviškov, toda velika večina razlaščencev, v strahu pred rnočjo razlastiteljev, pred stroški in zamudami, ki jih predvideva sodni Postopek do razsodbe in izplačila, so se zadovoljili z odškodninami, ki nikakor niso ustrezale dejanski tržni vrednosti odvzetih jim nepremičnin. Da je res tako je potrdil sam takratni predvsednik Ustanove za tržaško industrijsko pristanišče inž. visintin, ko je na konferenci za tržaško gospodarstvo, ki jo je priredila tržaška občinska uprava 30.
■n 31. januarja 1965, dobesedno povedal, da «ustanova lahko razlašča zemljišča, potrebna industriji in jih Preprodaja, potem ko je uredila splošne storitve, po ceni, ki je občutno manjša od tržne*. Ker ureditev splošnih storitev (ceste, napeljave) najbrž ni zastonj, je pač Pujno, da je prodajna cena lahko taka, ker so razlastitvene odškod-uine bile občutno manjše od realne vrednosti.
Prvič so se naši ljudje množično Pprli ob razlastitvah konec leta 1963 in začetka 1964, najbrž tudi zato, ker so jih ohrabrile nekatere Uspešne skupne akcije prizadetih °b podpori kmečkih organizacij, strank in tiska (Hudo leto, Kolon-kovec) in so tokrat bolj prisluhih pozivon teh organizacij, časopisja in posameznikov. Pri 88 izdanih razlastitvenih dekretih, ki so Pnnujali odškodnine okrog 420 lir za kv. m, j približno polovica razlaščencev vložila pritožbe na sodišče, ki jim je po sicer navadnem Precej dolgem postopku priznalo povprečno 80 odstotkov poviška.
Toliko bolj je torej razumljivo, da so se ljudje, katerih zemljišča so bila že od leta 1963 podvržena s Prefekturnim dekretom pristojnosti 1 'stanove za industrijskj pristanišče, ali s tujko «vinkulirana», ob vesteh, da bo naftovod do bavarskih čistilnic speljan iz Trsta, vznemirili in se začeli dogovarjati o skupnem nastopu.
Na pobudo slovenskih strokovnih "rganizacij, ki so ves čas zasledovale in proučevale vprašanje razlastitev, so že v prvih dneh leta 1965 dali temu skupnemu nastopu tudi uradno organizacijsko obliko. Pridružili so se tudi prebivalci oko-hških vasi, od Domja do Medje vasi, koder je imel biti speljan cevovod. Teže je bilo organizirati Prizadete na Goriškem, kar je uspelih kljub vsem prejšnjim naporom, Sele ob koncu akcije.
Kljub vsem velikim težavam, ki 56 je bilo treba z njimi spoprijemati, pomanjkanju materialnih sredstev in čeprav je bilo, navzlic dobri volji in naporom nemogoče vzpostaviti zares enotno fronto vseh Prizadetih, zaradi česar se je šq vedno preveč razlaščencev pogajalo posamezno in pri tem pač naravno utrpelo precejšnjo škodo, je organiziran nastop rodil obetajoč Uspeh, zlasti v primerjavi z žalost- ' n° preteklostjo.
Pri prvi skupini razlastitev, ki so
obsegale okrog 33 ha, za katere denih, ter vsekakor občutno večje ko je šlo za
CD nnnmoli nni-l/A/lMinn ,, J A C	.J	1 i 1 •! 1 -	*	■ «.	■	J
so ponujali odškodnine od 450 do 550 lir za kv. m, se je približno polovica razlaščencev pritožila na sodišče in tako dosegla v pogajanjih z razlastitelji povprečno povišek 120 odstotkov, t.j. povprečno ceno več kot 1070 lir za kv. m. Tisti, ki so se pogajali posamezno so pa bili oškodovani za okrog 200 lir pri kv. m, to se pravi skupaj za več kot 34 milijonov.
Za drugo skupino razlastitev za naftovod, ki se tiče okrog 44 ha zemljišč, lahko računamo, čeprav so nekatere pritožbe še nerešene, da je povprečna odškodnina, ki so jo ali jo bodo prizadeti prejeli, približno 1.200 lir za kv. m.
Tudi prizadeti zaradi postavitve služnosti na zemljiščih, koder je speljan cevovod, ki so se pogajali skupno, so prejeli skoraj 10-krat večje odškodnine od prvotno ponu-
od takih, ki so se sami pogajali.
Kot obračun tega organiziranega nastopa lahko navedemo, da so kljub vsem težavam in pomanjkljivostim naši ljudje prejeli okrog 400 milijonov več, kot bi jim izplačali sicer.
Zaključki se vsiljujejo kar sami. Enotna organizirana akcija je edina, ki lahko zagotavlja uspešne rezultate, pa čeprav relativno uspešne, a vsekakor boljše od onih, ki jih morejo doseči posamezniki. Mislimo, da tega sploh ni treba posebej dokazovati. Zato je za bodoče treba enotnosti posvetiti največje napore, pa čeprav bi se bilo treba odpovedati kakim egoističnim osebnim stališčem ali interesom, ko gre za velike skupne koristi.
Neenotnost nas je do sedaj stala že preveč, če pomislimo, da so naši ljudje pridobili pri tej razlastitvi,
77 ha in so nastopili le' kolikor toliko enotno, 400 milijonov, si moremo predstavljati, koliko bi bili lahko dobili, ko bi se branili organizirano in skupno že od vsega začetka, pri vseh razlastitvah, ki so nam vzele več kot 1000 ha naše zemlje.
Pa še zadnja misel. V Dolino je prišlo več kot 800 milijonov lir. Prizadeti so pa zato izgubili trajno dobrino — zemljo. Škoda bi bilo, da bi odškodnina pošla samo pri nakupu avtomobilov, televizorjev ali gospodinjskih strojev. Pomisliti je treba, da denar, ki ni vložen v produktivne, pridobitne namene prekmalu poide, in ne bo potem niti zemlje niti denarja. Zato se zdi zelo umestno, da bi naše ustanove in strokovnjaki resno proučili to vprašanje, da bi našim ljudem mogli nuditi koristne nasvete.
LUCIJAN VOLK
USPEH, K L NAM JE V PONOS
Učenci slovenskih osnovnih šol znova dokazali smisel za risanje
Največ nagrad na natečaju «Žival, ki jo imam na jr a je» so prejeli učenci šole od Briščikov
...........••I»,*I1IIMIIIIIIIIHHMIIIIIIIIUIIIII1IIIIIIIIHIIIM|I|,||I„|iiii||||„|„||i,„||||m||||.II, ..Illlllllllllim • III ■ 11 • I ■ 1111II11111 IIIKimilHIIIIIIIIIIIIIIIi,
Znaki povratka na zemljo
Okoliščine so potisnile zemljo «visokoodstotno ohromelo« in na mesto malovredne glavnice ] kulture ne odgovarjajo seda-in jo premaknile med zadnje vi- njim razmeram. S to ugotovi
re dohodkov, ali na ono zadnjo lestvico, kjer ni pogojev za življenje kot ga narekujejo sedanje potrebe. Tako so mnogi sinovi, namenjeni domu, zamenjali to glavnico z zaslužkom v svojstvu poklicnega, ali težaškega delavca. Nekajletne izkušnje so v mnogih primerih spremenile njihov račun, ki jih usmerja k drugačnim sklepom Po prvotnem računu bi se do-tičnik moral bolj posvetiti zemlji in iz nje izvleči večji dohodek. Volja je dobra in zgledi pri vaščanih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom resno in čimbolj napredno, tudi mikajo a meso se temu upira. To je delno izvedljivo, ker preko lastne moči ne gre. Delo izven doma nima prednosti, za onega, ki ima še nekaj trdnih tal pod nogami, že ne. Delavec si z delovnim razmerjem pridobi gotove socialne pravice. Kot protivrednost velja njegovo delo. To pa izčrpa njegove moči. Delovna sila se spremeni v stroj, ki naj pokaže čim večji učinek. Tako je povsod, a še posebno v pretirani obliki pri zasebnih delodajalcih, ki jim dobro služijo vrline (pridnost, vestnost, natančnost itd.) naših mladih gospodarjev. In ti že računajo, če niso njihove dajatve prevelike in se sprašujejo, če je res pametno trositi svoje mlade sokove izven doma, biti stalno v zaslužkarski odvisnosti, na preži za delom pod boljšimi pogoji — kar pa se pretežno ne uresniči — in nuditi svoje sposobnosti tujemu kapitalu. Ali bi mogoče ne bilo pametneje vlagati svoje telesne in umske sile svojemu kapitalu — zemlji? Priključiti se torej gospodarjem, ki si prizadevajo živeti od plodov svoje zemlje.
To pa res ni tako enostavno. Treba je to zadevo temeljito in od vseh strani prerešetati. Nekateri, sicer še zelo redki »zaslužkarji«, so se v tem že odločili in se povrnili na lastna
tvijo se pojavi vprašanje prilagoditve gospodarjenja sedanjim zahtevam, sicer ne more obrat uspevati. A to vprašanje vključuje pomembno vprašanje, ki ga ne smemo preskočiti: strokovno sposobnost. Ni niti strokovne izobrazbe v splošnem, a tem manj v specializiranem kmetijstvu (vinarstvo, vrtnarstvo itd.). Na srečo je naš napredni kmetovalec bister, razsoden, dovzeten, samopobuden in opremljen še z drugimi lastnostmi, ki mu kljub temu prispevajo k skromnemu uspehu. Gleda, vidi in ugotavlja, da v vsakem primeru velja za naše razmere dejstvo, da je prvi in gospodarsko najpomembnejši naravni stroj — živina. To vedo tudi mladi
gospodarji, vedo, da je umna živinoreja donosna in prvi pogoj uspešnemu kmetovanju.
Tiho, kot so prej odšli po zaslužkom, se nekateri vračajo h kruhu z lastne zemlje. Vredni so vsestranske pomoči, saj so to prvi poskusi povratka k oni dejavnosti, ki v zadnjih letih zaskrblja javnost zaradi velikega nesoglasja med njo in ostalimi gospodarskimi panogami in izziva družbene razpoke. Kmetijstvo tržaške pokrajine je v deželnem merilu na slabem mestu. Ali je to posledica le naravnih razmer? če to ni, kje tiči vzrok? Vsekakor je eden v socialnih razmerah. Vemo pa tudi, da če bi za vse ostalo odgovarjali samo kmetovalci, bi bilo že davno drugačno stanje.
J. F.
Kakor smo že poročali, je bila v okviru I. salona živali za družbo tudi razstava — natečaj otroških risb na temo »Žival, ki jo imam najrajši*. Natečaj je vzbudil precejšnje zanimanje med učitelji in učenci slovenskih osnovnih šol, ki so poslali na razstavo svoje risbe in dobili lepa priznanja. Slovenske šole so tudi ob tej priliki utrdile svoj ugled in dokazale, da prednjačijo pri umetniški vzgoji otrok. Slovenski učenci, zlasti iz nekaterih predelov, pa so ponovno dokazali, da imajo razvit čut opazovanja, talent, veliko veselje in nagnjenje do risanja, da zabeležijo z barvo in risbo, kar vidijo, ter izrazijo, kar občutijo. To je zelo razveseljivo, ker je izraz otrokove duševnosti, vzgojitelju pa je v pomoč pri njegovem vzgojnem delu, ker tudi na ta način spoznava otroka in laže sledi njegovemu razvoju. Zalo z velikim zadovoljstvom beležimo uspehe naših učencev in dijakov na krajevnih in mednarodnih natečajih in razstavah. Na take uspehe naših otrok in vzgojiteljem smo lahko ponosni.
Objavljamo imena slovenskih u-čencev, ki so v soboto dopoldne prejeli nagrade za svoje risbe. Iz seznama je razvidno, da je izmed slovenskih osnovnih šol na Tržaškem tokrat odnesla največ nagrad osnovna šola pri Briščikih. Glede na število otrok, ki obiskujejo to šolo, in na število nagrajenih učencev iz te šole, lahko trdimo, da je v tem primeru slovenska osnovna šola pri Briščikih dosegla prvo mesto med vsemi osnovnimi šolami v deželi Furlanija-Julijska krajina.
Prvo nagrado za II. razred je prejel Marino Bresciani (osn. šola Briščiki — učiteljica Evelina Pahor); II. nagrado za I. razred in pohvalo Anita Milič (osn. šola Bri ščiki — učiteljica Evelina Pahor); II. nagrado za II. razred: Nadja Škabar (osnovna šola Briščiki --učiteljica Evelina Pahor); diplomo in darilo so prejeli: Peter Milič (3. razred — osn. šola Briščiki — učiteljica Evelina Pahor) in Dario Bri-ščik (1. razred — osnovna šola Briščiki — učiteljica Evelina Pahor): II. nagrado za III. razred je prejel Andrej Batti (osn. šola Zgonik, učiteljica Emilija Bagozzi); II. nagrado za 4. razred je prejela Tatjana Černivec (osn. šola Barkovlje — učiteljica Vera Poljšak); srebrno
kolajno je prejel Walter Pertot (5. razred osn. šole Nabrežina — učiteljica Vlasta Legiša); diplomo in darilo je prejel tudi Jurij Krečič (II. razred osn. šole Barkovlje — učiteljica Vera Poljšak).
Čestitamo učencem in njihovim učiteljicam!
llllllllllllllllllllllllllllllllllHilllllllllltlllllllllllllHIII
Katica vd. Klun
Likofpri Mahniču
.       umi iiiiiiih,     ih,,,,,,,,,,    
Važno obvestilo KZ in ZMP
• Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji, cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul Foscolo 1).
tla, drugi se s tem vprašanjem še bavijo in skušajo rešiti neznanko. Mislijo trezno in zelo stvarno ter premlevajo vse pogoje, ki pridejo pri tej dejavnosti (kmetovanju) v poštev. Osnovnega pomena so predvsem površina in značaj obdelovalne zemlje, njene prednosti (enotnost, bližina) in pomanjkljivosti (razcepljenost, odročnost), vprašanje vode, inventarja, sredstev in nabavo pripomočkov za dvig donosnosti, delovne sile. Naše kmetijsko gospodarstvo je
Pripravlja se nov zakon o družinski dokladi kmetom. Zato Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata vse kmete, ki se jih bo zakon tikal, naj se takoj prijavijo.
Prijaviti se morajo, v lastno korist, družinski poglavarji, ki uživajo samo kmetijsko socialno zavarovanje in imajo otroke, ki se še učijo, žene ki ne delajo in starše, ki uživajo kako skromno pokojnino in se zato lahko računa, da so družinskemu poglavarju v breme.
Prijave sprejemata tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9 v uradnih urah, ter poverjeniki: MILJE:	Kmetijska zadruga,
Trg Curiel št. 2 DOLINA: Josip Sancin, Dolina št. 112
BOLJUNEC: Josip Ota, Bo-Ijunec št. 38 BORŠT: Miloš štev. 1
MAGDALENA: Alojz Debeliš, Ul. G. Ventura št. 29 KOLONKOVEC: Marčelo Čok, Ul. Gravisi št. 13 BAZOVICA: Alojz Križmančič, Bazovica št. 71
GROCANA:	Mario Bernetič,
Gročana št. 10
PADRIČE: Rafael Grgič, Pa-driče št. 52
COL: Alfonz Guštin, Col št. 12 j ZGONIK: Stanislav Milič Zgonik št. 34
SALEŽ:	Boris Milič, Salež
št. 37
KRIŽ: Mario Švab, Križ številka 334
NABREŽINA: Dušan Radovič, Nabrežina št. 138/a SLIVNO: Josip Kralj, Slivno štev. 8
MAVHINJE:	Ivan Terčon,
Mavhinje št. 42 CEROVLJE: Ivan Antonič, Ce-rovlje št. 34
MEDJA VAS: Avgust Radetič, Medja vas št. 10 KONTOVEL:	Drago Starc,
Kontovel št. 142 PROSEK: Srečko Orel, De-vinščina št. 6
LONJER: Silvester Glavnina, Lonjerska cesta 255 Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obenem opozarjata vse člane in kmetovalce, da hodijo po vaseh in po hišah nepooblaščeni ljudje, ki trdijo, da lahko podpišejo njim neka pooblastila, češ da je vseeno in da gre za isto stvar. To se na žalost ni zgodilo prvič in sta bili slovenski kmečki organizaciji že večkrat prisiljeni svariti ljudi pred takim početjem. Da ni vseeno pa prav dobro vedo vsi, ki so že kdaj nasedli in so potem prihajali k nam po pomoč. Ponovno opozarjamo naše kmete, da so pooblaščeni samo zgo-..	_ .J raj navedeni poverjeniki po va-
Marc, Boršt j jn ,ja prj njih	pre-
kličejo katerokoli pooblastilo, ki bi ga pomotoma že podpisali komurkoli.
Tajništvo KZ in ZMP
Ijive kuhinje, ker mu bolezen ni dovoljevala, da bi se ukvarjal z vinogradom, ki se je raztezal po pobočju blizu njegove hiše.
Poleg družinskih članov je bil njegov najboljši prijatelj Primorski dnevnik in čitanje tega je povzročalo v njem neznansko veselje, ko je šlo za razveseljive nsvice, žalost in zaskrbljenost, če so bile natiskane pritožbe.
Pokojnik je bil mirne narave in ni imel v Barkovljah sovražnikov, Vsem je bil prijatelj.
Naj mu bo rahla zemlja v Krnčevi njivi.
Naše marljive raznašalke »Primorskega dnevnika« Katice ni več. Po kratki bolezni je umrla preteklo nedeljo, v torek pa smo jo spremili k zadnjemu počitku.
Pokojna Katica Lazar vd. Klun se je rodila 13. 11. 1883 v Stari vasi (Žiri); imela je torej že 83 let. Kot dekle je prišla v Trst in se zaposlila v našem mestu. Poročila se je in z marljivostjo, skrbnostjo ter požrtvovalnostjo sta si z možem kupila hišico pri Sv. Jakobu. Katica je skrbela za dom in družino. Hodila je v svoje rojstne kraje nakupovat čipke, ki jih je potem prodajala pri Rdečem mostu (na Ponterošu). Pred več kot 20. leti ji je umrl mož. V tolažbo so ji bili sestra in sorodniki. Naša Katica pa je še naprej, kljub letom, bila vedno marljiva kot mravlja. Dolgo let je raznašala naš list po mestu, zlasti pri Sv. Jakobu, in nihče si ni mislil, da ima tista drobcena ženica že nad 80 let. Nikoli se ni pritoževala, da je bolna. Zadnje mesece se ni počutila dobro in je ležala doma. Niti na misel ji ni prišlo, da bi šla v bolnišnico, «saj ni tako hudo, saj bo spet dobra«. Pred dobrim mesecem pa so jo le spravili v bolnišnico, toda pomagalo ji ni več dosti.
Naj ji bo lahka zemlja.
V soboto, 26. novembra je bi lo v družini Mahnič pri Domju veselje. Imeli so «likof», ker so pač dozidali in pokrili novo hišo, ki jo vidite na sliki. Takih
vo hišo, ki pa bo znatno večja, prostornejša in lepša od prejš. nje.
Hiša je sicer dograjena, n Mahniča čaka še precej dela, da bo popolnoma dokončana. Ker
«likofov» je precej po našem
n°čueleUlmTasvo3k0posebenMpo; je marljiv in skrben, smo pre-men	J ^	^ pričani, da bo tudi pri t*m u-
Kakor naši čitatelji že dobro vedo, ker smo o tem primeru obširno pisali, so Karlu Mahniču s Krmenke pri Dolini razlastili hišo in vse zemljišče (4 tisoč kv. m) za gradnjo naftovoda. Ponujali so mu smešno nizko ceno, ki jo seveda ni hotel sprejeti. Grozili so mu s prisilnim izgonom in ga tudi izgnali iz hiše, vendar je Mahnič nato dosegel znatno višjo odškodnino in boljše pogoje. Po-
• Vinogradniki! Kole za trte naročite pri Kmetijski zadrugi v Trstu. — Ul. Foscolo l, in njenih podružnicah.
spel. To mu iz srca želimo in mu čestitamo. Veseli nas, da smo mu, poleg drugih, tudi s pisanjem v našem listu poma-iskal si je drugo zemljišče, si- j gali do uspešnejšega zaključka cer manjše, in začel graditi no-1 zadeve glede razlastitve.
COMMA PL A S TKA
Ulica dellTstria 8. tel. 5U-U54 (pri Sv Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
vam nudi vse nlšne potre0 ščine. torbe, igrače, lutke, pl* stiko za pode imitacija par ketov
Vse po konkurenčnih cenah!
Miklavž prihaja!
LEPO DARILO RAZVESELI OTROKE IN VSE NAS.
Trgovina MIKA
Nabrežina, Glavna cesta št. 149
ima v zalogi lepa in okusna darila po ugodnih cenah. IGRAČE, PARFUME, OKRASKE, KOŽNO GALANTERIJO, PORCELAN, KRISTAL in druge okrasne predmete. Za vaš cen V obisk nail-pš-a hvala !
V PONEDELJEK ODPRTO VES DAN
Autoaccessori PIPAN
Prtljažniki — Nosilci za smuči — Snežne verige — Pokri-v: 'a za radiatorje — Antifriz ter vse avtomobilske potrebščino in nadomestne dele najboljših znamk in kakovosti.
Velik parkirni prostor	Takojšnje montiranje
TRST — UL. SETTEFONTANE 34
TRST
Anton Mozetič
MMomraM :' , s ■>
KDOR SE PRVIČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO |9()7
prihrani S.300 lir
podari družini lopo darilo
bo projomal list zastonj vos doromhor U?66
prejme v dar še lepo slovensko knjigo
Telefonirajte na št. 37-338	£
ali pa izročile vaš naslov raznašaleu fl
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
Bilo je v četrtek zjutraj, ko sem pregledoval slike starih Barkovelj, namenjene novemu etnografskemu muzeju v Trstu.
Med raznimi slikami mi je prišla pod roke tudi slika petindvajsetletnice pevskega društva Adrija iz leta 1914. Ko sem pregledal slikane pevce, sem ugotovil, da smo ostali živi samo še tnje in od teh tudi Tone.
Čez četrt ure sem prejel Primorski dnevnik z objavo osmrtnice Antona Mozetiča. Seveda so se mi ob tem nenadnem kontrastu pojavile pred očmi slike prosvetnega delovanja v naših Barkovljah pred dobrimi petdesetimi leti. Pelje, tamburice, igre, telovadba so se vrstili drug za drugim a ostal sem pri prvih dveh, v katerih se je ude j stvoval pokojni Tone.
Tone je stanoval visoko v Judov-cu in vzpon do njegove hiše v resnici ni bil vabljiv/ posebno v zimskih večerih, če je deževalo z bur-jo ali pa če je bil klanec poledenel. kar se je dogajalo v tistih letih pogostoma.
Ob takih prilikah so bile pevske in tamburaške vaje odpovedane, toda Tone ni manjkal pri nobeni. Večkrat so ga stavili pevovodje za vzgled drugim pevcem, ki so stali v največji bližini, a se niso upali na cesto ob takem slabem vremenu.
Zadnja leta je živel Tone večinoma med štirimi zidovi svoje vab
Ul. Buccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTtMlO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi t inozemstvo
UF«ra=llME ij^^LRTORNF
SEDMRIM?
TRST v*a,c ** Setlemhre 1» NABREŽINA (center) SESLJAN (center)
ZLA TI /A SREBRNI OKRASNI TREItMETI
TRGOVINA S ČEVLJI
ALTA MODA
TRST
UL. G. GALLINA, 3
TEL, 31-822

modfllina ca l/.a lure
klasični in najnuveiši modeli čevljev na)boljših znamk VELIKA IZBIRA ŽA MOŠKE ■ ZENSKE OTROKE Ul. F. Filzi 3, TRST. tel 37-797 (vogal (II Machiavelli)
iKmii
lekoce gorivo za ogrevanje
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
TELEFONIRAJTE NA: 811-304 - 812-316 LA NAFTA
di FURLAN GTUs'	iti,, ph marin. 2 TRST
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN IKANSP0R1
InUAsuuAirfUi
KOPER — JUGOSLAVIJA
Sintetične preproge
m preproge za nodnike iz pia stike »BALATUM« in »MERA KLON* Moderno pokrivanje podov i gumo «MOyUETTE» in ploščice «RIKETT» in (ARMSTRONG« Bežna vrata (ROLLP( IRT#, beneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P	I I Al.PLAŠI, Trst,
Trg Os pedale St d fel 95-919
EUROCERAMICA*
TRST
ULICA VALDIR1VO 30 TELEFON 29667
Ploščice za zidno prevleko
in kritje podov
Pipe ■ Sanitarije • Toalete
Sesalniki . Emajlirane oevi
Peči
koper
TULKFON 21-U30 TKLFX 34-117
PREDSTAVNIŠTVO V IRSIU: UL. ROMA 15, TEL. 37-823
Z dodeljevanje in vsklndfščevanje blaga £ kvantitativni prevzem
3 poslovanje na mednarodnih sejmih In razstavah
C redni zbirni promet Iz evropskih centrov
S mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni
S P«* kopnem, po morju, po rekah in zraku C carinjenje blaga Z transportno zavarovanje blaga Z booking ladijskega prostora « kontrola transportnih dokumentov Z strokovno pakiranje
1 svojimi poslovnimi enotami v:
I
Kopru. Ljubljani. Mariboru Gelju. na Jesenicah, v Sežani, na Iteki # Zagrebu. Beogradu. Novem Sadu. Prevaljah.
Šentilju. Dravogradu Radgoni. Novi Gorici, na Kozini. Škofijah, v Sarajevo Pločah. Baru, Subotici. Diniitrovgrado. Kragujevcu, Zrenjaninu, Krvavem potoku
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.7, najnižja 7j>, ob 19. url 7.8; vlaga 80 odst., zračni tlak 1002.6 narašča, veter 4 km vzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13.3 stopinje, dežja je padlo 6 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 4. decembra
Barbara
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.54. Luna vzide ob 23.02 in zatone ob 12.41
Jutri, PONEDELJEK, 5. decembra Stojan
KDAJ BODO NAREDILI KONEC DESNIČARSKI PREPOTENTNOSTI?
Divjaštvo fašističnih študentov onemogočilo uradno otvoritev akademskega leta 1966-67
V prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti, konzularnega zbora in kulturnih krogov so podivjani desničarski elementi metali po avli nočne posode iz plastike, gnilo sadje, petarde in spuščali netopirje Rektor prof. Origone prekinil slovesnost ■ Onemogočen govor tribuna
Včeraj ob 11. uri bi morala biti j veliki dvorani tržaškega vseučilišča slovesna otvoritev akademskega leta 1966-67. Slovesnost se je sicer pričela, kot je bilo napovedano, toda do formalne otvoritve ni prišlo zaradi divjaškega nastopa desničarskih študentov, ki so z nepopisnim vpitjem in kričanjem preprečili tribunu Bonifaziju, da bi prebral na govorniški tribuni svoj govor.
Zmešnjava, ki je v tistem trenutku vladala v dvorani, je bila nepopisna. Na govornika, izbranega predstavnika tržaških študentov, se je usula ploha nočnih posod iz plastike. Tudi kak profesor, ki je sedel v ozadju, je bil deležen luča-nja gnilega sadja. Nekoliko prej je tik pred rektorjem vseučilišča eksplodirala petarda. Na srečo so bili sami študenti toliko pametni, da so divjaškega tovariša odpeljali iz dvorane.
Tribun Boni fazi je dvakrat poskušal govoriti, kar pa se mu ni posrečilo zaradi silnega trušča, ki ga je zganjala fašistična svojat. Potem je skušal govoriti rektor O-rigone, ki je dejal, da prekinja slo vesno otvoritev iz dveh razlogov: na eni strani zaradi «neoportunosti tribunovega govora« in na drugi zaradi divjaškega obnašanja določenih študentovskih krogov. Po svojem kratkem govoru je rektor Origone izjavil, da ne bo zapustil dvorane, dokler ne bodo nasilneži odšli. Ko se je dvorana na pol izpraznila, je rektor odšel.
Da desničarski krogi pripravljajo razne provokacije, je postalo o-čitno še preden se je ceremonija začela. Pri vhodu v veliko dvorano se je zbrala večja skupina študentov, ki so bili ogrnjeni v tradicionalne pelerine z značilnimi pokrivali na glavi. V prvi vrsti skupine je stal študent z bobnom, a zadaj je druga skupina nosila pravcato krsto. Nekateri so pravili, da je bila namenjena tribunu Bonifaziju, drugi pa študentu Mocchiju, ki je bil ranjen ob priliki nedavnih izgredov na vseučilišču. Gotovo je, da je skupina fašističnih študentov pela pesmi s katerimi je zasmehovala Mocchijevega očeta, ki je bil do včeraj tržaški občinski odbornik.
Skupina teh uniformiranih in dokaj dobro organiziranih študentov ie nato odšla v dvorano, ki je bila ze popolnoma zasedena. Tam so bili številni študenti drugih skupin, ki pa se niso udeležili maškarade. Na odru so se zbrali profesorji z rektorjem Origonejem. Odsotni pa so bili poverjeni profesorji in asistenti, ki se niso hoteli udeležiti slovesnosti v znak protesta proti vladni politiki glede italijanskih vseučilišč.
Kot smo dejali, so bili znaki nameravanega kravala otipljivi že takoj od začetka, študenti so takoj spustili v zrak večje število neto-
iiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiini
Jubilej zaslužne prosvetne delavke
Te dni je v Ljubljani proslavila petinosemdesetletnico svojega plodnega življenja znana prosvetna delavka Mira Engelman, bivša upraviteljica Ciril-Metodove šole v Trstu, vzgojiteljica nekaj letnikov tržaških Slovenk in Slovencev, kasneje pa vse do upokojitve upraviteljica osnovne šole Mladika* v Ljubljani. Na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu je bilo po učiteljišču v Ljubljani njeno prvo delovno mesto. Na tej šoli sta več kot dvajset let delovala skupaj_ s soprogom Vinkom, zaslužnim tržaškim javnim delavcem, ki je ustanovil ali sodeloval pri marsikateri pomembni društveni organizaciji tržaških Slovencev. Po njegovi prerani smrti so prav te organizacije dolgo skrbele za njegov grob pri Sv. Ani.
Jubilantka se je po njegovi smrti preselila v Ljubljano, kjer so jo čakale nove pedagoške naloge. Vse do upokojitve leta 1937 je uspešno vodila osnovno šolo Mladika». Med obema vojnama pa se je tudi v Ljubljani, kakor že prej v Trstu, z vso požrtvovalnostjo udejstvovala v ženskih in drugih organizacijah,' kjer si je s svojo zavzetostjo in nesebičnim delom pridobila širok krog prijateljev in prijateljic. Kljub hudim življenjskim preizkušnjam je vse do danes ostala čila in se še nadalje živo zanima za razvoj in napredek Slovencev na prosvetnem in vseh drugih področjih.
Kako so njeno pedagoško delo ocenjevale njene delovne tovarišice in sodelavke, nam kažejo tele besede, ki so jih ji napisale ob upokojitvi: «Bi!i ste nam voditeljica, boljše ne bi mogli imeti. Šolo ste vodili vestno in vzorno. Kot dobri pastir niste hodili pred nami, temveč z nami. Blagor in ugled zavoda vam je bilo prvo; poudarjali ste naše delo, svojega truda in dela niste omenjali. Nikdar nismo čutile, da ste nad nami, nikoli niste ničesar zahtevali; če je bilo kaj nujno potrebno, ste kvečjemu — želeli... Zaupali ste nam; zaupali ste v naše pošteno delo, v naš čut dolžnosti, v našo disciplino... Bili ste velikopotezni, širokosrčni, uvidevni... Toplo zahvalo smo vam dolžne za vse nasvete na prosvet-no-pedagoškem polju. S svojimi bogatimi izkušnjami ste nam bili vselej ob strani. Hvala za vse!...»
Jubilantki ob njenem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo!
pirjev, ki so kot brezumni frfotali pod stropom. Njihovo zbeganost so še stopnjevale eksplozije petard.
Potem je spregovoril rektor Origone. Njegov govor je bil zelo dolg, saj je trajal več kot eno uro. V prvem delu svojega govora je prof. Origone govoril o zaslužnih profesorjih, ki so v lanskem akademskem letu prejeli visoka priznanja za svojo dejavnost.
Na tržaškem vseučilišču je bilo lani čez 5700 študentov. V primerjavi s prejšnjim akademskim letom se je število študentov povečalo za okoli 700.
Veliko pozornost je prof. Origone posvetil vprašanjem finansiranja vseučiliške dejavnosti, gradnje raznih objektov itd. Na kraju je še obravnaval vprašanja finančne vloge države, dežele ter zasebnih u-stanov.
Po zaključku svojega govora je prof. Origone dal besedo izvoljenemu predstavniku študentov tribunu Bonifaziju. Tedaj je prišlo do neredov, vpitja in neodgovornih nastopov desničarskih študentov.
Vtis, ki so ga dobili številni povabljeni gostje, seveda ni mogel biti drugačen kot porazen. Manifestacije so se udeležili predstavniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti ter konzularnih predstavništev. Prisoten je bil tudi generalni komisar dr. Cappellini. Občino je zastopal dr. Venier, pokrajino dr. Gri-sogono in kvesturo dr. Parlato.
Pred prekinitvijo so izročili zlato kolajno za šolske zasluge pravniku Giovanniju Pavaniniju in ekonomistu Claudiu Calzolariju.
Rektorat je v zvezi z dogodki na univerzi izdal naslednje sporočilo:
»Univerza obžaluje in obsoja nedisciplino in nestrpnost, ki sta motili reden potek svečane otvoritve akademskega leta ter istočasno žalili goste univerze ter njen ugled, akademsko predstavništvo in dobro ime študentovskega kolektiva.
Akademsko leto se bo redno nadaljevalo kot se je redno začelo, tudi če tokrat ni imelo dostojne u-radne otvoritve kot običajno.
Akademske oblasti si pridržujejo primerne ukrepe za normalen potek univerzitetne dejavnosti ter znova pozivajo na zavest študentov naj ne sledijo najslabšim vzgledom dru gih univerz in naj se nasprotno obnašajo z možato preudarnostjo v izvajanju svojih pravic kakor tudi v izpolnjevanju svojih dolžnosti.»
Izjavo o izgredih desničarskih e-lementov iz študentovskih vrst je izdal tudi odbor tribunata, reprezentativnega organa študentov, v kateri ostro obsoja divjaško početje med otvarjanjem akademskega leta, prav tako pa obsoja tudi zadržanje tistih, ki takega divjaškega početja niso z vso odločnostjo preprečili.
Mladinska federacija KPI v svoji izjavi prav tako obsoja izgrede skupine izoliranih študentov na robu univerzitetnega življenja, predvsem pa opozarja na odgovornost rektorata, kateremu očita, da tej skupini že dolgo časa dovoljuje u-stvarjanje težkega protidemokratičnega ozračja v katerem je prišlo do epizod nasilja in ustrahovanja. Mladinska federacija tržaške KPI opozarja javnost na vprašanje demokratičnega življenja znotraj univerze, zahteva naj se v akademski zbor in na univerzo povrne normalnost z vzpostavitvijo poštenega in učinkovitega vodstva univerze, izraža svojo solidarnost tribunu in izreka svojo podporo študentovskemu gibanju ter docentom v njihovi sedanji borbi na vseh italijanskih univerzah za splošno univerzitetno reformo.
to zahvaljuje volivcem, ki so glasovali zanjo ter vsem, ki so se zanjo trudili. Nadalje je v izjavi rečeno, da je prva dolžnost Slovenske skupnosti manjšinska politika, ki ima pred očmi potrebe in koristi slovenskega življa v Italiji in da so iz tega stališča razni protestni glasovi slovenskih volivcev za indipendentiste in druge protestne politične skupine zapravljeni in izgubljeni. Končno je v izjavi rečeno:
Slovenska skupnost bo ostala zvesta svojemu programu in bo zahtevala, da vodijo odgovorni krogi novo politiko do Slovencev, katera mora preiti od besed k dejanjem. Slovenska skupnost je po splošnem mnenju pripomogla k ustvaritvi u-godnejšega ozračja za Slovence in k večji narodni samozavesti. Vladne stranke morajo zdaj načelno izrečeno dobro voljo izpričati z dejanji in sicer takoj, v naprej določenih rokih. V tem smislu in s tem ciljem svet Slovenske skupnosti proučuje položaj, in določa svojo politično taktiko ter se obvezuje, da bo zavzel stališče, ki bo odgovarjalo volilnemu programu Slovenske skupnosti in potrebam ter Koristim vseh Slovencev na Tržaškem, kakor tudi tam, kjer našim rojakom odrekajo vse narodnostne pravice.
8. decembra v Kulturnem domu
Občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu
Sindikat slovenske šole v Trstu bo imel v četrtek, 8. decembra t.l. ob 8.30 v prvem in 9.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu svoj redni občni zbor.
Dnevni red bo obsegal: 1. otvoritev, 2. izvolitev predsedstva občnega zbora, 3. branje zapisnika lanskega občnega zbora, 4. poročila tajništva, referentov, blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča, 5. razpravo in sprejem poročil, 6. razrešnico, 7. volitve novega odbora, 8. predloge in 9. razno.
Odbor vabi vse, tudi nečlane, k številni udeležbi.
Zimski urnik mesnic
Od 1. decembra dalje do 28. februarja prihodnjega leta bodo mesnice upoštevale zimski urnik. Urnik je naslednji: Vsak dan od ponedeljka do petka odprto od 6. do 13. ure; vsako soboto in dan pred praznikom od 7. do 13. ure ter od 17. do 19. ure. Ob nedeljah bodo vso zimo mesnice zaprte.
Na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani je 24. novembra diplomiral za doktorja medicine
STELIO RAKAR - RACCAR Iskreno mu čestitajo starši, sorodniki in znanci. Čestitkam se pridružujeta uprava in uredništvo Primorskega dnevnika.
STOJAN KODRIČ je v petek. 2. decembra diplomiral na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Sorodniki in prijatelji mu čestitajo.
iiiiiiiHiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifill
Upravičena zaskrbljenost potrošnikov pred prazniki
Prefekt svari trgovce proti neupravičenemu višanju cen
Prefekt pravi, da bi neupravičeno višanje cen naletelo na odpor vseh organov, ki nadzorujejo cene
Izjava Slovenske skupnosti
Svet Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 2. t.m. sprejel izjavo o nedavnih volitvah v Trstu, v kateri med drugim ugotavlja, da je Slovenska skupnost po uradnih podatkih dobila pri pokrajinskih volitvah 7007 glasov, pri občinskih volitvah pa po neuradnih podatkih 4957 glasov ter da je v obeh primerih napredovala od zadnjih volitev tako po številu glasov kot po
Prefekt dr. Ceppellini je poslal predsedniku Zveze trgovcev Vene-zianu pismo, v katerem uvodoma | pravi, da se cene vsako leto pred božičnimi prazniki povišajo zaradi večjega povpraševanja. Ta pojav, pravi prefekt, ki je povezan z ekonomskim zakonom, je lahko v neki meri upravičen, vendar pa pod pogojem, da ostane v mejah naravnih tržnih premikov., in sicer dokler ne povzroči umetno neupravičene skoke.
Ta možnost - je obsodbe vredna, pravi dr. Cappellini, ker je v nasprotju s poštenim trgovanjem, ki pa bi se lahko pojavila v teh dneh. Razumljivo je, nadaljuje prefekt, da bi takšna možnost naletela na moj odločen odpor in na odpor j vseh organov, ki so pristojni, da nadzorujejo cene in ki bi naredili vse, da bi ponovno vzpostavili red na tem področju. Pričakujem, pravi nadalje prefekt, da bo ostala ta perspektiva le kot mnenje, in da tržišče ne bo občutilo v tem živahnejšem obdobju drugega, kot vplive, ki izhajajo iz običajnega trgovskega prometa ter nadaljuje:
»Razumljivo je, da se popolnoma zanesem na poštenost trgovcev, katerih dejavnost je vendar eden od osnovnih in odločujočih elementov v okviru življenja skupnosti in ki odločajo o ravnovesju zasebnih ekonomij, zlasti v trenutkih ko denar nekoliko hitreje kroži kot običajno. V teh dneh leži na trgovcih večja odgovornost in mislim, da ne pretiravam, če dodam, da bo tudi od njih mnogo odvisno, da ne bo gospodarski položaj zašel na nevarno pot za vse.
Zato mi ne ostaja drugega, kot da vas toplo prosim za vašo vplivno in učinkovito sodelovanje za objektivno in strogo nadzorstvo, z uporabo vpliva vašega položaja pri članih, da ne bodo skupni posli občutili pretresov in da ne bodo dnevi, ki nas čakajo, prinesli vzrokov za večjo zaskrbljenost pri množici potrošnikov.«
TISKOVNA KONFERENCA DR. V. CAVALIERIJA
Gospodarski odnosi med našo deželo in ZDA
Predsednik tukajšnjega Italijan-sko-amerlškega združenja dr. V. Ca-valieri, je včeraj na tiskovni konferenci orisal glavni namen in o-srednjo temo razprav posebne o-krogle mize, ki bo v Trstu v dneh 17. in 18. januarja, in ki bo posvečena gospodarskemu sodelovanju
in Združenimi ameriškimi državami. Okrogle mize se bodo udeležili tudi številni predstavniki ameriških poslovnih krogov, na njej pa bo glavni poudarek na razpravi o možnostih, ki se odpirajo nadaljnji krepitvi poslovnih vezi med našim področjem in ZDA na industrijskem, kmetijskem in trgovinskem področju ter v okviru tehničnega sodelovanja in blagovnega tranzita Skozi deželo in tržaško pristanišče. Ameriški strokovnjaki bodo po želji dajali pojasnita tukajšnjim,.operaterjem, ki jih zanimajo vprašanja povezana s predmeti razprav.
GLASBENA MATICA V TRSTU
PRIREDI DANES, 4. DEC. OB 16. URI V KULTURNEM DOMU
vokalno	j	-
instrumentalni KOflCGT*t
Sodelujejo:
Orkester G.M
dirigent Oskar Kjuder Moški pevski zbor p. d. Prosek • Kontovel dirigent Ignacij Ota Solista:
Fedora Ferluga (klavir)
Viktor Stoka (tenor)
Na programu so skladbe Haydna, Croceja, Gallusa, Ote, Simonitija, Prelovca, Mirka Matetič-Ronjgova in Milana Pertota
Rezervacija in prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Knjige za Miklavža
PROSEK: Pri Bukovčevih, v toba-karni, imajo tudi letos lepo izbiro ilustriranih slovenskih knjig za otroke. Matere, kmalu bo Miklavž! Razveselite svoje malčke.
OPČINE: V knjigarni Bernardi, vogal na Bazoviški cesti, lahko dobite tudi letos lepe ilustrirane knjige za vaše malčke. Darujte jih jim za Miklavža!
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL priredi danes, 4. t. m. RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG.
PROSVETNO DRUŠTVO LONJER KATINARA priredi danes, 4. t. m. RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG na sedežu prosvetnega društva.
MLADINSKI KROŽEK NA OPČINAH
priredi danes, 4. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah
RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG
in umetniških del mladih umetnikov
Razstava slov. knjige in miklavževanje na Proseku
Prosvetno društvo Prosek-Konto-vel priredi danes razstavo slovenske knjige. Odprta bo od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Obveščamo vse otroke slovenske osnovne šole, da je miklavževanje danes ob 14. uri na sedežu prosvetnega društva na Proseku. Miklavževanje za slovenski otroški vrtec pa bo ob 14.30 prav tako na sedežu društva na Proseku.
odstotkih. Slovenska skupnost se na- med Furlanijo - Julijsko krajino
VČERAJ V POMORSKI POSTAJI
50 strokovnjakov na zasedanja o postopnem uvajanju kontajnerjev
Poročili sla podala dr. Manzilli in inž. Colautti Udeležence zasedanja je sprejel tudi župan dr. Franzil
Na pomorski postaji so včeraj dopoldne odprli 8. vsedržavno tehnično zasedanje italijanskega odbora mednarodne družbe »International Čargo Handling Coordination Asso-ciation«, ki se ga udeležuje okoli 50 strokovnjakov s področja prevozov iz vse Italije. Na zasedanju, ki je posvečeno tako imenovanim «kon-tajnerjerm in zlasti njihovemu postopnemu uvajanju v sodoben blagovni promet v svetovnih pristaniščih, sta podala daljši poročili predstavnik omenjenega odbora dr. Man-zitti in zastopnik tukajšnjih Javnih skladišč ing. Colautti. Oba govornika sta se med svojim govorom zadržala ob najnovejšem razvoju nove tehnike prevozov v svetovnem
merilu, in sicer prvi v bolj skrčeni obliki, ing. Colautti pa s podrobno analizo nekaterih ključnih točk v razvoju kontajnerske tehnike. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o nastopu obeh strokovnjakov objavili daljše poročilo v torkovi številki, ko bomo povzeli tudi glavne točke razprave, ki je sledila njunim izvajanjem na popoldanskem in današnjem nadaljevanju zasedanja.
Sinoči je udeležence zasedanja sprejel v občinski dvorani župan dr. Franzil, ki je izrazil strokovnjakom dobrodošlico tržaškega mesta ter zaželel zasedanju plodno delo. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki tržaških poslovnih kro gov.
Urnik trgovin za praznike
V	ponedeljek, 5. decembra, bodo vse trgovine odprte ves dan. Odprte bodo tudi trgovine, ki so običajno ob ponedeljkih dopoldne zaprte zaradi kratkega tedna. Trgovci, ki bodo to smatrali za potrebno, bodo lahko podaljšali čas poslovanja do 21. ure, vendar ta možnost ne velja za trgovine s prehrambenim blagom, sadjem in zelenjavo ter mlekom.
V	torek, 6. decembra: Sv. Miklavž, običajen urnik za vse trgovine.
V	sredo, 7. decembra: trgovine bodo odprte ves dan, in sicer tudi tiste, ki imajo po navadi zaradi kratkega tedna ob sredah popoldanski premor.
V	četrtek, 8. decembra: Brezmadežno spočetje. Trgovine bodo zaprte, razen pekarn (odprte od 7.30 do 12. ure), mlekarn (od 7. do 12. ure), cvetličarn (od 8. do 13. ure) ter slaščičarn (od 8. do 21.30).
Ul. Costalunga zaprla
Zaradi del za položitev podzemeljskega električnega kabla bo od jutri dalje za 20 dni zaprta za promet Ulica Costalunga na odseku med križiščem z Ul. Fra Paolo Nal. dini in hišno številko 97. Za omenjeni čas bo ukinjena enosmerna vožnja po Ul. della Pace.
Gledališča
KULTURNI DOM
Koncert
Danes ob 16, url vokatno-inštru. mentalni koncert Glasbene matice: simfonični orkester GM, pevski zbor Prosek-Kontovel, pianistka Fedora Ferluga, tenor Viktor Stoka.
VERDI
«Pelleas et Melisande»
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za tretjo predstavo Debussyjeve opere »Pelleas et Melisande«, ki bo danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih. Pojejo: Nicoletta Painm in Lajos Kosma (protagonista), An ne Reyno!ds, Elena Bagglore, Andre Jonqueres, Lo. renzo Gaetani in Teodoro Rovetta, Priredba s festivala dveh svetov 1966 v Spolettu, Režija Giancarlo Menot-ti. Dirigira Serge Bando.
TEATRO STABILE
«Sior Tonin Bellagrazia»
Danes ob 16,30 in ob 20.30 zadnji ponovitvi Goldonijeve komedije »Sior Tonin Bellagrazia« v izvedbi Lina Toffola (avtor glasbe) in ostalih članov Teatra Stabile. Rezervacija vstopnic v galeriji Prottl od 9. do 13. ure ter od 13. ure dalje pri blagajni gledališča.
»Macbeth«
V sredo, 7. t.m. ob 20.30 za red A W. Shakespeare »Macbeth« s Tlnom Buazzellijem (protagonistom). V o-stalih vlogah nastopajo Paolo Mannom, Naturi Berterelli, Guido Lazza. rini, Egiste Marcucci, Roberto Pao-letti in drugi. Režija Tino Buazzel* II, scene Josef Svoboda, glasba Gior-gio Gasilni, Rezervacija vstopnic od jutri dopoldne dalje v galeriji Prot-
Božična razstava v občinski galeriji
županstvo sporoča, da bo od 23. decembra letos do 6. januarja 1967 v občinski umetniški galeriji tradicionalna «Božična razstava« slikarskih in kiparskih del, ki jo prireja tržaška občina.
Umetniki,	ki	se nameravajo	udeležiti razstave,	morajo	poslati	svo-
ja dela muzeju »Revoltella« v Ul. Dlaz 27 od	16.	do 18.	t. m. od 8.
do 13. ure	in	od 18.	do 20.	ure.
Vsak umetnik lahko pošlje največ dvp deli v obsegu, ki ne sme preseči 40-50 cm višine odnosno širine. Na zadnji strani slike je treba napisati ime in priimek avtorja, hišni naslov in morebitno telefonsko številko, naslov dela in prodajno ceno. Dela, ki ne bodo imela teh podatkov, bodo zavrnjena.
Posvetovalna komisija občinske umetniške galerije bo odločila, katera dela bodo razstavljena (eno
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi
v četrtek, 8. dec. ob 16. uri v Kulturnemo domu v Trstu
koncert
akademske foklorne skupine
FRANCE
MAROLT
ki bo izvajala slovenske narodne plese in plese jugoslovanskih narodov
Vstopnina: 500 lir
Vstopnice bodo na razpolago v torek in sredo v Tržaški knjigami ter eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
delo za vsakega umetnika). V primeru, da bo Tržaška hranilnica (kot je to sicer storila vsa prejšnja leta) nakazala poseben prispevek za nakup nekaj razstavljenih del, bo s tem denarjem odkupila najboljša dela omenjena komisija.
Nazionale 14.00 «Un uomo, uma don-na» Technicolor. Anouk Ataee, Jean Luis Tintrignac. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 14.00 «La cassa sbagliata« Eastmancolor. Peter Sellers, John Mills, Nanette Nevvman, Michael Caine.
Fenice 14.00 »Operazione San Genna-ro» Eastmancolor. Nino Manfredi, Claudine Auger, Toto,
Eden 14.30 »Chi ha paura di Virginia Voolf« Elizabeth Taylor, Richard Burton. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 13.30 »Le fate« Eastmancolor. Capucme, Claudia Cardinale, Alberto Sordi, Monica Vittl, Ra-quel Welch. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz (Ulica San Francesco 10) 14.00 «Batman» Adam West, Cesar Ro-mero.
Alabarda 14.30 »Um gangster venuto da Brooklyn» Technicolor, Little Tony, Evi Mgj-andi.
Filodrammatico 14.00.. «N.on sono una assassina« Dany Cariell, Rene Da-ry. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Crlstallo 14.30 «Viaggio ailucimamte«.
Aurora 14.30 »Combattenti della not-te»
Garibaldi 14.30 «AH’ombra di una Colt« Stephen Forsythe.
Capltol 13,00 «Tutti insieme appassio-natamente« Todd A-O Technicolor. Julie Andrevvs,
Impero 15.00 »Nevada Smith« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 14.00 »Kiss, kiss . . . bang bang« Technicolor. Giuliano Gem-ma, Lorella De Luca.
Vlttorio Veneto 14.30 .Uperseven — l'uomo da uccidere« Karin Door.
Ideale 14,00 »Afriea addio« Technico-lor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astoria (Ul. Zorutti, fllobus št. 1) 14.00 «Non disturbate« Technicolor. Doris Day.
Astra 15.30 »Signore e signori« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 14.30 «Agente 007 operazio-ne Thunderbal« Technicolor. Sean Connery. Claudine Auger.
Skedenj 14.00 «1 promessi sposi« — Technicolor. Gil Vidal, Maria Silva, Ivo Garrani.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKU
Dne 3. decembra 1966 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 894etna Amelia Jullen vd. Monitanari, 75-letni Zeo Ravalico, 60-1 etn a Irma Purgar por. Gašperini, 59-ilebni Giocondo Rossitti, 69-letni Fe-derlco Glorgimi, 83-letna Genoveffa Dorbich por. Maffei, 75-leitna Stefa-nia Hribar vd, Marcutti, 97-detna An-na Hgoncich, 83-letnl Giovanni Fe-renaz, 78-letna Antonia Obad vd. Cec-ohini, 53-letna Anna Mlchelazzl por, Tommasi, 67-1 etn a Emiilla Cerni, 82-letna Giovamna Mihalič vd. Bavcon, 58jletni Federico Colautti, 85-letna Lucia Valenta por. Fermo, 63-letni Pietro Calomfoin.
OKLICI: Upokojenec Giuseppe Ro-vatti In gospodinja Lucia Anna Hre-jja, električar Sergio Lolato in prodajalka Lldia Magris, uradnik Clau-dio Pagliaro im prodajalka Alida Ge-russeih, motorist Luigi Buna in uradnica Maria Cannone, optik Narciso Dambrosi in prodajalka Anna Maria Duohini, kapitan Rodolfo Gaber m gospodinja Franca Suc, Ind. izvedenec Livio Holzinger in uradnica En-
URARNA - ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo 8. Santorio, 4 Tel. 733240
Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur In zlatnine ZA POROKE in KRSTE
Poseben popust I
rica Zamolo, težak Sergio Candido in bolničarka Anna Nevia Sirola, zidar Glauco Turco in gospodinja Gian-carla Hudorevich, uradnik Francesco De Lucia in učiteljica Francesca Ru-tigliano, uradnik Franco Pressen in Adele Locate-ll, univ. študent Sergio Nigido in uradnica Grazia Risola, zidar Bruno Donda in tkalka Vittorima Virgillo, reprezentant Sergio Grohar in babica Edda Di Chiano, delavec Mario Bossi In delavka Livia Surian, delavec Tiberio Godas in delavka Marisa Parma, delavec Giuseppe Bia.
sina in Šivilja Silvana Ipavez, elek-tromehanik Bruno Quaio in fotografka Romana Šerpo, univ. asistent Tulilo W,eber In študentka Marisa Ce-covinl, uradnik Claudio Leonardi m manekenka Ljerka Haske, prodajalec Adriano Zgur in knjigovodkimja Rala Rossini, finančni podčastnik Francesco Panella in uradnica Laura Cibin, uradnik Sergio Sergi In prodajalka Giuseppima Tintorl, težak Umberto Blscardo im frizerka Natascia Fellu-ga, mizar Carlo Sancin in gospodi, nja Vittoria Vecchlet, inženir Ollvie-ro Domini In študentka Ave Bonetta, uradnik Kresimir Jagodic in gospodinja Giuseppima Stasolla. inštalater Aldo Cmet im prodajalka Adriana Radislovich, mehanik Tulilo Beccari in kmjigovezka Licia Gironi, električar Stefamo Gregori in gospodinja Sonda Verginella, karabinjer Paolo Facchlmi in gospodinja Laura Placente, šofer Fulvio Cervini in bolničarka Celestina Menmuni, električni varilec Franco Ferrante ln gospodinja Maria Raseml, mehanik Marcello Schiuma in Claudia Acquavlva.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure)
AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Mianl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S, Giusto l; Bu-
solini, Ul	Revoltella	41;	INAM		Al
Cedro, Trg	Oberdan 2; Manzoni,				Ul.
Settetontane	3.				
	LOTERIJA				
BARI	22	18	51	5	32
CAGLIARI	47	57	90	4	86
FIRENCE	63	9	67	68	90
GENOVA	81	13	60	86	47
MILAN	35	34	15	77	51
NEAPELJ	62	1	24	83	36
PALERMO	75	10	50	65	48
RIM	22	66	12	64	4
TURIN	66	24	1	14	87
BENETKE	9	64	84	45	4
	ENALOTTO				
1X2	2X22	1 2	1 1	2	
Kvote:	12 točk -		- 9,821.000			lir,
11 točk —	251.100 lir, 10 točk				—
19.900 lir.
Prosvetno društvo I. CANKAR Ul. Montecchl 6
priredi v torek, 6. t.m. ob 16.30
MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE
Na sporedu so zabavni kratko-metražni otroški filmi. SPREJEMAMO DARILA ! Vabljeni otroci in starši!
PD IGO GRUDEN IZ NABREŽINE priredi danes, 4. decembra 1966 ob 16.30 v dvorani v Nabrežini
MIKLAVŽEVANJE
za otroke.
Darila bomo sprejemali na sedežu društva pred začetkom prireditve.
Vabimo k številni udeležbi!
V torek,
6. decembra ob 20.30 bo v Slovenskem klubu
v Ul. Geppa DRUŽABNI VEČER
MIKLAVZEVANJEM
Nastopil bo oktet iz Postojne Vljudno vabljeni člani in prijatelji kluba
V sredo, 7. t. m. od 21, ure do 2. ure ponoči
ples
v mali dvorani Kulturnega doma
Igra znani orkester
5 Fans
Vstopnina
moški 700 lir ženske 500 lir
Ljudska prosveta
Mladinski krožek na Opčinah priredi v nedeljo, 11. decembra 1966 ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah Gregorčičevo proslavo. Na spo-
pevskeg
Prosvetno društvo Prešeren obvešča pevke in pevce, da so vsak torek in petek ob 20.30 pevske vaje. Priporoča se točnost An polnoštevilna u-deležba.
Razstave
V umetnostni galeriji Barisl v Ul.
Domenico Rossetti 8 razstavlja od 3. do 17. decembra slikar Gianni Bla-son. Razstava je odiprta ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 20. ure, ob praznikih pa od 10, do 13. im od 18. do 20. ure.
Razna obvestila
Slovenska osnovna šola na Kati-nari priredi v ponedeljek, 5. dec. ob 19. uri »miklavževanje«. Vabljeni vsi!	„ , ,
Tržaški filatelistični klub cL. Košir« bo imel v sredo, 6. t.m. redni sestanek od 19. do 20. ure, na katerem bodo člani lahko prevzeli zadnje novitete in si ogledali nove kataloge. Vabljeni vsi slovenski filatelisti, ki še niso obiskali kluba.
ZAHVALA
Športno društvo Zarja iz Bazovice se prisrčno zahvaljuje skupini Drejčkov, ki so na praznovanju 30. novembra v Povirju zbrali lep denarni prispevek ter ga darovali društvu.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. none Urške 2uljan iz Ricmamj daruje dru. žima Milkovič 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Katice Lazar vd. Klun daruje Valerija Kocjančič (Spela) 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Katarine Klun daruje Pepca 1000 lir za Dijaško matico.
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 4. t.m. ob 14. uri barvni film:
I PROMESSI SPOSI
(ZAROČENCA)
Igrajo: Gil Vidal, Maria Silva, Carlo Campanini in Ivo Garrani
ZAJAMČENO ZLATO 18 KARATOV GRAM PO 700 LIR
DOBITE V
ZLATARNI IN URARNI
F A NO
TRST, UL. MAZZINI, 49
Kino • fotografski material
SECUl IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo
P E L L U X
TRST, UL. UD1NE 41 (200 m od glavne postaje)
TORBICE «SKAJ» OD L 1000 DALJE
DEŽNIKI FANTAZIJA NYLON OD L 1000 DALJE
POSEBNI POPUSTI!
ŠIVALNI
STROJI
novi in rabljeni
»SINGER«, «NAUMANN», avtomatični zig-zag, omarice, nadomestni deli pri COSULLI, Via Manzoni, 4
Mali oglasi
KRZNA vseh vrst, elegantna, boljša vrsta: plašči, krzneni šali in kute ter okraski tn klobuki. Izredno nizke cene, Pelliccerla CERVO, Ul. XX. Settembre, 16.
TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe tz for-mlke. Lastna izdelava. Fonderla št. 3 blizu bolnice).
•CITROEN* — Samaritani In Mlceu
— Servis v Ulici Rittmayer 4-a. Razstava ln prodaja avto potrebščin v Ulici Glulia 41.
VEDEZEVALKA — grafologinja Stel. la Fonda, Ul. Ginnastica 34, sprejema od 15. do 19. ure razen praznikov — govori samo italijanski.
SKOBELNIKI, žaga na trak, kombi-nirka za štiri obdelave lesa, napro daj pri Bevilacqua. Ul. delila Tesa 12
TRGOVINA pohištva Puzzi, Ul. Pa
scoli 5 ima na izbiro: spalnice, kuhi nje, dnevne sobe, omare, shrambe sprejemnice itd. Dobri pogoji. Obišči te naši
KUPIM sldke, kipe, ure in različne antične predmete tudi na deželi Tel. 816-103.
URARNA In zlatarna Plson, Via Ta-
rabocchia 1 — prodaja zlato 18 kara-tov-čistina (titolo) 750.
KUPIM pohištvo, slike, ure, kipe, starinske predmete in knjige. Tel. 816-103.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. »»-335
ZAHVALA
Ganjeni ob toliko izrazih ljubezni do našega dragega
Antona Mozetiča
se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način delili našo žalost. Posebna zahvala č. g. Viljemu Žerjalu.
Družine
Mozetič, Brecelj, Poljšak Trst, 4. decembra 1966
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ko nas je prerano za vedno zapustil naš predragi
FLAVIO KOROŠEC
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili našega nepozabnega Flavija, in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči mama, oče in drugo sorodstvo Boljunec, 4. decembra 1966
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi naše dobre, nepozabne
MARIJE HYHLIK roj. ŠTOLFA
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, profesorskemu zboru, osebju in dijakom slovenske srednje šole v Trstu ter sploh vsem, ki so z nami sočustvovali, se od pokojnice poslovili, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Obenem se iskreno zahvaljujemo tudi zdravnikoma kirurgičnega oddelka bolnišnice v Novi Gorici dr. Šubicu in dr. Špacapanu ter bolniškemu osebju za njihovo ginljivo požrtvovalnost, dobri sosedi Mariji in prijatelju Srečku pa za pomoč v teh težkih trenutkih.
Žalujoča hčerka Ada in zet Boris Bezenšek s sinovoma ter sestrična Vida Štolfa
Trst, Sežana, 4. decembra 1966
y¥ModA
LARGO BARRIERA VECCHIA, 2 (nasproti avtobusne postaje)
■	torbice iz usnja in imitacije usnja
■	potne torbice in kovčke
■	ženske, moške in zložljive dežnike
■	darila
ZA VSAK NAKUP NAD LIR 3.500 DOBITE ZASTONJ STEKLENICO PENEČEGA VINA!
ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu.
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje.
VELIKA IZBIRA zlatih ln srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IN URARNA
AVALA
TRST, VIA ROMA št. 22
KIJSO «1K1S» PROSEK
predvaja danes, 4. t.m. ob 15. uri Cinemascope barvni film, ki je prejel 8 nagrad Oscar:
MIHUliV HUPIII ItV . IIO IIMIIIM
111Y KMR L»DV |
•	STANLEY H()LL0WAY WILFRID HVDE WITHB fimscuni mm »m
•	THEOBORE IIKEL dalla nenriii Ji IERVIII SNA V ittii t riilnai Ji (Rfll BEATD.N	ji mm ril
' Lmimm FREDERICK L0EWE ALAN JAY LEIINER JACK L. WARNER
Mm na
predvaja danes, 4. t.m. ob 15. uri barvni panavision dramatični film:
mmut
(RUSI PRIHAJAJO)
Igrajo: Carl Reiner, Eva Marie Saint, Alan Arkin, Brian Keith
V ponedeljek, 5. t.m. ob 18. uri ponovitev filma:
Arrivano i russi
incr v
rajnki
predvaja danes, 4. t.m. ob 16. uri technicolor panavision film:
Me LINTOCK
Igrajo: JOHN WAYNE, MAUREEN OHARA, PATRICK WAY-NE in YVONE DE CARLO
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 4. t.m. ob 16. uri barvni film:
£ Ohiu di am ale
(UMETNOST LJUBLJENJA)
Igrajo: ELKE SOMMER, ANOIE DIOKINSON, JAMES GAR-NER in DICK VAN DYKE
URARNA IN ZLATARNA
T. TREVISAN
Telefon 96-782
TRIESTE - TRST — Corso Garibaldi 3 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 Ur dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-ka-ratno v ploščičah za zobe. Jugoslovanski kupci imajo izredne popuste.
Govorimo vse jugoslovanske jezike
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Turistične ceste v Brdih in na Krasu bodo uredili z deželnim prispevkom
Na prvih mestih v petletnem programu so ceste v Števerjanu, Sovodnjah, na Krminsko goro in v Doberdobu ■ Važnost avto ceste proti Ljubljani
Na zadnji seji pokrajinskega sveta v petek zvečer so obravnavali samo dve točki dnevnega reda. Najprej je odbornik za javna dela Dissette podal poročilo o položaju in stanju pokrajinskih cest na Goriškem, nato pa so proučili dežel-
Za te tri ceste nameravajo potrošiti 95 milijonov lir.
Odobrili so tudi nadaljnji načrt za turistične ceste, ki ga je predlo žil odbor in ki navaja 37 cest, kolikor so jih predložile posamezne občine. Izmed teh jih bo prišlo na
ni zakon št. 32, ki govori o turi- j vrsto v prvih petih letih okrog 20. stičnih cestah, o njihovih značilno- j Med temi so na prvih mestih: cesta
na Krminsko goro (okrog 100 mili-
stih in pogojih za ureditev, ki so ga po krajši debati svetovalci soglasno odobrili.
V	svojem poročilu je odbornik Dissette najprej govoril o cestah na splošno in o položaju goriških cest v odnosu s političnimi in ozemeljskimi spremembami, ki so nastale po zadnji vojni. Priznal je, da bo treba na tem področju še marsikaj napraviti ter zagotovil, da bo pokrajinska uprava ukrenila vse, kar bo v njeni možnosti. Spričo današnjega gospodarskega razvoja, ki teži na Gorico in Tržič, je treba urediti predvsem ceste med tema dvema središčema.
V	ta namen bo mnogo koristila cesta Gorica-Štandrež-Sovodnje-Za-graj, U jo sedaj širijo, ji zmanjšujejo ovinke ter gradijo nov most čez Vipavo. Poskrbeti pa bo treba tudi za ureditev drugih važnih cest, kot tisto skozi Doberdpb, dalje Za-graj-Devetaki, Rubije-Gabrje in druge.
Med vsemi cestami pa je gotovo najbolj važna avtomobilska cesta Villesse-Gorica-Ljubljana. Govornik je poudaril, da se ja ustavila avto cesta Benetke-Trst pri Sesljanu in da je od tam ne bodo nadaljevali proti Jugoslaviji. Zato pride za povezavo italijanskega cestnega o-mrežja z onim v Podonavju in srednji Evropi v poštev samo avto cesta skozi Gorico do Ljubljane. Ta je tudi najkrajša in bo tudi njena gradnja najcenejša. Zanjo je v deželnem proračunu že določenih 2 milijardi lir v proračunu za 1968. Gradila jo bo pokrajinska uprava s predujmom, ki ga bo dala deželna uprava, brž ko bodo formalno potrjeni vsi zadevni načrti.
Od 84.3 km cest, ki so prišle leta 1960 pod pokrajinsko' upravo so jih del že uredili in potrošili v ta namen 1160 milijonov Ur, za preostale pa so v teku dela za 590 milijonov; v celoti pa bo morala pokrajina potrošiti za ceste še eno milijardo lir.
Kar se turističnih cest tiče, je pokrajinska uprava izdelala prednostni načrt za prihodnjih pet let. Te ceste bodo finansirali na podlagi deželnega zakona št. 32 od 1965 z okrog 80 od sto deželnega prispevka. Kakor smo že pisali, so dela za prvi odsek ceste Oslavje-Štever-jan ter za cesto Števerjan-Bukovje že oddali v gradnjo. Načrt tretje ceste Sovodnje-Peč-Rupa spreminjajo ker jo bodo ponekod razširili.
Cmo-beli in barvni papir Občutljiv material: barvni negativni in pozitivni ter črnobeli
Ferrania
Kodak
M*
<^GEVAERT
Tensi
itd. itd.
Vse fotoaparate in potrebščine za profesionalce in kino-foto-amaterje
dobite v veliki izbiri pri
F0T0TECNICA CAR0UCCI
Trst, Ul. Carducci 25 - tel. 61101 NA DEBELO ! NA DROBNO ! Posebni popusti profesionalce
za vse
ZLATARNA
URARNA
S. VAGLICA
TRST, Ponte della Fabbra, 1 (Trg Goldoni)
•	URE OD 5.000 LIR DALJE
•	ROČNA OBDELAVA ZLATA PO NEPREKOSLJIVIH CENAH —
K 18 Z JAMSTVOM
Razstavlja Maria Chiacigh
V razstavnem prostoru Pro Loco v pasaži razstavlja svoja olja Maria Chiacigh iz Trsta, ki je imela doslej osem osebnih razstav v Trstu, Vidmu in Gorici. Razstava bo odprta do 9. decembra.
Osebje pokrajinske psihiatrične
bolnišnice v Gorici (zdravniki, bolničarji, pomožno osebje in uradniki), so zbrali za popravljence 250.700 lir. Denar bodo izročili prebivalstvu v kraju Latisanotta.
jonov lir); Oslavje-števerjan (drugi odsek) za 83 milijonov lir (na drugem mestu); tretja je: Bukovje-Valerišče-Jazbine-Moša za 76 milijonov in četrta: Sovodnje Peč Rupa (drugi odsek) za 5 milijonov. Na 6. mestu je povezava Vrh-Martinšči-na in Vrh Debela griža za skupno 35.5 milijona lir. Sedma je Pevma-Št. Maver za 34 milijonov, deseta Doberdob-jezero-Jamlje za 35.5 milijona; na 17. mestu je Zagraj-Do-berdob za 33.5 milijona lir.
Pred glasovanjem o tem predlogu so se oglasili k besedi predstavniki vseh skupin in stavili nekaj dopolnilnih predlogov ali vprašali za dodatna pojasnila.
V zvezi s tem sklepom pokrajinskega sveta nam je pokrajinski odbornik Marko Waltritsch izjavil sledeče:
«Prepričan sem, da bodo naši, slovenski ljudje, zelo zadovoljni s sklepom pokrajinske uprave, ker bo v petletnem načrtu asfaltiranih približno 18-20 cest za skupno vsoto 600-700 milijonov lir, ki jih bo dala na razpolago dežela. Od te vsote bo približno 400 milijonov uporabljenih za ureditev cest na našem, slovenskem ozemlju. Vse ceste po slovenskih krajih bodo v teku petih let asfaltirane. Tako bo odpravljena krivica, ki je bila našim krajem napravljena leta 1958, ko je takratni pokrajinski svet ravnal popolnoma drugače in pustil na zadnjih mestih ceste v slovenskih vaseh. Istočasno bo pokrajina s svojim denarjem v teku dveh let, kot je Primorski dnevnik že objavil, asfaltirala cesto Doberdob-Deveta-ki, t;.ko da bo tudi ta občina, zadnja kot je pravilno dejal socialistični svetovalec Tacchinardi, povezana z asfaltom s pokrajinskim središčem. Žal mi je neke stvari: po-
krajinski svet je ves načrt odobril v pičli uri, medtem ko se je prej odbor ukvarjal s problemom cele m .ece. Posebna zahvala gre od-borm..u za javna dela, socialistu Dissettu, ki je prepotoval pokraji no podolgem in počez, da je pri pravil obširen petletni načrt. Za za ključek bi dodal še nekaj: sloven ske vasi so danes upoštevane, med tem ko so bile prej zapuščene in pozabljene. To je zasluga levega centra in sodelovanja socialistov, danes združenih v eno samo stranko, v krajevnih organih oblasti. Mislimo, da smo z našo »cestno politiko* — kot jo je skušal nekam zafrkljivo prikazati neki tržaški štirinajstdnevnik — napravili našim ljudem mnogo večjo uslugo kot jo delajo tisti, katerim ni nikdar nič prav. S pomočjo močnejše združene socialistične stranke bo moč napraviti še več.*
GLEDALIŠČE IZ NOVE GORICE gostuje na pobudo SPZ v nedeljo, 11. decembra v Prosvetni dvorani v Gorici Verdijev korzo štev. 13 s komedijo v 3 dejanjih
«MRTVI
NE PLAČUJEJO DAVKOV»
Spisal Nicola Manzari
Cene: Sedeži 1/400, 11/300 lir; stojišča 200 lir. Za dijake sedeži 11/200 in stojišča 100 lir.
Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95
OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Sinoči uradna otvoritev Andrejevega sejma v Gorici
Mednarodna filatelistična razstava • Zanimiva razstava kmetijskih strojev - Števerjanski vinogradniki na vinski razstavi
Snežna razmere
Na Lokvah 30 cm, v Črnem vrhu 60 cm južnega snega. Žičnice obratujejo, ceste so prevozne.
5 Trgovinska zbornica snoroča, da bodo 15. decembra prekinili razdeljevanje bencinskih bonov proste cone, zato naj jih do tega dne dvignejo vsi, ki imajo pravico do njih.
iiiiiiMiHiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiMiiiiiiiiMiinmiiiiiiiiimiiiiiiiuuimitiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj popoldne se je v Gorici začel tradicionalni Andrejev sejem, ki že desetletja in morda stoletja privablja v Gorico prebivalstvo okoliških krajev, gorskih in nižinskih. Vreme je bilo naklonjeno otvoritvenim svečanostim ter je želeti, da bo prizanesljivo tudi takšno tudi danes in naslednje dneve.
Najprej so otvorili filatelistično in numizmatično razstavo, ki so jo pripravili v prostorih mladinskega doma na Largo Culiat. V razstavnih prostorih so se zbrali vsi najvišji predstavniki oblasti naše pokrajine, župan Martina, predsednik pokrajine Chientaroli, prefekt Prin-civalle, kvestor Guida, predstavniki organizacij, združenj, ustanov itd. Svoje zbirke razstavlja kakšnih 40 ljubiteljev znamk in starega denarja iz Italije, Slovenije in Koroške. Iz Trsta razstavljajo znamke člani «Koširja», poleg tega so zanimive zbirke prišle tudi iz Idrije in Nove Gorice.
Predstavniki oblasti so nato od-
RAZVESELJIVA VEST l MALCE RAZOČARANJA
Zakonski dekret podaljšuje prosto cono samo za tri leta
Spremembe tabel in zvišanje glavnih kontingentov - Pripravili bodo nov ukrep, ki bo v skladu s potrebami Gorice
Goriška prosta cona bo z zakonskim dekretom, ki ga je v petek sprejel ministrski svet, podaljšana samo za tri leta ter predstavlja prehodno rešitev. Vest je na včerajšnji seji občinskega odbora sporočil župan Martina, ki je dejal, da so morali premagati številne težave, preden so zakonski dekret znova podaljšali. Osebno sta se za podaljšanje zanimala župana Martina in odbornik Zucalli, pomagali pa so jima trgovinska zbornica, ustanove in zveze. Imeli so pogoste sestanke s predsednikom Morom, ministri
Andreottijem in Tavianijem ter podtajniki Salizzonijem, Ceccberinijem in zlasti s podtajnikom za finance Giovannijem Gioio. O vseh teh pogovorih javnost ni bila obveščena, da ne bi nastale še večje težave
Pfetijem^ Pieraccinijem, Colombom
iiiiiiiiiiiii iiiiiiiiitiiiiiif HiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiinim,iiiiiniiiiiMiif min,,iimiiliiiim,liiiiiiiiiiliiiiiiiiiilliiiili,
ZAHTEVA OBČ. SVETOVALCEV V GORICI
Hitreje opravljati carinski postopek
Daši ravno se je promet od 1961. leta dalje podvojil, se je število carinskega osebja skrčilo za eno tretjino
Svetovalci prav vseh političnih skupin v občinskem svetu v Gorici so predložili občinskemu svetu resolucijo, s katero obvezujejo župana in odbor, da pri pristojnih organih dosežeta okrepitev gori-ške carine s povečanjem osebja in hitrejšim carinskim postopkom, ki bo v skladu z obsegom sedanjega mednarodnega tranzitnega prometa.
Svetovalci ugotavljajo, da se je promet pri Rdeči hiši od 1961. leta dalje podvojil, kar dokazuje pomembno vlogo Gorice v prometu proti srednji Evropi. Namesto da bi v skladu s povečanjem prometa zvišali število carinskega osebja, se je zgodilo ravno nasprotno. 1961. leta je bilo na goriški carini zaposlenih 24 funkcionarjev in 11 pomožnih uslužbencev, sedaj pa jih je samo 7, odnosno 9.
Ravnateljstvo pri svojih najboljših močeh ni mogli odstraniti težav, ki jih je še povečal nadroben pregled, kar je podražilo prevoze in odvrnilo operaterje, da so se začeli posluževati drugih prehodov, kar je povzročilo občutno škodo našemu gospodarstvu.
Opomba uredništva: K zgornji resoluciji bi pristavili govorice, ki so se pred časom razširile med pristojnimi krogi, naj bi premestili nekaj funkcionarjev carine, ker naj bi po kdo ve kakšnem namigu zavlačevali carinski postopek, očividno Gorici v škodu, zato pa v korist kakšnega drugega bližnjega mesta. Vest ni potrjena zato jo navajamo kot domnevo.
Umrl zaradi posledic padca
Včeraj dopoldne je v civilni bolnišnici v Gorici umrl 51-letni Guer-rino Visintin iz Zagraja, ki je 24. novembra s kolesa padel na cesti iz Martinščine domov. Zlomil si je obe zapestji, se pobil po glavi in si pretresel možgane. Zaradi nastalih komplikacij je včeraj umrl.
Jutri konferenca o vinogradništvu v Brdih
Jutri 5. decembra ob 9.30 bo v dvorani trgovinske zbornice že napovedano zborovanje vinogradnikov, na katerem bodo obravnavali problem mehanizacije vinogradni-
štva v brdnatih krajih. Predsedoval bo znani strokovnjak prof. Italo Co-smo. K udeležbi so vabljeni prizadeti operaterji in tehniki, ki naj se udeležijo tudi diskusije.
SPD in smučanje
Pred nekaj dnevi se je sestal na sejo odbor Slovenskega planinskega društva. Obravnavali so razne tekoče zadeve in med drugim proučili tudi možnost udeležbe članov, zlasti mlajših, na smučarskih tečajih. Odobrili so sklep, da bo društvo poslalo dve svoji mlajši članici na smučarski tečaj, ki ga bo organiziralo tržaško planinsko društvo v Kranjski gori.
Večeri ob sredah v klubu <rS. Gregorčiča
V okviru večerov ob sredah bo v sredo 7. t. m. ob 20.30 uri predaval v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13 znani ljubljanski novinar Drago Košmrlj o temi z naslovom «Svet ki v njem živimo«.
NOGOMET
Sovodnje-Medeja
Po nedeljskem porazu z «Iiber-tas Capriva«, ki je prvo presenečenje tega prvenstva, nastopa sovo-denjska enajsterica danes na domačem igrišču proti Medeji. Uspeh je dvomljiv, kajti če Je izostal v nedeljo proti Kaprivi, kateri so Sovodnje pred leti v četrt ure zabili nič manj kot 7 golov, tem težje bo proti mladim in vigranim fantom iz Medeje.
Prejšnjo nedeljo sta se poškodovala Kuzmin in Marinič. Prvi, ki je dobil udarec v obraz, bo danes igral, drugi, ki je dobil brco v nogo, pa še ni docela okreval.
Današnja tekma bo za Sovodnje uspešna le, če bodo zaigrale kot proti Pro Gorizii. Ob 13.30 naj se zberejo na igrišču naslednji Igralci: Ferfolja S., Ferfolja A., Devetak R., Devetak M., Cotič, Fajt, Dužman, Marinič, Petejan, Kuzmin, Čeme, Cavdek; Sfiligoj ter Tomažič. Pričetek tekme na sovodenjskem igrišču ob 14. uri.	j,	v.
Illlhlrtv2.fi
je dobra knjiga najlepše darilo
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792
vam nudi bogato izbiro otroških knjig in slikanic
Izšel je
Jadranski koledar
Te dni je prišel v Gorico Jadranski koledar za leto 1967, ki je vsebinsko zelo--pester in bogat ter bo prijetno in poučno branje za vsakega našega človeka.
Poleg koledarja bo prejel vsak naročnik še pet zanimivih knjig, in sicer: S. Kneipp: «Moje zdravljenje z vodo« — Dr. Jože Žitnik: «Rak — bolezen naši dni« — Cehov »Dvoboj« (roman) — Janez Trdina: «Bajke» (mladinska knjiga) in Vera in Aleš Bebler: »Otroci zemlje in morja« (potopis iz Indonezije).
Vseh šest knjig stane samo 1200 lir. Dohite jih lahko pri poverjenikih Primorskega dnevnika po vaseh, v slovenskih knjigarnah v Gorici ter na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1.
in nasprotovanja podaljšanju proste cone.
Vsemogočim preprekam so se v zadnjem času pridružile še elementarne nesreče, ki so privedle vlado do sprejema ukrepov za povečanje davčnega bremena.
Zakonski dekret podaljšuje prosto cono samo za tri leta. Kakor je zapisano v poročilu, ki spremlja dekret, gre za prehodno rešitev. Vlada je s tem ukrepom hotela poudariti posebne razmere Gorice, obenem pa omogočiti, da se v prihodnjih treh letih izdela nov ukrep, ki bo ob upoštevanju Skupnega evropskega tržišča in objektivnega obstoječega stanja omogočil Gorici hiter in učinkovit gospodarski razvoj. -
Iz dobljenih zagotovil ln vesti je razvidno, da gre za zakonski dekret, ki ga bo sedaj podpisal državni poglavar in bo postal takoj veljaven,
če ga bo parlament odobril v 60 dneh. S to obliko so zagotovili nadaljevanje režima proste cone, ki bi bil z zakonskim osnutkom nemogoč, zakaj zakonski osnutek bi moral pred 31. decembrom odobriti parlament.
Nove tabele upoštevajo spremembe, nastale v zadnjih desetih letih, kontingenti pa so večji kot doslej. Ker obstaja možnost negativnih posledic zavoljo kratke časovne veljave, zlasti za industrijske pobude, se bo odbor znova sestal v ponedeljek ter temeljiteje proučil zadevo. i
Vozni red mestnih avtobusov v ponedeljek
Uprava mestnih avtobusov v Gorici sporoča, da bo v ponedeljek 5. t.m. ob priliki Andrejevega sejma na vseh progah v veljavi vozni red za delavnike, cena vozovnic pa bo nedeljska. Na krožnih progah bodo vozili tudi po 21.40 uri in tudi na progi za Sovodnje, kamor bo odšel zadnji avtobus s Travnika ob 21.30. Na progi CRE bodo dodali vožnje: odhod izpred glavne pošte ob 22.30 in 23. uri. CNE odhod izpred pošte ob: 21., 21.40, 22.30 in ob 23.10.
Dražba občinskego lesa v sovodenjski občini
županstvo iz Sovodenj sporoča, da bodo imeli v nastopnem tednu dražbo za oddajo občinskega lesa za kurjavo po naslednjem vrstnem redu:
V četrtek 8. t. m. ob 11. liri na Vrhu pri gostilni Devetak, V nedeljo 11. t. m. ob 9. uri v Sovodnjah na produ ob Soči (Bošket); V nedeljo 18. t.m. ob 11. uri v Rupi pri gostilni Ožbot.
Interesenti naj se javijo ob navedeni uri in na določenih krajih.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem slovenskim družinam, ki so v tem šolskem letu prispevale v korist slovenskega dijaka živila in v denarju v skupni vrednosti 205.320 lir.
Slovenski dijaški dom v Gorici
			
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 27. novembra do 3. decembra se je v goriški občini rodilo 28 otrok, umrlo je 13 oseb, bile so 4 poroke in 2 oklica.
ROJSTVA: Patrizia Mare, Mauro Tonini, Milena Vogrič, Gianluigi Stefanato, Dario Verbič, Livio Grat-ton, Stefano Casagrande, Michela Casagrande, Marco Caiffa, Laura Mannonl, Raffaella Basso De Marc, Flavio Tomasin, Antonella Gareri, Roberto Bogar, Michela Moncaro, Ezio Ermacora, Luca Postir, Gaeta-no Visintin, Paolo Milloni, Dorica Letteri, Gianni Solinar, Ramon So-ranzo, Elisabetta Figar, Cristina Di Giacomo, Francesca Valentinuz. Paola Dilena, Massimo Brumat, Fulvio Marega.
SMRTI: 5 let in pol stara Maida Cotič, upokojenec 71-letni Pietro Bralni, upokojenec 68-letni Pietro Braulin, upokojenec 75-letni Giuseppe Pizzul, uradnica 67-letna Francesca Renčelj, tehnični uradnik 36-letni Ervino Pini, 48 dni star Fran-cesco Di Gioia, trgovec 77-letni Pietro Rovis, upokojenec 80-letni Leone D’Andri, 89-letni Giuseppe Picu-lin, upokojenec 84-letni Matteo Bom-marco, gospodinja 74-letna Pasqua Visintin, upokojenec 72-letni Emilio Grioni.
POROKE: trgovec Giuseppe Fuli-
zio in delavka Elisabetta Furlan, tekstilni monter Sergio Fantini in učiteljica Maria Fanin, električar Vittorio Saccon in Nives Lusnik, tapetnik Eugenio Culiatti in gospodinja Bruna De Bassa.
OKLICI: slaščičar Mario Laman-da in gospodinja Maria Grazia Bolčina, tehnični telefonist Fausto Mariani in frizerka Luciana Colle.
šli na izvozni trg, kjer so razna podjetja iz naše pokrajine in tudi od drugje razstavila več stotin kmetijskih strojev, ki so zasedla domala ves dokaj obsežen prostor. Nedvomno je ta razstava najbolj zanimivi del sejma, ker je na njej mogoče videti skorajda vso mehanizacijo, ki se danes z velikim uspehom uporablja v kmetijstvu. Poleg vrste traktorjev vseh velikosti in jakosti so kosilke, škropilnice, atomizatorji, razni priključki, dvigala za nakladnje gnoja, stroji za spravilo sena v senike. Razstava je v nekem oziru ponovitev tistega, ker so hoteli prikazati t števerjanu, pa jim je vreme ponagajalo. Zato smo prepričani, da si jo bodo radi ogledali vsi kmeto-valci, tudi tisti, ki živijo onkraj meje.
Končno so predstavniki oblasti odšli na pokriti trg, kjer so najprej poskusili svojo srečo na sre-čolovu, od tam pa nadaljevali svoj sprehod na vinsko razstavo. Letos razstavlja svoj pridelek 14 kmetij, od katerih tudi nekatere slovenska, in sicer Gradimir Gradnik s Plešl-vega pri Krminu, Josip Komjano in Anton Humar iz števerjana. Vsi vinogradniki so predstavili ustekleničena vina.
Medtem se je zvečerilo in sejem ter zabavišča so se odprla obiskovalcem, katerih število je naraščalo iz ure v uro. Na Travniku, v Ul. Oberdan, vzdolž Verdijevega Kor-za, na Trgu Battdstl, vsepovsod so se prižgale številne luči in oglasili zvočniki. Mladina je z velikim veseljem sedla v avtomobilčke, vrtiljake, vzela puške v roke in druge podobne igrače. Nastal je velik živžav, ki je bil uvod v še večjega, kakršnega lahko pričakujemo danes, pa tudi jutri popoldne, če bo le vreme primemo.
Gorica
VERDI. 15.00:	«Chi ha paura dl
Virginia Woolf?», R. Burton in
E.	Taylor. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 15.00 »Come rubare un milione di dollari e vivere felici«, A. Hepburn, P. 0’Toole. Kinema. skopski film v barvah. MODERNISSIMO. 14.30—22.30:	»A
Sud-Ovest di Sonora«, M. Brando in A. Comer. Kinemaskopskl film v barvah.
VITTORIA. 15.00: «Testa di papa«,
F.	Lulli in G. Cinquetti. V barvah. CENTRALE. 15.00: «S3 S - massa-
cro e diamanti«, M. Mell in Ken 0’Brian. Kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14—22: »Caccia alla vol-pe», P. Sellers in V. Mature. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 14-22: «Modesty Blai-se — la bellissima che uccide«, M. Vitti in T. Stamp. Barvni film.
PRINCIPE. 14—22: «La caccia«, M. Brando in J. Fonda. Kinemasko-pe v barvah.
S. MICHELE. 14—22: «Requiem per un pistolero«. Kinemaskope v barvah. Izven programa «1 figll del deserto«, S. Laurel in O. Hardy.
Ran ko
RIO. 15-21.30: «L'armata dl Branca. leone«, V. Gassman. Kinemaskope v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 38, tel. 22-68.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 4. decembra je odprta v Gorici cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71.
TEMPERATURA VČERAJ
V Gorici najvišja 10,8 stopinje ob 14. uri in najnižja 7,3 stopinje nad ničlo ob 9.20. Povprečna vlaga 85 od sto; dežja je padlo 2,2 mm.
Darovi in prispevki
Za Dijaško matico so darovali Emil Klavčič iz Podgore 500 lir; hčerke Milena, Karla in Sonja ter zet Albin ob obletnici smrti očeta Jožefa Koršiča iz Pevme 5000 lir.
Pred 23 leti je padel pri partizanih Milan Bogataj; ob tej obletnici daruje njegova mati Marija Bogataj 5.000 lir za Podporno društvo.
Avtoprevozniško podjetje LADISLAV MIKLUŽ
GORICA, Via Torrlanl 20
VRŠI VSAKOVRSTNE PREVOZE S KAMIONI DOMA IN V INOZEMSTVU
Tei 2844
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE ife
CA. GORIZIANA
GORICA - Ol Duca d Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
DOMAČI NOGOMET
Danes, 4 t.m.
III. KATEGORIJA
Ob 10.30 v Nabrežini
PRIMORJE — COOP • • *
Ob 12.3U na igrišču Ponziane
DON BOSCO — UNION * * *
Ob 12 30 na stadionu «Prvi maj»
PRIMOREC — ROIANESE * * *
Ob 14.30 v Nabrežini
VESNA — LIBERTAS (Prosek) * * *
Ob 14.30 v Boljuncu
ROSANDRA — BREG
JUNI0RJI
Ob 8.30 v Ul.
PONZIANA -
Svevo
UNION
Ob 9.30 v Boljuncu
BREG — LIBERTAS
W * W
Ob 12. v S. Sergiu
S. SERGIO — PRIMORJE
NARAŠČAJNIKI
Ob 9.45 na stadionu «Prvi maj»
TRIESTINA B — PRIMORJE
* * *
Ob 12. uri v Boljuncu
BREG — FORTITUDO
PRVENSTVO III. AMATERSKE KATEGORIJE
Brez presenečenj današnji zavrtijaj?
Današnji zavrtljaj prvenstva III. amaterske kategorije nam obeta nekaj zanimivih tekem. V skupini L bo imela kriška Vesna v gosteh proseško Libertas. Križani ne bi smeli imeti pri tej tekmi problemov in zato mislimo, da si bodo osvojili
kar obe točki. Primorje bo nastopilo prav tako na domačih tleh proti Coop, ki je do danes odigrala samo eno tekmo, zaradi česar ne poznamo sposobnosti te enajsterice. Vseeno mislimo, da Primorje, ki bo moralo nastopiti brez Daneva, ne bo imelo preglavic z današnjim dvobojem in da mu lahko že sedaj prisodimo celotni izkupiček.
Primorec pa se bo moral spoprijeti z Roianese, ki je solidna enajsterica: brez dvoma bodo morali Trebenci napeti vse sile, če bodo hoteli osvojiti vsaj točko.
Ostali tekmi pa sta: Viani - Auri-sina, Gretta - Tecnoferramenta.
V skupini M bo prav gotovo najzanimivejša tekma derby dolinske občine v Boljuncu Rosandra Zerial-
SMUCARSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 11. t.m. smučarski izlet z avtobusom v Črni vrh. Vpisovanje do 7. t. m. v Tržaški knjigami.
Borova danes v Gorici
Danes bo košarkarska ekipa Bora doživela v Gorici v tekmi z Idro-luxom ognjeni ki st v promocijskem prvenstvu. Vrlim košarkarjem želimo obilo uspeha na prvenstvu
TAPKTN1 PAPIR
NAjmnjsm domačih
IN INOZKMSklll PROIZVAJALCEV DORI'TE PRI...
C IM NO
TRSI VIALE XX SETTEMBRE 38-b
Breg. V dolinski občini nestrpno pričakujejo to srečanje in lahko rečemo, da vsi upajo, da enajsterici ne bosta razočarali navijačev in da se bosta lealno spoprijeli za točke. Teh Breg absolutno potrebuje, ker si želi zbrisati ničlo v lestvici, potrebuje pa jih tudi Rosandra, ki hoče ohraniti vodilno vlogo v tej skupini. Na papirju je Rosandra močnejša, ker je do danes odpravila vse svoje tekmece, medtem ko je Breg bolj razočaral kot zadovoljil. Prepričani smo, da bodo Bub-nich, Bal oš in tovariši napeli danes vse sile, da bi prišli do pozitivnega rezultata. Ne bomo pretiravali če trdimo, da bo ta derby privabil v Boljunec verjetno rekord-np število ljudi. Naj omenimo še, da bo Union v nedeljo gost Don Bosca, katerega bo skušal prisiliti na delitev točke.
Ostale tekme so: S. Sergio - Mug-gesana B., VIrtus - Flaminio, Cam-panelle Fides - Esperia.
B. R.
NOGOMET DANES

(10. KOLO)
BOLOGNA — INTER
Pieroni
BRESCIA — VENEZIA Acernese
CAGLIARI — LAZIO
Carminati
LANEROSSI VIC. — SPAL Gussoni
LECCO — FOGGIA INC. Plan toni
MANTOVA — NAPOLI De Marchi
MILAN — FIORENTINA Francescon
ROMA — JUVENTUS Angonese
TORINO — ATALANTA
Sbardella
ŠPORTNIKI!
V trgovini
VELIAK - ŠPORT
v IJI. dellTslria 13. tel 44-237
dobite vse potrebno za smučanje in za druge panoge športa - Kvalitetno blago do konkurenčnih cenah
B
-Pa-Ja J
(Odložena tekma) VERONA — REGGINA
Gon ali a
TENIS
KALKUTA, 3. — Po prvem dnevu medconskega finala za Davisov pokal med Indijo in Brazilijo je stanje neodločeno 1:1.
A SKUPINA
e
f ¥
CRDA
CREMONESE Campanini
MARZOTTO — TRIESTINA Cardelll
MONZA — LEGNANO Beccaria
PRO PATRIA — TREVIGLIESE Bova
RAPALLO — PIACENZA Tlim
SOLBIATESE — COMO Mascall
TREVISO — BIELLESE Cappellutti
UDINESE — ENTELLA D'Amico
VERBANIA — MESTRINA Cattivello
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi v ponedeljek, /5. t.m. ob 21. uri zaključno sejo IX. slovenskih športnih iger. Vabljeni so predstavniki udeleženih društev.
SZ Bor
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
vam lepo ln poceni postrežeta
A RETTA
U L I R A T H 1 N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA*
Trsi Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT |Jrntlaia na veliko in drobno
Velika izl ira zlatnine po tovarniških cenah! E\P()R / Izreden popust — Garaneija —
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovomopotniškl mi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno H nijo z zahodno Afriko tei nodi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«KPLOSNA PLOVBA*. Pitan *u pančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi; 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
HOTE!. S 1.0A! DURU A Ul A
TITOVA UL. 10 - TEL 20611-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
Se bo zima: ne pustite, da vas preseneti nepripravljene/
i::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..
KUPITE:
•	Antifriz
•	Pokrivala za radiatorje ter toplotne zaščitnike za motor
•	Snežne verige WEISSENFELS — cementirane
•	Jermena iz gume ICE - MASTKR
O Partljažnike za smuči — patentirane za vsa vozila
•	Meglenke — v najmodernejših izvedbah
•	Zaščitna sredstva proti rjavenju kromirastih delov karoserije
6 Specialne impregnirane krpe in paste v tubah za steklo proti zameglitvi
# TRGOVINA AVTOMOBILSKIH POTREBŠČIN
Trsi, Ul. Loroneo 4, tel. 29681
POJASNILA TUDI V SLOVENŠČINI IN SRBOHRVAŠČINI!
ZANCHI
m _	_ __ _	^ur,5ti. izletniki - največjo
“ MARKET
• KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
KOPER
•	PREHRAMBENO BLAGO
•	BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
•	SPOMINKI
•	TRAVEL PAKETI
•	BIFE '
•	MENJALNICA
•	10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
•	ODPRTO NEPltlKlNJENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJAH PA OD 7. DO H. URE
REHRANA
MARCHI
'dmma
FONDATA NEL 1912
V
7 rieste
Via della Zonta 9 tel 23-019 Via Valdlnvo 33, tei 31-559 Via Torrebianca 30. tel 31-559
Velika zaloga gumenega in plastičnega blaga
Avto : Šport: Industrija :
Za dom :
igrače: Sanitarije s
Pnevmatike Continental SeiberlinR, Miclielin. Pireili; po. pravljamo orodje m pritikline; preproge; olja; manometri itd.
Šotori; čolni; zunanji motorji, boje; sklopne postelje; posode za led, napihljive ležalne blazine, ležalniki obleke za podvodni lov
Transportni trakovi; Jermeni; cevi; fasonski kosi: posode vseh mer; škornji, potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase in «plexiglas» (poliaknlno steklo i; ccmolto-pren»; surovine za izdelavo polistirenskih predmetov polivinil; «mopien»; polietilen, najlon itd
Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd.
Obširen sortiment.
Predmeti za laboratorije ln bolnice.
Uvoz - izvoz
Čez štirinajst tisoč artiklov vam ie na voljo
Ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj je trgovina zaprta
!::::!::Hii!:::i:iiH!!i!)ii:i!liU;::o!i!::!I:;!Hii!!!n!::i:!H:!!ii:!H:i:!:::!:!i::!:!:!
W. SOMERSET MAUGHAM
ČUDOVITA ZENSKA
Tom se je nasmehnil malce po sili. Opazila je, da si ni popolnoma na čistem, kaj se z njo dogaja. Po prstih se je iztihotapila iz stanovanja in če bi ne bila prva igralka Anglije in ženska petdesetih let, bi bila poskakovala po eni nogi na vsej poti od Stanhope Placea do svoje hiše. Bila je silno vzradoščena. Z lastnim ključem je odprla hišna vrata in jih spet zaprla.
«Vse se mi zdi, da je nekaj resnice na tem, kar je rekel Roger. Ljubezen ni vredna takega hrupa, kakor ga delajo okoli nje.»
XXIX.
Štiri ure kasneje je bilo že vse opravljeno. Komedija je naletela na ugoden odmev že od vsega začetka; občinstvo je bilo kljub zgodnji sezoni vzradoščeno, ker se je po počitnicah spet znašlo v gledališču. Bilo je željno gledališča in pripravljeno, da se zabava. To je bil več kot ugoden začetek gledališke sezone. Po vsakem dejanju je bilo veliko ploskanja, a ob koncu igre so bili igralci desetkrat poklicani pred zastor; dvakrat Julija sama. Bila je prijetno presenečena nad toplim sprejemom. Občinstvo je tudi nagovorila, na kratko, malo se je zapletla — govor je bil vnaprej pripravljen in primeren za takšno priložnost. Na koncu se je na odru zbral ves ansambel in orkester je zaigral državno himno. Julija je bila Židane volje. Ganjena in srečna je odšla v svojo garderobo. Nikoli še ni igrala tako briljantno, umerjeno in
nadarjeno. Komedija se je zaključevala z dolgo tirado, v kateri je Julija — kot lahko ženska, ki se je spokorila — obtoževala razuzdanost, nekoristnost in nemoralnost tiste brezdelne družbe, v katero je bila zapeljana s svojo poroko. Monolog je bil dolg dve strani in nobena druga igralka Anglije ni bila sposobna, da bi tako dolgo držala občinstvo v napetosti. Z izrednim smislom za pravo mero, z modulacijo čudovitega glasu, obvladanjem celotne lestvice čustev ji Je s čudovito tehniko uspelo ustvariti pretresljiv, nedvomno senzacionalen vrhunec igre. Niti najmočnejše dejanje ne bi moglo biti razburljivejše, niti najbolj nepričakovan preobrat ne bi mogel izzvati večjega presenečenja. Vsa igralska družina je bila, z izjemo Avice Crichton, odlična. Ko je Julija šla v svojo garderobo, je sama pri sebi tiho prepevala.
Michael je vstopil za njo.
«Zdi se mi, da bo delo doživelo velik uspeh.« Objel je Julijo in jo poljubil. «Danes si bila zares sijajna.«
«Tudi ti nisi bil slab, dragi.«
«Take vrste vlogo zaigram, kot bi jo stresel z rokava,« ji je brezbrižno odvrnil, skromen kot zmeraj, kadar Je bilo govora o njegovih lastnih stvaritvah.
«Ali si opazila, kako je učinkoval tvoj monolog? Ta Je moral kritike zadeti v živo.«
«Oh, saj veš, kakšni so. Vso pozornost bodo posvetili avtorju tega neumnega dramskega dela in na koncu komaj tri vrstice meni.«
«NajvečJa igralka na svetu si, draga, toda resnično, ti si tudi kača.«
Julija je z izrazom naj nedolžne] šega presenečenja široko odprla oči.
«Michael, kaj hočeš s tem reči?«
«Ne glej tako nedolžno. Ti veš zelo dobro, kaj mislim. Kaj misliš, da zlahka preslepiš starega gledališkega mačka, kakršen sem jaz?«
Gledal jo je in Ji zvito pomežiknil. Julija pa se je komaj
premagala, da ni planila v smeh.
((Nedolžna sem kot novorojenček.«
«Pusti to. Ce je kdajkoli kdo koga kar najbolj premišljeno uničil, potem si ti storila to z Avice. No, ne morem se jeziti nate zaradi tega, ker si to izvedla čudovito.«
Julija zdaj ni mogla več zadržati smeha, ki se ji je prikradel na ustnice. Pohvala Je zmeraj umetniku prijetna. Edini veliki prizor Avice Crichton je bil v drugem dejanju. To je bil prizor z Julijo in Michael ju je kot režiser postavil tako, da ona popolnoma podleže dekletu. Igra je tako tudi zahtevala in Julija se je, kot zmeraj na vajah vdajala Michaelovemu vodstvu. Da bi prišla čimbolj do izraza barva oči ln plavih las, je bila za Avice izbrana svetlomodra obleka. Da bi bilo nasprotje še bolj Izrazito, je bila za Julijo izbrana obleka prijetno rumene barve. To je tudi nosila na generalki. Obenem pa je naročila še drugo obleko, bleščeče srebrnkaste barve, in v tej je, na Michaelovo in tudi veliko presenečenje Avice, nastopila v drugem dejanju. Njen blišč, igra svetlobe na njej je pritegnila vso pozornost občinstva. Vzporedno s tem pa je modra obleka Avice do kraja zbledela. Ko sta prišli do pomembnega prizora, ki sta ga igrali skupaj, je Julija naekrat izvlekla, prav kot izvleče čarovnik iz klobuka zajčke, veliko ruto iz temnordeče svile in se začela z njo igrati. Mahala je z njo, jo razprostirala, kot da jo hoče pregledati, jo mečkala, šla z njo rahlo preko čela in sl z njo nežno otirala nos. Občinstvo, kot prikovano, ni moglo odmakniti oči od te rdeče, začarane rute. Julija se je medtem gibala po odru tako, da je morala Avice občinstvu kazati hrbet in ko sta skupaj sedeli na zofi, je prijela Avice za roko tako neposredno, da je na gledalce učinkovala popolnoma naravno. Potem je s tem, da se je naslonila nazaj, prisilila Avice, da je občinstvu pokazala profil. Julija je bila namreč že na vajah opazila, da profil Avice spominja na ovco. Avtor je dal Avice govoriti stavke, ki so bili tako zabavni, da se je na prvih vajah cela igralska družina tresla od smeha. Toda
poprej, preden je moglo občinstvo doumeti to duhovitost, )e že vpadala Julija s svojim odgovorom, in občinstvo, ki ga je z radovednostjo pričakovalo, je zadrževalo smeh. Prizor, Ki je bil zamišljen, da bi bil še bolj zabaven, je s tem dobil nekakšno posmehljivo barvo in značaj vloge Avice nekaj odbijajočega. Avice je bila neizkušena: ko ni zaslišala smena tam, kjer ga je pričakovala, se je zmedla; glas ji je postal okoren in gibi prisiljeni. Julija ji je odvzela prizor ter ga odigrala	s čudovito virtuoznostjo.	Poslednji udarec	je padel
slučajno.	Avice	je morala odigrati	dolg	monolog in	Julija )e
kot vznemirjena zgnetla svojo rdečo ruto v žogo; to dejanje je že samo po sebi delovalo značilno: Avice je gledala s plašnimi	očmi	in dve veliki solzi	sta	ji pripolzeli	po licu.
Občinstvo je pravzaprav že samo občutilo nesramnost, ki J° je izzvala dekličina neobrzdanost in opazilo žalost, ki jo Je prevzela	zaradi	tega, ker so bili	tako	brezobzirno	pohojeni
njeni ubogi, skromni ideali o poštenosti in njeno hrepenenje po plemenitosti. Epizoda ni trajala dlje kot minuto, toda v tej minuti je Julija s solzami, z žalostjo, ki jo je izražal njen pogled, pretresljivo prikazalo umazane bedo v življenju kake ženske. In s tein je bila Avice zapečatena.
«Bil sem tak tepec, da sem že hotel podpisati z njo celo pogodbo,« je pripomnil Michael.
«In zakaj je ne bi?«
«Ker si ji že ti porinila nož v hrbet. Za vse na svetu pe Ti si pokvarjeno malo bitje, ker si lahko tako grozno ljubosumna. Mar misliš, da mi ona kaj pomeni? Cas bi že bil> da bi spoznala, da si ti zame edina ženska na svetu.«
Michael je bil prepričan, da je Julija vse to uprizoril® zgolj zaradi njegovega precej živahnega dvorjenja Avice; t* prav mu je bilo žal, se je počutil malce počaščenega.
«Ti, stari osliček,« se je smehljala, saj Je dobro vedelo-kaj misli, in se zabavala na račun njegove zmote. «Ne pozabi, da si kljub temu najlepši moški v Londonu.«
< Nactalipvnnie sledi)
UREDNIŠTVO: TR-S'1 - UL M( INTEUCHl B, II., TELEFON »3-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: (MIKICA: Ulica Silvio Pelllco 1, II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 95 823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 starta dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starta dinarjev), letno \00 din (10.000 starta dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z» SFRJ: ADJT, DBS. Ljubi lana. Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pr) Narodni bank) v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-io^vru 250, osmrtnice 150 Ur - /lali -glasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške U>
goriške pokrajne se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Socletš Pubbllcitli Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO - Izdaja ir. tiska Založništvo tržaškega tiska Trst