©ROC/Si PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 9 september 2000 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d., Obala 27, Portorož, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek • Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Soi\ja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1200 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Brez m uje se še čevelj ne obuje! Ljudski pregovor Spet smo tu, na koncu poletja. Slovo je težko, saj nas zapušča najbolj razgiban, najbolj brezskrben letni čas. Tedaj ni sitnosti s kurjavo, ni volnene posteljnine, ki bi dvigala prah, prostori so stalno prezračeni in lahka oblačila se nas komaj dotikajo. Dopusti vtisnejo poletju še poseben pečat neskaljene radosti. Ampak na svetu je že tako, da čas teče. To z drugimi besedami pomeni, da vse mine - lepe stvari hitro, zoprne malo počasneje. Navadili smo se živeti s to resnico, in če smo dovolj pametni, znamo poskrbeti, da nas ne ovira; če že gre vse naprej, gremo pač tudi mi. Ako hočemo dobro sebi in drugim in ako damo kaj nase, na svoji poti ne puščamo za sabo umazanije in skaljenih studencev. Z vso odgovornostjo in dobro voljo se vključimo v kolesje dela in ustvarjanja, daje pot lažja in kratkočas-nejša. Za dobro duše in telesa se poleti malce obiramo in celo polenarimo, na pragu jeseni pa se (morda čisto majčkeno neradi) zresnimo in poprimemo za delo; da bi le dalo vsem dober, obilen sad! V Drogi bodo naslednji meseci v znamenju selitve v nove prostore. Dela torej ne bo manjkalo! A tudi čustev zaposlenih ne gre podcenjevati. Zrel, odrasel človek se zna sprijazniti z novostmi, jih sprejeti in z njimi zaživeti tako, kot narekujejo nove okoliščine. Vendar to ne pomeni, da ga včasih ne sme stisniti v prsih ob misli na vse, kar je za zmeraj minilo; s človekom, ki se brez kančka nostalgije otrese starih kalupov (pa naj bodo še tako neuporabni), ne bi hotela imeti opravka! Narava nas je na vso srečo obdarila z neprecenljivo lastnostjo - s prilagodljivostjo! Le-ta reši vse stiske, ki nas pestijo ob spremembah. Še več: kasneje se marsikdaj sploh ne spomnimo več, da smo kdaj živeli drugače. Toda najprej je seveda treba priti čez most; in ta del poti ni zmeraj najbolj enostaven. Ker pa smo že dostikrat dokazali, da znamo zavihati rokave v vseh okoliščinah, bo tudi ta sprememba samo izziv več, preskusni kamen, ki je bil spričo dogajanj zadnjih let pravzaprav edini možni cilj. Sonja POŽAR Foto: Jadran RUSJAN POSLOVNI REZULTATI DOBRI POLLETNI REZULTATI - NAPOVED ZA DOSEGO ZADANIH CILJEV V LETU 2000 Poslovanje družbe DROGA d.d. v 1.polletju leta 2000 lahko ocenimo kot uspešno, saj smo po nerevidi-ranih poslovnih rezultatih dosegli 514 milijonov čistega dobička in s tem praktično dosegli enega od poglavitnih ciljev, zastavljenih v letnem poslovnem načrtu za 1. polletje 2000. PRODAJA Slika 2: Struktura vrednostne pro- ni večjih negativnih vplivov na tekoče daje v izvozu v 1.polletju 2000 poslovanje družbe DROGA d.d.. STRUKTURA VREDNOSTNE PRODAJE V IZVOZU 1. POLLETJU 2000 ■ Države bivše Jugoslavije ■ Zahodna + Srednja Evropa □ Vzhodna Evropa □ Ostali izvoz 74% Vrednostna prodaja je v 1. polletju znašala 6,7 milijarde tolarjev in bila za 7% nižja od predračunane, kar je predvsem posledica neko-likšnega zaostajanja pri uresničevanju dinamičnih predračunov. Izmed programov velja izpostaviti predvsem preseganje predračunane prodaje pri mesnem programu. Na domačem trgu je bil delež vrednostne prodaje 71%, na tujih trgih pa 29%. Slika 1: Struktura vrednostne prodaje v 1. polletju 2000 Drogin izvoz je zaostal za pre-dračunano vrednostjo prodaje za 7%, tako, da so bili z izvozom ustvarjeni prihodki v višini 1,9 milijarde SIT. 74% izvoza, je bilo ustvarjenega na trgih držav nekdanje Jugoslavije, predvsem s prodajo kokošjih paštet, ki predstavljajo 70% celotnega Droginega izvoza. Navkljub vedno močnejši konkurenci na domačem trgu nam je z vlaganjem v marketing in s kako- vostjo uspelo obdržati na slovenskem trgu vodilne tržne deleže pri sledečih programih: kava, čaji, začimbe, žitarice ter še povečati prodajo na tuje trge. Navkljub že omenjenemu nekolikšne-mu zaostajanju za polletnim dinamičnim predračunom v 1. polletju 2000 ZAPOSLENOST Skupno število zaposlenih na dan 30. 6. 2000 je bilo 618, kar znaša 0,5% manj kot v enakem obdobju lanskega poslovnega leta. Od tega je bilo za nedoločen čas zaposlenih 557 oseb, za določen čas 61 oseb. STRUKTURA VREDNOSTNE PRODAJE V 1. POLLETJU 2000 ■ Domači trg ■ TUji trg Foto: Dragica MEKIŠ POSLOVNE REZULTATI Tabela 1: Stanje zaposlenih na dan 30. 6. 2000 SKUPAJ za nedol. čas za dol. čas ORGANIZACIJSKA ENOTA: PC Skladišče in predelava soli 40 40 0 PC Začimba 119 114 5 PC Zlato polje 74 69 5 PC Gosad 75 58 17 PC Argo 112 97 15 SKUPAJ PC: 420 378 42 Uprava + Štabne službe 33 27 6 Skupne službe 165 152 13 SKUPAJ STROKOVNE SLUŽBE: 198 179 19 SKUPAJ DROGA: 618 557 61 NALOŽBE jo vlaganja v novo tovarno, katere izgradnja poteka po predvidenem Med najpomembnejše naložbe, iz- terminskem načrtu, vedene v 1. polovici leta 2000, sodi- Izpostaviti velja še ureditev pred- Tabela 2: Izkaz uspeha in bilanca stanja na dan 30. 6. 2000 stavništva v Ljubljani ter naložbe v računalniško opremo. V letošnjem, naložbeno izredno zahtevnem letu, se bo tako v večji meri zaključil proces tehnološke in programske konsolidacije, katere poglavitni nameni so izboljšanje notranje učinkovitosti poslovanja, zaokrožitev programov v okviru posameznih proizvodnih lokacij in izboljšanje delovnih pogojev. FINANCE IN EKONOMIKA Poslovanje družbe DROGA d.d. in skupine DROGA v 1. polletju 2000 prikazujejo računalniški izkazi v tabeli 2 IZKAZ USPEHA V OBDOBJU odi. 1. do 30.6. 2000 vTSIT Droga d.d. Skupina Droga 2000 1999 Indeks 2000 1999 Indeks A. Čisti prihodki iz prodaje in usredstvenih lastnih učinkov 6,843,318 6,184,032 Ul 7,561,857 6,551,044 115 B. Proizvajalni stroški in nabavna vrednost prodanih količin 4,967,871 4,674,557 106 5,394,521 4,845,085 111 C. Kosmati dobiček iz prodaje 1,875,447 1,509,475 124 2,167,336 1,705,959 127 Č. Stroški prodaje 903,226 652,943 138 1,182,675 798,456 148 D. Stroški uprave 253,321 264,315 96 253,321 264,315 96 E. Drugi prihodki iz poslovanja 31,662 42,633 74 37,140 42,633 87 F. Dobiček ali izguba iz poslovanja 750,562 634,850 118 768,480 685,821 112 G. Prihodki na podlagi deležev iz dobička podjetij v skupini 5,606 0 - 0 0 - H. Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih povezanih podjetij 0 0 - 0 0 - 1. Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih 0 10 • 0 10 - J. Prihodki iz obresti in drugi prihodki od financiranja 190,484 134,734 141 203,977 101,587 201 K. Odpisi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb 1,394 0 - 0 0 • L. Odhodki za obresti in drugi odhodki financiranja 319,554 219,864 145 335,671 270,838 124 M. Dobiček ali izguba iz rednega delovanja 625,704 549,730 114 636,786 516,580 123 N. Izredni prihodki 53,881 40,610 133 55,512 45,430 122 0. Izredni odhodki 65,996 35,418 186 69,763 37,075 188 P. Celotni dobiček ali izguba 613,590 554,923 Ul 622,535 524,935 119 R. Davek iz dobička 99,751 121,575 82 103,875 124,360 84 S. Cisti dobiček ali izguba poslovnega leta 513,839 433,348 119 518,660 400,574 129 1. Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta večinskega lastnika 513,854 399,105 129 2. Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta manjšinskega lastnika 4,805 1,469 327 BILANCA STANJA NA DAN 30.6. 2000 vTSIT Droga d.d. Skupina Droga 2000 1999 Indeks 2000 1999 Indeks A. Stalna sredstva 5,841,108 4,904,227 119 5,915,147 4,966,657 119 I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 233,589 176,139 133 235,555 176,139 134 11. Opredmetena osnovna sredstva 5,531,809 4,660,329 119 5,633,862 4,730,330 119 lil. Dolgoročne finančne naložbe 41,548 29,625 140 11,568 22,055 52 IV. Popravek kapitala 34,162 38,134 90 34,162 38,134 90 B. Gibljiva sredstva 8,705,436 7,007,075 124 9,218,498 7,427,357 124 I. Zaloge 1,955,994 2,083,672 94 2,319,091 2,239,640 104 11. Dolgoročne terjatve iz poslovanja 44,576 46,312 96 44,576 46,312 96 III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 2,817,037 1,932,993 146 2,889,688 2,157,607 134 IV. Kratkoročne finančne naložbe 3,852,397 2,861,677 135 3,852,615 2,861,677 135 V. Denarna sredstva 35,430 46,224 77 109,106 85,923 127 VI. Aktivne časovne razmejitve 2 36,198 0 3,423 36,198 9 Sredstva 14,546,544 11,911,302 122 15,133,646 12,394,014 122 A. Kapital 11,406,578 9,694,491 118 11,404,682 9,711,543 117 A/l. Večinski kapital 0 0 11,378,962 9,705,270 117 I. Osnovni kapital 2,827,680 2,827,680 100 2,838,680 2,827,680 100 II. Vplačan presežek kapitala 0 0 0 0 III. Rezerve 1,713,236 1,723,510 99 1,689,311 1,768,531 96 IV. Preneseni čisti dobiček ali izguba preteklih let 2,074,124 1,338,589 155 2,058,796 1,338,589 154 V. Revalorizacijski popravek kapitala 4,277,700 3,371,365 127 4,278,306 3,371,365 127 VI. Nerazdeljeni dobiček ali izguba tekočega leta 513,839 433,348 119 513,869 399,105 129 A/2. Manjšinski kapital 0 0 25,720 6,273 410 B. Dolgoročne rezervacije 25,854 86,775 30 25,854 86,775 30 C. Dolgoročne obveznosti 1,540,627 970,495 159 1,621,139 1,000,306 162 I. Dolgoročne obveznosti iz financiranja 1,535,008 964,237 159 1,615,520 994,049 163 II. Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 5,619 6,258 90 5,619 6,258 90 Č. Kratkoročne obveznosti 1,534,281 1,139,167 135 2,042,768 1,575,006 130 I. Kratkoročne obveznosti iz financiranja 46,800 354,900 13 344,518 633,743 54 II. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 1,487,481 784,267 190 1,698,250 941,263 180 D. Pasivne časovne razmejitve 39,203 20,374 192 39,203 20,384 192 E. Obveznosti do virov sredstev 14,546,544 11,911,302 122 15,133,646 12,394,014 122 Kot rezultanta dogajanj na vseh omenjenih področjih se je finančni položaj družbe v obravnavanem obdobju še izboljšal, tako da družba DROGA d.d. ohranja visoko stopnjo finančnega ravnotežja in finančne moči. Glede na poslovanje v 1. polletju 2000 in dosežene poslovne rezultate lahko pričakujemo, da se bo uspešno poslovanje nadaljevalo v 2. polletju ter da bomo tudi v letošnjem letu skupaj uspeli uresničiti poglavitne cilje, zastavljene v letnem poslovnem načrtu. Aleš ŠKRABA Foto: Jadran RUSJAN CELOVITO OBVLADOVANJE SISTEMSKA DOKUMENTACIJA V septembru smo pričeli s postopnim prehajanjem na mrežno obvladovanje sistemske dokumentacije. Več o pričakovanjih in razlogih za nov način dela si lahko preberete v spodnjih vrsticah. Nostalgičnih pogledov na kupe papirja in reklamne kemične svinčnike si v modernem načinu poslovanja enostavno ne moremo več privoščiti. Čeprav so že pred leti mreže uporabljali skoraj izključno za lovljenje rib, je danes asociacija mreža-računalnik precej močnejša od asociacije mreža-riba. Tudi prastari rek »Kdor se ustavi, je izgubljen« je iz dneva v dan aktualnejši. Tega se zavedamo tudi v Drogi. Z uvedbo in vzdrževanjem sistema kakovosti smo se zavezali, da bomo celotno poslovanje nenehno izboljševali. Z navodili, organizacijskimi predpisi, poslovnikom ter z ostalimi sistemskimi dokumenti smo dosegli večjo stopnjo organiziranosti, povečali dostopnost in zanesljivost podatkov ter natančno opredelili ključne parametre poslovanja. S tem pa smo način dela šele začrtali. Pri vse hitrejšem razvoju in spreminjanju tržnih ter ostalih zahtev, ko je hitrost prilagajanja celotnega poslovanja ključnega pomena za uspešnost podjetja, spremljajoče spreminjanje sistemske in druge dokumentacije ne sme postati dodatno breme. Papir postaja za celoten postopek izdelave, obravnave, usklajevanja, odobritve, razdeljevanja, spreminjanja in arhiviranja sistemske in nekatere druge dokumentacije neprimeren medij. Naslednji korak v razvoj sistema namreč postaja prehod na mrežo obvladovanje dokumentacije. Odločili smo se za mrežno aplikacijo Organizacijska dokumentacija, ki nam jo je pripravilo podjetje Genis d.o.o., s katerim tudi vseskozi sodelujemo pri prilagajanju omenjene aplikacije našim dejanskim potrebam. Aplikacija teče v nam že dobro znanem okolju Lotus notes. Vsi dokumenti so shranjeni v centralni bazi podatkov (na serverju), kar poleg enostavnega zajemanja podatkov iz različnih virov (vseh računalnikov z odobrenim dostopom) zagotavlja tudi veliko stopnjo varnosti. Mrežno obvladovanje nam omogoča vodenje in vpogled v celoten življenjski cikel vsakega dokumenta ter večje sodelovanje zainteresiranih z avtorji posameznih dokumentov. Pred nami je čas velikih sprememb: selitev dela tovarne na novo lokacijo, organizacijske spremembe, prihajajoči Stare, dobre mreže... CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001),... Vse to bo nedvomno zahtevalo veliko sprememb obstoječe dokumentacije in tudi zato je čas prehoda na mrežno obvladovanje več kot primeren. Pri pripravi sistemske dokumentacije običajno sodeluje več ljudi. Prejemnikov posameznega dokumenta je lahko mnogo in klasičen postopek obravnave, razdeljevanja in odobritve postaja zamuden in nekoliko nepregleden. Odločili smo se, da bomo zahteve sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 vgradili v obstoječo sistemsko dokumentacijo, kar bo prineslo nemalo sprememb. V začetni fazi bomo tako preko mreže obvladovali le sistemsko dokumentacijo (ISO 9001 in ISO 14001). Naslednji korak je mrežna podpora notranjim presojam sistemov kakovosti in ravnanja z okoljem, ki jo že imamo v testiranju. V bodoče pa je pričakovati, da bomo na tak način obvladovali tudi tehnološko dokumentacijo. Od novega načina obvladovanja sistemske dokumentacije pričakujemo predvsem: - skrajšanje časa postopkov, povezanih z izdelavo, spreminjanjem, razdeljevanjem in hranjenjem sistemske dokumentacije - večjo preglednost nad naštetimi postopki - učinkovitejše sodelovanje pri kreiranju dokumentov - zmanjšanje stroškov dela in materiala - povečanje dostopnosti podatkov - izboljšanje kvalitete rezultatov. Kot vsaka novost, bo tudi ta zahtevala nekaj truda in potrpežljivosti. Z malo dobre volje in kančkom želje po novih znanjih pa bo kaj kmalu mrežno obvladovanje sistemske dokumentacije postalo del našega vsakdana. Asociacija mreža-gol je v zadnjem času še posebej močna, zato si bom za konec sposodil slogan naših nogometašev in zapisal: »Droga gre naprej!«. Vasja REBEC NOVE AVANTURE FRFRASTEGA KVADRATKA IN PODJETNEGA KROGCA NASLEDNJI DAN. URA 13 30. NE MOREM VERJETI! STVAR OELUJEI TUDI RAZMIŠLJATI SMO ZAČELI PRI NASI NO GOSPODA ZAČETNA ANALIZA STANJA J£ OPRAVLJENA! POZDRAVLJENI! OBRAZCE NA MIZO IN KAR VESELO NA DELO, ČE SE STRINJATE!? SEVEDA LAHKO PRIPOMNETE, G. IZMENA PRAV ZARADI TEGA SEM POVABIL K SODELOVANJU NAŠEGA PRIJATELJA G Kp.OfrM- .______________________________ ZBRANI PODATKI SO ZAENKRAT NEUPORABNI POTREBNO BI JIH BILO ANALIZIRATI, ČE SMEM PRIPOMNITI! POZNO POPOLONE KOT LAHKO VIDITE SO TE STVARI UIDI TISTE, KJ NAM POVZROČAJO NEMALO STROŠKOV, DA O UGLEDU NITI NE GOVORIMO, _____________ 5. KVADRATEK ŠE0AJ JE NA VAŠ, DA it POMEMBNE VIDIKE VGRADTTE V VAŠO OKOLJSKO POLITIKO IN POSTAVITE REALNE CILJE KAR SE TIČE KULTURE IN USPOSABLJANJA PA JE G. VSESEDA. S KATERIM SODELUJETE. PRAVA OSEBA. G.SONČEK IN G. IZMENA, VIDVA SKUPAJ Z OSTALIMI IMATA 15 DNI ČASA. DA PRIPRAVITE PREDLOGE ZA OBVLADOVANJE TEH VIDIKOV IN ZMANJŠEVANJE VPUVA NA OKOLJE. BOSTA ZMOGLA? DA POVZAMEMO' KOT POMEMBNE OKOLJSKE VIDIKE SMO PREPOZNALI PREDVSEM PORABO ENERGIJE IN VODE ODPADKE. EMISIJE V OZRAČJE . SKRBI PA NAS njDI SPLOŠNO POMANJKANJE OKOLJSKE KULTURE V PODJETJU SPET BO .TREBA DELAT. > PA.PA Oj POČITNICE. TUDI sam SEM PRIŠEL OO TEGA! VKLJUČNO Z MENOJ' Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme “SAMO DA JE d.d.”, ki nima ISO standarda - 14001 SE NADALJUJE... GOSPOD IZMENA - vodja proizvodnje; GOSPOD SONČEK - odgovoren za energetiko; TpVct in richn Vncia RFRFP KROGEC - lastnik firme “ČUDEŽ TEHNIKE d.d.”, ki ima standard ISO 14001 J NOVA TO IZGRADNJA NOVE TOVARNE ZAKLJUČNO FAZO SCT d.d. iz Ljubljane kot generalni izvajalec že od lanskega decembra gradi našo tovarno v Industrijski coni v Izoli. Gradbena dela se prevešajo v zaključno fazo in gradbince bodo v kratkem zamenjali montažerji ter ostali izvajalci finalnih del. Po počasnejšem utripu v mesecu avgustu je v prvih dneh septembra že zaznati pospešeno izvajanje vseh del, tako pri gradbincih kot pri ostalih izvajalcih. V polnem teku so zaključna dela pri prekrivanju streh proizvodnega in energetskega objekta. Vzporedno s strehami zaključujejo obloge in obdelave fasad, hitijo z zapiranjem objektov. V nekaj dneh se bo pričelo izvajanje kritine tudi na proizvodno-tehno-loškem objektu (PTO). V proizvodnem objektu z izvedbo hladilnic, vršijo pripravo za montažo tovornih dvigal, nemoteno potekajo tudi dela pri montaži 2 dvigal v visokoregalnem avtomatiziranem skladišču. V vseh objektih, vključno z upravno stavbo, prav tako potekajo tudi strojna in elektroinstalacijska dela. V zaključni fazi so tudi gradbena dela na bodoči upravni stavbi, kjer se intenzivno izvajajo gradbena dela na prednjem vhodnem stopnišču. Iz energetskega objekta, ki napaja celoten proizvodni kompleks, je že izvedena povezava preko energetskega povezovalnega mostu. Proti koncu gredo tudi dela pri izgradnji internega kanalizacijskega, vodovodnega ter ostalega energetskega omrežja. V drugo fazo so se prevesila tudi dela na zunanji infrastrukturni ureditvi, ki jih izvaja Občina Izola. Prav tako intenzivno izvajajo dela na izgradnji čistilne naprave, ki bo zagotavljala ekološko prijazno proizvodnjo oz. obratovanje nove tovarne. DROGA PORTOROŽ Droga Portorož pri izgradnji nove tovarne namenja posebno pozornost ne samo ekologiji, temveč tudi zunanji ureditvi in videzu celotnega proizvodno - poslovnega kompleksa. Z izjemno skrbnostjo ob tem v Drogi načrtujemo tudi celostno podobo družbe, ki bo odsevala podobo sodobnega, evropsko naravnanega podjetja. Lilijana IVANEK PEČAR KORISTNI PREDLOGI BOBNANJE PO NOVEM A Tudi v poletnem počitniškem času si inovativna dejavnost v Drogi ni privoščila predolgega počitka. Kljub vročim sušnim mesecem so nove ideje poganjale in rastle v koristne predloge, zato tudi prve sadeže obiramo že pred jesenjo. Predstavljamo enega izmed koristnih predlogov, ki so se v poletnih mesecih rodili v PC Začimba. Tisti, ki poznate Začimbo, ste že srečali mešalni boben za mešanje čajev. Tam iz posameznih sestavin nastajajo čajne mešanice, ki jih kasneje na policah v trgovini poznamo kot na primer planinski čaj. Izvedli smo koristni predlog za avtomatizacijo odpiranja lopute za praznjenje mešalnega bobna. Zdaj ni več potrebno ročno vrtenje nerodne ročice sto- in večkrat dnevno. Zadostuje pritisk na pedal, vse ostalo pa opravi pnevmatika. Kdo pa pravi, da morajo koristni predlogi podjetju vedno prinašati denarno korist? Ta predlog je, na primer, olajšal pogoje dela. Korist je torej dvojna, za delavca in za podjetje. Peter FATUR 0 IfeLLLi- IpLLLL KLLLLfc! /lillb. LLLLUlii j-LLLL§l '-Lutj: aj+it tt: mctscnuu | Nes«a«J‘-"-. •SSf vr^rn°obm°e,e;^ | 1 c.t.‘0 STU.O Tako je bilo nekoč: vrtljiva ročica za odpiranje lopute bobna Izvedeni koristni predlog: odpiranje lopute s pomočjo pedala g KADROVSKE NOVICE NAŠA ANKETA Spoštovane bralke in bralci glasila Naš glas! Drogino glasilo Naš glas neprestano izboljšujemo in prilagajamo vašim željam. Prav zato vas prosimo, da izpolnite priloženo anketo o tem, kako ste zadovoljni z glasilom. Vaše odgovore, pripombe, ideje in pohvale bomo upoštevali pri načrtovanju vsebine in oblike glasila v prihodnje. Glasilo bo na ta način bo^j zanimivo, uporabno in privlačno, zadovoljni pa bomo tudi ustvarjalci časopisa. Izmed vseh prispelih anket bomo izžrebali 30 privlačnih nagrad (polo majic). Vljudno vas prosimo, da nam ankete pošljete do 10. oktobra. Ker želimo, da imajo pri žrebanju vsi pošiljatelji enake možnosti, lahko vsak bralec glasila anketo izpolni le enkrat. Anketni list smo oblikovali tako, da boste izpolnjenega lahko zložili in oddali v poštni nabiralnik. Pri tem vam za poštnino ni potrebno skrbeti, saj smo zato poskrbeli mi. Na dnu vsake ankete je kupon, ki ga izrežite in ga hranite do žrebanja. V oktobrski številki bomo objavili izžrebane številke kuponov. Tisti, ki boste med objavljenimi številkami prepoznali vašo številko, boste posredovali kupon in vaš naslov ge. Mariji Mekiš v vzorčno skladišče (PC Argo), ki vam bo nagrado poslala po pošti. Nagrado boste s kuponom prevzeli tudi sami. Že vnaprej se vam zahva{jiyemo za sodelovanje. UREDNIŠTVO Foto: Jadran RUSJAN ZAPOSLENOST V AVGUSTU 31.8. 2000 je bilo zaposlenih 642 delavcev, od tega 299 moških in 343 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 21 delavcev. Prihodi delavcev: V avgustu smo sprejeli 20 novih sodelavcev za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v avgustu prenehalo 7 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil potek delovnega razmerja za določen čas in sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Pripravništvo: Rebec Vasja, pripravnik v OE Razvoj in kakovost, je 30. 8. 2000 uspešno opravil pripravniški izpit. V AVGUSTU SO PRAZNOVALI OKROGLE OBLETNICE 10 - letniki Damjana POBERAJ iz OE Služba za kakovost Diego LAZAR iz PC Skladišče in predelava soli 20 - letniki Katarina LEŠNJEK iz PC Gosad Razija MAH1Č iz PC Argo 30 - letniki Marija GORELA iz PC Začimba Tanja SEVER iz PC Argo Klavdij Z1MERMAN iz PC Začimba V SEPTEMBRU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke SO. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. 20 - letniki Štefan VODOPIVEC^ Anton PROSN1 Darja FONDA Staniča SURUDi 30-letniki (L Soka GREGOROVlC (z OEi> Logistika Ivan HRVATIN iz PC Začimba Liljana KLEVA iz OE Služba za kakovost NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! KADROVSKE ANALIZA UČINKOV USPOSABUANJ V OBDOBJU 1. 7. Droga d.d. veliko vlaga v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Zaveda se namreč, da so njen največji potencial pri doseganju konkurenčne prednosti na trgu prav zaposleni s svojim znanjem in sposobnostmi. Z analizo učinkov izobraževanj in usposabljanj v določenem časovnem obdobju smo tako poskušali ugotoviti, kako se omenjeno znanje in sposobnosti zrcalijo pri opravljanju delovnih nalog zaposlenih. Odločili smo se, da bomo ugotavljali predvsem učinkovitost računalniških tečajev, jezikovnih tečajev in drugih usposabljanj, pri katerih so rezultati lažje merljivi. Tako smo v juniju 107 udeležencem in njihovim vodjem razdelili obrazce “Poročilo udeleženca o usposabljanju” in “Poročilo vodje o usposabljanju sodelavcev”, v katerih smo spraševali po koristnosti usposabljanj, uporabnosti pridobljenega znanja ter kako se učinki slednjega izražajo v delu oz. vedenju sodelavcev. V nadaljevanju povzemamo skupne rezultate vseh usposabljanj, ki smo jih zajeli v analizo učinkov v obdobju 1. 7. 1999- 31. 3. 2000. SKLEPNE UGOTOVITVE ANALIZE UČINKOV USPOSABUANJ ŠTEVILO RAZDELJENIH OBRAZCEV: • UDELEŽENCI - 107 • VODJE = 107 ŠTEVILO VRNJENIH OBRAZCEV: • UDELEŽENCI = 97 • VODJE = 94 Analizo lahko začnemo z ugotovitvijo, da so mnenja udeležencev in vodij v večji meri usklajena. To ugotovitev lahko takoj potrdimo že z odgovori na vprašanje, katere so največje koristi, ki so jih sodelavci pridobili z udeležbo na usposabljanju. Tako udeleženci kot vodje so soglasno ugotovili, da se koristnost usposabljanj izraža predvsem v obliki novega znanja, novih pristopov in idej ter v obliki koristnih veščin, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu. Ostale alineje vprašanja 3 so zastopane v manjši meri in lahko rečemo, da ni opaziti večjih razlik v mnenjih udeležencev in vodij. Pri oceni uporabnosti pridobljenega znanja je slika nekoliko drugačna. V splošnem bi sicer lahko rekli, da so si mnenja udeležencev in vodij podobna, čeprav ugotavljamo, da sodelavci višje vrednotijo pridobljeno znanje. Omenjena ugotovitev se jasno kaže v skupni povprečni oceni usposabljanj, ki pri udeležencih znaša Tabela vprašanja 3: Največje koristi, ki ste/ so jih pridobili z udeležbo na usposabljanju ŠTEVILO ODGOVOROV ODGOVORI MNENJE UDELEŽENCA MNENJE VODJE a) novo znanje 53 54 b) potrditev nekaterih mojih mnenj in prepričanj 28 - c) predstavitev novih pristopov in idej, kijih lahko uporabi/m pri svojem delu 35 35 d) seznanitev s problemi in rešitvami v drugih organizacijah in aplikacija le-the v našem PC/OE 7 10 e) usposabljanje mi/ mu je omogočilo, da bo/m svojim sodelavcem bolje podajal svoje znanje 9 5 D na usposabljanju sem/je privzel določene spremembe v vedenju, ki mi/mu bodo pomagale bolje opravljati svoje delo 7 7 g) na usposabljanju sem se/se je naučil koristnih veščin, ki mi/mu bodo olajšale delo 29 33 h) na usposabljanju sem/je privzel določene spremembe v vedenju, ki mi/mu bodo pomagale bolje sodelovati s svojimi sodelavci in vodjo 6 10 i) drugo, kaj 17 11 KADROVSKE NOVICE “3,3”, pri vodjih pa zgolj “3,0”. Še bolj nazorno sliko pa nam dajo deleži posameznih ocen: oceno “1” (znanje sploh ni uporabno) je izbralo 1% udeležencev in 5% vodij, oceno “2” (delno uporabno) 11% udeležencev in 13% vodij, za oceno “3” (uporabno) se je odločilo 48% udeležencev in 63% vodij, za oceno “4” (zelo uporabno) pa 40% udeležencev in 19%vodij. Ugotovimo lahko, da je tako večina udeležencev kot večina vodij izbrala oceno “uporabno” (3), vendar pa se je za oceno “zelo uporabno” (4) izreklo skoraj dvakrat toliko udeležencev kot vodij. Tabela vprašanja 4: Ocena uporabnosti pridobljenega znanja ODGOVOR 1 2 3 4 ŠT. ODGOVOROV (sploh ni uporabno) (delno uporabno) (uporabno) (zelo uporabno) UDELEŽENCI 1 11 46 39 VODJE 5 12 58 18 Povprečna ocena udeležencev= 3,3 Povprečna ocena vodij= 3,0 Tudi pri oceni učinkov na delo oz. vedenje sodelavcev so določena odstopanja. Tako udeleženci kot vodje v prvi vrsti sicer opažajo neposredne učinke na kvaliteto dela (delo sodelavcev je zaradi usposabljanj bolj kvalitetno), vendar pa v nadaljevanju udeleženci beležijo učinke predvsem skozi dejstvi, da svoje delo opravljajo hitreje in bolj racionalno, vodje pa poudarjajo kreativnost in šele nato racionalnost dela sodelavcev. V rubriki, ki je bila namenjena pripombam in predlogom usposabljanj, so udeleženci in vodje zabeležili številne predloge usposabljanj. Negativnih pripomb pravzaprav nismo zaznali, med pozitivnimi pa velja poudariti pohvale internim oblikam usposabljanj, ki so bolj po meri udeležencev. Analizo lahko sklenemo z ugotovitvami, da so bila usposabljanja učinkovito izpeljana, da so udeležencem dala obilico uporabnih znanj, katerih učinki se kažejo v kvalitetnejšem (hitrejšem, bolj racionalnem...) delu sodelavcev, ki niso ostali skriti niti očem vodij. To je prav gotovo velika spodbuda za vse zaposlene v Drogi d.d., ki predlagamo, organiziramo in se udeležujemo različnih usposabljanj in izobraževanj, v svetu pospešene globalizacije in hitrega pretoka informacij pa vse večja nujnost. Katja PEVC Tabela vprašanja 5: Učinki usposabljanj na delo oz. vedenje ŠTEVILO ODGOVOROV ODGOVORI MNENJE UDELEŽENCA MNENJE VODJE a) svoje delo opravlja/m hitreje 34 25 b) moje delo/ delo sodelavca je bolj kvalitetno 40 33 c) pri svojem delu sem/je bolj kreativen 20 27 d) svoje delo opravlja/m bolj racionalno 24 29 e) bolje sprejema/m oz. daje/m navodila 19 9 f) bolje se razume/m s svojim vodjo 5 21 g) bolje se razume/m s svojimi sodelavci 10 17 h) drugo, kaj 23 20 Foto: Jadran RUSJAN NOVI IZDELKI BARCAFFE AROMA LEŠNIK Izdelek aromatizirane kave je na slovenskem trgu popolna novost. Razširjen je na ameriškem tržišču, na tržiščih zahodne Evrope pa se pojavlja le kot del trga s specializirano ponudbo kavnih izdelkov. Pri aromatizirani kavi sta značilna okus in aroma kave dopolnjena (včasih celo prekrita) z dodano aromo. Najpogosteje so to arome vanilije, čokolade in lešnika, saj se prilegajo okusu kave ter odlično dopolnjujejo njeno aromo. Okus kavnega napitka je tako obogaten in ima posebno aromo, kremoznost in sladkobnost. Vendar dober napitek lahko pripravimo le ob dobri osnovni kavni mešanici. V Drogi smo se odločili, da slovenskemu trgu ponudimo izdelek aromatizirane kave - bar-caffe AROMA. Kot najprimernejšo aromo smo izbrali aromo lešnika. Že poznani in med potrošniki prepoznavni kavni mešanici barcaffe smo dodali aromo lešnika, ki kavno mešanico dopolnjuje in ji daje nov, bogast okus. Zato smo razvili tudi nov tehnološki postopek. Aromo dodajamo praženim kavnim zrnom do max. 3% (100 g kavne mešanice vsebuje 3 g dodane arome). Aroma je mešanica naravne in naravni enake arome lešnika, vanilije in karamela. V tujini večino pivcev aromatizirane kave predstavljajo ljudje, ki običajne kave ne pijejo. Glede na rezultate predhodnega testiranja izdelka (aromatizirane kave z okusom lešnika) lahko rečemo, da bodo v Sloveniji po našem izdelku najverjetneje posegali tudi potrošniki običajne kave. To kavo bodo po njihovem mnenju pili predvsem ob posebnih priložnostih, kot posladek in z dodatkom mleka. Predvidevamo, da bodo najpogostejši pivci te kave ženske, mlajši potrošniki in ljudje, ki radi preizkušajo novosti. Kavni napitek barcaffe AROMA ima prepoznaven vonj lešnika, ki ga dopolnjuje prijetna sladkobno vanilijeva aroma. V okusu napitka rahlo prevladuje okus po kavi, ki pa se dopolnjuje z okusom po lešniku. V ustih ostaja bogat sladkobno kremozen občutek z aromo lešnika. Dodatek mleka ali mlečne smetane v kavni napitek pa še posebej zaokroži polnost okusa in bogastvo arome lešnika. Izdelek barcaffe AROMA okus lešnika bomo pakirali v vrečke po 100 g. Klement VALENČAK NOVI IZDELKI KAPRE, (MA€ STRO) Kapre v slano-kislem nalivu so pakirane v steklene kozarčke po 150 g (neto vsebina). Fino sesekljane kapre uporabljamo za tople omake, sesekljano meso in majoneze, za ribje in nekatere mesne jedi ter za jajčne jedi in solate. Cele so zelo primerne za dekoracijo in začinjanje hladnih narezkov, obloženih kruhkov in na sploh hladnih jedi. Zaradi slanega in kislega okusa pospešujejo apetit. MA€ STftO Za praznično kosilo predlagamo: Rulade iz svinjskega mesa v omaki s kaprami (za 4 osebe) Sestavine: 4 zrezki (po 13 dag) svinjskega stegna, 4 dag olja, 2,5 dl pečenkinega soka ali goveje juhe; nadev: 20 dag mletega svinjskega mesa, majhna čebula, šopek svežega timijana, malo svežega žajblja, pol šopka peteršilja, jajce, bele drobtine za vezavo; omaka s kaprami: 8 kaper, 1,25 dl kisle smetane, 2 dag moke, malo soli in popra, moka za pomokanje Predpriprava: Za nadev olupimo čebulo in jo drobno sesekljamo. Žajbljeve liste in peteršilj operemo ter drobno sesekljamo. Timijan osmukamo in prav tako drobno sesekljamo. Vse skupaj dodamo mletemu mesu in jajcu, dobro premešamo in povežemo z drobtinami. Na koncu začinimo nadev še s soljo in poprom. Priprava: Zrezke ob robu večkrat zarežemo, jih na tanko potolčemo, z obeh strani solimo in popramo ter vsakega premažemo s četrtino na- deva. Nato zrezke zvijemo in spnemo z ruladnimi iglami. Rulade malo pomokamo in jih na vročem olju z vseh strani popečemo, zalijemo s pečenkinim sokom ali juho ter pokrite dušimo 20 minut. Nato jih vzamemo iz ponve in shranimo na toplem. Kapre drobno sesekljamo ter zmešamo s kislo smetano in moko. S to mešanico povežemo pečenkin sok in z njim prelijemo rulade. Kot prilogo priporočamo poljubne testenine in na maslu pretreseno sezonsko zelenjavo. Majda VLAČlC NOVI IZDELKI ZELENI POPER v slano kislem nalivu, ISO g Zeleni poper v slanici je za nas novost, na evropskem, ameriškem in avstralskem trgu pa je že leta izredno cenjen delikatesni proizvod. (Tl fMA€ STftO) Zeleni poper v slanici je zelene barve, velikosti črnega popra, z gladko površino in mehko konzis-tenco. Pakiran je v steklene kozarčke po 150 g (neto vsebina). Oster, aromatičen vonj učinkuje bolj milo kot pri črnem in belem popru, zato zeleni poper tudi pri nas vse pogosteje uporabljamo pri pripravi okusnih in aromatičnih jedi. Primeren je za garniranje in začinjanje mesnih jedi, posebnih vrst sirov, predvsem pa lahko z njim pripravimo okusne omake. ‘MAg-STR-O Ideja za danes Zeleni P°l Poprov steak Ob besedi steak po gastronomski tradiciji najprej pomislimo na poprov zrezek. Priprava je zelo preprosta: Zrezek spečemo in vzamemo iz ponve. Segrejemo malo masla, 2 žlici konjaka, 1/16 1 smetane, 1/2 žličke ketchupa in žličko zdrobljenih poprovih zrn. Solimo, prevremo in če je omaka preredka, vmešamo še košček mrzlega masla. Za privlačnejši videz lahko dodamo malo zelenega popra v zrnju in ustrezno zmanjšamo količino zdrobljenega. Majda VLAČIČ MARKETINŠKE NOVICE TUDI LETOS OBISKOVALCEV NI MANJKALO Na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu, ki je potekal od 26. 8. do 4. 9. 2000 v Gornji Radgoni, je sodelovalo približno 1500 razstavljalcev iz različnih držav. Sejem si je ogledalo blizu 150 tisoč obiskovalcev, se pravi nekoliko manj kot lani. 10.000 čajnih napitkov, ter dva barmana, ki sta pripravljala kavne napitke in koktejle. Za Drogin razstavni prostor se je zanimalo tudi več novinarjev, predvsem pa so bili dnevno prisotni predstavniki lokalnih medijev. Radio Ognjišče je svojim poslušalcem zastavil vprašanja o Drogi d.d. in nekateri poznavalci našega podjetja so prejeli za nagrado bogat izbor Droginih izdelkov. Na temo Argeta paštet pa je bil vezan srečelov, ki je srečnemu izžrebancu prinesel 7- Obiskovalci na posnetku, žal, niso vplivali na porast prodaje paštet. dneyne pQČitnice y Tur5iji Radgonskega sejma se Droga udeležuje že vrsto let. Tudi njen letošnji nastop je bil uspešen. Predstavila je svoje nove izdelke: kaše iz programa Zlato polje in štiri nove okuse paštete Argeta. Vsakoletno visoko število obiskovalcev Droginega razstavnega prostora priča o priljubljenosti in pravilni tržni usmerjenosti naše družbe. Kot že nekaj let zapovrstjo so nas tudi letos obiskali predsednik države, g. Milan Kučan in številni drugi pomembni obiskovalci. Poleg Vinka Prežlja, ki je zadolžen za organizacijo Droginih nastopov na sejmih, je bilo letos na radgonskem razstavnem prostoru še dvanajst ljudi, ki so skrbeli za dobro počutje obiskovalcev: trije kuharji, ki so pripravili prib- ližno 7000 porcij jedi iz riža in Droginih kaš, sedem hostes, ki so _ . postregle več kot 14.000 kavic in Majda VLACIC AH vam je na tem posnetku kaj znano? MARKETINŠKE NOVICE Sejem je bil živ in zanimiv! PORTOROŽ V trgovinah po Sloveniji so bila stojala zelo dobro sprejeta. Trgovci so pohvalili funkcionalnost in praktičnost stojal in tudi našega novega pakiranja začimb v vrečkah. Stojala so bila postavljena po vsej Sloveniji. Ugotavljamo, da smo bili uspešni tudi s številom postavljenih stojal (približno 130 kosov), saj je treba vedeti, da zaradi vse bolj centralizirane politike celostnega izgleda trgovin ne smemo postaviti stojal oziroma drugih P.O.S. elementov v večino trgovskih sistemov. Za velik uspeh lahko štejemo plasiranje stojal v izvozu, predvsem na področju nekdanje Jugoslavije, kjer so predstavniki naših podjetij in tamkajšnji trgovci pokazali precejšnje navdušenje nad stojali. Postavili so že več kot 150 stojal in še vedno naročujejo nova. Zlato za našega sodelavca Tale novica pa je prispela v uredništvo, ko smo že zaključili redakcijo, tako da nam, žal, ni uspelo dobiti slikovnega materiala: naš sodelavec Marjan Grižon, komercialist na terenu, je na sejmu v Gornji Radgoni prejel zlato medaljo za malvazijo lastne proizvodnje! S tem je dokazal, da se zlahka pomeri z mednarodno konkurenco kakovostnih vin. Čestitamo! UREDNIŠTVO NOVICE IZ GOSADA PREDELAVA VRTNIM Predelava vrtnin se je začela že pred meseci, v teh dneh pa je v polnem teku. Večina zaposlenih je tudi že bila na dopustu, pa čeprav le en teden. Pojavljajo pa se zahteve inšpekcijskih služb - ene zahtevajo to, druge drugo. Odgovrne za izpeljavo investicije pa priganjata čas in denar. Delo teče nemoteno, pri tem nam pomaga Pločevinke se svetijo kot hi bile zlate; zares pa so zlate delovne roke... Pojavljajo se težave z delom, vremenom in njegovimi posledicami, pa tudi drugi problemi, od raznih remontov, popravil do selitve strojev in gradnje prizidka oz. nadstrešnice. 25 novih delavcev, predvsem žensk. Srednješolci so odšli, morda jih bo treba nadomestiti z novimi delavci. Letošnja sezona je bila naporna, predvsem pa so bili težki pogoji, saj Kozarci na tekočem traku, pripravljeni na spopad s konkurenco Kakovost slanice ves čas nadzirajo je bilo zunaj blizu 40 stopinj, kakšna pa je temperatura v proizvodnji, si lahko samo mislimo. Z vseh je tekel znoj že po eni uri dela. V teh pogojih Nobeden se ji ne izmuzne! je bilo posebno težko tudi z II. izmeno, ko se tovarna ni še niti ohladila od I. izmene. Bilo je hudo, a vsi smo zdržali. K sreči se je vreme temperaturno umirilo tako, da bo predelava vrtnin tekla brez zastojev. Danica KRAJNC PREDSTAVLJAMO DOLŽNOSTI SODOBNE Ali veste, kakšno je ‘poslanstvo’ kadrovske službe v vašem podjetju? Ste še vedno prepričani, da je to le služba, v kateri se najprej zglasiš, ko si sprejet v delovno razmerje, služba v kateri zveš številne podatke (o delovni dobi, dopustu, bolniški, študiju ob delu in drugo), ki jih potrebuješ pri izpolnjevanju raznih zoprnih obrazcev in nenazadnje tista ‘nesrečna’ služba, v kateri opraviš vse zadnje formalnosti ob zapuščanju podjetja ali izgubi zaposlitve? Časi se spreminjajo in spremenilo se je tudi poslanstvo kadrovske službe. Omenjena opravila so sicer še ostala, toda le kot del tradicije. DROGA lORU Za skupno predstavitev je primerna skupna slika: z leve čepijo Marjeta, Diana s Tjašo, Silvija, stojijo pa (od najvišje do najmanjše) Kristina, Katja in Gordana. Dekleta, zaposlena v kadrovski službi, so svojo službo in sebe predstavila sama. Nekaj malega so povedala o sebi, veliko več pa o svojih zadolžitvah na delovnem mestu. Odgovarjala so na vprašanja, ki so jih prejela iz uredništva glasila. Odločila so se za skupno predstavitev, ali - kot bi lahko poenostavljeno rekli - za ‘kolektivno odgovornost’. Glavna naloga kadrovske službe je predlaganje in izvajanje strategije upravljanja s človeškimi viri. V naši službi spremljamo več področij, od delovnih razmerij, razvoja kadrov, usposabljanja pa do nagrajevanja in motiviranja zaposlenih. Pri oblikovanju strategij za ta področja pa moramo upoštevati temeljne cilje Droge, ki so: • zadovoljstvo kupcev, • zadovoljstvo zaposlenih, • povečevanje ugleda Droge, • znanje, • pripadnost, • timsko delo, • ustvarjalnost. Glede na naravo dela je nujna povezanost naše službe z ostalimi organizacijskimi enotami, saj jim nudimo podporo pri doseganju nji- hovih ciljev. Naš cilj je cilj celotnega podjetja: dolgoročna uspešnost Droge. Ključ do uspeha pa so motivirani, odgovorni in strokovno usposobljeni zaposleni. V današnjem času je sprememb vse več in jim je le s težavo sledimo. Ravno zato poudarjamo velik pomen novih znanj ter skušamo spodbujati izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Le tako bomo vsi skupaj dosegli potrebno prilagodljivost razmeram v okolju in s tem zagotovili uspeh podjetja. Naše delo je timsko in to je v naši službi zelo pomembno. Pomaga nam pri pretoku informacij, boljšem sporazumevanju ter skupnem in učinkovitem reševanju težav. Timsko delo tudi povečuje občutek pripadnosti podjetju in stopnjuje pripravljenost za medsebojno pomoč. Cenimo tudi ustvarjalnost (prav gotovo je to vpliv sodelavca iz sosednje pisarne, Petra Faturja, ki spremlja inventivno dejavnost v Drogi) in se je poslužujemo kadarkoli je le mogoče. Tako smo za ta prispevek timsko izvedli brainstor-ming (tehnika pridobivanja idej) in na tej osnovi izvlekli naslednji povzetek: Odločile smo se, da damo prednost »veteranki«, vodji kadrovske službe - Marjeti Koštomaj Pokleka. SODELAVKE: Marjeta je zelo vedoželjna, vestno spremlja novosti PREDSTAVLJAMO “Veteranka ” Marjeta Koštomaj Pokleka na delovnem področju in se prilagaja spremembam. Pri svojem delu je zelo energična in želi opraviti čim več stvari. Kadar se pojavi kakšna težava, nam rada prisluhne in nato skupno snujemo rešitev. MARJETA: Naša služba je oblikovana kot štabna služba. Sestavljajo jo 4 redno zaposlene, med katerimi je tudi sodelavka za razvoj kadrov, ki je trenutno v »drugi službi« (postala je mamica!), ter 2 pripravnici (izobraževanje, nagrajevanje), ki bosta oktobra zaključili pripravništvo. Kot je že v uvodu zapisano, pokriva služba več ključnih delovnih področij in vsako naj bi pokrival strokovni sodelavec. O človeških virih, upravljanju z njimi ter o vlogi in pomenu kadrovanja je v zadnjem času veliko slišati. Zdi se, da so se podjetja pričela zavedati, da so prav kvalitetni kadri ključ, ki odpira vrata tržni konkurenčnosti v novem tisočletju. Pomembno je, da se podjetje zna učinkovito in pravočasno odzvati na dinamične spremembe in potrebe okolja, kar mu uspe le, če ima sodelavce, ki so za to ustrezno us- posobljeni in motivirani. V času, kateremu dajejo pečat vse hitrejši tehnološki razvoj, vse ostrejša globalna konkurenca in vse večja informatizacija, bo za uspešnost podjetja odgovoren vsak zaposleni -varnost zaposlitve mu bosta zagotavljala znanje in sposobnost za delo - torej ne bo več pomembna zaposlenost, ampak zaposljivost posameznika. Vloga kadrovske fun- kcije bo v tem, da bo zagotovila, da bo vsak posameznik imel zase pravi izziv in bo vedel, kje in kako bo pripomogel k poslovnim ciljem podjetja. Tako kot vsi zaposleni se moram tudi sama nenehno izobraževati, biti dovzetna za spremembe, se jim dovolj hitro prilagoditi, slediti tujim vzorom in jih poskušati s sodelavci prenašati v naše okolje. Delo, ki ga opravljam imam rada, ker je dinamično, polno sprememb in novosti, kar človeka ohranja vitalnega in mladega. Rada sem med ljudmi, pa tudi »moje« mlade sodelavke mi dajejo s svojo radovednostjo in energijo močan naboj. Gordana Maher SODELAVKE: Gordana je vir energije naše službe. Izraža posebno voljo do življenja, s katero »okuži« tudi vse ostale. Tudi če so stvari še tako črne, jih zna posredovati in komentirati tako, da se človek zraven MORA nasmejati. Je Ops...t Kdo se je pa vtihotapil» mrežo? PREDSTAVLJAMO VAM Gordana in Katja komunikativna, zanesljiva, iskrena in odprta. Da je ne bomo prehvalili, ji pustimo do besede: GORDANA: V Drogi d.d. sem zaposlena že od leta 1983. Začela sem v PC Začimba, nato so me razporedili v Informatiko, leta 1997 pa sem začela delati v Kadrovski službi. Glede na to, da sem na več mestih delala kot tajnica, lahko rečem, da to delovno mesto ni več kot včasih. Bolj kot kdajkoli prej se moraš prilagajati in slediti potrebam podjetja. Kot tajnica opravljam likvidacijo računov, naročam pisarniški material, spremljam stroške študentskega servisa in ostalo. Poleg tega pa spremljam še stroške in evidenco zaposlenih na področju izobraževanja in usposabljanja, prijavljam udeležence na seminarje, zbiram podatke za pripravo poročil o delu naše službe ter pripravljam pogodbe za študij ob delu in jezikovne tečaje. Glede na to, da študiram na Visoki upravni šoli, bi me v prihodnje veselilo delo na področju izobraževanja. Kristina Marsič SODELAVKE: Kristina je vedno nasmejana in dobre volje. Izžareva prepričanje, da ni nič tako težko, da se tega ne bi dalo narediti. Njene odlike so natančnost, zanesljivost, komunikativnost, spontanost in delavnost. Je kot matica v čebeljem panju, ki spravlja vsako stvar v svoj predalček. KRISTINA: V Drogi sem začela delati leta 1990 kot pripravnica v saldakontih, nato pa sem še nekaj časa delala v Kadrovski službi. Po enem letu sem žal zaradi racionalizacije poslovanja firmo zapustila. Leta 1998 se je ponovno pojavila potreba po delavki v Kadrovski službi, tako da sem se zopet znašla na »starem« mestu, le v nekoliko drugačni zasedbi. Z veseljem opravljam dela referenta za kadrovske zadeve. Ob zaposlitvi oz. prenehanju delovnega razmerja urejam vso potrebno dokumentacijo (sklep, prijava, odjava, zavarovanje in pogodba o zaposlitvi), ob razporejanju delavcev pripravljam odločbe. Poleg tega pripravljam mesečno poročilo o zaposlenih, razne statistične izpise delavcev, mesečno ažuriram spremembe v kadrovsko informacijskem sistemu, spremljam evidenco štipendistov (izplačilo štipendije), dijakov in študentov na praksi ter evidenco prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (PZZ) delavcev. Pri vsakodnevnem stiku z ljudmi sem opazila, da veliko delavcev ni dovolj informiranih o aktivnostih naše službe in o svojih pravicah in dolžnosti. Zato pozivam vse, ki bi imeli kakršnokoli vprašanje s kadrovskega področja, da se obrnejo na nas, rade volje jim bomo odgovorili oz. jih napotili do želje-ne informacije. Moje delo je zanimivo in raznoliko, zato mi je tudi všeč in si ne želim nikakršne posebne spremembe. Čisto na novo in na začetku svoje kariere sta v kadrovski službi Silvija Benčič in Katja Pevc. SODELAVKE: Silvija ima vedno kakšen dober nasvet, da nam olajša delo. Je izrazito karakterna oseba, z jasno izraženimi argumenti in stališči, za katerimi stoji. Njene lastnosti so moč prepričevanja, komunikativnost in optimizem. SILVIJA: V Drogi končujem pripravništvo, sicer pa sem opravljala različna dela v kadrovski službi že v času študija na Visoki šoli za management. Letos sem največ moči usmerila v sistem nagrajevanja, ki smo ga uvedli leta 1999. Na tem področju spremljam uspešnost posameznih organizacijskih enot in uspešnost vsakega posameznika, pripravljam analize in poročila ter redno ažuriram spremembe v kadrovsko informacijskem sistemu. Poleg tega sem se veliko ukvarjala tudi z letnimi osebnimi pogovori (LOP), ki so nam od letos osnova PREDSTAVLJAMO VAM za pripravo načrta izobraževanja za prihodnje leto. Sodelovala sem pri pripravljanju usposabljanja za zaposlene, vodjem pošiljala potrebno dokumentacijo za izvedbo pogovorov ter zbirala in obdelala izpolnjene obrazce. Občasno sodelujem tudi pri organizaciji raznih delavnic oz. usposabljanj in pri pripravi poročil o delu naše službe. Delo z ljudmi me zelo veseli, saj je tako delo nepredvidljivo in je to zame neke vrste izziv. Sproti rešujem težave, ki se pojavljajo, ter skušam predvideti in preprečiti nove. Katja Pevc SODELAVKE: Katja je pri nas »čisto nova«. V Drogi je začela opravljati pripravništvo šele lani novembra. Moramo poudariti, da se je izredno hitro vključila v naš tim in da se hitro prilagaja spremembam. Vedno je pripravljena pomagati in se zelo zavzame za vsako stvar, katere se loti. Je korektna, prijazna Kristina in Silvija in iskrena sodelavka, ki ima veliko posluha za sogovornika. KATJA: Prav tako kot Silvija tudi jaz končujem pripravništvo. Med tem uvajalnim obdobjem sem opravljala več aktivnosti na področju izobraževanja, med katere sodijo napotitve na usposabljanja, organizacija usposabljanj, analiza anket udeležencev usposabljanj, zbiranje vabil za razne seminarje in posredovanje le-teh potencialnim udeležencem, spremljanje pripravnikov in delavcev, ki predavajo za potrebe podjetja, ter končno oblikovanje poročil o delu Kadrovske službe. Poleg tega sem opravila tudi analizo učinkov usposabljanj, ki je podrobneje predstavljena v tej številki Našega glasu. Če bi lahko kaj spremenila, bi postavila bolj jasno razmejitev odgovornosti znotraj naše službe, kar pa zaradi obsega dela ni vedno mogoče. Da bi nam izvajanje nalog vzelo manj časa, bi pa vzpostavila bolj učinkovito računalniško podporo. Članica našega tima, ki je trenutno na porodniškem dopustu, vendar vedno v stiku z nami, je tudi Diana Milivojevič: SODELAVKE: Diana ima zelo razdelane življenjske cilje, ve kaj hoče in se tudi zna organizirati tako, da to doseže. Je odločna, zanesljiva in pripravljena prisluhniti ter svetovati. DIANA: V Drogi sem se zaposlila leta 1997 kot strokovna sodelavka za razvoj kadrov. Moje delo je projekt- 'i&m Tale mreža je precej manj zamotana kot sta tržna in računalniška. Foto: Jadran RUSJAN PREDSTAVLJAMO no in zajema načrtovanje, pridobivanje, izobraževanje in razvoj kadrov ter načrtovanje karier. V teh letih smo zaključili dva pomembnejša projekta - nagrajevanje in letne osebne pogovore. Trenutno sem na porodniškem dopustu in je moja prva skrb in največje veselje mala Tjaška, ki me včasih izčrpa bolj kot naporen dan v službi. Oktobra, po vrnitvi v službo, pa predvidevam kar delovno obdobje. Dograditi bo treba kadrovski informacijski sistem, izdelati sistem spremljanja zadovoljstva zaposlenih ter nadaljevati z letnimi osebnimi pogovori. Poleg tega sem razmišljala tudi o projektu uvajanja timskega dela znotraj podjetja oz. med oddelki, kar bi izboljšalo medoddelčno informiranost, olajšalo delovni proces, kjer je le-ta vezan na sodelovanje več organizacijskih enot, ter izboljšalo klimo med zaposlenimi. Med vprašanji, zastavljenimi dekletom v kadrovski službi, je bilo tudi vprašanje o prednostih in slabostih službe. Največja prednost naše službe je potencial zaposlenih, njihova motivacija in delovna vnema. Položaj kadrovske službe pa determinira tudi globalni porast zanimanja za to področje. V preteklosti je bila vloga kadrovske službe predvsem servisna, s časom pa je prišla v ospredje njena pospeševalna in svetovalna vloga. Med slabosti bi lahko uvrstili slab pretok informacij znotraj celotnega podjetja zaradi dislociranosti, poleg tega pa še nimamo zgrajene popolne informacijske podpore, ki bi nam omogočila nemoten in hitrejši potek dela. Rešitev teh problemov vidimo v selitvi v novo tovarno. Takrat se bodo tudi skrajšale komunikacijske poti in bomo lahko prihranili tudi veliko časa. Na novi lokaciji imamo predvideno tudi novo učilnico za izvajanje internih usposabljanj, kar bo tudi pocenilo izvedbo naših aktivnosti. Ker je zanimanje zaposlenih za področje izobraževanja veliko, razmišljamo tudi o ustanovitvi centra za samostojno učenje. Največja prednost selitve bo nedvomno večja dostopnost ter boljše medsebojno poznavanje, s tem pa bomo tudi lažje reševali vse probleme. Naš tim odlikujejo optimizem, komunikativnost, delovna vnema ter pripravljenost, da si pomagamo med seboj in drugim. Zaradi naštetih »vrlin« upamo, da bomo tudi v novi tovarni ohranili staro zasedbo. Uvod, vprašanja in povezava besedila Majda VLAČ1Č, ostalo besedilo Silvija BENČIČ & CO. Gordana (v sanjah): “Tisto o delovni vnemi je vse res, ampak tudi narava zahteva svoje. OBVLADOVANJE HACCP - SISTEM, KI ZAGOTA Sodobni proizvajalec živil je dolžan zaščititi zdravje potrošnika, hkrati pa v lastnem interesu skrbeti za varnost in kakovost svojih izdelkov ter odstraniti vsa tveganja, ki bi lahko kakorkoli ogrozila uspešnost izdelka.V ta namen so tehnologi v mesni proizvodnji PC Argo v svojo kontrolo kakovosti v zadnjih letih uspešno vgradili HACCP principe. Ker je to postalo z letošnjim letom obveza za celotno živilsko industrijo, se trenutno tudi na vseh ostalih programih intenzivno prizadevamo uresničiti pogoje za uvedbo principov HACCP. HACCP GMP Za začetek smo pred poletjem izvedli uvodna izobraževanja, nato pa po vseh programih imenovali odgovorne HACCP- time. Time sestavljajo strokovnjaki z različnih področij: tehnologi, vodje proizvodnje, vodje vzdrževanja, vodje skladišč, mikrobiologi, kemiki... Njihova naloga je, da izdelajo HACCP študije in na podlagi le-teh pripravijo HACCP plan. Kot izkušeni strokovnjaki, ki dobro poznajo izdelke in proizvodne procese, morajo oceniti, na katerih stopnjah proizvodnega procesa se lahko pojavijo tveganja, ki bi lahko privedla do tega, da bi nek izdelek postal škodljiv za potrošnikovo zdravje. Tveganja lahko predstavljajo surovine, tehnološka oprema, osebje, metode dela, pogoji okolja in proizvodni prostori. Še pred pričetkom vpeljave HACCP moramo vpeljati dovolj preventivnih ukrepov, s katerimi bomo zmanjševali tveganja na minimalno možno raven. Tako moramo poskrbeti za ustrezno usposobljene Mesto HACCP - a v piramidi sistemov kakovosti delavce, ki vzdržujejo ustrezno osebno in proizvodno higieno. Zagotoviti moramo tehnološko opremo in prostore, ki bodo dovolj varni in ne bodo omogočali vnosa kakršnihkoli tujih, zdravju škodljivih, snovi v izdelke. Zagotoviti si moramo surovine od zanesljivih dobaviteljev, ki bodo tudi sami imeli vpeljane varne postopke za pridelavo in predelavo živil. Po vzpostavitvi teh pogojev HACCP- timi sistematično ocenijo, katere stopnje proizvodnega procesa so za varnost izdelkov še posebej pomembne in jih mora- mo zato ustrezno obvladovati. Tako imenovane kritične točke obvladovanja se potem vnesejo v plan kontrole. Kontrola na teh točkah še posebej natančno spremlja proces, in ko evidentira neskladnosti, tudi ustrezno ukrepa. Ko imamo tako zgrajen sistem zagotavljanja varnosti, lahko jamčimo zaščito potrošnika. Seveda pa tudi ta proces zahteva nenehna preverjanja ustreznosti in nenehne izboljšave. Nataša GLADOV1Č SVET DELAVCEV JESEN NAJ BO LEPA IN PRIJAZNA! Ni hujšega kot spoznanje, da imaš veliko idej, pa ti pisanje ne gre od rok, ker ne veš, kaj je bolje: pisati, povedati - ali biti tiho, pozabiti in si misliti: bo že kako! Drugih besed skorajda ni možno izreči, saj je bila prva izredna seja sveta delavcev 20. 7. 2000 zelo težka, neprijazna, skoraj brezupna. Člani SD smo se trudili dati vse od sebe, da bi pomirili strasti, ki so zaplale (in upajmo, da že ugasnile) v PC Predelava in skladiščenje soli. V svoji dolgi delovni dobi v DROGI še nisem spremljala tako neskladnih, nerazumnih in tako hudih odnosov med vodstvom in delavci obrata. Zakaj tako? Če bi vedeli, bi bilo lažje, tako pa -potrebni so obojestransko razumevanje, predvsem pa človeški pristopi z ene ali druge strani. Toliko o tem, saj si lahko o detajlih preberete. Na vseh oglasnih deskah so zapisniki o dogajanju, ki sem vam ga skušala na kratko opisati v zgornjih vrsticah. Na isti, izredni seji, je SD prejel pismo Uprave DROGE d. d. o zadevi, o kateri smo upali, da je ne bo! Pravzaprav je v družbi s tako širokim seznamom dejavnosti kot je DROGA, ne bi smelo biti. To je program ugotavljanja in reševanja presežnih delavcev po pričetku dela v novi tovarni! Torej nismo nič drugačni od preneka-terih gospodarskih družb v Sloveniji - že deset let načrtno zmanjšujemo število zaposlenih, pa nas je še vedno preveč... Takšne so namreč napovedi. Svet delavcev je prejel pismo uprave družbe, v katerem nas le-ta obvešča o terminskem planu in postopkih ugotavljanja trajnih prenehanj potreb po delavcih ter SD seznanja z imenovanjem projektne skupine za pripravo predlogov v zvezi s trajnim prenehanjem potreb po delavcih zaradi nujnih oprerativnih razlogov. Člani projektne skupine so: BORIS BIRSA - predsednik, ANDREJA BERCIER1 -članica in SILVO POŽAR - član. Svet delavcev je prejel terminski plan ugoravljanja trajno presežnih oseb med zaposlenimi, ki je naslednji: • Na osnovi strokovno utemeljenih predlogov organizacije dela v novi tovarni, pripravljenih s strani direktorjev in vodij posameznih OE, bo uprava do 10. 9. 2000 pripravila celovit predlog organizacije in zasedbe delovnih mest v novi tovarni in ga posredovala projektni skupini. • Projektna skupina bo do 25. 9. 2000 obravnavala dobljen predlog in posredovala upravi usklajen predlog o ugotovljenih presežkih. • Uprava bo usklajeni predlog o ugotovljenih presežkih posredovala SD in sindikatu z rokom obravnave 30. 10. 2000. • V novembru bo uprava družbe pristopila k izvedbi aktivnosti, povezanih z zmanjševanjem števila zaposlenih. Svet delavcev je, priznamo, s presenečenjem sprejel navedeni dopis, kajti ob prvih razgovorih o številu zaposlenih v novi tovarni nas je uprava seznanila, da so predvideni presežki med zaposlenimi, vendar imamo precejšnje število zaposlenih za določen čas, ki jim bo prenehalo delovno razmerje, kar je sicer ravno tako težko sprejemljivo, a vendar so to mlajši ljudje, ki bodo novo zaposlitev le lažje dobili drugje. No, res pa je, da ni odveč racionalno organizirati delovne postopke, in res je tudi, da podatkov o morebitnih presežkih še nimamo in jih morebiti ne bo, ali pa jih bo bistveno manj od številk, ki potiho krožijo okoli nas ter v nas zbujajo zaskrbljenost. Svet delavcev je s tem v zvezi sprejel sklepe, ki jih objavljamo v celoti: l.SD predlaga upravi, da nas najprej seznani s predlogom organizacije dela v novi tovarni, saj se zdi nesmotrno ugotavljanje in potrjevanje presežnih delavcev, dokler SD ni seznanjen z novo organizacijo v družbi. 2. Posredovani terminski plan zato sprejemamo le v informacijo, hkrati pa predlagamo upravi, da se terminski plan uskladi z letnim terminskim planom sej SD, da ne bi bilo potrebno sklicevati izrednih sej SD. 3.Vljudno pričakujemo od vseh direktorjev in vodij služb, da se vzdržijo vsakršnih neprimernih komentarjev in spoštujejo postopke pri ugotavljanju in razreševanju trajno presežnih delavcev, skladno z zakoni in Pravilnikom o določanju in reševanju presežnih delavcev DROGE d. d. Tekst in slika Dragica MEKIŠ Člani sveta delavcev smo po hudo vroči julijski seji zmogli še toliko volje in moči, da smo skupaj s predstavnikoma uprave družno odšli na sladoled v znano portoroško slaščičarno, kamor nas je povabil Vili Kleva na prijazen predlog predsednice SD BORZNI KOMENTAR VPLIV POVEZOVALNIH PROCESOV IMA BORZNO RAZPOLOŽENJE? Izgleda, da bo tudi letošnja borzna jesen izredno pestra. Pa nikar ne mislite, da so se na nas spomnili tako dolgo pričakovani in vztrajno napovedovani tuji investitorji!..... Očitno je, da se je zašel drugi val povezovanj v slovenskem gospodarskem prostoru. Če je lansko jesen Mercator diktiral ritem povezovalnim procesom v slovenski trgovini, so se letos pivo-varnarji odločili, da je napočil primeren trenutek za konsolidacijo slovenskih proizvajalcev pijač. Začel je Union s poskusom prijateljskega prevzema Fructala, vendar se Ajdovci ne dajo. Ljubljanski pivovarnarji pa so že prevzeli Dano. Kot sveža žemljica iz sosednje pekarne ob 5. uri zjutraj pa je prišla vroča vest o prijateljskem prevze- mu Radenske s strani laščanskih pivovarnarjev. Tako se okoli obeh glavnih slovenskih pivovarnarjev vedno bolj oblikujeta konkurenčni skupini s celovito paleto pijač. Videli bomo, kako se bo na to odzval kapitalski trg. Po zdravi kmečki logiki bi se morale vsaj cene delnic prevzemnih družb povečati, še posebej glede na pred dnevi objavljeno novico, da je naveza Pivovarna Laško - Radenska prevzela enega od hrvaških pivovarnarjev. Samo po sebi se postavlja vprašanje, v kateri panogi se bodo povezovalni procesi v slovenskem gospodarskem prostoru nadaljevali. Kdor bo pravilno odgovoril na gornje vprašanje in pravočasno nakupil primerno zalogo “ta pravih” delnic, se bo čez nekaj časa verjetno sprehajal po domačem kraju z nasmehom od levega do desnega ušesa. Kakorkoli že, je to dobro, saj se slovenska podjetja morda za naše razmere velika, če pogledamo nekoliko širše, pa je slika precej drugačna. Rast podjetij na zdravih ekonomskih temeljih, pa je osnovni predpogoj za jutrišnjo konkurenčnost v evropskem gospodarskem prostoru. Trenutne vrednosti: SBI20 = 1.685,42 točk PIX = 1.289,44 točk BIO = 106,92 točk DRPG = 33.400,00 tolarjev Pa ne pozabite: borza je igra na dolgi rok! Aleš ŠKRABA a3»lSt!5šass!«^lPb*r\- ZAHVALA .1 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame se zahvaljujem svojim sodelavcem s predstavništva Droge v Ljubljani, Prodaje v Portorožu, Drogi Sarajevo in ostalim sodelavcem za sožalne brzojavke, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vam za vse tople besede sočutja in vzpodbude. Maruša Šinkovec z družino Foto: Dragica MEKIŠ PREHRANA IN DELOVNI ČAS PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI O prazni vreči, ki ne stoji pokonci, smo nekoč že pisali. O nekaterih zadevah je pač treba zopet kaj zapisati, zatorej ne prenehajte z branjem, predvsem ker boste v nadaljevanju zvedeli tudi nekaj predvidenih novosti s področja naše prehrane med delovnim časom. Pomen prehrane med delovnim časom Hrana je zdravje, zdravje je hrana. Prehranjevanje živih bitij je nekaj samoumevnega. Ima določene cilje, takšna ali drugačna vsebina hrane pa ima lahko tudi posledice, ki niso načrtovani cilji. Sprva nevidne posledice nepravilne prehrane sčasoma povzročijo bolezni, zaradi katerih pride tudi do odsotnosti z dela, še večkrat pa zmanjšuje uspešnost pri delu. Organizem uporablja hrano v več namenov: za energijo kot glavni “motor” v telesu, za obnavljanje celic v mišicah ter v vseh telesnih organih in nenazadnje za funkcioniranje živčnega sistema. Vsaka razvojna doba civilizacije zahteva nove, različne vrste hrane. Vsak človek, pa tudi skupine ljudi, za opravljanje različnih poklicev in različnih del zahtevajo vsebinsko razlikost v hrani, torej, v našem primeru raznolike malice. Več različnih jedilnikov je v našem primeru nujnost, saj v družbi opravljamo dokaj različne vrste del. Strokovnjaki so ugotovili, da je najbolj primeren čas za malico, torej obrok hrane med delovnim časom, tri ure po pričetku dela. Ta ugotovitev temelji na domnevi, da delavci pridemo na delo z zajtrkom v želodcu. Za uspešno delo je primerno, da želodec ni preobremenjen, pa tudi, da delavec ni lačen. Najbolj pomembno je, da med delom zaužijemo obrok hrane, primeren našemu organizmu, če hočemo uspešno opravljati svoje redno delo. PKP DROGA Portorož Prehrana med delom Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi. Kako bo s prehrano med delom v novi tovarni? Nova tovarna DROGA v Izoli prinaša tudi novosti oz. spremembe. Pričakovati je novo organizacijo dela in verjetno še marsikaj drugega v zvezi z delom. Pričakovati moramo in biti pripravljeni tudi na spremembe pri prehrani med delovnim časom. Glede na to, da že kar nekaj let nimamo organizirane prehrane med delom, bi bila sprememba na bolje, če bi -v novi tovarni - imeli organizirano primerno prehrano. Primerna zapišem zatorej s poudarkom, kajti če prehrana ni primerna, ni spremembe na bolje. Sodobne kuhinje ponujajo zaposlenim več jedilnikov in tako naj bi bilo tudi v našem primeru. V treh jedilnikih pa prav gotovo najdemo enega, ki bo primeren za slehernega med nami. V podjetniški kolektivni pogodbi DROGE je zapisano, da imamo zaposleni pravico do povračila stroškov prehrane med delom. Ta naša PKP je pričela veljati januarja 1999 in v njej je zapisano dejansko stanje (glede na to, da v večini PC in službah ni bilo organizirane prehrane med delom) v družbi. Morda pa bi kazalo razmisliti o organizirani prehrani in določilo iz leta 1999 zamenjati z določilom, da imajo zaposleni pravico do organizirane prehrane, primerne za slehernega med nami. Dragica MEKIŠ KOMENTAR "Pa si prepričan, Slinar, da hodo do takrat, ko prilezemo do nove tovarne v Izoli, že uresničili določilo o organizirani prehrani f” ZAČIMBE - “pika na i” META Mentha piperita L. družina: ustnatice (Labiatae) druga imena: menta, poprova meta, vrtna meta, žlahtna meta, črna meta Splošno o začimbi Poznamo veliko vrst te rastline. V svetu in tudi pri nas v glavnem gojijo najbolj kvalitetno angleško meto sorte Mitcham, katero največkrat imenujemo poprova meta ali črna meta. Poprova meta je večkratni hibrid, ki je nastal s križanjem vodne mete (M.aquatika L.) in zelene mete (M.viridis L.). Zelena meta pa je nastala s križanjem gozdne mete (M.silvestris L.) in okroglolistne mete (M.rotundifolia L.). Poznavanje tega dejstva je izredno pomembno pri sami proizvodnji mete, ker se pri razmnoževanju s semeni ta sorta mete razcepi in degenerira. Zato se mora poprova meta razmnoževati samo vegetativno, z nadzemnimi in podzemnimi živicami. Meta je večletna rastlina, ki zraste do 80 cm visoko in je proti vrhu zeleno vijoličaste barve. Listi so podolgovati, jajčaste oblike z nazobčanimi robovi. Spodnja stran lista je posejana z drobnimi sijočimi pikami - žlezami, ki vsebujejo eterično olje. Klasasta socvetja so vijoličasto rdeče barve. Najpogosteje jo poznamo kot zdravilno rastlino in iz nje pripravljamo samo čaj. Kot začimbo pa jo po krivici odrivamo z začimbnih poličk. Poprova meta ima sprva malce poprast okus, potem pa pušča občutek hladu v ustih. Ima močan in značilen vonj ter prijeten, sprva pekoč, nato osvežujoč okus. K temu prispeva predvsem eterično olje, ki vsebuje največ mentola. Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene liste. Rastline kosimo tik pred cvetenjem, ko ima v listih največ eteričnega olja in je odstotek listov na rastlini najvišji. Pravilno pridelana in posušena rastlina je lepe zelene barve in močnega značilnega vonja. Uporaba v kuhinji - za metino omako (znani “mint sos”), katero uporabimo za ovčetino, telečje pečenke in nekatere pečene ribe, - za nekatere juhe in omake, - za metino potico, - za krvavice, - za pripravo dušene zelenjave (grah, korenje, in fižol), - za specialitete orentalskih kuhinij (skupaj s česnom, origanom in poprom). Kombinacija z drugimi začimbami: v manjših količinah daje drugim dišavnicam svež, dišeč priokus. Jedem jo dodajemo tik pred koncem kuhanja. Nasekljani sveži listi se odlično podajo k zelenim solatam. Helena ČOK DROGINA P NAGRADA SLOVENSKIH LOKALNIH MEDIJEV Lokalni časopisi so v Sloveniji priljubljeno branje. Ljudje radi čitajo o dogodkih v domačem kraju, saj v njih nemalokrat tudi sodelujejo ali imajo nanje celo določen vpliv. Lokalni časopis ima pečat bližnje okolice, ko ga človek čita, se počuti nekako doma, v miru in na varnem. Pomeni mu proti utež velikim dnevnikom, ki vznemirjajo z novicami iz sveta. Krajanu, ki čita svoj lokalni časopis, se ni treba bati poročil o grozotah v Čečeniji ali o tem, kako suša mori v Afriki, ni mu treba trepetati ob novicah v črni kroniki. Čita le o znanih ulicah in dogodkih, o sosedih in o šoli, kamor hodijo k pouku njegovi otroci. Lokalni časopis mu nekoliko razmakne stene doma in jih odpre navzven, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost družine. Zbuja mu pomirjujoč občutek pripadnosti kraju in vsemu, kar se tu dogaja. Blizu 60 lokalnih časopisov v Sloveniji se trenutno ponaša s povprečno skupno naklado 200.000 izvodov. Obstoj in delovanje jim omogočajo v glavnem sponzorji ter seveda oglaševalci, imajo pa tudi druge vire financiranja. Ker bralci običajno prečkajo svoj lokalni časopis bolj natančno kot ostale dnevnike in tednike, so tudi oglasi (reklame) v teh medijih deležni večje pozornosti. Ljudje jih sprejmejo nekako »za svoje« - enako kot ostale novice iz domačega kraja. Oglas v lokalnem mediju torej prav lahko hitreje doseže in osvoji potrošnika kot pa oglas v drugih medijih. Prav o tem je bilo - med drugim - govora tudi na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenijp'.|:tšei)tembra letos v Portorožu. Organizirala sta ga podjetje za tržno komuniciranje in informiranje IN FORMA iz Lucije in uredništvo regionalnega časopisa Primorski utrip. Srečanja se je udeležilo blizu %$edakci|^Vse Slovenije. Med gosti je bilo - poleg dri‘10 limf rij a Rupla in vseh treh županov obalnih občin - precej vidnih osebnosti iz javnega življenja teniovinarji, med njimi več znanih imen. Glede na to, da je oglaševanje pomemben vir financiranja lokalnega tiska, so V letos prvič -podelili priznanje »oglaševalec leta« trem najbolj pomembnim Qgl^&valc|p^ki svoje usluge in izdelke ponujajo tudi na straneh tega tiska. Poleg Droge t", _ ZiviLsJca industrija, d.d. /s _ Mar k* trna, - . Banka Kop^feala 27, 6320 Portorož Čeprav so lokalni mediji zmeraj živeli nekako neopazno in skriti širši slovenski javnosti, imajo občuten in neposreden vpliv na del te javnosti; gre za število bralcev, ki ni ravno zanemarljivo. Drogina odločitev, da oglaša tudi v teh časopisih, je bila torej P ■ i / n a n j pravilna in koristna; Pa še kratka vest, ki bo zanimala predvsem občane piranske in koprske občiff^^M ^Razglašen tudi bralec leta! Priznanje (ki se seveda nanaša na branje lokalnih listov) je prejel dr. Peter Bossman, eden najbolj priljubljenih zdravnikov na Obali in član piranskega občinskega sveta. Sonja POŽAR Gospa Lilijana Ivanek Pečar, vodja odnosov z javnostmi, prejema priznanje TRŽNE RAZ ALI SO VISOKI STROSKI OGLAŠEVANJA UPRAVIČENI? Merjenje učinkovitosti oglaševanja na televiziji, tisku, radiu in drugih medijih. Ni vsak oglas kreativen. Tudi nekreativen oglas je lahko učinkovit! Droga je eden izmed pomembnejših slovenskih oglaševalcev, zlasti širokopotrošnih izdelkov. Drogine blagovne znamke in izdelki so slovenskim potrošnikom zelo dobro poznani zaradi kakovosti, tradicije ter prepoznavnega trženjskega pristopa, ki je v preteklosti v veliki meri temeljil na možnem oglaševanju. Zato so nekatere Drogine blagovne znamke, zlasti Barcaffe, 1001 cvet, Zlato polje in Maestro, v Sloveniji dokaj uveljavljene. Vendar pa smo v podjetju šele v zadnjem času začeli razmišljati o preverjanju učinkovitosti oglaševanja oz. o ugotavljanju smotrnosti višine sredstev, ki jih podjetje letno vloži v ta trženjski instrument. Oglaševanje nas danes spremlja na vsakem koraku. Potrošniki so v zadnjem času zaradi intenzivnejše in aktivnejše konkurence zasuti z množico oglasov, od katerih si jasno zapomnijo le najbolj izvirne, največkrat predvajane ali tiste z zanimivim sporočilom, ki se ujemajo z njihovimi potrebami in željami. Taki oglasi nedvomno dosežejo željeni vpliv na prodajo blagovne znamke oz. izdelka. Potrošniki si namreč največkrat zapomnijo tisto, kar si želijo zapomniti. Kreativni in Igra narave t> Sečoveljskih solinah Foto: Jadran RUSJAN trebno z raziskavami preverjati, ali so potrošniki razumeli sporočilo oglasa, ali je samo sporočilo ustrezno in kako so bili na sporočilo pozorni oz. ali so si ga zapomnili, ter druge elemente všečnosti. Merjenja učinkovitosti oglaševanja želi izboljšati oglaševanje, saj naj bi se rezultate in ugotovitve merjenja učinkovitosti uporabilo pri načrtovanju novih akcij in izboljševanju obstoječih oglaševalskih akcij. Vse to pa prispeva k boljšemu odločanju in k višjemu nivoju kakovosti. Merjenje upravičenosti vložkov v oglaševanje je pomembno in smiselno zlasti pri blagovnih znamkah, katerih oglaševanje predstavlja pomembno višino sredstev. Pri preučevanju učinkovitosti oglaševanja se rezultate posameznih raziskav primerja s stroški, cilji in strategijo oglaševanja in trženja. Oblike merjenja učinkovitosti oglaševanja pa so: 1. Merjenje medijske (stroškovne) učinkovitosti - gre za preučevanje učinkovitosti z vidika izbire medijev, stroškov v zvezi z mediji in medijskih navad potrošnikov. V okviru tega se preučuje, kakšna je bila gledanost televizije, branost revij in poslušanost radia, ko je bil predvajan naš oglas. S tem se ugotovi, koliko ljudi je prišlo v stik z našimi oglasi. učinkoviti oglasi potrošnikovih želja nikoli ne zanemarjajo, temveč temeljijo na njih. Na področju oglaševanja imamo opraviti s tremi skupinami udeležencev: mediji, agencijami in oglaševalci. Oglaševalci omogočajo preživetje preostalima dvema skupinama, zato morajo svoja največkrat omejena sredstva najbolj racionalno uporabiti. Da bi to lahko storili, morajo vedeti, kakšni so potrošniki njihovih blagovnih znamk. Po drugi strani pa je po- TRŽNE RAZISKAVE 2. Merjenje sporočilne učinkovitosti - Gre za merjenje potrošnikovih odzivov na oglaševanje preko za-pomnljivosti (priklica) blagovnih znamk, zapomnljivosti oglasov za kavo, všečnosti oglasov, namer kupcev, da bodo v prihodnosti kupili izdelek ali blagovno znamko, poznavanju asortimana naše kave, itd. Tudi testiranje sprejetih scenarijev za nove oglase za kavo Barcaffe in testiranje že narejenih oglasov za kavo Barcaffe spada v ta okvir. 3. Merjenje prodajne učinkovitosti -gre za merjenje vpliva oglaševanja na prodajo. V ta namen se poslužujemo prodajnih in tržnih podatkov. Zanima nas, ali je in za koliko v oglaševanem obdobju narasla prodaja in tržni delež, zlasti v primerjavi s konkurenti, ki so v tem obdobju tudi oglaševali. Prodajna učinkovitost oglaševanja je težko merljiva, saj ima oglaševanje praviloma dolgoročnejši učinek, poleg tega pa je prodaja skupen rezultat vseh trženjskih elementov, ne le oglaševanja. Razviti svet se je z merjenjem učinkovitosti oglaševanja začel resneje ukvarjati šele v zadnjih desetih letih, tudi zahvaljujoč napredku tehnologije, ki je olajšal merjenje. V Drogi smo se s področjem merjenja učinkovitosti oglaševanja šele začeli resneje ukvarjati, predvsem za blagovno znamko Barcaffe, kjer so stroški oglaševanja zelo visoki. Najbrž se vsi spomnite oglasov za pralne praške na TV. Predpostavljam, da je vaš odgovor pritrdilen, in ste se kar zgrozili ob misli na ‘tiste reklame’. Mislim, da imajo podobne predpostavke tudi proizvajalci pralnih praškov, pa vseeno še naprej plačujejo take oglase. Ljudje radi ocenjujemo oglase po ustvarjalnosti in sporočilu, čeprav prav vsi oglaševalci tega nimajo za končni cilj. Nekateri proizvajalci, npr. proizvajalci pralnih praškov, so ocenili, daje bolj pomemben cilj zapomnljivost blagovne znamke, da bi tako potrošnik v trgovini med množico pralnih praškov takoj posegel po blagovni znamki, ki mu pride najprej na misel. Oglaševani pralni praški se tako kljub relativno neustvarjalnemu oglaševanju še naprej dobro prodajajo. Nauk zgodbe: tudi nekreativen oglas je lahko učinkovit - odvisno od ciljev in sredstev, ki jih imamo za oglaševanje na razpolago! Katja ULJAN ~aLgg». u» POČITNIKOVANJE KANINSKA V V tej rubriki smo vam letos kar precej pisali, predlagali, ponujali in tako doživeli, da ste mnogi počitnikovali tudi po zaslugi vabil v NG. Pravzaprav nisem nameravala pisati o počitnikovanju, a sem si premislila, ker me je zbodla vest, celo z dveh strani (kako se grde, lažnive vesti širijo...), da v Kaninski vas) ni več tako, kot je bilo, posebno ne v Droginih apartmajih. Vsi se še spominjamo hude elementarne nesreče, potresa v Posočju. DROGA je takoj po potresu svojih pet počitniških stanovanj nesebično oddala potresnim družinam iz Bovca. V NAŠEM GLASU smo vas skušali (upajmo, da nam je uspevalo) sproti seznanjati, kdo so in kako živijo naši novi najemniki. Večkrat smo poudarili njihove izjave, da bodo za vedno zelo hvaležni DROGI, ker jim je ponudila streho nad glavo v času, ko so bili zaradi vsega, kar se jim je zgodilo, obupani in žalostni. Razen enega apartmaja, ki je še zaseden, smo ostale štiri prevzeli ponovno v uporabo - tri že med lanskimi decembrskimi prazniki, enega pa med letošnjimi poletnimi počitnicami. Letošnje poletje smo radi obiskali Bovec, saj so bili vsi štirje apartmaji zasedeni od 15. 7. do 15. 9. 2000. Razširila pa se je neresnična vest, da so apartmaji v slabem stanju. Z vso odgovornostjo lahko zapišem, da to nikakor ne drži in da je, kdorkoli si je to izmislil, zelo nepošteno ravnal! Apartmaji so bili popolnoma nepoškodovani in čisti! Resda smo jih pred sezono prepleskali, a to le zaradi reda, ne pa zaradi umazanije. Inventar pa je nepoškodovan - z izjemo enega ležišča, kjer je ugotovljena tovarniška napaka, ker izpadajo letvice. Za konec pa naj vam opišemo oz. pokažemo, kako gospa Mimi, ki še vedno živi v apartmaju 17/1 lepo skrbi ne le za apartma, pač pa tudi za okolico vseh naših počitniških stanovanj. Ob vseh spodnjih treh pritličnih stanovanjih je takole lično zasadila in negovala cvetje, ki se je doslej že močno razraslo in ga je lepo pogledati. Tekst in slika: Dragica MEKIŠ V Kaninski vasi v Bovcu je članica komisije za počitnikovanje Danica KRAJNC obiskala gospo Mimi SOSlC, Bovčanko, ki ji je potres huje prizadel lepo hišo p samem centru Bovca. Ob pisanju teh vrstic smo zvedeli, da so pričeli s popravilom hiše in gospe Mimi želimo, kar si sama še bolj želi, da bi njeno hišo čimbolj in čimhitreje popravili PROSTI ČAS NA VSO SLOVENIJO SMO GLEDALI ZVIŠKA “Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor!” V soboto, 26. 8., smo se s strokovnim vodstvom odpravili na tridnevni pohod na Triglav. Triglav je izjemna gora, vzpenja se visoko nad sosednje vrhove in se razgleduje daleč naokrog po dolinah in ravninah. Slovenci smo obsedeni z njim. Star slovenski pregovor hudomušno pravi: “Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor!” Noben drug narod ne more splezati na svoj grb. Naši petnajstglavi četici je to uspelo. Ena “gasilska ” z vrha slovenskih gorskih očakov Naša pot se je pričela v hladu pokljuških gozdov in je vodila do planšarske koče na Konjščici, kjer so obširnejši pašniki. Kratek počitek, nato pot pod noge čez Stu-dorski preval (1892 m) do Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m), kjer smo si privoščili malico, se osvežili s pijačo in napolnili ču-tarice s svežo vodo. Nato pa smo odšli proti Triglavskemu domu na Kredarici (2515 m), kjer smo prespali. V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah nam je Mojmir - gorski vodnik - dal zadnja navodila za vzpon in nas razporedil v vrsto. Vzpon na Triglav, ki je največje doživetje, se je pričel preko številnih polic, klinov in jeklenih vrvi. V razpotegnjeni vrsti smo nekateri hitreje, drugi počasneje prispeli na vrh do Aljaževega stolpa in bili za svojo vztrajnost poplačani s prelepim razgledom. S Triglava - kral- ja Julijcev - smo lahko opazovali več sto vrhov. Sledil je krst za vse, ki smo prvič doživeli košček sreče v Julijcih, na samem očaku. Sestop proti domu Planika je ponovno zahteval oprijemanje klinov in jeklenih vrvi. Kratek odmor, malica, “oborožitev” z osvežilnimi napitki in že smo nadaljevali po melišču do Tržaške koče na Doliču (2151 m). Ponovni kratek vzpon po melišču, proti Prehodavcem (2071 m), in nato po kamniti poti navzdol k Zasavski koči. Med potjo so nas spremljali kozorogi, ki si za planince vzamejo čas. Ne da bi jih vznemirili smo se jim lahko približali na nekaj metrov in postali njihovi gostje. Tretji dan nas je presenetilo slabo vreme - rahel dež. Še zadnji pos- Brez planinskega krsta pa ne gre! PROSTI ČAS Vedno bliže visokemu cilju... netek naše skupinice pred Zasavsko kočo in na pot proti Dolini Triglavskih jezer, jedru Triglavskega narodnega parka. Nizka oblačnost nam je preprečila poglede na drzne grebene in vrhove. Dolina slovi po jezercih, ki jih je oblikoval nekdanji ledenik. Med Triglavskimi jezeri leži najnižje sedmo Črno jezero (1320 m), najvišje Jezero pod Vršacem pa je na višini 2000 m. Ob poti so nas pozdravili alpski svizci, ki so pridno nabirali hrano za mrzle zimske dni. Dež nam je preprečil daljši počitek v Koči pri Triglavskih jezerih (1683 m), tako da smo pot nadaljevali proti Komni do Doma na Komni (1520 m), nato po gozdni poti do Koče pri Savici, kjer smo se preoblekli v suha oblačila. Če ljubite prijetna presenečenja, obrnite list! Na naslednji strani vas čaka zgovorno vabilo v svet zdravja in Židane volje! Vsak zase naj premisli, se odloči in z lastno dejavnostjo prispeva nekaj prijaznega svojemu zdravju. Naše zdravje je odvisno predvsem od nas samih. Naredimo kaj zase! Povabilo je prepisano z zgibanke, ki so jo pripravili Istrska turistična zveza, Turistično društvo Vanganel, Turistično društvo Marezige in Društvo za srce. Izdana je bila ob otvoritvi Poti za srce od Vanganela do Marezig v letošnjem juniju. V njej najdete natančen opis poti. Zgibanko lahko dobite v Informacijskih turističnih centrih. Tu le nekaj kratkih informacij. Krožna pot se začne in konča v Van- Vzpon na Triglav je enkratno doživetje, hoja po meliščih, vzpenjanje in plezanje po strmih stenah, plezalniških in pohodniških poteh ganelu pred kapelico (v bližini bivšega zadružnega doma, zdaj gostilna). Na pot nas opozarja tabla z vrisanim potekom steze. Pot je zarisana tako, da imamo možnost izbirati, kako priti do Marezig. Vse je odvisno od naše želje in zmogljivosti. Hkrati pa nas pot popelje med mnoge značilnosti teh krajev, ki jih še vedno premalo poznamo. Pot je prijetna, tudi najdaljša varianta ni predolga (3 ure) in jo zmore prav vsak. Pešpot nas popelje do Vanganelskega jezera, nato blago navzgor, pa navzdol v strugo potoka Montova in spet navzgor v pobočje Brnice, mimo porušene “kašete”. Gozd se čez nekaj časa odpre in pot zdaj vodi skozi vinograde in oljčne nasade. Prav kmalu zagledamo Marezige. Kolovoz nas mimo izvira pripelje v strugo potoka Morigle, kjer je največji slap ob poti, in je le obdoben. ter kopanje v znoju se ti vtisnejo v spomin kot neponovljivi trenutki. Alenka KUBIK Ko prečkamo strugo, je pred nami najstrmejši del poti, kar je koristno za naše srce. In kmalu smo v Marezigah, od koder nadaljujemo pot mimo stare in nove šole skozi zaselek Sabadine in naprej po stari cesti Marezige - Vanganel - Koper na izhodišče. Na krajši ali daljši varianti bomo preizkusili svoje moči, pri tem pa ne smemo pozabiti na značilno vegetacijo (ruj, brnistra, bljušč, kostanj...), slapove, delo človekovih rok - terase, ki so v preteklosti omogočile preživetje, in še veliko drugega. Preživimo uro, dve v naravi in prepričajmo se, kaj zmoremo. Pri tem pa ne pozabimo na lepe misli! Maruška LENARČIČ (Nadaljevanje sledi) NAMIG ZA NEDELJSKI IZLET PEŠAČENJE IN LEPE MISLI ZA ZDRAVO SRCE NAMIG ZA IZLET VANGANEL MONTINJAN » ' KORTINA Tramun KAMNIT MOST SABADINI BRZANL_ IZVIR SKRGATI Sv. KRIZ PARKIRIŠČE /l. SLAP MAREZIGE Zadružni dom ! t 50' Brnica POT ZA SRCE IN DUŠO PEŠ POT 500 m BABIČI \\J) V ‘Pot za srce" pod Marezigami, v prelepem okolju Vanganelske doline naj bo spodbuda. Telesno gibanje je jomemben dejavnik pri zmanjševanju obolevnosti in umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. Z uro živahne hoje la dan bomo veliko naredili za svoje zdravje. Lovro Koršič, dr. med. Predsednik podružnice za zdravje srca in ožilja za Slovensko Istro KLJNIGLJNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, ob zadnji akciji REFE sem jo dobro odnesel in sem tako vesel, da moram to javno povedati! Srečko Ne veseli se prezgodaj - ni res, daje bila zadnja... Draga Kunigunda, odkar so se sindikalni izleti preimenovali v strokovne ekskurzije in dobili pečat internega izobraževanja, bi lahko organizirali kakšen tak strokovni ogled svetovno znanih, velikih prehrambenih industrij ter nasadov v zahodni Evropi in na drugih kontinentih.... Večina naših zaposlenih jih še ni videla. Misliš, da bi šlo? Željan znanja Če bi šlo? Saj gre - že leta! Le število udeležencev ekskurzije je zmeraj skrajno omejeno... Draga Kunigunda, kako je to mogoče, da se kljub opevani poslovni odličnosti pri nas še zmeraj najdejo ljudje, ki pozabijo na bonton, kadar dvignejo telefonsko slušalko? V poplavi navodil bi ne smelo manjkati tisto o prijaznem pozdravu in predstavljanju, namesto da ti nekdo bevskne na uho dva zloga, ki ju komaj razumeš! Dunajska šola Draga Kunigunda, izvedel sem, da je dobil moj sodelavec boljšo osebno oceno kot jaz, kar meje silno razkačilo. Imava namreč enako šolsko izobrazbo, delava enako delo in sva enako uspešna. Ker to ni osamljen primer v tej hiši, te prosim, da mi pojasniš, kako lahko pride do takih bedastih napak! Besen Krivi so avtorji pravilnika, ker so pozabili izrecno poudariti, da pri osebnem ocenjevanju šefi ne smejo upoštevati osebnih simpatij in antipatij... Draga Kunigunda, ali je bila narejena kakšna interna statistika o tem, kje in kako so Drogovci preživeli letošnji poletni dopust? Ti, ki povsod vtakneš nos, imaš gotovo kakšne podatke. Firbec Statistika ni bila narejena, vem pa tole: dosegljivi podatki niso niti najmanj zanimivi, zanimivi podatki pa niso bili dosegljivi... KUNIGUNDA EKSKLUZIVNO -VPRAŠANJE IZ PC Draga Kunigunda, nova tovarna kar raste in raste in bo vsak čas vseljiva. Kljub velikim površinam pa se spet govori o višku zaposlenih. Ali misliš, da so tokrat šefi tisti, katerih je preveč (pač glede na to, da je delavcev že deset let kar naprej preveč, medtem ko so se v teh desetih letih šefi razmnoževali kot gobe)...? Radoveden Stvari si narobe razumel! Gre za to, da so naši delavci očitno zelo inteligentni in sposobni, pa en sam zlahka opravi in spelje to, kar sklobasita dva ali celo trije šefi. Skratka: dobro se ve, katerih je preveč... KOMENTAR V Blagor tebi, ki ne razumeš samo dveh zlogov! Poznam ljudi pri nas, ki cele ure poslušajo in čita-jo navodila, pa še ne razumejo, za kaj gre... "Najbrž bom kar v Drogi prosil za zaposlitev. Menda se tam tičem, ki znajo dobro plaval, kar lepo godi... ” 2 3 © Si £ — A © isž I (3) REŠITVE KRIŽANKE ŠTEV. 7/8 - Naš glas SKALA TAMAR PENINA LAER BARCAFF ZONA NOE BARIT TRN KAPLAN SIT PAN EKART UM EMA PS ERINA TEPEŠ ALOPAT KRESILNIK AAS DESKAR TLA AV TB OO INO ILIRI SLOG ČAJANKA TEŽA ETE AIN Število prispelih rešitev: 79. Tričlansko komisijo so sestavljale: Slavica Lozej, Tjaša Jesih Ulčar, Katja Uljan. 1. nagrada - vikend paket za eno osebo v Hotelu Šport Otočec prejme - LILI PAVLOVIČ iz PC Argo; 2. nagrada • reklamni nahrbtnik Krkinih zdravilišč in naše izdelke v vrednosti 1000 SIT prejme ALBERTO ZETTO, Kidričeva 16. Koper; 3. nagrada • reklamna majica Krkinih zdravilišč in naše izdelke v vrednosti 1000 SIT prejme, IRENA CERKVENIK, Bonifacijeva 3, Piran. Nagrajencem čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš na tel. 05/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 9. oktobra 2000, na naslov: Droga Portorož, Marketing. Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 9.