7G. številka.
Trst v torek 27. marca 1900.
Tečaj XXV
,,Edlooft'' chaia enkrat na da*. raz mi nedelj in priaintoT, ob H. uri zvečer.
Naročnina »ni« :
Za celo leto........kron
za pol leta.........12 „
ta retrt leta........ *»
ra en mesec........ 2 kremi
Naročnin.* je p'hćev-Hti naprej. N« na-roćbe iiri'cif«-i»e naročnine unrava ne ozira.	__
Po tobakarnah v Trstu -e pro<lajejo posamezne številke j>o »i -totink <3 nve.); izvf-n Tr*ta pa po S stotink <4 nvč.)
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V ediiMtl je moč •
Oglftil
se računajo po vrstah v petitu. 'Lh večkratno naročilo 9 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oeriasi ittl. se računajo po pntrn<il i
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročuiuo. reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvu in Jtfskiiriiu se nahajata v ulici Carintia. 12. Upravništvo. in sprejemanj«' iii^eTatoj v ulici Molin piecolo §tv.* iJijTL mpls.tr,
Izdajatelj in c dgovomi urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija Ij^ta „Edinost" v Tru.
Represalije in hrvatska solidarnost.
Morda se ne bodo vsi rodoljubi strinjali nazorom, katerega hočemo tu povdariti. I o, vendar g"a hočemo j»odati, ako slavno
opozoriti na sklte hrvatskega sabora, ki je
ako bi hoteli tajiti to: ta njihova solidarnost vsj»eva in se uresničuje. Sedaj pa vprašujemo mi: zakaj naj bi bili Hrvatje v deželnem zboru v Zadru velikodušni nasproti Italijanom, dokler Italijani deželnega zbora istrskega nasproti Hrvatom in Slovencem niti pravični n i s o J Dobro, mi hočemo biti velikodušni, ali vi, Italijani, bodite v s a j pravični!! Ako pa nočete tega, potem hočemo tudi mi in za nas postaviti na delo tisto solidarnost, ki jo vi bolj sijajno povdarjate za-se in gledč katere nam dajete toliko sijajnih izgledov ! Hrvatski poslanci v deželnem zboru v Zadru ne morejo drugače, nego da se čutijo jedne z hrvatskimi in slovenskimi poslanci deželnega zbora istrskega. Jedni so po krvi, po jeziku, po narodnosti, po zgodovini, po svojih težnjah. Jedino le politika bi hotela polena metati med nas! Ali naj služimo mi politiki, ki je naperjena proti nam?!! Ako Italijani deželnega zbora istrskega vztrajajo v krivici proti
It
dovoljeval reškin%poslancem, da so govorili italijanski, in se je^lvignil samo proti temu, da se je ta sklep zlorabljal kakor sredstvo za demonstracije proti hrvatstvu; mogli bi navesti mnogo tega, ali nic ne bi moglo dovolj označiti krivice, ki jo delajo italijanski poslanci uredništvo ne misli, da bi to v tem času £stre in ki kljge na maščevanje pred Bogom, moglo biti netaktično. Tu gre za represalijo j Jezikj za katerega oni nočejo ni znati, je ma-proti skupnemu protivniku, tu gre za j>omoč, j terjni jezik dvej, tretjjn prebivalstva. Kri ki smo jo Slovenci i.i Hrvatje dolžni jeden j udarja človeku v lice, ko misli na to. Kaj drugemu v ime bratstva in solidarnosti. Čemu j ^olj barbarskega si je težko misliti. Žaljenje naj bi se varali? V Primorju, olj vsej obali | ni storjeno le našim odličnim boriteljem v našega morja v vseli primorskih pokrajinah	7Jx>ru, ni storjeno le hrvatskemu in slo-
naših mdo mi v vojni z italijanskim elemen- venskemu narodu Istre: storjeno je vsem tom. Borba more imeti v raznih krajih tudi Hrvatom in Slovencem. To žaljenje moramo razno obličje, kakor zahtevajo posebne raz- občutiti vsi, ker je krvavo kakor nobeno mer*, istotako kakor v formalni krvavi vojni, drugo. Pa zakaj ne bi se lotili represalije, Število čet, njihov položaj, teren in druge ako je represalija mogoča ?! V Istri se-različne prilike morejo zahtevati tudi različno gtavljajo Hrvatje in Slovenci večino dveh taktiko, morejo svetovati sedaj defenzivo, tretjin; in ako je manjšina jedne tretjine v r^edaj ofenzivo: ali v glavnem, v splošnem deželnem zboru zastopana po večini, je zopet morajo vse čete |>ostopati sporazumno in, v nova krivica, ki se nam dela, in katero pa ta kolikor to dopuščajo obči interesi, mora jedna nmetna vegina j10če se svojimi zlorabami sto-
delati tako, da druga dobiva korist od nje riti ^ občutljivo. Nasproti temu v na- , Hrvatom in Slovencem, potem je Hrva-gi banja. Razprave, uvedene za neki * modus r(xlu> ki biva v Dalmaciji, ne inore biti ni,tom deželnega zbora dalmatin-vivendi«, niso nikako premirje, ki bi zausta- g(lVora nj 0 večini ni o manjšini, ker skega v dolžnost, da Se lotijo repre-vilo neprijateljstvo: a tudi ko bi bilo pre- tu biva samo jedna n a r o d n o s t, j Mljdasj to, ako nočemo biti velikodušni, mirje, 9e pa to-le od vsake strani more in mora dočim italijanske narodnosti niti ni. Namiš- njti represalija ni v strogem zmislu te besede, porabiti za proučevanje, kako naj se nada- ijeni Italijani so zastopani samo od šest po-Ijuje vojnu, ako dogovori premirja ne obve- slancev, izvoljenih jedino v Zadru, kjer je ljajo. (In ]>ogajanja za modus vivendi v Istri ie avstrijska politika ohranila -o se res že razbila, kakor javljamo na dru- italijanstvo, politika, zvesta svojim tra-gem mestu. Op. ured.) V vojni so represalije dicijam, katerih nočemo označatl tu pobližje. dovoljene in često prav o.je odvračajo zlo, Vendar ta šestorica laških poslancev v zbor-
kajti v nevarnosti pred represalijami se ne- nie; ki je čisti, hrvatska, v deželi čisto hr- gjm v Zadru dolžnost, da odstopijo od vsa prijatelj umika od marsičesa, kar by sicer vatski, smejo govoriti italijanski! Predsedni- kega Ozira in da se Z orožjem prava izvel. Obče meneuje je, da italijanska večina Atvo zi)ornice jma za njih posebnega steno- |,or«i proti krivici! S tem bi se pokazala deželnega zbora istrskega nikdar ne popusti grala. njjhovi govori se objavljajo dobesedno hrvatska solidarnost, s tem bi pritekli na od svojega stališča: d a je italijanski v stenografičnem zapisniku. Njim je dovoljeno, 1 pomoč bratom istrskim. Ako 'ni dovoljeno jezik jedini raz pravni jezik dež. (]a v italijanskem jeziku stavljajo interpela-	poslednjim, da bi se posluževali svojega
z')0ra-	cije in vprašanja, ne da bi se zahteval prevod, jezika, potem pa ll^j ne bo dovoljeno tndi
Človek, ki ima le količkaj čutstva v Nočemo preiskovati, je-li to vse primerno in Italijanom v deželnem zboru v Zadru, srcu. ki občuti, kaj je materinski jezik, ne umestno, je-li vse to v redu, ako motrimo «|a |j| se posluževali svojega jezika! ! Dixi more drugače, nego da plane, ako se spomni na stvar z absolutnega stališča. Morda je. Ali et salvavi animam meam. to stališče laške gospode, ki je ob enem naj- kaj je na tem svetu absolutno? Gotovo je, veča krivica in žaljenje onega, kar je čl o- da treba vse relativno umevati in tako treba veku najmileje, kar mu je tako sveto, kakor tudi uredbo v deželnem zboru v Zadru pre-|K>štenje njegove domačije: žaljenje njegovega sojati relativno, to je: z ozirom na ono, kar jezika, ki mu ga je Bog dal kakor glavni se dogaja v Istri, in potem moramo reči, da znak, po katerem se razlikuje od drugih na- uredba v Zadru ni primerna in n.i
Po pravu v deželnem zboru dalmatinskem ne bi smelo biti drugega jezika razun hrvatskega. Posebni razlogi morejo nasvetovati, da se v imenu izvestnih ozirov odstopa od strogega prava. Ali v očigled temu, kar se dogaja v deželnem zboru istrskem, nastaja na-
Dinko Politeo.
Politični pregled.
TKST, 27. marca 1900. Odklonili! Včeraj so se v Porečusesli rodov. Nočemo meritorno razpravljati o tem umestna!! Italijani, pravi in namišljeni, členi italijanske večine v deželnem boru vprašanja. Mogli bi opozoriti na vzglede vseh vsaki čas kažejo svojo solidarnosti in gledajo, istrskem na posvetovanje o zahtevah hrvatsko-prosvetljenih držav, kjer živi več narodnosti, da na vse mogoče načine dajejo izraza tej slovenske manjšine. Predsedoval je deželni kjer govore več jezikov, kakor je to n. pr. solidarnosti. Oni se čutijo jedne: v Tridentu, glavar Campitelli. Zahteve manjšine pa so se v Svioi in v Belgiji: mogli bi opozoriti na toliko- v Gorici, v Poreču, v Trstu, v Zadru; in jim zdele tako »gorostasne«, da so soglas-krati že navedenu ter poznano določilo nekda- še več: v Milanu, v Benetkah, v Rimu! Iz no sklenili, da niti razprave ne njega pijemontežkega parlamenti!, kjer je bilo Messine propoveduje Pasquale Villari soli- p r i č n o o njih!! Torej--odbili! Odbili dovoljeno tudi francozki govoriti: mogli bi darnost vsega italijanstva. Zastonj bi bilo, kar na kratko roko! Vspeh vse te akcije nas
P O I) L I S T K Iv
nisem pazabila pisma zaključiti z lepo^fcr^ j v*bu$o k pridnemu učenju, češ: od ljubezni se dobivajo — dvojke.
Moja prijateljica.
Pi~e Kopriva.
mnogo nad svojo slabo garderobo in si s posebno skrbjo česala lase.
Mojima gospodinjama to ni bilo všeč,
skušale so po svoje^dglovati me. To se ni nikdar zgodilo direktno, ampak Ie ]>o
i ' 3 i Moje prijateljice so tudi že svoje častilce | junakov.
imele: dijake, kakega ka<letka, — najbolj v	V šoli sem si pridobila več veljave,
časti so bili jednoletui prostovoljci.	Bala se nisem nikogar, nikdar se nisem pri-
Čitala sem mnogo romanov, izposojevala sem si knjige od vseh strani in moji ideali Bila sem visoka, za ^»ja leta nenavadno so bili čisto drugačni^HMgo naivnv petošolcfc ovinkih, razvita in marši kak gospod je pokukal na Bila sem tedaj velika častiteljica Marlittove j - Poznala sem dekleta, ki je bila taka ulici za menoj.	in v moji glavi je vse mrgolelo njenih i in taka, a pozneje seji je slaba godila. Da,
napuh hodi pred padcem! —
Tako je začenjala prva in druga ji je pritrjevala. Čudno je bilo le to, da so imele vse one napake, ki sem jih imela jaz. Vedela sem dobro, kam lete vsa ta cikanja, delala sem se pa le jako neumno in nevedno.
—	Taka je bila, oh; taka je bila! Poznala sem jo, opomini in nauki niso prav nič iz.:.ili pri njej ! Nobena beseda! —
—	To je res zelo žalostno! — kimala sem jaz na to z glavo z n&jnedolžnejšim obrazom in se na tihem veselila nad jezo obeh starih, ki mi nistft mogli do živega.
Šlik! slik! Čemu treba toliko besed ! Vrteti se krog pravega/ kakor mačka krog vrele kaše!	(Pride še.)
To «češčenje> je obstalo največ v tem, da so dotični ki vsaki dan skozi par ulic podili za svojimi »ideaii>, jih sumljivo mnogokrat srečavali, ponižno pozdravljali in pisali pisemca z verzi in mnogimi sentimentalnimi vzdihi. Vsi so se cedili nesreče, klicali so luno in zvezde v priče svoje ljubezni in primerjali oboževane devojke svitlira angeljem sreče. —	.
Tudi jaz sem dobila par tajili pisemc, ki so pa budili« v m«mi le pomilovalno pre-zirljivost. Odgovarjala sem z dobrimi nauki, pametnimi, ljubeznivimi .nasveti in nikdar
lizovala našim učiteljicam in če se mi je zdelo, da se mi godi krivica, povedala sem to na vsa usta brez strahu. Součenke so rade hodile z menoj, četudi sem bila glede obleke še vedno grozno na slal>em. Ponosna sem bila na ugled, ki sem ga uživala med svojimi sošolkami in. vse moje težnje so bile, ga kolikor mogoče povspeševati. Imela sem povsod prvo l>esedo; če je nezadovoljnost vladala v razredu, sem bila vedno jas na vrsti, da ji dam odduška. Druge so ostajale potem,, kakor na komando, zato se mi ni bilo bati kazni.
Postala sem precej gizdava, žalostila se
ni malo ni presenetil, saj^mrfmorali biti pripravljeni na to. Ce o Božiču zmrzuje, ali če je o sv. Jakobu vroče, nismo presenečeniker vemo, da je zakon narave tak. Istotako nas ni mogel presenetiti ta sklep signorov, ker je zakon italijanske megalomanije in oligarhične nravi tak, da ni bilo druzega pričakovati! »Goro-stasnost« slovensko-hrvatskih zahtev je seveda prazen izgovor, saj njim se zdi gorostasno že to, da hočemo živeti in da nočemo leči v grob, ki so nam ga izkopali. Kar so zahtevali naši, je bilo minimum onega, kar so mogli in morali zahtevati, ako niso hoteli, da jih narod obdolži izdajstva, njih saniozatajevanje je bilo prava žrtev na olta^ miroljubja! In vendar so odklonili! Nas ne razgreva ta pričakovani rezultat: gospod Korber pa ima lekcijo, ako je res, da se je kaj zanimal za to akcijo.
Iz deželnih zborov. Ab Jo ve prin-cipium. Deželni zbor Kranjski bi moral vsaj biti Jupiter med korporacijami slovenskimi. Včeraj se je začela kampanja deželnih zborov. Poli valno moramo omeniti, da so se v včerajšnji prvi seji deželnega zbora kranjskega spominjali devetdesetletnice papeževe in so pooblastili deželnega glavarja, naj brzojavno častita; pohvalno moramo omeniti, da so se potegnili za drugo železniško zvezo s Trstom in da so pritisnili na vlado, da se projekt čez Karavanke in skozi Bohinj, za kateri se je vlada odločila, uresniči čim prej. 'Cim intenzivneje je prepričanje o važnosti dobrih zvez s Trstom za vse pokrajine slovenske, tem bolje za našo skupnost. Kakor pa smo zadovoljni s tem, tako nas je zazeblo i v srce, kakor se je vršil tretji predmet vče-i rajšnje seje tega deželnega zbora: volitve v , odseke. To je: proti možem, ki so bili izvoljeni, nimamo nič, ali dogodki, ki so spremljali te volitve, mečejo žalostno luč na naše razmere in so kos žalostne sodobne zgodovine naše.
Nočemo tožiti, nočemo rekriminirati, no-, čeino valiti krivde na nikogar, ampak kon-statujemo le : Doslej so se volitve v odsekp vršile tako, da je vsaki izmej treh klubov (olja slovenska in nemški) sam določil jednako število kandidatov in volitev je bila soglasna, včeraj pa Narodovci niso volili Slovenčevcev, j ampak so oddali dotične listke prazne, in i Slovenčevci niso volili Narodovcev, a taci t je ! bil ta, da so jedino nemški kandidatje dobili VSe gtasove, dočim so kandidatje slovenskih klubov dobili le večino glasov, to je svoje in skupine nemške !!
Za danes priporočamo čitateljem, naj ta dogodek primerjajo z našim današnjim uvodnim člankom, jutri pa se povrnemo k stvari.
Tirolski deželni zbor je bil, kakor navadno, otvorjen s trikratnim =>hoch« cesarju.
Š i 1 e s k i deželni zbor se je sešel pod predsedništvom kardinala Koppa.
V7 deželnem zboru Vorarlber-š k e m je deželni glavar v svojem nagovoru omenjal hvalevrednih naporov vlade, da reši jezikovno vprašanje.
V G a 1 i š k e m deželnem zboru je posl. Meruno\vicz mej drugim predlagal igra d njo kanala med Donavo in Odro.
Štajerski deželri zbor so otvorili | s trikratnim »lioch!« cesarju. Izmed slovenskih poslancev je bil navzoč le deželni odbor * J nik prof. Robič.
Med ulogami deželnega zbora Češkega je interpelacija glede topov, ki so jih baje pošiljali Angležem; interpelacija glede stavke premogarjev vprašuje, kaj misli vlada storiti proti pomanjkanju premoga in neopravičenemu zvišauju cen. Med peticijami so prošnje, da bi rudnike za premog naOeškem podeželili. — Danes, dne ^7. marca, ni seje deželnega zbora, da se posamične skupine
lahko posvetujejo glede načina volitev v od-.tujca za gospodarja. Italijan ne more
seke. Te volitve so določene na jutri.
V deželnem zboru Mora vskem je namestnik grof Žierotin govoril najprej nemški, potem pa češki ter je izvajal, da hoče napeti vse svoje moči v blagor dežele, da hoče delovati j>opolnoma nepristranski ter prispevati k prizadevanju, ki gre za tem, da se doseže spravo. Ta govor je zbornica sprejela s pohvalo. Med ulogami je predlog o odkupu moravskih rudnikov za premog, interpelacija o izgonu nekega Mora v ca iz gorenje Silezije ter interj>elacija o nejednakem postopanju glede obeh deželnih jezikov v neki okrožnici moravskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
Dr. Edvard Gregr o politiki Kit
zastopati slovenskega naroda :okolica mora biti zastopana od Slovencev. Svrha Italijanov je poitalijančevanje okolice; v ta namen delajo da bi se Trst rešil navala slovenskega življa, od katerega je obkoljen [od vseh stiani. To je naj veča žalost za Italijane, da vsaki korak, ki so ga storili ven se svojega >Corso«, stopajo |k> slovenski zemlji. Ta stoj slovenski značaj mora okolica ohraniti tudi o prihodnjih volitvah in sicer radi svoje bodočnosti. V Avstriji smo na pragu velike
človeštva, oni Herostrat, ki je v jedini na-'miru in besede božje — vi pa hočete*židov-
men, da bi svoje ime ohranil v spominu bodočim rodovom, zažgal tempelj Artemize. Nad dvati8oč let je že minolo od takrat, ali rod Herostratov ni izumrl Tudi mej nami tržaškimi Slovenci jih imamo. Ne vedć, kako bi se izkazali in ]>okazali drugim, da tudi-oni nekaj ved<5, pa hujskajo in ščuvajo v trenotkih, ko je ščuva nje — narodni zločin.
Povod tem hujskanjem jim je dal sklep pol. društva »Edinostc, da se letos ne udeležimo volitev v mestu. Razlogov, ki so dovedli spremembe: hočeš, nočeš, Slovani; tj0 tega sklepa, nočemo in ne smemo raz-
. f
bodo morali imeti prvo besedo v monarhiji; slovenska bodočnost je tam, kjer bodo Hrvatje, Ćehi in Poljaki! Italijani
pravljati tu, ker vsaka stvar ni za javnost. Ali to lahko zatrdimo, da so se temeljito pretresali vsi razlogi — za in proti udele-žitvi. Za jih je bilo dosti in proti tudi. Ti
bi hoteli nasprotno, bi hoteli spraviti našo Čehov, Dne 25. t. m. je posl. dr. Edvard zemljo pod Italijo, kjer vladajo fglad in ne-S poslednji so bili tehtneji in so dovedli do Gregr govoril pred radikalnimi volilci v Mel- volja, abrucki banditi insardinski malandrini, sklepa, katerega odborniki »Edinosti« prav niku ter obsojal politiko Mladočehov, ki da siciljanska mafia in neapeljska kamora. Ka- lahko zastopajo pred svojo narodno zavestjo, se ne nahajajo na pravi poti. Ves svet je tero bodočnost naj si želi tržaška okolica, pričakoval, da Mladočehi z obstrukcijo preprečijo zakon o kontingentu novincev, a mla-dočeški klub je sklenil z 22 proti 18 glasom, da v tem slučaju opusti obstrukcijo, to pa, kakor pravijo, iz treh vzrokov : z ozirov do navišjega činitelja, v katerem ni smeti vzbu-
Jedne okolnosti bi se vendar radi do-italijansko ali slovanska?! Odgovora na to taknili- Govori se, da baš letos bi bilo ume-vprašanje ni treba! Ta odgovor morajo dati, stno pQ8e5i vmes> ker je toliko strank. Kje
volilci, zbrani pod slovensko zastavo !
so te stranke, vprašamo mi?! Vlada je za-
Ne le vsaki za-se naj stori svojo dolžnost, yzela _ kolikor smo ^„Seni mi — stališče ampak treba vplivati tudi na druge: sin na popolne brezbrižnosti ; konservativci so ne-očeta, brat na brata, kum na kuma, prijatelj navzo£j _ ne ve se kje; socijalisti so skle-
diti nevolje ; z ozirom na preteči absolutizem, i na prijatelja! Vsaki naj širi slovensko misel, j da se ne uaeleže volitev. Ali naj delamo ki pa ni mogoč za dlje časa, in z ozirom vsaki naj pripelje še katerega seboj na volišče, na desnico, katero treba ohraniti.
Prva kompanija batalijona okoličanskega je Govornik pa ne mara prijateljev, ki so vsikdar starila svojo dolžnost vojaško: volilci danes taksni in jutri drugačni, za katere mo- prvega okraja, ki baš predstavlja prvo kom-
svoje račune z izvestnimi anonimnimi volilnimi odbori ? Ce pa kdo pričakuje česa za nas od prepira med »progressom« in »demo-cratico«, ta naj čita obojestranska glasila, rajo Cehi vedno pobirati kostanje iz žrjavice, panijo, store tudi svojo narodno dolžnost ! j »piccoloc in »Secolo«, od zadnjih dni, in naj
t. j. Poljakov in klerikalcev. Cilj češke po- (Odobravanje.)	'osobito v današnjem »Piccolu« med raznimi
litike da je uresničenje državnega prava, a	Na to je govoril še enkrat g. dr. Rvbar. i vestm£ £jta neke izjave Veneziana-progressista
najveća zapreka temu je današnja ustava. V prvi vrsti je poučil volilce, kako imajq in Spadonija-demokrata, pa bo kuriran te-Govornik ni zadovoljen z Mladočehi, ker je p< stopati. Opomnil je, da treba skrbeti, da legi- meyito j jy£j v Trstu smo dozoreli v toliko, v stranki mnogo Staročehov, realistov in timacije bodo pravilne, da bodo vsakemu dostav- j (la moramo _ ko nastopimo v mestu samem
ljene pravočasno, da bo ime poslanca napisano ;_ nastopiti
kakor je v volilnih listah, da se agitacija razširi d a t u r a m i
z resnimi k a n d i-z možmi, ki imajo
črno-rumeno pobarvanih Avstrijcev, ki ni majo zmisla za belo-rudečo zastavo. Govornik
noče razbiti mladočeške stranke, ampak jo ! po vsem okraju. Sedaj se lahko agitira z imenom	t u (j j v s a svojstva za zastopnika
hoče privesti nazaj na pravi pnt. j kandidata in s politično-gospodarstvenim pro-	n a r c <1 a ! Za takov nastop pa nam treba
gramom, ki ga zastopajo on in ostali sloven-	^ mnogo organizacijskega dela, katerega ni
ski kandidatje. Poslanci okolice morajo z	bilo možno ij!vršiti Posedaj, ker nimamo še
jedne strani poznati potrebe in nadloge oko-	/ac]0stno na razpolago: ni delavnih, ni — 1'čanov, z druge pa nadzirati cilje in ma-; dr|jgjh gil, sapienti sat. Za danes pa Gb
Tržaške vesti.
Volilni shodi v okolici. (Dalje). Shod v .Skednju se je pričel ob določeni uri in v navzočnosti lepega števila volilcev iz Skednja in sv. M. Magdalene S|>odnje. Shod je otvoril
nevre italijanskih gospodov. Svrha Italijanov	okolnostib, kakor so, ga ne najdete taje ta, da napravijo v tržaški okolici to, kar kega resnega moža, da bi hotel izpostaviti
so napravili v svoji Furlaniji, namreč, da	svo:e ime in se _ obrabiti. To je ena okol-
JU o > . . .»Aiituaicuc t^imuuic. <011<«l IC utiuiu 1 • -1 I - I , I ]	~ *
v imenu pol. društva .Edinost, gospod dr. ^ DC l>,° f*^ - ^ "T «	"^ A ^ * drU«ih VaŽaeJih * °kol"°Sti'
Rvbar, ki je v kratko pozdravil navzoSe in ^ ^ da ^ }	, katerih drugi niti ne vidijo, ne občutijo in
Krasevci nimajo bogatstva, ali imajo slobodo	ne siutij0, katere pa mora poštevati oni, ki
je v KratKo poz jim razložil svrho shoda ter predstavil dosedanjega |K>siant-a, Frana Dollenza. Ob enem , . „ , .	.	, ,
. ... . . . ..... placa davke, ima -pravico znati, kako se upiav-je pozval volilce, naj si za današnji shod iz- !
zlato in so gospodarji na svojih tleh. Kdor: nosi twlgOVornost.
. „. . . . , , . .	. i i- i	Prigovarja se : čemu na ste reklamirali,
lja z občinskimi dobri, to pa tem bolj, ker;	. *V	...
,	lii-i j , ako naj ne volimo?! Ti ljubi Bog, reklami-
se na račun in breme davkoplačevalcev de-	J	J	&
, . ^	,-i - j t	rn - -i »	- rali smo in bomo vsako leto baš zato, ker
. v	..	- . . lajo tudi veliki dolgovi. Tržaška obema je
lirejaca, posestnika in trgovca v Skecinju. | , ...	"... ,	... , se treba pripravljati, ker treba, da polagoma
1	J vzela predlani 24 milijonov kron posojila: od i _ . 1 1 J	1 °
volijo med sel>oj predsednika. Hkratu je na-svetoval kakor takega gosp. Antona Sancina-
klici in burno ploskanje).
Volilci so temu pritrdili soglasno, na kar je ' izvoljeni predsednik prevzel predsedništvo in i je ogovoril navzoče s |>ozivom, da resno in 1 trezno razpravljajo in se izrečejo glede kandidata za I. okraj.
Na to je g. dr. R v b £ r v daljšem govoru priporočal volilcem, kakega poslanca naj si izvolijo v tržaški mestni zbor. Navaval je, da so sedaj v mestu tri ali štiri italijanske stranke, in da bi okoličani, ako bi hoteli voliti Italijana, niti ne vedeli, s katero stranko kl)lKMl naj bi držali. Sicer nima okolica nobene koristi od tega, da voli Italijana: saj priča o Glasilo cDemocratice», «11 Secolo», omenja v tem drugi okraj, katerega je že zastopal Ga- i včerajšnji številki svoji — četrti, odkar pro-ribaldinec, in ki je vzlic temu še vedno naj- fanuje demokratična načela — da sta na zapuščenejši. Koliko dobrega želć Italijani shodu v Skednju rohnela proti Italijanom
,	. i • j u-j.- pridobimo volilno pravo vsem našim ljudem
tega mora tudi okolica vsaj nekaj dobiti. 1	1	J
^ i rio Imi k iitmani vd pacun naafn» '
Kandidatje polit, društva »Edinostc so edino
da bomo utrjeni za resen nastop!
s|*osobni, da kaj pridobijo za okolico: pravi | Mi umejemo one, ki so si letos v prvo okoličan mora torej dati svoj glas slovenskemu priborili volilno pravo, ko vidimo, da bi radi kandidatu, ki bo zastopal ne le njegovo ko- tudi vršili to svoje pravo. Njim ne zamerimo,
ski fanatizem.
Namenili smo razkrinkati farizeje in pokazati svetu krivce, ki so vrgli ob tla svoje vzvišeno dostojanstvo in preprečili pred dvemi leti slovenski misijon. Tudi nad njimi se uresniči: kdor seje veter, žanje vihar!
Misijonski govori so jako lepi. Pozna se čč. misijonarjem, da so kos svoji težki nalogi. Jezik jim je gladek, predmet jako lepo izbran, dokazovanje in predavanje živo in vendar vse tako domače. Zato pa je obiskovanje tudi jako lepo. Samo cerkev nam je premala — toliki, nas je! In ko bi bili naš slovenski misijon razglasili tako, kakor razglašajo laške, bilo bi nas še več. Pa nas bo tudi. In da bo mir, zato bodo skrbela naša poštena slovenska prsa !
Povsod SO jednaki. Danes zjutraj sem bil po opravku na banki »Union«. V oddelku »Cassa pagamenti« se je prav veselo debatiralo o »sciavi« in »porchi de preti sciavi« itd. z gracijo v tem lepem tonu. No, ne vem, da-li baš taki pogovori povspešujejo ugled omenjene banke. To dajemo na znanje tudi onim slovenskim tvrdkam, ki imajo zveze s tem zavodom.	J.
Porotno sodišče. Včeraj se je pričelo zasedanje porotnega sodišča z razpravo proti Rozalija Konavc, obtoženi detomora. Obto-ženka je bila rojena 19. marca 1879 pri Kobaridu, dosedaj ni b'.la kaznovana. Naposled je služila v ulici Miramarešt. 11., kjer je po noči od 10. do 11. decembra m. 1. porodila dete. Obtoženka priznava, da je razkosi da dete ter je vrgla v stranišče, to pa, ker se je bala sramote in ker oče ni hotel priznati očetovstva. Obtoženka trdi, da otrok ni prišel živ na svet. Po tajni razpravi sojo porotniki spoznali krivo detomora ter jo je sodišče obsodilo v pet let težke ječe.
Povožena. Včeraj popoludne je prišla TTletna zasebnica Marija Mattioni iz ulice i Amalia št. 14 pod voz. Na zdravniški postaji so ji podelili prvo pomoč.
Na delu je ponesrečil 21 letni livar Pic-cinini; ranil se je nevarno na roki. Zdravnik z rešilne postaje inu je podelil prvo pomoč.
Aretiranje. Sinoči so aretirali na velikem trgu kletnega dninarja Karola Bežeka, ker je bil ranil nekega Tadeja Kovačiča. Be-žek se nahaja že dlje časa pod policijskim nadzorstvom.
Dražbe premičnin. V sredo, dne 28. marca ob 10. uri predpoludne se bodo valed naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici SanitA 10, hišna priprava: v ulici Valdirivo 1<S, glasovir in hišna priprava: v ulici Nuova 14, ponočni stoli; v ulici Kos-setti 10, l konj : v ulici S. Spiridione o, tiskarski stroji.
Vremenski vest u i k. Včeraj: toplomer
rist, ampak tudi njegovo narodno čast. (Živio! marveč jim štejemo to celo v čast, ker vi- ob 7. uri zjutraj S.0, ob 2. uri popoludne
tlimo v veselju do izvrševanja svojih politiških
11.4 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 751.0 — Danes plima ob f».f>8 predp. in ob 7.50 zvečer; oseka ob 1.11 predp. in ob 1.19 popoludne.
lastnim četam in ki vrše svojo dolžnost, da Odbor »Kmetijske družbe* bo imel v jim ostali slovenski svet izreka svoje pri- sredo (lne t. m. ob 2 in pol uri pop.
svojo sejo.
»Tržažko podporno in bralno dru-
Ker se ni nikdo drugi oglasil za besedo,	Pravic najboljše jamstvo lepše narodne bose je predsednik zahvalil navzočim in je za-	točnosti. Zamerimo pa in obsojamo one, ki
(Pride še)	80 brezvestni dovolj, da notri sredi bitke
V četrti številki - deniiueijanti!	h"j8kajo lJ"di protr onim, ki stoje na čelu
znanje; ki hujskajo mesto da bi poučevali, pojasnjeval: in mirili ! To so naši moderni
Slovencem-okoličanom, je razvidno iz vpra- | tndi dosedanji poslanec Fran Dollenz in sodni 1 slovecfkl Herostratje, katere zavračamo tu a Stv0c vabi na redni ob5ni zbor, Ui bo
'sluga Ivan Godina! Gospod Dollenz, ne bodi ne rad' °8eb' aml,ak radl)8tvar^ k' bl la *ko j deljo dne 1. aprila, ob :S. uri popoludne v len, je kar sam šel v uredništvo rečenega tr^a »kodo, ako ne bi bila v teh osebah j drilštvenih prostorih (ulica Stadion št. 19).
šanja poštnega |>ečata v Skednju. Kandidat okolice mora biti Slovenec z dušo in telom. (Burno odobravanje.
i- . , .	j i i	i i • ljubezen do stvari tolika, da potiska v ozadje
___________lista, kjer jim je povedal, da §o lagali."*	,	, .	1 , . , .
— ...	r	. ,	t-	j , .	. .	.j drugo, da se ne brigajo tudi za — hujskanja
\ olilec g. J. Šuman se je oglasil za Kar se pa dostaje Godine, izjavljamo mi, da Hei^stratov
besedo da predloži kandidata. Pojasnivši vpra- Je «Seeolo» lagal, kakor je razvidno iz da- j erostrato%-
sanje kandidature od vseh strani, je prišel našnjega poročila o shodu v Skednju!! Pa Slovenski misijon pri sv. Jakobu.
govornik do sklepa, da kandidata treba iskati naj	bilo, ako bi bili gospoda le lagali, i Tiho, brez naznanila, brez razglasov začeli
med tržaškimi slovenskimi odvetniki. On ne
bi našel boljšega, nego - li je gosp. dr. Josip Abram, naše gore list, Slovenec in še k temu Tržačan-meščan (Burno pritrjevanje in klici: Živio naš kandidat dr. Abrainlt
ali da so na podlagi laži tudi denuncirali so čč. očetje iz reda sv. Frančiška slovenski Godino in poživljali njega predpostavljene misijon. In vendar je cerkev polna, polna proti njemu, to je neodpustno in priča, da so tako, da ostaja italijanski misijon, ki se je najnovejši tržaški demokratje vse, kar hočete,! vršil ravno tam minoli teden, daleč za slo-
Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje društvene kronike minolega leta. 3. Prečitanje računov za leto 1809. 4. Prečitanje izjave pregledoval nega odbora, o. Posamezni predlogi in interpelacije, »j. Volitev predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, 2 knjigovodji, blagajnika, ekonoma, 18 odbornikov, 9 namestnikov, 4 namestnice, 3 pregledovalcev računov in 5 članov mirovne
samo demokratični, liberalni in — humanni i venskim. Sicer pa, kdor pozna razmere v sodnije.
Predlogi morajo biti naznanjeni društve-
Ker se nikdo drugi ni oglasil za besedo niso- Demokratična načela «Secola» delajo, Trstu, dobro vć, da sti bili tudi na italijan-v tem pogledu, stavil je predsednik na gla-1 kakor je videti, grozne skoke in so že v skem misijonu dobri dve tretjini Slovencev, sovanje predlog gosi>oda Šumana, da se štirih dneh priskakala do — denuncijacij!
Herostratje! Da: tudi v tem resnem
kandidatom za I. okraj proglasi dr.a Josip Abram. Sprejeto enoglasno in z navdušenimi živio-klici.
Po tem je ustal g. <1 r. Z u c c o n in je razlagal volilcem važnost 4volitev v politiškem življenju vsakega naroda, ;>osebno pa Slovencev v tržaški okolici. O tem imajo veljati administrativni in narodni oziri. Okolica mora imeti v mestnem svetu može svojega zaupanja, svojega srca, svoje nysli, da nadzitajo, kako se v mestni palači upravlja z občinskim imenjem in kako se vodijo računi. Dobergo-spodar ne bo izročal tujcu svojega gonpodar-stvoa, kdor noče brata za b r a t a, i m a
In kako so bobnali na italijanski misijon. Župnik Hrovatin je poslal na vse strani le-
času, ko se oni, ki nosijo odgovornost za de- Pakov> velikih kakor plahte. Ali vse zastonj, lovanje in nehanje tržaškega slovenstva, trudijo na način — ki zaslužuje priznanja, ali vsaj ne zaslužuje graje —, da bi častno izišli iz tega volilnega boja in da bi naša okolica z glasovnico v roki očuvala sveto dedščino svojih očetov, svojo rodno grudo — tudi v tem resnem času je ljudi — kakor nam poročajo od več strani —, ki ščuvajo proti onim, ki delajo, in ščuvajo ljudstvo, nai ne
Italijanstvo ne cvete (K> tržiških cerkvah. Kako pa se postopa proti slovenskemu misijonu ?
Zbrali so se oni italijanski duhovniki, o katerih pripoveduje »Avanti«, da so plačani od »Lege« — in glej dopisov v »Indipen-dentu« ! Nastopila je tudi slavna sakristija pri sv. Jakobu in je zavriskal »Piccolo«. Ali zastonj! Slovenska prsa se vas ne boje, mi
čita našega lista!' Ako to ni herostratstvo se vam smejemo! Pa pride tudi za vas — potem ne vemo, kaj je to, z čemer se je 1 d a n plačila! Samo italijansko ljudstvo
proslavila ona najgrša prikazen v zgodovini i vam je začelo že hrbet obračati. Narod hoče
nemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom.
Glasovnice se dobivajo v društvenem uradu od 29. marca naprej, ter se bodo sprejemale na dan zborovanja Jod 9. do 12. ure dopoludne in od 1. ure popoludne do zborovanja.
Vesti iz ostale Primorske.
X Preko Gorice v Ameriko so hoteli oditi trije kranjski fantje : Miha Mirtič, Fran Kastelic in Fran Gombač. A njih pot v Gorico ni imela vspeha, kajti tudi v Gorici imajo redarji dober nos in mesto z Ameriko, so se seznanili z goriškimi zapori.
Vesti iz Kranjske.
*	Solo s o zaprli v Metliki radi ošpic. Zbolelo je več učencev za to l>oleznijo.
*	Žrtvi žganja. Dne 22. t. m. so našli na Trati pri Skofjiloki 35!etnega dninarja Urbana Trilerja iz Virmaš mrtvega na kupu peska. Umrl je vsled preobilo zavžitega žganja. — I)ne 12. t. m. zvečer pa je neka ženska v gozdu pri Zali, pol. okraj Litija, našla 64-letnega posestnika Antona Strleta iz Osredka, nezavestnega ležati na obrazu. Ko so ga prinesli domov, je čez malo minut umrl. Pil je v St. Vidu žganje ter si ga še na pot vzel pol litra. Tudi on je bil torej žrtev žganja.
*	Nadbiskup vrhbosenski dr. S ta d le r je bil včeraj gost ljubljanskega knezoškofa. Prišel je iz Kima, kjer je bil nedavno pred sv. Očetom, o polunoči se je vla-•dika od|>eljal na Dunaj.
Vesti iz Štajerske.
—	J e -1 i to kultura bi perij udi?
V	Gradcu je imel propovednik Freund pro-povedi za možke. P ro po ved i so bile naperjene proti gibanju »Los von Rom«. To je razburilo »velikec dubove graških nacijonalcev, da so priredili demonstracijo ter hoteli mej propovedjo udreti v cerkev, kar pa je policija preprečila. Hiperljudje so na to prepevali >Die \Vacht am Rliein« in kričali »Los von Rom«, ter demonstrirali pred s|K»meni-kom cesarja Josipa II. Tudi pred župniščem so se hoteli poskušati v mačji godbi, kar je pa |K>licija preprečila ter jih razgnala. »i demonstrantov je bilo aretiranih. In sedaj se nam vsiljuje vprašanje : So-li res taki ljudje poklicani, da vodijo in gospodujejo nad narodi, da nosijo bakljo kulture, da si nadev-ljejo časten naslov viših bitij ? Taki ljudje, ki nastopajo proti svol>odi tako, kakor so nastopali pred blizu dvatisoč leti in katerih počenjaje nas nehote sj>ommja na čase, ko so turške druhali hodile na rop v naše dežele ? ! Ti mili Bo^! kaj bi j»orekli naši nasprotniki, ako bi kdaj Slovenci kaj jednaeega storili ! Saj bi ne prišli k sapi samega zgražanja nad slovanskim barbarstvom, surovostjo, divja-štvom in ne ,vem kaj še vsem. Da, da : pri Slovencih bi bilo tako početje nezaslišano, pri Nemcih pa je to — naraven pojav njih zavesti. Ne. taeega nadčloveštva Slovenci ue zavidamo Nemcem !
—	»S c h u 1 v e r e i n« l>o imel letos svojo glavno skupščino o Binkoštih in sicer v Gradcu. Zasnoval se je poseben odsek, ki ima skrl>eti. da bo sla v nos t tistih dni čim naj-l>olj nemškega značaja.
—	Mariborsko porotno sodišče je te dni ^»-letnega delavca iz Sl«»v. Bistrice, Alojzija Zorko, obsodilo na G let težke ječe. ker je Franu Fuhrmanu v Brinjali zasadil nož v prsa, vsled česar je Fuhrman umrl. Tudi mati obtoženca je pričala obte-ževalno.
—	Igra »C vrček« prepovedana.
V	maril>orslcem »Narodnem domu« so lio-teli diletantje v nedeljo predstavljati igro -C vrče k c. Slavn; oblasti pa se je zdelo umestno, da je prepovedala predatavo z utemeljenjem. da Čitalnica nima dovoljenja, za prirejanje diletantstib predstav ! Vzrok te prepovedi tiči baje v nemškem »Theater- in Casinovereinuc, ki se je pobrinil, da pre-prepreči vsako konkurenco! O ta nemški Mihel ! On sicer sovraži Slovenca, ali glede slovenskega denarja si misli : Non olet! Ta denar mu diši in zato hoče tudi Slovence v Mariboru siliti, naj nosijo svoj denar v nemško gledališče! Nemci na Štajerskem so se torej nekoliko izneverili svojemu bogu Bis-mareku, kajti oni se ne boje le Boga, ampak tudi — slovenske konkurence !!
Brzojavna poročila.
Grofica Štefanija Lonyay.
DUNAJ 2»'». (K. B.) C. kr. državno vojno ministerstvo je dne 24. t. m. razglasilo sledeče: Njena c. in kr. visokost, p res vi tla cesaričina udova Štefanija se je dne 23. t. m. v Miramaru poročila z c. in kr. komornikom grofom Elemerjem I^onvavem. Ker ta zakon ni primeren rodu, ne pristoja po temeljnih pravilih najvišjega dvora sedanji gospej grofici Štefaniji Lonvav v mejah ivstro-ogerske monarhije niti naslov kraljeve visokosti, niti ime princezinje belgijske vojvod inje saksonsko-ko-bi trške. To se priobčuje na podlagi nazna-n.la najvišjega dvorniškega urada Njegovega c. in kr. apostolskega veličanstva.
Dežel ii i zbori.
DUNAJ 26. (K. B.) Danes so bili otvorjeni tudi deželni zbori bukovinski, sol-nograški, dalmatinski, koroški in kranjski. V poslednjih dveh so predložili resolucije, s katerimi se izraža zadoščenje na vladnih predlogah glede železnic, zlasti glede druge železniške zveze s Trstom Mflnozberska volitev na Moravskom.
BRNO 26. (K. B.) Na današnji volitvi deželnega poslanca iz prve volilne skupine moravskega veleposestva je bil na mesto namestnika grofa Zierotina, ki je odložil svoj mandat, izvoljen državni poslanec grof Vetter pl. Lilie z oddanimi osmimi veljavnimi glasovi.
Volilna preosnova za Dunaj.
DUNAJ 26. (K. B.) »Wiener Abed-, post« poroča, da načrt zakona o novem Statutu in o novem volilnem redu za Dunaj zadobi najvišjo sankcijo. — Jutri objavi ; »Wiener Zeitungc sankcioniranje dunajske volilne preosnove.
Izraeliti prod Ministrom-predsednikom.
DUNAJ 26. (K. B.) Ministerski predsednik pl. Korber je vsprejel danes odposlanstvo, katero je vodil posl. Auspitz in ki je prosilo, naj se čuva nad jednakopravnostjo, zagotovljeno po ustavi državljanom izraelit-skega veroizpovedanja ter naj se odvrne gibanje, naperjeno proti istim. Minister-pred-isednik je izjavil, da bo vladi dolžnost skrbeti za to, da se bodo državni temeljni zakoni vršili tudi nasproti izraelitom ter da se bo vlada upirala vsakemu kršenju prava.
Stavke.
PRAGA 26. (K. B.) V \seh rudokop-nih okoliših je razmerje delavcev, ki prihajajo na delo, nespremenjeno. Mir in red se nista kalila.
KLADNO 26. (K. B.) Danes jutro je bilo 71*3°/0 delavcev v stavki.
SLANV 26. (K. B.) Tudi danes se je pomnožilo število delavcev, ki so prišli na delo.
LABIN J 26. (K. B.) Stavka še traja. Podjetništvo ni hotelo sprejeti odposlanstva, ki so ga bili poslali delavci, ker isto ni bilo sestavljeno iz delavcev.
Pl. Szel t Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 26. (K. B.) Ministerski predsednik pl. Szell je prispel danes z Dunaja semkaj.
Delegacije.
BUDIMPEŠTA 26. (O. B.) Kakor je slišati, se delegacije sestanejo v Budimpešti v prvi |w>lovici maja meseca.
Nemški poslanik t Pet r ogradu.
BEROLIN 26. (K. B.) Gledć vesti o izpremembi v osebi nemškega poslanika v Petrogradu, zagotovlja »Nordd. AUg. Zei-; tung«, da je tu govor o krivih izjavah ter da nihče ne misli na to, da bi nemškega po-! slanika od pozvali.
Spanjski državni dolar.
MADRID 27. (K. B.) Kraljica-vladarica je podpisala zakon o konverziji državnega ! dolga.
Dbamad paša in sultan.
CARIGRAD 27. (K. B.) Dhamad-Mha-mud paša je poslal sultanu iz Ženeve brzojavko, v kateri prigovarja proti zvišanju desetine ter daje nasvete v dosego ravnotežja v državnem gospodarstvu.
I
Vojna, v juni Afriki
i
Meeting za Boeree.
NEW-YORK 26. (K. B.) Včeraj je bil v Baltimoru meeting v prilog Boercem ; na istem je izvajal bivši poslanik Montagues, da ne more biti govora o bližnjem koncu vojne. Kmalu da se dogode reči, I o katerih bo strmel svet.
Boerei se zopet gibljejo.
LONDON 27. (K. B.) »Reuter« javlja iz Barkivwesta: Boersko poveljstvo kakih 400 mož so je zopet polastilo Papkuela ter je prisililo ustaše v okraju Herberg, da se znova pridružijo Transvaalu. V omenjenem okraju so plenili in ropali na več krajih.
Creneral French t Bloenfontainu.
LONDON 27. (K. B.) «Daily News» javljajo iz Bloemfonteina z dne 25. t. m.: General French se je vrnil s svojo konjenico semkaj, ne da bi trčil ob sovražnika. Več burgherjev je v okraju, po katerem je hodil general French, odložilo svoje orožje.
Millner na potovanju.
CAPSTADT 26. (K. B.) »Reuter« javlja : Guverner Millner je odpotoval danes iz Ali\vaInortha v Bethulie.
Vprašanje o Delagoskem zalivu.
WASHINGTON 26. (K. B.) Državni departement je zvedel, da se razsodilo v vprašanju Delagoskega zaliva ne izreče pred sredo aprila. Razsodniki bodo, ako se hočejo držati dotične pogodbe, morali razdeliti odškodnino med udeležence.
Boerei na soteski IVanrennen.
LONDON 27. (K. B.) »Da H v Mailc javlja iz Ladvsmitha dne 25. t. m.: Danes je prispela semkaj vest, da so se Boerei močno utrdili na soteski Wanrennen.
Trgovina in promet
Uradni rtisek kol kovnih znamenj na inozemske vrednostne papirje in na nepopisan papir.
Naredba c. kr. finančnega ministerstva od 1. decembra 1899. in 23. februvarja 1900. št. 6637. se glasi:
Od 1. aprila t.. 1. vtiskala se bodo na c. kr. dohodarstvenetn :n kolkovnem uradu v Trstu kolkov na znamenja po 2 v. in 10 v. ne le na račune in vozne liste, ampak na zahtevo strank tudi na nepopisan papir, določen za sestavljanje listin, spisov in dokazil, in sicer:	„
1.	na nepopisan papir,
2.	na nepopisane blankete vsake vrste, razun promes, kakor: blankete za račune, vozne liste, menjice, trgovske nakaznice, nakaznice (čeke), pooblastila, pobotnice, spričevala, vloge itd.
3.	na še nerabljene trgovske in obrtnij-ske knjige, ako kolek za eden list ne presega 50 v., in ni treba napraviti več- nego 5 utiskov na eden list, in ako fizična kakovost predmeta dopušča vtiskovanje, da bo ta utisek popolnoma jednak predpisani uporabi občnih kolekov, oziroma uradnih blanket. Razveljavljenje vtisnjenih kolkovnih znamenj s tem, da se popišejo ali nanje pritisne uradni pečat, ni potrebno.
Določbi § 1. zak. od 18. septembra 1892. št. 171. drž. zak., da morajo biti inozemski vrednostni papirji kolekovani, zadosti se lahko v smislu § la omenjene naredbe, kakor dosedaj, s prilepljenimi in obliteriranimi koleki, ali pa, če hoče stranka, z uradnim vtiskom pimernih kolkovnih znamenj.
Ako torej stranka želi, posebno, ker se pri kolkovnih znamenjih ni bati, da posta-nejo po mokroti ali s tem, da izgine barva obliteracije, nerazložljiva, da se znamenja vtisuejo, tedaj prevzame c. kr. dohodarstveni in kolkovni urad v Trstu in c. kr. glavna davkarija v Gorici inozemske vrednostne papirje in jih odpošlje c. kr. osrednjemu kol-kovnemu urada na Dunaju.
Da se na take inozemske vrednostne papirje vtisnejo kolkovna znamenja, predati se jih mora neposredno na omenjenih uradih, pri klopi vši v dveh enakih izvodih pismeno prijavo — za katero se dobi formulare na gornjih uradih — dočim je potrebna pismena prijava pri blanketah le tedaj, ako jih je več nego 10.
Po p*»šti se predmetov ne more dopo-šiljati.
Borza za poljedelske pridelke.
Kakor javljajo iz Berolina dne 26. t. m., se jutri sestavi načelstvo borze za produkte. Uradno notiranje cen se menda začne vršiti od prihodnjega tedna naprej. Varstvo izdelkom književnosti in umetnosti v Avstriji.
Društvo avstroogerskih knjigotržcev in korporacija dunajskih trgovcev s knjigami, umetninami in muzikalijami sta sklenila v zadnjih sejah, da odgovorila na vprašavno polo, doposlano od pravosodnega ministerstva tako, da je v najnujnejši koristi občinstva, pisateljev in nmetnikov ter založnikov monarhije, da se Avstro-ogerska pridruži Bernski konvenciji.
Rusija hoće monopolizirati petrolej.
Kraji, kjer kopljejo nafto ali surovi petrolej, so večinoma ruska državna zemljišča. Ruska vlada si je dozdaj dajala plačevati od najemnikov najemnino v denarju, od vsakega puda primerno svoto. Od novega leta 1901. pa namerja Rusija pobirati to najemnino v naravi, t. j. po 40°/0 vse pridelane nafte. S to nafto otvori vlada trgovino na lastno roko ter bo konkurirala zasebni trgovini. Na ta način ji bode mogoče omejiti zvišanje cen petroleju, ki so zadnji čas poskočile uprav strašno. To je prvi korak do monopola. Železna industrija.
Kakor javlja avstroogerski konzulat iz Pireja, se je tudi na Grškem pomnožilo
povpraševanja po avstrijskem železu, kakor tudi v drugih balkanskih državah. Uvoz na Grško pomenja vrednost kakih 5 milijonov frankov na leto. Dosedaj so Grki pokrivali svoje potrebe na železu večinoma v Belgiji Angliji in na Nemškem. Sedaj pa so se razmere v teh deželah poslabšale, t. j. cene železu so tamkaj znatno poskočile. Zadnji čas so že več železa naročili v štajarskih rudnikih. Odvisno bo od vožnine in drugih postranskih izdatkov, da-li si bo naša država tudi v bodoče mogla ohran;ti ta trg. Združenje avstrijskih tovaren za izdelovanj« papirja.
Z Dunaja javljajo, da je avstrijski kreditni zavod vse avstrijske izdelovalce papirja povabil za dan 2. aprila v sejo, v kateri predloži načrt za združenje vseli tovaren za papir v veliko društvo.
Dvi^nenje premij za izvoz sladkorja.
Pogajanja med francosko, nemško in av-! stroogersko vlado glede odprave premij za I izvoz sladkorja se še vrše; v pogajanja potegnejo i sedaj tudi rusko vlado, ki tudi spremeni svoje določbe glede izvoznih premij.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 27. Pšenica za oktober K. 7.68 do 7.69. Pšeuica za april K. 7.45 tlo 7-46 Rž za oktober K. 6 51 do 6 52. Rž za april K. 6 31 do 6*32 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 Iv. 5*30 do 5*31. Oves za oktober K. —*— do Oves za april K. 4 91 do 42.92
Pšenica: ponudbe zmerne povpraševanje slabo, mirno. Prodaja: 10*000 met. stot. nespremenjeno Vreme: jasno, lepo.
Hamburg 27. Trg za kavo. Santos good average za marc 35.75 za maj 36.25, za september 37*— za december 37*50 Denar.
Havre 27. Ivava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.50, za juli 50 jk. frankov 44.25.
Dunajska borza dne 27. marca..
včeraj	ilaiies.
Državni dolg v papirju	99 30	99-30
.. ' v srebru	99.15	99 05
Avstrijska renta v zlatu	98.35	98*35
.. kronah 4°/0	99.50	99*25
Kreditne akcije . . .	234.90	234*35
London 10 Lsr. . . .	242.25	242*95
20 mark..........23.70	23*70
Napoleoni.....19.2*	19*28
100 italijanskih lir . .	£0.20	90*20
Cekini .......11.38	11*38
Vabilo na naročbo.
S 1. marcem 1900 smo odprli novo lia-ročbo na »Edinost«, katera stane:
v Trstu (na dom pošiljana) in za vso Avstro-Osrersko:
24 kron za vse leto, 13 .. „ pol leta, 6 ,, „ četrt leta, 2 kroni na mesec: za zunajue deželi:
rHJ kron za vse leto. za pol, Četrt leta in na mesec pa ra-zmerno.
Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči »Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 18 kron; to pa vsled tega, ker nam ni treba lista frankirati (5 stot. za vsako številko), marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža.
Posamične številke lista se prodajajo v Trstu v mnogih tobakarnah po 6 stotink (3 kr.», v Gorici pa po 8 stotink (4 kr.)
List se zamore z vsakim dnem naročiti.
One naročnike pa, ki so zaostali s plačilom naročnine, uljudno prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost.
Uprava „Edinosti"
v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr.
Proti kašlju,
grloMu. Mnavosti, upadanja glasu, kataru iti
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendtnijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Kmo^
alka lična Malina
t
Odhod in prihod parnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka, Skednja, Sv. Sobote,
Milj ob 7.15, 9, 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod 8 —, 10.— predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop.
V	Milje 8 (poŠta), 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30,
4.15 i preko Sv. Marka) 6.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka), 8, 9.30 (pošta) predp.; 1.30, 3.30 (pošta), 5.30 pop. Ob n e d. in prazn. 8 (pošta), 9.30. 12 (pošta) predp.; 3—, 1.30,7.15 pop. Prihod: 6.30 (preko Sv. Marka) 8.— 9.30 (pošta) predp., 2.—, 3.45 (pošta) 6.30 pop.
V	Koper 7.50 predp., 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po-
šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (pošta) predp. 1.30. 3,— (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 (pošta), 5.— pop. Dohod: 6.45, 9.— (pošta) predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj (parnika ..Istria" in „Portorose".)
V	Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. D o h o d !
6.— zjutraj.
V	K o v i n j preko Pirana. Cittanove, Poreča vsaki j
pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek. soboto ob 7. uri zjutraj.
V	P u i j preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča,
Vrsara, Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak j dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30
6 pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Červinjana v Italijo 10.42	in 10.48 zvečer do Červinjana.
Dohod v Tržič: 7.20, 9.45. predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko Červinjana. 1.35 pop. iz Červinjana.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
Zaloga likerjev v sod čili in buteljkah.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih
Krčme.
ulica Media št. 3., toči Čma in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo iza magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od o litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in
na deželo.
Pirih Ivan
Lozić Jurij
Potočnik Fran
ima gostilno vulicilreneo št. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rehar Peter
ulica Riborgo št. 2o. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne In sladčičarnc.
Prihod in odhod vlakov. Jak. Perhauc
6.20 S.— 8.25 9.— 9.55 1245 4.35 f».30
6.25 8.15 815 8.45 9 45 6.10
Jušna železnica.
Odhod iz Trsta:
pdp. omn. Nfbrežina, Červinjan, Benetke ., brzo vi. Dunaj, zveza z Reko
Nabrežina, Videm, Benetke, Rim Nabrežina, Videm, Benetke, Verona Dunaj, zveza Budapest in Zagreb Kormin, zveza Červinjan. Benetke Nabrežina, Videm. Benetke, Rim Benetke (via Červinjan in via Videm) Rim (via Bisij) naravnost. Dunaj, zveza z Reko brzo vi. Kormin
Dunaj, zveza s Peštm, Reko
meš. Nabrežina, Videm. Benetke
do Miirzuschlaga (samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v TrVt:
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, I svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema ! tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Tržaška posojilnica io hranilnic
lefistriTaia zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 \'a°/0, na menjico po 6°/0 na zastave po 5\'a70-
Uradne nre so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Poštno'hraniInični račun 816.004.
Tim-obrtna »trovana zaflrnia
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr.
Ivan Pahor
„ omn. _ pošt. pop. omn.
post.
ulica Conti št 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenj. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Anton ŠoHi
Kavarne.
priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
6.56 pdp.	meš. Miirzuschlaga, Beljaka itd.
7.33 _	„ iz Italije, Kormina. Nabrežine
8.45 „	brzo vi. iz Kormina 9.28 „ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.40 _	brzo vi. iz Italije preko rKormma
11.20 _	omn. iz Benetk (via i ervignjan)
5.35 pop.	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7.45 zvč.	omn. ig Italije preko Kormina
£.30	brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— _ Dunaj, zveza z Reko
11.35	omn. iz Italije preko Kormina >
10.38 p<3p-	(samo v sredo i ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od Sv. Andreja
Zaloga (log Inn sodar sk i mojster.
A h ram Fran mca s< France8co 2
€*■■■ I I	Trgovec z dogami in so-
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 47ž% in vloge na Conto - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.360.
U ra d ne ure: od 0—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
OBUVALA!
pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo).
priporoča svojo bogato zal otro raznovrstnega
oblivala za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljate v je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ivzršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se uljudno priporoča
Josip Sfantič
čevljarski mojster
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic
za plinovo luč (Auer)
.Javljam slavn. občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnico in prodajalnico nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu
Fiazza Negoziaiiti in Via deli'Arsenale
Uvažuje geslo:
Svoji k svojim
se priporočam za obilne naročbe.
Dragotin Vitez
c. kr. m avstf. kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Kovci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 40o 30- ., i 33'." n
30-dnevni odkaz 20/o°ic.
9 li oi - 4 /O-
3-mesecm •i-
Varstvena znamka: SIDRO.-
6 30 pdp.
„
4.f»0 pop. 7.45 „ 2.30 _
8.05 pdp. »35 „ 11.15 -ti.15 zvč. 9.50 „ 9 25 _
Hrpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj. Dunaj brzovl. Pulj. Divača. Beljak. Dunaj Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih i.
Dohod k sv. Andreju.
Divača Pulj, Rovinj
Hrpelje, Ljubljana. Dunaj
Pulj. Rovinj, Dunaj. Ljubljana
brzovl. Pulj. Rovinj. Dunaj
Hrpelje, Divača «samo ob nedeljah in
praznikih.)
Trgovci.	j
Ulica Barriera vecehia it. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. Cate- i rina štev. 9, priporoča i svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Oglje in drva.
v ulici del Torro štev. 12 piiporuča svojo dobro pre-
Fran Hitty
Novak Mihalj
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Riehterjeve lekarne v Fragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro*4 iz Riehterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
RicMerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
EUsabetne ulice 5.
1
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 20/o na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropa ve, Reko kako v. Zagreb, Arad, Hielitz, Gablouz. Gradec, Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu,
Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja
bitku 1°'00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevue listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pobrano.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberui denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Muha Josip
skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim '
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Oppa št. 14.
}oči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure po polnoč- Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
Mlin na par.
Valentin Skočir
kjer melje vsakovrstne t uručene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Podučeva» 11 je jezikov.
luroa Kntinlf5) v ulici Va,dirivo st-17
JUI Ua I\auiliva J nadg po<iučuje doma ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
C. kr. priviligiraiii kroji
C. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Braunau na Bavarskem.
Priporoča svoja H-kratno odlikovana no. vovrstna lesena zastirala (Rouleaux), in Žalozije. — Ceniki gratis.
Agentje
za privatne odjemalce se povsod iščejo.
Civilni in vojaški krojač.
Tsatou Koj razumljivi IP Krojiti
; Martin PoveraJ v Gorici na Travniku št. 221, n
ima izborno zalogo vsako v rs te blaga za obleke iz j inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov i« sobnih plaščev za vsako sezono.' vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelue?a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Voščilo (bi k s) in usnje.
Z;i eno veliko fino restavracijo se sprejme kot najemnik kavcije zmožen, holjži poročen
krčmar.
Pogoj: krrmariea mora biti izvrstna kuharica.
Ponudbe na Kltdolf Mo*se I> ti Hit j
pod F. 1714*
Glavno zalogo
voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorničko zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaije ima Ivan Driforka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč.
Pohištvo i n liirhlji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naroČil v vso to stroko spadajočih del. AiUi Breščak. (i«rit». Gosposke nliee str. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
!! Nezaslišano!!
191 predmetov za samo
2. gld. IO kr.
1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za sraodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov i/ double-zlata I. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
t par uhanov iz double-zlata I. vrste z
vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 1'2 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 1 S) 1 krasnih predmetov razpošilja samo za 2 gol<l. 10 kr. (ura sama stilne toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Ztastrovani ceniki zastonj in franko.
100 do 300 goldinarjev
za morejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
Fran Willielmov
Anmii ša
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
.Konsonno društvo1'' uri Sv. JaioM benio m damo
o°o
o°o
o°o
naznanja slav. občinstvo da je odprlo v ulici Coiicordla (vosrel ulice Vespncci) pri Sv. Jakoba	•	...
svojo novo gostilno
Toči izvrstno Istrsko, dalmatinsko in vipavsko
izvrstna kuhinja vetlno pripravljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Odbor.
o o oo oo
je vsestransko jako pohvaljena
.Vioja in omika ali izvir sreče"
^neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti po čtnemu povzetju pri Jotefu Valenčiču na Dunaju m., Steingasse H. O Z. St., Th. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, k nji s: je malo več.