Ameriška Domovi ima
AM€R!CAN IN SPIRIT fORClGN IN LANGUAO€ ONLY
NO. 150
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 9, 1965
SLOVCNiAN
MORNING N6WSPAP€B
ŠTEV. LXIII — VOL. LXm
Sudanska državljanska vojna iti kar naprsj
črnski upor v Sudanu proti vladajočim Arabcem uživa podporo sosednih črnskih držav in utegne sprožiti boj med črnskim in arabskim nacionalizmom v vsej Afriki.
KHARTUM, Sud. — O sudanskih hojih med Arabci, ki živijo na severu dežele, in črnci ki živijo na jugu, smo že dostikrat porpčali. Viri za poročila so prihajali večinoma iz sudanske prestolice Khartum, so bili torej prikrojeni arabskim željam, ki hočejo prikazati državljansko vojno kot malo in brezpomembno zadevo v treh južnih sudanskih provincah. Resnica je pa drugačna. Na jugu Sudana divja boj med Arabci in črnci že od 1. 1963. Boj je od leta do leta hujši, Arabci zgubljajo bitko za bitko, njihova oblast je dejansko omejena na glavna mesta v teh treh provincah. Zunaj mest so gospodarji položaja podnevi in ponoči črnski uporniki.
Politično gledano, se pa njihovo upiranje severnemu arabskemu režimu ne sme smatrati kot lokalna sudanska zadeva. Črnski uporniki uživajo namreč simpatije in podporo vseh črnih sudanskih sosedov na jugu. Zalo pa imajo črnski uporniki tudi toliko orožja; celo kongoški Uporniki so ga jim dajali, dokler so ga kaj imeli.
Za boje v južnem Sudanu se zanima vsa srednja črna Afrika, od Čadskega jezera preko Nigerije do Atlantskega oceana. Boji imajo že svoj vpliv na od nose med Arabci in črnimi plemeni ob severni meji srednje Afrike. Črnce in Arabce pa ne l°či samo vera — Arabci so mu slimani, kar črnci niso —, am Pak tudi spomin na vse grozote in zločine, ki so jih arabski Irgovci z živim blagom delali s ornimi sužnji. Obstoji torej nevarnost, da bo prepad med A' rabci in črnimi narodi sredi A-frike zmeraj večji in da bo pokopal vse poskuse o afriški edinosti. Večina sedanjih afriških Političnih voditeljev se te nevarnosti niti ne zaveda, drugi jo Pa podcenjujejo. Beli politični opazovalci pa niso taki optimi-Bojijo se resno tistih časov, no se bostaa spoprijela arabski *n črnski nacijonalizem. Takrat oloveško življenje ne bo nič Vredno, kri bo pa tekla v poto-nh, tako trdijo pesimisti. Tola-2lJo se samo s tem, da taki časi 116 bodo nastopili že jutri.
Wii
ison ima novega posredovalca za Vietnam
LONDON, Vel. Brit. — Pred-Sednik vlade H. Wilson je izbral 2a svojega posredovalca s Ha-°Jem in Peipingom v vpraša-nlu vojne v Vietnamu Malcol-a MacDonalda, sina prvega obojnega predsednika prve Ltanske delavske vlade Ram-aJpa MacDonalda.
^ MacDonald je bil na čelu bri-^ariske delegacije v Ženevi, ko 0 tam razpravljali leta 1962 o Pomiritvi Laosa.

Vremenski
prerok
pravi:
, v mo oblačno z možnostjo
e2la- Najvišja temperatura 78.
Novi grobovi
Frank Smole St.
V soboto je doma umrl 86 let stari Frank Smole St. s 5430 Stanard Ave., rojen v vasi Kre-menca pri Igu pod Ljubljano, od koder je prišel pred 60 leti. Tukaj zapušča ženo Terezijo (Rozo), hčere Roso Sodnikar, Mary Streck, Angelo Kofol, sinove Franka ML, Josepha in Valentina, 12 vnukov, sestro Uršulo Ponikvar, v Kanadi po pol brata Josepha in v starem kraju po pol sestri Jero Jakič in Pepco Ban. Bil je ustanovni član Društva Slovenec št. 1 SDZ, član Društva Lipa št. 129 SNPJ in Maccabees št. 1288. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Andrew Škerl
Včeraj je doma umrl 81 let stari Andrew Škerl s 1421 E. 53 St., rojen v vasi Povir, od koder je prišel pred 59 leti. Tukaj zapušča ženo Roso, pastorko Roso Nadrah, vnuke in pravnuke. Bil je član Društva Lipa št. 129 SNPJ, Društva Clevelandski delavci št. 9 SDZ in Podr. št. 5 SMZ. Pogreb bo v sredo ob 9:30 dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Michael A. Pugel
V soboto je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 63 let stari Michael A. Pugel z 19312 Kewa-nee Avenue, mož Anne, roj. Pe-rusek, oče Mrs. Walter Kasunic, Raymonda, Clarence in Donal-da, 3-krat stari oče, brat pok. Antona in pok. Johna. Pokojnik je bil član Društva sv. Cirila in Metoda KSKJ in Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.15 zjutraj v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Velika razlika
SAIGON, J. Viet. — Po uradnem poročilu so Združene države izgubile pri letalskih napadih na Severni Vietnam do konca letošnjega julija skupno 64 letal. Vlada Severnega Vietnama trdi, da so jih njene oborožene sile uničile preko 400.
Pred gverilsko vojno fudi v Južni Koreji!
Severna Koreja skuša orga nizirati v Južni gverilsko vojno, da bi preprečila od hod južnokorejske divizije v Južni Vietnam v boj proti rdečim.
SEOUL, Juž. Kor. — Južna Koreja je že poslala kakih 2,500 mož v Južni Vietnam za vojaške službe, ki niso zvezane z boji na frontah. Sedaj se pogaja z našo administracijo o vojaški pomoči za južnovietnamsko armado. Ako bi Južna Koreja poslala v Južni Vietnam kakih 15,000 vojakov, bi naša administracija dala korejski vladi vse potrebno orožje in municijo za pet korejskih divizij, dve ak-tvini in tri rezervne. O tej zadevi debatira sedaj parlament v Južni Koreji.
Kot je bilo treba pričakovati, so kitajski komunisti takoj pokazali voljo, da reagirajo na korejsko politiko. Začeli so pošiljati v večjem številu kot do se daj svoje gverilce iz Severne Koreje v Južno. Dosedaj so ti gverilci opravljali večinoma sabotažna dela na prometnih žilah, sedaj so pa začeli moriti zastopnike državne oblasti v notranjosti dežele in napadati male vojaške postojanke. Gverilci so primeroma dobro oboroženi za svoje posle in tudi dobro izvežbani. Da se mimogrede pečajo tudi s špijonažnimi posli, se razume samo po sebi.
Kitajski komunisti hočejo preko severnokorejske vlade doseči tako stanje v Južni Koreji, da bo vlada v Seoulu prisiljena, da zadrži vse svoje divizije za vzdrževanje miru v lastni deželi. Seoulska vlada pravi, da je na vse to že pripravljena in da se gverilcem iz Severne Koreje ne bodo posrečili njihovi cilji. Naša misija v Seoulu ve za vse to, pa ne daje uradnih poročil o tem, kar ve.
Pravih gverilskih akcij in bojev pa do sedaj še ni bilo. Da se pa komunisti nanje pripravljajo, o tem je seoulska vlada prepričana.
Argentina užaljena
WASHINGTON, D.C. — Argentina je uradno protestirala pri Atomski komisiji ZDA, ker jo ta ni navedla med državami, ki so sposobne v kratkem izdelati svojo lastno atomsko orožje. Na seznamu 12 takih držav je bila iz Latinske Amerike samo Brazilija.
Predsednik uzakonil volivno pravico črnih slovesno na Kapitelu
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je pretekli petek z vso slovesnostjo pod pisal v Rotundi na Kapitolu a zakon od Kongresa odobreni zakonski predlog o jamstvih za volivno pravico črncev v južnih državah. Na tem mestu je preč 104 leti podpisal na isti dan predsednik Abraham Lincoln zakon o osvoboditvi črncev.
Predsednik Johnson je po podpisu pozval črnce:	“Vi se
morate vpisati v volivne imenike. Vi morate voliti, morate se učiti, da bo vaša izbira podpirala vašo korist in korist naroda!”
Novi zakon prepoveduje vse izpite kot pogoj za vpis v voliv ne imenike, kot so bili doslej v navadi v večini držav na jugu dežele. Največkrat je šlo za skušnjo v pismenosti, ki so jo beli registrarji zlorabljali za zo-vračanje vpisa črnih volivnih upravičencev v volivne imenike.
0o?niuikanska junta se pnta: hoče hiti vlada
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — V dominikanski revoluciji in državljanski vojni vlada že nekaj tednov mir, ki pa menda ne bo več trajal dolgo časa. Kakor hitro je minul konec julija, je dominikanska vojaška junta začela kazati rožičke. Kaže zmeraj večjo željo, da se polasti oblasti, hoče torej novo vojaško diktaturo z generalom Im-bertom na čelu. S tem seveda ni zadovoljna OAS komisija. Ne bi imela ničesar proti temu, da se nasloni na skupino polkovnika Caamano, ako bi ta skupina ne bila pravo sračje gnezdo, kamor so se usedli tudi prikriti komunisti in njihovi sopotniki.
Čeprav se širijo glasovi, da v vodstvu junte ni več nekdanje sloge, se vodstvo vendarle ponaša kot prava vlada. Sedaj je na primer oklicalo amnestijo za vse častnike, ki so na Caamano-vi strani. Amnestija seveda ne bo imela dosti uspeha, vsaj tako trdi Caamano, ker se nihče med njegovimi pristaši ne bo menil zanjo.
OAS komisija ima med tem svoje težave. Posrečilo se ji je, da je dobila kandidata za začasnega predsednika republike v o-sebi Godoya, ni pa še našla poti, kako združiti sprte vojaške sile
HANOI PRIPRAVLJEN ITI POMAGAT RDEČIM NA JUG
Osovodilna fronta Južnega Vietnama je pozvala Severni Vietnam na pomoč v boj proti “ameriškim napadalcem’’ v Južnem Vietnamu. Vlada Severnega Vietnama v Hanoiu je izjavila, da je pripravljena odgovoriti na ta poziv, pa pri tem namignila, da taka pomoč trenutno ni še potrebna.
SAIGON, J. Viet. — Izjava v uradnem listu Severnega Vietnama v Hanoiu pravi včeraj; “Mi moramo in imamo polno pravico storiti vse, kar je potrebno za poraz ameriških napadalcev in popolno osvoboditev naše dežele.” Hanoiski radio je objavil včeraj poročilo, v katerem trdi, da imajo rdeči v Južnem Vietnamu na razpolago vse za zmago potrebne moralne in materialne sile. To naj bi pomenilo, da trenutno ne potrebujejo nobene nove pomoči iz Severnega Vietnama. Za to so javno zaprosili pretekli četrtek kot nekak odgovor na izjavo predsednika Združenih držav, da bodo te poslale v Južni Vietnam nove vojaške enote v potrebi s postavljenimi nalogami.
Tudi rdeča Kitajska je že pred
časom izjavila, da bo poslala Viet Kongu, kot se rdeči uporniki v Južnem Vietnamu imenujejo, pomoč v “prostovoljcih,” kakor hitro bodo ti za njo zaprosili. Sovjetska zveza je ponovno izjavila, da bo podpirala ‘osvobodilni boj’ v Južnem Vietnamu. Včerajšnja “Pravda” je v razpravi o položaju v Vietnamu poudarjala sovjetsko ‘prožnost’ in pripravljenost za razgovore in sporazume ‘interesu miru,’ pa pri tem ostro napadla Ameriko zaradi ‘imperialistične agresije’ v Vietnamu. V istem članku je prav tako ostro kitajsko ‘ustvarjanje umetnih razlik’ in poudarjena potreba po mirnem sožitju kot edini izbiri med tem in atomskim uničenjem.
Rdeči v soboto in nedeljo niso izvedli nobenih večjih vojaških nastopov proti vladnim postojankam in četam. Tu in tam je prišlo do malih prask in streljanja. Tako so letala napadla skupino kakih 50 rdečih gverilcev 25 milj jugozahodno od Can Tho, ki so jih iznenadila na neki čistini. Predno se jim je posrečilo uiti na varno v gozd, jih je menda kar 40 obležalo.
Ameriška letala so bombardirala in obstreljevala vojaške cilje v okolici Vinha in južno od njega ter skladišča municije pri Lang Chi 55 milj severozahodno od Hanoia.
Povprečna toplota
Povprečna toplota Zemlje je okoli 60 stopinj F, med tem ko in kako doseči splošno amnesti- je povprečna toplota Marsa jo vseh političnih jetnikov. 122 stopinj F pod ničlo.
V Kongu čomhe “noče” spora s Kasaroubujem
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Poročali smo že parkrat, kako sta se po nepotrebnem začela treti in prepirati predsednik republike Konga Kasawubu in njegov ministrski predsednik Čombe. Diplomatje so se bali da bi spor utegnil škodovati mirnemu razvoju v Kongu. Sedaj jim je precej odleglo, ko so namreč zvedeli, da bo socialist Spaak še ostal zunanji minister v novi belgijski vladi. Spaak predobro pozna Čombeja, da bi mu dal prav v vsaki zadevi, za kar ve dobro tudi Čombe. Zato je Čombe takoj spremenil taktiko, kakor hitro je Spaak postal belgijski zunanji minister.
Trdi, da s Kasawubujem sploh ni v sporu, da le ustavo tolmači drugače kot Kasawubu; obenem se pa boji, da bi Kasawubu n tegnil omalovaževati kongoške stranke v novem kongoškem parlamentu. Čombe se torej u-mika ostremu sporu s Kasawu bujem, kar bo kongoški republiki samo koristilo. Seveda pa na novo Čombejevo taktiko ne smemo dati veliko; je navajen, da se hitro spreminja, kot pač kažejo razmere. Seveda bo pa pri njegovih spremembah moral zmeraj misliti, kdo je v Belgiji zunanji minister.
/z Clevelanda in okolice
Seje ne bo—
Dramatsko društvo Naša zvezda v avgustu ne bo imelo seje. Prihodnja redna seja bo 2. četrtek v septembru.
Nesreča rojaka—
Pretekli teden je avto podrl 85 let starega rojaka Antona Zorka s 15406 Holmes Avenue, ko je skušal iti preko Pepper Ave. pri E. 152 St. Pri nesreči si je zlomil levo nogo in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih v šoli sv. Vida sejo. Ases-ment bo tajnica pobirala od 6. ure dalje. Po seji zabava.
Kongresniki niso pozabili tudi na sebe
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je predlagal 12. maja Kongresu povišanje plač za vse federalne uradnike. Povišanje naj bi znašalo 3%, v povišanje pa naj bi bili vključeni prejemki kongresnikov, senatorjev, federalnih sodnikov in vodilnih uradnikov v federalni administraciji. Johnson je tudi predlagal posebno stalno komisijo, ki bi vsako četrto leto predlagala spremembe v prejemkih federalnega osobja. Predsednik naj bi bi poleg: tega še pooblaščen, da sam odreja, “kaj in za koliko je treba prilagoditi prejemke danim razmeram”. Z drugimi besedami se to pravi, Johnson računa z inflacijo in podražitvijo življenjskih stroškov, zato bi rad dosegel, da federalno uradništvo ne trpi preveč radi naraščajoče draginje.
Predsednikovo stališče se nam zdi realno in razumljivo, ne moremo pa razumeti, zakaj trdi njegova administracija na drugi strani, da nimamo inflacije in da ima draginja čisto druge vire in ne razvrednotenje kupne moči našega dolarja. Taka dvoličnost je res nepotrebna, saj je preveč očitna, da bi jo mogli razumeti samo posamezniki.
Pristojni odbor predstavniškega doma je pa sklenil predlog, ki gre daleč preko idej predsednika Johnsona. Uradništvo naj ne bi dobilo 3% povišanja, ampak 4.5% že 1. oktobra letošnjega leta, prihodnjega oktobra pa novo, ki bo pa treba takrat določiti njegovo višino. To je tipično politična ideja. Federalni uradniki so volivci, v novembru 1966 bodo šli na kongresne volitve, zakaj jim Kongres ne bi postregel s povišanjem plač?
Kongresniki so pa pri tej priliki poskrbeli tudi zase. Dodali so predlogu, da naj bodo s 1. januarjem 1967, torej po novembrskih kongresnih volitvah 1. 1966, povišani tudi prejemki članov Kongresa, čeprav so člani že dobili lani povišanje za letnih $7,500 na skupen znesek $30,000. Da ne bi bil ta predlog osamljen, so člani odbora vključili tudi prejemke federalnih sodnikov in vodilnih federalnih uradnikov.
Povišanje prejemkov naj bi šlo vštric v povišanjem plač v industriji. Za kolikor bi se zvišale odstotno plače v industriji, za toliko naj se povišajo tudi prejemki članom kongresa, federalnim sodnikom in vodilnim federalnim uradnikom. Cenijo, da bi povišanja utegnila znašati za kongresnike in senatorje od $2,400! do $3,400.
Posebno povišanje je pa v
predlogu predvideno za voditelja obeh strank v predstavniškem domu, Fordu za republikance in Albertiju za demokrate. Za svoje delo, zvezano z vodstvom, naj dobita še posebej po $5,000.
Zadeva še ni prišla pred senat. Ako pride, senatorji naravno ne bodo nasprotovali idejam, ki so prišle iz predstavniškega doma s tako veliko večino.
V pristojnem odboru predstavniškega doma je namreč glasovalo proti Johnsonovemu osnutku in za lasten kar 20 članov odbora. Proti je glasoval samo republikanski kongresnik Gross iz države Iowa, ki je imel toliko poguma, da je javno z dejanjem protestiral proti taki demagogiji. Odbor bo seveda skušal gnati svoj predlog že letos skozi plenum predstavniškega doma. Kaj'bo napravil senat, še ni znano.
Vprašanje vietnamskih beguncev se zaostrilo
SAIGON, J. Viet. — Zadnja poročila iz notranjosti trdijo, da tok beguncev iz krajev pod komunistično kontrolo neverjetno hitro raste. Begunci trdijo, da ne zmorejo več davkov, ki jih komunisti zahtevajo, da se bojijo vojaških naborov, ki jih organizirajo partizani, in da so siti komunistične propagande.
Zadnje tedne morajo računati še z novo nevarnostjo. Dosedaj so se civilisti v krajih pod komunistično kontrolo še lahko u-mikali pred spopadi med gverilci in saigonskimi četami ter našimi marini. Sedaj jim gverilci takega umikanja ne dovoljujejo več. Civilisti morajo torej prenašati vse grozote in nevarnosti vojskovanja, niso več varni za svoje življenje.
Begunci prihajajo v vsa večja mesta, posebno pa v Saigon. Pravijo, da jih je tam že nad pol milijona. Do konca leta bo pa vseh beguncev nad poldrug milijon in ne milijon, kot se je glasila prejšnja ocena. Množijo se tudi znaki, da komunisti načrtno gonijo ljudi v begunstvo.
Proslave 4. julija naj seznanjajo tujino
z ameriškimi dobrotami
WASHINGTON, D.C. — Na Praznik neodvisnosti ZDA, 4. julija, je v vseh poslaništvih ZDA po svetu v navadi sprejem uradnih predstavnikov države, v kateri je poslaništvo, in drugih znanih osebnosti. V zadnjih letih so te proslave omejili zaradi varčevanja.
Sedaj je državni podtajnik W. Crockett prišel na misel, da bi bile te proslave lahko koristne za Ameriko tudi v tem, da bi ob tej priložnosti nudili gostom a-meriško hrano, vino in druge pijače. Njihovi izdelovalci v Združenih državah naj bi jih dali v ta namen zastonj, ker bi bilo za nje to najboljše oglaševanje.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Včeraj je belgijska ladja srečala na Atlantiku že blizu Velike Britanije jadrnico Tinkerbelle z R. Manryjem. Dala mu je nekaj pijače in sadja. Manry je dejal, da je vse v redu in da bo priplul v Falmouth na Angleškem v nedeljo, 15. avgusta. Nekateri so pričakovali, da bo Manry tam že za konec minulega tedna. Pogumnemu pomorščaku, ki je v komaj 13 čevljev dolgi jadrnici na poti iz Amerike preko severnega Atlantika v Veliko Britanijo od 1. junija, pripravljajo na Angleškem svečan sprejem.
WASHINGTON, D. C. — Pravosodni tajnik Katzenbach je izjavil, da bodo zvezni registrarji vpisali v volivne imenike tudi črnce, ki ne znajo pisati in brati, ker krajevne oblasti vpisujejo tudi take belce. Gre le za to, da imajo oboji enake pravice, je dejal Katzenbach.
AMERICUS, Ga. — Včeraj so tu najprej korakali belci pod vodstvom Ku K!ux Klana v spomin ubitega belca A. Whatleyja, ki sta ga menda ustrelila dva črnca, nato pa črnci. Obe demonstraciji sta potekli mirno. Oblasti so prijele 22 demonstrantov, ki so hoteli včeraj integrirati dve cerkvi.
ATENE, Gr. — Kralj Konstantin je pooblastil bivšega podpredsednika vlade Stephano-lousa, naj sestavi novo vlado, ko je bila prejšnja pretekli četrtek v parlamentu poražena. Papandreou, ki ga je kralj 15. julija odpustil kot predsednika vlade, ker je hotel dobiti pod svoj nadzor armado, je zahteval od kralja, da ga imenuje znova za predsednika vlade ali pa tekom 45 dni razpiše nove volitve. Kralj je to zahtevo odklonil.

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
iSa Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Z* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 150 Mon., Aug. 9, 1965
Pripombe k vojni v Vietnamu
Kdor je tak junak, da zasleduje dnevno in sistematično boje v Vietnamu, bo lahko dognal, da vietnamski gverilci ne dosegajo takih uspehov, kot so jih pričakovali. Zloglasne deževne dobe, ki tako močno podpira partizane, je že na polovico konec. Od 6 mesecev bodo samo še zadnji trije padli vanjo. Zato se tako zelo ženejo, da bi se v drugi polovici te dobe bolje odrezali kot v prvi.
1.	) Prve tri mesece se morajo namreč partizani še zmeraj premikati v notranjosti Južnega Vietnama. Trdijo sicer, da imajo že 80% ozemlja pod svojo kontrolo, pa vendar se zmeraj pokaže, da kontrola ni stalna in da morajo kraje, ki so jih “osvobodili”, zopet zapustiti, odnosno prepustiti vsaj začasno svojim sovražnikom. Kar jih najbolj jezi, je tiho njihovo priznanje, da niso “osvobodili” večjih mest in prometnih žil. So jih večinoma obkolili, toda vanje do sedaj še niso mogli prodreti. Jih samo oblegajo v širokih obročih. Vse oblegane postojanke so zgubile svoje terenske zveze z ostalim Vietnamom. Večina krajev v Južnem Vietnamu menja torej svoje gospodarje, nikjer ni oblast stalna, ne partizanska ne oblast saigonske vlade.
Jasno pa je, da pod tem trpi največ ravno mirno civil no prebivalstvo. Preje je bilo še na dobrem, ker so ga partizani hoteli z dobrohotnim postopanjem pridobiti na svojo stran. Sedaj postajajo partizanske edinice zmeraj zahtevnejše, pritisk rdeče terenske uprave pa postaja hujši. Zmeraj hujši so davki in druge dajatve, ki jih prebivalstvo mora prevzeti nase v komunistično korist; bolj in bolj je prisiljeno, da sodeluje v državljanski vojni v vseh mogočih oblikah. Ako ne bi bilo prepričano, da bo končno vendarle prišlo pod stalno komunistično oblast, bi že davno začelo kazati svojo nejevoljo. Ker ve, kaj ga čaka, si želi čim preje konca sedanjega vojskovanja. Upa, da bo v miru manj trpelo pod komunizmom kot danes. V takih pogledih civilnega prebivalstva tiči precej bridke resnice.
2.	) Prvi stiki med ameriškimi četami in partizani so pokazali, da imajo gverilci vendarle precej strahu in spoštovanja pred ameriško oboroženo silo. Se ne spuščajo radi tudi v kratke spopade z ameriškimi vojaki, se rajše umikajo. Naše čete imajo radi tega večje zgube samo v dveh slučajih: kadar se prehitro in predaleč odmaknejo od svojih stalnih postojank in kadar morajo na hitro roko seči v boj, da rešijo saigonske čete, ki so prišle v položaj, da jih bodo rdeči nasprotniki zmleli.-Naše čete imajo v notranjosti dežele le par važnih postojank, na primer v Plejku in Kontumu. Ne kažejo nobenega veselja, da bi ustvarile še nove. Držijo se obale in bližnjega zaledja obalnega prostora. Izjema je samo prestolica Saigon.
3.) Ni prav nobenega znaka, da bi naše ali saigonske čete silile v kraje Severnega Vietnama. Zato se vsi boji vršijo le v Južnem Vietnamu. Redki so slučaji, da slišimo tudi o takih, ki bi se vršili v Severnem Vietnamu. Kako pride do njih, je zavito v temo.
Zato pa ameriško vojno letalstvo stalno bombardira Severni Vietnam. Pri tem poslu se njegovi napadi zmeraj bolj približujejo kitajski meji, toda letala skrbno pazijo, da ne pridejo nad kitajsko ozemlje. Naše vojno letalstvo prizanaša tudi določenim predelom v Severnem Vietnamu. Ni še nikoli načrtno bombardiralo prestolice Hanoi in industrijskega mesta Haifonga. Izogiba se tudi napadom na nekatera druga večja mesta, dasiravno imajo tudi vojaški pomen. So namreč središče za severno-vietnamsko vojno proizvodnjo, ki pa sama po sebi ne more biti velika, ker mora dovažati vse surovine od daleč iz tujih krajev.
Ali ameriško bombardiranje severnega Vietnama dosega svoj cilj ali ne. je še zmeraj sporno vprašanje. Včasih se zdi, da ga, včasih se zdi, da ga ne. Zato je dobilo zadnje čase bolj političen kot vojaški pomen. Vsi tisti, ki še upajo, da bi se s kitajskimi in vietnamskimi komunisti morda vendar dal doseči kompromis, vztrajajo še naprej na zahtevi, naj Amerika opusti bombardiranje. Takih optimistov je pa veliko več, kot misli ameriška javnost, da jih je. So med njimi tudi ugledni nevtralni državniki, diplomatje in politiki. Upajo, da bi kitajski in vietnamski komunisti vendarle pristali na pogajanja, ako bi Amerika jenjala z bombardiranjem. Naša administracija pa pravi: tak poskus je bil že enkrat napravljen, pa se je ponesrečil. Ponoviti bi se dal le takrat, ako bi kdo res mogel pokazati na znake, da bodo v Peipingu in Hanoiju pripravljeni na razgovore, ako ne bo več Severni Vietnam bombardiran. Dosedaj še ne more nihče pokazati na take znake.
4.) Zato divja politična in diplomatska vojna med Ameriko in rdečo Kitajsko brez vsake omejitve. Rdeča Kitajska — in z njo vred Sev. Vietnam — dosledno odbijata in pobijata vsak poskus za posredovanje vprid kompromisu. naj ga napravijo nevtralci ali pa tudi komunistični sopotniki in prijatelji. Na vsak. tak poskus odgovori Peiping z novimi grožnjami in napovedmi. Pri tem se skrbno izo-
giba vsakemu namigu, kdaj bi kitajske čete res potegnile s severno-vietnamskimi. To spada med glavne razloge, zakaj Johnson noče povečati operativnega prostora v vietnamski vojni.
Kitajska diplomatska, politična in propagandna taktika ima očiten namen, da spodkoplje v ameriški javnosti mirno presojo položaja v Vietnamu. Kakor hitro bo Amerika začela oklevati, bi bila po kitajskem mnenju vojna za komuniste že na polovico dobljena. Žal dobiva debata o vietnamski vojni v naši javnosti večkrat take oblike, ki zapeljejo komuniste v Peipingu do misli, da so vsaj deloma že dosegli svoj cilj. To jih samo podžiga v divji propagandi proti ameriškemu “imperijalizmu in kolonijalizmu”.
Žal prihaja na take misli tupatam tudi del javnega mnenja v svobodnem svetu. Komunistični in svobodni svet se pa goljufata. Amerikanec je rad junak zmeraj in povsod, ne samo v dejanjih, ampak tudi v besedah. Koliko bahanja, pa tudi obupanosti mora prenesti naša javnost, pa vendar taki izbruhi pretiranih čustev hitro splahnejo v nič. Amerika hitro pozabi nanje, na tujem pa delajo iz tega napačne zaključke. To spada med najslabše posledice vojskovanja v Vietnamu, kar jih je Amerika do sedaj doživela.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
Duluth, Minn. — Poročila o raznih aktivnostih po naših naselbinah po Železnem okrožju so res bolj in bolj redka v slovenskih listih. To pa ne pomeni, da ni aktivnosti za to in ono med nami. V tem oziru bi lahko poudaril, da se mnogo dela vidno ljudem v lokalih, kjer se dela. Za splošno slovensko javnost ne tako vidno. To zato, ker smo bolj in bolj v vodah ameri-kanizma. Starih, katerim je bilo slovenstvo nekaka vodilna zvezda, je že prav malo. Mladim, tu rojenim, ki so po potomstvu a-meriški Slovenci, po vzgoji in domovinstvu Amerikanci, tem seveda so okolice in zadeve te dežele prve. In to pove, zakaj je tako, kakor je. So pa ponosni na svoje prednike pionirje in ti bodo ostali priznani v častnih spominih še več rodov po teh krajih.
Dela pa se. Vse župnije, ki so jih pred 60 leti in več ustanovili po naši Minnesoti naši slovenski duhovniki in misijonarji, lepo vozijo in napredujejo. Nekatere prav sijajno. To, kar se tiče v verskem in gospodarskem oziru. Seveda vozi ves ta napredek večinoma že v ameriškem duhu, kakor sem že prej omenil. Kdor razume razmere, v teh tako hitro spreminjajočih se časih, bo to razumel.
Vse križem naše države Minnesote je najti potomce naših slovenskih pionirjev, na vseh raznih položajih. Nekatere na bolj odličnih, druge na manj odličnih — a vsi so poznani kot dobri državljani ZD in pospeševalci vsestranskega napredka v naši demokratični Ameriki. In to je vsakemu zavednemu Slovencu v čast in ponos!
Tako torej, doba, dela in žrtve slovenskih pionirjev v tem delu naše severne Minnesote so še kaj vidne in poznane. Na nas Slovencih pa je, ki je nam vse to znano, da tega ob vsaki priliki ne pozabimo na-glašati naši in ameriški javnosti. Mi vsi Slovenci v tej novi domovini smo glasniki in zvonovi vsega, kar so naši predniki pionirji in kar še mi doprinaša-mo in prispevamo k napredku naše demokratične Amerike! Zavedajmo se tega vsi in delujmo tako vsi!
drugih delih sveta, postaja zelo draga reč v krvi, gospodarsko, politično in še v marsičem drugem. Naša Amerika se je zapletla v vse to tako, kakor kak dobrodušni stric, ki gre kake vedno razsajajoče pretepače mirit in ogovarjat. Navadno jih taki strici pri vsem še sami po glavah dobijo. Izhod iz teh ho-matij ne bo tako enostaven, kakor kadar pride kak; sosed k sosedu v vas in se lahko vsak čas poslovi s poklonom ter zahvalo za gostoljubnost in z voščilom: Lahko noč!
Zakaj tako?
Priznane in uveljavljene zmage še ni nikjer. Ali pride do nje? Morda, toda kako in kje? Naša borba proti komunistom je kakor borba proti komarjem in ušem. Misliš, da si jih zatrl, pa jih je več in več! Danes Vietnam, Domingo. Jutri lahko že cela vrsta držav v Latinski A-meriki ali kje drugje.
Teden po Dnevu nedovisnosti (4. julij) smo o tem govorili in razpravljali v trgovini “Northern Auto Sales”. Zunaj je malo deževalo in grmelo, kupcev tisti večer ni bilo dosti. Sedeli smo v naslonjačih in govorili o tem in onem.
Eric je naglašal, da naše ZD z Johnsonovimi programi postajajo manj in manj priljubljene in vpoštevane v Evropi. Francozi z De Gaullom niso z nami, Nemci so radi gotovih ozirov, a sami pri sebi tudi nekam dvomljivo gledajo na nas. Angleži so z nami, kjer jim tako kaže, drugje marsikje uganjajo za našimi hrbti svojo znano politiko kramarstva. Drugi malo ali nič ne štejejo. Čuvati red, demokracijo in svobodo po svetu mora le naša Amerika. Drugi se ne zanimajo za to. Če A-merika ima kje kak uspeh, so ji takoj nevoščljivi. V Franciji očitajo Amerikancem, da jim je le za business. Angleži, Francozi in drugi v mnogih slučajih odpirajo vrata celo komunistom z vsemi raznimi dogovori, češ, da je denar in “kšeft’? komunistov prav tako dober kakor je naš. Kam vse to vodi? če ni to nekaka politična pustolovščina, ki izvira iz gotovih nevoščljivih nagibov proti nam in vsemu našemu življenju, potem ne vem
ra, v političnih ozirih kaj sebična in nepoboljšljiva. Je kakor stara teta, ki hoče, da bi se vse vrtelo okrog nje, da bi ji vsi stregli, služili in častili. Če pa tega ni, pa namesto, da bi rekla za dobrote “Bog lonaj” — se začne jezno zadirati in svoje vnuke in pravnuke odpravljati od sebe — in velikokrat jim celo zabrusi: Sita sem vas, le pojdite, odkoder ste se vzeli! Kadar pa nastanejo zopet potrebe, takrat se pa zopet solzi, s predpasnikom solze briše in prosi...
Tako gleda na razmere in Evropo švedski Erič.
V vsem nima čisto prav — v marsičem pa ima prav v svojih sodbah in gledanju na razne razmere v svetu.
Andrejček
lahvafa za pro§i@¥sfp@ prispevke rojakov ¥ Amerikš!
Cleveland, O. — Pred nekaj dnevi je prišlo iz Velikih Lašč od župnika sledeče pismo:
Dragi gospod Virant!
Rad bi se s skromnim “Bog plačaj” zahvalil za veliko pomoč rojakov, ki so s prostovolj nimi darovi prispevali v pomoč meni, župniku v Vel. Laščah, da si bom mogel nabaviti avto in tako lažje opravljati svojo duhovniško službo po obširni, hriboviti fari z daleč raztresenimi vasmi.
Prvi “Bog plačaj” velja seveda Vam, gospod Virant, ki ste vso akcijo začeli in potom čašo piša povabili vse dobrohotne rojake k zbirki. Vaš klic je segel prav tja v Kanado, kjer ga je zaslišal gospod Louis Debelak in gospod Drobnič ter Janez Jaklič, domačin iz Rašce. Iz Pe-orije pa se je oglasil z zbirko ta-mošnjih rojakov gospod Frank Virant, domačin iz Prilesja, ki je tudi začel zbirati darove na
- w	i i / v ; i n J l.
Vas poziv v časopisu.
Enako kličem “Bog plačaj” gospodu Starcu, ki je z Vami tudi zbiral v svojem, okolišu, ter že pokojnemu Antonu Debeljaku, kateremu pa zahvalo pošiljam z molitvijo zanj.
Po vas nabiralcih pa se istim “Bog plačaj” zahvaljujem vsem posameznikom in druži nam za zbrane prispevke. Vsem zagotavljam, da se bom pri vsaki sv. maši spomnil svojih dobrotnikov, naj jim Bog povrne na svoj riačin vso njihovo dobroto. Imena vseh dobrotnikov imam. napisana in upam, da bodo po molitvi zahvale zapisana tudi v Božjem Srcu.
Vam, dragi gospod Virant, in po Vas vsem dobrotnikom še enkrat iskrena zahvala in lep pozdrav!
Hvaležni:
Franc Mate, župnik Vel. Lašče, Slovenija ------o
VE ST
b av stn-c
► v ■= m I
Napačen odnos do materinščine
dino. Ta ima na univerzi svoje glasilo “Tribuna”, kjer je x\n-
V Mariboru izhajajoča revija drej Inkret močno “strgal” dve
* KAM JADRA NAŠA AME-jkaj naj bi to imenoval? je po-RIKA in mi vsi z njo? Zelo oh-!udarjal Eric, sežno in veliko vprašanje. Bog Dodal je še:	Zavozili smo v
le ve — če kod me nami vsemii položaj, iz katerega znamo pri-zemljani bi vedel to prav pojas-jti kaj razočarani. Vse zgleda, da niti. Seveda v takih slučajih vsi nekaterim zapadnim evropskim razlagamo in pojasnjujemo,;političnim glavam bi bilo zelo vsak po svojem gledanju na vse'po godu, da bi se mi zapletli v in poudarjamo, če bi bilo tako, 'tretjo svetovno vojno s komuni-ali tako, pa tako. Seveda, seve- sti. V borbi bi vsi tisti, katerim da! Če bi bilo tako pa tako —'smo rešili dežele, svobodo in a navadno je vedno drugače, ka- vse v zadnji vojni, stali ob stra-kor pa bi mi vsi radi videli, da ni in bi čakali, kdaj bi mi imko-bi bilo “tako, pa tako”.	jmunisti v borbi oslabeli, in če
Razmere in dogodki zadnjih bi prišlo do kaj takega, potem časov kažejo, da postaja vse bi šele prišli zraven na “likof” vedno bolj in bolj kislo in za- da bi v takem slučaju pograbili, pleteno. Naloge raznih odgo- če bi bilo kaj za pograbiti in da vornosti, ki jih je naša Amerika sprejela kot ščitenje demo-
kracije in svobode v Aziji in po
Šs 60 milijonov sužnjev na svetu
Socialni in ekonomski odbor Združenih narodov, ki se je sestal na svojem 39. zasedanju v Ženevi, je med drugim obravnaval tudi težki problem suženjstva v svetu. Iz podatkov, ki jih je zbral za to določeni Egipčan Mohamed Awwad, je razvidno, da je na svetu še vedno okrog 250,000 sužnjev. Temu “uradnemu” številu pa je treba prišteti še 10 milijonov služabnikov in 50 milijonov žensk in otrok, ki so smatrani le kot navadno prodajno blago.
Najhujši je položaj v deželah Andskega pogorja, kjer živijo in delajo kmetje prav kakor tlačani v srednjem veku. Vso pravico nad njimi si pridržuje gospoda. V južnem Sudanu je že vedno v veljavi lov na sužnje od strani arabskih trgovcev. V severni Indiji in na Filipinih prodajajo otroke, v Saudski Arabi
“Dialogi” je nedavno objavila o tem vprašanju:
“... Deformiran odnos do materinščine pa razkrivamo Slovenci včasih na krajih in v situacijah, ko se od nas celo pri-čkuje, da bomo govorili v svojem jeziku. Človeka je sram, ko posluša naše predstavnike v raznih državnih institucijah (n. pr. konferenca mest), kako' govorijo “jugoslovanščino” s karikirano — smešno ljubljansko izgovorjavo... Naši predstavniki se vselej silijo z “jugoslovanščino” (to ni eden izmed jugoslovanskih jezikov, temveč u-meten, od Slovencev slabo govorjeni srbohrvatski jezik) in s tem včasih sodržavljane iz drugih republik naravnost podcenjujejo ... Vselej pa ne gre le za podcenjevanje, ampak za pravo podpiranje duševne lenobe sodržavljanov. Slovenščina je eden izmed jugoslovanskih (ustavnih) jezikov in je enakovreden vsem drugim takim jezikom v državi... Slovenec to dobro ve in če se vkljub temu na vsakem mestu kar najhitreje odreče materinščine, potem s tem tudi sam kaže, kako malo jo ceni, kako “neporabna” je, kako je “neracionalna”. Niti moralne, niti praktične pravice nima terjati, da bi ga drugi razumeli. Tako Slovenci sami dajemo potuho lenobi sodržavljanov, ki res radi nenavadno hitro izjavijo, da slovenščine niti malo ne razumejo.
... Ali ni v našem odnosu do materinščine nekaj slovenske lakajske zakompleksiranosti. V isti sapi dodajmo in si kar priznajmo, da nas je tega izdajalskega odnosa do materinščine tudi sram in segamo po raznih slepilih, da bi se skrili. Pri nas se je deformirani odnos do materinščine že zelo razširil in dobiva včasih tako čudne oblike, da postaja že problem naše narodne avtentičnosti.. .”
Primera vredna cekina?
Ko so v Ljubljani zadušili lani revijo “Perspektive”, so novi uradniki vodilne revije “Sodobnost’ morali na prvo mesto zapisati, da je revij O' ustanovila Zveza slovenskega delovnega
kulturni veličini režima: Bojana Stupico in Bratka Krefta. Režiser Stupica je iz Beograda prišel v Dramo režirat Adamovo dramo “Pomlad 71”. Inkret pa je po predstavi v kritiki zapisal: “... B. Stupica nam je bil zgled polnega, neodtujenega in avtonomnega gledališča, ki natančno ve, kje je perspektiva resnično modernega gledališča. Z režijo Adamova je režiser sam razbil mit svojega gledališkega koncepta... Z Adamovim in Stupico je Drama prišla na kant...” Ko pa je Drama ponovila vprizoritev “Kreatur” Bratka Krefta, je ugotovil, da “... subjektivna in objektivna dimenzija Kreatur dr. Bratka Krefta v današnjem slovenskem družbenem prostoru ne more biti nepogrešljiva pa u-sodna...”
Streha nad Križankami
Po vojni so uredili vrt v Križankah, kjer je bil nekdaj sedež Nemškega križarskega reda v Ljubljani, odprto, letno gledališče. Pri predstavah so imeli vedno težave, največkrat zaradi dežja. To je seveda oviralo redno delo. Tako so se odločili za izdelavo zložljive strehe. Izdelali so jo po načrtih inž. Miloša Marinčka in jo v letošnjem juniju, pred začetkom 13. poletnih kulturnih prireditev namestili na gledališče. Trdijo, da je nekaj edinstvenega na celem svetu. Stala je okoli 45 milijonov dinarjev. “Ob lepem vremenu bo zložena ob stebrih na desni strani gledališča, ob neurju pa jo bodo z vlečnimi vrvmi in vitli vlekli na levo stran in jo tako razpeli. Ročne vitle bo morda kdaj pozneje zamenjal motorni pogon. Sedanji čas razpenjanja je 20 minut,” poroča ljubljansko “Delo” in dodaja: Prva taka streha v Jugoslaviji, v Evropi sploh! — Nobenega dvoma! Na ročni pogon v letu 1965!
Letošnji, 13. kulturni program se je začel koncem junija in bo zaključen 6. septembra. Spored zanj je sestavil direktor Radovan Gobec. Na njem so bile samo opere, a jih je le šest, ker je praška opera svoj nastop
ljudstva, kar je slovensko ime1 odpovedala. V spored so vklju-za komunistično partijo. Ker se odi še 9 koncertnih večerov, je spor zaradi Perspektiv raz- 7 folklorno-estradnih prireditev, tegnil tudi na to revijo, je ured- 1 dramsko in 1 operetno.
ništvo odstopilo. Partija je izvolila izročiti jo v nove roke in te so po dolgi zamudi mogle konec aprila 1956 izdati trojno številko novega letnika.
Slušatelji ljubljanske univerze pa imajo svojo revijo “Tribuna”, ki je zvezek “Sodobnosti” v novi obliki pozdravila z
Manj turistov v maju
Po uradnih podatkih je bilo v maju v Sloveniji za 5% manj tujih turistov kot lani, delno naj bi bilo temu krivo slabo vreme v alpskih predelih delno pa sorazmerno visoke cene. Po privatnih vesteh so tuji turisti, ko so okusili precej visoke cene
besedami:	“Nekoliko pustnega j v Jugoslaviji, šli dalje v Bolga-
razpoloženja je prinesla moje- rij o in Grčijo. Prav to naj bi mu ljubemu narodu tudi nova bilo jugoslovanske oblasti pri-
revija Sodobnost, ki je izredno debela, kot najdebelejša svinja, so je pa same kosti in ima masla izredno malo. Objavlja pisma
pravilo do tega, da so v začetku julija znižale vrednost dinarja od 750 na 1000 dinarjev za dolar in pri tem dovoljevale še 20%
nekega gospoda nekemu1 popusta pri plačevanju računov drugemu gospodu, kako je prvi z devisami, čeprav je bila kas-gospod čir na želodcu imel ali neje za ta mesec določena uved-nekaj podobnega — to, moraš. ba “splošne gospodarske refor-priznati, je izredno pustno za-j me” z novim tečajem dinarja: bavno. Neki gospod prav takoj 1250 dinarjev za 1 dolar.
objavlja garniture tuljenja, vzdihovanja in besednega ropotanja in ta glasbeno pesniška kombinacija se baje imenuje rapsodija. Razen tega objavljajo tehtne prispevke stari vete-
Zopet v Himalajo
Slovenski gorniki - se zopet na poti v Himalajo. Radi bi se vzpeli na vrh 7,902 metrov visokega Kangbachena. Opremo cele odprave je prepeljala ladja
rani naše literature, nakar jaz j Avala v pristanišče Kalkute v resnično mislim, da bi morali;Indiji že pretekli mesec. Zadnjo po izidu te Sodobnosti ukiniti; soboto so odpotovali še člani od-društvo književnikov ali pa ape-jprave. Vodja odprave zdravnik brati na SZDL, da postavi še en j dr. Andrej Župančič je odpoto-
ji pa zbirajo mlade ljudi s pre- novi uredniški odbor. Te lepo j val v glavno mesto Nepala Kat'
tvezo, da jih popeljejo na romanje v Meko, a ko dospejo do cilja, jih kratkomalo prodajo kot
navadne sužnje. Za lepo mlado	___7 _
bi oživeli svojo nekdanjo staro!žensko dobijo brezvestni trgovci.Ijani mislili, da bodo z ukinitvi-zapravljeno slavo. ^	!do $2,300 in prav toliko za krep-j.1 o “Perspektiv” ustavili bunto-
Stara Evropa je še vedno sta-!kega mladega moža.	I vinskega duha zlasti med mla-
pozdravlja. tvoj votlo sodobni j mandu že 23. julija. Odprava bo An Satir.	jod tam začela svoj pohod v go'
Upornost jih šeni minila re- Svoj cilj upa doseči nekako Motili so se tisti, ki so v Ljub- od srede septembra do konca
oktobra, ko bo v tem delu himalajskih gora sorazmerno lepo in mirno vreme.
caa

Po Hirschevi -- J. M.:
V volovih
graščinskega jezera
“Dobro. Lahko greste,” je dejal Košutnik. Ko so se vrata za vrtnarjem zaprla, se je živahno obrnil k Mihonu: “Ali se vam ne zdi sumljivo? Ju-govka, ki je zmerom trdila, da ima Vero rada kakor svojega lastnega otroka, se ni nič vznemirila, ko je slišala, da Vere ni nikjer.”
Mihon je skomignil z rameni. “Najbrž v prvem trenutku zadeve ni smatrala za tako resno.”
“Toda doslej je že gotovo izvedela, da Vero še zmerom iščejo. Kljub temu se ni še nobeden izmed Jugovih oglasil pri nas in povprašal po Veri.”
“To je vsekakor čudno,” je dejal nadzornik zamišljeno. “Morda pa so se orožnikoma pridružili in pomagajo iskati. Šel bom v Oklešnico k Jugovim. Od vtiska, ki ga bom dobil 'na licu mesta, in od orožniškega poročila, bo odvisen nadaljni postopek.”
“Gospod nadzornik, ali mislite po vsem tem, kar ste videli in slišali, da bomo Vero še našli?” je vprašal Košutnik.
“Žive najbrž ne več.”
‘‘Tudi jaz mislim tako, tudi jaz!” je zavzdihnil Košutnik. Nato se je na videz ves potrt vzravnal in menil: “Moramo jo najti, mrtvo ali živo. Stroški so postranska reč. Vera je bogata in mi tudi. Razpišite veliko nagrado za tistega, ki bi kaj vedel o njej. Razpis nagrade naj se objavi v časopisih ... Pa na Mirka Juga pazite.”
“To se razume,” je obljubil policijski nadzornik in se obrnil, da odide. “Preden se odpeljem v Ljubljano, se vrnem še enkrat k vam.”
“Med tem bom jaz tu dalje iskal. O zadevi mora biti obveščen tudii Veidn varuh v Ljubljani.”
Košutnik je spremil nadzornika do vrat in se poslovil od njega s krepkim stiskom roke.
4.
Polje, travniki in gozdovi so se kopali v vročem solnčnem siju. Iz dozorevajočega žita se je vzdigoval svojevrsten Vonj. Globoka tišina je vladala nad naravo, niti lahen vetrič ni hladil silne vročine.
Nadzornik Mihon je zapu-stivši gradič Gozdnik naglo korakal po poti, držeči skozi gozd. Ni pazil na to, da ga je znoj kar oblival, tako zelo so bile njegove misli zaposljene z uganko, zakaj in kako je Vera izginila. Izkušal je iz vsega, kar je bil izvedel, sklepati, toda čutil je, da mu še to in ono ni dovolj jasno. Morda bo kaj več izvedel pri
Jugovih.
Ko je bil globoko v gozdu, je malo obstal, da se ohladi. VzeJ je iz žepa robec in si °brisal pot z obraza. Nato je sPet hitro nadaljeval pot. V eetrt use je dospel v Okleš-nico.
Jugova domačija je bila traven gozda. Njih hiša je bila enonadstropna in prav čedna, ker so jo do strehe obdajale rože vzpenjalke, ki so bile zdaj v polnem cvetju. Pod
je štela petinpetdeset let in je bila videti prav prijazna.
“Ali želite govoriti z gospodom učiteljem?” je vprašala nadzornika. “Žal gospoda Orešnika ni doma. Zdaj so počitnice, pa je odpotoval za nekaj tednov.”
“Nič ne de. Upam, da mi boste o zadevi, zaradi katere sem prišel, lahko dali pojasnila vi”, je dejal. “Saj ste vi Jugova gospodinja?”
“Da,” je odgovorila žena in pogledala s svojimi temnimi očmi, ki so morale biti nekoč zelo lepe, zdaj pa so bile motne in žalostne. Njen pogled je pričakoval, da bo tudi prišlec povedal svoje ime, vendar ga vprašala ni, temveč je odprla sobna vrata in rekla:	“Kar
vstopite in izvolite sesti. Ali vam smem s čim postreči? Kdor v takile vročini pride k nam v Oklešnico, je gotovo vsaj žejen.”
“Hvala lepa,” je odgovoril Mihon, na katerega sta Jugova domačija in njena gospodinja napravili prijeten vtisk. “Nisem žejen in sem že zadovoljen, če se v tej hladni sobi lahko malo odpočijem.” Sedel je na ponudeni stol in se razgledal okoli po sobi, ki je imela na oknih najraznovrst-nejše cvetje. Bil je skoro v zadregi. Ni vedel, kako naj naplete pogovor z Jugavko.
“Slišali ste že, da je gospodična Vera Ogorelčeva na zagoneten način izginila,” je rekel naposled Mihon in pogledal Jugovkb, ki se je nekoliko zganila, vendar je mirno dejala :
“Vem, saj so jo pri nas iskali. No, zdaj je gospodična Vera gotovo že doma.”
“Žal, ni tako. Gospodične ni od nikoder, in jaz imam naročilo, da jo iščem. Sem policijski nadzornik Mihon.”
Prijetni obraz Jugove gospodinje je malo obledel. Njen glas je kazal neko vznemirjenost, ko je rekla: “Ali se gospodična res še ni vrnila? Žal vam jaz ne morem' dati o gospodični Veri nikakega pojasnila. Že snoči sem rekla vrtnarju, da je nisem že več tednov videla.”
“Prav nič prestrašeni niste videti nad tem, da je mlada dama na tako skrivnosten način izginila. Oprostite, da se temu čudim. Pravili so mi, da jo poznate že od njenih otroških let.”
“Prav zaradi tega, ker jo dobro poznam, se ne bojim zanjo,” je odvrnila žena in sedla. Nadzorniku se je zdelo, da si je postavila stol tako, da ji ni mogel videti naravnost v obraz. “Vera je pametno dekle”, je nadaljevala Jugov-ka. “Razen tega je zelo previdna in samostojna. Prepričan sem, da je imela vzroke za nenadno odpotovanje. Gotovo bo pisala ali brzojavila domov, da je prispela v Ljubljano ali morda tudi drugam.”
“Motite se, gospodična ni mogla odpotovati, ker ni vzela s seboj ne denarja ne obleke.”
“Obleke ima dovolj v svo-VeHko lipo blizu hišnih vrat je jem stanovanju v Ljubljani, bila miza z več stoli.	Toliko denarja, kolikor ga je
Nadzornik Mihon je stopil! potrebovala za vožnjo z vla-v hišo. V tistem trenutku je j kom, pa je gotovo, imela s se-lajal zunaj pes in planil boj,” je menila Jugovka in se broti hiši. V tem pa se je že tiho zasmejala.
°glasila gospodinja in z od-j Mihon je osupnil. To je mo-|°čno besedo zaklicala psu: goče, si je mislil in se začudil, ‘Mirno, Sultan!” Pes jo je ta- da sam ni bil prej pomislil na k°j ubogal.	to.
Mihon je stal pred ženo, ki	(Dalje prihodnjič)
Beli kiti samo fe v knjigah!
Zaradi pretiranega lova govore o labodjem spevu “Moby Dicka”.
“Silno močan in tako hiter, da mu človek ne pride do živega,” je pred 114 leti zapisal Melville v knjigi “Moby Dick” o belem kitu in o lovcih nanj. Ko se je nedavno končala lovna sezona, je ostalo na neizmernih vodnih širjavah okoli južnega tečaja izmed skupno 20,000 (po strokovnih cenitvah) le še 7,000 teh velikih sesalcev.
“To je konec belega kita,” so izjavili že jeseni 1963 dr. Chapman z washingtonske univerze, dr. Allen z novozelandskega ministrstva za pomorsko gospodarstvo in dr. Holt v imenu FAO, organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo. “Če hočemo to žival ohraniti kot vrsto, sezonski ulov nikakor ne sme presegati 4,800 enot.”
Belemu kitu grozi enaka usoda, kot je doletela sinjega, ki je s težo sto ton količinsko enak 30 odraslim slonom in ki je bil spričo svoje mastnosti vse doslej mednarodno priznana merska enota in hkrati najbolj priljubljena tarča strelcev s harpunami. Z izpopolnjenimi pripomočki so zadevali tako dobro, da je ostala le še kakih 600 sinjih kitov, ki jih je plavalo leta 1945 mnogo nad 100,000 v hladnih vodah Antarktike.
Mednarodna pogodba, ki jo je leta 1946 podpisalo 17 dežel, ni mogla preprečiti množičnega pokola. V skladu s pogodbo u-stanovljena komisija je potlej za vsako sezono posebej določala odstrel, v sorazmerju z zmog-
je bilo treba potem zagotoviti pogoje za donosnost in za obstoj z gospodarskega stališča.
Ko so postali sinji kiti kot poglavitne tarče harpun tako red ki, da se je komaj še izplačal lov nanje, so se lovci spravili nad belega kita, ki daje polovico manj masti kot njegov mogočni sinji brat. Za sezono 1963-64 je komisija dovolila odstrel, količinsko enak 10,000 sinjim kitom — ti so osnovna merska enota — potem so ribiči merili predvsem na bele kite. Le-teh je bilo poleti 1963 kakih 40,000, v eni sezoni pa se je njihovo število skrčilo skoraj na polovico.
Kakor se je redčila divjad, tako se je znižalo tudi število lovcev. Angleži, ki so nekoč hodili skupaj z Norvežani, Rusi in Japonci na antarktični kitolov, v sezoni 1963-64 niso več sodelovali, Nizozemci pa so se umaknili že leto dni prej.
Sovjetski -kitolovci se že tri leta pripravljajo na konec Moby Dicka. Njihovi matični ladji “Vladivostok” in “Daljni vo-stok”, ki ju je kielska ladjedelnica zgradila zanje, sta tako o-premljeni, da se lahko v hipu preusmerita v ribolov, brž ko lov na kite ne bo več donosen.
Norveški lastnik ladij Anders Jahre, čigar ladjevje ima glede na zmogljivosti pravico do 18% vsakokratne kvote, je nedavno napovedal, da se bo najkasneje leta 1967 umaknil iz tekme za ribjo mast. Jahre, lastnik 29
Ijivostjo kitolovnega ladjevja tankerjev in ducata ladij za raz-
številčno porazdeljen med zainteresirane dežele.
Dovoljena množica kitov je bila praviloma previsoka, in sicer zato, ker so nelkatere dežele močno izpopolnile in povečale svoje kitolovsko ladjevje, ki mu
suti tovor, se bo v prihodnje u-kvarjal pretežno s “hrošči”: več svojih bark je dal preurediti za prevoz avtomobilov; lani je prepeljal čez Atlantik v ZDA okoli 120,000 “hroščev” wolfsbur-ške znamke “Volkswagen”.
Na miših ugotavljajo zvezo cigaret z rakom i	na pljučih	i
Sicer pa živijo miške v kar se le da čistem okolju. Vsaka izmed njih ima kontrolno ploščico in kartotečni listek za statistično obdelavo z računskimi stroji.
Pri zelo mnogih poskusnih živali se razvije rakasta nabreklina. Za zdaj še ni znano, katera snov v izvlečku iz cigaretnega dima je kriva tega bolezenskega pojava.
Kdor si hoče od blizu ogledati raziskovalno delo s temi miškami, mora skozi prostore s celo vrsto razkužil. S tem hočejo povsem izključiti možnost, da bi se živali okužile s to ali ono snovjo, prineseno od zunaj. Nalezljiva bolezen bi kaj lahko skorajda v hipu uničila večletno raziskovalno delo. Miške, ki jih pobere rakasta bolezen, vozijo v nepredušno zaprtih škatlah na patološko-anatomstki pregled v Muenchen.
Skoraj petdeset strokovnjakov je zdaj zaposlenih v hamburškem inštitutu, s katerim se more meriti glede velikosti in opremljenosti v evropskem obsegu le posebna ustanova v Veliki Britaniji. Za tako široko raziskovalno dejavnost potrebuje inštitut skoraj milijon mark proračunskih sredstev na leto.
Novi zavod bo preveril med drugim tudi ugotovitve ameriškega r a z i s k o valca raka dr. Wynderja, ki 'dela na Sloan-Ketteringovem inštitutu in ki pravi, da so sedanji kondenzati cigaretnega dima ne le za 50 odstotkov pod povprečjem izpred desetih let, marveč kažejo tudi dokaj manjšo1 biološko aktivnost.
-------o-------
APSA se hoče še zmeraj boriti proti bolniškemu zavarovanju
WASHINGTON, D.C. — APSA je posebno društvo zdravnikov, ki se pečajo z operacijami, ga torej ni treba zamenjati s splošnim zdravniš kim društvom, znanim pod imenom AM A. APSA je sedaj pozvala svoje člane, naj bojkotirajo in sabotirajo izvrševanje zakona o bolniškem zavarovanju.
Mao tudi generalu De
Gaullu ne dela uslug
PARIZ, Fr. — General De Gaulle je zaslutil, da je prišel čas, da lahko začne pripravljati pot za svoje posredovanje v vietnamski krizi. V ta namen je poslal v Peiping svojega ministra za prosveto Malrauxa na “zasebno” (potovanje v Peiping. Kako malo je bilo potovanje zasebno, priča dejstvo, da je general dal svojemu ministru pismo za voditelja kitajskih komunistov tovariša Mao.
Mao je Francoza sprejel kot starega prijatelja, saj sta se prvič videla že pred 40 leti, in se z njim prijazno razgovarjal. O francoskih željah pa ni dosti razpravljal. Poudarjal je le u-radno kitajsko stališče o vietnamski krizi. Malraux ni torej dosti opravil. Končal je razgovor z upanjem, da bo Mao morda spremenil svoje stališče. Od takega upanja pa De Gaulle ne bo imel kaj prida koristi za svoj načrt o posredovanju. General je pač moral priti do prepričanja, da ne pomeni dosti pri odločilnem Kitajcu.
-------o------
Harriman ni dosti
opravil v Moskvi
WASHINGTON, D. C. — Po svojem osebnem poročilu predsedniku Johnsonu, kaj je opravil na svojih počitnicah v Moskvi, je Harriman sprejel tudi časnikarje in jim dal kratko izjavo. Rekel jim je, da so v Kremlju odkritosrčno za mir v Aziji, da pa smatrajo sedanjo krizo kot zadevo, ki se tiče Kitajske in Amerike. Ne kaže jim, da bi se že sedaj mešali vanjo. Harriman pa upa vkljub temu, da bo prišel čas, ko bodo Rusi skušali posredovati.
O obisku v Beogradu pa ni nič govoril. Iz tega se da sklepati, da ni dosegel svojega namena, da ustvari boljše odnose med indijskim predsednikom Šastrijem in našo administracijo. Sicer je pa še zmeraj odprto vprašanje, ali je šastri sploh hotel govoriti s Harrima-nom. Uradnega poročila o takem razgovoru ni bilo od nikoder.
Deset tisoč belih mišk naj bi pomagalo pojasniti morebitno vzročno zvezo med cigaretnim dimom in rakom na pljučih. Vlogo poskusnih zajčkov je namenil miškam novi biokemični inštitut, ki ga je s skoraj tremi milijoni mark v Hamburgu zgradila in opremila zveza nemških tobačnih tovarn. Pri dosedanjih podobnih poskusih so imeli premalo laboratorijskih živali, da bi mogli zbrati zanesljive statistične ugotovitve.
Nov institut so zgradili zlasti z namenom, da bi zagotovili poskusnim živalim enako krmo in vsaj zelo podobne splošne življenjske razmere. Za poskuse u-porabljajo samo potomce določenega mišjega rodu, ki je po britanskih ugotovitvah še po-
sebno dovzeten za rakaste bolezni.
Seveda je res: pri živalih ni mogoče v celoti in do zadnje podrobnosti zagotoviti vseh tistih okoliščin, v katerih prihaja cigaretni dim v človeški organizem. Z dimom ne morejo delati poskusov, ker ga večinoma prestreza sluznica v mišjih smrčkih. Prav zato z dimom doslej tudi niso mogli povzročiti raka na pljučih teh laboratorijskih živali.
Delati je treba drugače. Trikrat tedensko vzamejo raziskovalci čopiče v roke in z njimi premažejo miškam kožo z izvlečkom, pridobljenim pri 80 stopinjah pod ničlo iz cigaretnega dima, ki ga puhajo posebni stroji, mehanični kadilci standardnih cigaret.
Njenemu pozivu se niso odzvali vsi člani društva, AMA sama je pa ostro nastopila proti pozivu. Trdi upravičeno, da je bolniško zavarovanje postalo zakon in zakona ne sme nihče sabotirati ali bojkotirati. Kadar so zdravniki pri svojem poklicnem delu, morajo zakon spoštovati, ali jim ugaja ali ne. Kadar so svobodni, pa lahko skušajo doseči pri obeh strankah, da ga bosta preklicali.
S tem stališčem se strinja o-gromna večina naše javnosti. Zato se bo poziv društva APSA kmalu potopil v pozabo. Priča pa, kako zagrizeno vztrajajo nekateri zdravniki na svojem stališču proti bolniškemu zavarovanju.
-------o-------
— V Minnesoti je v obratu 1200 žag.
ZA KRATEK ČAS — Ljudje se kratkočasijo na vse načine. Na sliki vidimo uspehe tekme v metanju “pajev” v ljudi. Prvo nagrado je dohil Soupy Sales (na levi). Med udeleženci te tekme je bil tudi znani filmski igralec Frank Sinatra (v sredi).
------o—-----
Tajski notranji minister opozarja na obmejne boje
BANGKOK, Taj. — Tajski notranji minister general Che-rusathien je opozoril javnnost na obmejne boje ob meji med Tajsko in Malezijo. Na meji med Tajsko in Malezijo pa tudi Kambodžo ni bilo nikoli pravega miru. Male praske med obmejnimi četami so bile običajne.
Zadnje čase so malezijski gverilci začeli z večjimi operacijami, ki so začele notranjega ministra skrbeti. Zato poziva Ameriko, naj meji med Tajsko m Malezijo ter Kambodžo posveti več pozornosti, da ne bo prepozno, kot je bilo pred leti v Laosu. ,
------o------
Veterani mrzle vojne dobe posebne ugodnosti
WASHINGTON, D.C. — Senat je že odobril zakonski predlog, ki daje veteranom mi’zle v°jne, gre za vse vojake, ki služijo v letih v naših oboroženih silah, posebno pa za one v Vietnamu, podobne ugodnosti, kot so jih uživali veterani druge svetovne in korejske vojne.
V Predstavniškem domu je predlog obtičal, ker se mu je u-piral načelnik veteranskega odbora Olin Teague iz Teksasa. Te dni je on svoje stališče spremenil, ker je moral njegov sin vojak v — Vietnam.
-----n-----
Pregrešna igra
Kot “greh proti islamu” je o-žigosal imam mošeje v turški vasi Karakurt nogometno igro, ki - so se je udeležili učitelj in njegovi učenci. Imam je pozval versko skupnost v boj proti “ne-vernikori”.
. Zbralo se je skoraj 400 kmetov, ki so prebunkali okrajnega
guvernerja, ker je dovolil “pregrešno igro”, in vaškega učitelja, razne poškodbe pa je dobilo še kakih 40 ljudi, ko je prišla policija, ki je zaprla imama in poldrugi ducat njegovih zvestih “verskih stebrov”.
------o-------
Obnovljen samostan
Po štirih stoletjih zatrtja se je obnovilo življenje v samostanu karmelskih menihov v Ay-lesfordu v Angliji. Samostan je ustanovila leta 1241 skupina pu-ščavnikov, ki je prišla z gore Karmel v Palestini.
Tristo let je bil cvetoče središče duhovnega življenja v Angliji. Ko pa je Henrik VIII. odtrgal Anglijo od katoliške Cerkve, je leta 1538 zatrl tudi ta samostan. Sedaj so menihi z velikim trudom obnovili staro naselbino in v nedeljo, 18. julija, je kardinal Heenan posvetil obnovljeno cerkev v čast Mariji Vnebovzeti.
Ženske dobijo delo
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
______________________00
Delo dobi
Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
Strojne šivilje
Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure. Dobra plača od kosa. Starost do 45.
Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS 00.
2149 W. 53 St.
(blizu Lorain Ave.)
_____________________(154)
MALI OGLASI
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
V	najem
Oddamo 5-sobno stanovanje, na novo dekorirano, spodaj, porč, garaža na razpolago. Na 1172 Norwood Rd. EX 1-8228. _______________1	(150)
Mesar išče delo
Izkušen mesar in izdelovalec klobas z večletno prakso išče zaposlitev. Tel. 881-1173. ___________________— (150)
Prijaief’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Zn RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
.AID FOR AGED PRESCRIPTION ^ CIMr A v«. & $fith Kt.. FN 1-4? S
j IZDELUJEMO in popravljamo
j strehe, žlebove, dimnike, ve-! randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
i It.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio 1	tel. JOrdan 4-55*3
House for sale
Located in N. Madison and in good condition, 5 rooms, bath, folding stairs to storage, 1 -4 car garage, city conveniences. Short distance to shopping, hospital, doctors, etc. 37900.
MAY W. WICKERT, Realtor 352-3715
o<z^o<ir>o(><c^o<^^
H. RIDER HAGGARD: £
Jutranja zvezda
o^s>oo<=rsoo<r>oo<i>oo<r>oo^cr>fl
“Želel bi, naj bi bila Južna vrata nate naložena, zli prerok,” je vzkliknil Abi. “Komaj dve leti vladam v Egiptu in glej, tri vojske so bile moj delež, vojska proti narodu Sirije, vojska proti prebivalcem puščave in vojska proti barbarom, ki so udrli v Spodnje dežele. Ali moram sedaj, v teh letih, začeti novo vojsko s strašnimi sinovi iz Keša? Naj pride ta pes Rames, če hoče priti, in obesim ga tukaj na vrata Theb.”
“Ne, ne, o faraon,” je odvrnil Kaku, “naloženo mi je, naj ti povem, da ga moraš obesiti v puščavi stotine milj daleč Od Theb. Tako razlagam prikazen; to je ukaz bogov.” “Bogovi so govorili po ustih svojega preroka,” je vzkliknila kraljica s trepetajočim, zmagoslavnim glasom. “Pripravimo se torej, o faraon, duhovniki, svetovalci in kapitani egipčanski, da odrinemo do Južnih vrat in obesimo tamkaj psa Ramesa v puščavi! Tako bodo Egipt in egipčanski kralj in egipčanska kraljica rešeni nevarnosti in bodo mirno živeli in bogastvo Zlatega mesta se bo med vse vas razdelilo.”
“Da, da,” so odgovorili duhovniki, svetovalci in kapitani, in vreščeči glas Kakujev je, še vedno proti njegovi volji, vodil ta zbor, “pojdimo takoj in njeno veličanstvo naj nas spremlja!”
“Spremljati vas hočem,” je rekla kraljica, “čeprav sem le ženska, ali naj se plašim tega, česar se faraon, moj gospod ne plaši? Ko se pomladi mesec, odjadramo.”
Tisto noč sta se Abi in Kaku razgovarjala sama.
“Kaj si storil?” je vprašal Abi. “Ali se ne spominjaš besed, ki mi jih je govoril rajni faraon v strašni prikazni tisto noč v Memfidi, ko mi je ukazal, naj si vzamem kraljico, ki sem jo želel, za ženo? Ali se ne spominjaš, da mi je ukazal, naj vladam z njenim pravom, dokler ne srečam nekega Ramesa, Hermesovega sinu, in z njim berača, ki bo imel drugo sporočilo zame?”
“Spominjam se,” je odgovoril Kaku z votlim glasom.
“In kakšno bo, meniš, sporočilo, ki nam ga prinese ta Rames ali berač? Ali ni to sporočilo o moji in tvoji smrti? In grob so nama šele včeraj dogotovili.”
“Skoraj gotovo bo tako, gospod.”
“Zakaj si torej razložil kraljičin sen tako, da moram hiteti proti jugu, kjer me čaka Rames — in moja usoda!” “Ker nisem mogel drugače,” je vzdihoval Kaku. “Tisti duh, ki se imenuje kraljico, me je prisilil. Abi, za naju ni rešitve; v zanki usode sva —-razen, razen, če si upaš —” in je pomenljivo pogledal na meč, ki je visel ob faraonovem boku.
“Ne, Kaku,” je odgovoril, “ne, ne upam si. živiva, dokler se da; kaj naju čaka onstran vrat, to veva.”
“Ah,” je ječal Kaku, “onstran Južnih vrat, kjer bova srečala maščevalce Ramesa in tistega berača, ki nama prinaša sporočila.”
XVIII.
Božja sodba.
Zopet so minili trije meseci in veliko vojstvo faraonovo je taborilo onstran Južnih vrat in faraonove vojne ladje so
bile gosto zasidrane ob obeh obrežjih Nila. Tako so se bili pripravili za bitko, zakaj vohuni so sporočili, da se general Rames, gospod v Kešu, naglo bliža proti severu, čeprav s tako majhno armado, da jo bo lahko uničiti. Zato je Abi tamkaj čakal, da jo uniči brez težave, in strašna kraljica se mu ni upirala; zdelo se je, da je tudi ona zadovoljna s čakanjem.
Nekega večera, ko je solnce zašlo, so naznanili, da so se Ramesove čete pojavile in zasedle gorovje na desnem bregu Nila ter se utaborile okrog Amonovega templja, ki je stal tamkaj že več tisoč let.
“Dobro,” je rekla kraljica. “Jutri mu pojde faraon nasproti, da konča to reč. Kajne, faraon?” in ga je pogledala s svojimi bleščečimi očmi.
“Da, da,” je odgovoril Abi, čim prej, tem bolje, ker sem že naveličan in bi se hotel vrniti v Thebe. Pa vendar, je pristavil s slabotnim, negotovim glasom,” tej vojski nič kaj ne zaupam, sam ne vem zakaj. Kaj opazuješ tako natanko na nebu o Kaku?”
Tedaj so se oči kraljevskih svetovalcev obrnile k vezirju Kakuju; videli so, da je zelo vznemirjen.
“Poglejte!” je rekel in pokazal s trepetajočim prstom na oblake.
Pogledali so in videli prav nad večerno zarjo zelo svetlo in čudovito zvezdo ter blizu nje drugo, bolj bledo zvezdo; zdelo se je, kakor da jo hoče prva zakriti.
Amenova zvezda,” je hropel Kaku s trepetajočiim glasom, “in tvoja zvezda, o faraon. Amenova zvezda jo bo pogoltnila, tvoja zvezda zahaja in nihče je ne bo videl nikoli več. O Abi, kar sem pred mnogimi leti napovedal, se izpolnjuje. Tvoj dan je končan, tvoja noč se bliža, o Abi.”	-
“če je tako,” je kričal Abi v srdu in grozi, “bodi prepričan, pes, da se bo tudi tebi tako godilo.”
Ko je še govoril, se je zaslišalo glasno vpitje in takoj nato je planila sredi mednje Meritra, Kaku jeva žena.
VES MOKER — Mornariški častnik pri preskušanju posebne opreme, ki naj bi omogočila rešitev iz podmornic.
“Maščevanje bogov,” je vreščala, “maščevanje bogov! čuj me, Abi! Ko sem ta večer spala v svojem šotoru, ker ponoči ne morem nikoli spati, se mi je prikazal duh rajnega faraona, ki smo ga s čarodejstvom umorili, in je rekel: ‘Povej morilcu Abi ju in tistemu zvezdoslovskemu lopovu Kakuju, svojemu možu, da kličem oba, naj stopita predme, preden solnce v drugič zaide, in ti, ženska pridi z njima.’ Smrt je pred našimi vrati, Abi, smrt in strašno maščevanje božje!” in Meritra se je zgrudila in se penila v božja-sti.
Tedaj je Abi zbesnel od groze.
‘‘To je čarodejstvo,” začarati me hočejo! Odvedite oba ter ju spravite na varno in pretepite Kakuja s šibami, da se zopet spametuje. Ko jutri pobijem Ramesa, bom dal obesiti čarodeja na svoj glavni jambor.”
Toda kraljica se je samo smejala in je ponavljala za njim:
“Da, da, moj dobri gospod, ko jutri umoriš Ramesa, bo ta čarodej visel na tvojem glavnem jamboru. Ne boj se, naj se zgodi karkolii, to se bo gotovo izvršilo.”
Ko se je Meritra na postelji zbudila iz nezavesti, je ženska postava stopila v njen šotor in se sklonila nadnjo. Pogledala je in videla, da je kraljica.
“čuj me,” je rekla kraljica z ledenim glasom,” in sporoči Abiju, kar ti povem, čas se je dopolnil in jaz ga zapuščam, če hoče še enkrat videti Neter-Tuo, Amenovo Jutranjo zvezdo, veliko egipčansko gospo, naj jo išče v Ramesovem taborišču. Tamkaj jo najde v Amenovem templju, ki stoji na hribu sredi taborišča.”
Nato je odšla.
Meritra je vstala s postelje in jela klicati stražo, da jo odvede k Abiju. Vpila je tako glasno in zatrjevala, da ima zanj važno novico, s katero ne
!■
m RAZPRODAJA
) popusta
| ANZLOVAR’S DEPT. STORE
6214 St. Clair Avenue
a
š ffazprodaja traja še do sekte, 14. avgusta
popusta
••	Vse cene znižane za najmanj 20% — Kupite sedaj	••
••	vsa oblačila za šolo in prihranite!!!	••
ŽENSKE OBLEKE, KRILA, BLUZE MOŠKE SRAJCE, HLAČE, JOPICI VSE OSEBNO PERILO
Vsa zaloga gre v razprodajo po zelo znižanih cenah. Pridite! Poglejte si vse blago v trgovini. Dobrodošli v vsakem slučaju, pa če izberete kaj ali pa ne — brez vsake obveznosti.
DOBRODOŠLI! Dvojne zelene EAGLE ZNAMKE ob torkih.
more odlašati, da je slednjič nekdo odšel k Abiju in ga obvestil; in Abi je prišel sam k njej.
“Kaj je že zopet, čarovnica?” je vprašal. “Ali se ti je zopet kaj slabega sanjalo?”
“Ne, faraon,” je odgovorila, “ampak kraljica je zbežala k Ramesu.” In ponovila je besedo za besedo, kar je
slišala.
“To je laž,” je rekel Abi. “Kako bi bila mogla uiti skozi trojno stražo?”
“Tedaj jo poišči- in se prepričaj, o faraon!”
Abi jo je torej dal iskati, a dasi je ni nihče videl oditi in čeprav ni nihče izginil z njo, kraljice ni bilo najti.
Bilo je polnoči, in medtem
PRI POUKU — Nekdanji zmagovalec v deseteroboju na olimpiadi Rajer Johnson razlaga filmski igralki Patty Duke skrivnosti svojega uspeha.
1
RUDY KR1STAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dola zavarovana. • Proračuni brezplačni.
PLESKANJE - BARVANJE
HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ
opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St.	HE 1 -0965
ko so še vedno iskali, se je pojavila v mesečini visoka postava, oblečena v raztrgano obeko, z gorjačo v roki in z belo brado, ki je segala do pasu, in je hodila po taborišču sem in tja.
“Kdo je ta človek?” je vprašal Abi, postava pa je glasno klicala z mogočnim glasom:
“čujte, svetovalci, kapitani in vojaki egipčanski, povelje Amenovo, ki ga oznanjajo usta njegovega sla, popotnika Keferja! Ne dvigajte mečev proti Ramesu, gospodu iz Keša, ker on je moj služabnik in bo faraon nad vami in soprog vaše kraljice in oče kraljev, ki še pridejo.
(Dalje prihodnjič) s
AVGUST
SPfKPMiflRE ^TOiiirajTi — TI® .mm
2627»
aiuwu
lili
»amjL
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
11.	—Slov. upokojencu v Euclidu
priredijo piknik na SNPJ farmi.
12.	—Gospodinjski klub na Jutro-
vem priredi piknik na SNPJ farmi.
15.—Slov. telovadna zveza ima
svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—DSPB ima piknik na Slov.
pristavi.
26.-27.-28.-29.—Katol. vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj letni karneval in bazar na šolskem dvorišču.
29.—Slovenski farmarji v Gene-
vi, Ohio, imajo piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
19.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Obed bo na razpolago od 12. do 3. pop.
26.—Klub Ljubljana priredi ob
35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Klub Ljubljana obhaja 35-
letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih.
kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Praznovanje 40-Ietnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete.
30.—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
30.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v šolski dvorani.
31.	—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. 8 SMiZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”	. .	.... ....• h
iMmmm
OKTOBER
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje \ Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem,, domu na Recher Avenue.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa j pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
20.—Klub slov. upokojencev v
Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC 1966
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop-