TRST, sreda 4. septembra 1957 Leto XIII . Št. 210 (3715) PRIhdRSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638. 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — Roitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak m vistne v širini l sto'pca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 dm. Podtni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z . 375 • tzdaia založništvo tržaškega tiska rj.ZOZ-Trst Še vedno zastoj na londonskih pogajanjih Stassen in Zorin poudarjata da želita nadaljevati razgovore Danes nova seja - Eisenhovver pravi, da mora sedaj napraviti nov korak SZ Japonski protest v Moskvi proti jedrskim eksplozijam - Istočasni pomorski manevri NATO in SZ - Medcelinske rakete bo mogoče prestreči LONDON, 3. — Po štirih dneh prekinitve se je danes nadaljevalo delo v razorožitvenem pododboru v Londonu, Sovjetski delegat Zorin ni hotel izrecno izja-ali Sovjetska zveza zavrača zadnje zahodne predloge ali ne. Na zadevna vprašanja zahodnih delega-tov je samo odgovoril, da je pripravljen razpravljati o «temeljnih vprašanjih razorožitve* na novi seji, ki 1)0 jutri'. Ameriški delegat Stassen. ki J® je danes vrnil iz Washing- *ona, je izjavil, da imajo ZDA j6sen namen pozitivno nada-levati pogajanja, in je nato vprašal Zorina: Kateri pogoji zahodnih držav za dvoletno prekinitev jedrskih poizkusov so za so-Jetsko vlado nesprejemljivi? ,.. Ali je povsem nesprejem- ljiva povezava med prekinit- .. - ^ v a 19 poizkusov in prekinitvijo proizvodnje jedrskega mate-'ala v vojaške namene, pri ateri zahodne države vztrajajo? , »T Kakšno je sovjetsko sta-, *ce do zahodnih predlogov, ar se tiče prenosa jedrskega i ozJa in jedrskega materiala vojaških zalog po prekinit-1 Proizvodnje? Kakšno je sovjetsko Stank do zahodnih predlogov, } se tri mesece potem, ko »ene vejati konvencija o delni ra,z°rožitvi, ustanovi delov-j0 lupina, ki bi imela na-.So proučiti možnost prepre-Ve. da se pošiljajo izstrelki v zgomi; -gače zgornji del atmosfere dru- - POgO v mirui nanstvene namene? . Britanski delegat Noble pa j ,IZJavil, da je Zorin prejšnji h«n dejal, da se zdi, da za-v-j * Predlogi ne vsebujejo hoti elementov. in da ni •ton °^8°voriti, ali je to do-, ocen sovjetski odgovor, je dejal, da postavlja vprašanje. Sovjet- miroljubne ali X, ^oble skfCa iist° vprašan govoK, gat ie tudi na to od‘ SacH da ie nie8°va dele-Ijat Pripravljena razprav-ro-1 1(0 temeljnih vprašanjih S?r°zitve». hov Sen ie nato predlagal se 7 Se.staT1ek za jutri, čemur Lorin ni upiral. letal ..Prihodu na londonsko javil- danes Stassen iz- ne, • »Čeprav so razgovori z hrup s^rani bili počasni, so z °beh6 s*ran* približali stališče j h strani. Sedaj je mogoče, ra2 se najde podlaga za spo-Hj . 0 prekinitvi izdelova- nj Jedrskih bomb in da se sehn?ri ozračje večjega med-ojnega zaupanja.« goVeassen Je dodal, da po nje-slig ,m mnenju ni Zahod še zvej zadn.ie besede Sovjetske gov englede zahodnih predlo-naka, , en'l je tudi- da se je Vjetaav moznost, da bi Sola _ a zveza rajši nadaljeva-,i!?g°vore skUi-??SUV0,'e o razorožitvi v je, jLni OZN. «Naš namen seč-j Pripomnil Stassen, do-čin .Pravičen sporazum; n»-'t ranil. Se doseže, je po-^^■sKega pomena.# s°viet o° ga vprašali, ali je Vp'’vai medcelinska raketa ala na sovjetsko stališče vpli Pri - je oaz8ovorih o razorožitvi, kar sassen odgovoril: «Vso Bop®°vorid ra2ffc^e pogaja, ima zvezo g* o razorožitvi. Ne se v prazno.» Ko so ftt)'®ajam0 v WasjJPrašali, ali je prišel iz diif“‘Pgtona z novimi navo-PJ-oj* hotel odgovoriti, je jmsednik Eisenhovver pa repci Pa tiskovni konfe- sP0ročhZJaV'*’ da je sovjetsko 2 bledi 1 0 usiPešnem poskusu »o a etinsko raketo pomemb-Prav: toliko zaradi tega, kar ne IV Pač — — bih ;*e bdvrvpa zaradi te«a-kar tudi a Eisenhower je izjavil bih Va?3 m°la na razorožitve-il0v korlVOrih sedaj napraviti Bis ' Sovjetska zveza, riti 'aPhower ni hotel odgovora a vprašanje, ali je dal ?jegovii-,Vod'*a Stassenu pred Jer Se . odhodom v London, v jih skliceval na izjave, assen d tem v zvezi podal s® ne ' “r'Pomnil je še, da sP°razUl^e z8ubiti upanje na ?a Po01 )e predsednik dejal, °d0 nJegovem mnenju ne ?°igo a dcelineke rakete še rta bomKSa, Primerno sredstvo d°'go »ar^lr9nje objektov na Prožjp,^ azdalj0 z jedrskim n°trebno udaril je, da je SH pIed Prehoditi še dolgo ^‘jskn bodo lahko začeli h eikov r,r°‘zv°dnjo teh iz-b« b° tega je dejal, n rtip- genski obrambni de- Dr no vedno dajal pred-ii,ahjeProgramom za priprav-.* biea b?dočo proizvodnjo 0 Sn Ce lnskega orožja. s {^mtiraiga- vpra?al,i- nai , bi h. --- in da P° nie-kak*p°ročito JP„ trfL’?,. sp_r!ifi‘ b>ldnk.S0 V na enak način, l„M°bna' I Preteklosti sprejeli »*nak P°ročila, ki so ime- . I* . namen. I^otusk-la, P,a javljajo, da )e v jetski d9 Protestirala pri a>ija i-jViedi »aradi nadalje-Jedrskih poizkusov. Pro. test so izročili v Moskvi na podlagi sovjetskega sporočila od 27. avgusta o novih poizkusih z vodikovimi in atomskimi bombami. Protest poudarja med drugim, da Sovjetska zveza ni prej napovedala teh poizkusov. V Londonu pa je prvi lord admirafitete lord Mountbatten izjavil, da je pričakovati, da bodo v Rusiji v kratkem pripravili usmerjani izstrelek atomskim, r.abojem, ki ga bodo lahko spustili rz podmornic. Ta izstrelek bo verjetno podoben ameriškemu izstrelku «Regulus», ki ima vec sto kilometrov avtonomije. Lord Mountbatten je pripomnil, da več ko polovica prebivalstva sveta živi manj kakor 80 kilometrov daleč od obal in številna velika mesto so prav ob morju. Nemški strokovnjak za rakete med drugo svetovno vojno Walter Dornberger. ki je sedaj nameščen kot svetovalec pri načrtih za rakete pri neki ameriški družbi, ie izjavil, da se je mogoče zaščititi pred medcelinskimi raketami. Dornberger pravi, da taka obramba proti raketam ne bi mogla biti Dreveč težka. Dodal je, da hitrost sama ne jamči, da medcelinska raketa lahko doseže svoj cilj. Dejal je, da imajo te naprave zelo omejen čas. v katerem jih je mogoče voditi. Ko se izčrpa sila. s katero je bil izstreljen, se nadaljnja pot izstrelka lahko točno izračuna. Ce so na razpolago primerni inštrumenti, ki lahko določijo pot izstrelka, ko je ta še oddaljen tisoče milj, se lahko v delcu sekunde s posebnimi računskimi stroji izračuna točka, kamor bo izstrelek padel. To daje možnost priprave o-bramboega orožja proti izstrelku. «Ko se ve točka, s katere so bili izstrelki izstreljeni, pot, po kateri bodo leteli in kamor bodo padli, je dovoli, da se jim pošlje nasproti nekaj, kar jih zadene, ko letijo na cilj.« Medcelinsko raketo je treba ustaviti *v taki razdalji od cilja, ki naj zajamči varnost do tolikšne mere. da eksplozija jedrske konice te rakete ne bo imela uničevalnih posledic na zemlji«. Potrebno je pravočasno ’ poslati «protiraketno>: raketo v zrak z ne preveliko hitrostjo. Medcelinska raketa bo zadela to raketo; ali pa se lahko povzroči eksplozija te ((protiraketne« rakete v trenutku, ko se obe raketi srečata. V zvezi z včerajšnjim sporočilom sovjetskega obrambnega ministrtstva, da bodo od 10. septembra do 15. oktobra sovjetski pomorski manevri v Barentsovem in Karskem morju, je danes predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil med drugim: ((Vojaške operacije, ki jih je včeraj nenadoma napovedalo sovjetsko obrambno ministrstvo, bodo na področju, ki je zelo oddaljeno od področja, na katerem bo ODeracija «Strikeback» pomorskih sil NATO. Zato m mogoče razumeti, čemu naj bi prišlo dc sovpdanja.# Sovjetsko obrambno ministrstvo je namreč javilo, da bosta pri teh manevrih sodelovala mornarica in letalstvo ter da bodo uporabljali «več vrst modernega orožja«. Področje manevrov se razsteza do 42 stopinj vzhodne širine, t. j. nekoliko zahodno od sovjetskega pristanišča Arhangelska. Kakor je znano, bodo veliki manevri NATO od 19. do 28. septembra v Severnem morju in na norveškem področju Atlantskega oceana. Tj manevri se bodo raztezali vse do Turčije. Pri njih bo sodelovalo nad 150 ladij, med katerimi tud; veliki nosilki letal «Forrestal» in aSaratoga« dve ladji za spuščanje usmerjanih isztrelkov in druge. Iz Kopenliagna pa javljajo, da države članice NATO proučujejo načrte, za ustanovitev pomorskega poveljstva NATO za področje Baltiškega morja v mestu Aarhus ob vzhodni obali polotoka Jutland, «da bi preprečili sovjetskim podmornicam prihod v odprto morje skozi danske ožine«. «»------- V četrtek pred VS sprejem Malaje v OZN NEW YORK. 3. — V četrtek popoldne se bo sestal Varnos -ni svet in razpravljal o prošnji Malaje za sprejem v OZN. Velika Britanija in Avstralija sta pcslali danes pismo predsedniku Varnostnega sveta. kubanskemu delegatu Por-tuondu, s katerim pozivata Varnostni svet, naj malajsko prošnjo upošteva. Iz malajske prestolnice javljajo. da je malajski vrhovn’ poglavar povabil Nehruja, naj čim prej obišče Malajo. Ob svečani otvoritvi malajskega parlamenta je državni poglavar Rahman v svojem govoru poudaril, da namerava nova vlada neodvisne malajske federacije ostati v prijateljskih odnosih z vsomi državami ter da bo branila mir, svobodo m blaginjo vseh narodov sveta. Dalje je izjavil, da bo vlada posvetila svoje napore notranjim vprašanjem ter da ne misli razpisati državnega bogastva z ustanavljanjem obsežnega aparata za zunanje zadeve ali pa z ustvarjanjem močne vojske. Dejal je nai o, da bo vlada ponovno ponudila predajo upornikom, ki se še borijo v gozdovih. Ce bodo to odklonili, bo vlada nadaljevala odločno borbo proti Bonn predlaga prekinitev pogajanj s Sovjetsko zvezo Pogajanja naj bi odložili na čas po volitvah v Zahodni Nemčiji - Moskva predlog zavrača MOSKVA 3 — Iz zahodno-nemških virov se je izvedelo, aa je Sovjetska zveza zavrnila menjava in konzularne konvencije. Po vesteh iz Zahodne Nem- predlog zahodnonemške vlade čije bo Lahr baje ostal še da-za odložitev nemško-sovjetskih j ije v Moskvi v pričakovanju gospodarskih pogajanj na čas po volitvah v Nemčiji. Ta sklep sovjetske vlade je sporočil nemškemu poslaniku Lahru namestnik sovjetskega zunanjega ministra Semjonov s pismom, ki je bilo objavljeno v Bonnnu. Sovjetska vlada poudarja v pismu, da bo padla vsa odgovornost na Zahodno Nemčijo, če se bodo pogajanja prekinila. To pa bi i-meli za izraz sovražne politike Zahodne Nemčije nasproti Sovjetski zvezi. Zahodna Nemčija trdi, da je 80.000 oseb zaprosilo za re- i -7 . “ T u , . ‘ patriacijo iz Rusije, toda So- njim. Zatem je dejal- da bo vj^j^ ZVeza pravi, da sploh v kratkem podpisan sporazum ' medsebojni obrambi z Ve liko Britanijo. PULJ, 3. — V puljskem pristanišču so danes splovili novo 10.500-tonsko ladjo «Ulja-nik» za ((Jugoslovansko linijsko plovbo«, ladja, ki ima Dieslov motor 4800 HP. razvija hitrost 14 vozlov na uro. Ladja bo vozila na progi Ju-goslavija-Daljni vzhod. ne obstaja vprašanje repatriacij, čeprav bi se morda lahko razpravljalo o bodočnosti posameznih sovjetskih državljanov nemškega izvora, kar pa je sovjetska notranja zadeva. Prekinitev pogajanj ne bi i-mela nobenega smisla in nič ne preprečuje nadaljevanja teh pogajanj o drugih vprašanjih, k> so na dnevnem redu, kot n. pr. trgovinska iz- navodil iz Bonna. Iz tega bi lahko sklepali, da pogajanja še niso dokončno prekinjena. Predstavnik nemške vlade von Echardt pa je na tiskovni konferenci izjavil, da bo zahodno-nemška vlada proučila nastali položaj na prihodnji seji. Nemški socialdemokratski list ((Frankfurter Rundschau« piše. da bodo zavezniki Zahodne Nemčije v NATO zahtevali, naj Nemčija zviša izdatke za svojo obrambo ter naj tudi zviša prispevek za vzdrževanje ameriških, angleških in francoskih sil na svojem o-zemlju. Predstavnik bonnske vlade je komentiral to vest in dejal, da stalni svet NATO ni doslej zahteval, naj Nemčija zviša svoje kredite za obrambo. NATO bo sprejela svoje sklepe glede tega vprašanja šele v decembru, zato so zdaj prezgodnja vsa ugibanja. Kar se tiče vzdrževanja ameriških čet, je Nemčija plačala junija ZDA 325 milijonov mark, kar pa še ne pomeni, da ne bodo ZDA postavile drugih novih zahtev. Sirsko - egiptovski za gospodarsko sporazum združitev Gospodarsko in tehnično sodelovanje med Sirijo in SZ - Arabci vsklu-jujejo svoje stališče glede vprašanj skupnega interesa DAMASK, 3. — Sirski in egiptovski predstavniki so nocoj podpisali sporazum o ustanovitvi skupnega odbora, ki bo imel nalogo predlagati v treh mesecih ukrepe za dokončno gospodarsko zedinjenje obeh držav. Na podlagi sporazuma bosta Egipt in Sirija znova proučili in razširili svoj dosedanji trgovinski sporazum, spodbujali bosta razvoj skupnih trgovinskih podjetij ter si bosta vzajemno nudili tehnično pomoč. Dalje bosta pospešili ustanavljanje skupnih industrijskih, trgovskih in bančnih družb ter družb za letalski in pomorski promet, kakor tudi zavarovalnic. Državljani ene države bodo lahko razvijali kakršno koli trgovsko dejavnost v drugi državi. Egiptovski finančni minister, ki je v Damasku podpisal omenieni sporazum, je listu «Al Kabas« izjavil, da bo Egipt stavil v času vojne in v času miru vse svoje vire na razpolago Siriji, ker želi umogočiti, da Siriii uresniči vse svoje narodne težnje, «Vse je pripravljeno, da se ustvari gospodarska enotnost med obema državama, zato da se omogoči koordinacija njunih naporov in da se premagajo gospodarske težave, ki jih imperializem ustvarja v njuno žikodo,« je pripomnil minister. Iz Moskve pa javljajo, da bodo na podlagi pripravljalnih pogajanj v kratkem pou- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIIIHIIIIIlllllllllllllllUlllllllllllMltllllllllllllllllllllllllllllllHllilllllllllllllllllillllilllllllllllilillinlllllllllMllllllllllllllllllllllimil'1'UIUIIIIIIIIIIII Na seji vlade so se izognili razpravljanju o odnosih do Arabcev in o Srednjem vzhodu Tanassijevo poročilo na sestanku vodstva P5DI - Polemika med predsednikom ACLl in don Stunom ■ Nenni o socialistični združitvi (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Današnja seja ministrskega sveta ni prinesla v političnem življenju nič novega. Ministrski svet je odobril samo veliko število zakonskih osnutkov in sprejel razne odloke. Med drugim je razpravljal tudi o vinski krizi ter odobril zakonski ukrep o zvišanju nekaterih postnih in brzojavnih tarif in sporazum o sodelovanju z ZDA o uporabi atomske energije v miroljubne namene. Poročilo o zunanji politiki, ki bi ga bil moral imeti Pella, je odpadlo. V razgovoru z novinarji po vladni seji je Pella izjavil, da bo podal svoje poročilo o zunanji politiki na seji vlade med 12. in 15. septembrom, ko se bo vrnil s svojega potovanja v Iran. Potem pa bo Pella odpotoval na zasedanje glavne skupščine OZN v New York. Tudi napovedane Pellove tiskovne konference ne bo in je bila odložena na čas pred odhodom italijanske delegacije na zasedanje OZN. Potemtakem ne bo nič z najavljeno novo politiko palače Chigi nasproti Arabcem. Predvsem je šla v nič diskusija o načrtu sredozemskega sporazuma med Italijo, Francijo, Španijo, Libijo, Tunizijo, Marokom in Alžirom, Zdaj vsekakor ni ugoden trenutek za llllllllll lllll IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliiiiiiiiiliiiiiitiiini lini« mili |f || || ||||||||||||||||||||||l|| m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihi Eisenhovver je h zaradi ravnanja kongresa Oživitev rasistične gonje v nasprotju z zakonom o državljanskih pravicah in z razsodbami zveznega sodišča Forcign Office o Lloyd«vcm obisku v WASHlNGTON, 3. — Predsednik Eisenhovver je večidel svoje tiskovne konference posvetil delu kongresa, ki se je po sedmih mesecih zasedanja končalo. Navedel je vrsto zakonskih načrtov, glede katerih je prišlo med zakonodajnim telesom in vlado do kompromisa. Med temi so pristop ZDA k mednarodni. ustanovi za atomsko energijo, zakon o osnovnih državljanskih pravicah, zakon o zaščiti tajnosti arhivov FBI itd. Eisenhovver pa je pohvalil kongres, ker je odobril izvajanje njegove doktrine na Srednjem vzhodu. Potem pa je naštel vrsto zakonskih načrtov, glede katerih sta se obe zbornici izrekli negativno ali pa nanje le delno pristali. Pri tem ni prikrival svojega razočaranja. Predsednik je predvsem omenil program medsebojne varnosti ter je ponovno poudaril da je za ZDA nujno zgotoviti lastno obrambo in varnost ((svobodnega sveta« z vzdrževanjem vojaških oporišč v inozemstvu in z okrepitvijo o-brambnega potenciala zaveznikov ZDA * njihovo pomočjo. Vsakršno krčenje te pomoči pomeni kratkovidno politiko, kajti če ZDA ne podpirajo sil «svobodnega sveta«, morajo močno zvišati izdatke za svojo obrambno bilanco. Glede finančne politike vlade je Eisenhower izjavil, da sedanja nagnjenost k inflaciji predstavlja glavno vprašanje ameriške notranje politike in vlada se stalno trudi, da bi se ohranile cene na dosedanji ravni, Nato je zanikal trditve, da namerava vlada uvesti nadzorstvo nad gospodar-etvom ter priznal, da njegova politika ni imela takšnega u-speha, kot je pričakoval. Toda kljub temu se ne bo do konca svojega vladanja odpovedal metodam in načelom, katera smatra za najboljša v interesu ameriškega naroda. Politični opazovalci vidijo v tem nasprotovanju Eisenho-werjevim načrtom odkrito prizadevanje demokratske stranke, da bi izkoristila zmago na lanskih parlamentarnih volitvah ter se polagoma dokopala do predsedniškega mesta. Kar se tiče zakona o državljanskih pravicah, ki ga ju kongres delno sprejel, pa se tudi jasno vidi, da ga v nekaterih zveznih državah že sabotirajo. Guverner Arkan-sasa je odredil obsedno stanje in ukazal četam, da so obkolile višjo šolo, da bi preprečil stik med belimi in temnopoltimi študenti ob začetku šolskega leta. Guverner je izjavil, da je bil prisiljen k temu, da bi preprečil nasilja. Toda ta njegov sklep krši jasno razsodbo zveznega sodišča o plemenski integraciji v šolah. Zagovorniki plemenske ločitve pa so izjavili, da ne bodo nikoli dopustili, da se ta ločitev v šolah ukine. Zaradi tega ni prišel danes v Little Rocku v Arkansasu noben črnec v višjo šolo. Predsednik Eisenhower je izjavil,-da bo minister za sodstvo Brownel izvedel preiskavo o uporabi vojaštva po guvernerju v Ar-kansasu Greensborovvu so prišli Jtin je črnci v šolo v spremstvu policijskega oficirja, kljub temu pa so jih belci zmerjali in jim grozili. BEOGRAD, 3. — Jutri zjutraj bo prispel s posebnim vojaškim letalom v Beograd na uraden obisk britanski zunanji minister Selwyn Lloyd. Uradni predsednik Foreign Officea je izjavil danes v Londonu na tiskovni konferenci, da bodo razgovori v Beogradu zajeli aplošna mednarodna vprašanja in da bo pred koncem obiska verjetno objavljeno uradno sporočilo o razgovorih. V izjavi dopisniku beograjske ((Politike« je britanski zunanji minister pred odhodom poudaril, da upa, da bodo njegov obisk v Jugoslaviji in razgovori z jugoslovanskimi državniki poglobili medsebojno razumevanje. Vodja Foreign Officea je izrazil zadovoljstvo, ker bo obiskal Beograd in je poudaril, da se z zadovoljstvom spominja obiska predsednika republike maršala Tita in podpredsednika Edvarda Kardelja v Veliki Britaniji ter gostoljubnost, ki je je bil deležen Eden, ko je leta 1952 obiskal Jugoslavijo. Potem ko je pripomnil, da sta Jugoslavija in Velika Britanija v zadnjih tridesetih letih kazali mnogo odločnosti v obrambi svoje neodvisnosti in zoperstavljanju politiki sile, je Selwyn Lloyd poudaril, da ta tradicija ustvarja trdno osnovo za medsebojno sodelovanje obeh držav in za iskreno spoštovanje enega naroda do drugega. takšne načrte spričo zaostritve sporov med Francijo m Tunizijo in ostrih borb v Al-žiru. Razpravljanje o tem sporazumu je sicer oživelo v zvezi z Gronchijevim obiskom na Srednjem vzhodu, toda kmalu se je pokazalo, da nima smisla začeti konkretnih pogajanj, ker bi si nakopali le sovraštvo Arabcev, saj ne more Italija voditi samostojne politike. Danes se je predsednik Gronehi ločeno razgovarjal s predsednikom vlade Zolijem in zunanjem ministrom Pello. V rimskih krogih menijo, da so se ravno na teh razgovorih sporazumeli, da ne bodo načenjali načrtov, ki bi utegnili škodovati Groncbijevemu poslanstvu v Iranu. Danes ob 18.15 se je sestalo tudi vodstvo PSDI. Na sestanku je strankin tajnik Ta-nassi najprej prebral poročilo tajništva za bližnji kongres. Poročilo našteva pobude PSDI za dosego socialistične enotnosti, seveda na osnovi njenih pogojev. Poročilo trdi, da ro na kongresu PSI v Benetkah prevladali filokomunistični e-lementi. Ko govori o odnosih s krščansko demokracijo, utemeljuje svojo opozicijo do e-nobarvne Zolijeve vlade s trditvijo, da predstavlja ta vlada monopol oblasti, ki ga izvaja s pomočjo skrajne desnice. Nato se poročilo hvali z uspehi, ki naj bi jih dosegla PSDI s svojim sodelovanjem v štiristrankarski koaliciji na socialnem področju. Zadnji del poročila govori 0 odnosih s strankami in pravi, da obstajajo v Krščanski demokraciji skupno ljudske ,n reakcionarne težnje ter izraža upanje, da se bodo napredne težnje v stranki okrepile. Kot je bilo pričakovati, napada poročilo komunistično stranko, hkrati pa medlo n-menja možnost mednarodne pomiritve po naročilih Hrušče-va na XX. kongresu KP SZ. Glede bodočega programa zagovarja PSDI sodelovanje v vladi s Krščansko demokracijo, reformo senata z zvišanjem števila senatorjev in pristaja na uvedbo deželnih avtonomij, V programu je tudi borba proti monopolom, za kar je treba ločiti podjetja IRI od Confindustrie, in splošna agrarna reforma. Poročilo se precej domišljavo zaključuje s trditvijo, da je odvisen bodoči razvoj italijanske družbe od okrepitve PSDI, V imenu desnega krila je podal poročilo Simonini, ki med drugim nasprotuje ustanavljanju avtonomnih dežel. Njegovo poročilo se razlikuje od poročila večine tudi v tem, da zagovarja koalicijo štirih sredinskih strank. katerih funkcija je nenadomestljiva. Jutri bosta prebrala svoji poročili Matteotti in Zagari. Matteotti je zanikal vest, da se je že sporazumel s Saraga-tom za obnovitev sodelovanja, Zagari pa je dejal, da niso resnične vesti, ki mu pripisujejo namen, izstopiti iz stranke, če ne pride na kongresu do razčiščenja. Med drugimi novicami naj 1 omenimo še polemiko med don Sturzom in predsednikom ACLI Penezzatom, ki v članku v listu «Azione Sociale« odgovarja staremu sicilijanskemu senatorju na njegove očitke, češ da akcija ACLI škoduje politiki krščanske demokracije. Penezzato pravi, da sama volilna pravica ne zadostuje aktivno udeležbo krščanskega delavstva v političnem življenju. «Osservatore Romano« pa je odgovoril na članek, ki ga je objavil Lelio Basso v «Avan-tiju« o odnosih med socialisti in katoličani. List zagovarja seveda stališče, da ima Cerkev pravico narekovati norme za javno delovanje katoličanov. Na Bassov očitek, da se morajo katoličani otresti »mladoletnosti« v pogledu Cerkve, pa očita list socialistom «mladoletnost» v odnosu do komunistov. Vse to kaže, da Vatikanu prav nič ne disi možnost sodelovanja med katoličani in socialisti. Tajnik PSI Nenni pa je poslal poslancu Mondolfu iz levega krila PSDI pismo o socialistični združitvi, ki bo objavljeno v prihodnji številki revije (iCritica Sociale«. V pismu pravi, da obstoje vsi ob-pektivni pogoji, ki silijo socialiste k združitvi. Eden izmed teh pogojev se je uresničil odkar so socialisti in socialdemokrati oboji v opoziciji, pa čeprav na različnih položajih. Opozicija socialdemokratov e namreč medla, opozicija socialistov pa aktivna, ker postavlja demokristjanom alternativo v vseh političnih in socialnih vprašanjih in ker se pri naporih za preprečitev desničarske rešitve obrača na de-mokristjansko levico, predvsem pa na katoliške množice, ki jih opozarja na istovetnost njihovih interesov z interesi socialističnih množic. Toda obstoj objektivnih pogojev ne zadostuje za uresničenje določenega dogodka, če ne pride pri tem do izraza subjektivni činitelj volje in odgovornosti ljudi. Za združitev socialistov je zato potrebna vsakodnevna zavestna akcija za premostitev raznih ideoloških in političnih razlik. Od izbire vodstva na bližnjem socialdemokratskem kongresu bo torej odvisno, ali bo pot k socialistični združitvi odprta. E. Roosevelt na obisku v SZ MOSKVA, 3. — Danes popoldne je prišla na obisk v Mosikvo gospa Eleonora Roosevelt. Ob prihodu v Moskvo je izjavila, da bo ostala v SZ do 28. septembra. Med drugim bo obiskala Leningrad in Stalingrad. Izjavila pa je, da bo morda podaljšala svoje bivanje v SZ, kar pa bo odvisno od tega, s kom se bo imela sestati. Kar se tiče njenega potovanja na Kitajsko, je izjavila, da se je ameriški državni departma temu potovanju uprl. V SZ rakete na atomski pogon TORONTO, 3. — Med nekim razgovorom v Torontu je sovjetski znanstvenik Ivan Ba-radin, ki je sedaj na obisku v Kanadi, izjavil, da Sovjetska zveza pripravlja poizkuse z izstrelki na atomski pogon ter s stratosferskimi raketami. Prof. Baradin, ki je predsednik sovjetske organizacije za geofizično leto, je izjavil, da je pred uporabljanjem jedrskega goriva za pogon izstrelkov potrebno pripiavili dovolj odporno zlitino, ki bo lahko prenesla ogromno vročino jedrske eksplozije. Drugo vprašanje je v tem, da se zagotovi trajna jedrska reakcija, ki je potrebna za pogon izstrelka na velike razdalje. Prof. Baradin, ki je tudi podpredsednik moskovske akademije znanosti, vodi sovjetsko delegacijo 59 znanstvenikov, ki sodelujejo pri zasedanju mednarodne zveze za geodezijo in geofiziko. S. Vukmanovic obišče Mongolijo BEOGRAD, 3. — Danes so uradno sporočili, da bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmano-vič, ki je na potovanju po azijskih državah, od 14. do .16. pisali v Damasku sporaznn za gospodarsko in tehnično sodelovanje med SZ in Sir io, kakoT je že omenilo sirsko-sovjetsko sporočilo od 6. avgusta letos. V ta namen bo v kratkem prišla v Damask sovjetska gospodarska delegacija. Sirska gospodarska delegacija. ki se je razgovarjala v Moskvi, je nocoj prišla v Prago, kjer se bo razgovarvda s predstavniki češkoslovaškega ministrstva za zunanjo trgovino. V zvezi s Hendersonovimi razgovori na Srednjem vzhodu je sirski zunanji minister Bitar danes na tissovm k m-, ferenci izjavil med drugim. »Upamo, da je gospod Hen-dersen zbral točne podatke o Siriji; toda poudarjamo, da lahko dobi res točne podatke samo v Siriji. Mislimo, da je gospod Ilenderson zgubljal svoj čas, ko se je obrnil na odgovorne činitelje nekaterih bližnjih držav, ker ti izražajo mnenje samo v skladu z zahodno politiko, za katero s'o se opredelili.« Zatem je Bitar izjavil: «Kar se tiče našega sodelovanja s Sovjetsko zvezo, je to izključna gospodarsko in ima namen finansiranja naših važnih načrtov s sprejemljivimi obrestmi 2.5 odstotka. Ce nismo sprejeli posojil od Zahoda. je bilo zaradi tega, ker so od nas zahtevali mnogo višje obresti kakor Sovjetska zveza. Toda vedno smo pripravljeni sprejeti pomoč od Zahoda z istimi pogoji kakor od Sovjetske zveze. V Kairu pa nadaljuje politični odbor Arabske lige svoje zasedanje. Danes so poslušali poročilo predstavnika igmanskega imana o britanskih napadih. Jutri pa bo govoril predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte. Danes so tudi sklenili dati navodila tajniku hge naj stopi v stik z vlado Gane. da dobi pojasnila o odnosih te vlade z Izraelom. Po seji je podtajnik lige izjavil, da je naravni položaj države Gana v afriško-azijski skupini. Kakor je znano, je izraelski predstavnik izjavil v Jeruzalemu, da bo Gana v kratkem sklenila z Izraelom trgovinski sporazum, na podlagi katerega bo Izrael med drugim prispeval k industrijskemu razvoju Gane, v katero bo poslal svoja strokovnjake. Ugotavlja se tudi, da bo načelnik izraelskega glavnega štaba general Dajan, ki je sedaj na obisku v Južni Afriki obiskal tudi Gano. kamor ga je povabil predsednik vlade Nkrumah. Poleg tega so danes sklenili da bodo države članice Arabske lige podprle ponovno iz volitev Hammarskjoelda za glavnega tajnika OZN. Dalje bodo podprle kandidaturo libanonskega kandidata Malika septembra na vabilo mongol- za predsedstvo glavne skun-ske vlade obiskal Mongolijo. ščine OZN ter kandidaturo Ka ■ Himni mi m m mn, n m n n h mini ................................... nade in Peruja za Varnostni svet. V kairskem parlamentu pa je egiptovski obrambni minister general Amer izjavil, da je Egipt več kot podvojil svoje letalske sile v času po napadu na Suez lanskega novembra. Dejal je, da so se egiptovska letala, ki so pila glavni predmet angleško-franco-skih napadov, zatekla na letališča v južnem Egiptu in v Sau-dovi Arabiji. General Amer ;e tudi sporočil, da je egiptovski vojska zaradi angleško-franco-skega in izraelskega napada zgubila skupno 2100 mož. «»------ «fiospo(larska izjava» nameslo gospodarske konvencijo BUENOS AIRES. 3 — Po treh tednih zasedanja se je danes končala medameriška gospodarska konferenca brez slehernega praktičnega rezultata. Konferenca ni uspela predvsem zaradi negativnega tališča ZDA do predlogov in zahtev držav Latinske Amerike. Snoči so na konferenci soglasno odobrili «buenosaire-ško gospodarsko izjavo«, ki vsebuje deset točk in ki nadomešča načrt «splošne gospodarske konvencije«, katerega so prepustili v rešitev tajništvu Organizacije ameriških držav, in sicer po dolgih in brezuspešnih razpravljanjih, v katerih se je jasno pokazala opozicija ZDA. Buenosaireška izjava se o-mejuje na naštevanje splošnih načel gospodarskega sodelovanja med ameriškimi državami. Bklep o odložitvi uresničenja »splošne gospodarske konvencije«, ki naj bi predstavljala začetek nekakega vsea-mcriškega skupnega tržišča, so izrazili z resolucijo, ki poudarja pomanjkanje soglasja v tem vprašanju. Omenjena izjava priporoča zlasti povečanje trgovinske izmenjave in pie\iarodna posvetovanja o valovanju cen osnovnih surov in, Ro leg tega podčrtava, da je treba investirati kapital za izboljšanje raznih naprav in prometnih zvez, V ta namen priporoča tudi tesnejše tehnično in znanstveno sodelovanje ter okrepitev gospodarskega in socialnega sveta Organizacije ameriških držav. Gospodarska izjava poudarja nadalje, da je razvoj a-meriške celine neločljiv od gospodarskega in socialnega razvoja držav, ki jo sestavljajo. Zato se predlagajo povečanje medameriške irj mednarodne trgovinske izmenjave, uvedba mednarodnega sodelovanja glede surovin, olajšave za izmenjavo kapitala, strojev in tehnikov ter sklenitev sporazumov o svobodnem tranzitu s sredozemskimi državami. Resolucija pa poudarja, da so -sicer diskusije pripomogle. da so se seznanili s stališči raznih vuad glede načrta splošne gospodarske konvencije, da pa ni bil možen sporazum o osnovnih načelih, beneškega festivala Včeraj trije Francoski «NapadaIna ceta», ameriški «Poln klobuk dežja» in italijanski «Krik» (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 3. — Ko je danes takoj popoldne na Lidu deževalo, nam to res ni po-vzroialo zaskrbljenosti. Vedeli smo namreč, da se ne batno prikazali iz aPalače filmu)), dokler ne bo noč, in v tem času se tudi vreme lahko spremeni, Ze ob dveh popoldne se je začel spored. Videli smo francoski film Auberta »Napadalna četa«. Dejanje se razvija v tndokini in nam prikazuje nelahko življenje francoske čete, ki ima zasedeno neko vas. Domačini, razen nekaterih kolaboracionistov, so namreč več ali manj povezani s partizanskim gibanjem in končno mora četa podleči. Film je zelo dobro narejen in vreden ogleda. (Tu je bil že pred dnevi na sporedu, pa so ga na željo pokazali še enkrat. Enako upamo, da bodo Poljaki še pokazali svoj film #Ka-nal»). Potem je prišel na vrsto glavni film na uradnem sporedu ttPoln klobuk dežja», V pretekli gledališki sezoni smo že videli to delo M. V. Gaz-za, ko je z njim nastopila skupina Albertazzija. Danes pa smo prisostvovali predvajanju filmske priredbe tega dela. Režiser je Fred Fillemann, Dunajčan, ki že dolgo živi v ZDA. (Priboril si je že tudi Oscarja s svojim velikim filmom «Od tu do večnosti«). Filmu, ki smo ga danes gledali, se lahko prizna, da je z vseh strani zelo dobro izdelan, pa čeprav nam ni pokazal kaj originalnega. Mladi mož Johnng se je vrnil iz korejske vojne. Tam je bil dlje časa v bolnišnici in ze pomirjenje bolečin je za- užit toliko morfija, da mu je morfij postal potreba, in sedaj trpi kot morfinist. Zen i, ki pričakuje otroka, tega ne ve, pač pa ve Johnngjev brat Polo, ki pač ne more prenašati bratovega trpljenja in mn rajši pomaga tako, da mu daje denar za nabavo morfija, .lohnngju dobavlja morfij neka tolpa, ki ga ima popolnoma v oblasti. Zena že sklene, da bo moža zapustila, kajti prepričana je, da ima John-ny kako drugo žensko, ko ponoči vedno odhaja. Ne ve namreč, da hodi po morfij in denar si skuša pridobiti celo tako, da v mrzli noči čaka z revolverjem na žrtev, ki bi ji odvzel denar. Toda ko pride žrtev, nima poguma, da bi streljal. Zena in Polo se zaljubita, toda njun moralni čut ju zadržuje pred vsako nepremišljenostjo, Končno Polo proda še zadnje, kar ima, da bi rešil brata — svoj avto. Toda obenem mu uspe opogumiti brata, da pove svoji ženi, da je morfinist. Zena ima še toliko moči, da pokliče policijo, ki edina ima sredstva, da lahko zdravi tudi take bolnike. Johnng sam na to pristane, kajti v tem je še edino upanje za ozdravitev in poznejše srečno življenje, Zeno igra Eva Marie Saint, Johmvgja Don Murrag, Pola Anthong Franciosa, očeta o-beh bratov pa Llogd Nolan. Igralka je znana iz filma iiFronta pristanišča«, kjer je igrala z Marlonom Brandom in je za tisto vlogo prejela Oscarja. T udi v filmu, ki smo ga danes videli, ji je treba priznati prvo mesto, čeprav je odličen tudi Murrag kot Johnnu Hr Franeiosa kot Po- lo. Seveda tudi v ostalem ansamblu ni šibkih mest. Tretji je bil na vrsti italijanski film eKrik« režiserja Antonionija s Stevom Cochra. nom, Alido Vatli, Dmrian Gray, Gabriello Bullotti, Betsg Blair in drugimi. To je film, ki je v Locarnu prejel na tamkajšnjem festivalu veliko nagrade kritike. Vsebina je na kratke ta; A Ido in Irma živita že sedem let skupaj, čeprav ima ona moža v tujini. Afož je umrl, toda Irma pove Aldu, da se ne more z njim poročiti. Pred kratkim se je zaljubila v nekoga drugega, Aldu je silno težko, ko se z majhno hčerkico odpravi po svetu. Skuša se tu in tam zaposliti, pošlje hčerko nazaj k materi, srečuje vsake vrste ženske, toda * mislimi je vedno pri Irmi. Ke se nekoč slučajno sreča z žensko, pri kateri je prebil nekaj časa, in izve, da ji je Irma pi-u sala dopisnico, ki pa jo je ta ženska izgubila, hiti kolikor more k Irmi. Ko pride do hi-s-, vidi skozi okno, kako Irme previja majhnega otročičke. Obme se in odide, vendar ge je pa videla tudi Irma, ki teče za njim. Aldo je odšel v tovarno, kjer je nekoč delal in se je povzpel n« visoki stolp, kjer je bilo njegovo delovno mesto. Irma ga zagleda na stolpu in ga pokliče. Toda Aldo je ves izčrpan, zamegli se mu pred očmi, ko vidi Irmo daleč pod seboj, in so prekucne z visokega stolpa. Film je ponekod razvlečen, toda ima nekaj zelo dobrih prizorov in pogosto čutimo, da imamo pred seboj snov. is katere bi lahko nastal zares odličen film. Slab pa film vsekakor ni, B. X. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 18,3, najnižja 15,5, zračni tlak 1011,7, vlaga 61 odst., padavine 13,2 mm, morje razburkano, temperatura morja 21,6. Vreme dane«; Pretežno oblačno z delnimi razjasnitvami. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 4. septembra Rozalija, Z-ala Sence vzide ob 5.28 in zatone ob 18.39. Dolžina dneva 13.11. Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 0.52-Jutri, ČETRTEK, 5. septembra Lovrenc, Nedeljka Na sinočnji izredni seji tržaškega občinskega sveta Občinski svet je z večino glasov sprejel ostavko župana in odbora Propadli manevri demokristjanov, da bi preprečili sprejetje ostavke Samo odbor, ki bo užival podporo levice, lahko reši občino pred komisarjem Z veliko večino glasov je Po nadaljnji razpravi, v na snočnji izredni seji tržaški katero so posegli še nekateri občinski svet sprejel ostavko i drugi svetovalci, je župan od-župana in odbornikov, s či-1 bil predlog MSI, svetovalec mer se je ponovno pridela ■ rt- j Origope pa je umaknil svoj za občinske uprave, ki bp po j predlog, ker bi glasovanje o vsej verjetnosti privedla do njem priveclo do istega rezultata kot glasovanje o o- imenovanja prefekturnega komisarja in novih volitev. Na tajnih volitvah, do katerih je prišlo šele po več ur trajajoči, včasih zelo raznur-Ijivi razpravi, je glasovalo 59 svetovalcev (monarhist Anto-nint je odsoten); glasovanja se je vzdržalo Iti odbornikov in župan ter 9 svetovalcev MSI; 6 svetovalcev (kot je r. z-vidno iz glasovalnih izjav, gre za preostale 4 demokristjan-ske glasove, glas svetovalca stavki Po tej dolgi dobati o postopku se je pi-ičelp šele razprava p odstopu župana in občinskega odbora, katero je začel načelnik demokristjan-ske skupine v občinskem svetu Stppper, ki je skorp dobesedno ponovil izjavo, ki jo je že dal po radiu in kjer formalno potrjuje stališče KD, da hočejo ostati stranka centra in kjer je tudi odbil pred-PLI in preostali monarhistični j log PK1 po sestavi novega od-glas) je izjavo o odstopu ob- J bora, ki bi imel vnaprej za-čmskega odbora in župana za- j gotovljeno podporo strank vrnilo, 28 svetovalcev pa je 1 »male levice«, glasovalo za sprejetje ostavke Svetovalka Gruber-Bencova (KP, NSZ, PSI, UP Gruber- pa je ostr(, obsodila KD, če* Benco, PSDI, SPTu PRI). , da se nj hotela nikoli odloči-Doloceno presenečenje je , ti in da od vo|itev naprej iz-predstavljalo samo stališče «n- daj* vsako stranko, s kateio sinov ki so se glasovanja vzdržali. Znano je da je bil tej stranki zelo pri srcu Bar-tolijev desno usmerjeni odbor in da ga je zaradi tega tudi podpirala, pri čemer pa je prišlo do notranjih zelo ostrih ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV OBVEŠČA svoje člane, da je Banca d ltalia začela izplačevati jugoslovanske vojne invalidnine (pokojnine). Zainteresirani bodo o izplačilu dobili pozivnico z datumom za dvig nakazanega zneska. Zato naj ne hodijo na banko brez pozivnic in naj se držijo določenega datu- sporov med fašisti samimi. Demokristjansko vočstvo prav tako zaradi notranjih nasprotij v lastni stranki — saj so med njimi tudi antifašisti, ki se nikakor niso hoteli spe-čati s faš.sti — ni moglo nikoli do kraja odkrito sprejeti fašističnih glasov in se jih je vsaj na zunaj sramežljivo o-tepalo. Odnosi med MSI in KD so preprečili vse druge mahinacije, da bi na kakršen koli način ohranili sedanji demo-kristjanski odoor z Bartoli-jem na čelu in o katerih smo že včeraj precej točno ,n podrobno poročali. Tak poskus je predstavljalo n. pr. pismo podprefekta Macciote občinskemu svetu, v katerem zahteva, ča oočinski svet reši pereča upravna vprašanja, ker bo drugače i-menovan komisar, ki bo u-pravljal občino. S tem pismom, ki- ga je prečital župan, se je tudi pričela snocnja seja. Takoj nato je župan prečital še besedilo ostavke občinskega odbora. Se preden pa se je pričela razprava o ostavki, je svetovalec Muslin (KP) predlagal, da bi občinski svet takoj sprejel sklep o izboljšanju prejemkov uslužbencem aCEGAT, kar je juridično možno, ker ostavka še ni bila sprejeta in 6 gimer bj se reliju to zelo pereče vprašanje, ki zadeva veliko število družin Po kraj. ši, ponekod zelo vroči diskusiji, v katero sta posegla svetovalca Longa (PSDI) in Stop-per (KP), je jiupan ta predlog odbil, Šleclila sta dva predloga desničarskih strank, da bi o-hrahflT občinski odbor pri življenju. Svetovalec Morelli (MSI) je tako pozval odbor in župana, naj prekličejo o-stavko in dajo takoj na razpravo proračun, ker imajo za njegovo sprejetje zagotovljeno večino glasov. Monarhist Origone pa je formalno predlagal, naj pred glasovanjem o odstopu, občinski svet pu-žove odbor in župana, da o-stavko umaknejo. V razpravi o teh dveh predlogih Je svetovalec čr. pin- cherle (UP) dejal, da z zadovoljstvom prisostvuje padcu občinskega odbora, ki ga pod-p.rajo fašisti, saj je tak odbor pomenil, da se ni reševalo Yprašapje prusje cone, avtonomne uprave ttej. S padcem tega odpora pa niso izčrpane vse možnosti za rešitev i.rize. ker- bi bilo mogoče postaviti listo šir.ke socialistične koncentracije ali pa listo sredine, ki bi uživala podporo taao imenovane «male levice« in ki bi lahko izvršila vsaj minimalni socialni program. Načelnik skupine KD v občinskem svetu ‘je nato odbil oba predloga desničarskih strank, kai je storil tudi svetovalec Gepp. (PRI). Qdv, Cšravelli (MK‘^1 P8 jr podčrtal, dp dp kripe v občinskem svetu pi priUp iz teh ali onih drobnih nasprotij, tomvtc zar.idi tena. ker dej občinskega sveta ni interpretiral '?lj tržaškega prebivalstva po rešitvi gospodarskih vprašanj in ostalih U- pravičenlh socialnih teženj. Zelo ostro je svetovalec obsodil KD iu dosedanje upra-vijeijf ter pbsodil miiinski poskus, da bi prešli na ponovno glasovanje o proračunu in tako rešiti krizo. Poudaril je, da so prav misini povzročili krizo, ko ao »e izognili glasovanju s tem, da »o zbežal, iz dvorane, torej na način, ki prav malo od-gevarja njih programu. se je povezala za upravo občine. To se je videlo s prvim tristranskarskim odborom, ki je sicer proglasil zadovoljiv program, vendar so ga pray predstavniki KD pričeli takoj j sabotirati, čim se jim je po-I srečilo izvoliti župana in od-I bor. Praktično isti odbor je | po krizi ponovno zrasel s pod-j poro fašistov, katere pa je | spet izdaja), tgko da je ponovno prišlo do krize. Tržaške stranke so ostro ločene na tri tabore; na en; strani so vse stranke levice, ki imajo za program deželno avtonomijo, prosto cono in rešitev drugih perečih gospodarskih ter socialnih vprašanj, na drugem polu pa so desničarske stranke, ki nočejo niti razpravljati o teh vprašanjih Samo KD je vedno plavala v sredini in se ni hotela odločiti glede teh vprašanj, zaradi česar leži prav na tej relativno največji stranki največja odgovornost za sedanjo krizo. Do kaj malo parlamentarnih besed je prišlo med intervencijo svetovalca Lonze (PSDI), saj so se iv. ust župana in de-mokristjanskih odbornikov culi »fatte schifo«, «laž» in podobno, ko je socialdemokratski prvak očital demokristjanom, da so se polastili materiala, ki so ga zbrale občinske komisije, za svoje strankarske cilje, ko je govoril o tajnih sporazumih med KD in MSI in ko očital demokristjanom, da mislijo obdržati komisarja na oblasti v občini do prihodnje jeseni, kot je to že rekel v razgovoru z vladnim komisarjem generalni tajnik KD Fanfani. Nič manj ni bilo živahno med govorom svetovalca Tei-nerja (PSI), ki je očital sedanjemu vodstvu KD, da je izdala socialni program De Ga-sperija, in da istočasno roma na njegov grob ter tam polaga vence. Teiner je nato dejal, da je treba narediti še vse možne poskuse, da pride do novega občinskega odbora, ki bo res lahko upravljal občino ter da bo podprl odbor, ki bi lahko prejel ppdporo «male levice«. Dr. Dekleva (Nč»Z) je v svoji izjavi podčrtal, da je stališče NSZ dobro znano in da je ta skupina vedno nasprotovala enobarnemu odboru ter tem bolj odboru, ki bi užival podporo desnice. Vendar pa NSZ želi, da bi prišlo do rešitve krize z ustanovitvijo demokratičnega odbora. Predstavnik KPI Burlo je obsodil razne manevre, da bi s pomočjo fašistov obdržali ng oblasti župana Bartolija m sedanji odbor ter dejal, da so pripravljeni podpreti odbor, ki bi imel za župana Dulcija. odnosno rešitev, ki so jo predlagali republikanci. Tudi med to razpravo je svetovalec Origone (monarhist) predložil nov manever, s katerim je skušal rešiti vsaj župana. Svetovalec je namreč predlagal, da bi ločili glasovanje na dva dela, tako da bi posebej glasovali o ostavki župana in posebej o ostavki odbora. pri čemer bi logično za župana glasovali tudi odborniki. Na ta način bi lahko z združenimi glasovi KD, PLI, monarhisti in t' 'I odbili c-stavko župana, ki bi lahko ta-kpj predložil v glasovanje ponovno zaupnico dosedanjemu enobarnemu odboru. Očitno monarhistični svetovalec ni bil dobro obveščen o zadnjih stališči h KD in MSI ter ni vedel, da tega predloga fašisti očitno niso mogli sprejeti, tako da je bil zelo presenečen, ko je izvedel, da so se misini odločili — kot smo že zgoraj omenili —- da se bodo glasovanja vzdržali. Razpravo je zaključil župan, ki je jokal nad «legge truffau, dejal, da ne bi ostal niti eno minuto na županskem stolu, če ne bi bil prepričan, da je užival podporo prebivalstva ter na njegov običajen način z neizbranimi izrazi odgovoril na kritike svetovalcev 25. številka Uradnega vestnika Izšla je 25. številka Uradnega vestnika generalnega komisariata, ki razveljavlja nekaj ukazov bivše ZVU ter objavlja ukrepe, ki imajo veljavo na tržaškem ozemlju. Med drugim je objavljen tudi odlok št. 153, ki za jesensko lovsko sezono prepoveduje lov na prepelice na vsem območju tržaške pokrajine, «»------- Motorne tricikle «Guzzi» bodo izdelovali v Kopru Kot poroča gospodarska a-gencija «Astra», je bil pred nedavnim podpisan sporazum med koprsko tovarno motorjev «Tomos» in italijansko tovarno «Guzzi» za odstop ijcen-ce in gradnjo motornih triciklov z nosilnostjo do 500 kg. Tovarna «Tomos», ki sedaj izdeluje razne motorje po ličen, ci avstrijske tovarne «-Puch», bo torej razširila svojo proizvodnjo z italijanskimi motornimi tricikli.—«»--- Na Bledu konferenca o tranzitnem prometu Na Bledu je bila mednarodna konferenca, na kateri so razpravljali o urnikih za prevoz blaga in potnikov po jugoslovanskem ozemlju in kjer so sodelovale železniške uprave, ki so zainteresirane pri tranzitnem prometu skozi Jugoslavijo. Konferenca je pripravila material za bližnjo železniško konferenco, ki bo v Neaplju in kjer bodo razpravljali o vskladitvi evropskega voznega reda vlakov. jnimiiiimiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiilliiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiintiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiililiiiiiitiiiiiilillluiiiiiiiiHill Predstavniki delodajalcev in delavcev na Uradu za delo Žalitev« tržaških kovinarjev na prvem sestanku zavrnjene Ta teden bo na Uradu za delo še en sestanek, na katerem se bodo pogajanja dejansko začela . Poziv FIOM Kakor je bilo napovedano, so se včeraj začele na Uradu za delo pogajanja med delodajalci in sindikalnimi zastopniki glede zahtev delavcev v obratih CitDA in v Tržaškem arzenalu. Po uvodnih besedah odv. Levitusa, ki je želel nekatera pojasnila glede spora i. delavskih zahtev, sta tajnika dveh . sindikalnih . organizacij tržaških novinarjev podrobno obrazložila zahteve, ki so jih sindikalne organizacije predložile v imenu delavcev že pred več meseci. Tajnik Zveze Kovinarjev FIOM je pri razlagi sindika’-nih zahtev opudaril, da so delavci v tržaških ladjedelnicah odločni in zahtevajo, da se spor ugodno reši. Tudi v prejš- njih časih so se zaradi spora z vodstvom teh podjetij delav. ci večkrat borili, zaradi česar je mijno potrebno končno rešiti zadevo v korist delavstva in samih podjetij, tako da bodo delavci v tržaških ladjedelnicah imeli enake delovne pogoje in mezde kot njihovi delovni tovariši v Genovi. Sindikajni predstavniki so ponovno podčrtali, da so tržaški kovinarji pokazali svojo dobro voljo, ko so začasno prenehali stavkovno gibanje v u-panju, da bi Zveza mdustni-cev omogočila mirna in uspešna pogajanja. Poleg tega so se predstavniki Urada za delo in omenjenih obratov tudi na včerajšnjih pogajanjih lahko prepričali. da se obe sindikalni or- minulimi ........................... Izvajanje sklepov skupščine pekovskih delavcev Pekovski delavci zahtevajo spoštovanje zakonskih določb V pismu vladnemu generalnemu komisarju naštevajo kršitve delodajalcev ter zahtevajo njegovo intervencijo Sindikat pekovskih delavcev pri novi Delavski zbornici CGIL je te dni posredoval pri vladnem generalnem komisarju, dg bi končno odpravil stalno kršitev zakonskih predpisov, ki jo mno^i peki v Trstu zakrivijo glede delovnega urnika, tedenskih dopustov in vajenstva. Omenjeni sindikat izrecno zahteva uvedbo stalnega nočnega nadzqrstva, ker bi le na ta način odpravili take kršitve in omilili brezposelnost v lej stroki. K svqji zahtevi je sindikat pred- predpisov. Sindikalna organizacija zato izrecno zahteva, naj vladni generalni komisar ukrene vse potrebno, da bo stalno 4elovalk nadzorna služba v vseh pekarnah v mestu in na deželi s pomočjo javnih organov. Na ta način bodo kršitelji državnih zakonov lahky vsak dan kaznovani, če ne bodo spoštovali urnika za- ta vsak ponedeljek od 17. do 18. ure. Uradi INCA so vam brezplačno na razpolago v zadevah za: — Odškodnine in spore pri bolniškem zavarovanju. — Nezgode na delu in 10-klicne bolezni. — Pokojnine za invalidnost, starost in za dediče (vdove, četka dela kot predpise o za- I sirote starše), poslitvi mlade delovne sile v — Podpore za brezposelnost, nočnem delu in o tedenskin d: -; — Odškodnine zavarovanja pustih. Ob zaključku tajništvo ! proti tuberkulozi. omenjenega sindikata izraza vladni generalni komisar lahko ukrene kar je potrebno in kur bi ojačilo delovanje Inšpektorata za delo. V strokovnem glasilu sindikata pekovskih delavcev, ki je izšlo te dni, so nekateri članki, ki bolj podrobno opisujejo kršitve zakonskih predpisov, V I zlasti glede nočnega dela. Mno- ložil seznam pekov, ki so bili j svoje prepričanje, da zaradi kršitev prijavljeni, ter' pekov, ki ne spoštujejo predpisov o delu v pekarnah. Pekovski delavcj so trdno odločni v svoji zahtevi za spoštovanje zakonskih predpisov, zaradi tega se bodo obrnili na osrednje oblasti v Rimu in na parlament, če ne bo v kratkem času rešena zadeva Trstu. I gi peki n. pr. zahtevajo, da Na podlagi resolucije, ki Je pekovski delavci začnejo delo bila odobrena na zborovanju pekovskih delavcev 31. julija je tajništvo sindikata, kakor tudi dve ali tri ure prej. V nekaterih pekarnah pa je vrhu tega še nezadostno število de- smo omenili, poslalo vladne- 1 lavcev in morajo vajenci 0-mu generalnemu komisarju pravljatj delo kvalificiranih svoje pismene pritožbe in zah- I delavcev, dobivajo pa plačo teve. j ne kot specializirani delavci, Tajništvo predvsem poudar- | pač pa kot vajenci. Jasno je, ja, da peki ne spoštujejo ob- j dg si delodajalci v tem pri-stoječih zakonskih predp.sov meru kopičijo dobičke na ra-kljub točnim podatkom in pri- čun mlade delovne sile, kršijo tožbam, ki jih je sindikalna I gadevne zakonske predpise in organizacija predložila Jnšpek- j pospešujejo brezposelnost, toratu za čelo, kateri je po- | Spričo vsega tega je nujno sredoval in prijavil kršitelje potrebno, da vladni generalni pristojnim oblastem. 1 komisar energično nastopi in Zaradi omenjenih kršitev za- ukrene vse potrebo, da bodo konskih predpisov glede de- ' vsi peki spoštovali zakonske lovnega urnika, tedenski)) do- predpise in ne bodo lzkorišoa-Lustov in zaščite vajencev je ti delovne sile, sicer bodo zna-vedno več pekovskih delavcev li pekqv«ki delavci in njihovi brez dela, medtem ko delo- sindikalni zastopniki odločno dajalci izkoriščajo zaposlene braniti svoje pravice, delavce, sindikat pekovskih — «« — delavcev poudarja, da bi Igh- j Ko zaposlili večje število brez- HlavPetiln T\l poselnih delavcev, skoraj vse UllVChlllU brezposelne pekovske delavce j 0bvešč,mu vse zainteresira če bi delodajalci »posloval, , ^ prebivak.e obei„ Dev,n-Na-obstoječe zakonske piedpi.e. | 0režina. Zgonik, Repeptabor Poleg tega sindikat poudar- j . Arnoul in R. Pellegrin. mi« letnim prepovedano. W- Moderno. 16.00: «Afriški l«v*’ Disneyev Technicolor. . Mt, San Marco. 16.00: »Jaz ugaJ« W. Chiari, A. Fabrlzi. Savotia. 16.00: »Rimske P01 re», G Peck. -,»nnr' Vtale. 16.00: «Vamplri Iz na- ja«. Nevidni sovražnik Je padel Zemljo. „£► Vlit. Veneto. 16.15: »Sedem lovih grehov«, M. Chevai Belvedere. 16.30: «CavalleU sticana«. Technicolor. -jra-Mastimo. 16.30; »Pištola za j. hopelneža«. Cinemascope. Hunter. nada'' Novo cine. 16.00: »Pekel I" cev«, A. VVood. ,ttva*' Odeon. 16 00: «Greh dev'» A. Cifariello. ..nicZ"' Radio. 16.00: »Rdeča čarov« J. Wayne in G. Hussell- — »a-— ^ KINO NA PROSTEM ^ Ariston. 20.15: »Tudi herci n> trudni«, J. Mont and, M. u|e!l Arena dei (lori. 20.00; i^cIp |l»' apl dan«, S. Tracy, R. Hy»h-n-icolor, Marconi. 16.30: »Pariški ''pa«- Technicolor, D. Day, C. phin. rsia*' Paradiso. 20.00: »Verige«, *• zarl in Y, Šanson. Ponziana. 20,00: »Tatova G, Ferzetti, A. Lane, N. .,^.00-Secolo Sv. Ivan. 20.00 In fii-»Sparlak«, L, Tcherina, M- rotti, Sladlo. 20.00: »Princesa Valmaura. 20.15: »Don Ju g dogodivščine«. Technict’10 fi.vto. «(' Rojan. 19.30 In 22.00: »MOJ« viF sirična Hacheleu, O. de lami. -Kip* Skedenj. 20.00: Gledališka r »La Trieullna«. James Gould Cozzens: USODNA NAP 1 IKA V trgovino se je z ulice prišlo po treh stopnicah. Tam se je potem vsa tako ozka in dolga, natlačena ob stenah s knjigami, razširila kot volčji brlog, v pisarno, v kateri je delal ogromen, bledorumen Možak, ki mu je svetila namizna svetilka. Cul je, ko so se odprla vhodna vrata, se o-zri proti njim, ostro zroč skozi naočnike. Ko je videl visokega, srepega gospoda z majhnimi, pristriženimi brki-oami, ki je neodločno stal Pred napisom «Vsaka knjiga 50 centov«, je zopet sklonil glavo do zloženega tednika, ki je ležal pred njim na mizi. Se enkrat je pogledal na stolpec »Umrli«, vzel majhen listek in nanj nekaj zapisal. Ko je končal, je videl, da je gospod z brčicami prišel do njega. «Izvolite, gospod”'« reče in potiska listek proč. «S čim Vam morem postreči?« Gospod z brčicami ga je srepo gledal. »Govorim z lastnikom. Mr. Jorethom?« »Da. gospod.« «Dobro. Moje ime je In-galls — polkovnik Ingalls.« «Me veseli, polkovnik! Kaj želite?« «Vidim, da vas ime ne spominja na nič.« Mr. Joreth si je snel naočnike in ga je pogledal preiskujoče. «Ne, gospod. Obžalujem, toda ne. Ingalls? Ne. Nikogar ne poznam s takim i-nienom.« Polkovnik Ingalls dene palico pod pazduho in potegne iz notranjega žepa plašča ovitek. Vzame iz n.iega majhen listek, ga razvije, ga bežno pogleda in ga vrže na mizo. »Morda bo to.» pravi «o-svežilo vaš spomin.« Mr. Joreth si pomenca nos, ostro pogleda polkovnika In-gallsa in si zopet natakne očalg. «Qh!» reče. «Račun! Da. o-Prostite mi. Mnogo poslujem Po pošti, pa mnogih ne poznam osebno. Doktor God-lrey Ingalls, Saint Johns Rec-‘cry. \h, da. da ..» «Pokojni dokto-r Ingalls je bi) moj brat. Ta račun je o-čitno pomota. On ne bi nikoli naročil, sprejel ali pa le želel brati take knjige. Se-Veda, saj jih tudi nrimo našli med njegovo zapuščino.« «Hm!» reče Mr. Joreth. »Bomo videli!« Mr. Joreth pomigne nekajkrat z glavo, potem pa se za-Vali na naslonjalo stolice. »V redu, polkovnik.« pra-vb »to je vaše mišljenje. O-kus mojih kupcev me ne bri-Sa. Toda v tem primeru prav gotovo obstaja naročilo za 'e knjige. Petnajstega maja sem izpolnil naročilnico Seveda, pred tem so bile knjige naročene. Kar se je poz-neje zgodilo, ni moja zadeva- Poudarjam, da se literatura te vrste ne hrani na jav-hem prostoru, in da se bere skrivaj. Račun sem pošiljal fedno devet mesecev. In nikdar ni bil poravnan. Jasno, hisem vedel, da je kupec, zdi Se mi, da ste rekli tako, u-mrl. Sedaj je priložnost, da končno le izterjam . . .» »Ničvrednež ste, najnižje Veste!« vzklikne polkovnik Jhgalls. «Kaj še vedno vztrajate, da je doktor Ingalls naročil take knjige? Rad bi vam povedal . . .» Mr. Joreth odvrne: »Same trenutek, dragi gospod, prosim! Ali imate res vzroke, tta ste tako prepričani o av°jih trditvah? Jaz nisem zalil pokojnika. Poslal sem samo naročeno blago in i- mam pravico do denarja zanj. Sem reven človek. Ge mi ljudje ne plačajo, kako naj si drugače pomagam, kot da ...» «Vi, pokvarjenec .. .» Mr. Joreth je vzdignil roko: »Prosim, prosim!« je protestiral. «Vaš način pogovora je nepravičen in nepravilen, polkovnik. Dolgo sem pošiljal račune, ne da bi kar koli storil, ker nisem dobil plačila. Zavedam se neprijetnosti, ki bi jih povzročil mnogim kupcem, če bi javno izterjeval račune za take knjige. Toda vendar, vaš primer ni edini. Presenetilo bi vas, ko bi videli zaupni seznam mojih kupcev!« Polkovnik Ingalls previdno pravi na to: »Bodite tako ljubeznivi in mi pokažite izvirno naročilo mojega brata!« «Ah!» odvrne Mr. Joreth, »to ni pošteno od vas, polkovnik! Saj sami veste, da vam ga ne morem pokazati. Skrajno neprevidno bi bilo od mene, če bi hranil naročilnice. zaradi katerih bi mogle nastati samo neprijetnosti. Imam samo kopijo računa, kar zadostuje za mojo terjatev. Upam, da razumete položaj!« «Jasno!» pravi polkovnik Ingalls. «Vi ste umazan podlež in ničvrednež, in posebno bom zadovoljen, ko vas bom lopnil!« Potegne izpod pazduhe palico, Mr. Joreth bliskovito s/koči s stolice in zgrabi za telefon. Obenem pa se mu je posrečilo brcniti stol pod polkovnikove noge. «Halo!» pravi, «potrebujem policijo!« Nato odpre predal in vzame iz njega samokres. »A sedaj, gospod,« pravi, naslanjajoč se s hrbtom na steno, »bo kmalu vse razjasnjeno. Dovolj ste me zasramovali, tudi to ima svoje meje! Razumem vaše razburjenje do neke mere, vendar pa to še ni razlog za tako obnašanje. Menim, da je za vas najbolje, da se spravite od tod in da mi pošljete ček za dolžni znesek, pa ne bom nikomur rekel niti besede, Ce pa želite počakati policijo . . .» Polkovnik Ingalls je trdno držal v roki palico. »Mislim, d.i bom počakal policijo!« reče z nenavadno mirnim glasom. «Sem bil prenagel. Kar pa se tiče seznama vaših naročnikov, je očitno, da so v njem imena . , .» Palica v njegovi roki nenadoma oživi in zgrabi Mr. Joretha za roko. Samokres mu odleti na pod in polkovnik Ingalls ga brcne z nogo za sabo. «Jasno je. da sorodniki pokojnega doktorja ne bi hoteli, da bi se objavilo, kakšne knjige je ugledni pokojnik bral, kajne? Ko berete, da je kak ugleden človek umrl. mu enostavno pošljete račun za take knjige. In zelo pogosto vam sorodniki poravnajo take račune, da bi molčali. Genialna zamisel, gospod!« Mr. Joreth otipa svojo bolečo roko. «Ne razumem, kakšne neumnosti govorite.» reče. «kako si predrznete . . .» «Kako se predrznem?« vzklikne polkovnik Ingalls. «To pot niste imeli sreče! Glejte, prepričan sem, da ni moj brat naročil tistih knjig pri vas in jih potem naskrivaj bral. Ko je bilo v časo-. pisu pisano o njegovi smrti, ni bilo omenjeno, da je bil ugledni doktor že petnajst let popolnoma slep ...! Tako, gospod, prišel je policaj, ki ste ga poklicali!« ' ''' , ; ■ . Folco Lulli in Curd Jurgens v prizoru iz filma uOko za oko«, ki Je dosegel precej uspeha na filmskem festivalu v Benetkah. V AMERIKI SE NADALJUJE ♦DRŽAVLJANSKO VOJNA BREZ OROŽJA* Sever o Jugu in Jug o Severu Ko Američani govore o južnih krajih svoje dežele, ne mislijo le na zemljepis in rasno diskriminacijo. Jug je pojem. pod katerim se razume marsikaj. Najprej — zaostalost. Po statistiki, ki še ni povsem zastarela, je bilo še do nedavnega 2 milijona državljanov, katerih letni dohodki niso presegali 250 dolarjev. Zaostalost seveda ni le gospodarska, niti so podrejeni črnci v večji ali manjši meri edini nepre-možni prebivalci Juga. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da je zaostalost precčj relativen pojem na vsem tem kontinentu, ki ga je industrija vrgla iz kolonialne cow- hoyske teme v svetlobo moderne dobe. Gospodarska konjunktura izza vojne in povojnih dni je zajela tudi najbolj zapuščene kraje in povsod spremipja življenje ljudi in njihove navade. Bilo je naglih skokov, da bi težko mogli uporabljati glede tega zastarela evropska merila. Spričo okoliščin, da je Jug gospodarsko bolj zaostal, se tu dogajajo prizori, ki nam morejo ilustrirati to pestrost sodobne Amerike. Tu naletite na "rsto protislovnih slik in vtisov. Tako morete v Georgiji, na »globokem Jugu«, zraven moderne ceste naleteti na revno in skrivljeno leseno kočo siromašnega far- iiimiimmiiiiiiii ALI SME ZDRAVNIK POVEDATI RESNICO BOLNIKU? Laž iz sočutja lajša gorje Duševno potrt bolnik je manj odporen proti bolezni - Kitajci menijo, da bolezen izgine, če se ji približamo s smehljajem - Lahko se tudi pove samo del resnice - Zdravnik se mora odločiti za tisto, kar je za bolnika najugodnejše merja in se vprašati: »Ali je I Jugu tudi ta zunanji šarm z tudi to Amerika, ki je s svo- I opozorilom, da «Jug ima dve jim materialnim razvojem pu- obličji« in da se ono «pravo» stila za seboj ves svet?« Ali j ne vidi od daleč, tudi tu naletite na «civiliza-1 V tej «besedni vojni« je cijo na kolesih«. Tudi v tej mnogo resnosti in šale in pre-koči 'živi- lastnik zakrpanega tiravanja. Toda polemika je »Pred tremi leti je moja žena obolela za rakom. Ni vedela, da ima to strašno bolezen, in je dolgo gojila upanje, da se ji bo zdravje izboljšalo in da bo ozdravela. Nazadnje pa se je le odločila in je šla k zdravniku. Ko jo je pregledal in natančno preiskal, ji je naravnost povedal: Imate raka! Od tistega dne je kar vidno hirala. Nič več je ni moglo potolažiti. Celo ponoči ni spala in je neprestano mislila samo na to. Vedno je jokala. In tri četrt leta po tistem je izdahnila. Zdravnik je povedal, da je umrla za rakom. Toda jaz sem vedel, da je umrla za resnico. Resnica jo je ugonobila. Neusmiljena resnica, ki je zdravnik ne bi smel povedati, je povzročila njeno smrt. Zadnji meseci, odkar je izvedela resnico o svoji bolezni, so bili zanjo najstrašnejše trpljenje. In tega ne bi bilo, ako bi zdravnik jmel toliko poguma, da bi ji ne povedal pravega vzroka njene bolezni.« Tako piše nesrečni mož, ki je izgubil svojo ženo zaradi tega, ker ji je zdravnik povedal resnico. Niso si edini glede tega ljudje. Mnogi .zagovarjajo stališče, da je vsaka laž grda, nemoralna in da je tako tudi pri tej. Zdravnik mora povedati resnico. Zdravnik vendar ne sme lagati. «Res je,» pravijo, «da je zdiavnik dolžan ohraniti molčečnost, vendar pa je prav, da pove bolniku in njegovim najbliž-jim resnico. Pri tem pa mora vedeti, če je pacient zadosti močan, da more prenesti resnico.« «Kako naj zdravnik ozdravi bolnika brez njegovega sodelovanja? Zato mora vsekakor povedati, kako je z njim.« Celo zdravniki niso glede tega edini. Neki znani nemški zdravnik pravi glede tega naslednje: «Res je, da je glavna zdravnikova naloga, ozdraviti bolnika. Toda pri tem pa se mora marsikdaj izogniti resnici. Da, celo lagati mora, če misli, da bo to bolj zanesljivo pomagalo, da bp dosegel svoj namen. Ze stari Kitajci so vedeli, kako tesno sta povezana telo in duša človekova. Lao Tse je nekoč dejal, da bolezni izginejo, če se jim približam-) s smehljajem. In sodobna du-šesiovna dognanja so pokazala, da ni to mišljenje Kitajcev tako nesmiselno. Celo tako navadna bolezen, kot je n. pr. nahod ali pa kpik lažji prehlad se utegne razvit' v še kaj hujšega pri bolniku, ki je potrt, ki ima mnogo skrbi in ki ni duševno močan, kot pa pri takem, ki je uravnovešen in ki ima trdno voijo. Duševnost vphva na telo tako močno, da s iem že računamo pri zdravljenju. Pesimist, oziroma človek, ni je duševno strt, je za bolezen mnogo manj odporen, je pr-ti njej manj zavarovan, kot pa tak, ki je uravnovešen. In zato je prav to vprašanje precej važno pri zdravljenju. Ako zdravnik bolniku naravnost pove, v Kakem položaju se nahaja, mu s tem, vsaj v veliki večini, ne nudi pomoči. Nasprotno' Zdravnik že mnogo pomaga bolniku, ako mu reče, da se je obrnilo na bolje. Čeprav gre »a neozdravljivo bolezen, ko ni moč prav nič več storiti, se s takim ravnanjem mnogo olajša trpljenje bolniku. Zato je zdravnik pogosto prisiljen lagati. Takrat je to laž iz sočutja, iz usmiljenja, in ko bi bila resnica nečloveška ali pa celo smrtna.« Tako je to torej. Odvisno je seveda tudi od značaja. Značaja zdravnika in značaja bolnika. Zdravnik, ki mu je glavna skrb, da bo bolniku pomagal, bo skušal spoznati bolnikovo duševnost, se bo potrudil prodreti v njegovo dušo. In potem mu pač ne bo tako težko spoznati, ali sme povedati es- nico ali ne. Ali bo resmea IZ elektrodami so srce spod-bolniku pomagata, ali pa ga bujali k normalnemu utripu bo ugonobila. Ni vedno laž, ako se resnica ne pove. Lahko se tudi u-bere taka pot, da se resnica zamolči, da se resničen položaj nekako obide. Tuo: v drugih vprašanjih ne moremo vselej povedati prav vsega, kar mislimo. Kam pa bi človeštvo prišlo, če bi vedno in povsod, ob vsaki priložnosti ip vsakomur zabrusili vse, kar mislimo in kar je res, v obraz! Kakšen diplomat bi bil, če bi vedno povedal vse po pravici! Zdravnik ne sme lagati, vendar po lahko pove le del resnice, a drugo zamolči. Sam mora to presoditi. Sam mora pa« po svoji vesti vedeti, ali gre za primer, kjer bi bila resnica usodna. Vedno se mora odločiti za tisto, kar je bolje za bolnika, bodisi za resnico, ali pa za tisto, čemur po navadi pravimo laž. Še za časa je Znamenitega dunajskega internista, dr. Opoltzerja, je poklical neke noči bogat trgovec, da bi pregledal njegovega o-troka. Zdravnik je takoj opazil, da ni hudega. «Prava sreča, da ste me tako hitro poklicali,# je dejal, ko je končal pregled. »Jutri bi bilo že prepoz.no.« «Kaj je res tako hudo? Kaj bi jutri bil že mrtev?« so spraševali starši v strahu. «Ne. Zame je bila sreča, jutri bi bilo prepozno zaradi tega, ker bi bil otrok že zdrav.« 36-krat mu je zastalo srce Zdravniki, ki so v bolnišnici Santa Monique operirali 53-letnega Maxa Cooka, so dejali, daje bolnikovo srce nekaj nenavadnega. V 24 urah se mu je ustavilo 36-krat, vendar možakar ni umrl med operacijo. operacija je uspela, bolnik pa že opravlja lažja dela. Krvne skupine in Profesor Fraser, ki poučuje na londonski Visoki šoli za higieno in tropsko medicino, je objavil podatke, iz katerih je razvidno, da obstoji zveza med krvnimi skupinami in posameznimi boleznimi. Dr Fraser trdi, da je čir na dvanajsterniku bolj pogost pri osebah, ki imajo krvno skupino »O«, prav tako je čir na že lodcu pogostejši med osebami te krvne skupine kot pa med osebami drugih krvnih skupin. Osebe, ki imajo krvno skupino «A» obolijo prej za rakom na želodcu, kot druge, a osebe s krvno skupino »O« in «B» dobijo pogosteje sladkorno bolezen, močno malokrvnost. aiiiiiiiiniiiiiiiiiK m n lun iiiiiiniiiii iiiinii iiiuiinii n uiiii i.i ulil iiniuiiiii lini m liiiiiiiiiiiiiini Svetovna Javnost vztrajno spremlja poklicne in nepoklicne premike znane filmske igralke Ave Gardner in Wal-terja Chiarija. Tu ju je fotograf zalotil na londonskem letališču, kamor je Ava Gardner prispela na krajši oddih. Fprda ali Buicka, v katerem bi se neki angleški gentle-man vozil po Piccadillyju brez sramu ali celo z večjim užitkom kakor razvajeni «yan-kee» v svojem bleščečem se Cadillacu. Kontrast je še večji, če veste, da imajo v takih kolibah pqsoda iz plastične mase, ceneno perilo iz naylo-na in drugo blago, kupljeno na trgu tovarniških izmečkor v zakotnih mestnih četrtih. Industrija dela svoje, ali Jug, če ga gledamo v celoti, je vendarle na repu splošnega. ameriškega standarda. V ostalem ga Sever mnogo bolj napada zaradi njegove politič-no-kulturne. kot pa materialne zaostalosti. Jug je »intelektualna puščava«, je jedko pripomnil neki ugledni poto pisec s Severa. Na Jugu je mnogo nepismenih Američanov, ni niti ene same Opere ali stalnega gledališča, ki bi ga bilo vredno omeniti. Toda Jug ima nekaj odličnih univerz. nekaj simfoničnih orkestrov na visoki umetniški ravni in nekaj književnikov svetovnega slovesa (VVilliam Faulkner, Tennesee Williams. Richard Wright in drugi), četudi so njegovi velikani redno in že davno »emigrirali« na Sever ali v druge kraje. Južnjake obdolžujejo, da st konservativni, leni in da jun je eduša zakopana v sovraštvu«. Za moderne potomce «bele aristokracije« pravijo, da čutijo nagonsko potrebo sovražiti. In to vse in vsakega: črnce, industrijski Sever, napredek, ali če nima drugega predmeta, tedaj sovražijo sami sebe. Ker čutijo, da so izgubili bitko s časom, tiščijo glavo v pesek, beže od stvarnosti in iščejo uteho v trmastem sanjarjenju o preteklosti. Južnjaki pa vračajo »zlobnemu Severu« milo za drago. Na vsako obtožbo oni odgovarjajo z enako žolčnimi pro-tiobtožbami. Ko jih napadajo, da so konservativni, zmerjajo oni svoje kritike s Severa s »parveniji«; kadar omenjajo njihovo zaostalost, oni hvalijo svoje tradicije, češ «kje so bili ti modrijani takrat, ko je Jug imel . . .» Cese vsega Jug ni imel in kaj vse spada v kult tradicijo, ki jo on tako ljubosumno brani, tiar je lepega in kar je grdega, kar je originalnega in kar je smešnega, V vratolomni hitrosti dvajsetega stoletja je Jug dejansko ohrani! do neke mere spokojnost in umerjenost. Tu je tempo nekoliko počasnejši, nervoze je manj kot na fantastično industrializiranem Severu. Jug ima sicer manj tovarn, toda popotnik dobi vtis, da je v južnjaškem temperamentu nekaj simpatičnega, ne glede na vse očitke, ki jih je slišal ali o njih čital. Zdi se mu, da je temu svetu uspe'0 ohraniti neke vrline, ki bi mu jih tudi najdoslednej.ši kritiki s Severa mogli zavidati. Jug vas skoro brez izjeme povsod sprejme prisrčno 'n gostoljubno. V ljubeznivem nasmehu domačina čutite nekaj več kot trgovsko-turistične nagibe. V še bolj ljubeznivem načinu, s katerim se od vas poslovijo ob slovesu («Vrnite se ponovno, čimprej!«) — je nekaj mnogo prijetnejšega od običajne, hladnč poslovnosri Severa. Na Severu odrekam najbolj zanimiva, ko se Jug čuti prizadet tam, kjer je najbolj občutljiv — ko se mora braniti pred obtožbo, da ravna mačehovsko z ljudmi črne polti. Parlamentarna bitka o-krog Eisenhovverjevega načrta za zaščito državljanskih pravic, ki bi se bila skoraj končala s popolnim porazom Severa. je dokazala, da se Jug zna spretno posluževati, poleg o-stalega, tudi streliva, ki ga je zaplenil svojim nasprotnikom. Parlamentarci iz južnih držav so ponovno pobili argument, ki — treba je vendarle priznati — slabi pozicije politikov s Severa. V severnih državah sp črnci PO zakonu enakopravni državljani. Na Jugu je diskriminacija v tej ali oni obliki legalizirana in poborniki diskriminacije nimajo trdnih t"l pod nogami — ko gre za zakon. Toda v čem je stvarna razlika? — vprašujejo oni. In argumentirajo takole: Ce na Jugu obstaja diskriminacija, to še ne pomeni, da črnec na Severu bolje liv'-> ker so zakonski predpisi pogosto navadna hinavščina. Diskriminacija je prepovedana, toda č-nec more tudi na Severu ostati brez prenočišča v hotelu z izgovorom, da so vse sobe oddane; more biti zavrnjen na univerzi z izgovorom, da so vse klopi zasedene; more biti odklonjen, če se prijavi za delo, z izgovorom, da nimajo zanj delovnega mesta; more biti prisiljen stanovati v nehigienskih naseljih z izgovorom, da mora država ščititi lastnino in pravice družb in hišnih lastnikov . . . Javna tajnost je, da je tako »izigravanje« zakona tudi na Severu ne samo možno, ampak včasih povsem očitno. V kolikor so slabe strani Severa večje, v tolikor je «upomp5t» Juga bolj žilava. In v toliko je tudi »državljanska vojna brez orožja« bolj zapletena. Štorklja s protezo Neki zdravnik iz nemškega kraja Elmshorn je* dobil kaj čudnega bolnika. Štorklja si je bila na prvem poletu zlomila levo nogo. Ko so jo mimoidoči, ki so videli nesrečo prinesli k zdravniku, se je poškodovana noga držala telesa na eni sami žili. Zdravnik je takoj odrezal nogo, Med'em ko se je celila rana, je pripravil svojemu »pacientu« alumb nijasto protezo s prožnimi vezmi. Namesto stopala je uporabil plutovinast zamašek. Štorklja je kar dobro prenesla o-peracijo, potem pa se je navadila tudi na protezo in zdaj veselo skače po aluminijasti nogi. Na 'zdravnikovem vrtu lovi žabe, vprašanje pa je, ali jo bo proteza ovirala pri letenju, ker se štorklja kar ne more odločiti, da bi razpela krila. Neozdravljiva bolezen Znam specialist za otročke bolezni, profesor Herrm*n Wi-derhofer je pred medicrnei pregledal na kliniki nekega o-troka. Otrok je ves čas strašno kričal. «Ta otrok ima dve bolezni: kroničen ekcem ;n materino neumnost. Ta, druga, je neozdravljiva.« ,,MllHlHII|IHHIHIIIIHIHnHIHHHIIIHnHHIIHinHHIHIHIHIHHIH1IIHHIHHIHHHIHIIHHinHllll..fnHIHHHHHIIHIIHIHIIHI»»IIIIIHHHHHIHHIHHHUHUnHiniHIHnHHni|HHIIHHIHIHHIHIHlHIHIIHniHHHHIHHHHIIII»l»HHIIHIHIHinnnHIIHHIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIinHIIIIIHIIIIHnilHIHIIII.IIIIIIIIII||ll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIII|llIIIIIIIIIIHII||IIHIIIIIIIIII|HIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIllIlllltllllllllllllllllllll|llllllll||||lllll|lllimilltllt OGLEJ, GORICA IN DEVIN V N ASI PRETEKLOSTI 2. Razni grofje so jim to oblast Večkrat prekinili. .Sploh s o bi-*a njihova obširna, a nezao-4rožena posestva vedno v nevarnosti in so zato putrebova-zaščito, kot so jo potrebovali vsi, ki se neoboroženi ni-mogli braniti pred surovo 81'o močnejšega. Takšno zaščito so navadno budili bližnji plemiči, seveda J1® iz samaritanskih nagibov, temveč za dobro nagrado: za fnastne dohodke od posestva In sodstva ter večkrat celo Posestvo, ki so ga dobili v ;evd. Ni bilo redko, da so si 'bdi sami delili pravico in si «ar prisvojili zaščiteno tujo *emljo. T»ko so n. pr. »ščitili« patriarhe solkanski, oziroma kasneje imenovani goriški smfje, katerih prvotna posest I® obsegala okoliš Gorice in kpodnjo Vipavsko dolino, de-j°ma Pa tudi Brda in del Fur-'&nije (mc(j Gradiščem, Krrni-P. lmanovo in Cervigna-nnm). Na tem ozemeljskem prostoru je zraslo upravno eodišče in glavni sedež — •Rad na »gorici«. Ob njem se le kmalu pojavilo naselje, ki 8® od leta 1210 imenuje trg, 'Jd konca 14 stol. pa moBto. izza 1. 1000 je stala pod »Sorico« slovenska vas, ki pa Je v 15. stol. strnila v eno ,amo meščansko naselje. Tujki »o bile razen grofuve pra-fHdnice tudi uprava, sodnija " drugi organi. .S prvo 0-j'Pn'b„ Gorice (1. 1000) se i-n0 ic tudi K uštel Solkan '-»Btellum Kiligamim), kjer J? bil sedež fare prafare 'Oriee. v lil. Stoletju »o ime-* Goriški svoje fevdalne se- deže na Vogrskem, v Dorn-bergu. Renčah in Prvačini. Razen te posesti so imeli Goriški posest tudi na Krasu, od Planine pa do Trsta. Njih posest na spodnjem Krasu je ze stara, saj se omenja že leta 1150. V Trnovici so imeli 1 kmetijo, na ostalem jugoslovanskem Kra.su pa 20. Te vasi so »padale v goriško-ri-hemberški urbar (zemljiška knjiga). Kar ni pripadalo oglejski Cerkvi in goriškim grofom, sita posedovala dva samostana: možaškii (Možac-Moggio v dolini reke Bele) in rožaški (Rožac-Rosazzo, jugovzhodno od Vidma). Prvi je imel že v U. stol. 12 kmetij v Solkanu. drugi pa okoli Rihember-ka (sedanjega Branika), kasneje (v 15. stol.) pa tudi v Renčah, Batujati, Lokavcu. pri Dornbergu, okoli Gorice in drugod. Oglejski patriarhi pa so odstopili samostanu De-finje (blizu Ogleja) znamenito cerkev »v. Ivana (Stivana) z bližnjo okolico in vasjo Mavhitijv, Brestovico in dve kmetiji v V,rtočah blizu Mirna. Mnogo večja od belinjske pa je bila kraška posest roža-škega samostana okrog Sežane do Merč in Štjaka, v Gorjanskem. na Vojščici — v Opatjem selu in v Selu nad Brestovico. Goriškim gospodom ta soseščina ni bila pogodu in »o težili za tem. da si t0 *emr |jo prisvojijo. V 13. »tol. se prvič omenja fevdalni sedež plemičev tuje-gu rodu grad Završnik ali Avnreenek, jugovzhodno od Divače. Ta ura)} je Iti) (Itd goniške zemlje na Krasu in je segal do brkinskih vrhov nad reko Reko (Velko) in Vključil Ostrožno brdo in Bregarje. v »meri proti Trstu pa vasi Rodik, Lokev, Orlek in Vrhovlje. Posest Goriških je segala celo onstran Slavnika čez Čičarijo od Podgorja do Mun in Zejan. V 14. stol. se omenja kot starodavni fevd goriških grofov grad Vinhen-berh, kasneje imenovan Fin-fenberg; stal je nad globoko dolino Glinščice pri vasici Draga. Podelila jim ga je tržaška škofija. Gospodje iz Finfenberga so torej bili fevd, niki goriških grofov. A ta škofija jim je od 1. 1254 do 14 stol. dala V fevd tudi če-triino desetine od vinogradov v Lonjerju. te stare mejne črte tržaškega ožjega ozemlja Ce še dodamo posest Goriških onkraj Ilirske Bistrice okrog Sapjan. Jelšan, Hupe in Lipe ter obeh Zemonov, Bukovice in Kosez, si lahko predstavljamo, kako pomembna zemljiška gospoda so bili in kako veliki s0 brli njih zemljiški dohodki in oni iz mreže mitnic (šrang). In devinski gospodje? Ti so bili prvotno vazali o-glejskih cerkvenih knezov. Ko je oblast teh knezov od 13. stol dalje padala, se je stalno krčila tudi njihova zemljiška posest. Največ so je pograbili Goriški in Habsburžani. za njimi pa gospodje iz Devina. Najprej so ti iztrgali oglejskim knezom tri lepa kraška gospostva: Devin, Senožeče in Prem, ki so bila prej fevd devinske gospode. Ožje devinsko gospostvo se je raztezalo med reko Vipavo pri Mirnu preko Dola. Opat-jega sela ih Brestovice ter devinsko-nabrežinsko obalo. Meja v smeri proti tržaški občini je vodila od sesljanske luke in je od Nabrežine dalje zajela svet od ceste proti severu in severovzhodu (sedanjo devinsko-nabrežinsko-zgoniško občino in Repen); kar je na Proseku spadalo pod Devin, je dobilo naziv Devinščina. Iz pravde iz leta 1133 med Devinskimi in Trstom je razvidno, da so imeli Devinski nekaj zemlje (vin-gradov) v tržaški občini (kontovelski bregi). Gorjansko, Krajna vas in Skopo je bilo tudi njihovo. L. 1325 so od Goriških dobili Tomaj, na ozemlju rihem-berške deželne sodnije pa so imeli Sveto. Volčjigrad in I-vanjigrad, Štorje, Sanudole, riodbreže in kmetije okoli Merč pri Sežani. Tod so vodila pota proti morju in Trstu. V Stivanu je cesta prekoračila mejo med Furlanijo in devinskim o-zemljem. Devinskim je bilo predvsem za mitnino, zato so usmerjali promet skozi Devin. Razen mitnine jim je prinašalo lepe dohodke spremstvo, ki so ga vsiljevali trgovcem. Pomembnejše mitnice so bile naslednje: v Ggbrijah ob spodnji Vipavi, v Brestovici ob poti ki je vodila od Rihember-ka in Štanjela skozi Komen in Gorjansko k morju pri Devinu in Stivanu, v Repnu in Kaležu. V Devinu in Stivanu sta bili mitnici za blago, ki. je prihajalo po morju. Glavno tržno blago je bila živina, sol, sukno, vino. Med najstarejše redovniške naselbine na slovenski zemlji je spadal samostan sv. Ivana tv Stivanu). Oglejsl;: patriarhi so v. 12, stoletju samostan preuredili in ga bogato obdarili. Odstopili so mu mnogo zemlje. Hudi nasprotniki samostana so bili Devinski, o-ziroma njihovi nasledniki, gospodje iz Walseeja. Bilo jim je do velikih gospodarskih koristi, združenih s posestjo Stivana; saj je bila tukaj luka z velikim prometom, donosna mitnica in znamenito tržišče. Semkaj so prihajati trgovci od pomorske stegni in tržili z ljudstvom iz Primorja in Kranjske, vrlavni sejem je bil ob cerkvenem prožčenju na praznik sv. Ivana in nekaj dni prej ter kasneje. Glavno tržno blago so bila tuja vina. žito. sol, konji, predivo in platno. Devinski so si kot pokrovitelji Stivana (od 1806. leta dalje) .napravili v 15. stol. posebno žrehčarnp, ki se jim je odlično obnesla. Ker so morali trgovci, kramarji, prevozniki i. dr. plačati določeno pristojbino, s(l imeli Devinski od Stivana izredno velike dohodke. L. 1399 so Devinski izumrli in njih posestva so podedovali plemiči Wal30e, od njih Pa 1. 1473 Habsburžani I.e-ti so to ozemlje priključili Kranjski, ki je tako segala do morja. Pomeni, da je bil že takratni Trst (ki je že od 1. 1382 spadal v pysfst habsburške gospode) močno povezan z zaledjem, kamor so v,>-diie številne prometne piti. Njegova trgovina je ure lila zaslužek prevoznikom, tovornikom in nosačem. TV) je izvabljalo kraškega človeka z domače grude, kjer so bili za življenje slabi pogoji. Zemljiška gosRoda je v 14. in 15. stol. poostrila dajgtve v blagu in zvišala tlako, ker se je po-grezala v vedno večje razkošje. Tudi so talne razmere o-mejevale razširitev obdelovalne površine. Število kraS4c.il) kmetov se je mučno skrčilo jn zemlja ni imela obdelovalcev,, fako so usahnili devinski in drug, gospodi viri dohodkov. A v 15. stol. so opustelost kratkih gruntov in vasi pospešili turški vdori in kužne bolezni. Po letu 1469, ko so Turki prvič navalili v te kraje, so leto za letom pustošili po Krasu in Furlaniji in odpeljati o-gronuio število ljudi in živine, pridelke ’. dr. Okrog 1. 1500 so bile tod vasi puste in prazne, nekatere vasi pa so po polnoma izginile. Niso bili redki primeri, da je Imel kmet, ki je preživel turške navale, razen svojega še 2-3 puste kmetije, m to predvsem za seno, ki ga je proti majhni odškodnini nakosii na pustoti. Takšne razmere so zaskrb-Ijale zemljiško gospodo, kei so posledice opustelosti občutno zmanjšale njene dohodke v naturi denarju in delovni sili. Prisiljena je bila nastanjene kmetije za določena število let oprostiti davščin in dajatev. Ker ni bilo domačih kmetov, so naseljevali na o-pustele kmetije begunce pred Turki (pribege) iz ijj-vatske, Bosne in Dalmacije. Podložni krpe( je bil nastanjen na gruntu po zakupnem pravu, prirejenem seveda interesom zemljiške gispotle. Njej je prijalo, da je na gruntu po nuli volji menjala podložnika celo od leta do leta. Vendar je ta navadno ostal na zemljišču do syoje ali cplp do smrti svujega zakonskega druga .Bilo je tudi nekaj sicer zelo redkih svobodnih kmetij ali svobodinov. Ker so bili oproščeni podložnišadi služnosti in so se po svojem svobodnejšem položaju razlikovali od drugih, so jim rekli «prazni» (prazni ali prosti podložništva). Na takega svo-bodina spominja priimek Praznik v Sovodnjah iz leta 1500. Tudi stari Devinčam vedo povedati, da je imel takšen svobodin svojo kmetijo nad Devinom, ob stari poti proti Medji vasi. Premski urbar omenja nelce viteške kmetije, oziroma posestva pripadnikov staroslovanskih plemičev, tako imenovanih kosezov. Po nj>li j® dobila ime va» Koseze pri I-lirstki Bistrici. Ozemlje med morjem in zobom Furlanske ravnine do grebenov Alp so naseljevali Slovenci. V zapiskih goriških grofov iz 1. 1300 so imena podložnikov slovanska, romanska, germanska in krščanska. V nekaterih goriških vaseh so i-pneli posestniki le slovenska imena, drugod pa so ta imena prilagodili germanskim, romanskim ali krščanskim imenom. Tako dobimo v Krepljah l. 1200 tli posestnike s slovenskim imenom (Nedel, Večeflav, Volčina), dva z germanskim (Odalrich, Gerdman). dva s krščanskim (Lovrenc, Nikolaj). V 12. stol. s>o v istem rodu in sorodstvu uporabljali drugo on drugem slovenska, germanska m krščanska imena. Dočim se je stric imenoval Dietrich (nemško ime), se je eden od njegovih tvatov imenoval Stojan, drugi Wal(er (nemško ime), od nečakov pa eden Budin, drugi Dobruška, tretji Kosa. V 14. stol. se je število slovenskih narodnih imen skrčilo in prevladovala so krščanska imena, v 15. stol. pa naletimo tudi na priimke. Nastali so predvsem po kraju bivanja dotične osebe: na pr. Tsehelaeher (č ■ t a j Celaher sedanji Celhar) je bil iz Celja pri Premu, Verbovecz iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici, Graczer iz Gradca pri Pivki. Iz mnogih priimkov razberemo prvotno domovino naseljenca, Doseljenci iz Kranjske so dobili naziv Krainitz, Krai-necz ali sedanji Kranjc, s Kočevskega Kočever ali Kočevar. ’; K« roške Corosipz-Korošec. ljudi iz Furlanije se je o.pri- je priimek Furlan. Na Krasu in v Vipavski doli-; (Gabrijel je priimek Pegan — iz nemške besede Boecheim (ču- stva (Vodopivec), pri trei.iih je izvor priimkov bolj zapleten. Mnogo je priimkov, k' nakazujejo prvotno domovino taj Behajm) ■— Peclian. kar i naseljencev. Takih je največ U D..: 1 , , V.«....-.Irtu ( „ „ , U 1_______. pomeni Ceh. Pri nas imamo tudi priimek 2Jvab (Kreplje) ali Svab (Križ pri Trstu) iz nemškega Schwab. Močno pa so v 15. in 16. stol. razširjeni priimki Hrovat (Crobat, Kro-wat), Hrovatin (Hrouatin Crobatinus. Cruvatino), Bezjak «Besi|ckh, Besiagk), Skok, Turk, Vlah. Devinski urbar iz 1. 1524 navaja priimke M.iič, Matasovič in Stepanič, že pred tem (1. 1494) pa te-le in druge priimke: Suppanczic (Zupančič), Zaeharia, Wogatecz (Bogateč), Doyach (Dovj-k, Doljak), Tschuckh (Cuk), Schustertzicz (Šušteršič), Sed-mach, Vodopivec, Roschifz (Rožič), Purič, Lasar (Lazar), Škamperle, Krall, Maver i. dr. Torej pestra slika priimkov iz naše preteklosti a še bolj pesjer njjhoy nastanek. Nekateri povedo, da so bili doseljenci od vseh vetrov, pri drugih sta bila za njihov nistar nek merodajna poklic in svej- i: hrvaških in srbskih krajev. Po padcu Bosne (1. 1463) so ondotni prebivalci bežali p.ed Turki v slovenrice n druge kraje. V Brestovici (jugoslovanski Kras) blizu Mavhinj m le mnogo priimkov s konč-mco’«ič» (Antonič, Prcic. Klarič), ampak so se nnJc.tpi vaščani. dokler so še živeli b,lj oddvojeno, ločili :d ostalih vasi po svoji vngnjosti, kretnjah. govoru. Iz tega se »a sklepati, da so se čutili pr-begi tpkaj pred Turki razmeroma najbolj varne (odročnost, dolina, pogozditev) in so se semkaj naselili v večjem številu. Koliko pa je priimkov po Krasu, ki jim ne vemo izvora! Tudi to bi bil« zapunivo poglavje. Takšna je — kot že re'i|ipo — zelo bežna slika -z naše preteklosti. KONEC J. F. iiiniliMuiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiliiiliMuiuiiuiniiiiiiiMiiniiiuiiiiiliiiiiMNiiiiilliilMMliittlltniM« mmmi — /zbral bi st bil neki drugačen poklic; vedne se qpomnim na čas, ko si bil v zaporu! Goriško-beneški dnevnik Mladinska kriminaliteta hudo družbeno vprašanje i Gorici so zalotili latu, ki je začel ckariero^ z enajstimi leti - Kaj napraviti, da se ta pojav, ki je v večjih krajih precej udomačen, učinkovito zatre ? Moderni časi nam prinašajo neverjetne stvari, ki nam dvigajo lase: medkontinentalne balistične izstrelke in mladinsko kriminaliteto. Neverjetno, kaj! Dogodek, ki vam ga hočc-io tukaj popisati, se je dogodil v Gorici, ki ge doslej, vsaj v večjem obsegu še ne more pritožiti, da bi bolehala na hudi rani; mladinski, da ne rečemo skoraj otroški kriminaliteti, kot se to dcgaja po tej svetovni vojni v nekaterih večjih mestih in v nekaterih civili- In?.. Gin > Sel neti, I *stn:k agencije Alfa Romeo na Kor-zu št. 35, je v ponedeljek prijavil kriminalistični policiji, da so neznanci vdrli v njegov urad in odnesli k sreči samo tri tisočake. Odnesli niso nobenega radioaparata, niti niso poskušali vdreti v blagajno. Policija je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da bi se izkušeni tatovi, ki tvegajo za- por za tako dejanje, ne zadovoljili samo z nekaj tisočaki. Kvečjemu bi pustili tisočake in poskušali svojo srečo z blagajno ali radijskimi aparati. Po vsem tem sodeč so prišli do sklepa, da gre za neveščo roko. Na tiskovni konferenci pri šefu kriminalne policije pa smo se lahko prepričali, da ne gre samo za neveščo, ampak za otroško roko. Preiskava je namreč dokazala, da va je namreč dokazala, da je tatvino izvedel komaj enajstletni deček Predaleč bi prišli, da bi na tem mestu hoteli načeti obsežno vprašanje, s katerim se že dolgo let ukvarjajo policije vsega sveta in časopisi vseh mogočih dimenzij in smeri. Pač pa lahko dodamo, da tudi primer 11-letnega dečka potrjuje prepričanje, ki so ga izrekli priznani izvedenci v kriminaliteti, psihologi in vzgojitelji, da ima za majhne de- UimilllllltltmillllllllMIMIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlillllllllimimilltlllllllMIHHIIIIIIIIMIItlHnitllllll Pojasnjena tatvina v Ul. IX. Agosto Kadar človeka muči nespečnost... Nihče si ne bi mislil, da je tatič 18-letni S. D. 18-letni S. D. je že precej časa trpel za nespečnostjo. Kadar se ga je bolezen polastila, se je oblekel in odšel »na zraku. Tudi 6. avgusta je dobil tak napad. Oblekel se je v rdečo srajco in zapustil stanovanje, ne da bi staršem povedal. kam gre, Med svojim tavanjem je zašel tudi v Ul. IX. Agosto. V vratih trafike Giacoma Fagiolija je zagledal ključ (vsaj tako je pozneje sam povedal), se ozrl okoli PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! sebe, če ga morda kdo ne vidi in dvignil železni zastor. ((Pogledam, kaj je notri«, si je dejal. «Tako si bom laže pregnal dolgočasje, ki me muči, kadar ne morem spati«. Bilo je dve uri popolnoči, ko se je zaprl v trafiko in prižgal luč. Nekoliko ga je sicer motil radoveden pogled nekega peka. ki je odhajal na delo, toda poznal ga ni. Imel je dovolj časa, da je pregledal vse predale in zbasal v dve aktovki album z znamkami in kolkovanimi papirji ter kakšnih 40.000 lir v gotovini. Ko se je tako opremil z ((najosnovnejšimi življenjskimi potrebščinami«, se pozabaval do tolikšne mere, da se ga je loteval spanec, je ugasnil luč, zaklenil železni zastor in postavil ključ za vrata. Ker se ni želel srečati s policijo, se je domenil z neko osebo, da bi mu ukradeno blago »plasirala« na trgu. Njegov agent se je potrudil celo v videmsko pokrajino in dobršen del blaga z uspehom prodal. Trafikant je med tem časom tatvino prijavil kriminalističnemu oddelku, ki je takoj u-vedel preiskavo. Izvedel je, da so v številnih trafikah ponujali in tudi kupili ukradene znamke in kolkovane papirje. Po vseh trafikah so poslali fotografije najbolj znanih in tudi osumljenih tatov, toda akcija ni žela uspeha. Pri tolikšnem «blagovnem prometu« pa podjetje ni moglo o-stati nezapaženo. Fantu so prišli na sled. In nemalo so se začudili, ko jim je priznal, da je tat on sam! Povedal je zgornjo zgodbo. Okradeni trafikant pa odločno zanikuje, da bi pustil ključe v vratih, ker se mu, kakor se zdi, to zelo poredko dogaja. Zmanjkalo mu je 60.000 lir v gotovini ter za okoli 200.000 lir drugega blaga. Listnica mu je zmanjkala Iz hlačnega žepa 48-letnega Domenica Brainija z Majnice št. 13 je zmanjkala listnica z osebnimi dokumenti in 7.000 lirami. Tatvina je bila napravljena včeraj podnevi v njegovem stanovanju. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi nevarnega tatu, ki je že tako spreten, da se čuti varnega tudi čez dan. Nesreči dveh kolesarjev Na Placutj se je ob 19.30 s kolesom prevrnil 21-letni fi-nancar Antonio D’Andrea iz vojašnice v Ul. Don Bosco v Gorici. Pri padcu si je prebil čelo in ustnice. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil tudi lahek možganski pretres. # * # Z zlomljenim gležnjem so sprejeli v bolnišnico Bp 70-letnega Ermenegilda Hichoni-ja iz Ul. Carducci v Gorici. Padel je s kolesa v Ul. Ober-dan. Prvo pomoč mu je nudilo osebje ZK, ki ga je nato odpeljalo v bolnišnico. Obvestilo brezposelnim Namestitveni urad v Sovod-njah obvešča vse brezposelne, naj se zglasijo na uradu, kjer bodo lahko prejeli pomoč za brezposelne za tekoči mesec. - KINO - CORSO. 17.00: #Vojsčaki sinjega losa«, T. Marty, v barvah. VERDI. 16.30: «Reši svoje življenje«, Doris Day, v oarvah. V1TTORIA. 17.00: ((Zarota na gradu«, M. Roney. CENTRALE. 17.00: «Oče, mama, moja žena in jaz«, P, Lamoreux. MODERNO. 17.00: »Tarantela«. narje tiskana beseda (stripi, kriminalistični romani ter ne nazadnje cesta in njen vpliv) hude posledice na razvijajočo se otroško dušo in da je potrebno vse kaj več kot samo ugotavljanje teh kvarnih vzro. kov, če nočemo, da bo prej ali slej postala mladinska kriminaliteta epidemija modernega časa. PRETURA ZE DELUJE Obsojeni zaradi prehoda meje in vinjenosti Pretura je pred dnevi zaključila poletne počitnice. Pričela je s sojenjem oseb zaradi ilegalnega prehoda državne meje. Najprej je bil zaradi tatvin in sleparij že večkrat obsojeni trgovec Oreste Ver-doia iz Milana. Ko ga je pre-tor dr. Fabiani vprašal, kako je prišel v Jugoslavije je rekel, da je ponevedoma zašel čez mejo pri Rdeči hiši, kjer naj ne bi opazil nobenega o-pozorilnega napisa, kje je meja. V Solkanu so ga pridržali dva meseca. V Gorici so ga obsodili na dva meseca zapora in globo 10.67(1 lir. V avgustu je prešel državno mejo pri Devetakih 29-let-ni Raffaele Ancelotti iz Terni. V inozemstvo je šel z namenom, da se bo tam zaposlil, kar mu tukaj ni mogoče. Obsodili so ga na dva meseca in 20 dni zapora ter na plačilo globe v znesku 14.223 lir. Za njima so se zvrstili prijatelji vinske kapljice, toda taki, ki jih vino napravi preglasne in prenasilne. 19. avgusta sta 50-letni Antonio Le-sizza iz Ul. Morelli 12 in 28-letni Rodolfo Doliani iz ka-zermet bila preveč glasna v Ul. Oberdan. prvega so obsodili na 10 dnj zapora, drugega pa na 4000 lir globe. V avgustu so zalotili pijanega v Ul. Oberdan 38-letnega Stanislav Kumerja brez stalnega bivališča. Mož je v poznih urah bil preglasen in se bo rato moral pokoriti: osem dni zapora in 100Q lir globe. Nekoliko -več, dva meseca zapora pa so zaradi pijanosti in nadlegovanja obsodili 60-letnega Carla Massarija iz Ul. Baiamonti 22. S to obsodbo si je napravil kar lepo zbirko: 33 obsodb. 15 dnj zapora pa so prisodili 43-letnemu Giuseppeju Colausigu iz Raštela 38, ker so ga zalotili pijanega na veliki šmaren v baru v Ul Mazzini. Eno leto «življenja» bloka pri Rdeči hiši Mednarodni blok pri Rdeči hiši postaja vedno važnejši prehod, ki si ga izbirajo ljudje za potovanje med Italijo in Jugoslavijo. Od 1. julija 1956 do 1. julija letos je «vstopilo» čez ta blok sledeče število avtomobilov in motociklov: 1250 inozemskih in 5400 italijanskih; kamionov: 320 jugoslo- vanskih in 4200 italijanskih; v istem času pa je «izstopilo» 2250 inozemskih ter 2220 italijanskih kamionov. S potnimi listi je prišlo 26.906, odšlo pa 24.865 oseb. Z navadno propustnico in z dvo-lastniško izkaznico je prišlo 214.744, odšlo pa 317.025 italijanskih in jugoslovanskih državljanov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Korzo Italia 31, tel. 24-43. §po r tn i dnevni Pred zasedanjem Mednarodnega olimpijskega odbora v Sofiji Kolesarstvo, nogomet, košarka, vaterpolo bodo črtani iz olimpijskih programov Med obveznimi športi bo ostalo 8 panog, med fakultativnimi pa 9. Znižano bo tudi število zlatih kolajn PARIZ, 3. — Mednarodni o-limpijski odbor se bo sestal 21. t. m. v Sofiji na eno svojih najvažnjših zasedanj v zgodovina. Razpravljal in sklopal bo namreč o popolni reorganizaciji olimpiad z izločitvijo raznih športnih panog iz bodočih programov. V tej zvezi je urednik pariškega športnega lista «Equipe» Gaston Mayer, napisal za agencijo United Press članek s predvidevanji o Sklepih odbora na osnovi razgovorov. Ki jih je imel z raznimi eksponenti mednarodnega olimpijskega odbora. Mayer med drugim pravi: ((Atleti na olmipiadah tečejo vedno hitreje in skačejo ved-, no višje, toda olimpijske igre se nagibajo k starosti postajajo okorele. Predstavniki 70 držav iz Vzhoda in Zahoda se bodo v Sofiji sestali prav za to, da naredijo olimpijske igre bolj prožne in sproščene. Za-adi tega bo Mednarodni olimpijski odbor črtal iz olimpijskega programa štiri športne panoge, med katerimi tudi košarko in nogomet, vrsto drugih panog pa bo iz obveznih spremenil v fakultativne tako, da bodo prihodnji programi obsegali 8 obveznih panog in 9 ■'akultativnih. Da bo prišlo do teh spremc-mb je povsem gotovo, ker je zanje večina predstavnikov držav na svetu. Posamezne športne panoge bodo črtane iz naslednjih razlogov: 1. ker niso v skladu z olimpijskim načelom popolnega diletantizma (košarka in nogomet); 2. ker ne privlačujejo zadostnega števila gledalcev (kolesarstvo); 3. ker so moštvene panoge. Moštvene panoge bodo izločene predvsem zaradi tega, ker spravljajo organizatorje i-ger pogosto v neprijetne položaje in ker izzivajo rivaliteio med narodi kar je v nasprotju z olimpijsko tradicijo ozke individualne rivalitete. Načrt o reformi bo predloži' kongresu v Sofiji predstavnik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brurdage. Načrt je rezultat razgovor, ki jih je imel Brundage junija v Evien les Bains s predstavniki državnih olimpijskih odborov in s predstavniki mednarodnih športnih zvez. Glavni obrisi načrta za reformo so naslednji: 1. Kolesarstvo, doslej obvezno, košarka, nogomet in vaterpolo, ki so bili dolgo časa fakoltativni toda kljub temu že tradicionalni, bodo popolnoma izločeni iz olimpijskih programov; 2. Boks, dviganje uteži, moderni peteroboj in streljanje bodo postati fakultativni, medtem ko so sedaj obvezni. To pomeni, da bo država v kateri bodo olimpijske igre. imela pravico določati o vključitvi katere koli od naštetih panog v obvezni program; 3. Streljanje z lokom in od bojka. ki postajata vedno bolj priljubljena, bosta prvič vključene v program kot fakolta-tivmi panogi; To pomeni, da bodo med obveznimi olimpijskimi panogami ostali: atletika, plavanje, veslanje, jahanje, sabljanje, telovadba, rokoborba in jadranje, med fakultativnimi pa: boks, dviganje uteži, baseball, kanuji, moderni peteroboj, hokej na travi, streljanje, strelja- nje z lokom in odbojka. Država — organizator vsakokratnih iger, bo smela vključiti v program najmanj 4 in ne več kot 7 fakultativnih panog. Čeprav bo t«»ko reorganiziran program začel veljati sele leta 1964, se bodo njegovi učinki poznali že na olimpiadi 1. 1960 v Squaw Valleyu in v Rimu. Na olimpiadi v Melbournu je bilo podeljenih 151 zlatih kolajn za posameznike in moštva. Prevladuje mnenje, da bodo organizatorji iger v Rimu predlagali Mednarodnemu olimpijskemu odboru, da se število zlatih kolajn zniža na 130 7 izločitvijo kolajn za posamezne zvrsti v telovadbi (11), tri za streljanje, 2 za jahanje, 1 za moderni peteroboj in 4 za kajake in kanuje. NOGOMET Milan - Spartak danes na San Siru MILANO, 3 — Jutri bo na stadionu San Siro v Milanu nogometna tekma med Milanom in moskovskim Sparta-kom, ki je preteklo nedeljo premagal Fiorentino v Florenci s 4:1. Igralci Spartaka so danes dopoldne trenirali v mestni areni, zvečer pa so bi- li gostje športnega društva Milan, ki je slavilo svojo trojno zmago v nogometu (prvenstvo serije A, rezerv in mladincev). Ob tej priložnosti so igralci Milana Reini, ki je nastopal v eni sami sezoni v vseh treh zmagovitih moštvih, podelili tri srebrne kolajne. LAHKA ATLETIKA Lahkoatletski dvoboj Balkan - Skandinavija ATENE, 3. — Kongres balkanskih atletskih iger je sprejel predlog kapitana jugoslovanske ekipe Artura Takača, da se v ekipo Balkana, ki se bo 4., 5. in 6. oktobra pomerila z atletsko ekipo Skandinavije določijo po prvi trije plasirani tekmovalci vsake discipline na XVI. Ba-lkamadi, za rezervne tekmovalce pa četrto-plasirane. Po tem kriteriju bo Jugoslavija dala 18 in 3 rezervne atlete, Grčija 9 in 4 rezervne, Bolgarija 12 in 2 rezervna, Romunija pa 13 m 3 rezervne atlete. Od jugoslovanskih atletov bodo v ekipi Balkana: Grujič, Radišič, Mugoša, Štritof, Lorger, Petrušič, Mihalič, Škri-njer, Stojanovič, Marjanovič, Mueller, Lesek, Račič, Bezjak, VujačiS, Pavlovič, Sabolovič in Trifunovič. Rezerve pa bodo Murat, Lukman in Radoševič. Ekipo Skandinavije bodo sestavljali atleti Švedske, Norveške. Danske, Finske m Islandije. KOŠARKA BEOGRAD, 3. — Sinoči v drugem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Zre-njaninu je Spartak iz Prage premagal ljubljansko 01ympio s 70:65 (39:37), Proleter iz Zrenjanina pa prvaka Belgije Antwerpena z 82:39 (50:23). SMUČANJE Koledar svetovnega smučarskega prvenstva DUNAJ, 3. — Organizatorji prihodnjega svetovnega smučarskega prvenstva, ki bo od 2. do 9. februarja v Bad Ga-steinu, so objavili program prvenstva, ki bo naslednji: 2. febr.: slalom za moške 3. febr.: slalom za moške 5. febr.: veleslalom za moške 6, febr.: smuk za ženske 8. febr.: veleslalom za ženske 9. febr. smuk za moške Predviden je direktni televizijski prenos prvenstva v osmih evropskih državah. Študentovske športne igre v Parizu Poraz Italijanov zmage v floretu in tenisu Lahka zmaga poljskih košarkarjev - Floretist Montorsi nepričakovano izločen iiiiiiittiiiiimitimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiMiiiiiiiniHiMiiiiimimiiititiiinfiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiminiiiMiitiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiitiitvitiiiiii Pred mednarodno tekmo Jugoslavija Avstrija Tirnanič in Argauer kapetana brez vojske Težave pri sestavljanju jugoslovanske in avstrijske nogometne reprezentance BEOGRAD. 3. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca stoji pred dvema važnima mednarodnima srečanjema. Prvo proti Avstriji, ki bo 15. septembra, je važno bolj lž prestižnih razlogov,, drugi tudi septembra proti Romuniji pa bo veljalo kot kvalifikacija za svetovno prvenstvo. Razumljivo je spričo tega, da povzroča vprašanje sestave reprezentance zveznemu kapetanu Tirnamču velike skrbi, posebno še. ker večina reprezentantov ni v zadovoljivi formi, kar je zgovorno pokazala nedeljska trening tekma v Beogradu reprezentantov proti e-najstorici BSK. Zaradi odsotnosti nekaterih dosedaj standardnih članov reprezentance (Vukas, Horvat), delno pa zaradi obolenj in pomanjkanja forme in kondicije se je moral Timanic pri izbiranju kandidatov odločiti za nekatere novince, tako da je reprezentanca nastopila v sestavi: Beara; Crnkovič (Vuči-dolov). Radovič; Mitič. Spajie, Boškov: Rajkov. Ognjanov, Vukelič. Zebtc (Mesaros), Pašič. Od novih je povsem zadovoljil samo mladi srednji napadalec Vojvodine Vukelič, za katerega trdijo strokovnjaki, da je nova nada jugoslovanskega nogometa. Vsi ostali niso potrdili zaupanja zveznega kapetana in skrbi so ostale nezmanjšane ob edinem u-panju. da se forma starih vsaj do tekme z Romunijo, če že ne do tekme z Avstrijo, izboljša. Po drugi strani pa imajo tudi Avstrijci velike težave s svojo reprezentanco in Tirna-ničev kolega Argauer ni v prav nič boljšem položaju. Tudi na Dunaju ((tipajo v temi« glede moštva, ki ga bodo po- slali v Beograd in le eno je za sedaj skoraj gotovo: da bo v moštvu igral 32-letni štoper Ernst Happel. O položaju v avstrijski nogometni reprezentanci je znani avstrijski športni novinar Willi Pennitz napisal za Ijub-ljaski «Polet» naslednje ugotovitve: V prvem kolu prvenstva je Argauer ugotovil, da.nihče od vratarjev ni pokazal kaj posebnega. Verjetno bo potoval v Beograd vratar Schmied. ki je pri svojem klubu Vienni trenutno le rezerva, v kolikor ne bodo hoteli dati priložnosti mlajšemu Szanwa!du. Beograjska tekma je namreč zadnja priložnost preizkusiti moštvo pred težko kvalifikacijsko tekmo za svetovno nogometno pr. venstvo proti Nizozemski v Amsterdamu (25, septembra). Zato pravi Argauer: «Raje poraz . v Beogradu kot eksperimenti v Amsterdamu.« Kot rečeno, bo Happel slavil »come back«. Rapidov igralec ima pravzaprav le enega konkurenta, 24-letnega Wolfa iz Gradca, ki sedaj pri Wa-ckerju nadomestuje Kollman-na in katerega uvrščajo Dunajčani v reprezentanco kot ((prihajajočega«. Za branilce sta na razpolago le Halla (Ra-pid), v kolikor ne bo igral krilo, in Swoboda (Austria). S stranskima krilcema menda ne bo težav, to bosta Ha-nappi in Koller, seveda če ne bo poškodb. Potem bi se seveda morali vprašati ali naj starega Barschandta (Šport-klub) zamenja eden od kadetov: Bilek (Rapid), Karel (Sim. mering) ali Hubertus (GAK) Beograd bo najbrž videl na delu napadalni trio. sestavljen iz «starih». K tem starim pri- števamo t udi 19-1 etn ega Buze-ka (Viena). Dienst in Koerner (oba Rapid), morda tudi Wa-gner (Wacker) naj bi mlademu igralcu, ki odhaja jeseni v vojsko, servirali žoge, predvsem za strele z glavo. Tudi Gradec bi imel za trio svojega kandidata. To bi bil 24-letni Sturmov napadalec Se-nčkowitsch, ki je že pol leta v odlični formi in Ki so ga med letom zaman skušali pridobiti za Vienno in Rapid. Haummer, ki je pred leti dosegel proti Jugoslaviji znani gol z roko. nima kot levo krilo nobene konkurence, zato pa je vprašanje desnega krila povsem odprto. Grohs, ki je strah Beare zaradi svojih prostih strelov, je povsem izven forme, Halla bo moral igrati verjetno branilca. Imamo sicer Knolla (Sportklub) in Loeffe!-manna (Simmering), tod i vprašujejo se, če ni njihova u-vrstitev v reprezentanco še nekoliko prezgodnja. 10. septembra bo vse jasno. Tedaj bo po petih kolih prvenstva (tri ob nedeljah in dve med tednom) Argauer določil 15 igralcev, ki bodo potovali v Beograd. Po vsej verjetnosti do petnajstorica naslednja: vratarja: Schmied (Vienna), Szanwald (Sportklub); branilci: Halla (Rapid). Swo-boda (Austria), Wolf (Wa-cher); krilci: H„nappi (Rapid). Koller (Vienna), Bilek (Rapid), Happel (Rapid). napadalci: Knoll (Sport- klub), Wagner I (Wacker), Dienst (Rapid), Buzek (Vien-na), Koerner II (Rapid), Haummer (Wacker) in namesto Koernerja morda tudi Se-nekowitsch (Sturm). PARIZ. 3. — V okviru študentovskih športnih iger so se danes začela tekmovanja v polfinalnih skupinah košarkar, skega turnirja ter borbe v floretu za moške, nadaljevala pa so se tekmovanja v tenisu in nekaterih drugih panogah. Košarka: V prvem srečanju polfinalne B skupine je Poljska premagala Italijo z rezultatom 81:57 (38:24). Poljaki so prišli v vodstvo že takoj v začetku ir njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena. Prvi polčas so zaključili v svojo korist " rezultatom 38:24. V začetku drugega polčasa so Italijani Skušali zmanjšati razliko in so uspeli priti do razmerja 45:34 toda že 2 minuti nato so Poljaki vodili zopet z 61:35. Največ košev za Italijo sta dosegla Cercich (19) in Costanzo (15). Floret: V finalno skupino za moški floret so se iz petih izločilnih skupin kvalificirali: D’Assunta, Milanese in Montorsi (Italija), Van Hyfte (Bel.), Szots, Marosisz, Szikow-ski (Madž.), Masimierski m Skrudlik- vPolj.), Herrera in Pinillos (Sp.), Therekauff (Nem.), Barrabino, Valentin in Vincent (Fr.), Didier (SZ), Kawana (Jap.) in Kerb (Avstrija). Za veliko presenečenje finalnega tekmovanja je že v prvem krogu poskrbel Japonec Kawana. ki je premagal Italijana Montorsija s 5:3, 5:4, in se kvalificiral za četrtfinale. Italijan D’Assunta je premagal Nemca Therekauffa s 5:4. 5:4. Milanesi pa Poljaka Skrudlika s 5:1, 5:2. Tenis: Posamezniki (drugi turnus): Drisaldi (It.) - Belk-hodja (Tun.) 6:2, 3:6, 6:3. Dri-saldi se bo v četrtfinalu pomeril z Madžarom Gu;lyasom. Moške dvojice (2. turnus): Drisaldi-Motta (It.) - Borghini-Borghini (Monaco) po odstopu. BOKS LONDON. 3. — Škotski boksarski organizator Sammy Docherty je predlagal svetovnemu prvaku petelinje kategorije Alphonzu Halimiju, da oi se 23. septembra pomeril s škotskim prvakom petelinje kategorije Chicom Broganom. Dvoboj ne bi veljal za naslov. V primeru zmage ponuja Do-chety Halimiju 32 milijonov lir če pristane na dvoboj za na* slov s prvakom britanskega imperija Petrom Kheenanom. _________PLAVANJE , Nov državni rekord plavalcev Triestinc BENETKE. 3. Plavalci Trie* stine so v Benetkah izboljšali državni rekord v štafeti 4x50 prosto za mladince s časom 2’5”5. Štafeto so sestavljali Boiti, Sturari, Boschin in Bian-chi. Prejšnji rekord je imela pravtako štafeta Triestine » časom 2’6”3 _____________TENIS _____________ FOREST HILLS, 3. — Važnejši rezultati tretjega turnusa teniškega prvenstva ZDA: Cooper (Avstral.) — Howm-berg 12:10, 6:3, 7:5, Anderson (Avstral.) — Grant 6:4, 6:0, 6:3, Flam — Green 8:6, 2:6, 6:1, 7:5, Emerson (Avstral.) — Schwarz 6:0, 6:4, 6:1. odzovorni ureannt STANISLAV RENKO Tiska TiskarsV zavoa ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes, jutri in pojutrišnjem Variete: De Rose Marcelli KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri Warner Bros film: «Burmansfei tigri» Igrajo: D. Morgan, R. Massey Wh LLamm. predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 19.30 uri zelo zanimiv film: »BIL SEM V0JAK» Prepovedane scene — prvič predstavljene občinstvu. Vstaja v Parizu — Churchill, Roosevelt in Stalin na konferenci v Yalti. KRAIGHER kontrolor] , ŠKROB AR p^| A tudi teta Verona mi ni zamerila. Prijazno naju gleda s Tiliko, ki se je bila obesila na mojo roko, ter nama žuga nagajivo: «Vidva sta šele luterana! Cigana sta. Tu bo treba gledati, da se ne poročita kar po cigansko.« «Bolje kakor nič, tetica!* se odreže Tilika veselo ln spet je smeh na njeni strani. Vino je vplivalo in zabava je postala manj kočljiva. «...Kolje je danes strahovito drago. Nekdaj ga je bilo tisoč za osem rajnž; danes moraš šteti šestdeset do sedemdeset kron... Rigolanje je drago... Izabela peša... Streljanje proti toči zelo opuščajo. Nekaj le pomaga. Zimič je vnet za to. Seveda: ne streljaj šele, ko je že oblak nad glavo! Tako samo pospešiš rebeljon... V Halozah je že baje potolklo...* Teta Verona je zadremala pri mizi, naslonjena na berglo. Dekla se je skrivala za hlapca, rdeča v lica od pijače, ki sta jo imela zase tam pri peči. S Tiliko sva se izmuznila v sosedno sobo h gramofonu. Edini Frčal se je sklonil in pomežiknil za nama. Njegov široki obraz je sijal prevejano. Prijazno sem se mu nasmehljal: a njegov pogled je ostal ošaben in nevoščljiv, četudi ne naravnost sovražen. S Tiliko sva se Igrala otroško in nedolžno, šalila sva se in se poljubljala kot dva golobčka. In Arnošt je bil srečen zaljubljencek, nedolžen kot golobček — in je zaničeval dona Juana, Zimič in Murko sta se poslovila. Idealni mladenič mi je krepko stisnil roko in me pogledal s svojimi iskrenimi očmi tako prijateljsko, da sem zaslutil v njem pokrovitelja svoje ljubezni s Tiliko. Bržkone jo je sam oboževal; a v čisti preprostosti svoje duše ji je želel vso srečo brez zavisti in brez obupa. V mraku sem moral tudi jaz oditi. Teta Verona je stokala od bolečin v nogi in si želela v posteljo. Tudi Šalamun je čutil svojo uro. Tilika je stala poleg mene in mi oklepala roko, vsa razžarjena in kipeča. Popravljala si je lase za ušesa in nestrpno čakala, da me spremi na cesto. Stari se je s trudom vzdignil in mi položil desnico na ramo. Solze je imel v očeh, mišice so mu igrale v licih in pol minute je preteklo, preden je dobil besedo iz momljajočih ust: »Gospod kontrolor — jaz bom srečen — nič ne rečem ampak: čakajte! Vidite otroka? Otroka?... še nekaj let... Lahko noč, gospod! Lahko noč!» Stiskal mi je roko in mežikal krčevito — me z naglo kretnjo hipoma objel in poljubil na lice. ♦Lahko noč!...* Tiliko sem moral goniti domov. Spremila me je do gozda. Visela mi je na lakti, razigrana in razposajena kakor pravi otrok. Vsak trenutek mi je planila krog vratu, pritiskala svoje lice k mojemu in me poljubljala: »Nekaj let... ali si slišal, Arnošt? Kaj pa še, moj ljubi! Po cigansko narediva, kaj?* «Koliko si pila, Tilika?* «0 ti, nagajivec! čakaj, prihodnjič štejem tvoje kupice.* «In jaz bom štel tvoje poljube, Tilika.* «Ne boš, moj ljubi! Ho — Jaz bom že gledala...* Vrže se mi na prsi in me poljublja kakor blazna: »Štej zdaj!... Štej, Arnošt!* «Saj jih je škoda, ljubica! Počasi je lepše — da okusiš sladkost...* «Res je lepše, Arnošt! A glej, kaj sem mislila! Ne hodi vedno v hišo k nam — ko nisva nikdar sama! Sčm gor pridi v les — kaj? — če te po uradu ne bo hitro k nam — pa pridem v les, kaj?* «Dobro, dušica!* «0 — to sva cigana!.,. Zbogom, ljubček!* »Zbogom, srčece!* X. Arnošt je bil torej zaročen. A neverjetno: nisem se čudil dejstvu samemu; čudil sem se, ker se mi je stvar zdela tako naravna in preprosta. Ko da mi je bilo že od kdo ve kdaj določeno, da priveslam do zakona, do pristanišča mirne sreče... In svet je bil se lepši kakor prej, bolj rožnat, bolj vesel... Seveda je živela moja duša ves ta čas v omamici. Plaval je moj čolnič po gladini plitke pijanosti, ukradene sladkosti. Bog varuj, da bi se poglobil, da bi se zavedel grdobij na dnu! Ne bodi potapljač, prijatelj; ne pogrezaj se pod površino svoje duše, da ti ne bi zasmrdela mrhovina, ki si jo bil nakidal tja! In nisem se potapljal. Hitel sem piti radost in veselje, okušati neznano slast nedolžnosti, angelsko razkošje nebeške čistosti. Vsak dan sem hodil k Šalamunu. Posedel sem s starima — odšel pred sončnim zahodom — in počakal v gozdu, da je prihitela Tilika za mano po poljube, ki sl jih tam v hiši nisva mogla ukrasti. Na travnik sem se peljal s starim, poležaval v senci in srkal vase lepo sliko ljubice, ki se je sukala med grabljicami in prekipevala od življenja, prepevajoč od veselja in razgrevajoč se v tekmi dela. Tu in tam se je zgodilo, da sem prenočil v gozdu in zjutraj navsezgodaj me je zbudil njen vroči poljub, ko je prihitela k meni in me objela v spanju kot čaren sen. Kakor dva cigančeta sva se ljubila; a nedolžna dva cigan-četa, ki še nista vedela za drevo spoznanja. Teta Verona je bolehala. Težko se je premikala ob bergli, s katero je bila prej tako poskočna, ko da bi je ne nosila iz potrebe, temveč le iz koketnosti. 2e ves teden ni bila v cerkvi;. v nedeljo pa so mi pravili, da se je dopoldne vlekla k Mariji Pomočnici, a tam nenadoma tako oslabela, da je obležala pri Kosarju in je moral hlapec z vozom ponjo. Dr. Njivar je že bil pri nji in jo je operiral. Udrlo se je gnoja iz rane — kot v potoku. Tilika je hodila objokana po hiši. Po prstih je hodila in zdelo se mi je — resnično se mi je zdelo — da me izbegava njen pogled. — Ali imaš slabo vest, otrok? Tilika — pa slabo vest? — Mar te je sram pred mano, da so neprilike v družini? Mar obdolžuješ sebe, da si kriva te bolezni? Mar ti je slabo znamenje za najino ljubezen? — Otrok nedolžni! A tudi Šalamun je slabe volje. Ni samo žalosten; odločno: slabe volje je. Njegov pogled je čemeren in neprijazen. Stavim, da se je pomišljal, ali bi se kratko malo ne zahvalil za moj obisk... A Tilikine solze in njena zbeganost.. Glava se mu povesi, čeljusti mu zagodrnjajo nekaj; pozdravi me prisiljeno in se mi celo nasmehne, ko pride hčerka mimo, vsa nesrečna in potrta. Ali je za tem skrivnost, ki je ne poznam? Teta Verona me pokliče k sebi. V posebni sobi je njena postelja poleg mize z gramofonom. 2e od daleč mi ponuja roko in me pozdravlja s prisrčnim smehljajem. Prinesti moram stol in sesti k vzglavju. Po obvezah diši pf| nji in po zdravilih. Obraz je bled, oči so udrte, a blag smehljaj leži na njih. Pokoj je v sobi in v bolnici, če pride Tilika na prag, ji hitro odmiga z roko in jo pošlje ven. «Dr. Njivar je prepovedal, da bi hodila k meni v sobo. Njena mati — saj razumete! Otrok je nevaren za bolezen. Jaz imam kostno jetiko. Zdaj bom menda dozorela... Pri nas je bolezen v rodu. Midva edina — s tem godrnjavžem zunaj —1 sva ostala.* Ko se mi je zdelo, da nama je pošel pogovor, vzdihnem nehote in se hočem vzdigniti. Ona pa me narahlo prime za roko in pravi nepričakovano, s sanjavim pogledom v strop: «Ali verjamete, da sem res skočila s črešnje?* Ozrem se začuden. Ona pa me pogleda s srečnim nasmehom ln mi stisne roko;, (Nadaljevanje sledil