SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& jld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i jld., u jed»
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., m pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 gld., za j eden mesec 1 (Id.
V LJubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne
Štev. 53.
V Ljubljani, v sredo 4. marca 1896.
Letnilt XXIV.
Konec igri.
»Mrliči hitro jezdijo".
Nar. pesem.
Tisti dan, ko se je po celem svetu razširjala vesela novica, da je krščanska ideja podrla tudi t dunajskem inteligentnem razredu liberalni uestvor, včeraj torej se je dogodila v Ljubljani ta-le lepa prigodba: Sešli so se možje deželnega odbora, da volijo dva odposlanca v deželni šolski svet. Prišli so vsi. Poleg zastopnika sto in treh oseb tako tvanega veleposestva sta bila navzoča tudi poslanca kakih petdesettisoč ljudij, ki se štejejo, da prebivajo v kranjskih mestih in trgih, in poleg njih zastopnika 450.000 drugih ljudij z dežele, kakor pravimo.
Devet proti jednemu, kažejo te številke. A moč večine je silnejši, nego še pravičnejši računi. Kakšno pravicoljubje je vladalo včeraj v prostorih deželnega odbora pri imenovani volitvi, bomo takoj videli. Deželni glavar po pravilih ni glasoval. Volili so torej le štirje. Izmej teh je oddal gospod Povše svoj glas Murniku in Deteli; trije ostali, namreč advokat dr. Ivan Tavčar, tajnik Murnik in liberalni Nemec dr. Schaf-fer, so pa s svojimi tremi glasovi volili in izvolili — dr. Schafferja in Murnika v pri-sednike najvišje deželne šolske gosposke. To se je zgodilo dne 3. marcija 1896.
Se se nam ozivljejo v umu navdušenja polni spomini, ko so Slovenci naskakovali trdnjavo za trdnjavo, katero je še po krivici štel v svoji lasti nemški liberalizem na Kranjskem, in jih polagoma srečno osvojili. Slovenski večini v deželnem zboru, v deželnem odboru, v deželnem šolskem svetu, se je pridružila slavno izvojevana, a manj slavno se izka-zavša večina v mestnem zastopu : Slovenec je postal
gospodar na svoji dedni kranjski zemlji. Mej nasprotniki, ki so najžilavejše branili svoje nemŠko-liberalno stališče, se mora imenovati — dr. Scliaf-fer. Kjer se je imenoval rajni Dežman, se je oglašalo tudi njegovo ime in s tisto mladostno vueto silo, kakor Dežmana, je pobijala tudi njega vsa slovenska stranka. Dr. Schaffer je še jedini nemško-liberalni ostanek iz tistih polpreteklih časov in po pravici že šteje dobrih petindvajset let, kar se bojuje z dosledno gorečnostjo v javnosti proti Slovenstvu za liberalizem in nemštvo na Kranjskem. Z rajnima popimima lajevcema s „Tagblattom" in „Laibacher Wochenblattom" je v ozki zvezi njegova oseba.
Ta mož je sedaj član deželnega šolskega sveta po milosti znanega dr. Tavčarja in njegovega Murnika. Idejalisti, ki ne poznajo ali nočejo poznati naših razmer vsklikajo brez dvojbe: „Ali je to mogoče P" Res je, če bi se bil pred dvajsetimi leti kak Slovenec osmelil s takim nasvetom, naj se voli dr. Sehaffer v zastop, ki odločuje o slovenskem šolstvu in učiteljstvu na Kranjskem, bili bi ga kamenjali in če bi jim bil kedo prorokoval, da se bo tako zgodilo 1. 1896, bili bi ga zaprli v norišnico.
In zgodilo se je vender le tako.
Mi ne maramo pri tem dogodku sentimental-nostij ; čas je preresen. Ne maramo opisavati, da si Slovenija s studom zatira obupni obraz; ne maramo pozivati prahu naših prvoboriteljev, ki so pod rajnim Bleiweisom čisto in neskaljeno dvigali našo zastavo; naj pričuje proti odpadnikom, naj prekolne vso zlobnost in hinavstvo, katera se sedaj šopirita na tleh, ki so Se izvojevale resnici in pravici.
Taki ditirambi so brez haska ; prazno streljanje s puhlicami radi prepuščamo — nasprotnikom. Nam
je samo za stvar in ker trezno sodimo in dobro poznamo svoje razmere, zato hladno registrujemo včerajšnji dogodek, ki je bil samo naraven pojav naravnega razvoja slovenske liberalne stranke.
Koliko vina se je popilo, ko so nasprotniki slavili zmago ob deželnozborskih volitvah v mestih, koliko napitnic, koliko člankov je prilezlo na beli dan na zdravje in v slavo slovenski inteligenci! Mi smo se tedaj pomilovalno smijali, kakor smo že zdavnej preje pomilovalno poslušali vse grozne stvari, ki so se nam očitale. Naš škof, dr. Mahnič, slovensko duhovsto, vsa katoliška stranka smo jim bili sami — sovražniki slovenskega naroda, ki ga hočemo uničiti in izročiti Nemcem v roke. O ironija ! s katero plačuje čas. — Ob času katoliškega shoda je bila že sama misel katoliške univerze — najprist-nejše nemškutarstvo ; boj za slovensko šolo v verskem duhu se je prekrstil v boj proti Ciril - Metodovi družbi, proti braniku in svetinjam in drugim jednakim stvarem. Kar so mogli, so se lagali; zabavljanje, obrekovanje, opravljanje se je pošiljalo na debelo v slovensko deželo in kedor jim ni hotel na slepo verjeti, je postal mahoma iz navadnega, neodvisnega državljana — i .... i hlapec ali neumni kmet.
Mi smo vedeli, zakaj se gre in se nismo menili za tako huronsko korajžo. Delali smo po svojih načeliu v duševni in gmotni prid našega naroda — morda res marsikje premalo, — a plašili se nismo. Poskusili smo se vlansko leto pri volitvah prvič v večji meri z nasprotniki. Vspeh je bil tak, kakeršnega smo pričakovali: Na kmetih — vsi naši; po mestih vsi — unih. Mi smo vedeli, da nasprotna zmaga nikakor ni zmaga slovenske iteligence, marveč jedino le slovenskega liberalizma. Tisti strup sovraštva proti cerkvi in duhovništvu,
LISTEK
Fidelis Hoepperger.
(Dalje.)
Iz skromnega samostana je vzbudil s svojim duhom in trudom semenišče omiki in prosveti za ves Balkan. Tri lastnosti se nam zrcalijo iz njegovega dela. Prva je čudovita, dejali bi skoraj ženi-jalna podjetnost, katera je imela svoj temelj v njegovem neomajnem zaupanju v Boga.
Za vzgled bodi ta-le dogodek:
Leta 1870 je prišel k rajnemu Hoeppergerju hercegovski apostolski vikar Kraljevič in ga je vprašal, če bi mogel usmiljenke uvesti v turške pokrajine. Ko mu je ta potrdil, ga vpraša škof:
„Cesa je treba za to?"
„Ničesar druzega, nego strehe, ki se brani soincu in dežju," mu odvrne.
„Ničesar druzega?" vprašuje dalje škof.
„Ničesar. Za drugo bo skrbel Bog," odgovori Hoepperger.
In res so šle že preje nego za dva meseca hrvatske usmiljenke v Hercegovino — kot prave pijo-nirke krščanske omike — in so se v kratkem tam udomačile. Za malo časa so imele že mnogo zavodov po Hercegovini.
Kmalu za hercegovskim škofom je, nevede za prošnjo, hercegovinskega škefa prišel z isto
prošnjo bosenski škof Vuičic k ljubeznjivemu predstojniku zagrebških usmiljenk. Uprav tedaj so se silile protestantske dijakonise v Sarajevo, a niso mogle vspevati. Vkljub obilni denarni pomoči, ki so jo prejemale z doma, so komaj zvabile desetorico otrok v svoje vzgojevališče.
Tudi bosenskemu škofu je obljubil Hoepperger sestre z istim pogojem, kot hercegovskemu. Milost-ljivi Vuičic tudi ni mogel iz svojega ničesar dati. Sam ni imel niti svoje hiše. Prebival je v lesenem župnišču pri svojem bratu župniku. Zupnišče je imelo tri sobe: v jedni je stanoval župnik, v drugi njegov duh. pomočnik, v tretji pa škof. V tacih razmerah seveda ni bilo mogoče pričakovati od njega kake posebne podpore.
Hoepperger je trdno zidal na božjo pomoč. Kmalu je odposlal nekaj sestra, v Sarajevo; na pot in za prvo silo jim je dal 30 cekinov, — vse, kar je vtrpela domača hiša. Sestre so pričele šolo, živele so skromno in varčno in za osem mesecev je pri javni skušnji njihovih 60 deklic tako odgovarjalo, da so se čudili vsi navzoči. Skušnjo so prišli poslušat tudi vsi konzuli; celó pruski in ruski. Skušnja se je sicer izvrstno izponesla, a pošli so že vsi pripomočki, dolgov je bilo pa čez glavo. Tu pa se oglasi drugi dan pri prednici francoski konzul in ji izroči 100 cekinov v priznanje izvrstnega šolskega vspeha. Tudi Avstrija se je jela zanimati za šolo in je kmalu dajala po 100 gld. za vsako učiteljico pod-
pore. Hoepperger je naučil svoje sestre zaupanja v božjo pomoč in to zaupanje jih ni nikdar ogoljufalo. Sestre so celo ob času okupacije mirno opravljale svoj vzvišeni posel. Tudi Turki so iskali pri njih tolažbe in pomoči. Vzlasti bolniki so vedno od vseh stranij prihajali k njim, ker preje ni bilo v deželi zdravnikov. Tako zelo so spoštovali Turki usmiljenke, da je v pristno turški priprostosti sam travniški paša prosil Hoeppergerja, naj bi prevzele turško šolo, češ, da po Koranu ni dovoljeno muhamedovcem ob-iskavati krščanskih šol.
Sedaj imajo usmiljenke svoje zavode in šole na bosenski iu hercegovski zemlji v Sarajevem, Mo-staru, Travniku, Derventi, Banjaloki, Žepcu, Zupan-jecu in Bugojni;*) tudi v Rumeliji v Drinopolju je njihov dekliški zavod in šola od leta 1881. — Na prošnjo rimske propagande in avstrijske vlade je Hoepperger sam peljal pet sester leta 1890 v Ska-der in leta 1892 v Prizren na Turško tri sestre, ki so prevzele ondukaj bolnišnico. Kakor je bilo neomejeno rajnikovo upanje v božjo Previdnost, tako je bila tudi neomejena njegova podjetnost.
*) Leta 1883 je praznoval Hoepperger petindvajsetlet-nico svojega delovanja v usmiljenškem zavodu. Ob ti priliki ga je priporočila hrvaška vlada cesarju v odlikovanje z zaslužnim križcem s krono. Ko se je cesar poučil o njegovih zaslugah, mu je iz svojega nagiba podelil viteški red železne krone tretje vrste, češ, da je Hoepperger preje osvojil s svojimi sestrami Bosno in Hercegovino, nego avstrijska vojna.
ki ga je leta in leta točil „Slovenski Narod" meščanom in tržanom, je pokazal svoj vpliv. Zmagala ni nobena zavest, marveč le zvita dresura, s katero je nahujskal vzlasti „Narod" sicer krotke moži proti „sovragu vsega človeštva", — klerikalizmu. Meščani in tržani so potemtakem stopali na volišče večinoma s prepričanjem, da se gre proti nemškutarstvu, proti izdajicam in sovražnikom slovenskega naroda.
Kako britko se maščuje usoda nad njimi! Z a-s t o p n i k a n j i h o v a s t o p a t a p r e d n j e i n jim za plačilo kažeta svoji glasovnici v deželni šolski svet, na katerih se bere ime: dr. Schaffer.
Morda se marsikedo prijemlje za glavo, a prepozno je. Svetujemo mu, naj drugič rabi svojo slovensko pamet, predno zapleše po liberalnih trobentah v javnosti.
Kakor je prišlo, tako je moralo priti. Ze pri deželnozborskih volitvah se je slovenski liberalizem pobratil z nemškim, ko se je šlo za barona Berga v trebanjskem okraju, kjer so vsi „Narodovci" volili trdega Nemca kandidata Berga. Ko se je pa otvoril zbor, se je to pobratimstvo še lepše pokazalo. Tisti medvedje, ki so nekdaj bučali glasneje od groma za Slovenstvo in Slovanstvo, ki so žugali pohrustati vsacega, kedor se je drznil dvomiti o načelu „absolutne narodnosti," medvedje divji in silni na videz, kot bi bili ravnokar prilomastili z Učke gore, so postali mahoma krotki, kot ovčice. Skovali so si obročke in jih pritrdili ob nosu in navezali so nanje nove motoze. Treba je bilo le še Bošnjaka, da jih vodi. Izvolili so si ga na ljubljanskem ro-tovžu in dali so mu ime častnega meščana. Izvoljeni se ni branil in tako smo opazovali zanimive prizore, kako jih je brez strahu, z velikimi vspehi pred občinstvom res vodil po političnih odrih gorjanski baron Schwegel v spremstvu svojega tovariša dr. Schafierja in kako jih je, kedar se mu zazdelo, prav tako brez nevarnosti peljal v svoj hlev. Kar nič več niso bili nevarni — nemštvu in liberalcem ; nam pa še manj, dasi so često porohnelj proti nam. Mi smo jih namreč poznali že cd preje in smo se jim smejali.
Mrtvi brzo jašejo, pravi naša narodna pesem. Sedaj so prihajali v prepad. Podobni so črvom, ki glojejo mrliče. Cel svet se odvrača od grdega, mrtvega trupla, ki se imenuje nemški liberalizem. Samo črvom je še do njega. Pustimo jim ga I Krščanska ideja se ne potrebuje ustavljati pri svojem veličastnem potu skozi Eviopo pri tacih pojedinah. Možem se ni treba brigati za mumije.
Ob ti priliki se razvidi, zakaj nismo hoteli vzlasti ob deželno-zborskem zasedanju in po njem, vstopati na umazano pozorišče, na katerem so po svojem načinu obdelavah „narodni" liberalci naše poslance in našo idejo. Sedaj vidi vsak, da ni bilo vredno. Nam je za pozitivno narodno delo, katerega je povsod tako živo treba, ne pa za prekljanje s tako „narodno" stranko, ki vozi popolnoma v kolovozu že dolgo izvoženem od hrvaške „narodne stranke, samo da pri jednih vihti bič nemški libe-
ralizem, pri drugih pa mažaronatvo. Odslej nam še bolj velja poziv narodne pesmi: „Pusti, An zel, mrtle zmiram!"
Nekaj pa moramo vender še pripomniti.
1.	Kedor hoče slišati, mu povemo jedenkrat za vselej, da se od takih „narodnjakov" ne damo učiti, niti ne vsprejemamo svetov, najmanj pa o „narodnosti," ki jo tako izdajajo. Liberalizmu na ljubo so vrgli ob tla narodno zastavo in taki ljudje naj binasučili ali celo sodili o narodnosti? Naša načela so prevzvišena, da bi jih mogli oskruniti mrliči. In po teh načelih bomo branili vedno neustrašeno katoliško vero in cerkev in pravice svojega naroda proti vsakemu tujemu in domačemu nasprotniku, reci ta, kar hoče.
2.	Tistim listom in lističem pa, ki nekaj iz naivnosti, nekaj iz domišljavosti sedajo tako radi na sodni stol proti nam, kličemo, naj opusti to brez-potrebno delo. Mislimo vzlasti „Edinost", „Sočo", celjsko „Domovinico" in zagrebški „Obzor". Redko kedaj smo jim odgovarjali, nekaterim skoraj nikoli. Pameten človek lahko izpozna iz zadnjih dogodkov, zakaj da ne. Ne briga nas dosti, kaj mislijo o nas, samo to jim pravimo, da je nam jasen naš programinaš položaj invsled tega tudi naša dolžnost. Kedor si hoče razbijati glavo ob zidu, mu ne moremo pomagati.
Dr. Nevesekedo je spisal pred leti grozno lep roman, ki se mu pravi: „4000". Tisti roman se konča s temi - le besedami:
„Vidimo pa se tedaj, ko pogine človeštvo apo-kaliptiškim jezdecem pod kopiti in ko pride Gospod v zarji svoji, da sodi pravičnike in — licemerce."
Mi tudi tako pravimo I
Državni zbor.
Dunaj, 3. marca.
V včerajšnji večerni seji, ki se je pričela ob '/<8. uro, je posl. K 1 u n odgovarjajoč najprvo posl Dobernigu, vpisaval žalostne šolske razmere na Koroškem. Neki podučitelj se je iz strahu pred dež. šol. nadzornikom ustrelil. Neki drugi učitelj je pretil dež. šol. nadzorniku, da ga ustreli; vsled tega je bil obsojen na tri mesece zapora, toda nesrečnež se je obesil. (Cujte 1 Cujte I) Vlada naj pošlje nepristranskega komisarja na Koroško, da preišče on-dotne šolske razmere. Govornik naglaša potrebo, da 86 loči dež. šol. nadzorstvo za srednje in ljudske šole ter nadzorniku za srednje šole eventuelno izroči nadzorstvo tudi v sosednih kronovinah. Ko-nečno zahteva, naj se imenujejo za šol. nadzornike in ravnatelje osebe, ki so vešče obeh deželnih jezikov, ter nasvetuje več resolucij gledi ljudskega šolstva v Istri, Trstu in Gorici.
Posl. Z u r k a n zahteva, naj vlada prej ko mogoče ustanovi višjo dekliško šolo v Crnovicih.
Posl. Kurz nasvetuje resolucijo, da Komen-skega šola na Dunaji dobi pravico javnosti; posl. König zahteva potne odškodnine za člane dež. in okr. šol. svetov, posl. Bonda italijansko pripravnico
Druga lastnost, ki jo občudujemo pri Hoepper-gerju, je bil njegov izvanredni vzgojeslovni dar. Kot pedagog zasluži Hoepperger jedno prvih mest v vrsti sedanjih šolnikov.
Leta 1857 je dobil novi predstojnik usmiljenški zavod v prvem razvoju. Od leta 1851 je bila že poleg šole in vzgojevalnega zavoda tudi ženska pripravnica združena s samostanom. V nji so poučevale sestre. Začetek je torej bil, a treba je bilo živega uma in krepke roke, da se je začetku primerno osnoval tudi nadaljni razvoj. Hoepperger je bil mož za to. — Ze leta 1857 je ustanovil za revnejše go-jenke vzgojevališče in šolo. Večina deklic je bila v zavodu zastonj. Leta 1858 je osnoval višji dekliški zavod za hčere iz boljših rodbin. Leta 1858 so prevzele usmiljenke na Reki poleg bolnišnice tudi sirotišnico, v kateri se vzgajajo sirote obojega spola. Tudi izven Zagreba je na mnogih krajih, kjer je videl posebno potrebo, ustanovil Hoepperger šole, v katerih je namestil sestre; tako n. pr. leta 1860 dekliško šolo v Lepoglavu, leta 1865 v Bukovcu, leta 1866 v Zlataru, 1867 vlvancu, 1873 v Bistrici, 1874 pri Sv. Duhu, 1877 v Rasinju. Vrh tega imajo zagrebške sestre šole, oziroma tudi vzgojeva-lišča v Basinji, Djakovem, Požegi, Daruvaru, Or-lovcu, Oseku, Gjurgjevcu in na Josipovcu. Tu v zadnjem kraju oskrbljujejo sestre lepo vrejeno hrvaško deško sirotišče. Poleg redne šole so namreč v
tem zavodu tudi delavnice, kjer uči mojstri dečke raznih obrtov.
Pristavljati moramo, da so mnoge šole oskrbovale sestre popolnoma brezplačno ali vsaj za jako majhno nagrado. Vse njihove šole stoji na vrhuncu vseh vzgojevalnih in zdravstvenih zahtev. O njihovem internatu za pripravnice na ženskem učiteljišču v Zagrebu piše izvrsten poznavatelj zavodov, Karlo Matica, ki je po celej Evropi proučaval vredbo raznih internatov, tako-le:*)
„Ta internat kakor tudi p r e p a -randija sta vre j ena popolnoma po z a h t e v a h š o 1 s k e g a nkona in sam internat je po s v o j i vredbi d anes jed-naknajboljim tevrste zavodom tudi n a j o m i k a n e j š i h narodov."
V obče so vse šole, ki jih vodijo zagrebške sestre, oskrbljene z vsemi učnimi pripomočki, katere zahtevajo sedanja pedagogična načela. Hoepperger je po gotovem, odločenem načinu vzgajal bodoče učiteljice in je po jasnem načrtu ustanavljal šole in zavode. V vsak tak zavod je vložil svojega duha in zato jih je tako visoko povzdignil.
(Koneo «ledi.)
*) K. Matica, ravnatelj kr. maske učiteljske skole v Zagreba: Fidelis Hoepperger. Zagreb 1896. Tipografski zavod „Narodnih Novina" v Zagrebu, atr. 7.
v Dalmaciji, dr. Bartoli italijanski poduk v isterskih ljudskih šolah, generalni govornik (contra) dr. Sa-manek govori o čeških šolah v raznih nemških mestih, dr. Pournier (pro) odgovarja Chotkowskemu in Scheicherju gledi verskega pouka, zahteva pouk v ročnih delih in gospodarskih strokah na pripravnicah.
Naslov „ljudske šole" je bil vsprejet, kakor tudi vse resolucije. V odsek za volivno reformo sta bila izvoljena grof Wurmbrand in dr. Pournier. Posl. Adamek interpelira naučnega ministra, zakaj državna uprava ne prevzame gimnazije v Opavi, in dr. Foregger pravosodnega ministra zastran imenovanja dvornega svetnika Schmieda predsednikom graškega nadsodišča.
Konec seje ob 11. uri.
*
* *
Današnje seje prva točka je bilo poročilo bud-getnega odseka o profesorskih plačah na državnih šolah za babice. Odsek nasvetuje razdelitev jednake šole v praški porodnišnici v češko in nemško.
Dr. Dvofak govori proti razdelitvi, dr. Beer pa priporoča razdelitev.
Odsekovi predlogi obveljajo, kakor tudi vladna predloga gledi troškov za razširjenje medicinskega oddelka na češkem vseučilišču v Pragi, gledi nove zgradbe za državno gimnazijo v Novem Sandecu in za tretjo državno gimnazijo v Krakovu.
Na to se prične nadrobna razprava o proračunu finančnega ministerstva. Kot govorniki so ogla-šeni contra: Schnal, Kaiser, Formdnek, Schlesinger, Purghart, Scheicher, Rašin, Steiner in Polzhofer; pro: Lorber, grof Dzieduszycki, Svoboda, Schflcker, Fries in Promber.
Poslanec Schnal zahteva, da bi seblagajnični preostanki no porabljali za državne namene, temveč porabljali za deželne potrebe po razmerju direktnih davkov. Dalje govori o sladkorni industriji ter zahteva za izvoz 3 gld. 25 kr. premije.
Poslanec Lorber zahteva državne podpore za pristave, azistente in konstrnkterje na državnih šolah, posebno na akademiji v Ljubnem.
Poslanec Kayser želi, da pride davčna reforma hitro na vrsto. Prvi pomislek glede davčne reforme je prenizko obdačenje delniških družb. Dalje opisuje žalostne razmere poljedelskega stanu. Pridelki so padli v ceni za 40 odstotkov, ravno tako pa so se podražile razne potrebščine. Zato je opravičena med poljedelci nevolja, da se za-nje premalo aH nič ne stori. Govornik želi znižanje pristojbin pri izročitvah posestev ter se pritožuje zaradi predrage živinske soli. Dalje priporoča razne zadruge med poljedelci, pospeševanje živinoreje in melijoracij ter zahteva, da se odpravijo mitnice. Govornik ni proti zboljšanju uradniških plač, toda višji troški se ne smejo zvaliti na male davkoplačevalce. Borzni davek naj se zviša in vlada naj gleda, da z Ogersko sklene ugodnejšo pogodbo. Če država podržavlja železnice, ne sme delničarjem dajati daril, kakor eeje to zgodilo pri severozapadni železnici.
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
Pri kosilu se je veselo razgovarjalo o včerajšnjem sprehodu, omenjalo porcelanastega Kitajca, ki je ugajal Taši, in govorilo o plesu, ki se pripravlja v čitalnici. Taša se je udeleževala razgovora, odgovarjala na prašanja, celó smejala se, a v srcu je čutila neki nemir.
„Morda se je odpelial?" mislila si je in nevede želela, da bi bil tu; toda kadarkoli se je ozrla, bilo je mesto, kjer je običajno sedel Štefan Aleksejevič, zasedeno od nekega drugega, in ni tam, ni drugod ni bilo Bahtemina.
Po kosilu je šla Taša z M-elle Burkhardt v čitalnico, da bi spustila pismo v poštno jaško. Grofica je šla z Ljvovo počasi za njima.
„A gospod Bahtemin, kakor se vidi, se je odpeljal", dela je M-elle Burkhardt, ko sta odšli nekoliko od hotela. „Ste zapazili? danes ga ni bilo za table d' hdte-om.
„Zapazila", dejala je Taša in nekoliko zaru-dela. — „Samo Ljvova sem zabila prašati; ko pride, bode ga treba prašati, se je li odpeljal. On ve gotovo".
Ona je pomolčala.
Konečno govornik zahteva, naj država jemlje nevzdignene dobitke.
Grof Dzieduszycki tudi izraža željo, da bi se hitro rešila davčna reforma v korist malih davkoplačevalcev. Govornik se pritožuje o fiuančuih organih, denarnih kaznih, obdačeuju konsumnih društev in domače industrije. Priporoča znižanje pristojbin in prepisnih troškov ter se izrai.a proti višjemu državnemu davku od žganja, ker bi bile dežel« oško dovane. Obširneje govori o n =godbi z Ogersko; na-godba iti carinska zveza sta potrebni z ozirom na skupno državo.
Poslanec Form&nek se pritožuje o davčnih organih; novi davki bodo zopet huje zadeli poljedelce, ko meščane. Izjavlja se proti višjemu davku od piva iu za višji borzni davek. Plače uradnikov naj se zboljšajo, toda ob jednem naj se vlada ozira na potrebe dežel.
Govorili so še finančni minister dr. Bilinski, poslanci Svoboda, Schlesinger in Schiicker.
Prihodnja seja v četrtek.
Vrnitev vseiičiliščnih dijakov iz Belovara v Zagreb.
Iz Zagreba, 27. feb.
Dne 19. februvarija je pretrpel veči del vse-učiliščnih dijakov svojo kazen, na katero so bili obsojeni pri zagrebškem sodhenem stolu radi poznatih izgredov za bivanja cesarja v Zagrebu. Dijaki so bili zaprti v Belovaru, ker v Zagrebu niso imeli zanje dosta pristojnih temnic. Od tukaj so se imeli povrniti 19. februvarija, kar se je tudi zgodilo. Skoraj neverjetno je, kar pripovedujejo dijaki iu po njih tudi naši opozicijonalui časopisi o ravnanju ž njimi po belovarski sodbeni oblasti. Ker uradni list še do dandanes ni preklical teh izjav, je prav verjetno, da se je z dijaki zares nedostojno ravnalo. Omenjena oblast, odnosno predsednik sodbenega stola, je bil odredil, da se imajo dijaki odpeljati že zjutraj ob štirih tistega dne iz Belovara v spremstvu žandarjev, če tudi so se imeli po postavi pustiti iz temnic še le ob osmi uri. To se je hotelo pa zato izvesti vse na tihoma, da ne bi Belovarčani priredili diskom kakšne ovecije, kar se je kasneje v istini zgodilo v velikej meri proti volji in na veliko jezo omenjenega predsednika. Dijaki juristi so se uprli tej uepostavni odredbi ter se zaklenili že na večer v svojih temnicah. Drugo jutro ob štirih so zares prišli budit dijake temniški stražarji, a ker dijaki niso hoteli vrat odpreti, odprli so jih stražarji s pomočjo nekih zaprtih zločincev ter juriste izvlekli iz njih postelj na mrzli hodnik. Zandarme-rijski vodja je zapovedal, da se imajo nemudoma opraviti in oditi, ali ko so dijaki zahtevali od njega pismeno zapoved, ni je mogel pokazati, ker je ni imel. Vendar pa je bil toliko pameten, da ni dalje uredoval, ker je uvidel, da je tako ravnanje nepo-stavno. Dijaki se podado zopet v temnice in ob osmih so imeli zapustiti vsi kaznilnico, pred katero jih je čakalo mnogobrojno občinstvo, da jih pozdravi. Ali predsednik sodbenega stola odredi, da
„Kako čuden je, ta naš domačinec", nadaljevala je M-elle Burkhardt.
„Čuden!" dela je Taša. „Zakaj?"
M-elle Burkhardt se je zasmejala.
„Začarani Riuald", dejala je ona.
Taša se je nehote nasmehnila.
„Ali je bil Rinald začaran", prašala je ona.
„Da, dokler ni zašel v grad Armidi."
„A—a—a", zategnila je Taša, „a zdi se mi, da gospod Bahtemin ni podoben Rinaldu ni po obličju, ni po značaju. Rinald je bil mlad in krasen, kaj pa Bahtemin . . ."
Pokimala je z rameni.
Naredili sta nekoliko korakov molče.
„Bodete li v četrtek ua plesu?" prašala je M-elle Burkhardt, „delajo velike priprave; gospem bodo baje dajali male šopke iz lepih cvetic. Bode jako veselo."
„Ne vera", dejala je Taša iu so timeknila otrokom, ki so tekali in metali kroglo. „Kako se igrajo! Morda pojdem pogledat."
„Pogledat?" prašala je M-elle Burkhardt z iskreno neumljivostjo. „Pa plesali ne bodete? je li možno ?"
„Ne bodem", dejala je Taša iu gledala pred-se. „Jaz" . . .
Hjtela je pristaviti še nekaj, a hipoma zamol čala. Daleč pred seboj je zagledala Bahtemina. Sedel
se imajo vsi po redu preslišati radi svojega ponašanja, češ da 8e niso pokorili ujegovi (seveda nepravični odredbi). S tem je hotel dijake zaustaviti, da se ne odpeljejo s popoldnevnim vlakom iz Belovara in da ne pridejo o pravem času v Zagreb, kjer se jim je hotela pripraviti'velika ovaeija. Ali dijaki so odgovarjali preiskovalnemu sodniku čisto kratko, da se je ta preiskava hitro izvršila, pa so mogli zares še tisto popoldne iz Belovara odpotovati. Z burnimi pozdravi so jih spremili Belovarčani na kolodvor. Na vseh postajah jih je narod pozdravljal s: „živeli mučenci !" če tudi so žaudarji stra-žili po kolodvorih. k>.r je bilo pa gotovo čisto nepotrebno, ker narodno čuvstvo se ne da udušiti na tak način.
V Zagrebu je bil sprejem veličastven, ali netaktnost zagrebškega redarstva ga je spremenila v veliko demonstracijo proti današnjemu zistemu. Na tisoče se je zbralo naroda na kolodvoru, da pozdravi mlade hrvatske sokole, ki so se žrtvovali, da s svojim činom razkrinkajo današuji tako hvaljeni zistem na Hrvatskem. Ko se pokažejo diiaki pred kolodvorom, pozdravi jih vsa zbrana množica z kurnim „živeli mučenci !" a domoljubne Zagrebčanke jih obdarijo s krasnimi šopki cvetja, premda so bili že med potjo kar obsuti s cvetjem. Med potjo v mesto se zapoje narodna hrvatska himna : „Lepa naša domovina", katero je pel ves zbrani narod, a staremu, sedaj na žalost bolnemu Starčeviču so napravili lepo ovacijo. Ko je hotelo občinstvo skozi glavno ulico na Jelačičev trg, zaprlo je redarstvo to ulico ter zapovedalo, da se ima rasiti, če tudi ni bilo pravega povoda zato. In tako se je začelo demonstrirati, z raznimi vzkliki proti Mažarom in bauu. Vkljub vsemu trudu je vendar svet prišel po dalnjih ulicah na Jelačičev trg in v Ilico, ker je bilo zbrano toliko sveta kakor redko kedaj, pa se moramo le čuditi, da se ni dogodila kakšna nesreča, ko so začeli stražarji svet goniti s sabl|ami iz glavne ulice. Le mirnemu značaju našega občinstva se ima pripisati, da ni bilo večih nesreč, nego samo nekoliko zaprtih ljudij, ki so glasno pozdravljali dijake.
Tako se je pokazalo, da je skoraj ves narod odobril oni dogodek laujske jeseni in da smatra zdaj one mladeniče za mučenike. Z ravnanjem naših javnih oblastij pa narod gotovo ne more biti zadovoljen, a najmanje z ono v Belovaru, če se je res vse tako zgodilo, kakor se piše.
Kaznjenec se ne sme po postavi poprej pustiti iz temnice, razun če je pomilovan, pa tudi ne kasneje, *e je svojo kazen v redu pretrpel. Da se je pa v Belovaru s političnimi kaznjenci tako surovo ravnalo, je zares prav nedostojno dotične oblasti, pa ostane tudi grd madež ua današnjem zistemu. Ponašanje zagrebške redarstveue straže mora se tudi obsoditi najstrožje, ker občinstvo se je pristojno ponašalo, pa bi se bilo gotovo vse v redu razšlo, da ni bilo vsled napada od strani stražarjev raz-srjeno. In to redarstvo plača meščanstvo gotovo ne zato, da duši izjave narodnega veselja, nei?o da vrši svojo dolžnost po prepisanih postavah. Naši poli-
je za neko mizico restauranta in zamišljen pil kavo. M-elle Burkhardt je pogledala prašajoče na njo. „Ali je videl ali ne?" pomislila je Taša nevoljna na-se, da se je presenetila. „Ne, ni videl", ukrenila je ona, pogledala nevidoma še jedenkrat ua Štefana Alcksejeviča, ki ni gledal v njihovo stran, in pomirjena obrnila se k M elle Burkhardt. „Ne bodem", ponovila je z veselim in prekanjenim smehljajem, odgovarjajo njenemu pogledu.
„Zakaj pa?" prašala je M-elle Burkhardt.
„Kako zakaj? Zakaj ne bodem plesaL?"
„Da", dela je M-elle Burkhardt. „To bode pravi ples. Gospe bodo brez klobukov, gospodje pa v frakih."
„Ne ljubim plesati z ueztiauci", odgovorila je Taša in povesila oči.
„Kaj nimate znancev? Pa gospod Ljvov, gospod polkovnik in ... in ... da in o n .. ." dejala je M elle Burkhardt, šireko posmehljavši se, ko je mahoma zapazila nasproti šedšega Štefana Alekse-jeviča, in pokazala ga Taši. „Naš Riuald. Glejte sem gre, ni se odpeljJ."
Iu priklonila se je Bahteminu.
Bahtemin se je odkril in poklonil.
„On gotovo pleše."
„Ne vem", dejala je Taša, pogledala na Štefana Aleksejeviča in tudi poklonila se mu.
Dalje slčdi)
tični pojmovi so zares že tako pomešanj, da naše
narodne oblasti zatirajo naše lastno uarodno prepričanje in naše narodne izjave. Zares, globoko smo pali !
Politični preg-led.
V Ljubljani, 4. marca.
Židovsko - liberalni glasovi povodom zadnje volitve tui Dunaju. Prcdvčerajna volitev v 2. razredu je vzela dunajskim liberalcem zadnjo nado na rešitev pred sramotnim, toda zasluženim padcem. Liberalno židovstvo je trdno upalo, da mu ostane zvesto vsaj dunajsko uradništvo, katero je 2. razredu naštevilneje zastopano; toda tudi to se mu je izneverilo. V svoji veliki poparjenosti piše „Neue Freie Presse" : „Uradništvo ni hotelo pokazati nikake hvaležnosti nasproti vladi, katera mu je pripravljena še več nakloniti, kakor je zahtevalo (I) Zboljšanje plač 8taluih uradnikov, zvišanje pokojnin uradniških vdov iu sirot, vse to ni bilo dovolj nakloniti si src dunajskih uradnikov, ki so z glasovnicami v rokah javno demonstrovali zoper sedanjo vlado. Avstrijska vlada izgubi s tem poslednjo moč, ki je bila pod prisego zavezana, podpirati jo v vsakem slučaju". Iz navedenih stavkov se razvidi skrajna podlost poraženega židovstva. Ker uradništvo po lastnem prepričanju ni hotelo rešiti židovskih liberalcev iz največjih zadreg, zato je po njihovem mnenju prelomilo dano prisego in se izneverilo vladi 1 Z navajanjem vladnih predlog gledč zboljšanja uradniškega položaja pa hoče duuaiska Židinja dokazati, da so njeni pristaši tisti mogočni faktorji, od katerih je odvisna beda ali blagostanje državnih uradnikov. Prepozno prideš, brezzoba klepetulja!
Španija in Zvezne države. Sklep senata severno ameriških držav vedno bolj vznemirja španjfcke kroge. Sleherni dan se zbirajo velike množice občinstva pred poslopjem ameriškega konzulata ter na raznovrstne najine izražajo svojo veliko nejevoljo nad postopanjem ameriške vlade. Ameriški konzul v Madridu je takoj brzojavno poročal svoji vladi o zadnjih dogodkih. To poročilo je zelo razburilo ameriške senatorje. Še isti večer so se sošli k tajnemu posvetovanju, Vlada je predlagala, naj se imenovani sklep razveljavi, ker je le na ta način mogoče ohraniti prijateljske razmere s Španijo. Poslanska zbornica je pa v včerajšni seji jasno pokazala, da se popolno strinja s sklepom senata, ka;ti z 263 proti 16 glasovom je vsprejela predlog glede neodvisnosti Kube. Črtala se je samo ona določba, v kateri se zagotavlja, da bode kongres vsestransko podpiral Clevelanda, in sicer zato, ker je postavodajalna oblast sama pripravljena, storiti vse potrebne korake. Na ta način so toraj pokazale Zvezne države očitno, da priznavajo Kubo kot neodvisno od Španije, in da se ne strašijo nikakih španjskib demonstracij.
Italijani v Afriki so po najnovejših poročilih zopet prejeli, kar zaslužijo, ker se vmešavajo v zadeve, katere jih popolno nič ne brigajo in pometajo povsodi, samo pred lastuim pragom ne. Natančnejših pojasnil o najnovejšem porazu še nimamo na razpolago, le toliko je gotovo, da je general Ba-ratieri s približno 15.000 možmi in 60 topovi napadel šoanske čete, ki so pa napad odločno odbile in zapodile sovražnika v beg. Napad in ob jednem poraz se je vršil v bližini mesta Adue. Iz teh skromnih podatkov, katere naznanja vladna brzojavka, je posneti, da so zadali Šoanci svojim vznemirjevalcem zelo občutljiv udarec. Po zadnjem poročilu generala Baratieri so prodrli Italijani že do Albe Garime, ki leži nekako 10 km. na zahodu od Adue. Sedaj je pa dognano, da so morali bežati do Belese, ki je oddaljena nad 60 km. od Adue. Toraj so morale poražene italijanske čete še isti dan premeriti nad 50 km. dolgo pot. Ako nadalje pomislimo, da so ravno v tej pokrajini na mnogih mestih zelo neugodna, za transport popolnoma nepripravna pota, si lahko mislimo, da so morali prepustiti poraženi Italijani živež in orožje svoiim nasprotnikom. Vrhu vsega tega se pa nahajajo Baratierijeve čete sedaj v tako neugodnem kraju, da jih Šoanci z jednim samim odločnim napadom lahko popolno premagajo in zapode v Masavo. General Baratieri je hotel italijanski vladi pokazati, da bi ne bilo potreba na njegovo mesto imenovati generala Baldi-ssera, in pred njegovim prihodom, n katerem je bil obveščen tajnim potem, dovršiti težavno nalogo ter si prislužiti lavorov venec. Toda revež se je zelo opekel in si s svojim nepremišljenim korakom naprtil občno nezadovoljnost italijanskega prebivalstva.
Razgled po slovanskem svetu.
f Dr. Ante Starčevič.
Iz Zagreba, 1. marca.
V nedeljo popoludne so položili Hrvati v hladno zemljo jednega svojih najznamenitejih ljudij dr. Ant. Starčevima. Vkljub njegovej želji, da mu bode pogreb čisto priprost, pokazal je narod hrvatski, kako spoštuje poštene in značajne svoje pobornike za narodno pravo. Iz vseh hrvatskih dežel so prihiteli rodoljubi, da izkažejo vrednemu rodoljubu zadnjo čast. Zastopana so bila na pogrebu vsa narodna društva zagrebška in drugih mest, mnoge deputacije iz selskih občin, rodoljubna mladež in ogromno število narodnih meščanov. Ljudstva se je kar vse trlo. Zvouilo se ni, ker si je ranjki želel Čisto priprost katolišk pogreb in da mu truplo leži na ko-jem pokopališču zunaj Zagreba. Prijatelji njegovi so mu odloČili za zadnje počivališče v lepem zagorskem kraju pod Zagrebško goro, v župi šestinski, kamor po leti tako rad zahaja zagrebški svet. Pri pogrebu je vladal največji red, če tudi je bilo občinstva na tisoče zbranega. Le nekaj pa je vsakega žalilo, da se je pri tem pogrebu mestno zastopstvo, ali bolje mestno poglavarstvo pokazalo tako neprijazno naproti velikemu pokojniku, da mu ni izkazalo nobene časti, da ni dalo zapaliti niti plina po onih ulicah, po katerih je šel sprevod. To ponašanje je tako nedostojna politična nestrpnost, da jo mora vsakdo obsoditi, že iz tega razloga, ker je bil pokojnik jedenkrat tudi poslanec mesta Zagreba v hrvatskem saboru, in je ostal član tega zbora do svoje smrti, seveda izvoljen kasneje v drugem volilnem okraju. Pri nas je politična nestrpnost presegla že vse mere, kar se vidi iz omenjenega slučaja, ta nestrpnost pa je plod današnjega zistema mažarskega, ki ne trpi zraven sebe nič slobodnega in skoraj bi rekel tudi vzvišenega.
Vsi naši časopisi, razun uradnega lista, so se izjavili o značaju pokojnika v vsakem pogledu, kar se tiče domoljubja in poštenja. A to je dr. Anton Starčevič tudi zaslužil. Kot domoljub ima on to zaslugo, da je gojil idejo hrvatsko konsekventno od prvega koraka aa politično polje do svoje smrti. L. 1861 je načrtal v spomenici županije reške svoje nazore o hrvatskem pravu na temelju glasovite listine iz I. 1527, po katerej so Hrvati čisto slobodni in neodvisno izvolili si Ferdinanda I. Habsburžana za svojega kralja. Po tem historičnem pravu imajo Hrvati tudi še zdaj prava, da oni vse državne zadeve le s svojim kraljem razpravljajo brez vsakega drugega vpliva. Na tem temelju je hotel tudi vse hrvatske dežele zjediniti, da bode Hrvatska tako neodvisna in samostalna pod vlado svojega kralja iz roda habsburškega.
To ide|o je on branil trdovratno in brezobiirno nasproti Mažarom, pa tudi nasproti dunajskej vladi. Radi trga je bil obsojen tudi v temnico. Ali to ga ni niti najmanje preplašilo. Se odločneje se je boril za svojo idejo, katero je razjasnjeval s svojimi govori v hrvatskem saboru in v raznih skupščinah, posebno pa v svojih spisih, in slednjič po svojem časopisu. Vkljub raznim političnim spremembam, katere so se dogajale v našej državi, ni on niti najmanje spremenil svojih nazorov, glede položaia kraljevine Hrvatske, pa tudi ne načina v borbi za svoje ideje. Ta velika doslednost v njegovih nazorih, potem pa tudi pravična stvar, katero je branil, pridobila mu je precej s početka dovelj privržencev, a to število je vedno bolj raslo, posebno od onega časa, ko je hrvatska narodna stranka po nagodbi od leta 1868 vedno bolj popuščala zahtevam mažarskim. Pod sedanjo vlado je bila in je še Hrvatska zastopana v saboru le po stranki prava. Sedaj je kot po-litiška stranka pod sedanjimi okolnostmi za nas važna, ker zastopa samo ona opozicijo iz celega naroda, pa bi mogla deloma prerojena se tudi v kratkem času ojačiti, ako ne bode kratkovidna ter ostala podeljena.
Iz prevelike doslednosti je pokojni dr. Anton Starčevič seveda preziral vse drugo, kar je bilo okoli njega, in kar mu je bilo na potu, da doseže svoj cilj. Vsled tega je nekaj časa hudo napadal vse one vrle hrvatske rodoljube, ki niso bili v njegovi stranki, celo škofu Stro8smayerju ni zaprinesel. Tudi mnogi naši kulturni zavodi mu niso bili po volji, posebno ne jugoslavenska akademija, že zaradi imena, pa tudi književnosti hrvatske ni cenil, če ni imela izvora v njegovej stranki ter bila opojena z njegovim duhom. Da je bil velik protivnik Srbov, je znano, kakor tudi, da je pisal proti njim strastveno, kar so
pa deloma sami provzročili, ker so se tudi oni tako proti Hrvatom ponašali. Sploh je bila vsa njegova polemika strastna, satirična in ojstra, kar je deloma kriv tudi njegov slog, ki je trd in neuglajen. Govornik je bil dober, če se je pripravil, pa ga v sa boru vse poslušalo. Govor mu je bil logičen, dosle den in vedno v duhu njegovih historičnih nazorov, katerih se je navzet iz spisov historičnih, ki govore o samostalnosti Hrvatske.
Na stare dni ga je pa vendar veselil kulturni napredek Hrvatske, ter se je tudi s škofom Stross-mayerjem shajal vsako leto v Rogatcu na Štajerskem. Ko se je razpravljalo o zedinjenju obeh opezicijo-nalnih strank, namreč njegove in pa neodvisne, ni odločeval on, nego njegovi privrženci, on je ostal dosleden pri svojih nazorih. Ali kratko pred svojo smrtjo pa je doživel na svojo žalost, da se mu je lastna stranka razcepila, ker on ni bil zadovoljen, da so se neki njegovi privrženci izjavili preveč popustljivo nasproti vladajočemu zistemu, pa je hotel, da on s svojimi pravimi privrženci ostane kot čista stranka. In tako je do smrti ostal dosleden v onih nazorih, katere je branil že 1. 1861 v ouej znarae-nitej predstavki. Bode li smrt doslednega načelnika te stranke zedinila obe frakciji ? Neobhodno potrebno bi bilo, da se to zgodi, če hoče, da koristi hrvatskemu narodu.
Starčevicu gre nepobitna slava, da je v narodu hrvatskem narodno idejo postavil na historični temelj, ter jo v tem smislu tudi širil po narodu kot idejo hrvatsko, dočim so jo probuditelji naroda hrvatskega zvali ilirsko, a nasledniki teh prebuditeljev jo prav radi rabili tudi pod imenom jugoslavensko, kar Starčeviču seveda ni bilo všeč. Ta slava ostane Starčeviču trajna, ker ideja njegova zapopada tudi zedinjenje vsega hrvatskega naroda, ki se more dogoditi le tedaj, ko bo narod prešinjen s to idejo. Iz tega, ker je Starčevič v prejšnjih časih pisal večkrat proti Slovanom, posebno proti Rusom, po mojem mnenju, ne gre sklepati, češ da je on bil sploh sovražnik Slovanom, marveč da je on smatral preveliko vzajemnost za individualnost hrvatskega naroda za nevarno. On je hotel, da ostane ime hrvatsko obvarovano tudi v bodočnosti, kakor se je vzdržalo skoz toliko vekov. Ali da bi bil on hotel Hrvate odcepiti od drugih Slovanov, pa jih tako osamiti, to je neverjetno, ker bi jih na ta način nehote izročil Mažarom, proti premoči katerih se je vedno boril.
Pokojnik je bil v svojem življenju jako priprost. Potreboval je za se vrlo malo, pa je mogel prenašati lahko vse težave, ki so ga zadele večkrat v njegovih borbah. Za svoje nazore je pretrpel tudi kazni. Bil je obsojen radi svojih spisov na več mesečni zapor. Ali je začel borbo zopet z novič. Kakor kakšen stoični filozof je trdil svoje nauke in se jih tudi držal, prepričan, da morajo enkrat zmagati; za vse pa, kar se je okoli njega dogajalo, ni niti najmanje maril. Pošten je bil skoz in skoz. Ban Rauch mu je 1. 1869 ponudil dostojanstvo predstojnika za bo-gočastje in uk, samo da ga izmami v svoj tabor, ali on je to ponudbo odbil, ter ostal veren svojim nazorom.
In tudi ta stalnost je uplivala na njegove privržence, da so ga tako visoko cenili. In to je zaslužil. Trajni mu spomin ne samo v hrvatskem nego sploh v slovanskem narodu I
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
VII. Zbornični svetnik Franc O m e r s a poroča o tarifi javne tehtnice v Trebnjem, katero hoče ustanoviti občina. Za to tehtnico se prosi za potrditev nastopnih tarif: Za tehtanje male živine, kakor prašičev, telet po 10 kr., za tehtanje velike živine po 15 kr., za tehtanje raznih stvarij pod 100 kg 5 kr., do 500 kg po 4 kr. in čez 500 kg po 2 kr. od vsakih 100 kg. Po § 15. zak. z dne 19. junija 1866, drž. zak. št. 85, so javne tehtnice upravičene za vsako tehtanje pobirati pristojbine po ta rifi, katero mora potrditi politično deželno oblastvo. Pri odmeri tarif je pomisliti, da smejo te biti le zmerna povrnitev za trud in za stroške, ki so spojeni s tehtuico. Odseku se v obče ne zde tarife previsoke, vender pa misli, da bi bilo v interesu javne tehtnice, ko bi se napravila mala sprememba in predlaga nastopne premembe : za tehtanje male živine, kakor telet, jagnjet, ovac, koz po 5 kr., za tehtanje velike živine (govedi, konj, prašičev) po 10 kr., za tehtanje raznih stvarij pod 100 kg po 5 kr.,
od 100 do 500 kg od vsakih 100 kg po 3 kr., čez 500 kg od vsakih 100 kg po 2 kr. Dalje meni odsek, da naj bi se tarifa nastopno popolnila: za tehtanje praznega voza po 6 kr., za tehtanje jedno-vprežnega voza po 10 kr. in za tehtanje dvovprež-nega naloženega voza po 20 kr. — Odsek torej predlaga :
Zbornica naj v tem smislu poroča na o. kr. deželno vlado.
Predlog se vsprejme.
VIII.	Zbornični svetnik Avg. Skaberne poroča o dopisu c. kr. okr. glavarstva v Kranji, ki je predložilo v poročilo prošnjo provizoričnega odbora za ustanovitev zadruge vseh obrtnikov v Tržiču in prošnjo čevljarjev v Tržiču za ustanovitev čevljarske zadruge za sodni okraj Tržič. Dalje poroča isti o dopisu c. kr. okr. glavarstva v Crnomlji z dne 7ega januvarija t. 1., ki je predložilo prošnjo več obrtni-uikov sodnega okraja črnomaljskega za ustanovitev zadruge vseh rokodelskih obrtov tega sodnega okraja. Po § 106. zakona z dne 15. marca 1883, naj se mej tistimi, ki se bavijo z jednakimi ali podobnimi obrti v jedni občini ali po sosednih občinah, s po-močnimi delavci (pomočniki, učenci) vred, ohrani in, kjer bi je še ne bilo, po obrtovnem oblastvu, kolikor le to ni zaradi krajevnih razmer nemogoče, napravi vkupna združba ali zveza. Poprej naj oblastvo dovpraša trgovsko in obrtniško zbornico, katera naj zastran tega udeležence zasliši. Po okolnosti sme jedua zadruga obsegati tudi obrtnike in pomočne delavce (pomagače, učence) več občin in raznovrstnih obrtov. Po § 109. napomiuanega zakona, določa krajevni obseg, katerega naj posamična zadruga obsega, politično deželno oblastvo, dovprašavši trgovsko in obrtniško zbornico, katera naj zastran tega zasliši udeležence. Ker iz priloženih prošenj ni razvidno, če so drugi obrtniki, ki prošenj niso sopod-pisali, zadovoljni z ustanovitvijo imenovanih zadrug, odsek ne more nasvetovati konečne rešitve prošenj, preduo zbornica v smislu postavnih določil ne zasliši udeležencev. Odsek je torej mnenja, da bi bilo vse obrtnike sodnega okraja tržiškega in črnomaljskega po okrajnih glavarstvih v Kranji oziroma v Crnomlji povabiti na določen dan v Kranj oziroma v Črnomelj, kjer bi jim odposlanec zbornični razložil namen zadrug, jih poučil o ustanovitvi teh in bi zaslišal njih mnenja o ustanovitvi in o krajevnem obsegu zadrug, ki se imajo ustanoviti. Poročevalec predlaga :
Zbornica naj v tem smislu poroča na c. kr. okr. glavarstvi v Kranji in Črnomlju.
Predlog se vsprejme.
IX.	Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o dopisu trgovske in obrtniške zbornice v Pragi, ki je prosila pri c. kr. trgovinskem minister-stvu, da bi se pošiljali zapisniki o sejah državnega železniškega sveta trgovskim in obrtniškim zbornicam in bi se te tudi obveščale o sejah, in prosi zbornico, da bi to njeno ologo podpirala. Poročevalec utemelji obširno, da bi bito želeti, da se tudi naša zbornica v polnem obsegu obvesti o obravnavah državnega železniškega sveta in drugih jedna-kih poročilih vis. c. kr. želzniškega ministerstva. — Prošnjo praške zbornice posestriine je torej podpirati in je pri tem povdarjati, da zbornica želi imeti imenovane zapisnike in poročila, četudi njen zastopnik v državnem železniškem svetu redno poroča o svojem delovanju in o sklepih v tem svetu. Predlaga torej imenom odseka :
Zbornica naj ulogo praške zbornice posestrime podpira pri visokem c. kr. železniškem ministerstvu.
Predlog se vsprejme.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. marca.
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v četrtek dne 5. marca 1896, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. 2. Užitnin-skega ravnateljstva poročilo: a) o pravilniku za mestni užitninski zakup; b) o navodilu za osobje, službujoče pri mestnem užitninskem zakupu na mitnicah. 2. Finančnega odseka poročilo: a) o proračunu mestne klavnice in mestnega loterijskega posojila za 1896. leto; b) o prošnji upravitelja tukajšnje c. kr. meteorologične postaje za nagrado; c) o prispevku mestne občine za postavljenje Valvazor-jevega spomenika pred muzejem Rudolfinumom; č) o prošnji kluba slovenskih biciklistov zaradi prepustitve stavbenega prostora v svrho zgradbe dirkališča; d) o uporabi posojila 80O.000 gld. za regula-
eljske svrhe; e) o prošnji „Asjlvereina" dunajske universitete za prispevek. 4. Občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog o naložitvi raz-položivega kapitala amortizačne zaklade pri mestnem loterijskem posojilu. — Tajna seja.
(Zahvala.) Mi), gosp. prelat dr. Kulavic je blagovolil podariti slov. katol. delavskemu društvu večje število poučnih in zabavnih knjig. Odbor imenovanega društva si šteje vsled tega v prijetno dolžnost, da se blagemu gospodu darovatelju za njegovo dobrohotnost najtopleje zahvaljuje. — Bog plačaj stotero in obndi mnogo posuemovalcev I
(Izpred porotnega sodišča.) Dne 2. marca je bil pred porotniki Jernej Hibjan iz Rantovš v selški dolini. Zatoženi je 24. nov. 1895 Matija Božiča, čevljarja iz Luše vstrelil z samokresom, ko je ta silil v hišo. Ker ga je Božič že poprej nadlegoval v pijanosti, zagovarjal se je obtoženec, da se je samo branil, ker ga je Božič hotel s sekiro. — Tudi porotniki so bili tega mnenja, da se je Habjan samo branil v sili, in zato ga je sodišče oprostilo obtožbe, da je namenoma umoril Bcžiča, in ga le za 24 ur zapora kaznovalo, ker ni imel dovoljenja nositi orožja. — Drugi obtoženec je bil dninar Valentin Zelnik, iz Orehka v kranjskem sodnem okraju. Dolžili so ga, da je Janezu Staretu v Laborah zažgal kozolec. Ker se ni dalo to natanko spričati, ni dobil obtoženec nobene kazni.
(Slovensko gledališče.) Schakespearov „Otello" je takó splošno znan, da bi bila tu vsaka beseda o njem odveč. Bavimo se samó z njegovo včerajšnjo predstavo na slovenskem odru. Občinstvo je bilo zadovoljno ž njo, torej se danes uklonimo tej kritiki. Vsaj pa je bila predstava od druzega dejanja naprej res taka, da se jo je lahko prebavilo. Kričalo se je malo preveč. Prvo dejanje je bilo dile-tantsko, zvezda njegova pa je bil vojvoda beneški gospod S t u r m. Poleg precejšnjih nedostatkov imela je predstava tudi svoje prednosti. Otella je igral gospod Verovšek, s katerim je naša intendanca že poravnala svojo prenagljenost. Imponiral nam je najbolj po svoji postavi. Prejšnja leta se je gospoda Verovška prejednostransko izobraževalo in to se sedaj večkrat pokaže pri njem v ulogah, ki nimajo kmetskega značaja. S tem pa nismo rekli, da je zavreči njegovega Otella. Nikakor ne 1 Poznalo se mu je, kakó se je trudil za to svojo ulogo in kot rojen igralec si je moral pridobiti če ne popoln, vsaj časten vspeh. V prizora, ko mu Ludovik izroči pismo senata, si celo nismo želeli boljšega Otella. Semtertje je malo prehlastno in nejasno govoril. Gospod I n e m a n je skoro najtežavnejšo ulogo, Jaga, ki prerada zapelje do pretiravanja, v vseh potezah pogodil ter jo igral mirno, a s tem večjim učinkom. Prav simpatični ste nam bili gospica T e r š e v a (Dezdemona) in gospa Danilova (Emilija). Veseli nas, da se je gospici Terševi med tem, kar je nismo videli na odru, znatno izgubila ostrost njenega glasú. Njen oče Brabantio, g. O r e h e k je imel prav dsbro masko, zató je pa tem manj znal. Gospod Orehek. se je sploh s tako silo poprijel slabe navade naših igralcev, da bi mu nekoliko resnih besedij od strani intendance ne škodilo. Gospod Danilo nam je prijal sosebuo v momentih pijanosti in razburjenosti. Predstavo je slabila raznovrstnost oblek, ki se ni strinjala ni s krajem ni s časom dejanja. Gospod Verovšek je svojo gardu-robo pobral od višjega svečenika iz „Afričanke" in pa od „Aleksandra Velikega" ; beneški vojskovodja ni bil. Dame so večinoma nastopale v salonskih oblekah sedanjega stoletja. Ce se za opero toliko potrosi, naj se tudi drami kaj privošči 1 Da se igra ne vrši v tekočem stoletju, se je še najbolj poznalo na nenavadno dolgih odmorih med dejanji. Naj bi se ti skrajšali in nekoliko nianj črtalo, vsaj se klasična igra ne predstavlja samo radi dejanja, nego v prvi vrsti radi mislij in čustvovanj, katere je v njo vlil nesmrtnik. Sicer nas pa veseli, da se je zopet poseglo po klasični igri, dasi predstave, kakor se razvidi iz vsega poročila, ne moremo primerjati z dovršeno predstavljanimi „Razbojniki". Nam uedostaje sedaj sposobnega osobja za dovršeno predstavljanje takih iger, upajmo, da se v prihodnji sezoni tudi za klasično dramo razmere ugodno spremené. — V petek ima benefico basist gospod Vašiček. Poje se v četrtič „Faust", v
katerem se bentficijant odlikuje v ulogi Mefista. — Nadejati se je polnega gledišča.	=
(Zdravje v Ljubljani) od 23. do 29. februva-rija: Število novorojencev 15, umrlih 18; inej njimi za ošpicami 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 5, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 4. Med njimi je 1 tujec in 1 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 10, za vratico 3.
(Razpisana je služba) živinozdravnika v Idriji in sicer za sedaj začasno. Plača je 700 gld. — Prošnjo je vložiti do 30. marca na Kranjski deželni odbor.
*
* *
(Poštnimi praktikanti) so pri tržaškem poštuem vodstvu imenovani : dr. Anton P a v 1 i č e k, Rudolf Heide, Lud. H o f m a n , Vine. Winkler, Ad. S k o k a n , Ferd. Konrad, Fr. G e r 1 in Viljem Garzarolli.
*
* *
(Umrl) je v Gradcu dne 2. marca kanonik Wöhr, ki si je vzlasti pridobil mnogo zaslug pri
društvu rokodelskih pomočnikov.
*
* *
(Slovenci v Kaliforniji) so skleuili kupiti veliko posestvo v Eden Valley, obstoječo iz ogromnega hotela, treh hlevov in drugih pohištev, vozov, konjske oprave, krme, žita, orodja, 225 lepih prešičev, 38 konj, 6 oslov in 1250 glav goveje živine itd., sadni vrt i. dr. za 75.000 dolarjev, kateri se plačajo v 5-letnih obrokih. Slovenci so se združili v delniško društvo in bodo zbrali potreben denar. Upanja, da se obnese, je veliko. Bog daj srečo Slovencem v Kaliforniji.
Telegrami.
Dunaj, 4. marca. Truplo pokojnega nadvojvode Albrehta Salvatorja so prepeljali danes dopoludne v dvorno župno cerkev, kjer so je položili na mrtvaški oder.
Katovioe, 4. marca. Včeraj zvečer je nastal v Kleofovem premogovniku ogenj. Dosedaj so našli 21 mrtvih trupel; o položaju ostalih 100 rudarjev še ni nič gotovega.
Rim, 4. marca. Razni tukajšnji listi obsojajo postopanje generala Bnratieri-ja in trdijo, da bode moral v vojsko tudi letnik 1872. — General Baldissera dospe jutri v Massavo.
Rim, 4. marca. Sv. Oče se je vdeležil včeraj tihe sv. maše v Sikstinski kapeli, katero je služil kardinal Vanutelli.
Rim, 4. marca. Kralj Umberto se je včeraj popoludne dalje časa posvetoval z ministerskim predsednikom Crispijem.
Rim, 4. marca. Na povelje sv. očeta se je vsled neugodnih poročil iz Afrike preložila zalivalnica, ki se je imela včeraj vršiti v cerkvi sv. Petra povodom 18. obletnice papeževega kronanja.
Rim, 4. marca. Ministerski svet se je sešel danes k skupnemu posvetovanju, pri katerem se ima definitivno odločiti glede razmer v Afriki. Mej občinstvom vlada splošno vznemirjenje.
Rim, 4. marca. Včeraj zvečer so se posvetovali člani opozije ter izjavili, da morajo sicer dovoliti v vsako zahtevo glede vojne v Afriki, toda kakemu drugemu in ne sedanjemu ministerstvu. Konečno se je sklenilo, poslati kralju adreso, v kateri se zahteva, da se skliče zbornica in razpusti sedanji kabinet.
Turin, 4. marca. Pri tukajšnjih občin-skin volitvah so zmagali na vsi črti liberalni kandidati.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane i Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Visokosti prejasne gospč prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje ¿¡JT ¡Štefanije.
Steklenica velja 20 kr	126 (60-3) 6
Ponarejena črna svila.
_ Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spozna bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, cista barvena svila kmalu ugasne, se skodrici ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi, ter ostane pepel temnorujave barve. Pepel se ne skodrici) kot pri pristni svili, marveč upogne. Pepol pristne svile se spremeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne.
—	Tovarne xa «vilo a. HENNEBEBQ-& (e. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rade vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poitnlna in carine proito na dom.	29 6-2 5
Umrli ho:
2.	marca. Miroslav Toplikar, sprevodnikov sin, 7 mesecev, Resljeva cesta 25, plučniea.
3.	marca. Božidar Poljanec, ravnateljev sin, 7 let, Poljanski nasip 60, nephritis in pneumonia. — Uršula Gostinčar, zasebnica, 50 let, Ključaničarske ulice 4, sepsis chronica. — Sofija Kopetzky, nadsprevodnikova hči, 9'/« meseca, Resljeva cesta 23, kron. želodčni in črevesni katar.
Tu)ci.
2. marca.
Pri Slonu: Hanseli, Graf z Dunaja. — Eisler iz liu-dimpešte. — Žužek iz Vodic. — Hieber iz Gradca. — Šivar iz Nove Vasi. — Šavnik iz Kranja. -- Ferrari iz iiranzoll-a.
—	Dereani iz Kamnika. — Simonetti iz Tegolojo.
Pri Maliču: Altman, Weiss, Janeba, Kraus z Dunaja.
—	Kohn iz Inomosta. — Müller iz Helbron-a. — Schiebel iz Novega Mesta.
Pri TAoydu: Susteršič, Soinič, Lovšin iz Ribnice. — Lindebauer, llittner iz Beljaka.
Pri Juinem kolodvoru: Pokorn s Save. — Weber iz Modling-a.
Pri Bavarskem dvoru; Popper iz Prage. — Kmell z Karlovih vari. — Grahek iz Črnomlja.
Tržne cene v Ljubljani
dne 4. marca
	gl-l	kr.		gl.lkr.	
Pšenica, m. st. . .	7	80	Špeli povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ . . .	7	30	Surovo maslo, „ .	—	80
Ječmen, r . . .	6	30	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	6	80	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	6	80	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	50	Telečje	—	64
Koruza, „ . . .	5	70	Svinjsko „ „ .	—	60
Krompir, „ . . .	2	60	KoStrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	11	—	Piščanec ....	I_	65
Grah, „ . . .	10	—		—	2-2
Fižol, „ . . .	12	—	Seno, 100 kgr. . .	I 1	96
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „. .	2	67
Mast, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	50
Speh svež, „ . .		6-2	„ mehka, 4 „ „	4	80
Meteorologično porodilo.
a O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
	9. zvečer	730 2	+1*8 1	si. zah. j	oblačno	
4	7. zjutraj 2. popol.	7285 727.4	+3-6 +4 8	pr. m. jzah. sr. ssvzh.	oblačno n	34
Srednja včerajšna temperatura +260 in za l-0° nad normalom.

Zahvala.
183 1-1
Preobilni dokazi tolažilnega sočutja ob smrti prisrčno ljubljeno naše hčerice, oziroma sestrice
Verice
nalagajo nam dolžnost, da se vsem prav toplo zahvalimo. Najprisrčnejša zahvala tudi za obilno spremstvo pri pogrebu in za darovane krasne vence vsem ljubim našim sorodnikom, prijateljem in znancem.
V Ljubljani, dne 3. marca 1896.
Žalujoči starlšl
Andre in Minka Druškovič.
Ch. Geigle,
Hoohwall, Statlon Haag, Spodnjeavstrljsko. In Nagold, WUrtemb. Schwarzwald,
zalagatelj in preskrbovatelj vis. vlad. gozdarskih oskrbovališč, mnogih trgovin s semeni, trgovinskih vrtnarjev in zasebnikov.
Zavod za čiščenje jelovinskega semena
po najnovejšem načinu s parno močjo. — Posebnost:
rn7ilnn sonioni popolnoma sčiščena in zanesljivo llOZllIla bLIllcIlil kaljiva, potrjena v prvih preizku-
ševalnicah. — Izvoz in uvoz. — Vzorci in ponudbe na zahtevo zastonj — Ustanovljeno 1817. (36 3-2)
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
•enic in vredno^ij
Menjalnica bančnega zavoda,
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, Stefansplafts
Nr. 11, Parterre.
Ekaekutivne dražbe.
Andreja Z a d u iz Knežaka nepremaklj. posestvo (775 gld. 50 kr.) terjatev 20 gld., in
Janeza V a 1 e n č i č a iz Kilovč nepremakljivo posestvo (36.67b gld.), terjatev 600 gld, dne 20. marca in 20. aprila v Ilir. Bistrici.
Antona M i k 1 i £ a iz Jurove Vasi nepremakljivo posestvo (4377 gld ) s pritiklino (115 gld.), terjatev 151 gld 66 kr., dne 14. marca in 18. aprila v Ljubljani..
Franceta K a 1 a n a iz Zabreznice nepremakljivo posestvo (4091 gld), terjatev 300 gld, dne 13. marca in 17. aprila v Radovljici.
Štev. 6529.
185 1-1
Razpis službe.
Na I. mestnem s'ovenskem otroškem vrtci je definitivno popolniti
mesto otroške vrtaricc
z letno plačo 400 gld.
Prosilkam, ki reilektujejo na razpisano službinsko mesto, je pravilno opremljene prošnje vlagati do 15- aprila 1896. leta pri podpisanem oblastvu.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
dné 29. svečana 1896.
Svetovnoziiano je
(jr*\	Chicago namizno stensko ali potno
vv budilo s hrupno pripravo, katero tako dolgo zvoni, da se imejitelj O zbudi. Ne potrebuje nobene poprave, ^	•rff. ker je vse jekleno. Okrov je sre-
brno-nikelnast, pozlačena fasada, samo I. vrste s polnem jamstvom, da dobro gré. Cena 2 gld., s kazalcem dneva 2 gld. 50 kr., s ponoči se svetečira eifernikom 30 Kr. več. Novo! Ura „Globe", ki bije namesto budila 3 gld. 25 kr., stoječa ura ali za obesiti, 18 cm. visoka. Triumf budilna ura s kazalcem datuma in dnevnikom, kaže imena dnij celega meseca gld. 3 25. Budilo z muziko gld. 650. Pošilja se proti poštnem povzetji. Ilustrovani ceniki se dopošljejo zastonj.	75 10—6
M. Rundbakin, Dunaj II, Glockengasse 2.
Vsled demoliranja Blaznikove hiše na Starem trgu h. št. 12 proda se
stavbinski materijal
okna, vrata, les itd.

Natančneje se poizvé tam.
184 3-1
Zavod
34 za 26-3
umetnost
slikarij
na
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan.
Ceniki zastonj in franke.
Katalogi na upogled
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoja obuvalo lapo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo ¿milo za čevlje
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočne mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crdme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek.	33 52—9
c.kr. priv. ustanov-leta 1832
tovarne,
Ijene na Dunaji.
Konrad Hopferwieser-jev t kr. priv. zavod za izdelovanje orgel]
v Gradcu, Lendplatz 2T9
se priporoča v izdelovanje novih orgelj '"•S v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tudi
v prenavljanja in popravljanja starih orgelj.
Ker sera se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. F. Waloker v Ludwigsburg-u, W. Sauer v Frankobrodu in F. G. Weigle v Stuttgart-u, torej morem tako glede na umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo najboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — Dolgoletno Jamstvo, zmerne oene, poštena postrežba.	23 26—18
St. 2352.	-—'^^------^ — .	163 3-1
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
m
»
1) v Bohinjski Bistrici
z letno plačo 800 gld. in 200 gld. cestne doklade od zdravstvenega okrožja;
2) na Brdu
z letno plačo 600 gld.;
3) v Črnomlji
z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade cd zdravstvenega okrožja ;
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 20. marci j a 1896. leta
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode pa le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti uže službovali v kaki bolnici.
I > e ž e 111 i o cl1> o i* kranjski
v Ljubljani, dne 23. svečana 1896.
4) v Kočevski Reki
z letno plačo 800 gld.;
5) v Logatci
z letno plačo 600 gld.;
6) v Senožečah
z letno plačo 800 gld.;
7) v Šmariji pri Ljubljani
z letno plačo 800 gld ;
8) v Velikih Laiičah
z letno plačo 700 gld.
Prečastito duhovščino in slav. občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet otvorll
krojaški obrt
v Ljubijani na Kongresnem trgu št. 3
kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal.
Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno
duhovniško civilno obleko, talarje itd.
zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga.
Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila tudi pismena naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano.
V Ljubljani, dne 24. februvarija 1894.
152 3-3	J- N". Potočnik,
krojaški mojster.
m « § i § m ■M		ffiSHBBHUHHBII	ffl 111 oK
	Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Slovensko-nemški slovar. Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Dva zvezka (118 pol vel. o<*m.), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr.		
IIIIiifIfII[gIIIIiiiiiiIiil			
Dunajska borz a.
Dn6 4. maroa.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 15	kr.
101 , 15	
122 „ 25	!t
101 „ 55	O
122 „ 10	
99 . —	9
990 „ —	
378 , 65	n
120 „ 75	
58 „ 97«/	9 t
11 . 79	
9 „ 57	
42 „ 50	
5 „ 66	n
Dn6 3. maroa.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	50	kr.
b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .	158	„	— „
Državne srečke l. 1864, 100 gld.....192	.	75	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	20 „
Tišine srečke 4%, 100 gld..............143	.	25	„
Dunavske vravnavne sreCke 6% ■ . . .	128	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	35	„
Zastavna piBma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	25	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	—	„
„ , južne železnice 3% .	165	„	75	„
„ , južne železnice 5% .	130	„	40	„
, , dolenjskih železnic 4*	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.	50 kr,
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	.	—
Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.	18	„	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	n
Salmove srečke, 40 gld........68	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......54	.	—	„
Ljubljanske srečke.........21	„	50	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	172	.	—	r.
Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3465	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	451	„	—	»,
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	98	,	50	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	63	.	—	„
Montanska družba avstr. plan..........85	.	26	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	166	„	—	„
Papirnih rubljev 100........128	„	—	„
AT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sroôk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju
najmanjšega dobitka, galantna izvršitev naročil na borzi.
Menjamična delniška družba
„9K E R C U
Woiizeils it. 10 Dunaj, lariahilferitraiaa 74 B
66
3HT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsoijsklh vrednostnih papirjev in vestni s»*tl za dosego kolikor je mogoče visooega oorestovanja pri popolni varnosti »T naloženih Klavnic. H