KATOLIŠKI
L
LETO XLIV. - Štev. 45 (2219) - Četrtek, 19. novembra 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70°/o - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91/5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 536978 - Poštni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
O ženskem duhovništvu
Različno gledanje protestantov in katoliške Cerkve
Pretekli teden je zbudila veliko senzacijo vest, da je sinoda anglikanske Cerkve sprejela sklep, da so lahko tudi ženske duhovniki. Sinodo sestavljajo škofje, duhovniki in laiki. Za duhovništvo žensk je bilo 384, proti 169. Sklep je bil sprejet. Polnomočen pa bo postal, ko ga sprejme še poslanska zbornica in potrdi kraljica Elizabeta, ki je vrhovna oblast v anglikanski Cerkvi. To bo pa gotovo storila.
Anglikanska Cerkev je v tem sledila Zgledu številnih drugih protestantskih Cerkva, ki že imajo ženske za duhovnike (ZDA, Norveška, Švedska). Sedaj se jim je pridružila še anglikanska Cerkev, ki je bila doslej še najbolj tradicionalna in najbližja katoliški Cerkvi.
PROTESTANTSKO POJMOVANJE CERKVE
Kaj navaja protestante k odločitvam o ženskem duhovništvu? Mislim, da je glavni razlog tale: Feminizem, to je sodobno gibanje za uveljavitev Žensk na vseh področjih življenja. Gibanje za uveljavitev ženske je zajelo zahodni svet in prekvasilo našo družbo. Zato mnogi vidijo v izključevanju žensk od mašništva krivico na njihov račun. Celo katoliški škof v ZDA Francis Murphy iz Baltimore je nasedeI temu gledanju in zatrdil, da je mašništvo »zahteva pravičnosti do žensk.« Toliko bolj velja to za protestante.
Glede njih je to pravzaprav le logična posledica njihovega pojmovanja Cerkve. Po njihovem mnenju je Cerkev le nevidno telo Kristusovo, ki ga sestavljajo vsi krščeni in verujoči. Zato smo v Cerkvi vsi enaki, ni hierarhije, ni različnih služb, zakrament je le eden, in sicer krst. Vir vere je samo Sv. pismo. Zanje ni mašniškega posvečenja, ni zakramenta sprave (sv. spovedi), ni ostalih zakramentov, je le krst. Saj ne verujejo v evharistijo, zato je mašništvo odveč in odveč je tudi zakrament sv. pokore. Molijo, pridigajo, pokopavajo lahko vsi tudi ženske, zato so lahko tudi one duhovniki.
KATOLIŠKO POJMOVANJE CERKVE
Drugače je z našim katoliškim pojmovanjem Cerkve. Cerkev je sicer mistično telo Kristusovo, je pa tudi vidno božje kraljestvo na zemlji. Kot takšno ga je Kristus hierarhično uredil.
On sam je nevidna glava Cerkve, postavil pa ji je tudi vidnega poglavarja, ko je dejal Petru: »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce.« Apostolom je tudi rekel: »Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, komur jih boste zadržali, so jim zadržani.« Pri zadnji večerji pa je naročil prav tako apostolom: »To delajte v moj spomin.«
»To ravnanje Kristusovo je rimska katoliška Cerkev vedno razlagala kot voljo Kristusovo, da so duhovniki le moški. Pavel VI. je takole razložil postopanje naše Cerkve: »Rimska Cerkev ima kot nedopustno posvečenje žensk za duhovnike iz globokih razlogov: zgled Kristusov v evangeliju, ki je za apostole izbral samo moške; stalna praksa Cerkve, ki je po zgledu Kristusovem izbirala za mašnike samo moške; nepretrgan nauk cerkvenega učiteljstva, ki je vedno smatralo izključevanje žensk od mašništva kot božji načrt Cerkve.«
Pri izključevanju mašništva žensk ne gre torej za cerkveno disciplino, za cerkveno zapoved, temveč za izrecno voljo božjo, kot je izrecna volja božja, da je materinstvo pridržano samo ženski.	K.	Humar
Rupel in Bavčar v Sarajevu
Morda je mogoče v okvire predvolilnega boja na Slovenskem uvrstiti tudi obisk slovenskega zunanjega in notranjega ministra v Sarajevu minulo soboto. V Sarajevo sta prispela z britanskim vojaškim letalom.
Prvaka demokratske stranke sta se v bosanskem glavnem mestu sestala s predsednikom Izetbegovičem, notranjim ministrom Pušinom in poveljnikom Unproforja Morillonom; pogovarjala sta se predvsem o usodi okrog sedemsto slovenskih državljanov, ki bi želeli zapustiti mesto, pa tudi o možnosti vračanja beguncev nazaj na njihove domove. Toda kot se zdi - Slovenija je begunskim otrokom ob pomoči islamske karitativne organizacije pripravila celo skrajšan pouk - je do vrnitve še daleč. Predstavniki vseh treh bosanskih strani so se v začetku prejšnjega tedna sicer zopet sporazumeli o nekakšnem premirju na celotnem ozemlju države, hkrati pa se je začela evakuacija več tisočev Sarajevčanov: Hrvatov in Muslimanov proti Hrvaški,
Srbov proti Srbiji.
Kot poročajo, je mesto preživelo nekaj mirnih dni, boji pa so še v severni Bosni. Srbi medtem menda že razmišljajo, kako bodo Sarajevo preimenovali. Na drugi strani Hrvati v legalnih bosanskih organih oblasti zahtevajo večji delež zase. Za kadrovskimi spremembami, ki bodo zadele tudi predsedstvo, pa stojita tako Tudjman kot voditelj bosanskih Hrvatov Mate Boban, ki uživa podporo Zagreba. V najbolj neugodnem položaju so Muslimani, ki nadzorujejo le del Sarajeva, Tuzlo in Zenico, medtem ko je ogromno večino vojnega bremena prevzela hrvaška vojska. Toda po drugi strani je ravno med Muslimani največ civilnih žrtev in beguncev.
Varnostni svet Združenih narodov ni podprl predloga nekaterih držav, da bi odpravili embargo na nakup orožja za BiH, se je pa zavzel za ostrejše ukrepe zoper Zvezno republiko Jugoslavijo in za učinkovitejši nadzor nad mejami srbsko-črno-gorske države, kamor nafta in drugo blago še vedno priteka s pomočjo tovornih dovolilnic srbskim prevoznikom, uradno namenjenih v BiH ali Makedonijo.
Nadškof Šuštar v bolnici
Ko je šel obisk slovenskih škofov h koncu, je 10. novembra pri nadškofu Šuštarju nastopilo notranje krvavenje; zdravniki so mu svetovali sprejem v bolnico. Nadškof se je odločil za zdravljenje doma, zato so ga prepeljali v Ljubljano. Zadnje vesti pravijo, da se je krvavenje ustavilo in da se nadškof bolje počuti.
Molimo še naprej za njegovo zdravje.
Hrvaški škofje v Rimu
Skoro istočasno kot slovenski so bili v Rimu na obisku »ad limina« tudi hrvaški škofje. Vodil jih je splitski nadškof dr. Ante Jurič v odsotnosti kardinala Kuhariča. Ta je namreč bil v bolnici. Navzočih je bilo 14 škofov, odsotni pa so bili škofje iz Bosne, ki zaradi tamkajšnjih razmer tam niso mogli v Rim. Tudi na hrvaške škofe je sv. oče imel pomemben nagovor. Poudaril je pomoč in sodelovanje laikov ter naj se ne porušijo vse vezi z drugimi veroizpovedmi, četudi narodnostno sovraštvo grozi, da se sprevrže v versko sovraštvo; naj se ekumenski dialog ne pretrga.
SPREJELI PRIVATIZACIJSKI ZAKON
Po dveh letih neuspelih poskusov in blokade v skupščini je slovenski parlament prejšnji teden naposled le sprejel zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki so ga pripravili trije poslanci, med njimi tudi poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Deželak. Kljub temu in pa navzlic dejstvu, da so prevladovale napovedi, da do sprejetja zakona ne bo prišlo pred volitvami, ob sprejetju tega vsekakor pomebnega zakona ni bilo slišati nikakršnih vznesenih besed. Morda tudi zato ne, ker bo za začetek dejanskega izvajanja privatizacije potrebno sprejeti še nekaj spremljajočih (»tehničnih«) zakonov, kar bo privatizacijo oddaljilo še za nekaj mesecev.
AFERA O PRISLUŠKOVANJU SE ČISTI
V parlamentarni komisiji za nadzor nad Varnostno-informativno službo pa sta se morala zagovarjati načelnik te službe Brejc in notranji minister Bavčar. Del vladnih strank (posebej bivši komunisti) namreč ministra dolžijo, da je kršil ustavo in zakone, ker je v dneh pred lansko vojno prisluškoval Cirilu Zlobcu (in na ta način zvedel tudi za Zlobčev pogovor z italijanskim konzulom). Kakor je bilo moč razumeti iz Bavčarjevega zagovora, pa ni bilo prislu-škovano Zlobcu samenu, ampak telefonski liniji z Beogradom in nekaterim drugim osebam v Sloveniji. Če so do sedaj vsaj uradno še obstajali dvomi o spornem Zlobčevem pogovoru, pa jih je razblinil notranji minister sam, ki je dejal, da je Ciril Zlobec v pogovorih, »ki jih je imel z nadzirano osebo 17. in 24. junija sogovorniku povedal načrtovani dan naše osamosvojitve, 25. junij. Ta dan je bil bistven za nenasilen prevzem oblasti... V drugem pogovoru je gospod Zlobec svojega sogovornika seznanil s temeljnimi ukrepi slovenske države, ki so se nanašali neposredno na osamosvojitev Slovenije. Ti so bili z odločitvijo državnega predsedstva in ustavne komisije uradno označeni kot državna tajnost.« Zanimivo je, da presednik omenjene parlamentarne komisije
\
J
Obisk slovenskih škofov v Vatikanu
Bekeš (SDP) sedaj zanika Bavčarjeve navedbe, da je bila komisija seznanjena s spiskom ljudi, ki jim je VIS prisluškoval, po drugi strani pa se razkriva, da je isti Bekeš zaupne podatke, ki jih je kot predsednik komisije dobival (in bi jih moral posredovati ostalim članom), zadrževal zase.
RAZGOVORI O MEJI
V Ljubljani sta se o meji (predvsem o morski) med državama pogovarjala zunanji minister Rupel in hrvaški minister Rudolf. Kot je bilo
moč razbrati iz pogovorov, rešitve vprašanja kljub oblikovanju posebne skupne strokovne komisije še ni videti.
Glede na oživljene zahteve po pogovorih o slovenski zahodni meji pa se je Rupel odzval tudi na izjavo ministra Colomba. Na okrogli mizi Demokratov v Portorožu je slovenski zunanji minister izpostavil Colombo-vo misel, da pogovorov o spremembi meja ne more biti, in ugotovil, da je Colombo moral v svojih stališčih očitno upoštevati razpoloženje desnice v Trstu.
Leon Marc
Osimo, Italija, Slovenija
V zadnjem času je pri nas v prvi vrsti zanimanja in pozornosti vprašanje, ki je sicer pomembno in aktualno, a je do sedanjih polemik okoli njega prišlo pravzaprav po zgrešeni, podtaknjeni ter izumetničeni poti. Gre za zadevo okoli Osima oz. sporazumov, ki nosijo ime po tem lepem mestecu v Markah. Kot znano, sta tu novembra 1975 Jugoslavija in Italija podpisali znani sporazum o definiciji državne meje in drugih važnih dejavnikih o odnosu med državama, tudi (vsaj načelno) potrditev manjšinske zaščite. Sporazum sam ni v vsem tem času imel prave realizacije. Kasneje je prišlo do raznih, zlasti praktičnih dosežkov (npr. osimske ceste itd.), pravega razmaha pa ni bilo. Seveda je že velikega pomena dejstvo, da sta takrat
V tej številki dobite:
- Papež piše bosanskim škofom (stran 2)
- Obisk slovenskih škofov v Vatikanu (stran 3)
- Letošnja revija pevskih zborov Cecilijanka (stran 4)
- Še nekaj o Janku Vojku (stran 5)
obe državi dokončno uredili problem meje in tako bistveno prispevali k stabilizaciji in pomiritvi na tem delu Evrope.
Sedanji trenutek je seveda posebnega značaja. Jugoslavije ni več, njeni naslednici v tej zadevi sta novi republiki Slovenija in Hrvaška. Slovenija je že pred časom to Italiji uradno sporočila po diplomatski poti in Rim je nedavno to uradno in z zadovoljstvom vzel na znanje. Prav ob tem dejstvu pa so se vnele polemike v Trstu. Nacionalistične sile, posebej misovci in listarji so dvignili vik in krik, češ da je Italija prezgodaj priznala Slovenijo, da je treba misliti tudi na spremembo meja, spet so prišli bolj ali manj odkrito na dan apetiti po Istri, Reki in Dalmaciji... »Kako strašna slepota je človeka...« piše naš pesnik!
Politične špekulacije v Trstu
V Trstu so medtem prej omenjeni nacionalistični krogi segli po vseh možnih in nemožnih sredstvih, da bi kar se da razburili tamkajšnje javno mnenje. V tem sta se zlasti »odlikovala« voditelj Liste in ministrski podtajnik (!) Camber ter župan listar Stafferi. Slednji je celo predlagal referendum o Osimu, pa so to zamisel njegovi glavni koalicijski zavezniki (DC, PSI) dokaj hladno sprejeli. Medtem je prišlo do izzivalne manifestacije MSI s tajnikom Finijem na čelu, ki je naravnost zahteval vrnitev izgubljenih ozemelj Italiji...! Fini se je tudi provokantno podal do
(se nadaljuje na 2. strani)
Ustavite nečloveške krivice
Papež piše bosanskim škofom
DUHOVNA MISEL ZA NEDELJO JEZUSA KRISTUSA, KRALJA VESOLJSTVA
— Vsemogočni, večni Bog, po svojem ljubljenem Sinu, kralju vesoljstva, si obnovil vesoljni svet.
Naj ti vse stvarstvo, rešeno sužnosti, z nami svobodno služi
in te brez konca proslavja...
Leto za letom se bogoslužno (liturgično) leto zaključi s slovesnostjo Jezusa Kristusa, kralja vesoljstva. Praznik hoče opozoriti vso Cerkev, da je Kristus kralj v pravem pomenu besede:
— in to ne samo celotnega človeštva (vseh skupaj in vsakega posameznega človeka),
— ampak tudi celotnega stvarstva (zemlje, neba, morja in vsega, kar napolnjuje vesoljski prostor).
Izhodišče, na katerem temelji Kristusovo kraljevanje, je naslednje: Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, je stvarnik vsega, kar obstaja. Apostol Janez je na začetku svojega evangelija zapisal, da je po Jezusu (Besedi) vse nastalo in brez njega ni nič nastalo, kar obstaja (prim. Jn 1,1-3).
Jezus je kralj ljudi, ker ima oblast predpisovati zakone (zapoved ljubezni do bližnjega, nujnost odpuščanja vsem, tudi sovražnikom...) On bo ljudi tudi sodil: če se je človek držal njegovih zapovedi, bo prejel plačilo in kazen, če jih ni izpolnjeval.
Jezus Kristus je tudi kralj celotnega vesoljstva in to od vekomaj in za vse čase. Samo on je lahko ukazal viharju na morje, naj se umiri, hudobnim duhovom, ki so morali brezpogojno ubogati... samo on je ozdravljal bolne, obujal mrtve... Jezus je lahko spreminjal celo samo bistvo stvari: v Kani je spremenil vodo v vino, pri zadnji večerji kruh v svoje telo in vino v svojo kri...
Gospod, najlepša hvala za premnoge milosti, ki smo jih prejeli v minulem bogoslužnem letu. Predvsem, da ti smemo svobodno služiti in te brez konca slaviti kot Jezusa Kristusa, kralja vesoljstva.
MILAN NEMAC
Diplomatski odnosi med Svetim Sedežem in Belorusijo
Sveti Sedež in Republika Belorusija sta navezali diplomatske odnose. Dogovor je bil podpisan v Minsku, glavnem mestu Belorusije. Sveti Sedež bo imenoval apostolskega nuncija, Republika Belorusija pa poslanika. Republika ima približno 12 milijonov prebivalcev in od teh je približno 2 milijona katoličanov.
Jezuiti, prvi priznani red v Rusiji
Glavno vodstvo Družbe Jezusove v Rimu je objavilo, da so jezuiti prvi uradno priznani katoliški red v Rusiji. Trenutno deluje 22 redovnikov na področju vzgoje in izobraževanja. Drugi so v Kazahstanu, porečju Volge in v Belorusiji. Oblasti redovnikom tudi dovoljujejo, da si pridobivajo lastnino in ustanavljajo potrebne ustanove.
Ustanovljen Zavod sv. Stanislava v Ljubljani
Zavod sam je toliko urejen, da se ne dela nova škoda. Skupina arhitektov pa pripravlja načrta za nujno obnovo.
Podpisan je bil akt o ustanovitvi Zavoda sv. Stanislava. Deloval bo na treh ravneh: šolski, za kar bo skrbela Škofijska klasična gimnazija; vzgojni, temu bo namenjen Dijaški dom in splošno kulturni, ki mu bo služil Slovenski dom.
Dokument o ustanovitvi Zavoda sv. Stanislava bo slovesno razglašen v nedeljo, 29. novembra, ko bo ob 15. uri v zavodski kapeli slovesna sv. maša, prvič po 50 letih. Razglašen bo tudi Jegličev sklad za zbiranje sredstev za uresničitev trojnega načrta.
Italijanski dijaki neuspešni
Mednarodna organizacija Iea (Internacional Association for The Evaluation of Educational Achievement), ki povezuje najuglednejše univerze na svetu, je izvedla anketo med 210.000 dijaki iz 31 držav. Zaključki so presenetljivi. Najboljši dijaki so Finci, ki jim sledijo Francozi, Švedi, Novozelandčani, Madžari itd. Slovenski dijaki so na 11. mestu. Italijanski dijaki se izkažejo slabo, saj so šele na 18. mestu. To velja za višješolce. Boljši so osnovnošolci in dijaki nižje srednje šole, torej pri učencih, ki jim sledijo starši. Višješolci pomoč staršev odklanjajo in posledice se poznajo.
Organizacija Iea je še ugotovila, da spada Italija med tiste države, ki imajo najtežji tedenski urnik in največ šolskih dni v letu. Finski dijaki n.pr. presedijo letno 200 ur manj v šolskih klopeh od italijanskih in vendar so na prvem mestu. Uspeh je torej odvisen predvsem od zavzetosti.
Zadolženost italijanskih strank
Upniki pritiskajo na tradicionalne italijanske stranke. Največje dolgove ima Oc-chettova stranka, 37 milijard, a ima nepremičnin za približno 1000 milijard. Govori se, da bo prodala zgodovinski sedež dnevnika Unita v Rimu. V težjem položaju je socialistična stranka s 25 milijardami dolga, ima pa nepremičnin samo za 4 milijarde. Na tretjem mestu po zadolženosti je krščanska demokracija s 13 milijardami, ki namerava skrčiti strankin aparat.
Pri obisku hrvaških škofov »ad li-mina« niso bili navzoči štirje bosanski škofje, ki spadajo v hrvaško škofovsko pokrajino. To so škofje Komarica iz Banjaluke, nadškof Pu-lič iz Sarajeva ter Pavel Zanič s pomožnim škofom Ratkom Peričem iz Mostarja. Ker jih ni bilo v Vatikan, jim je sv. oče pisal posebno pismo, ki so ga objavili v ponedeljek, 16. novembra.
V pismu sv. oče najprej spomni na številne pobude, ki jih je Sv. sedež povzel z namenom, da se ustavijo sovražnosti v teh krajih. Zadnja taka pobuda je priznanje neodvisne BiH, kamor bo papež čimprej poslal svojega nuncija. Slično potezo je Vatikan napravil, ko je prvi priznal neodvisno Slovenijo in Hrvaško. V pismu papež znova obsoja »nečloveške krivice, nesmiselno nasilje, pogubne nacionalistične ideologije in prezir najosnovnejših pravic človekove osebnosti«, ki so obenem vzrok in posledica vojne.
»Na žalost bo zgodovina Bosne in
(nadaljevanje s 1. str.) slovenskih teritorialnih voda z Istro in tam odvrgel v steklenicah zapečatene poslanice »zasužnjenim bratom«! Sicer je misovski kolovodja znan že iz goriških »atletskih« podvigov pred par leti, ko je pri sveto-gorski postaji skoraj padel na takratno jugoslovansko ozemlje, ko je hotel preplezati mrežo (škoda, da ni res padel tja!).
Zadevo so rešetali tudi vsi izvoljeni sveti, od občine do dežele. Le na slednji so se zlasti iz večinskih strank slišala treznejša mnenja. Sicer pa je politična pamet prišla na dan tudi v Gorici, ki je končno tudi vezana na Osimo. Tu je ob priliki srečanja Zveze industrijcev z vsedržavnim predsednikom Abetejem v imenu občinske uprave spregovoril podžupan Del Ben. Taje odkrito in odločno polemiziral s tržaškim političnimi krogi, ki si lastijo celotno zadevo in se ne znajo rešiti iz anahronističnih ter nacionalističnih pogledov. Goriški podžupan (katerega izjave je potrdil malo kasneje tudi župan Tuz-zi) se je nasprotno zavzel za odprto in plodno solelovanje z novimi državami, za mejo kot dejavniki miru in sožitja.
Colombo: meje so nedotakljive
Medtem je prišlo tudi do razprave v rimskem parlamentu, kjer je zunanji minister Colombo odgovarjal tako v senatu kot v poslanski zbornici na razne interpelacije o Osimu. Ministru so zadevna vprašanja naslovili zlasti parlamentarci naše dežele, med temi poslanci Biasutti in Colo-ni (DC), sen. Bratina (PDS) in drugi. Vsem tem in še drugim je zunanji minister jasno odgovarjal in s tem uradno tolmačil stališče rimske vlade.
Colombo je najprej poudaril, da je meja s Slovenijo nedotakljiva in s tem že v sami osnovi zavrnil absurdna misovska in druga nacionalistična natolcevanja, katerim so se zadnje dni delno pridružili tudi liberalci. Zunanji minister je med drugim podčrtal, da Italija predlaga nekatere spremembe v osimskih dogovorih, ki zadevajo druge argumente (gospodarstvo, vrnitev škode beguncem, zaščita italijanske manj-
Hercegovine to tragično leto 1992 označevala kot leto trpljenja in smrti, medtem ko bi morala pisati kot o letu prenove ob dejstvu državne neodvisnosti za narode, ki so si stoletja delili isto zemljo v civilnem in po večini mirnem sožitju. Razgled je res temen »ob nasilju, napadih na cele vasi, samovoljnih deportacijah, koncentracijskih taboriščih, ob rušenju cerkev in mošej.«
Papež opozarja na številne svoje posege pri vseh straneh zapletenih v spopad, naj se preneha z vojskovanjem. Prav tako omenja svoje posege pri mednarodnih forumih, da bi se zavzeli za pomiritev sprtih strani. Vesoljna Cerkev pa se ni zadovoljevala z besedami, temveč pošilja svojo stvarno pomoč ob sodelovanju s Ca-ritas posebno v državah zahodne Evrope. Pri tem poziva sv. oče, naj kristjani svojo pomoč še naprej nadaljujejo.
Opomba: Če bi mrzli diplomati imeli nekoliko papeževega srca, bi bilo nasilja v BiH že zdavnaj konec.
šine, itd.). Ni pa Colombo izrecno omenil slovenske manjšine v Italiji, na kar so ga v debati spomnili nekateri parlamentarci. Colombo je še prej obrazložil, da nedotakljivost meja ne izvira toliko iz Osima, ampak iz zaključnih aktov Helsinške konference o sodelovanju un miru v Evropi.
Po Colombovih besedah se bodo pogajanja s Slovenijo začela šele po 6. decembru, tj datumu volitev v republiki Sloveniji. Vseeno pa se bo 20. t.m. neformalno srečal s slovenskim zunanjim ministrom Ruplom v Gradcu v Avstriji. Ob tem si bodo sledila še druga pogajanja med Italijo in Slovenijo na ravni strokovnjakov.
Debata okoli Osimo gotovo s tem ni končana. Pri nas bo nedvomno še naprej razvnemala zlasti tržaške, pa tudi goriške politične kroge. Kot kaže, pogojuje Trst politična kratkovidnost in absolutno pomanjkanje je odpiranja novi politični stvarnosti. Gorica je v tem oziru dosti bolj realistična in umerjena, saj gre njena politična usmeritev že desetletja v smeri sodelovanja in odprtosti na meji. Upajmo, da bo ta prevladala, saj je tudi dežela Furlanija-Julijska krajina uradno na tej liniji. Rim pa tudi noče postati jetnik tržaške ozkosti in zaprtosti! Spectator
Ukrajina vedno bolj samostojna
Vlada ukrajinske republike je sporočila, da se odpoveduje rublju kot skupnemu denarju Zveze neodvisnih držav (nekdanje ZSSR) in uvaja svojo valuto. Prav tako je Ukrajina sporočila, da ne misli uničiti svoje zaloge atomskega orožja, kar pa je vzbudilo določeno negodovanje in zaskrbljenost. Ruska republika pa je pripravljena uničiti svoj jedrski arzenal v skladu z obstoječimi dogovori med ZDA in bivšo ZSSR. - Zadnje novice pa omenjajo možnost, da Ukrajina proda atomsko orožje ZDA!
Pet redovnic umorjenih
V afriški državi Liberija divja državljanska vojna. Žrtev vojne so postale tudi redovnice: barbarsko so umorili pet redovnic in štiri kandidatinje, domačinke.
,niu, BRALCI .A.
"W Pl Š E JO ':W'
Pismo, ki ga je Katoliški glas objavil v prejšnji številki, je zopet pripeljalo i/ ospredje problem, ki resnici na ljubo ni nov: problem nevarnosti, da bi se pobude, kot je bila mladinska maša na Opčinah, spremenile v nekaj, kar je samo sebi namen in torej prej škodljivo kot koristno. Žal je bilo takih primerov v naši skupnosti kar precej, bolje rečeno preveč. Vendar bi ne smeli kar takoj na začetku kritizirati te izbire mladih. Članek izpod peresa »udeleženke mladinske maše«, ki je bil objavljen v 41. številki Katoliškega glasa, lahko res daje vtis vabila, naj se mladi ne udejstvujejo v župniji, če pa dobro pogledamo dejstva, ni tako.
Mladinsko mašo na Opčinah so oblikovali mladi, ki so povečini aktivni v lastnih župnijah in ki nimajo prav nobene težave pri sodelovanju s »starimi izkušenimi volmi«. Vsaj tako zgleda. Poleg tega bi mladinska maša lahko dala možnost, da bi se pri »tradicionalnih« župnijskih mašah lahko otresli morebitnih problemov in predsodkov, ki ovirajo sproščeno doživetje tega trenutka. Verjetno si nihče ne želi podiranja mostov s starejšo generacijo ter puščanja na cedilu le-te in domačih dušnih pastirjev. Vendar biti kakorkoli aktiven v župniji ni dovolj oz. je le prva stopnička. Postavlja se problem kateheze, tako mladine kakor tudi odraslih: to je pri hvaležnici prejšnjo nedeljo tržaški g. škof močno poudaril. Kako je torej s katehezo? Nam je vseeno, kakšno življenje si bomo izbrali? Veliko je primerov mladih, ki so bili zelo aktivni v župnijah in ki so se po poti izgubili. Če ne bomo našim mladim znali nuditi tega, kam bodo šli? V Ljubljano ali Koper? Ali pa bodo to iskali v italijanski verski skupnosti? Ne pozabimo, da veliko naših mladih izhaja iz mešanega zakona.
Seveda ni na mestu neko pretirano navdušenje, vendar pa tudi ni prav, da vsako pobudo, ki ni povsem v skladu z našimi pogledi na delovanje v naši verski skupnosti, takoj na začetku kritiziramo. Tako postopanje utegne res biti prej rušilno kot konstruktivno.	ni
Pojasnilo
V zvezi s pismom Marka Tavčarja, objavljenem v prejšnji številki Katoliškega glasa, bi rad pojasnil sledeče.
Ne bi jemal zadevo na tako pesimističen način: gotovo velika večina udeležencev mladinske maše že danes aktivno sodeluje v župniji na najrazličnejše načine.
Dejstvo pa je, da vsak človek čuti potrebo po sodelovanju, dobrodelnosti in izražanju ljubezni na splošno zaradi osebne vere v Odrešenika. Dobra dela so torej tesno povezana z vero in sad le-te.
Za utrditev vere pa potrebujemo molitev in neposredni stik z Bogom v Evharistiji. Skavtske maše, po modelu katerih je mladinska maša povzeta, so živa priča potrebe mladih, da osebno doživijo skrivnost Darovanja v družbi vrstnikov, s katerimi so povezani v prijateljstvu in katerim mladinec najprej zaupa. Stik in prepričano sodelovanje s starejšimi generacijami pride za tem, kot stvar osebne rasti in ne samo »železne navade«.
Bil bi torej mnenja, da skušajmo razumeti mladinsko mašo kot željo, da bi utrdili mlade y veri in bi s tem doprinesli k boljšemu razumevanju in sodelovanju z ostalimi v župniji, torej kot pozitivno sejanje za jutrišnjo žetev, če bo Bogu všeč. P. Močnik
Predstavitev svetovnega katekizma
Kardinal Ratzinger je sporočil, da bo 9. decembra prišel v javnost novi Svetovni katekizem katoliške Cerkve. Svetovni katekizem je mišljen kot pripomoček za škofovske konference, da na njegovi osnovi izdelajo lastne narodne ali škofijske katekizme.
Vnebo vpij oči greh
Kar danes uganjajo Srbi v BiH je vnebovpijoči greh. Molk Evrope, ZDA in ZN je prav tako vnebovpijoči greh. O takem grehu pravi Sv. pismo: »Kri tvojega brata kliče, vpije k meni z zemlje!«
*
Ko je Bog na prvem mestu, so vse druge stvari na pravem mestu.
Osimo, Italija, Slovenija
Katoliška vera je obvarovala vaš narod
Obisk slovenskih škofov v Vatikanu
IZ MISIJONSKEGA SVETA
Zaključil se je uradni obisk slovenskih škofov v Vatikanu, ki mu učeno pravijo »visitatio ad limina Apostolorum«. Gre za uradni obisk, ki naj ga škofje opravijo vsakih pet let. Pri tem obisku je sv. oče sprejel škofe v posebni avdienci dne 4. novembra. Bili so navzoči vsi slovenski škofje v pastirski službi, sedem po številu. Vodil jih je nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar. Ta je ob sprejemu pri sv. očetu tega tudi pozdravil in mu v nagovoru nakazal glavne probleme, s katerimi se trenutno srečuje Cerkev v Sloveniji.
Potem ko se je zahvalil sv. očetu za njegovo podporo pri osamosvajanju Slovenije v preteklih dveh letih in za uradno priznanje Slovenske republike s tem, da je imenoval posebnega nuncija v Ljubljani in za slovenskega zastopnika pri Vatikanu v osebi dr. Štefana Faleža, je nadškof omenil bližnje volitve v Sloveniji, ki bodo velike važnosti za mlado republiko. Ostajajo namreč številni problemi, ki jih bo treba rešiti, npr. juridično stanje Cerkve do države, verouk v šolah, vrnitev Cerkvi odvzetega premoženja in s tem vzdrževanje Cerkve in njenih ustanov in druge. Glede politike je poudaril, da duhovniki sicer niso poklicani v vodstvo politike, so pa poklicani, da laike pravilno poučujejo in usmerjajo
Naj starejša lipa
v Sloveniji
Pod najmlajšim slovenskim vulkanom Smrekovcem, ki mu geologi prisojajo okrog dvajset milijonov let, raste najstarejša slovenska lipa. Na-jevska lipa imenovana. Vsaka boljša slovenska botanična knjiga jo omenja kot najstarejšo slovensko lipo. Prof. Viktor Petkovšek je pred leti o njej zapisal, da je to lipa vseh lip.
Starost te lipe lahko samo ocenjujemo, ker je s strani in v sredini votla, tako da se njene starosti ne da ugotoviti niti z vrtanjem, kot to ugotavljalo pri zdravih drevesih. Najverjetnejšo njeno starost izdaja letnica na bližnjem zidanem znamenju -1222. Potemtakem bi bila lipa letos stara 770 let. Visoka je okrog 28 metrov, kar za te vrste drevo sploh ne pomeni kakšne posebne višine, presenetljiv pa je njen obseg, saj meri v prsni višini kar 12,5 metra, kar pa je za slovenske lipe vsekakor daleč pred vsemi ostalimi.
Najevska lipa raste na Ludran-skem vrhu, na posestvu kmeta Na-jevnika, po njem se tudi imenuje. Nadmorska višina njenega rastišča je 1056 m. Na robu gozda, kjer raste, je pod njo zgrajena gorska cesta, tako da danes ni težak dostop do nje. Iz Črne na Koroškem vodita do nje dve cesti, ena je dolga 7 km, druga okrog 11 km.
Od Najevske lipe zremo onkraj reke Meže na goro Peco, kjer po ljudski legendi spi v votlini za kamnito mizo kralj Matjaž - Matija Korvin. Lani je poteklo petsto let od njegove smrti. O njem je pri nas znano predvsem to, kako uspešno je preganjal Turke iz koroške dežele, kamor so vsakih nekaj let pridirjali iz Bosne plenit pridelke in ljudi. Potemtakem je štela lipa že krepko čez
po zgledu svetniških kandidatov Friderika Barage, A.M. Slomška, Franca Gnidovca ter Vendelina Vošnjaka. Nadškof je omenil tudi Lojzeta Grozdeta, mučenca, o katerem se je prav tako začel svetniški proces.
Na nagovor nadškofa Šuštarja je sv. oče odgovoril z daljšim nagovorom, v katerem je poudaril nekatera aktualna vprašanja slovenske Cerkve. Predvsem je spomnil na tradicionalno povezanost slovenskega naroda s katol. Cerkvijo od pokristjanjenja pred tisoč dvesto leti do danes. Omenil je nadalje oba škofa Barago in Slomška. »Prihodnost vaše Cerkve mora črpati iz zdravih korenin Kristusa Odrešenika. Gre tudi za prenovo cerkvenih struktur, ki jih prilagajate svojim potrebam. Gre pa tudi za zunanjo dejavnost v župnijah, za kar je potrebno dobiti pomoč pri krščanskih laikih, v kolikor so kot državljani poklicani, da pomagajo graditi civilno družbo. Tako je res potrebno urediti odnos med Cerkvijo in civilno družbo v spoštovanju medsebojnih odnosov na temelju enakopravnosti. In tu je še šola in vzgoja mladih, saj imajo starši pravico, da družba spoštuje njih versko prepričanje na temelju spoštovanja osnovnih človekovih pravic, med katerimi je tudi verska svobo-
da. Seveda je nujna tudi vzgoja k poštenju v vsem javnem življenju, kjer je treba dati vsakemu, kar mu gre. »Vzgajajte laike in jih vodite k napajanju tudi iz vrelcev evangelija in cerkvenega učiteljstva. Laiki bodo graditelji tiste »civilne družbe ljubezni«, katere danes svet tako zelo potrebuje, posebno še v vaši domovini v odnosih do sosednih narodov, s katerimi ste bili v preteklosti povezani v enotni državni strukturi.«
Končno je sv. oče opozoril še na družino kot celico civilne in verske družbe, na kulturo smrti zaradi prostovoljnih splavov in tudi zaradi tako številnih razporok. (Na žalost, pa je mlada slovenska Republika zapisala pravico do splava celo v svojo ustavo. Ured.)
»Znano mi je, da so številni begunci iz BiH našli zatočiše pri vas. Izražam vam svoje priznanje za to. Upam, da bo trpljenje teh ubogih ljudi kmalu našlo svoj konec.«
Omenil je še navezanost Slovencev na češčenje Marijino in kako je on sam kronal podobo Marije Pomagaj v Sloveniku preteklo leto. »Naj ona stoji ob strani vašim vernikom, vaši Cerkvi, vašemu narodu, vse od rojstva nove Republike Slovenije.«
»S temi željami vas vse blagoslavljam.«
Na kraju kitajskih mučencev
m.
Najevska lipa
dvesto let, ko je imel kralj Matjaž pod njo privezanega svojega vranca. Pa ne samo kralj Matjaž, tudi Turki. Po ustnem izročilu so si Turki pod njo pripravljali kosilo. Baje so jedli z zlatimi žlicami, ki so jih pokopali kar pod njene korenine, ko so
morali bežati pred Matjaževo vojsko. Nekoč so tej pripovedi tako zvesto verjeli, da so začeli nekateri pod njo kopati. Tega zaklada še do danes ni nihče našel. Treba bo še kopati...
(PO RODNI GRUDI)
Misijon v Dutovljah in v Tomaju
Dušna pastirja dutoveljske in tomajske župnije sta organizirala misijon. Vabilo zlatomašnika Efrema Mozetiča, župnika v Dutovljah, in Ivana Furlana, župnika v Tomaju, je bilo namenjeno tudi vernikom v župnijah, ki nimajo lastnega duhovnika: Skopo, Kopriva, Avber in Pliskovica. Misijon je trajal od 30. oktobra do nedelje, 8. novembra. Vodili so ga misijonarji lazaristi. Odmev pri ljudeh je bil dober zlasti zadnje dni misijona. Župnika tožita, da se po kraških vaseh krči število ljudi in rojstev je vedno manj. Misijon bo prav gotovo prinašal svoje sadove. Bog je blagoslavljal delo zavzetih misijonarjev.
»Meseca avgusta sem obiskal naš (salezijanski) misijon na Kitajskem, kjer so delali in misijonarili naši stari misijonarji. In bili smo na kraju, kjer sta bila umorjena naša dva blažena, škof Versiglia in don Carava-rio. To je bilo res romanje na kraje, kjer salezijanci nismo bili že več kot 40 let. Noben salezijanec ni dobil »nulla osta«. Mi smo se pa kar podali na pot kot na pustolovščino. Vreme nam je bilo naklonjeno vseh pet dni.
Kitajci vljudni in ubogi. Ko smo jim govorili po kitajsko, so bili zelo veseli; nismo jim več bili tujci. Pa so rekli: »To so naši, to so naši,« čeprav smo jim dopovedovali, od kod smo. Pa niso razumeli, ker zanje vsi »dol-gonosci« so ali Amerikanci ali Rusi.
Povzpeli smo se v hribe in prišli do vasice, kjer še stoji cerkvica, v njej pa trgovina. Vse staro, staro. Tu je bil sedež naše nekdanje postojanke. S posebnim dovoljenjem smo soma-ševali v italijanščini. Smo pa molili Očenaš v kitajščini in sobrat je pridigal v kantonščini. Peli smo stare kitajske pesmi, kot so jih učili še naši misijonarji. Jaz sem tudi spovedoval. Po spovedi so me objemali, jokali, poljubovali roke. Tudi meni so tekle solze. Koliko let, koliko gorja in kakšna zvestoba Cerkvi. Seveda papeža nismo imenovali. Stari katehet, ki vodi to krščansko skupnost, je prijatelj tistih, ki »komandirajo«, in vse je poteklo v redu. Tudi rožne vence smo jim podarili in ob slovesu stisnili v pest nekaj hong-konških dolarjev »za priboljšek«.
Pa smo se ustavili še na kraju mu-čeništva msgr. Versiglie in don Ca-
ravaria. Oba je Cerkev proglasila za blažena, a jih bo gotovo prištela še med svetnike. Povedali so nam, da smo mi po več kot 40 letih prvi tujci na tem kraju mučeništva in da smo tudi zadnji. Zakaj, sobrat ni hotel pojasniti.
Molimo rožni venec, da se bodo problemi v veliki Kitajski rešili in si bomo spet podali roke v znamenje miru in sprave ob lomljenju Kruha.
Stanko Pavlin
Paramenti za g. Ivana Štanto
Misijonska skupina iz Cervignana je brala o želji g. Ivana Štante, da bi njegovo novo cerkev opremili s potrebnimi paramenti. Pa so oskrbeli mašne plašče, kelih in oblekce za strežnike. Vse so Ivanu Štantu že poslali.
Odlikovan laični misijonar iz Furlanije
V torek, 17. novembra, je bilo v Bresciji podeljeno odlikovanje laičnemu misijonarju Giuseppu Burgni-chu. Ta mož je v misijonih že 20 let in vodi delavnico - šolo za mizarje.
Doma je iz Rude. Nagrada je vsenarodnega značaja in jo podeljuje ustanova »Cuore Amico« najbolj zaslužnim misijonarjem laikom, duhovnikom, sestram redovnicam.
Kot duhovniku je bilo odlikovanje podeljeno p. Ugu De Censi, ustanovitelju misijonske pobude v Matto Grosso (Brazilija), za sestre pa trem redovnicam, ki skupno štejejo 187 let dela v Indiji.
TV portret Vinka Vodopivca
Uredništvo za resno glasbo in balet slovenske televizije je v sredo, 11. novembra, pripravilo gledalcem drugega programa prijetno presenečenje. V eni najbolj gledanih oddaj v večernem času (ob 22. uri) so pobli-že predstavili življenje in delo slovenskega duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca v zrcalni podobi pričevanj ljudi o tem pomembnem primorskem rojaku, narodnem buditelju ter predvsem izrednem človeku. Ob letošnji 40. obletnici smrti našega imenitnega rojaka je Televizija Slovenija že v napovedi enourne spominske oddaje, posvečene osebnosti, življenju in delu Vinka Vodopivca, zlasti opozorila na njegovo dušnopa-stirsko, narodnostno in kulturno delovanje od leta 1907 do njegove smrti, 29. julija 1952 v Kromberku.
V prispevku z naslovom Zaveden Slovenec in glasbeni samouk pritegne gledalca dejstvo, da je bilo 45-letno dušno pastirstvo Vinka Vodopovca v Kromberku povezano s časi, ko je bila slovenščina v primorskih krajih preganjana in z njo vsaka domoljubna misel. Župnik Vinko Vodopivec pa je vztrajno varoval svoj materin jezik, neomajno stal ne le na strani svojih faranov, temveč se postavil celo na njihovo čelo, bil njihov pravi ljudski pastir, in sicer v času, ko je bilo to najbolj nevarno. Po prvi svetovni vojni in njenem razdejanju je iz ruševin postavil več cerkva v kromberški župniji, v drugi vojni pa je odigral vlogo pravega primorskega Čedermaca.
Na podlagi posnetkov pevskega koncerta ob odkritju njegovega spomenika v Kromberku in ob sodelo-
vanju različnih ljudi, od zgodovinarjev do tistih, ki so Vinka Vodopivca še osebno poznali, je nastala zanimiva televizijska oddaja z naslovom Ljudski pastir in skladatelj. V njej so spregovorili o našem nepozabnem duhovniku, skadatelju in narodnem buditelju, njegov prijatelj, župnik v pokoju Jožko Kragelj, sedanji kromberški župnik p. Roman Motore, zgodovinarka Slavica Plahuta, glasbena pedagoginja Rozina Konjedic, muzikologinja Slavica Mlakar in drugi poznavalci Vodopivčevega življenja, ki se je raztezalo med zvestim služenjem Cerkvi in Bogu.
Razstava razglednic in fotografij:
SOŠKA FRONTA
in slikarska razstava na temo: »KRAS«
Razstavljata: Andrej Kosič in Renzo Moreu
Doberdob, župnijska dvorana, od 15. do 30.11.1992
KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA MESTA ŽILINE
Dirigent: Walter Attanasi
Tržič »Teatro Comunale«
3.12.1992 ob 20.30
Gorica »Teatro Verdi«
4.12.1992 ob 20.30
Čedad »Teatro Adelaide Ristori«
5.12.1992 ob 20.30
Org. Svet Slovenskih Organizacij
V duhu solidarnosti
Razstava umetnika Re Moreua
KNJIŽNE NOVOSTI
Goriška se kar dobro zaveda svojega poslanstva v tem času krvavih homatij na Balkanu. Uvrstila se je v številne pobude za pomoč beguncem iz Hrvaške in BiH, npr. delo goriške Caritas s sedežem pri kapucinih, pa prizadevanje sester Čudodelne svetinje na Korzu za pomoč zlasti beguncem v Ajdovščini. V to vrsto teh pobud se je vključil tudi SSO z zamislijo »Umetnost v duhu solidarnosti in miru«. Vrsta razstav raznih umetnikov naj spodbuja k solidarnosti in izkupiček od prodanih del naj gre za begunce.
Med pobudami v te namene je bila prva na vrsti razstava, ki jo je pripravil slikar Re Moreu v Katoliški knjigarni pretekli teden. Slikar je doma iz Ronk in se je uveljavil že na raznih samostojnih razstavah po svetu. To pot razstavlja v Katoliški knjigarni zelo veliko število svojih slik v raznih tehnikah in z raznimi motivi, posebno našega Krasa, pa tudi drugimi. Morje mu je npr. zelo pri srcu. Pa tudi verski motivi ne manjkajo. Umetnika in pa pobudo »Umetnost v duhu solidarnosti in miru« je predstavil Mario Pardini, ki je na koncu dodal še solo pesem Ave verum, saj je priznan solist.
Dobrodošlico in zahvalo je izrekla Marija Ferletič, predsednica SSO. Publika je bila raznolika, saj so prišli počastit umetnika tako Slovenci kot Italijani. Razstava je pod pokroviteljstvom goriške občine v sode-
Re Moreau: Let dobrote
lovanju z Občinskim solidarnostnim odborom ter z agencijo Mon-dadori Mir Art, ki jo zastopa Nico-la Miriello. Razstava je odprta v delovnem času knjigarne.
V okviru solidarnostne pobude so na programu še »Pregled mednarodne sodobne likovne umetnosti« z otvoritvijo 28. novembra, koncert orkestra iz mesta Žilina na Češkem dne 4. decembra v Verdijevem gledališču, sprehod z igračami po gori-škem Korzu 22. novembra; udeležili se ga bodo otroci goriških šol, ki bodo igrače poklonili begunskim otrokom. Šolski okraj št. 14 ter UNICEF imata na programu koncert Orkestra TV Zagreb, Caritas in AGESCI pa Projekt za Tolmin.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
CECILIJ ANK A ‘92
34. revija goriških pevskih zborov
Sodelujejo tudi zbori iz Tržaške in Videmske pokrajine, Slovenije in Koroške.
Letošnja Cecilijanka, pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajine, je posvečena skladateljema Vinku Vodopivcu in Mirku Fileju ob 40. in 30. obletnici njune smrti.
GORICA - KATOLIŠKI DOM
Sobota, 21. novembra 1992, ob 20.30 Nedelja, 22. novembra 1992, ob 16. uri
Letošnja revija pevskih zborov Cecilijanka posvečena Vinku Vodopivcu in Mirku Fileju
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja že 34. revijo pevskih zoborov Cecilijanko, ki je letos posvečena skladateljema Vinku Vodopivcu in Mirku Fileju ob 40. in 30. obletnici njune smrti. Poleg goriških sodelujejo tudi zbori iz Tržaške in Videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Cecilijanka se bo vršila v soboto, 21. in nedeljo, 22. novembra, v Katoliškem domu v Gorici.
Skupno nastopa 22 zborov, in sicer v soboto moški zbor Štmaver (Gabrijel Devetak), mešani Pod lipo iz Benečije (Nino Špehonja), moški zbor »Jezero« iz Doberdoba (Marij Pavlica), pevska skupina »Sovodenj-ska dekleta« (Sonja Pelicon), mešani zbor »Štandrež« (Valentina Pavio), ženski zbor »Gabriel Faure« iz Romansa (Orlando Dipiazza), moški »Skala« iz Gabrij (Rozina Kon-jedic), Obirski ženski oktet iz Koroške (Janez Bole), mešani iz Vrtojbe (Zdravko Leban), dekliški »Alenka« iz Števerjana (Anka Černič) in mešani »Rupa-Peč« (Zdravko Klanjšček).
V nedeljo pa bodo nastopili mešani zbor »Lojze Bratuž« (Stanko Je-
ricijo), moški »Soča« iz Nove Gorice (Marjan Ciglič), mešani Bilje-Orehovlje-Miren (Andrej Budin), moški »Mirko Filej« (Zdravko Klanjšček), Višarski kvintet iz Ukev (Anna Maria Missoni), mešani Pod-gora (Mirko Špacapan), moški Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj), gruppo corale Tarvisio iz Trbiža, (Anna Maria Missoni), mešani »F.B. Sedej« iz Števerjana (Tomaž Tozon), dekliški zbor Devin (Herman Antonič) in mešani »Hrast« iz Doberdoba (Hilarij Lavrenčič).
Združeni moški zbor bo pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapel Vodopivčeve Žabe.
Alenka Goljevšček
New Age in krščanstvo
Cerkev se že od svojega »rojstva« trudi oznanjati evangelij na ljudem čimbolj razumljiv način. V vseh časih sooča najrazličnejše dogodke in pojave z Jezusovimi besedami, zapisanimi v evangelijih. Prav gotovo predstavljajo za krščanstvo svojevrsten izziv moderna duhovna gibanja, znana pod angleško besede New Age.
Pisateljica in publicistka Alenka Goljevšček je vse te sodobne pojave motrila s krščanskega zornega kota in tako je nastala knjiga New Age in krščanstvo. Delo je nekakšen leksikon, ki predstavlja plejado omenjenih pojavov. Goljevščkova pa jih ne samo predstavlja, ampak jih sooča s krščansko mislijo. Obravnava jih spoštljivo ter na strpen način in z močjo argumentov. Verjetno bo delo zanimalo tudi vas, saj se boste prej ali slej srečali s člani raznih sekt, ali pa morali zavzeti stališče do astrologije ali branja horoskopov, odgovoriti vašemu sinu ali hčerki na vprašanje o klicanju duhov, jogi, magiji ali alternativni znanosti...
Narte Velikonja
Višarska polena
Slovenski kulturni prostor je od konca oktobra bogatejši za izid dela »romantične kriminalke« Višarska polena priznanega primorskega pisatelja Narteja Velikonje. Avtor, rojen 8. junija 1891 v Dolu (danes Predmeja) pri Otlici na Vipavskem in zadnjih petdeset let v domovini namerno preziran in pozabljen, je napisal vrsto povesti, ki so jih Slovenci vedno brali z velikim užitkom. Velikonjeva Višarska polena je izdala Mohorjeva družba v Celju, veljajo pa za eno njegovih pomembnejših proznih besedil; literarni kritiki jih označujejo celo za »romantično kriminalko«, saj bralcem nudijo obilo zavzetega, napetega in obenem prijetnega branja.
Potem ko so ga boljševiki obsodili na smrt in ustrelili že po koncu druge svetovne vojne, 25. junija 1945, javno kulturno zgodovinopisje v Sloveniji za Narteja Velikonjo ni smelo vedeti polnih 45 let. V zadnjem času ga spet omenjajo, naš nepozabni primorski rojak se vnovič vrača v slovenski javni spomin in v slovensko književnost, v kateri mu brez dvoma pripada pomembno mesto.
V svoji lanski knjižni zbirki je Goriška Mohorjeva družba izdala knjigo Ljudje in zanke, odlomke iz dveh knjižnih izdaj Velikonjevih novel, ki sta izšli v Argentini. Izbor je pripravila univ. prof. dr. Helga Glušičeva. Zdaj bodo bralci prav gotovo radi segli po Velikonjevih Višarskih polenih, ki sicer sodijo med starejša, a zato nič manj privlačna knjižna dela.
iv
Stanko Janežič
Na razpotju
Binom »duhovnik in pisatelj« se je v slovenski zgodovini zelo pogosto pojavljal, danes pa vse manj. Zato je toliko bolj razveseljivo, da je duhovnik, profesor teologije, ekumenski delavec in plodovit pesnik Stanko Janežič izdal knjigo novel in črtic z naslovom Na razpotju. Delo opisuje dijaško in študentovsko življenje. Pisatelj ga je napisal že pred leti ter vanj položil marsikatero zgodbo lastnega življenja in življenja, ki ga je
spoznaval kot študentski duhovnik... Skratka knjiga o težavi odločitve in veselja nad sposobnostjo darovanja za druge, saj pravi junak ene izmed zgodb: »Lepa je ljubezen, a najlepša, najvrednejša je tista, ki jo ožar-ja žrtev«.
Spoznajte Slovenijo
Pred dnevi so v Ljubljani predstavili zanimivo knjigo Spoznajte Slovenijo, ki je izšla v sodelovanju Cankarjeve založbe in Ministrstva za informiranje Republike Slovenije. Delo je pomemben prispevek k promociji mlade samostojne in neodvisne države Slovenije in je namenjena predvsem tujcem, zato je, razen v slovenščini, na voljo še v treh jezikih: nemščini, italijanščini in angleščini. Na njeni predstavitvi je minister za informiranje Jelko Kacin dejal, da knjiga presega okvir običajnih brošur, ki so znane v svetu.
V desetih poglavjih je trinajst avtorjev prikazalo geografsko umeščenost Slovenije, ljudi v njej, posebno poglavje je namenjeno procesu osamosvajanja, gospodarski obnovi, kulturno-zgodovinskim znamenitostim dežele, najzanimivejšim slovenskim mestom, turizmu, športu in Sloveniji, kot jo vidijo tujci. Na koncu so še osnovni podatki in informacije o tujih predstavništvih v Sloveniji in slovenskih v tujini. Bogato ilustrirana knjiga je po Kacinovih besedah eden od sestavnih delov palete informativno-propagandnih gradiv slovenske vlade, namenjenih vsestranski predstavitvi Slovenije Evropi in svetu.
iv
NOVEMBER,
»MESEC SOLIDARNOSTI NA ŠOLAH«
Šolski okraj št. 14 - Gorica
»SPREHOD Z IGRAČAMI«
22. novembra 1992
Šolski okraj št. 14 in UNICEF
Mladika
Nova številka Mladike ima uvodnik posvečen volitvam v Sloveniji in protislovenski gonji v Trstu, ki je povezana s polemikami o Osimskih sporazumih. Sledi daljša pesnitev, ki jo je iz daljne Japonske poslal tamkajšnji misijonar in pesnik p. Vladimir Kos in ki nosi naslov »Pozdravi mi Slovenijo, o veter!«. Dalje lahko preberemo novelo Brune Pertot »Podobe iz kavinih sesedkov«. Tomaž Simčič se v svojem prispevku spominja stoletnice rojstva skladatelja Marija Kogoja, Saša Martelanc pa nekdanjega glasila Slovenskega kulturnega kluba »Slovenska misel«, v katerem je bilo že pred petintridesetimi leti možno prebrati prispevke, ki so izražali željo po samostojni slovenski državi.
Za bralce Mladike je prof. Zora Tavčar intervjuvala etnologinjo dr. Branko Sušnik, ki živi in dela v Paragvaju. Seveda tudi tokrat niso izostale Mladikine tradicionalne rubrike, kot so Antena, Pod črto, Mogoče ne veste, da..., Čuk na Obelisku. Veliko je tudi ocen o literarnih in likovnih delih ter razstavah. Priložnost imamo tudi, da se seznanimo z delovanjem knjižnice Dušana Černeta.
Na koncu naj omenimo mladinsko prilogo Rast, ki je tokrat zopet izšla na osmih straneh in ki je polna zanimivih prispevkov mladih.	iž
Med revijami
Izšel je Celovški zvon, sept. 1992. Vsebina: leposlovje (A. Rebula, Dnevnik 1970); domača in svetovna misel (T. Kermauner, Zborovsko petje ali polilog), iz sveta umetnosti (Documenta, Spomini na pesnika I. Hribovška), na mejah Slovenije (A. Rot, Počutil sem se kot apostol, V. Bevc, Glas Amerike), potem so še reportaže in recenzije.
Ognjišče redno izhaja vsak mesec in je polno lepega, posebno za mlade.
Novogoriška Srečanja so prav tako izšla z leposlovnimi, gospodarskimi, umetniškimi prispevki.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GLASBENA MATICA
Koncertna sezona 1992/93
Katoliški dom - Nedelja, 29.11.1992 Marij Kogoj
Skladbe za zbor in scenska glasba Kraljestvo palčkov Zbor Jakobus Gallus iz Trsta Stojan Kuret, dirigent
Stolna cerkev - Nedelja, 20.12.1992 Concertus ottoni Arena di Verona Silvio Micheli, dirigent
Purcell, Handel, Bach, Wagner, Tomasi
Kulturni dom - Petek, 12.2.1993
Dva klavirja Beatrice Zonta - Vesna Zuppin Clementi, Schumann, Kogoj, Martinu, Lutoslawski, Gelmetti.
Cerkev sv. Ivana - Četrtek, 4.3.1993
Olivier Messiaen Quatour pour la Fin du Temps
Vera Belič, violina - Jure Jenko, klarinet - Andrej Petrač, violončelo - Vladimir Mlinarič, klavir
Cerkev sv. Ignacija - Sobota, 27.3.1993
Georg Friedrich Handel Mesija oratorij za soli, zbor in orkester Veronika Fink, sopran - Bernarda Fink, alt - Branko Robinšak, tenor - Marko Fink, bas
Slovenski komorni zbor - Slovenski komorni orkester Mirko Cuderman, dirigent
Kulturni dom - Sreda, 7.4.1993
Solisti Filharmonije iz Minska
Jurij Likin, oboa - Sergej Gromov, violina - Ilija Žukovski, violončelo - Jurij Gildjuk, klavir
Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rachamaninov, Falik
■W
Se nekaj o Janku Vojku
Mednarodno pravno varstvo narodnih manjšin
Sovodenjci so praznovali sv. Martina
Sovodenjci so ohranili živo tradicijo praznovanja sv. Martina. Vsako leto se zberejo pri slovesni sv. maši in ofru, ki jima sledi vesela družabnost na trgu pri cerkvi. Letošnje praznovanje cerkvenega zavetnika pa je bilo posebno slovesno. Po dveh mesecih obnovitvenih del so Sovodenjci lahko ponovno obhajali službo božjo v svoji lepi cerkvi. Za to gre predvsem zasluga g. župniku Marjanu Markežiču, ki je vodil vsa ta dela. Tako so se mu Sovodenjci med mašo zahvalili:
Predstavljam si, da mi je dan ves današnji dan, da ga prebijem v samoti, na vrhu gore, da lahko v tišini premislim in se zahvalim. Vidim našega župnika, kako si želi pr oprav iti naš skupni dom.
Hvala ti, Gospod, da si mu dal to željo. Vidim koliko načrtov, koliko priprav je bilo potrebnih.
Hvala ti, Gospod, da si mu pomagal, da je to čimprej opravil. Vidim, kako je vesel, ko je delo steklo.
Hvala ti, Gospod, da si mu dal to veselje, čeprav je vedel, da bo še veliko težav. Vidim, kako vsak dan, ob vsaki uri pomaga zidarjem, elektri-cistom, pleskarjem.
Hvala za vse sposobnosti, ki si mu jih dal. Vidim, kako vsak večer utrujen opravlja tvojo daritev in se ti zahvaljuje za opravljeno delo. Vse to vidim in sem ti hvaleženi Gospod, da si nam poslal v našo vas tega svojega služabnika.
Ko se vrnem v dolino, sklenem, da mu v imenu vseh župljanov izrečem iskrena hvala.
Obenem pa te srčno prosim: Ohrani ga pri zdravju!
Nam pa daj moči, da mu bomo znali vračati zvestobo za zvestobo, velikodušnost za velikodušnost, dobroto za dobroto.
ŠPORT
Odbojka - Moška C2 liga
3. KOLO
01ympia CDR Gorica Flebus Povoletto 3:1 (14:16, 15:6, 15:8, 16:14)
Olympia: Terpin S., A. in J., Sfiligoj G. in B., Vogrič A. in M., Hlede, Petejan, Dornik, Devetak, Povše.
Goriška 01ympia ostaja na vrhu lestvice tudi po dvoboju z nevarno ekipo iz Povoletta; slovenska ekipa se je izkazala kot bolje uigrana in je znala vsiliti nasprotniku svoj ritem igre.
V prvem setu so domačini hitro povedli z 10:3, nato pa so popustili v koncentraciji in nasprotnikov blok ja začel nizati točke; proti koncu seta je tudi nekaj dvomljivih sodniških odločitev pripomoglo k temu, da so gostje povedli. V drugem in tretjem nizu so naši igrali zbrano in agresivno ter so držali vajeti igre stalno v svojih rokah, zato pa je bil četrti niz mnogo bolj napet. 01ympia je zaradi slabega sprejema morala zasledovati goste, ki so povedli s 14:10; v odločilnih trenutkih pa je uspelo našim z dobro obrambo nadoknaditi razliko in osvojiti tekmo.
(Igor Povše)
Zahvala
Slovensko pastoralno središče v Trstu se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri pripravi in izvedbi »Hvaležnice 92« v stolnici Sv. Justa v nedeljo 15.11. ob 16. uri.
O Stanku Vojku Premrlu smo si med vojno Primorci ustvarili neke vrste legendo. Slišali smo o njegovih napadih na italijanske vojake, o njegovih podvigih tu in tam; nazadnje še o njegovi zagonetni smrti pri partizanih, ki še vedno ni razčiščena. To je ena plat njegove osebnosti, ki jo je osvetlila njegova sestra Radoslava v knjigi Moj brat Janko Vojko. Na to legendarno plat je navezal svoje besede tudi prof. Tomaž Pavšič ob predstavitvi knjige o Vojku v Katoliški knjigarni.
Toda je še neka druga plat v osebnosti Vojkovi, ki je Pavšič ni omenil, sestra Radoslava pa jo omenja le mimogrede. Gre za likvidacije tako imenovanih »ovaduhov«. »Nič nismo vedeli, da je Janko v noči med 10. in 11. aprilom (1942) napadel dva slovenska ovaduha iz Vrhpolja pri Vipavi...« (str. 60). Potem se k temu spravi še enkrat. »Moliš, se boriš in, nujno, pobijaš sovražnike svojega naroda in tudi, domače izdajalce...« (str. 101). Za kaj je pravzaprav šlo? Vrhpoljci in okoličani na ta dogodek niso pozabili in Vojkova podoba med njimi ni tako legendarna kot pri drugih Primorcih. Da dogodek osvetlimo, smo se obrnili na družino La-vrenčičevih iz Vrhpolja, ki je bila prizadeta. Menimo, da je prav, da se resnica ve in pove.
V Vrhpolju je živel Andrej Lavrenčič z družino v hiši nekoliko na samem. Družina je bila številna, vseh otrok je bilo 12. Oče je bil občinski obhodnik v Vipavi (messo guardia comunale). Z družino Premrlovih v Šembidu so se poznali, posebno še sin Jurij, ki je bil z Jankom istih let (r. 1923). Jurij je bil nekaj let tudi v goriškem malem semenišču, nato pa je odstopil in se zaposlil na matičnem uradu v Vipavi; pomagal je tudi pri Kmečki posojilnici. Oče in sin sta torej oba bila v službi na občini. Takrat se je oglašal tajni partizanski radio, ki je vpil: »Vse v službi Italijanov bomo pobili.« Pri Lavren-čičevih sta bila dva v občinski službi, to je pri Italijanih. Kaj bo z njima? Vprašal sem, ali so dobili kako grozilno pismo, kak opomin.
»Nič tega,« so mi pojasnili.
Pa je prišel usodni večer 10. aprila. Družina Lavrenčičeva je bila vsa zbrana doma, najmlajši so se odpravljali spat, saj je bila ura 7.30 zvečer. Takrat obkolijo hišo partizani, bilo jih je 12. Jurij slučajno stopi ven na dvorišče. Takoj ga obkolijo trije oboroženi partizani, trije stopijo v hišo, šest jih zastraži hišo od zunaj. V hišo stopi Janko: »Vsi tiho!«
Oče se umakne iz hiše in za njim streljajo, toda beži in je ranjen v glavo. Tudi na sina Jurija streljajo in ranijo v prsi. Po pomoti ranijo tudi enega svojih. Prepričani, da so opravili z »ovaduhi«, se umaknejo in zbežijo.
Ob streljanju nastane alarm. Oče se ranjen vrne v hišo, tudi Jurij je ranjen, a še živ. Pride zdravnik in ga za silo obveže. Prepeljejo ga v bolnico v Gorico, kjer pa zaradi izkrvavitve umre. Oče je laže ranjen in ga obvežejo.
Naslednje dni Italijani hišo zastra-žijo, a vsi se zavedajo, da nevarnost ostaja. Zato se oče preseli v Reggio Emilio, kjer dobi službo in žena z otroki pride za njim.
Po 8. septembru 1943 se družina vrne domov razen očeta, ki se ustavi v Gorici. Spomladi 1944 se vrne tudi oče. V gorenji Vipavski dolini so namreč Nemci z Mongolci, toda ponoči so po vaseh gospodarji partizani. Neke noči meseca oktobra se pojavijo pri Lavrenčičevih.« Potrebujemo človeka, ki zna uporabljati pisalni stroj.« S to pretvezo odvedejo očeta Andreja na Predmejo. Tam ga zaprejo in sodijo. Po treh dneh pa ga oprostijo vsega in izpustijo. Torej na smrt obsojen »ovaduh« je nedolžen.
Andrej z družino živi dalje v Vrhpolju do maja 1945, ko se umakne v Gorico kot toliko drugih Vipavcev tiste dni; z njim gredo večji otroci, žena pa ostane doma. V Gorici se zaposli kot cerkovnik pri Srcu Jezusovem, pozneje pa kot sluga na slovenski osnovni šoli v ulici Croce. Leta 1952 pride za njim v Gorico žena Ivanka z najmlajšimi otroki.
To je zgodba »ovaduha« Andreja Lavrenčiča in njegove družine.
* * *
Tu se seveda poraja nič koliko vprašanj. Kdo je sklenil, naj se likvidira oče Andrej in sin Jurij? Zakaj? Janko Vojko, ki je Jurija poznal, je verjel v krivdo očeta Andreja in sina Jurija? Ali je moral z njima obračunati na ukaz? Ali je bil to edini primer, v katerega se je zapletel ali so bili še drugi? Porajajo se vprašanja, ki naj nanje skuša odgovoriti kak zgodovinar z dokumenti v roki. Tu je le en primer, ki priča, kakšna je bila tista zmedena leta »partizanska pravica«.
Ko sem se za ta primer zanimal, mi ni šlo, da bi jemal Vojku Premrlu ugled, šlo mi je le za resnico, za resnico tudi o družini Andreja Lavrenčiča.	K.	Humar
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta bo priredil v torek, 24. novembra, zanimivo okroglo mizo o novostih v mednarodnem pravu glede varstva narodnih manjšin. Za to priložnost je povabil nekaj uglednih gostov.
Nekdanji dolgoletni senator Juž-notirolske ljudske stranke dr. Karl Mitterdorfer bo kot predsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti predstavil predlog mednarodne konvencije o temeljnih pravicah narodnih manjšin v Evropi, ki obsega najnovejša določila, ki danes sodijo v »evropski standard« zaščite.
Sodelovka Wirtschafts-Sozialin-stituta iz Bočna dr. Nicoletta Bucher bo predstavila najnovejše mednarodne listine o manjšinskih pravicah. Dr. Rudi Vouk, ki za Narodni svet koroških Slovencev preučuje to problematiko, pa bo spregovoril o tem, kako v posameznih državah zagotavljajo zastopstvo manjšin v izvoljenih zakonodajnih in upravnih telesih.
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar bo opozoril na to, kako se pri nas soočamo s to problematiko, večer pa bo vodil predsednik Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, dr. Rafko Dolhar.
Referati in razprava bodo v italijanščini in slovenščini. Okrogla miza bo, kot rečeno, v torek, 24. novembra, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu.
Škofijski pastoralni svet
Cerkveni zakonik določa, da se v posameznih škofijah sestavi, kolikor to svetujejo pastoralne potrebe, pastoralni svet, katerega naloga je, da pod oblastjo škofa raziskuje in pretresa, kar zadeva pastoralne dejavnosti v škofiji in glede njih predlaga praktične sklepe (Kan. 511). Ta določitev je sad zadnjega koncila.
Tako smo imeli vsa ta leta v Trstu šk. past. svet, pri katerem so sodelovali tudi Slovenci. Sedaj so v teku priprave na volitve za nov pastoralni svet, ker je dosedanjemu iztekel mandat.
Kdo izmed Slovencev bo izvoljen? ali bodo vsi izvoljeni, čeprav z žrtvami, radi sodelovali pri novem svetu?
Večkrat je bilo slišati tožbe naših ljudi, da se v svetu veliko in težko govori in da tega vsi ne razumejo; da je razpravljanje izguba časa; da se v svetu nikoli ne govori o naših vprašanjih in zadevah; da ne pride do konkretnih sklepov; in še bi lahko naštevali.
Slovenci smo poklicani, da sodelujemo pri skupnih zadevah in damo svoj glas. To delo res ni lahko in včasih zahteva precejšen trud. Ali se bomo temu odrekli in dopustili, da bodo drugi nosili odgovornost za nas? Ali so slovenski člani sveta kdaj predlagali, da bi v svetu razpravljali o kakšnem problemu, ki zadeva prav Slovence?
Tisti, ki boste izvoljeni, ne izogibajte se zaupanju, ki ga imajo ljudje do vas!	|.šk.
Prosek
Po treh mesecih pridnega dela je furlansko podjetje obnovilo našo župno cerkev. Zdaj so slike vidne tudi ob oblačnem vremenu. Ko pride človek v cerkev in se radovedno ustavi, mora priznati, da se v njej lepo počuti, ker uživa lepoto, ki jo je umet-
nik vlil v slike pred 70 leti. Ko smo lahko imeli vse obrede v naši cerkvi, smo povabili škofovega vikarja g. Franca Vončina, ki nam je med slovesno mašo povedal, da so naši predniki zgradili cerkev iz kamna, a da zdaj bo treba graditi cerkev iz ljudi s tem, da se med sabo razumemo, podpiramo in ljubimo s pomočjo sv. zakramentov in molitve, posebno z obhajanjem presv. Evharistije. Petje s kora in razsvetljava sta poudarjali veselje naše župnije. Isti dan, 8. nov., smo obhajali hvaležnico: otroci so med darovanjem prinesli poljske pridelke: grozdje, orehe, zelenjavo, krompir in hruške itd. Mislim, da niso pozabili nobenega zemeljskega sadu. Vse to so priskrbele požrtvovalne osebe, ki se zavedajo, da vse prihaja od Boga. Tri dni kasneje smo imeli vaški praznik sv. Martina, ki je zavetnik naše župnije. Zjutraj in popoldne je bila sv. maša. Pri jutranji maši so manjkali otroci, čeprav so si šli iz šole ogledat stojnice. Verjetno so odgovorni prepričani, da sv. maša ne spada h kulturi, stojnice pa. Obisk sv. maš je bil zadovoljiv: vsi so se čudili mojstru, ki je zmogel take slike, ki so lahko v ponos cerkvi in fari. Po drugi sv. maši nam je trobilna skupina iz Ricmanj pripravila celovečerni koncert. Mislim, da je njeno izvajanje bilo na visoki ravni in smo jim zares hvaležni za uro umetniškega uživanja. Bogateč K.
Mladinski Krožek »Dolina« prireja v svojih prostorih dne 22. novembra 1992 ob 16. uri postavitev spominske plošče pokojnemu župniku Albinu Grmeku.
S to proslavo se hoče župnijska skupnost oddoložiti za vse njegove zasluge v tolikih letih delovanja v Dolini.
Poimenovanju bo sledil kulturni program s petjem moškega zbora V. Vodnik, govorom in nastopom otrok dolinske osnovne šole P. Voranc.
Vabljeni so vsi, ki so ga poznali in spoštovali!
■ Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je na seji deželnega tajništva SSk v Nabrežini dne 12. nov. sporočil strankinemu vodstvu, da zapušča mesto deželnega svetovalca zaradi zelo zahtevnih poklicnih obveznosti, ki jih je prevzel kot odgovorni urednik prenovljenega	Primorskega
dnevnika-Republike.
Tržaški pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti negativno ocenjuje resolucijo, ki jo je odobril tržaški občinski svet o tako imenovani reviziji osimskih sporazumov. Gre za površen in celo protisloven dokument, iz katerega izžarevajo predvsem revanšistične skomine, pozablja pa na realne probleme, med katerimi je tudi neurejen položaj Slovencev v Italiji. Slovenska skupnost poudarja, daje pravična zaščita slovenske manjšine v Italiji bistvenega pomena tudi za sožitje na tem obmejnem prostoru in za dobrososedske odnose z Republiko Slovenijo ter zato ponovno poziva krajevne in vsedržavne oblasti, naj se odgovorno lotijo tega vprašanja. Dokler Italija tega ne bo storila, nima niti moralne pravice, da postavlja zahteve glede italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem.
OBČINA GORICA
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ DEŽELE FURLANI JE-JULIJSKE KRAJINE
v sodelovanju z goriškim solidarnostnim odborom in z agencijo za Gorico in Trst A. MONDADORI - Nicola Miriello
UMETNOST V DUHU SOLIDARNOSTI IN MIRU
PREGLED SODOBNE MEDNARODNE LIKOVNE UMETNOSTI
umetnikov
GUTTUSO, DALI, GUIDI, FRAI, HARITONOV, WEITZEN, BRINDISI, FIUME, CASSINARI, MIGNECO, ROCCA, TRECCANI, BORELLI, DE ROSA, KOSIČ, BOSSONE, FACCINCANI, FARINELLI, RIZZO, FARE, GONZAGA, FIORE,
AZZINARI
Galerija KATOLIŠKA KNJIGARNA GORICA Travnik, 25 - tel. 531407 od 28.11.1992 do 30.12.1992
Urnik trgovine
Seja Sindikata slovenske šole
Kot smo že poročali, je na zadnji seji Sindikata slovenske šole - Tajništvo Gorica odbor zavzel spodaj navedeno stališče, s katerim se pridružuje stavkovnemu gibanju vsedržavnega šolskega sindikata SNALS, ker ni prišlo do obnovitve delovne pogodbe, ki je zapadla leta 1990, in ker so novi finančni ukrepi hudo prizadeli šolsko področje in osebje. Protestno gibanje se bo odvijalo tako: vodstveno in neučno osebje naj za nedoločen čas ne opravlja nadurnega dela; učno osebje naj se vzdrži vsakega prostovoljnega dodatnega dela; učno osebje naj ne organizira in spremlja šolskih izletov in ekskurzij; vodstveno, učno in neučno osebje naj se vzdrži sej v izvoljenih svetih.
Čeprav se je o zavzemanjih za avtonomijo Slovenske sekcije ITI že dosti pisalo, kljub temu na kratko
ponazorimo današnjo situacijo. Na isti seji je predsednik Konzulte, ki je tudi član SSŠ, poročal, da je o zadevi imel razgovor tudi s šolskim skrbnikom, ki se je zavzel, da bo problem predočil kabinetu minister-stva za šolstvo, ki je za to pristojen. S tem da država ne izvaja predpisov zakona 1012, krši zakon. Zato sta Konzulta in Sindikat slovenske šole ubrala še drugo, in sicer legalno pot, po kateri naj pride do osamosvojitve zavoda. Zbira se dokumentacija za odvetnika, ki je zadolžen, da sproži in reši vprašanje po legalni poti.
Goriški SSŠ vabi šolsko osebje (tudi bivše) na večerjo, na kateri bo odbor izkazal priznanje letošnjim šolskim upokojencem. Srečanje bo v petek, 4. dec., ob 19.45 Pri Francetu v Sovodnjah. Prijave sprejemajo odborniki najkasneje do 1. dec.
Sl
Pastoralni načrt goriške nadškofije za leto 1992-93
Načrt, ki sta ga pripravila duhovniški in pastoralni svet in ga je potrdil g. nadškof, je posvečen krščanski družini. Vse desetletje ga bomo proučevali in ga skušali tudi uveljavljati v življenju.
Posvetili ga bomo družini, ker ima ta neprecenljivo važnost pri vzgoji človeka, ker ob tolikih kvarnih vplivih potrebuje pomoči Cerkve, ker je le graditev družine na božji postavi trdna opora za pravo srečo.
V ta namen je g. nadškof napisal svojim vernikom tudi pastirsko pismo, ki nosi naslov: »In so po hišah vsak dan učili in oznanjali Jezusa Kristusa« (Ad 5,41). Z njim hoče vernike spodbuditi, da bi naše družine kar najbolj doživljale in živele zakrament sv. zakona. V teh letih naj bi poglobili vzgojo mladih za ustanovitev družin in članov že obstoječih družin po dekanijah. A središče te vzgoje mora biti župnija, kjer dobi družina pomoč za življenje po veri in tudi spodbudo za karitativno delo. Vse to naj v župniji vodi in ure-
In memoriam Bazilki Stanta
V četrtek prejšnjega tedna nas je zapustila in odšla h Gospodu, Bazil-ka Štanta od Severjev — učiteljica v pokoju — iz Medjevasi.
Z njenim odhodom se je končala doba, ko so v majhni vasici pod Grmado temperamentni Severjevi dajali posebno živahnost in življenjski utrip medvejski skupnosti. Bazil-ka je tu našla ne samo zatočišče kot mala sirotica, temveč tudi novi dom. Kljub težkim časom je s pomočjo svojcev z lastno prizadevnostjo doštudirala in dosegla diplomo učiteljice. Nad vse je bila srečna, da je lahko tako opravljala in nadaljevala delo, ki je pred njo — kot prvi učitelj v Medjevasi začel njen oče Josip. S posebno predanostjo in ljubeznijo je nudila mladim Medvejcem in Šti-vancem ne samo osnovno šolsko znanje, temveč tudi prave omike in dostojanstvenosti. Skratka globoko je zaorala v srca svojih malih sovaščanov in v nje sejala moralne vrednote in krščansko vedrino.
Bazilkino delo pa se ni končalo z učenjem med šolskimi stenami.
Besedam je sledil zgled in pričevanje. Iz šolskega poslopja se je vrnila na Severjevo domačijo. Nanjo je bila močno navezana. Bila je to neke vrste postojanka, kjer si našel toplo gostoljubnost, spodbudno
sničuje župnijski pastoralni svet, ki ga tako priporoča zadnji koncil.
fm
Čestitke
Družino Sirk na Plešivem je s svojim rojstvom razveselil mali
MITJA
Njegovega prihoda se veselijo tudi pranona Anastazija, noni Hema in Bazilka, nono Venko ter družine Bužinel, Tul, Antonič in Soban.
___ obvestila__________________________
Slovensko karitativno društvo »SLO-KAD«, vabi člane, prijatelje, vse, ki so sodelovali v kolonijah od leta 1947 do letos, vse, ki ljubijo našo mladino Na redni občni zbor v nedeljo, 22. novembra, v Slomškovem domu v Bazovici od 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju.
Slomškov dom v Bazovici se pripravlja na Slomškovo proslavo, ki bo v nedeljo, 29. novembra. Slavnostni govornik bo pisatelj Alojz Rebula, ki je spisal čudovito življenje našega svetniškega škofa »Pastir prihodnosti«. Pel bo mladinski zbor z Opčin. Slomšek se je rodil 26. novembra 1800.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo svoj prihodnji ponedeljkov večer 23. novembra 92 posvetilo spominu glasbenika Marija Kogoja. O njem in njegovih delih bo ob glasbenih ilustracijah sodelavcev spregovoril tržaški skladatelj Fabio Nieder, o ljubljanskem simpoziju o Kogoju pa bo govoril Pavle Merku. Začetek ob 20.30.
Silvestrovanje bo tudi letos v telovadnici pri Katoliškem domu. Vabljeni!
P.D. Mačkolje vabi v soboto 21. novembra na ogled igre: Mi sejemo, ki jo bo uprizorila dramska skupina KD »Domovina« iz Ospa.
Pričetek ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Toplo vabljeni.
ZKO Nova Gorica in KS Dobrovo, Kojsko in Medana prirejajo Gradnikove večere ’92 v četrtek, 19., petek, 20. in soboto, 21. novembra na Gradu Dobrovo v Goriških Brdih.
Zahvala
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice se zahvaljuje vsem, ki sodelujejo pri spevoigri Srce in denar in tistim, ki so pobudo podprli.
Ljudski radio Radio Trst A
1.300 gledalcev v Katoliškem domu v Gorici za spevoigro Srce in denar
Prve štiri uprizoritve spevoigre Srce in denar v Katoliškem domu v Gorici so zabeležile rekordno število obiskovalcev. Skupno jih je bilo 1.300, kar je za goriške razmere gotovo precej nenavaden pojav. Vsekakor zelo razveseljivo dejstvo. Običajno tarnamo, da je udeležba na raznih prireditvah preskromna.
Velik in navdušen odziv publike je najotipljivejši dokaz o pravilnosti odločitve Zveze slovenske katoliške prosvete za Vodopivčevo spevoigro Srce in denar, ki je sicer predstavljena v razširjeni obliki tako po tekstovni kot glasbeni plati. Resno, združeno in strokovno delo se vedno obrestuje.
Bazilka Štanta s svojimi učenci
»TEDNIK LJUDSKEGA RADIA GORICA«
Četrtek ob 20.30
Nedelja ob 19.30 (ponovitev)
Naslovi:
- Skupen organ Slovencev v Italiji je nujnost
- Miloševič pripravlja balkansko vojno
- Bodo volilci v Sloveniji podprli previdnost ali drznost?
- Nov »Primorski dnevnik« pudar-jeno matično obarvan
DAROVI
Za barvna okna v Bazovici: Emi Černivec 10.000, Marija Frncova ob zlati poroki brata Rudolfa in Zdenke Totnove
100.000, Dora Zivic ob obletnici mame Marije 300.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Bernarda Kuret v spomin pok. staršev 50.000, Marcela Vatovec v spomin pok. moža Feličeja 50.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda: Ana Furlan
10.000, Štefka Lukežič 30.000, Tanja Prinčič in Sonja Štubelj ob 9. obletnici smrti Ivanke Furlan 50.000, E.P., Trst v spomin Ivanke Furlan 50.000, E.P., Trst, v spomin pok. Zore Piščanc ob 3. obletnici smrti 50.000, družina Vjdetič v spomin pok. mame Olge 100.000, družina Vittine v spomin pok. brata Romana
100.000 lir.
Za katoliški tisk: »Ukovska dekleta«
100.000 lir.
Za begunce iz BiH: J.K. v spomin pok. Olge Špilar, vd. Pertot 50.000, N.M. v spomin pok. Bazilke Štanta 20.000, Dorica Filipčič ob prvi obletnici smrti Franke Ferletič 50.000, Sandra Favento v spomin Marije Oberti 200.000 lir.
Za popravilo slivenske cerkve: v spomin na pok. g. Marijo Bobek daruje Anica z družino 50.000, v isti namen daruje Irma Legiša 20.000 lir.
Za odsek Slovenske Vincencijeve konference pri Sv. Ivanu v Trstu: v spomin na drago Justino Vatta darujeta Ksenija Levak in Gojmir Budal 50.000 lir.
Za misijon P. Kosa: Berta Vremec v spomin na svoje drage 50.000; Pepka Škerlavaj v spomin na Karlo Vremec -Bombač 20.000; N.N. 50.000; N.N.
50.000 lir.
Za slov. misijonarje: Sv. Ivan Go 80.000; župnija Kontovel 160.000; K.C. 50.000; N.N. 100.000 lir.
Za mis. Klementa Paljka: N.N.
100.000 lir.
Za cerkev na Peči: Albina in Srečko Florenin namesto cvetja na grob Šesta Uliana 40.000 lir.
Za moški zbor »M. Filej«: ob 5. obletnici nepozabnega Viktorja N.N. 400.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti dragega Viktorja Prašnika daruje Mirjam: za cekev Sv. Ivana Go 50.000; za slov. Karitas 50.000; za Oder 90 50.000; za Dom srečanja na Višarjah 100.000 lir (skupaj 250.000 lir).
Za Zavod sv. Družine: župljani iz Sovodenj, Rupe, Gaberij in Štandreža ob praznovanju Hvaležnice so nas osrečili z lepimi sadeži zemlje in pridnih delavnih rok. Vsem naj dobri Bog bogato povrne.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
besedo in predvsem občutek pristnega prijateljskega odnosa. Medjavas ji bo ostala globoko hvaležna.
Draga Bazilka, na plošči, ki spominja poimenovanje šole po tvojem očetu Josipu, bi moralo biti vklesano tudi tvoje ime. Če do tega ne bo prišlo, bo pa gotovo ostal vklesan spomin v srcih nas vseh, ki smo bili deležni tvoje topline in tvoje enkratne osebnosti. Hvala Ti in Bog povrni.
M. Soban
Spored do 22. od 28. novembra 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Bistrica Kalščica«. 10.50 Boris Kobal in Sergej Verč v satiričnem kabaretu »Prežganka«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Edvard Kocbek in njegov čas. 15.30 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1941 -1945. 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Okno na Arbat. 12.40 Mladinski zbor Vesela pomlad vodi Franc Pohajač. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: »Svet za zaveso«.
Torek: 8.10 Alpe-Jadran (ponovitev). 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Otrok in igra. 12.40 Dekliški zbor Vesela pomlad vodi Franc Pohajač. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Aktualnosti.
16.00 Mladi val. 17.10 Mi in glasba.
18.00 »Bajke in povesti o Slovencih«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 9.15 Pesmi nove dobe »New Age«. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice; umetniški vodja Alenka Saksida. 13.20 Krajevne stvarnosti: »Na goriškem valu«. 15.30 Mladi val.
Četrtek: 8.10 Trst, december 1941. 9.15 Pesmi nove dobe »New Age«. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 V deželi čarobne palice. 12.40 Oktet iz Nove Gorice; umetniški vodja Alenka Saksida. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Mladi val.
Petek: 8.10 Razglednice iz Španije. 8.35 Slovenska lahka glasba. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Halo, dober dan! Tu 362875. 14.10 Ena resna - ena smešna. 14.30 Od Milj do Devine. 15.30 Mladi val.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 10.10 koncert v Avditoriju muzeja Revoltella. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Ta ro-zajanski glas - Oddaja iz Rezije. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 16.00 Skozi tančico molka.
NAROČNINA ZA LETO 1993
Letna naročnina:
Italija	50.000	lir.
inozemstvo	70.000	lir.
zračna pošta	95.000	lir.
cena posamezne številke: 1.200 lir.
Zahvala
V soboto, 14. novembra, smo položili k večnemu počitku našo drago
BAZILKO ŠTANTA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili, posebno gg. Gian-niniju in J. Markuži, g. Miru Tavčarju in zboru Fantje izpod Grmade.
Bratranci in sestrične
Medjavas, Štivan, Jamlje, Praga, Bergamo
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 536978 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA