N«$v«č)i •Imtld dnevnik v Združenih drŽarak
V«lj« t* v»e leto - . .	$6 00
Z* pol let*.....S3.00
Z* New York celo leto .	$7.00
Za inoiemitTO četo leto	Š7.00
list slovenskih ;delavcevv AmerikL
TXJLEFON: COBTLANDT 287« Knterod as Second Class Mati		September 21. 1008, at the Pott Office at Now York. N Y., wider Act of Congress of March 8, 1879.	TELEFON: OOBTLANDT 2878
NO. 199. — ŠTEV. 199.		NEW YOBK, WEDNESDAY, AUGUST 25, 1926. — SEED A, 25. AUGUSTA 1926.	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
	r	- . ■ ----	----------—-----------
PANGALOS JETNIK V ATENAH
Tcrpedni rušilec, na katerem je bežal, se je udaL Prijeta sta bila tudi dva pribočnika. — Prejšnji diktator se je izpostavil smešenju, ko se je skušal skriti v stolpiču za brezžični brzojav.
ATENE, Grška, 24. avgusta. — Rušilec Leon katerega je poslala nova vlada Kondilisa, da prepreči beg generala Pangalosa, odstavljenega predsednika, je našel ladjo Pergamos, na kateri je bežal diktator, v bližini rta Matapan v pretekli noči. Ladja se izprva ni hotela ustaviti, a ko so oddali par svarilnih strelov, se je udala. Posadka Pergamos je nameravala presenetiti Leona z uporabo ročnih granat, a je spoznala po prvem streljanju, da je odpor nemogoč.
Generala Pangalosa so našli v skrivališču na krovu. Bojni ladij i sta se vrnili semkaj ob polsed-mih zjutraj. Pangalos se nahaja sedaj, močno zastražen, v vojaški bolnici.
General Kondilis, vodja revolucije, je nagovo-ril včeraj ljudsko zborovanje ter pozval ljudi, naj proslave zatrtje tiranske vlade generala Pangalosa. Ljudske množice so ga ponovno prekinile ter zahtevale takojšnje stvorjenje koalicijske vlade ter objavljenje splošnih volitev. • General Kondilis je obljubil, da bo storil to. Izjavil je, da morajo biti oni, ki so bili odgovorni za dosedanjo tiransko viado, v polni meri odgovorni za svoje akcije in da je njih kaznovanje dolžnost naroda.
Slična demonstracija se je vršila tudi v Solunu. Zahtevali so, naj se vrne armada k svojemu delu in da naj se eksemplarično kaznuje vse one, ki so odgovorni za vlado Pangalosa, da bo predstavljala kazen vzgled za bodočnost in da se bo s tem zatrlo vsak poskus diktature.
General Kondilis je sklical včeraj konferenco voditeljev strank,- da razpravlja žnjimi o stvorje-nju novega koalicijskega kabineta, vendar pa je vrjetno, da se bodo pričela pogajanja šele danes da se bo nudilo vsem strankam dovolj časa, da razmišljajo o svojem stališču.
Admiral Konduriotis se je vrnil včeraj zvečer v Atene, da prevzame svoje dolžnosti kot predsednik republike.
General Pangalos bo stavljen pred višje sodišče z drugimi odstavljenimi ministri vred. Medtem ko se je nahajal na krovu Pergamosa, ga je zaslišal poslanec Elevteros Typos, ki ga je nekoč podpiral. Pangalos je dal izraza svoji žalosti in presenečenju, ker so ga njegovi prejšnji prijatelji in pristaši izdali ter povzročili njegov padecr Rekel je, da je imel definitivne načrte, da uveljavi normalne razmere in da razpiše volitve. Rekel je tudi, da ima čisto vest in da je storil svojo dolž-. nost napram deželi, za koje blagobit je skrbel.
LONDON, Anglija, 24. avgusta. — Prejšnji grški kralj Jurij in njegova žena, ki se mudita že dalj časa v Angliji, sta čula novico o strmoglav-ljenj u Pangalosa, ko sta obiskala včeraj v Nor-folku poveljnika Lampsona. Kralj je bil pregnan s prestola lčla 1924.
V7 pogovoru z nekim časnikarskim poročevalcem je rekel:
2.al mi je, a v sedanjem trenutku nama je nemogoče kaj reci. Ne poznava okoliščin revolucije. Ni nama znano, kakšno je razpoloženje dežele. Ne veva, kaj se bo zgodilo in vsled tega je povsem pravilno, da molčiva.
8M&TNA KOSA.
Znani slovenski rojak Joseph Ferenčak, ki je bil svoječasno organizator slovenskega oddelka elamnikarske unije v New Yorku, je bil zadnji čaH zaposlen pri Jer-»ey Central železnici. Ko je včeraj opravljal svoje delo, je pridrvel Philadelphia brzovlak ter ga povozil do smrti. Nesreča se je zgodila v Bayonne, N. J. Truplo so odvedli na njegov dom R. F. D. 2, Rushmore blizu Rock Ave., Plain-fie^d, N. J,
Pokojnik je bil doma s Spodnjega štajerskega, fara Dobova. Star j« bil 53 let. V Ameriki je
H
bival dvajset let. Tukaj zapušča ženo, sina in enega brata, v sta* rem kraju pa tri brate in eno se-sestro. Bil je član društva sv. Jožefa K. S. K. J.
Pogreb se bo vršil v petek iz Slovenske cerkve, 62 St. Marks Place v New Yorku. Ob enajstih bo masa, po maši pa odpeljejo truplo na St. Johns pokopališče v Brooklyn.
Sorodnikom izrekamo svoje so-žalje!
Zadnji trenutki igralca Valentina.
Trije zdravniki in dve bolniški strežnici so bili ob njegovi smrtni postelji. — Njegov manager se je jokal na hodniku. — Ljudske mne« žice pred bolnico je morala zadrževati policija.
Rudolf Valentino, znani kinematografski igralec, je umrl v pondeljek popoldne malo po dvanajsti uri v Poliklinični bolnici v Nevr Yorku, kjer se je pred osmimi dnevi podvrgel dvojni opera-'ciji. Dosegel je starost eno in tridesetih let. Njegova mladost in močna konštitucija sta mu v veliki meri pomagali, v boju proti bolezni, celo potem, ko so zdravniki opustili slehrno upanje.
Ko je prišel konec, je bila cesta pred Poliklinično bolnico blokirana od tisočev radovednežev, ki so Čakali na najnovejše buletine.
Valentino je izgubil zavest vee ur predno je umrl. Malo pred koncem je bil poklican duhovnik, ki mu je podelil sakramente za umirajoče.
Igralec je skoro prav do konca trdovratno zavračal vsako misel na smrt.
Svoje zadnje razumne besede je rekel Josephu Schencku, ki je bil ob njegovi postelji ob šestih zjutraj.
—	Don't worry, Chief, I will be allright.
Dr. Harry Meeker, ki je operiral Valentina, je rekel, da ni opustil igralec nikdar misli na počitnice, ker je bil trdno prepričan, da bo premasral komplikacije, ki so se pojavile po operaciji.
—	Umrl je mirno, — je rekel dr. Meeker. — Ob pol štirih zjutraj se jp obrnil proti meni ter rekel \TPselo:
—	Doktor, ali veste, česa se najbolj veselim?
—	fVa?
—	Prihodnji mesec bom šel z vami lo^'it ribe.
Rudolf Valentino je bil rojen leta 1895 v Castelameti. Italija, kot sin Giovanni Gusrli^lmiia, ži-vinozdravnika. Po dovrsenju poljedelske šole v Genovi je prišel v to deželo leta 1913, da najde dela *kot vrtnar.
Ni pa našel, kar je hotel, in nekaj časa je bil pomožni vrtnar v Central parku. Kmalu je pričel obiskovati plesišča in kavarne ter se izpopolnil kot plesalec. Nekaj časa je bil brez denarja ter se je preživljal z vsakovrstnim slučajnim delom.
Glavni natakar Maxima ga je vzel v službo kot plesalca in s tem se je pričela njegova profesionalna karijera. Kmalu nato je odšel na zapad v namenu, da postane farmer.
Neki prijatelj, katerega je poznal na iztoku, mu je svetoval, naj poskusi kino slike. Vsled tega je šel v Los Angeles ter dobil sempatam službo kot pomočnik v majhnih vlogah. Prvič je zaslovel kot Julio v "Štirih jezdecih Apo-kalipse".	a
Italijanski načrti vznemirjajo Švico.
Švicarji so zelo vznemirjeni radi novih italijanskih cest, ki vodijo preko gorskih prelazov. — Boje se za svoje lastne obrambe.
ŽENEVCA, Švica. 24. avgusta. V švicarskih vojaških krogih je precej vznemirjenja glede kon-štrukeije nove alpinske ceste, katero grade italijanski vojaški in-žinirji na vrhu Col de San Giaco-rao v višini 7670 čevljev na Švica rsko-i tali janski meji nad dolino Ossola.
S trgovskega ali športnega stališča, izjavljajo švicarski listi, da je ta cesta nepotrebna, ker ni spojena s švicarskimi cestami ter je vsled tega njena vrednost le stra-tegična. V slučaju vojne bi prišel lahko sovražnik iz Domodos-sole do konca te nove ceste ter zavzel važni švicarski vojaški višini na vrhovih Gries in Nuffe-nen ter obvladal s težko artile-rijo prehode preko Friemesel in Furka prelazov v središču &vice.
—	S tem hi bila naša armada paralizirana, — pravi neki list.
—	San Giacomo cesta ima gotovo namen dovoliti Italiji, da prereže kaj najhitrejše mogoče važno komunikacijsko črto med Friemesel in Furka, — ugotavlja neki drugi list ter dostavlja : Treba je brez odlašanja vprizori-ti potrebne varnostne odredbe-
Neki nadaljni list pravi, da je treba utrditi Col du Snsten, visok. 7420 čevljev, da se nastopi proti stratepričnemu napredovanju Ita— lije in da se zavaruje s tem dva gorska prelaza, katera obvladuje ta višina.
Angleški ma jnar ji se vračajo na delo.
Baje se je že 18,000 premolar jev vrnilo na delo v angleških rovih. — Cook je le deloma ustavil povratek, ko je zadal nove obljube.
LONDON, Anglija, 24. avgusta. Kljub naporom A. J. Cooka in drugih uradnikov premogarske federacije, da ustavijo val nezadovoljstva, se je vrnilo na delo 18.000 moz v premogovnikih v Midlands. V nekaterih krajih je bilo opaziti slučaje ustrahovanja ter dejanskega nasilja, in izdan je bil poziv za nadaljne policiste, da preprečijo nerede.
Število onih, ki so se vrnili na delo, posebo v Nottinghamshire, pa ne odgovarja pričakovanjem, katera se je gojilo koncem tedna. Do včeraj se je prijavilo do 10.000 premogarjev in številni nadaljni bi sledili njih vzgledu, če bi ne bilo strastnega poziva Cooka ter izvedbe njegovega nasveta, naj se uveljavi piketiranje po cestah. Številni premogarji, ki so se že oblekli v delavne oblelce ter se nahajali na poti v rove, so se vrnili domov, ko so culi obljube Cooka.
LONDON, Anglija. 24. avgusta. Prekinjenje izkopavanja premoga "v Angliji, ki je trajalo štiri mesece. je bilo včeraj zlomljeno in premog je pričel prihajati iz rovov v Nottinghamshiru in Derbyshire. Nekako 6000 premogarjev je šlo v rove kljub prepovedi linijskih voditeljev ter so pričeli zopet z delom na temelju sedmih ur in pol na dan.
UPANJE NA MIR IZGINILO
Upanje na mir v Mehiki je izginilo, ko so mehiški škofi zavrnili kompromis. — Prelati se nočejo pogajati, dokler ne bo Calles preklical svojih verskih regulacij. — Nočejo obnoviti službe i božje.
Bivši kajzer je popolnoma srečen«
Bivši nemški kajzer je baje zelo srečen v svojem izgnanstvu. — Vi-ereck se je vrnil iz Ev-rorpe ter pripoveduje o svojih pogovorih z Mussolinijem in Shaw-om.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA
"glas nasoda", največji
SLOVENSKI DNEVNIK V ZDft. DRŽAVAH.	- •
Prohibici jski urad poziv-1 je na špijonažo in o-vaduštvo.
Prohibicijski ravnatelj Andrews je povabil včeraj splošnu ob činstvo, naj mu pomaga posušiti mokre ladje, kar pomenja, naj igra ovaduha, za kar mu obljublja nagrado 25 odstotkov od svo-te,_ J^tero bo dobila vlada kot globo.
Te nagrade znašajo lahko enem samem slučaju, če je dotični spoznan krivim. (Ved-iio lepše postaja)	--
George Sylvester Viereck, pesnik in pisatelj, se je vrnil včeraj s parnikom Hamburg iz Evrope, kamor je šel. da se pomeni z znanimi osebami. V teku dveh tednov je govoril s prejšnjim kaj-zerjem v Doornu na Holandskem. nemškim kanclerjem Marxom v Berlinu, Benitom Mussolinijem v Rimu. Bernard Shawom in številnimi drugimi.
Viereck je rekel, da je prejšnji kajzer pri dobrem zdravju. Zjutraj se izprehaja, seka in žaga les, pita gosi ter se zanima za dnevno življenje na svojem posestvu. Po večerji čita, piše ali se razgovarja.
Mussolini me je vprašal, če mislim. da je kajzer mnenja, da bo še kedaj zasedel presfol v Nemčiji. Odvrnil sem. da se ne more človek, ki se je naučil vladati, zadovoljiti z manjšo vlogo in da se je kajzer v Doornu v tem oziru prav nič. ne razlikuje od Napoleona Sv. Heleni. Tekom pogovorov z menoj se je kajzer zelo zanimal za Ameriko.
Povečano priseljevanje.
Priseljevanje v Združene države se je tekom fiskalnega leta pomnožilo za trinajst odstotkov, v primeri s prejšnjim fiskalnim letom. Porabilo se je skoro 96 odstotkov kvot, ki so določene za posamezne dežele.
Izmišljotina o Kruppu v Ameriki.
BERLIN. Nemčija. 24. avgusta. Tukaj je povzročila veliko presenečenje izjava, katero se je pripisovalo nekemu baronu Frideriku Krupu, da ne bodo slavne Kruppove naprave v Essenu najbrž nikdar vče izdelovale orožja.
Kruppovo tajništvo je odločno deraentiralo, da se mudi kak član družine Krupp v Ameriki. Ker je ime drtižine Krupp von Boglen und Halbach, je nemogoče, da bi ji pripadal kak Friderik v. Krupp. Njastarejši sin družine, Alfred, je star 21 let.
Obnovljenje diplomati-ških odnošajev.
MONTEVIDEO, Uruguay, 24 avgusta. — Sovjetska Rusija je bila priznana od Uruguaya, ki je vsled tega prva južno-ameriška dežela, ki je stopila v diplomatske stike z Rusijo
MEXICO CITY, Mehika, 24. avgusta. - Ce ne bo vlada suspendirala vseh regulacij kazenskega zakonika, tikajočih se vere ter povelja za registracijo duhovnikov, ne bo episkopat nadaljeval s pogajanji za uravnavo spora med katoliško cerkvijo in državo.
To stališče so zavzeli včeraj prelati, ko so zavrnili formulo za kompromis, katero so izdelali njih delegatje v soboto v družbi predsednika Cal-lesa.
Predsednik jim je zagotovil^ da je registracija duhovnikov izključno le administrativna v svojem namenu, a pozneje so razkrili, da je izdal ugotovilo na časopisje, v katerem se je glasilo, da bodo vračajoči se duhovniki "podvrženi postavi**. Škofje so tudi dvignili obdolžbo, da je bilo izpremenje-no besedilo ugotovila, katero so izdali po konferenci na prošnjo predsednika, in sicer v Chapulte-pec palači.
Vsled poloma pogajanj so opustili škofje svoj načrt, da obnove službo božjo v cerkvah.
Skofie so imeli včeraj zvečer sestanek, na katerem so soglasno sklenili, da bodo izvedli povelja, izdana prvotno, ko so bili objavljeni dekreti Cal-lesa in ki so se tikala popolnega prekinjenja službe božje. Sklenili so tudi, da so nadaljne konference brez pomena, ker so prelati prepričani, da hoče sedanja vlada le pridobiti čas in da noče suspendirati kazenskih določb in odredb, ki se tiče registracije duhovnikov.
Skofie 'so prepričani, da bodo štirje nadaljni tedni bojkota prisilili vlado, da popusti, ker poročajo katoliki iz vseh krajev, da postaja bojkot vedno bolj učinkovit.
Skof Diaz iz države Tabasco, ki je kot tajnik episkopata predstavitelj cerkve v Mehiki,- je pojasnil poročevalcu newyorskega Timesa razloge za konferenco s predsednikom Callesom ter pomen rezultatov.
RIM, Italija, 24. avgusta. — Vatikan je dal mehiškemu episkopatu "polnomoč" za katerakoli pogajanja z mehiško vlado glede uravnave verskega spora v Mehiki.
Nadaljni koraki za premirje ali celo definitivno uravnavo so bili prepuščeni episkopatu, ki nastopa kot skupina. Vatikan ni vodil pogajanj, ki so se završila v soboto med predsednikom Callesom in katoliškimi prelati.
Vatikan ni dobil nikakih novic glede zadnjih razvojev od Mgr. Caruane, ki se mudi sedaj v Ha-vani, potem ko je bil izgnan iz Mehike tier tudi ne pričakuje nikakih.	i
S e z n a
m
To je sejna am, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr<*ba podtfi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, tko boat® vpofteralf »tojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji	L ! r e
600 --------$ 9.45	Lir...... 100	......$ 4.00
1.000 ________$ 18.60	Lir	..____ 200	............$ 7.70
.	$ 46.25	Lir	...... 300	......$11.25
.	$ 03.00	Lir	........ 500	............$18.25
.	$183.00	Lir...... 1000	............$35.50
Din. Din. Din. Din. Din.
' 2,500 5.00Q 10,000
Posebni podatki.
Pristojbina n lipi*. «la BBKttfkUt Mar. lev t Jacotilarljl in IteHJJ mate kakor Ml m $25. aH ■ujt inoeh iS center} tff m. naprej «• tm. po S cente •d vnfceg* tafarja.
Za vetje trote po fl-
Za poSiljatve, ki presegajo DesettisoG Dinarjev ali pa DratlaoS lit dovoljujemo poseben znesku primeren popust >
Nakasflo po brsojarnem pisarn IzrrSojems i računamo ta strofike $L—.
FRANK SAKSER STATE
82 Cortlandt Street	phone: cobtlandt «wt	New York, N. Y.
je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital m ievrievanji poslov driavne bank*, ter se v soglasju s postavo zamore imenovati batik*.
BANK
lt«S li mM nnmn T h ■■i IntikiifMliiiiHil
s — trinffiM la 4?
MiMtaiM

QLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by , 0LOYBNIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation)
Frank Saiaer, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of buunea« oi the corporation and addresses of above officers: 82 Certlandt flfc^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"QLA8 N A BO DA" "Voice of tke People'*
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za eelo leto velja list ga Ameriko
in Kanado________________$6.00
Ma pel leta-------------------$3.00
Za četrt leta____________________$1.50
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta_________________$3.50
Za inozemstvo ta eslo leto -..$7.00 Za pol leta	$3.50
Že dostikrat smo čitali naprimer naslednja vabila o-ziroma programe: —
t4V nedeljo popoldne ob dveh bo počaščen je Presve-lega Res+njega* Telesa. Ob treh bodo pete litanije. Ob petih bo v cerkveni dvorani domača zabava s plesom."
Cerkveno poslopje je v takih »lučajih ponavadi nabito polno.
Toda tiste, ki pridejo zastran prvih dveh točk programa, bi človek lahko.na prste preštel.
Novice iz Slovenije.
Jugoslavia irredenta.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Ola* Naroda'' Uhaja vsaki dan izveemsi nedelj in praznikov.
Učiteljske prireditve in zborova-!	Premeščen
nja prepovedana.	I jr z učiteljišča, v Tolminu v Go-j
Učiteljski pevski zbor je IfOtel rk-o prof. Adolf Komac, z liceja j prirediti te dni v Kanalu kon-|v Čedadu x Gorico pa prof. U. j eert. Goriška podprcfektura je Bonnes, koncert prepovedala. Potem pa je
Umrli v Ljubljani.
Karolina Iglie. zasebnica, 70 let.
Jakob Trdina, gostilničar. 69 let.
Alojzija Hrašar. žtuia kočarja, -- let.
Frančiška Jeeelj. delavka tub tovarne, 55 let.
Franja Majer, zasebnica. Go let,
Alojzija Kocijančič, vdova okr. tajnika. 63 let.
Jera Zupan, občinska uboga. T let.
Ivana Belaj. dninarica, 32 lot
Katarin Habjan. občinska ubo ga, 78 let.
Josip Šime, krojaški vajenec.
j Nov sneg na gorenjskih planinah.1
Vsled sevorozapadnih vetrov se je temperatura znatno znižala. V višjih legah je začelo snežiti in gorenjski planinski velikani so pokriti z novim snegom, ki sega doli proti dolinam. V gorovju je padlo baje za pol metra snega.
Nesocijalen duhovnik.
Ponesrečil se je na progi
Oopija breai podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pofcljati po Money Order. Prd spremembi kraja naročni-M, prosimo, da m nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
•'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876.____
\
GENERAL CADORNA
Kdo Be ne spominja tega slavnega generala ? General Cadoraa je poveljeval zmagoviti laški armadi ob Soci.. »M^fcč/"'?^^	' Vprizoril je enajst ali dvanajst ofenziv proti postojankam, ki so jih branili v glavnem Slovenci in Hrvati. Vse njegovi napori so bili brezuspešni.
20 let.
Marija Ivališnik, užitkarica. 50 med Trstom in barkovljani 18. l-'jef
Škork iz Saleža. On in n jegov to-j Fr Smolene, delavka. 25 let. variš sta spustila na tla pri tiru!
težak hrastov prag, ko se je bli- Iz 2god0vine trboveljskega rudnika.
prepovedala še delcgaoijsko zborovanje Zveze slovanskih učiteljev in kmetijski tečaj, ki se ie imel vršiti po zborovanju.
Videmski prefekt v Tolminu. , „ , , .
„ . ,	. , • - , . zal vlak. Nato sta se vsedla na
Prefekt Spadaveccma je te dni „ _	. .w , , .
.. „ . . XT , ,	: železniški voziček, vlak je treščil
posetil Tolmin. Na oocinskem se-'	.	,	-,
. ^	- ...... , . v prag in ga vrgel na voziček, bkr-
dezu ga ie pozdravil italijanski ,	, , .
... , ku jo desno nogo med kolenom in komisar, potem pa ie poslušal go
V mariborski bolnici se je te dni zdravil 5S-letni starček Janez Muršec, ki je služil 8 let za hlapca n;i posestvu samostana Admont v Svečini nad Mariborom. Pred tremi meseci sc jo hlapec pri neki vožnji ponesrečil, si zlomil stegno in se moral tri mesece zdraviti v mariborski bolnici. Njegov delodajalec, administrator posestva} duhovnik M. ga je sicer pričel parkrat obiskat v bolnico, ko pa
vore v prostorih fašija. Govoril je ( tudi slavni profesor Cavaloti. Kaj je pripovedoval prefektu. si lah-j ko mislimo. V stik z zastopniki ljudstva prefekt ni prišel, ker. jih sploh ni več. Ljudstvo je bilo dolžno, prefekta glasno pozdravljati na ulicah.
O dvajsetletnici planinske železnice
se spominjamo tudo postainih nn-Ker je bila tekom svetovne vojne navada, da s o Pisov- Dunajska vlada, ki je vn-j svoje odrešenje, so si druga pri
dila v Primorju Italijanom naklo- : stamSča prisvajala del reškega
gležnjem, skoro odtrgalo.
AltruLstična Reka.
Fašistovski tajnik Host-Venturi je uapis.il v reškem listu "La Vedetta d' Italia" zanimiv članek "Fiume-Trieste-Venezia". Druga pristanišča so že dosegla in presegla svoj predvojni promet. Reka pa je še daleč proč od svojih predvojnih tonažnih milijonov Tisti čas. ko so se Rečani borili za
poveljujoči generali sproti poročali o svojih uspeliih v zavezniški glavni stan, si je izbral general Cadorna mogočnega zaveznika. \ Ta zaveznik je bilo vreme.
ysledtega so bila Cadornova poročila jako zanimiva. fffl
.VsaJc dan sproti je namreč poročal: "yreme ovira naše vojaške operacije. Zastran slabega vremena ne moremo napredovati. Neprestano deževje nas je prisililo k umiku. Nalivi zadnjih dni so preprečili naš zmagoslavni pohod/'
Taka, in samo taka poročila je pošiljal general Ca-dorna v zavezniški glavni stan.
[Vsledtega je bil deležen dvomljivega odlikovanja. Tisti, ki so poročila čitali, so mu namreč nadeli imeipostaji noben^a r,:^isa- Italijani "treneral Marela'?	ttrdU° naprej' kak° dunaiska
general i>±are^ .	v]ada vsepovsodi in vedno faVori-
Sedaj poročajo iz Italije, da bo general Cadorna oz. zirala Slovenstvo v deželi. Po-Marela obiskal tiste postojanke na Goriškem in v Primorju, lcjer je doživljal poraz za porazom. On seveda pravi, da gre pogledat kraje, kjer se je proslavila laška armada.
Le dobro naj jih pogleda. Posebno Kobarid naj si pnova vtisne v spomin.
Iz svoje lastne izkušnje naj pove fašistom, po kateri bližnjici je najudobnejše bežati.
Cadornove informacije jim bodo morda koristile v bližnji bodočnosti.
RAZSTAVA V PHILADELPHIA
¥
njeno politiko hi bila rada polo-| prometa. Težave so. ker niso rati-žila na vsa postajna poslopja ita-j tirane pogodbe. Po naravi ča-lijanska imena pa kar na prvo me-	rv*ko pristanišče posebna
slo in tudi brez slovenskih. Naj-; funkcija napram Jugoslaviji in večje žaljenje Slovencev je zakri-j Madžarski. "Večji del reške de vil Dunaj s tem. da jo potoni] j hi vnosi i so odvzele notranje težila! jansko črto od Gorice do Sv.	Jl,i boIic italijanske ovire" Lucije. Sprevodniki so se muzalij Ako raste promet počasi, je od-ko so klicali: Auzza-Avče, Canale- visno t0 t,uli 0(1 Podrejenosti, v Kanal Plava-Plave j sc nahaja reško pristanišče Xa postajo v Gorici hi bila via-; v Pomeri s pristanišči Trsta in da rada zapisala G"rz. Italijani so Benetk. Mnojro bla-a se ne more zahtevali Gorizia in bi se bili uda-1 Prevoziti, ker ni T>oiru>rskih zvez. li še za nemški G«rz, ali B«<r va- <*očim imata redne Trst in Renef-ruj. da bi se blestelo na pročelju ke. Tržaški Lloyd se izogiblje Ke-ime Gorica. Trebil dalje določiti interes-
Tako v Gorici nismo imeli na|1,n cono v zaledju med Trstom
in Reko. kakor so je to zgodilo med Trstom in Benetkami. "Vedo pa naj vsi, ne samo v Julijski Krajinil. marveč v vsej Italiji, da je bila borba za združitev Reke z Italijo izvršena z altmistienim duhom z očitno materijalno škodo za Reko. Mi smo bili prepričani, da hi si bila Reka. ako bi ne bila politično in ekonomsko združena z Italijo, ustvarila monopol jadranskega prometa v škodo Benetk in v prvi vrsti Trsta.
Reka, priključena Italiji, je o-bramba za dve pristanišči" . . .
Kako sprejmejo Ilost-Venturi-ieva izvajanja v Trstu. Benetkah in v Rimu, se bo poročalo.
stajni napisi na planinski železnici pa so očitno pričali, kako skrajno predrzno je zapostavljala vlada Slovence in kako je hotela obeležiti deželo po italijansko.
Omenjamo še, da je bilo radi napisov nekaj protestov s slovenske strani, ali visoka gospodp pri vladi je z lahkoto za njo mc-rodajne slovenske voditelje spravila do molka . . .
Letos je minilo stopetdeset let izza zgodovinskega trenutka, ko je bila v Ameriki proglašena neodvisnost od 'Anglije.
Proglas je bil izdan v Philadelphiji, in vsledtega je Philadelphia znamenito ameriško zgodovinsko mesto.
Te značilne obletnice so se spominili mestni očetje ter p riredili svetovno razstavo.
Na razstavi so zastopani skoro vsi narodi, posebno je pa poudarjena ameriška industrija, ameriška umetnost in ameriška sta roži tnost.
Kot poroča časopisje, prekaša razstava po obilici razstavljenih predmetov vse dosedanje svetovne razstave.
Toda obisk ni ničkaj po vol j en.
Posebno iz največjega mesta na svetu, iz New Yorka, ki je oddaljeno par dobrih streljajte v od Philadelphije, ni dosti obiskovalcev.
Znan slovenski pregovor pravi, da se hudič v sili celo ipuke loti.
Že mora biti nekaj resnice na tem, ker je bilo pred p.ir dnevj objavljeno, da se bo vršila meseca septembra v Philadelphiji rakoborba med svetovnim boksarskim šampjonom Dempseyem in njegovim tekmecem Gene JFmmejr-em.
Bazstavnemu odboru je treba čestitati. Tistega dne bo v Phil&clelpjiiji na stotisoče, če ne na milijone, obisko-
44Fight" bo zamašil luknje v razstavni blagajni i $j taka vada je ▼ Ameriki nekaj povsem običajnega.
flE CejgffirkTggSje poslužujejo.
Cadorna na meji.
Tekom tega meseca pride v Trst maršal Cadorna. ki je bil vrhovni armadni poveljnik do ko-bariškega poraza. Cadorna po.se!i vso nekdanjo kraško fronto in si ogleda črto nove državne meje V Trstu mu pripravljajo svečan pprejem in pogostitev.
Tudi proslavo sv. Frančiška
izrablja "Piccolo" za svojo proti \ slovensko politiko. Njegov so trudnik je posetil tržaške kapu cine in neki italijanski pater mu je pripovedoval, kako so kapuci-ni varali avstrijsko oblast, ki jim je svoj čas ukazala nalepiti na spovednice naznanila, da se spo-veduje tudi slovensko. Ukpz so nalepili ali spovedovanje je bilo samo italijansko ...
Pater in "Piccolo" ne govorita resnice. Iz tega slučaja slovenski verniki zopet lahko razvidijo, kaj imajo pričakovati od italijanskih patrov, ki so tako oddaljeni od sv. Frančiška, ki je propovedoval strpnost, ljubezen in pomirjenje med narodi.
Italijanski kaplan v Trnovem.
. .Reški škof je poslal v Trnovo pri Ilirski Bistrici za kaplana elementa, ki ne zna prav nič slovenski. Kako bo torej opravljal svojo službo T Trnovo ima sicer sedaj čudovito lepo italijansko ime Torrenuova, prebivalstvo pa je ostalo slovensko. Ali Škof Sain

—■ mlm
Jugoslovanska udeležba na reškem sejmu.
Mnogo se komentira dejstvo, ia je zelo izborna jugoslovanska udeležba na sejmu. Pri lolikem povdarjanju dobrih odnosajev haš kupčijskem pogledu se je pričakovalo na italijanski strani vse ( ^ drugačnega odziva i/. Jugoslavije, i —---1
TWos,poteče 45 let. odkar je prišla oblast Trbovlje, ki so prav takrat pričele sloveti, dunajska kamarila s cesarjem Francem Jo žefom na čelu. Od takrat pa do danes so se razmere silno spremc nile. Spominjamo se še. d;i je pri-hajal v trboveljsko občino en sam izvod slovenskega časopisa, bi je to "Slovenski Narod". Polagoma pa je rnstla uacijonalna samozavest, dokler ni doživela ob prevratu svoje največje zadoščenje Izmed takratnih vodilnih osebnosti. ki so služile pri rudniku je le še nekaj živih, vsi drugi so pomrli. Nesreč se je takrat veliko več dogajalo kakor sedaj. Orne u jamo le ono. pri kateri jo zasulo -ov in bi se rudarji zadušili, če no bi p« nasvetu paznika Simona Kosa. starega očeta računovodje Mirka Kosa. izvrtali luknje in po Mljali po njej hrane, dokler ni nrišla reševalna ekspcdicija do njih in jih rešila sigurne smrti.
živl jenje in umiranje v Ljubljani
Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikata se je v dobi od 1. do 7. avgusta rodilo v Ljubljani 20 otrok (7 moškega. 13 žen-sk<*ira spola), umrlo pa je 8 moških iiu 1 - žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer: osebe za bolcznij< na srcu. 2 za pljučnico. 2 za vnet jem črevesa. 1 za davico, 1 za je-tiko. 1 za prirojeno slabostjo, 1 za ostarclostjo. 8 oseb vsled dru-trih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled smrtne nezgode.
Izmed umrlih je 5 Qseb doseglo starost nad 70 let. V Ljubljani je bil doslej bakteriološko ugotovljen le 1 slučaj griže. Na davici so obolele tri osebe, na dušljivem kaši ju pa 1.
Nesreča v Škof j i Loki.
Na glavnem trgu v Škofji Loki pleskajo hišo trgovca Antona lvašmana. Med delom se je oder podrl in so padli trije delavci na tla. Eden se je pri padcu težko ranil na glavi in prsih in so ga prepeljali v bolnico, drugi je lah ko ranjen, tretji pa je ostal nepo škodo van. Obvisel je namreč na električni žici; ki je bila brez to ka. nakar se je spustil previdno
so hlapca končno odpustili iz bol- ,	*,	. , , . „ , ■ ,
1	'	i krasen demant od katerega bitnlo
nice, nm je za slovo sporočil, da si
je med tem našel že
Peter Zgaga
Iz dnevnika "stoprocentnega" Amerikanca.
Nedelja. — Z avtomobilom sem premeril 200 milj Vozil sem z naglico šestdeset milj na uro. Dva policista na motornih kolesih sta me zasledovala, pa me nista ujela. ('e bi me dobila, bi moral plačati najmanj trideset dolarjev kazni. Nisem vedel, da ima moja kara toliki* moči v sebi. Prihodnjič bom poskušal voditi z naglico sedemdesetih milj na nro.
Pondeljek. — Dobil sem poziv naj grmi za porotnika. ^Plačajo samo po tri dolarje na dan .laz jili v trgovini zaslužim petdeset.. Prijatelj mi je povedal kako naj se izgovorim. Hvala mu za nasvet. Izgovor je držal.
Torek. — Iz Evrope se je vrnila moja žena. Vtihotapila je
dapea. Tako je ubogi Mm
služil samostanu za borili 100 linarjev. mesečno, ostal na mariborskih ulicah brez slu/.lji> in brez strehe.
Otrck padel v žerjavico.
Pose- iei Neži Kolar iz Mač-eovca, občina Suhor, je padla noletna hčerka Jožefa i/ vozič-
treba plačati najmanj petsto do-
drngega', •	- o - - . i
^ i larjev earme. Sa,] pravim, take ze-
lršee, ki - ' , . • • •	.
nice, kot je moja. ni na svetu.
( Sreda. — Neskončno srečen in j zadovoljen $ein. Po«re» ilo se mi .ie dobiti zaboj pristnega škotskega žganja. Take dobrote še nisem po-kusil. odkar je uveljavljena prohi-bieija.
Četrtek. — Kandidat, za kate-re:ra sem lovil glasove pri zadnjih ' volitvah, mi je l/posloval kon-dobi!) trakt, ki mi bo prinesel najmanj je no'deset tisoč dolarjev. Rekel je, da Iveh dneh podlegel v ženski bol 1 fo moji tekmeci stavili bolj".' pr.-
je. pa je vprvi vrsti v post'1 v al nene kot svojega velikega pn ja-
ka v žerjavico. Otrok je močne opekline. katerim dveh dneh
niči a* Novem mestu.
Po 12 letih iz Rusije.
J
vrnil \?. ruskega'
Te dni se j( ujetništva Matija
Primožič, po
Vse frre posre- i Da-naučil advokat, kako
i telja.
Petek. -n<-s me je
' i lahko znižam svoj dohodninski sestnik iz Grahovega pri Cerkn-ci.. , ek	t(]#>sot ,uV totkov
Ujet je bil 23. decembra l*>14 v1 Galiciji Ktisi so ira odposlali ta-koj v Sibirijo in kasneje v razna vojna taborišča v Srednji Aziji.
Z njim je prišla tudi žena Rusinja in pet otrok. Primožič je izjavi!. da vlada v Kusiji sedaj splošna beda in da zlasti kolonisti v velikih množinah zapuščajo Ku sij«*, posebno Nemci, ki so se naselili v Kusiji po prevratu. I*ri-! -0|a inožič se je povrnil v domovino preko Moskve. Varšave, Dunaja in Maribora.
Smrtna kosa.
Sobota — Policija je udri a v prostor, kjer smo se zabavali 7. mladimi dekleti. Detektivom ^nio d;dl vsak po deset dolnrjeV. pa >o nas iz]»ustili.
*
Bajka.
Petindva jsetletni sin ie i»nH jako pametnega očeta.
Petindvajset letnemu sinu je 7h-rojiii žtenitev po ^lavi. Zagledal se je bil a- čudovito lepega dekleta, in ona mu je vračala l.iu-
j bežen. V tihih večerih sbi živela
kot dva golobčka. j — Kdaj bo poroka ? — ga je Na zagrebški kliniki je umrla j neprestano vpraševala.
gospica Zinka Žnidaršič, ]>oštna} uradnica v Ljubljani.
—	Dne 8. avgusta je preminula v Ljubljani Alojzija Kocijančič.| rojena Vodnik, vdova okrajnega! tajnika.
—	V Ljubljani je umrl v visoki" -tarosti 81 let Viljem Trco. arhitekt in mestni stavbenik. Pokoj-
—	Mogoče že drugi teden. — .ii je odgovarjal. — Samo očeta moram še precej vprašati
In nekega dne se j»' ojunačil ter mu rekel, da se bo ženil.
—	Jo vse prav in lepo. moj sin. — mu je odvrnil oče. — toda zdi se mi. da boš moral še nekaj časa počakati.
—	Zakaj počakati?
nik je zgradil celo vrsto večjih j — Zato. kf-r Se nisi dovolj pa-
rt a vb v Ljubljani, med drugimi; meten.
Sinov ponos je bil užaljen. — Kako da nisem dovoli pameten? Kdaj bom, Če seda i nisem?"
tudi bivši deželni dvorec, sedanjo univerzo.
B9LFČINE isled
NEREDOV MEHURJA
Tako) pomaga
SANTJL M!DY
Glejte, da bo pristen. Glejte z a besedo
"MIDY" Naprodaj v vseh lek:trnah.
kot pa je sledil. V izložbi so ne-, katere hrvatske tvrdke iz Zagreba. Apatinska košaračka iridustri-j ja, T vomica sanduka, Ogulin. Lika d. d. za ipd ust riju" drva. Tvor-j niča limenih in bravarskih proiz ( voda v Zagrebu, Tvorniea umjet-ničkog pokučstva Osijek-Zngreb-Beograd, tvrdka Ulricli v Zagrebu izložena je tudi narodna bosanska soba. Službenega sodelovanja s strani jugoslovanske države ni.
Toča in ples.
Dan na dan čujemo. kako je letošnja toča po številnih krajih napravila tako škodo, da skrbni kmetovalec z obupom zre v bodočnost. Dan za dnem pa tudi ču-j jemo o plesih, kako se še množijo kljub vsemu bednemu ^gospodar-skemu položaju. Oblast v Gorici je imela jasen trenotek pa je prepovedala ples, ali le za hip, kajti j»leše se zopet na pretege, kakor da bi se moralo pohiteti, da se spravi slovanski rod v skrajno bedo in se ga nato požene z rodnih 'itaL

Kako zaslužiti
brez truda $5.
To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—.
Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potreti*
State Bank
: New York, H. Y
Frank
82 Cortlandt Street
j
In oče mu je odvrnil:
—	Pameten boš tedaj, mo.i sin.
ko boš sklenil, da se no boš ženil. *
Blagajnik je vos razburjen na-lirulil svojega pomočnika :
—	Pred petimi minutami je bi-j lo tukaj na mizi dvajset dolarjev.
Za trenutek sem izirinil iz sobe. in sedaj jih ni več. ; Pomočnik je odvrnil: j — Kaj bi se razburjali ? Dajva I vsak deset dolarjev, pa bo zadeva •rešena in prim.niklja j pokrit. ! * l Zdravniki so ugotovili, da Isetkrat več žensk doseže starost
sto let le o t pa moških. | Potem naj pa še kdo reče. da je ' kajenje cigaret in pitje alkohola
zdravju škodljivo.
*
Tekom dveh dni sta umrla dva znana Amerikanca: Rudolf Valentino in profesor Eliot.
Kudolf Valentino je bil kinem-a-tofrrafski igralec. -
Profesor Eliot je bil predsednik Harvard univerze ter eden na i večjih strokovnjakov v vzgojeslov ju, kar jih pomni svet.
Pr. Eliot je pri..večini Ameri-kanccv že pozabljen.
Pred pogrebuiškim zavodom, v katerem je razstavljeno truplo Rudolfa Valentina, se pa tare na tisoče in tisoče-ljudi.
Včeraj je bilo v gneči petinsedemdeset oseb ranjenih
r-. -	"	-	" '	<	-	- " .	•
«■5—5
Zabranjeni vstopi v Združene države in vsel jevanje v zadnjem fiskalnem letu.
V fiskalnem letu 1925—26 je bilo 20.550 oseb, katerim so priseljeniške oblasti zabranile vstop v deželo. V prejšnjem letu je bilo 25.390 takih slučajev.
Razlogi izključitev so bili: — Umobolcost in padavica 61 v prejšnjem letu (60) * 2. mental ni defekti 184 (99); nalezljive bolezni 507 (562) ; drugi fizični defekti 207 (346). Verjetnost da postanejo javn« breme 3.590 (3.029) berači in potepuhi 10 (15) ; podpirani tujci 55 (12) ; spremljevalci 77 (75) ; izpod 16 let 94 (76) ; nepismeni 682 (523); komtraktni delavci 724 (452) ; zločinci 273 (251); nemoralni razredi 95 (98); vrnitev po deportaciji pred manj kot enim letom 16 (17) ; po 17. oddelku zakona od L 1924 39 — (101); pomanjkanje pravilnega vizuma: pri vhodih na kopnem 11.579 (15.989); v lujcah 2,354 — (2.618); drugi razlogi 2 (319).
Največje število izključitev odpade na pomanjkanje pravilnega vizuma; tisti ki so bili iz tega razloga zavrnjeni na suhem, večinoma sploh niso imeli ameriškega vizuma; to so bile osebe, ki so poskušale priti iz Mehike ali Kanade; oni, ki so bili zavrnjeni v pomorskih lukflh, so večinoma imeli vizume, toda nepravilne; to pomeni, da so sami sebe smatrali za nepriseljence ali za priseljence izven kvote, priseljeniške oblasti so jih pa smatrale za priseljence, ki bi morali imeti priseljeniški, večinoma kvotni vizum.
Na drugem mestu so izključitve iz razloga, da bi dotični po nazoru priseljeniških oblasti najbr'e postal javno breme; število takil-slučajev znaša 3.590, za 581 več kakor lani. Veliko je tudi število kontraktnih delavcev; 724, za 272 več kakor prejšnje leto. Nepismenih je bilo 682, za 159 več kakor leto prej.
Nihče ni v tem letu bH iz J iu cen zaradi izčrpane kvote, medtem ko je še lani število takih slučajev znašalo 561.
Jugoslovansko vsel jevanje v Zdr. države v fiskalnem letu 1925-26.
Na račun jugoslovanske kvote, ki znaša 671, je bilo v fiskalnem letu 1925—26 pripuščeuih v L 1rJ države 589 priseljencev.
Ta številka ni merodajna za vprašanje, ali je bila kvota izčrpana ali ne, ker #plja kvotni vizum, izdan po ameriškem konzulu, štiri mesece, in pridejo vsled tega na račun lanske kvote priseljenci še v tem letu v Združene države. Odločilno je vprašanje, koliko je bilo na račun kvote izdanih vizumov. Po zadnjih poročilih, ki segajo do začetka junija, izgleda, da ni bit izdan popolni kvantum vizumov. Zdi se, da je razlog v praksi ameriškega konzula v Beogradu, ki kontrolira vso našo kvoto, iu odločuje za vse leto naprej osebe, katerrim bo izdal regularne vizume, pri čemer pridrži gotovo število za prednostne vizume v zmislu 6. oddelka zakona od leta 1924; če potem ni toliko takih prednostnih vizumov
kolikor je v ta namen pridržal številk, tedaj ostane kvota neiz-črpana.	'
V mesecu juniju je bilo na račun jugoslovanske' kvote pripu-ščenih 52 priseljencev.
Izven kvote je bilo v juniju pri-puščenih 377, v celem letu pa — 2.455 oseb.
Skupaj je bilo v juniju pripu-ščeno 429, v celem letu pa 3.044 oseb.
Po narodnosti
je bilo pripuščeno priseljencev — (na račun kvote in izven kvote, oseb, o katerih se predpostavlja, da bodo trajuo ostale v Združenih državah) :
Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 532; Hrvatov in Slovencev 692; Dalmatincev, Bosancev in Herce-govcev 75. Skupaj 1.299.
Ncpriseljencev, to se pravi o-seb, o katerih se predpostavlja, da ostanejo le začasno v Združenih državah, je bilo pripuščeno: Bolgarov, Srbov in Črnogorev 837; Hrvatov in Slovencev 995; Dalmatincev, Bosancev in Herce-govcev 200. Skupaj 2.032.
Priseljencev in nepriseljencev Jugoslovanov 3.331.
Odpotovalo je Jugoslovanov iz seljenccv (oseb, o katerih se predpostavlja, da trajno zapuščajo Združene države) :
Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 1.681; Hrvatov in Slovencev 5')2; Dalmatincev, Bosancev in Heree-govcev 545. Skupaj 2.818.
Neizseljencev (oseb, o katerih se predpostavlja, da le začasno zapuščajo Združene države), je odpotovalo :
Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 1.069; Hrvatov in Slovencev 1«0; Dalmatincev, Bosancev in Ilerce-goveev 676. Skupaj 1.925.
Izseljencev in neizseljencev Jugoslovanov 4.743.
Več se je trajno vrnilo, nego trajno doselilo:
Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 1.149; Dalmatincev, Bosancev in Hercegoveev 470. Skupaj 1.619.
Več se je trajno doselilo, nego trajno vrnilo :
Hrvatov in Slovencev 100. — Skupaj se je več Jugoslovanov trajno vrnilo, kot trajno naselilo 1.519.
Več se je začasno vrnilo kot začasno dopotovalo:
Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 232; Dalmatincev, Bosancev Ilercegovcev 476. Skupaj 708.
Vee je začasno dopotovalo kot se začasno vrnilo:
Hrvatov in Slovencev 815. —-Skupno je več Jugoslovanov začasno dopotovalo, nego začasno odpotovalo 107, Skupno (začasno in trajno) je več Jugoslovanov odpotovalo, nego jih je doptotova-lo 1.412.
Iz Bolgarske jc bilo v tem fiskalnem letu pripuačenih priseljencev 175; v Bolgarsko je odpotovalo izseijeneev 88. Več je iz Bolgarske dopotovalo priseljencev, nego v Bolgarsko odpotovalo iz seljeneev 87.
Če od računamo te številke, —
se-
m „
POMENI ZINOVJEVEGA PADCA
Vse najboljše v cigareti
PO PRIJETNI telovadbi ni nobena stvar tako oživljajoča kot lepo dišeče kajenje Camel. Kamorkoli gredo Camels—k vodi, v gore, v urad—prinesejo s seboj veselje, popolno zadovoljnost v kajenju.
Nikdar še ni bila narejena nobena druga cigareta, ki bi razveselila okus tolikih miljo-nov, kajti Camels se izdelujejo iz najbolj izbranega tobaka. Camels zadovoljijo okus ysega, kar je najboljše v kaki cigareti, kajti tako mešanje, kot pri Camels, ni mogoče nikjer dobiti in za nobeno ceno. Camels
nikdar ne utrudijo okusa, nikdar ne zapustijo pookusa po cigaretah. Vsako leto izdelovalci Camels, ki je največja tobačna organizacija na svetu, potrošijo miljone za kakovost.
Dveh poti pri njih ni, Camels so največje veselje, imajo najboljšo tvarino, ki jo moremo dobiti od cigarete. Ako še niste našli najboljše cigarete, ponovite najbolj poznano kadilno vabilo, katero je bilo kdaj slišati—
Pre skrbite si Camel! r. j. reynolds tobacco company, winston-sale m, n. c.
predpostavljajoči, da pomenijo Bolgare, od skupnih jugoslovanskih, pridemo do rezultata, da je Srbov, Hrvatov in Slovencev trajno dopotovalo 1.124, in trajno odpotovalo 2.730, torej več nego trajno odpotovalo 1.606. Po deželi:
Iz Jugoslavije je bilo pripušče-nih priseljencev 1.059; v Jugoslavijo je odpotovalo izseljencev 2.342; več jih je odpotovalo v državo 1.283.
Izseljenci v Argentini
poročajo domov strašne reči. Delati morajo kot živina ali zaslužek je slab ih skrajno mora štediti in si prirtgovati od ust, kor si hoče shraniti kaj denarja. Marsikdo bi se rad vrnil, da bi le imel novce za potne stroške. Se potrebne obleke si ljudje ne morejo nakupiti. Potem dobivajo pa š,-» od doma pisma, da naj pošljejo kaj denarja, kajti doma je revščina. Posebno iz Istre je mnogo ljudi v Argentini, kjer trpijo in umirajo v mislih na svoje rojstne kraje.
Finančni položaj Francije.
MADŽARSKI DREYFUS
AMERIŠKO BRODOVJE
iikih bojnih ladij, ki plujejo v San Francisco zaliv.
Francoski frank je pričel padati že pred dobrim letom. Vzrok je splošno znan. Francoska finančna politika je zašla na kriva po-(ta. Država ni mogla spraviti računa v ravnotežje, ker ima Francija ogromne zunanje in notranje dolgove, ki izčrpajo večino državnih dohodkov. Največje zlo za francoske državne finance je pa kratkodobni leteči državni dolg. Francija ima "okrog 400 milijard dolga. Od tega odpade 150 milijard samo na kratkodobni notranji dolg, Jfi bi moral biti čim prej poravnan. Kratkodobni bondi in druge nujne obveznosti pritiskajo radi splošne nesigurnosti francoskega proračuna na državne finance, da se dolg čim prej pora v na. Tako mora Francija znatno zvišati obtok novčanic, ako hoče/a izplačati vse bonde. Frank je za-1 V čel padati v prvi vrsti zato, ker se je obtok francoskih novčanic zadnje čase zelo povečal. Ako hoče spraviti Francija svoje finance v red, potrebuje v prvi vrsti proračun, ki bi ji omogočil kriti vse državne obveznosti. Finančna sanacija zahteva ureditev notranjih in zunanjih dolgov. Ureditev dolgov Angliji in Ameriki, ki znašajo okoli 35 milijard, je prvi korak na poti k sanaciji francoskih financ.
Francoski finančniki in politiki se dobro zavedajo, da drugače ni mogoče stabilizirati valute. — Komisija finančnih veščakov, ki je bila sestavljena v maju, da preloži vladi objektivno poročilo o finančnem stanju države, je začetkom julija končala svoje delo in predložila vladi obširen elaborat, v katerem navaja kot glavni vzrok valutne labilnosti proračunske deficite, zlorabe s kratko-dobnijni posojili in inflacijo. — Komisija je priporočala vladi, naj spravi čim prej račun v /av^ notežje. Zato je potrebna incija-tiva finančnega ministra, šteden-je pri izdatkih, zvišanje posrednih clavkov in zdrav proračunski sistem.
Valutna stabilizacija brez za- V zaporih vojaškega sodišča v upanja v francoski frank ni mo- j Budimpešti sedi že deset let židov-goea. Ako lioče vlada stabilizira- j ski oficir madžarske vojske Jati valuto, mora najprej preprečiti kob Felcesz, ki je bil obtožen še
inflacijo in nuditi Narodni banki možnost, da nakupi dovolj tujih valut. Seveda bi ostali vsi ti ukrepi brez trajnega efekta, ako ne dobi Francija večjega zunanjega posojila. Toda francoski parlament je bil do imenovanja Poin-carejeve vlade tako razcepljen in oslabljen, da ni mogel dati finan-
za časa svetovne vojne špijonaže.
Dotični oficir je bil leta 1915 v TCarpatih komandant ene od stot-nij 27. avstroogrskega pešpolka. Meseca marca je dobil povelje, da položi na daljavi 60 km eksplozivne snovi, ker se je imela pričeti ofenziva. V to svrho si je imel preskrbeti od municijske tovarne pri
čni politiki prave fjmeri. Finančni Budimpešti 1,940.000 kub. metrov strokovnjaki so v referatu omeni-! eksplozivne snovi. Tovarna pa mu li, da sanacija francoskih financ j je poslala baje samo 1940 kub. ni mogoča, dokler zakonodajna metrov eksplozivne snovi. Dne 8. oblast ne da eksekutivnim orga-' aprila se je pričela na obeh stra-nom popolne svobode v vseh fis-ineh izredno ostra ofenziva, ki je kalnih in finančnih problemih, i končala z enim najtežjih porazov Po isti poti so šle tudi Nemčija,- Avstrijcev. Avstrijski generalni Avstrija, Madžarska in Belgija, štab je začel iskati krivca. Našel gospodarskem in finančnem živ- je v osebi židovskega oficirja Ijenju držav nastanejo momenti. Jakoba Felvesza. Oficir je bil are-ko parlament v finančnih proble- tiran in obtožen. Obravnava je bi-mih ne more vee vršiti svoje zako- la opetovano preložena. Felvesz nodajne funkeije. In v takem po- se je zagovarjal s tem, da je do-ložaju je zdaj Francija. Dokler se od tovarne samo 1490 kubič-bodo francoske vlade tako hitro nih metrov eksplozivne snovi. — menjavale, dokler ne dobi država Posebna komisija je revidirala vse močne eksekutivne oblasti, ki bi knjige tovarne ter našla končno imela v finančnih problemih po- vknjižbo, glasom katere je doba-
polnoma svobodne roke. ni niti misliti, da bi se frank stabiliziral.
Po Soški dolini
vila tovarna začetkem meseca a-
prila karjatski armadi 1,940.000
■ kubičnih metrov §ksplozivne sno-
I vi. Vodja skladišča, neki katolik.
j pa je dokazal, da je dobavila to-
----| varna samo 1940 kubičnih met-
imajo v več krajih zopet toliko ži- rov eksplozivne snovi.	j
vine, kolikor jo jo imeli pred voj-Zadeva se je zavlekla preko pre-
no. Kmetje so računali, da bo vrata in se vleče še danes. "Pro-
poln hlev ugodno prispeval h go- bujajoČi se Madžari" najdejo ved-
spodarstvu. Živine je dovolj ali no nove priče, ki naj bi dokazale
kupcev ni in cena je strahovito oficirjevo krivdo. In tako je stal
nizka. Letos pa še sena ne morejo mož e opetovano pred sodnim sto-
spraviti pod streho. Nekateri ko- lom, sijajen zagovor pa ga je re-
bariški kmetje so se začeli zani- šil še vsakokrat smrtne kaznil
mati za murvorejo in svilorejo.! Sedaj se pečajo ž njegovim pro-
Murva zelo dobro uspeva. Števil- eesom najodliči^ejši madžarski ad-
ni fantje in možje želo občutijo vokati, pisatelji in politiki. Tudi
prepoved avstrijske vlade za delo nedavno umrli poslanec Vaszoni
v koroških gozdovih. '	1 ?terveniral v Pril°S zaprtega^
„ ,	„ ... , .. oficirja. Državni pravdnik pa naj-
Kobariski tesarji in drvarji so ^ , . ,	. . ,
ri_... . . ... *	.	ae vedno kako novo pričo. Obrav-
bili v Avstriji vpostevani m na „„„„	,	. . ...
nava se vedno prelaga m oficir se
Koroškem ter drugod so si svoj mn£j že deset let v madžarskih je-čas zaslužili, lep denar.	Ičah.
Odstranitev Zinovjeva iz političnega biroja komunistič. stranke pomeni vsekakor odločilen prelom med njim in sovjetsko vlado. Vendar načelno stvar ni tako važna. Zakaj na XIV. kongresu ruske komunistične stranke koncem zadnjega leta, se je stranka sama popolnoma jasno izrazila o smeri svojega nadaljnega dela in je z vso določnostjo zavrgla smer, ki jo je zastopal Zinovjev"s Ivamen-jevim in nekaterimi* drugimi delegati, ki pa so bili v razmeroma majhnem številu Sn skoro vsi iz Leningrada. Merodajni faktor, ves reprezentativni del stranke, je tedaj z ogromno večino potrdil ono ideologijo in ono praktično izvrševanje komunističnega programa. kakor ga zastopajo in izvajajo Stalin, Rykov in drugi sedanji vodje sovjetske Rusije. — S tem je bil spor med obema krikoma v stranki principijelno zaključen, z zma<*o oficijelne smeri, ki pomeni kompromis z ovirami, uvaževanje praktičnih razmer, dočim je zastopal Zinovjev ne-spravljivo smer.
Zmagovita večina v stranki, to se pravi sovjetska vlada, se je zadovoljila s tem, da je onemogočila Zinovjevu nadaljno politično delo tamkaj, kjer bi ji moglo postati nevarno. Zato je Zinovjev izgubil predsedstvo v leningradski komunistični organizaciji in prav tako so se morali umakniti vsi njegovi pristaši, ki so zastopali Zinovjevo smer. Pustili so pa Zinovjeva V političnih zastopstvih, kjer so ga lahko kontrolirali, kot je baš mesto v političnem odboru stranke. Vrh tega je ostal šef tretje internacijonale, oeividno ker je sovjetski vladi povšeči, da nadaljuje v inozemstvu baš ekstremno krilo, dasi so mnogi, osobito diplomatski in gospodarski strokovnjaki želeli njegovo odstranitev. Vsekakor pa za notranji razvoj situacije v stranki ni važno, ali je Zinovjev šef tretje internacijonale ali ne.
Do tu je bil razvoj razmerja med Zinov.ievim in stranko povsem normalen. Toda Zinovjev se ni uklonil, kakor se je bil svoj čas uklonil Trockij, katerega nazira-nje in taktiko je tudi odklonila stranka in ga odstavila z vodilnih mest. Toda Trockij se je lojalno udal v usodo: miroval je in v praksi respektiral večino, dasi se načelno ni strinjal ž njo. In doživel je, da se je stranka sama približala njegovemu stališču in ga naposled poklicala zopet v aktivno politično udejstvovanje. Zinovjev pa je deloval drucrače: on je nadaljeval s propagando in je za svoje teze deloval z ilegalnimi sredstvi, kakor pripoveduje komentar sovjetske stranke. Hotel je tedaj nadaljevati borbo z vsemi sredstvi in seveda vzpričo tega n-ficijelna stranka ni mogla storiti ž njim drugače, nego je storila.
Posledice odslovitve Zinovjeva ne morejo biti večje važnosti za nadaljni razvoj v sovjetski Rusiji. Da je nadaljni odpor zoper večino stranke toliko kot nemogoč, je pač gotovo, zakaj sicer bi se bile teze Zinovjeva v javnosti, v časopisju ali kjerkoli na političnih forih boljše uveljavile kot so se; bojnih organizacij, ki bi mogle izvesti prevrat v korist njegovim idejam, pa ta čas gotovo ni mogel ustanoviti. Zato je verjetno, da mu bodo vzeli sedaj tudi pozicijo v tretji internacijonali, dasi se s te pozicije pač ne more boriti zoper stranko.
Padec Zinovjeva je dokaz, da je za kompromisno smer sedanie sovjetske vlade domala v?a bolj-ševiška javnost in da je ž njo računati tudi nadalje. Zdi se, da je mogoč samo še nadaljni preokret na desno.

Klana,
mali kraj v kvarnersik provinci, se je odcevila od Matulj in postala samostojna občina'. Tem povodom jc bila v Klani velika svečanost. Prišel je tudi prefekt z Reke Vivorio, ki je imel na nove občane nagovor, ki ga je zaključil s vzklikom: Na živi kraj in kraljica, ki je vaše krvi in ki govori vaS jezik".
v?. a iis«

' »
t- '■ *
GLAS NARODA, 25. AUG. 1926
Arkadi j Averčenko:
Mož iz panoptika.
Kdo pa ste? To ni važno.
Kdo vas je poslal k meni! Nihče. Prišel sem sam od se-
ridesetih dneh dobite dogovorjeni honorar. Ce se strinjate, greva v
—	Kaj pa hočete ?
—	Dela.
—	Kaj znate?
—	Nič. . .
—	Pa laii?
-— In tudi jedli T — Vidite, to je ravno! raj vedno sem stradal. Ce me pogledate, morate vendar sami zapaziti! — je rekel mladi, medli
mojo privatno pisarno in skleneva pogodbo.
—	Izpustite me vsaj ponoči iz steklene omare. — je rekel faijt.
—	Ljubi prijatelj, ali ste znoreli? Verjemite mi, da ne gre. To
I je v interesu podjetja. Ce bi vas te prej gotovo nekaj de- pustil ponoči iz omare, kje bi bila kontrola ? Stvar bi tedaj ne bi-
—	Xe. Nič.	I la interesantna in nihče bi ne pri-
—	Človek mora vendar živeti! šel.
—	Saj sem živel. . .	! — Samo en pogoj, — je rekel
fant. — Predno ležem v omaro, mi morate plačati pošteno večerjo.
—	Dolirol, pojdiva v pisarno in podpiŠiva pogodbo. . . Nato se-
Sko-
fant, z dolgimi, opičjimi rokami, i staviva lejiak. da bodo ljudje de-
upadlimi prsi in neobritim, suhim obrazom.
Tako sta se ob enajstih dopoldne v panoptikumu razgovarjala
belo gledali, ko ga bodo čitali.
Občinstvo se je radovedno u-stavljalo pred panoptikom. Pred panoptikom so viseli velikanski
fant in pospod Charles, pospodar. pisani lepaki, na katerih si čital
Gospod Charles je pogledal fan-i nastopno zanimivo naznanilo: ta, se za trenotek zamislil in de-(	«
jal: — Lahko bi vas namestil v Z OBLASTNIM DOVOLJENJEM svojem panoptiku; predstavljati se bo v znanem panoptiku čarode-bi morali indijskega fakirja. Po- ja Monsieur Charlesa vršila vrsta zval bi občinstvo, naj vam preba-^ senzacijonalnih predstav pod deda jezik s šivankami. To zelo na- vizo: zelo zanimivo
in
parkrat na-
penja zivee, je nam bo brez dvoma polnilo hišo.
—	To nima smisla. — je odgovoril fant. — Jaz iščem lažjega zaslužka.
—	Ne vem za nič lažjega. Kaj pa sicer znate" Saj ste vendar morali v življenju nekarj d<-lati ?
—	Samo eno: stradal sem! 1
—* St radajt«
Čudo organizma! ali: Prav nič ne jem! ,
IZ NEW YORKA V PARIZ
Težave v Siriji.
A UKMRHOOO. N. V."
Slika nam prikazuje veliki aerop lan Sikorski sistema, s katerim bo skušal poleteti kapitan. Rene Fonck iz New Yorka v Pariz, ne da bi se medpotoma ustavil. Ako bo šlo vse posreči, bo trajal polet 36 ur. Motorji imajo 425 konjskih sil, krila pa merijo 101 čevelj.
• man — tedaj dalje! — je . .	. .. ,	,	i stindeset
razjarjeno zakričal gospod panop-	„
, .	..	\ navzočnosti spoštovane
til,um«. Stradajte dalje! mm
—• Stradal bom dalje, — je škripa je 7. zobmi dejal fant in se obrnil. da odide. — Kajši stradam štirideset dni, kakor da se dara tako nahriiliti.
—	Dovolite, — je nenadoma zelo uslužno rekel gospod panopti-kuniH. — ali morete zares štirideset dni stradati ? y
—	Saj sem vam vendar povedal; to je edino, kar znam.
—	Drapi prijatelj, tu se pa lah-] ko zmeniva. Ce štirideset dni stradate, vam plačam tisoč rubljev. Vrh t epa dobite za vsako prodane« karto, razen kart za vojake in otroke, pet kopejk.
—	Samo pet kopejk? — je vz-
Znanstveno interesaaitna predstava stradanja, izvajana po zna-j menitein asirskem umetniku v 'stradanju. Mac Tschambocku. j Vsi. spoštovana gospoda, jemo štirikrat do petkrat na dan. Tu pa ho človek — zaprt v stekleni o-stradal štirideset dni in noči!
^a občinstva bo polieija zapečatila ste-1 kleno skrinjo, v kateri se bo na-! ha jal Mister Mac Tsehamboek.
Slavno občinstvo prevzame kontrolo !
Za premijero. to je za dan, ko bo Mister Mac Tsehamboek legel v stekleno skrinjo, zvišane cene!
Otroei in vojaštvo do narednika plačajo polovico.
Za številen obisk prosi ravnateljstvo panoptikuma.
Charles (pravi), ravnatelj panopt ikuma.
Opozarjamo, da se zapečati steklena omara danes točno ob os-
Gosta, nervozna množica je ob-
klak nil praktični fant. — Ne, iz- koljevala stekleno omaro, v kate-pod deset kopejk za vsako proda-'ro je počasi legal Mae Tscliam-
— Hm. . . da. proshn vas torej, z roko kretnjo, vzemite na znanje, dn dobite vsak' Nato je stopil Monsieur Cliar-dan samo čašo vode, pa nič druge- les k omari in zaklical: pa. Položili vas bomo v skrinjo,
Orkester, obstoječ iz gosli, klavirja in jazz-bobna je zaigral poskočno koračnico. Občinstvo je ploskalo.
Asiree je sedel v stekleni omari in gubančil obrvi. Čutil se je sicer junaka, ter je bilo na tisoče i li. oči vanj uprtih, a se ni mogel prav vleči. Zdaj je uprl obrito brado na široko dlan, zdaj je položil roke na hrbet, zdaj je porinil eno roko pod glavo in z drugo božal nogo.
Občinstvo pa je gledalo kakor čudno ribo v akvariju.
—	Hm. . . diha! — je rekel neki gimnazijec.
—	Bedak, zakaj pa ne bi dihal? — je odvrnil mož poleg njega.
—	Kako dolpo že sedi?
—	Osemnajst minut.
—	Zares. . . nič ne je.
—	Prava reč, tako dolgo znam tudi jaz to.
—	Ce osemnajst ur nič ne ješ, boš tulil od lakote. . . Ta pa bo stradjd 40 dni in 40 noči. . .
Mlada dama se je nezadovoljno nakremžila in vprašala svojega spremljevalca:
—	Ali samo sedi? Ali sicer nične dela?
—	Kaj se pravi: nič ne dela? Saj strada!
—	To pa se ne vidi. Kdaj dobi vode. gospod posesetnik panoptikuma ?
—	Jutri obsorej. Prosim, počastite nas s svojim obiskom.
Vse mesto govori o tebi. Ne, v o-mari ostaneš!
— Če me prostovoljno ne izpustite, vam napravim jutri, ko bo panoptikum poln
ČASOPIS PRED 2000 LETI
V Siriji vlada nervozna razburjenost, ki se izraža na raznih krajih in na razne načine. — Vstaja Druzov, ki je pravtako izraz splošne nervoznosti, je samo podrejenega pomena. Kdor bi trdil, da so jo povzročile mere kapitana Car-billeta, bi se pravtako motil kakor oni, ki bi pripisoval krivdo na današnji nemirnosti prebivalstva v drugih pokrajinah Sirije, francoski upravi.
Pomanjkljivosti, na katerih trpi danes Sirija in s tem pravi vzroki nervoznosti, so v prvi vrsti gospodarskega, v drugi političnega in šele v tretji nacijonalnega značaja.
Pred svetovno vojno je bila Sirija najvažnejši trgovski center sprednjega Orijenta. Posredovala je uvoz in izvoz ne samo v vse kraje južne Male Azije, Palestine in Arabije, temveč tudi Mezopc
Motil bi se, kdor bi mislil, da so tamije in deloilia tudi Babilonije obiskovalcev, t časopisi pridobitev novejšega ča- in Perzije. Največje evropske tr-tak škandal, da me boste pomni- sa. Faktično je eksistiral že kakih
. . No?
Charles je povesil glavo. Čutil je, da bi, čeprav bi se mu danes posrečilo, pregovoriti moža, nikakor ne stradal štirideset dni. . . Stopil je k stekleni omari, jezno strgal pečate, odkril leseni pokrov in zatulil:
— Izlezi ven, lump! Umetnik v stradanju je molče ostavil omaro in ponižno rekel: — Mar sem vedel, da se bo tako
dvesto let pred Kristusom v Rimu nekak list, ki je obveščal radovedne Rimljane o najzanimivejših dnevnih dogodkih. Imenoval se je "Acta populi romani diurna"
Čeprav ni ohranjen žalibog noben izvod tega lista več, se nahaja v delih rimskih pisateljev do-vvolj podatkov, iz katerih si lahko ustvarimo sliko o značaju lisasta.
■ Ce čitamo sledeče naštete podat-končalo? Mislil sera, da bom zdr-'ke o vsebini neke številke lista z
žal. — Torej poračuna jva! Za en dan stradanja 25 rubljev, za karte — po deset kopejk na osebo — recimo 40 rubljev. . . skupaj, ker nisem stradal vso noč, 50 rubljev.
—	Poberi se! — je divje zakričal lastnik panoptika in planil nadenj.
—	Gospod Charles, — je rekel umetnik v stradanju, — nimam' rad takih šal. . . Narahlo ga je potisnil nazaj v sobo. — Ali nimate nič jesti? Želodce mi je izčrpan.
Na mizi so ležali ostanki večerje, ki so ostali gospodom policijskim častnikom : pol gosi in petdeset jajc. . . Umetnik v stradanju je pograbil gos, jo raztrgal v kose in v petih minutah je izginila v njegovem žrelu.
leta 1G8 pr. Kr., moramo kon^ta-tirati, da se časopisje od onega ' časa ni baš preveč izpremenilo. "Acta" poročajo namreč sledeče: — Dne 29. marca je oskrboval vladne posle konzul Livij. — Včeraj je bila silna nevihta; v neki hrast je udarila strela ter ga razcepila na več delov. — Edil (policijski predsednik) Titin je kaznoval mesarje, ki so prodajali meso, ne da bi ga bili predložili preje ob lasti v svrho preiskave, za visoko
govske tvrdke so imele svoja zastopstva v Aleppu, Damasku in Bajrutu. Na stotine karavan je prinašalo blago iz Sirije v sosedne dežele. Bagdadska in nedšad-ska železnica sta odpirali najmi-kavnejšo perspektivo v bližnjo bodočnost. Kaj čuda, da se je polastila Sirje prava vročica ustanavljanja. Bapdadska železnica je potrebovala vendar na vsak način luke, in v to svrho naj bi se bila razširila luka pri Aleksandre-ti. Iledšadska železnica, nezadovoljna z visokimi tarifi železnice
romar več v Damask. O razširjenju luke v Aleksandreti ni in ne bo več govora, kajti Francija ne bo dovolila, da bi se njene investicije v Bajrutu popolnoma minirale. Te investicije trpe že danes vsled konkurence Ilajfe ter bodo še več izgubile, če postane ta luka izhodišče angleških železnic in angleških podjetij.
Politične težkoče Srije zaostajajo prav malo za gospodarskimi. Posledice 13-mesečne anpleške o-kupacije se čutijo še danes. — Anglija ni protežirala samo edinstvene Sirije, temveč edinstveno arabsko državo od Sredozemskega morja do perzijskega zaliva ter bi ji bila gotovo priklopila na kak način tudi Irak in Palestino. Damask bi bil postal zopet glavno mesto arabskega sprednjega Orijenta. To bi bilo pospeševalo tudi znanstveni vpliv Sirije in razširjenje njenih luk. Te politične sanje so ostale sanje. Ne samo, da Damask ni postal glavno mesto velike države, niti glavno mesto Sirije ni postal. Kljub temu pa živi ta angleška misel, ali angleški sen, še dandanes ne samo v vzhodnem. temveč tudi v južnem delu Sirije.
Ime Sirija dandanes v političnem oziru sploh nima eksistenčne pravice. Sirija je omejena samo na upravna okrožja Ilaleb in Damask, in niti to ne v vsem obse-pu. Država Sirija je ločena od Sredozemske pa morja po dveh samostojnih državah, Velikem Li-
raili.
dalo Asirca, ki je bil med tem zadremal. in je nato polagoma zapuščalo panoptikum.
— Čemu smo prišli že danes?
no karto in ti^oč rubljev se ne da bock. Napel je suha prsa, si na- J J^riti bi morali šele čez pet dni napraviti. . .	j ravnal prožast triko in napravil j Zdaj som vi{lol ^ kako so „a za_
L*rMnin	pečatili.
Ponoči je odprl Monsieur Charles vrata svoje sobe tik ob panoptiku in si še enkrat ogledal svojo "glavno številko", ki naj bi nm
Monsieur Charles je stal na Občinstvo je še nekaj časa gle- drugem koncu mize in s strahom
in začudenjem gledal vanj. . .
Umetnik v stradanju je pograbil gnjat in jo v velikanskih grižljajih pospravil. Plrav tako hitro so izginila jajca. . -
ki ima stranske stene iz stekla,
—	Halo! Tsehamboek sarv?
—	Lapi tak! — je odvrnil na skrinjo bo polieija uradno zape-' mišljeni Asirec in se je od mraza j ^ževala zlato. Asiree je ležal na eatila. Ostali boste pa v nji celih tresel.	I dnu steklene skrinje in spal. — štirideset dni. Razume se seveda — Zaprite pokrov! Gospod po-. jj011Hieur Charles je dvignil sve-po sebi, da so v skrinji luknje za licijski častnik, zapečatite uradno ( fjiko jn posvetil spečemu v obraz.
zrak in lijak, skozi katerega bo- stekleno omaro! Kte dobili vsak dan vodo. Po št i-se je začel!
Znanstveni akt
DANSKA KRALJEVSKA RODBINA
Gospodar panoptika se je strahu sesedel na stol in vprašal:
—	Ali vedno toliko jeste?
—	Nc, samo če sem lačen.
—	In kdaj ste lačni ?
—	Vedno.
—	Dragi moj, — je razburjeno rekel Monsieur Charles, — najine pogodbe ne bova raztrgala . . . jo bova samo predrugačila. . . Kazal vas bom kot slavnega požeruha. Povejte mi, dragi moj, ali lahko snete en večer 25 žemelj in celo pečeno gos?	*
—	Hm, — je dejal umetnik v stradanju, — pridenete lahko še nekaj klobas in deset jajc. . .
—	Dobrotnik! — je vzkliknil Monsieur Charles in objel okoli vratu umetnika v stradanju. — To bo vzbudilo še veliko večjo senzacijo m pozornost.
—	Škoda. da je nocoj že prepozno, — je melanholično vzdilmil fant.
—	Zakaj ?
—	Lahko bi takoj nastopil. . .
„ . A	-, jbanonu in Alaniju. Upravna o-
Bairut — Damask, je sklenila, da«, „. , . , . . ...
.. Ir .. ,> , , , ~ , krozja Aleksandreta m Antakije preuredi Jlajlo. Bairdadska zelez- .	, ,
i "T. .. , . , .. .., sta avtonomna, ravnotako druzij-
niea naj Sirije ne bi bila spoiila ,	. . . ^ ...
.... ..	' sko gorovje južno Damaska. Po-
samo s perzijskim zalivom, tem-'....~	. ^ , , _
...... ...	nt lene pravice teli držav in avto-
vee naj bi bila vodila s postran-	., „ .. ,
.	. ,	. _ i nomnili formacij ljudstvu niso
sko progo preko Teherana do Ra-; .	.	, ,
, , .	i--, ,	jasne, ne samo to. so mu celo de-
bula ter speljala s tem večji del .	...
... . „ . , .	.loma nerazumljive in povzročajo
perzijskega m afganistanskega tr-: , v	,.
'	I	T. . i splosno nevoljo.
govskega prometa preko Sirije m
Aleksandrcte. Iledšadska železnica naj bi se bila podaljšala preko Meke do Sanae v Ilunau ter naj
denarno globo. — Menjalec Ausi-ibi bila angleški gospodarski vpliv
dij, ki je imel nad svojim lokalom cjmburški ščit, je poneveril svojim vlagateljem znatno vsoto denarju in pobegnil. Odrejeno je bi-; lo takoj zasledovanje in bil je a-retiran. Denar so našli še ves pri njem. Pretor ga je obsodil, da mora denar vrniti vlagateljem, seveda bo tudi kaznovan. — Popla-
v Arabiji popolnoma zlomila. — Načrti za trgovsko povzdigo Sirije so bili gotovi, večji del sredstev pripravljen, zato ni čuda, da so zrli sirijski trgovci z velikimi nadami v bodočnost.
Toda prišla je svetovna vojna in sedanjost je popolnoma drugačna, kakor so upali prebivalci
var roparjev Donnifon je bil dk- Sirije začetkom leta 19U. Carill_ nes v ostijskem pristanišču križan. ske meje zapirajo 8irijo ne le na
Znani zgodovinar Gaj Salust je izdajal v svoji mladosti rimski lokalni list "Commentarium re-rum urbanarum", pri katerem je
severu, temveč tudi na vzhodu in jugu. Sama na sebe navezana, ne more niti četrtine tega izvažati in uvažati, kar je šlo še pred 11
upravnik<w ni bilo. Da bi prepnal peneral Gouraud kralja Fejsala,
sodeloval med drugimi tudi Julij, leti skozi njene tr„ovske hiSe. _ Cezar. Lukul mu je dal v svrho, Njene trf?avske ustanovc so za se-
so baje jako priljubljeni na Dan-Aleksandrino kralja Kristijana
Ta je trenil z vekami, zazdehal in nato počasi opprl oči.
—	Kdo je? — je prestrašen vprašal. — Oh, vi ste, Monsieur Charles?
—	Dragi moj, prišel sem, da vidim, ali je vse v redu. Spi mirno dalje. Lahko noč!
Asirec se je pretegnil in nato rekel:
—	Pravzaprav ni vse v redu. —Kaj pa je?
—	Jesti hočem.
—	No, — je dobrodušno odvrnil Charles, — za to imaš še čas. . . Samo še 39 dni. . . Potrpi še malo.
—	Vi lahko govorite: potrpi še, malo, — je nezadovoljno rekel u-metnik v stradanju. — Vi ste go-, tovo dobro večerjali, jaz pa od zjutraj nimam nie v želodeu. Koliko pa je pravzaprav že uraf.
—	Tri po polnoči. Spavaj, dragi moj. Jaz prem.	»
Pri vil je svetilko m je že hotel odrti, ko je sasfišal za seboj tr-' kanje na stekleno omare.
Trdno in energično se je začni Asirčev glas:
—	Jesti hočem. . . Stvar sem si premislil. Pustite me iz te mišni-ce! Hočem -zapeti kaj drugega!
Posestnik panoptika je v dulru
I že videl, kako mu je izginilo zlato — obupno se je prijjel xa gAavo in zakričal:
—	Lump 1 Uničiti me hočeš! Dal sem že ves teden tiskati lepake. ADVERTISE in GLAS NARODA
Priprave za septembersko zasedanje Zveze narodov.
Francoski listi poročajo, da je konferiral Briand s španskim in poljskim poslanikom, da ne bi delale Španija in Poljska nobenih težav na septemberskem zasedanju Zveze narodov. Med Briandom in obema poslanika je bil dosežen sporazum in je bil določen dnevni red za septembersko zasedanje. Tudi Chamberlain jc konferiral s Španskim poslanikom in splošno se upa, da so glavne težave glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov odstranjene. -Upa se celo, da bo tudi Brazilija preiklicala svoj sklep ter ostala v Zvezi narodov.
razmnoževanja na razpolago 3000 sužnjev, od katerih je izdelal vsak po pet izvodov na dan, tako da je znašala naklada lista, ki je izhajal vsako sredo, 15.000 izvodov.
Rims ačsokjeyootdČt ooli;i-pr
Rimski časopisi so poročali, — prav tako kot naši današnji — o političnih, lokalnih, športnih in družabnih dogodkih. Že takrat so se pritoževail filologi radi "časopisne latinščine", ki njihovim korektnim pravilom ni vedno popol-uoma odgovarjala.
Poročevalci listov so skušali že pred 2000 leti dobiti od oblast i najnovejša poročila o dogodkih vi mestu, in v provinci pri sodnih obravnavah na forumu so sedeli no-: vinarji poleg mize sodnikov ter beležili s pomočjo neke vrste ste-: nografije potek obravnav. Že za časa Cezarja se je očitalo novi-i n ar jem, da včasih kako vest pretvorijo ali pa sensacijonalno pri-kroje. Tako je poročal naprimer neki list nekoč o Ciceronovi smrti, dasi je bil Cieero takrat še čil
in zdrav.
danje čase mnogo prevelike iirl predrage. Bagdadska železnica, trdna opora blagostanja Sirije, je danes last treh gospodarjev. Nobeden od njih ji pa ne posveča pozornosti, ki bi bila potrebnaJ Del, ki je pripadel Siriji, je torso, ki ne bo nikdar prinašal koristi. Hedšaška železnica je popolnoma mrtva. Dočim je prihajalo še pred dvanajstimi leti na tisoče romarjev v Damask, ki so prinašali tja ne samo denar, temveč tu-
Po zaslugi francoskih in ameriških šol, da, celo visokih sol, je bila Sirija pod mladoturškim režimom središče nacijonalnega navdušenja in stremljenja. Muslimani in kristjani so tekmovali med seboj v afirmaciji pravic a-rabskepa ljudstva. Na tisoče jih je vzdihovalo radi tega po ječah, in med svetovno vojno jih je bilo na stotine obsojenih na smrt. — Niso trpeli zaman. Njihov narod je bil osvobojen. S tem pa so se pojavile prve težkoče. Svobodno Sirijo je bilo treba upravljati, a
bi bilo vzelo upravo v najkrajšem času v roke nezadovoljno ljudstvo, ker njegova vlada ni bila zmožna, da bi bila vodila državo. Prišli so francoski upravitelji. Domači voditelji jih smatrajo za vsiljivce, kljub temu pa morajo priznavati, da bi Sirija brez teh tujih vsiljivcev pač težko eksi-stirala^ — K temu pride še lokalni patrijotizem in religijozna na-cijonalnost. Lokalni patrijotizem pospešuje umetno razkosavanje Sirije, religijozna nacijonalnost pa ovira razvoj nacijonalne misli v evropskem smislu. Vsled tega i-majo voditelji sirijskega naroda težko stališče, tako pristaši stran-
Divji zapad v Parim.
Te dni sta napadla v Parizu na
di nove trgovske zveze, ne f;ride ke, ki je za enotno Sirijo, kakor danes skoro noben mohamedanski I oni sirijske ljudske stranke. —
GENE TUNNEY IN JACK DEMPSEY
?J
ulici dva neznana individija taj nika nemškega poslanika Alfreda: Egenbergeija. Skušala sta ga pobiti na tla. Egenberger se jima je postavil v bran, vendar pa se ji-, ma je posrečilo, da sta mu odvzelo, potem ko sta ga hudo~pretep-1«, večjo vsoto denarja ter listnico z ramama dokumenti. Po 'izvršenem roparskem napadu ste lipova pobegnila. Policija ju doslej se ni mogla najti
Meseca septembra se bosta spopa dla v Philadelphiji dva najboljša ameriška boksarja. V šport nih krogih domnevajo, da bo mo-ral Jack Dempsey napeti vse1 sile, ako bo hotel obdržati prvenstvo.

i -SV	> . ..; - ... •

„	• . , V .
s i. . ,. . •...' /
d«
Jugoslovani v madžarskem peklu.
dni jO bile izmenjani med .stražnici držali tri zaprtega in .so živijo in Madžarsko politični jra neprestano pretepali. Ležati je inci. iz madžarskih zaporov moral na goli, mokri -zemlji. Ko si vrnilo 14 jugoslovunskih dr- je nekoč hotel sam prinesti slame, anov. Vsem se pozna da so ki je ležala raztresena po gnoji-rpeli v madžarskih zaporih j šču, .so mu jo odvzeli. Pri zasli-veške muke Mladi ljudje, v sevanju so ga spraševali še na po-i življenja, .so postali starci, j vsem madžarsko originalen način: » eni, izraozgani in izmučeni, zvezali so mu roke na hrbtu in j ki so se doslej vračali iz pa privezali v kot sobe. Nato sta , :arske in *o tam ime'.i nesre- prišla dva vojaka in ga klofuta- ' j Mi prišli v o/.je .".tike z mad. ia> dokler se ni nezavesten zgru-o jitstico. so pripovedovali o dil. Tepli so ga tako močno, da h, ki >o jih morali pretrpe- je izgubil sluh in skoraj popolno->da vse te pripovedke so se ma adcjiel. Ko se jim je zdelo neverjetne, ker si danes sko- | pretepanja dovolj, so ga odveza-'
NAJBOLJŠE AMERIŠKE PLAVALKE

mm
feLs jl^I-Jv:
vMttrS-*	.O:*.*:
cimmssmmsmm
«i»»» ■rute«, »m e- e.;
ro
kje
ljflV
cije
li mogoče militi, da bi se še v kaki evropski državi uve-Ijali predpisi cerkvene inkvizi-t>redujega stoletja. Politični kaznjenci, ki se se te dni vrnili direktno iz madžarskih zaporov pa so pri zaslišanju izpovedali stvari, da se človeku ježijo lasje, ko jih čnta. Telesno in duševno mučenje, najpopolnejše inkvizicijske priprave, to so še danes sredstva madžarske justice, s katerimi skušajo od osumljencev izsiliti priznanje.
V beograjski **Politiki" opisuje novinar Vuk Dragovič, ki je govoril z v racajoč im i se kaznjenci, muke in trpljenja naših ljudi v madžarskih zaporih. Iz njego vega opisa posnemo sledeče podrobnosti. ki najbolj ilustrirajo postopanje madžarske justice.
Poduarednik 26. pešadijskega polka Milan Lukič je skupno zre-dovoma Radivojem Zivkovičem in C'edoin Živičem na obmejnem po_ liodu v noči dne li3. novembra '21 zadtd na našem ozemlju na macl-žarsko patruljo. Se predno so se nasi vojaki prav zavedli, so jih Madžari iz zasede napadli z^oro-žjern, vse tri ranili, nato povezali iu prenesli preko meje v svojo stražnico. Roke in noge so jim o-kovali v železje in jih zaprli v neko vlažno luknjo brez oken. Ponoči so prihajali madžarski vojaki in jih z bikovkami do nezavesti pretepali. Da so jim podaljšali muke, so jih polivali z mrzlo vodo in jih na ta način spravili zopet k zavesti, potem pa so jih zopet pretepali. Obveze so jim strgali z ran, tako da so krvaveli po vsem telesu- Vode jim jk> tri dni niso dali, kruha pa na dan samp četrt kilograma, toliko, da niso o.I gladu poginili. To trpljenje je trajalo celi dve leti. Živič jc podlegel ranam. Pokopali so ga golega, zabitega v navaden zaboj. Njegovo obleko so poklonili nekemu madžarskemu roparju, ki je baš takrat zapuščal zapor.
Pred sodišče sploh niso nikoli prišli. Zaslišali so jih večinoma oficirji, ko si jih pri tem pretepali in mučili. Kot priče so nastopali štirje židje, ki so potrdili vse, kar so Madžari hoteli. Ti štirje židje so .nastopili sploh v vseh procesih zoper jugoslovanske državljane.	I
Kdor ni botel priznati, česar so ga dolžili, je prišel v mučilnico. Tam 6>o mu zvezali roke in noge skupaj, tako da je prišla glava med kolena, nato pa so mu med kolena iu lakte porinili debel drog. V tej mučni poziciji, so jih puščali po šest do osem ur. Ta inkvizicija se je izvajala v vseh madžarskih zaporih.
Drug način mučenja je obstojal v tem, da so osumljencu zvezali roke na hrbtu in ga nato od zadaj za zvezane roke «4iesili, tako. da so visele noge v zraku Po polnrnem obeienju se je vsak, tudi najmočnejši, onesvestil, toda takoj so ga polili z mi;zlo vodo, da
so ga zopet spravili k zavesti. *
Se bolj potresljiv je slučaj Ili-je Tiinotijeviea iz užičkega okraja. Timotijevič je imel malo posestvo ob madžarski meji. Meseca aprila 1923 so ga Madžari na meji prijeli, ko je delal na svojem polju. Obtožili so ga radi žpijonaže in jk> dveletnem zasliševanju in gonjenju po ječah obsodili na smrt. Po tej obsodbi je eeli dve leti čakal med ostalimi obsojenci, za katere se je pripravljala vrv, na izvršitev kazni. Paz-Hijti ao mu vsak dan pripovedovali, da bo naslednjega dne obešen, smpo da bi povečali njegove duševne muke. ^ - «
ZAPUŠČINA RUSKEGA CARJA
angleških bankah ruski car Xiko-i
li. nato pa so mu s.-zuli Čevlje.	z ]eve na desno SO: Miss Etj,el Jackie, Miss Agnes Geraghty, Po sobi so nasuli ježic in starih f	tlia Norclius. Miss Ederle je preplavala Angleški kanal ter
žeblje v, nato pa je moral z vo-	New York, kjer ji bodo priredili svečan sprejem.
jaškim korakom korakati gori in--
doli po sobi, ki je bila po tleh	kal. pripoveduje Kiš, mi je pri-
kmalu vsa okrvavljena. Pod 4akira	*tU0lil politični agent Janoš Ba-
ua-siljera je končvno priznal vse,	log taka zaušnico, da sem se
kar so hoteli od njega vedeti, dasi	zgrudil lia tla. Pri tem sem zadel
»i je moral sproti izmišljevati i-	ob majorja Singcrja. Radi tega
mena. za katera so ga spraševali.	Uie je gruča oficirjev, ki so se
Timotijevič, ki je inteligenten	pravkar vrnili iz jahainice, za-elovek. se je radi tega postopanja	čela s sabljami pretepati, tako da pritoževal pri sodnikih, oficirjih	aCm obležal ves krvav, ii kjerkoli je bila prilika, toda za-, * man Po vsaki pritožbi so še hujše Sličoa u^oda je doletela tudi ravnali z njim. Šest let, ki jih je	vse ostale. Trpinčenje po hikvizi-prcbil pod takimi okoliščinami v	cijskih metodah ni ostalo niti madžarskih zaporih, ga je popol-	enemu prihranjeno. Vsi so pre-noma uničilo. Strt na duhu in te-	,-^ali nepopisne muke in so do-lesu se je vrnil v domovino.	življali stvari, kakršnih si niti naj *	zlobnejši človek ne more izmisli-Xeki drugi ujetnik, ki se je	ti. Hrana je bila slaba in je ko-vrnil, pripoveduje zanimive poli-	maj zadostovala, da niso lakote tiene dogodke, ki jili je doživel,	poginili. Posebno ostro so nasto. To je neki Knipl iz Osijeka, ki je	pali madžarski vojaki napram sliržil svoj čas v jug. zrakoplovni	Jugoslovenom. Ujetniki drugih čuti. Radi nekega delikta je de-	narodonsti so bili bolj redki in .-o /.crtiral ter zbežal na Madžarsko,	bili deležni daleko milejšega po-Tam so ga takoj začeli pregovar-	.stopanja, razen Cehov, katerim se jati, naj postane njihov spi j on.	ni godilo nič bolje. Nekateri so se Knipl je na videz na to ponudbo	vrnili kot invalidi, vsi pa več ali pristal in je tako postal njihov	manj bolni. Trije so bili tako sla-zaupnik. Spoznal je njihov spijo-	bi, da so jih morali od meje pre-nažni sistem, ki je bil zelo ob-	peljati naravnost v subotiško bol-sežen. V naših krajih so imeli	nico. Madžari so nam poslali, ako povsod svoje zaupnike. Tako je	»c odšteje edinega vojaškega de-bilo v njihovi službi več železni-	z»-rterja. skoz in skoz nedolžne čarjev, carinikov in celo med na-	ljudi, ki niso zakrivili ničesar šimi oficirji so imeli baje svoje	drugega, kot da so bili naši dr-zaupnike, ki so jim pošiljali tajne	žavljani, doeim je naša država vojaške naredbe, moblizaeijske na-	izročila Madžarom ljudi a la Ge-črte, dislokacije itd., tako da so	za Weis, o katerih je dokazano, da bili Madžari o vsem sproti obve-	-s<> bili madžarski špijoni. Mad-ščeni. Imena teh madžarskih za-	žarski jetniki, ki so zapustili na-upnikov se kajpa drže v tajnosti,	še zapore, so se vračali zdravi, veter ni izključeno, da je še ta ali	seli in skrbno oblečeni mi pa smo oni danes v naši službi. Največ za	dobili naše ljudi, bolne pohablje-upnikov so imeli med takozvani-	ne, gladue in razcapane, mi dvolastaiki ob vsej madžarskih Kdo ve, koliko naših ljudi še meji.	hira v madžarskih zaporih.
Knipl, ki je pomagal pri pre---
našanju teh }>oročil. je po mož-' nosti vsa poročila prepisal in po svoje prikrojil, tako da so bili Madžari v posesti povsem napač-' nih podatkov. Nekega dne pa so
Mi>s (Jertrude Ederle, Miss Marše bo vrnila dne 2S. avgusta v
bo, kadar ozdravi, zopet posvetil požiranju tujih predmetov, Kajti tu način življenja nese bolj kakor | l;ak tlruir poklic. In še to je mož-I no, da bodo francoski listi takoj ! i bnovili to zgodbo, čim jim bo zmanjkalo drugega gradiva. . .
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo
za Greater New York in okolico, inlc
—GLAVNI OOBOh za 1926.— PreiUedmk:
FIXANK 1J«>TK<>
\V. 132 St..
Xt-\v YnrU C.ty F-xdpredsetinik:
IGXACtJ M l'šlč
.".«•> «Jratit St..
Hj ODklyn. X. Y Tajnik: JOSKP1I KilIACHNIK.
M Tcu Eyck Street,
Brooklyn. N. T.
• Blagajnik:
I'ETER RO|«E.
3.3 Alpha Place.
<J.'end;il».\ L I. Z.m snikar: JIAIITIN" C^I'Kfj, Staggr St.,
Ur.K klyn, N*. Y. NarJzorni Odbor: A XTHO X Y K OS 1KX1K.
10121 - S5th rid..
Richmond Hill. L. 1*1. AXT( »X CVETKO VIC H, 1912 Linden Street.
Brooklyn, X. Y. BOI.TKi: IU3ROANC, 72 Wlnflcld St..
Rrtoklyn, X. Y.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj le ni član tegu društva naj vpraša svojega prijatelja ali pri ateljico ali pa cne^a izmed odbornikov xa na tanena pojasnila. V ncsicči se spozna kuj to pomeni.
To društvo je sicer najmlajše, to da najmočnejše bodisi v premoženj« ali Članstvu. Društvo ;e v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo ;:e skoro deset tiso-j bolniške in slicrc šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $12 000.—.
I»ru.'.tvo zlmruj«- v•••.^l^<t tr» tJo f"b< In v svojih 'Iriuitvetillt prostcjiih v He«»lh<iv«-n llall 5 St. me-1 <lru«<> Ijj tr«-t]o Ave., N"< w
Sovjetska vlada v Ploskvi je v zadnjem času ponovno zahtevala od Anglije, da se ji vrne premo-'
ženjc, katerega j. deponiral v^g Jj Q ^A POTNIKE
NEDRZAYLJANE
laj. Premoženje znaša več milijonov funtov in radi tc bogato ded-j
še i ne prišlo v ruskih emigrant i Glasom najnovejše odredbe, ki skih krogih ponovno že do velikih Ktol)ila v veljavo 31. julija t. 1. Sporov.	j mora vsak potnik nedržavljan. ki
Ruski car Nikolaj II.. ki j- bil	žoli dobiti dovoljenje za eno leto
eden izmed najbogatejših m«»ž n;>	Odrinit to re-enter) poslati proš-
svetu, je naložil svoje privatno	v Washington. D. C. vsaj me
premoženje že dolgo pred svetov-	sei' (lni I)red odhodom. Šele ko do-
no vojno v angleških bankah.	bi Prosilec iz Washingtona karto.
Njegovo imetje v gotovini so ce-	k jcr Je označena številka njegove-
nili na -10 milijonov angleških	Pennita, zamore potovati in se funtov čl owl
fantaziji. Z;i časa svetovne vojne	11111 ^ 11ro^en Permit osebno, je prišel car v zadrege in je dvi- 1 Pennit sp Zamore dobiti tudi V ^rnil približno polovico teg;i ztic^-ka. Po izbruhu revolucije t»ji so angleške banke park rat poslale v iillsijo večje zneske. seveda po
iiif iw iiinijiiiiiM augieMiiu
OV. Vsoto, ki si jo je mogel osehno z^lasiti z dotično karto v ek takrat predstavljati le v NW Yf>rku v	Office, kjer
Grozdje ? Grozdje! Grozd je!
To je že pelo zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z na.',iin blagom! Naročite karo našega izbran*,"»a črnega aH belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev s«* je že začela.
WALTER PREDOVICH
naslednik BAKULICH PREDOVICH C0.
216 California Fruit Bld^., SACRAMENTO, CALIF.
Z A
T A V E
sv,lene ameriške. slovenske i o-	oi-n/	- j , j	,
IN HRVAŠKE	i SuJurno 25% ccncJ* Kot drugod
VICTOR navinSek.
331 greeve st. concmauoh. r-a
REOALUE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE. UNIFORME ITD
SPREJEM NOBILA
Italijanski zkaroplovec Noliile, mu prišli na sled in to je imelo katerega je Mussolini radi pole-zanj hude posledice. Obtožen ve- ta na Severni tečaj povišal v irc-lcizdaje, je bil obsojen na smrt- nerala, se je vrnil te dni v Rini.
vseli drugih mestih, kjer so imi-graeijski uradi, toda za one, ki potujejo v stari kraj preko New Yorka, je najbolje, da označijo
navodilih carja, ki je menil, da bo i meKto Now York< Bar"c °ffiec z denarjem lahko o,Ikui.il svojo' kot kraj ah mesto' kamor P"dejo rvobodo in svoje življenje Denar osebno P° l^mit s karto, ki bo je sprejel t elo v Tobolskn, ko je floPoslana Prosilcu iz Washing-bil že interniran s svojo družino j f011,1*
Ivo je bil car umorjen, je na-1 Tudi brCZ Peraiita lal,k° Postal velikanski konflikt radi ded- 1"Je V('"' kot Posedaj, toda se mo-sčine. Ruski veliki knezi in velike ™ VSak Vr,liti tekom Šestih mese" kneginje ter tudi eariea-mati v CeV' bre' da -10 Stct Y kvoto' mora Kod a n j u, vsi so zahtevali, da se M pa Vsak Preskrbt,ti "on-quota denar izplača njim. Vendar so 0JV1Z"® Pri ameriškem konzulatu Stale 1--0 v. ,-v:,. t«	l>re<1 povratkom. katerega
gluh.	____________ _____________
re dokazati, da jc došel ven res-' nično samo na obisk in v dokaz temu služi najboljše ROUND-TR1P-. TICKET. Označiti mora tudi dan njegovega prihoda in ime par-j I nika, s katerim je postavnim jio-lom došel v to deželo.
Za vsa nadaljna pojasnila se
ROJAKI: —
Tekom letošnjega lrta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornost jo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti
JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET
s parnikom
banke za ysq te opomine
v„„ .......... ii-- .mu da konzul le tedaj, alio zamo-
, Ker so smatrale, da nimajo
pravnega razloga, izplačati carjevo zapuščino, ki ni bila nikomur votirana. Predvsem ni bilo angleškim bankirjem jasno, po kate-j rem zakonu, po sta romski ali angleški postavi naj se denar zadr ži ali izplača. Ruski predpisi nam-
reč v takem primeru določajo za
dediče vse sorodnike v enaki me-! ri; angleški zakon pa priznava le najbližje horodnike. kar bi bili v tem primeru obe še živeči sestri
t obrnite na :
Sele pozneje je izvedel, da po ob- kjer mu je priredilo prebivalstvo j earja? kiieginji Olga in Ksenija, .stoječih zakonih njega kot ino- ' naravnost triumfalen sprejem. —j Dedščina, ki leži sedaj v angle
zenica ne bi smeli justificirati, to- Listi poročajo, da ni bil še noben da k«lo se danes na Madžarskem tuji državnik ali suveren sprejet meni za zakone, ko si vsak mo- s takimi častmi, kakor Nobile. —
škili bankah, znaša približno 1.6 milijonov angleških funtov ter je deponirana v Londonski banki.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y.
POTREBUJEM DO 20 MOŽ
za delati drva v Chipmonk. N. Y. $2.00 od klaftre. — Joe Podbev-šek, R. F. D. 2, Chipmonk, N. Y.
(2x 25,26)
gotec kroji pravdo po .svoje. Za- Pri tem so bili navzoči vsi mi-jKakor ))()roča.io iz emigrantskih
menjava ga je rešila.	uistri razen Mussolinija. Gover-
Slična usoda je doletela neke-	ner mesta Rima je slavljenca po-
ga Stevana Kiša iz Rajmoka. Pri-	sadil na svojo desno stran ter : e
šel je na obisk k svoji teti na	vozil ž njim skozi okrašene slavo-
Madžarskem, pri tem pa so ga	loke. Vse ulice so bile polne vris-
Madžari ujeli ia zaprli. Posreči-	kajočega ljudstva, ki je na nešte-
lo se mu je izmotati se na ta na-	tih mestih prodrlo policijske kor-
čin. da je vstopil v madžarsko \	done in tekalo za kočijo, .katero
vojsko. Tako je postal priča, ka-	so spremljali jezdeci, ko so Madžari pred mednarodno Ko se je Nobile vozil proti pn-
komisijo skrivali orožje, topove in	lači Ohigi, ^ nad mestom krožili
municijo. Sam je pomagal pri	aeroplani, zvonovi na Kapitoljn j
skrivanju orožja. Puške so skrili	pa so glasno zvonili. Njegov vbod:
v neki zai»or, ki so ga nato zazi-	v Rim je bil sličen triumfu monar-l
dali. Municijo so nasili pod tri-	ha, in ljudstvo je na tej poti vee-J
bune na dirkališču, topove pa so	krat ustavilo voz. zakopali na posestvu nekega ba-
virov, so se živeči potomci dinastije Romanov sporazumeli na ta način, da so pripravljeni podvreči se razsodbi angleškega ali pa italijanskega kralja. Zahteve sovjetske vlade pa bo Londonska banka seveda . kratkomalo zavrnila.
NOJEV ŽELODEC
Nedavno se je v pariških vari-jetejih produeiral možak, ki je po zgledu ptiča noja požiral vsakovrstne predmete. Gledalci so imeli
„	, . ž njim veliko veselje in so se ču-
Na triru Ccdlona se. je zbra«a	, ,	,
. v ,	.. A . . I ""i, kako je mogoče, da njeirov
rona. Ves čas, dokler je bila med- desettisoeglava množica in ko «o| 2elodw prenoso toUko	^
narodna komisija na Madžarskem, je pojavil Mussolini z generalom	venJar ne moro prebavi.
so zpali Madžari vešče prikrivati na balkonu, je nastal nepopisen | fL T(j je liienda ^^ ^
velikanske zaloge muncije. orožja vrmč. Nobile je imel na množico, ^ ^ ^ ^^	^
tf>P°v-	nTYOrJlie ^ JK)POlnT U v" h^oj nojevski poklic ter izginil.
Ko so zaprli Knipla, je bil Kiš ml v vzklikih nanj in na Mussoh-jKam	nj yedel ^
pri njegovem zaporu na straži,	nga. Nobde je bil nato od vlade ^ ^ ^ ^ ^ ^
Zasačili ,mso ga. ko je dajal Kni-	pogoščen in bogato obda-j,.o {lf)znalo df| je na k,iBi_
plu papir in svinčnik, da bi na-	rovan. I kjor SQ ga operirali
pisal pismo, ki bi ga Kiš oddal	Nobilu mU leteli nasproti tud. . V njegovem želodcu so našli
na pošto. Takoj so ga zaprli in	dve letali, izmed katerih pase je i zdravuiki 233 i<reJ j.,«
obtožili še njega špijonaže. Med	eno na povratku v Rim ponesre-i^ ^ ^^- - ^ ^
zasliševanjem jc prosluli krvnik	^o. . . Dy^, letalca sta ob tej pri- ^ ^ dya
major Singer vzkliknil: "Oj, kje hki izgubila življenje._ metra ^	^^ ko^kpy
so časi, ko smo lahko te vrste ^ KOJAKI. NAROČAJTE SB K* ljudi brez ccrimonij pošiljali na ,4OUUB FARODA", NAJVEČJI drugi svet!"	|SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE
Ko sem pri zaslišanju opore- j DRŽAVAH.

I

stekla, ki so skupno tehtali dva kilograma. Vse to so mu seveda odvzeli in mož pravi, da se sedaj počuti mnogo lažjega, da se pa
s»11 A1051AV.	m a^TO^Ttlls. - ,r
Kdor kaj ve o mojem očetu JANEZ MOHAR-F. naj mi poroča. »Taz prav ni«'- ne vem o njem. bom zelo hvaležen onemu, ki mi kaj poroča. — Fran Mohar, če vi j. pom., Šmartno pri Litiji, štev. 16, Jugoslavija. (2x 25.26^
ŽENITNA PONUDBA.
Fant star 40 let. pek. z nekaj prihrankov, živim v bližini New Yorka, se želim seznaniti s Slovenko ali IlVvatieo. od 30 do 10 let staro: govorim poleg sloven-sko-hrvaški. italijanski, nemški iii angleški jezik. Pošljite sliko s oismoni na : Pek, c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2x 25,26)
" R A R I S "
KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1.
V to s vrh o imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in G. posteljami.
Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge. otroke iu sorodnike, ki Vas morda že leta in leta ž< Ijno pričakujejo.
Kdor se namerava vdeležiti teira izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parnikn. Čimprej e se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek.
FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek.
,83 Cortlandt Street : ; . New York, N. Y.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj ku ouje: kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane 93.00«
SloVenic Publishing Company
83 Cortland* ItrNl	Mwm York, S. T.

i
■»'V f nV
•III
AVSTRALEC
KOMAH VL 2XVLJKHJA.
* f
Za "GLAS NARODA" priredil O. P.
17
(Nadaljevanje.)
A. L KUP BIN:
—	VelečLslano občinstvo, dične dame in cenjeni gospodje! Z vašim dovoljenjem vam bom povedal tudi jaz svojo zgodbo, iz katere lahko ja^no razvidite, kako minljiva je zemeljska lepota ter kako nestalna in netrajna je slava.
Ta glas je prihajal prav iz globine obširne greznice, jer so v kisli, smrdeči temi gnili ostanki zelenjave, krompirjevi olupki, u-mazane cunje, kosti, vrvice, limonine lupine, kosi papirja, čiki in ribje drobovje, kjer so se kopičile ubite butlejke, žica, pločevinaste škatlje in prazne škatlje vžigalic in kjer so svobodno gospodarile velikanske, Hem^borjave podgane, premetene in jhudobne živalice z golimi repki in bistrimi, črnimi očesei.
—	Prosim, kdo pa govori to? — je ošabno vprašala raztrgana grška goba, ki je imela v toaletni sobi lepe ženske bleščečo prošlost.
Tekom teh misli je zaprl bankir svojo pisalno mizo ter se napotil proti ttvoji vili.
Ralf Jansen pa se je odpeljal od bankirja naravnost v kavarno, v katero so zahajali častniki garnizije. Skočil je iz vtfza, dal služabniku vajeti ter stopil na teraso.
Tam so sedele večinoma dame, ki so zavživale sladkarije. Tudi par gospodov je našlo prostora in krog velike mize v kotu je sede-»nega vprašanja več. la skupina častnikov. Pri tej mizi so sedeli ter koketirali več ali manj diskretno z lepimi ženami in deklicami.
Prosta je bila še neka majhna mizica tik poleg častnikov. Za to mizo je sedel Ralf ter naročil neko okrepčilo.
Častniki so z zanimanjem zrli na konja in voz, ko se je pripeljal Avstralec ter se pohvalno izražali.
—	Konjski razum mora imeti ta Avstralec, — je rekel eden.
—	Nobena umetnost, dosti denarja ima, da si lahko tudi brez tega razuma privošči dobre konje.
—	Rad bi vedel, odkod ima to fino obnašanje. Izgleda kot da je bil rojen na gradu, ne pa v mizarski delavnici.
.— On že ve, kaj hoče. Izvor je stranska stvar.	,
—	Tiho, sedel je poleg nas.
Pogovor je umolknil, ko je sedel Ralf za mizico.
Častniki so se nato lotili pogovora, katerega je prekinil prihod Ralfa. Tikal se je katastrofe Lepograjskih.
Ralf je bit primoran poslušati nekaj tega pogovora. Slišal je tudi ime kontese. Vsi ti gosj»odje so govorili o njej z velikim spoštovanjem ter jo splošno obžalovali.
Konečno je rekel eden gosj»odov:
—	Konečno ni še tako na slabem, ker ima lastno premoženje.
—	Če ga ji ni očem že odvzel. Ne vrjamem, da bi vedeli Lepo-grajski končal svoje življenje, če bi ga še mogla rešiti kontesa s svojim denarjem.
—	No, čakajmo, kako se razvijejo stvari.
—	Konečno pa je kontesa tudi brez denarja dragocen zaklad, — je menil najmlajši poročnik.
—	Bravo, — popolnoma moje mnenje. Ljubi Bog, brez premoženja pa je tudi najbolj mična deklica v slabem položaju. In raz-ventega so lepograjske dame razvajene.
V istem trenutku je vstopil baron Korf, ki se je hotel razvedriti.
Sprejeli soga z velikim hruščcm.
—	Ali ste že čuli, pospod stotnik, kaj se je zgodilo?
Ralf Jansen je napeto poslušal ter zrl na Korfa. Ta je kazal
povsem miren obraz.
—	Da, Treplic mi je ravno pripovedoval.
—	In kaj praviš k temu?
Korf je skomignil z ramama.	/
—	To je zelo žalostna povest ter je najboljše, da se ne govori o njej. Dame sa obžalovanja vredne.
—	Seveda in veseli večeri pri Lepograjskih so izginili. Tako izvrstna vina so imeli, — je rekel neki obilen častnik z veliko plešo, kateremu se je poznalo, da se zanima za vinske kleti.
Ralf Tansenu je divje vreia kri po žilah, ko je videl, kako mirno in hladno je govoril baron Korf o tej zadevi in kako reservirano je pri tem izgledal. Moral je stisniti zobe, da se obvlada. Najrajše bi skočil pokonci ter rekel Korfu:
—	Vaše mesto je poleg koutese. Da mirno sedite tukaj, dočim je ona sama v strahu in bedi, mi dokazuje, da ste jo že sedaj izdali Lopov je, ki misli v takem položaju le na sebe.
Nobene pravice pa ni imel zavzeti se za konteso. Bilo pa mu je nemogoče še dalje ohraniti mir vspričo tega hladnega, izdajalskega obraza. Dvignil se je, položil denar na mizo ter zapustil verando.
Častniki so zrli polni zanimanja za njim ter opazovali, kako elastično je zopet skočil na voz ter prijel za vajeti. Tudi Korf je zrl za njim brez vsake slutnje, kaj vse ve Avstralec o njem in kaj mi ali o njem.
—	Če bi bil tako bogat kot Avstralec, bi si lahko privoščil luk-sus, da izbiram ]>o svojem srcu. Potem bi me nobena stvar ne ločia cd Dagmar. Le njo samo bi vzel za ženo, — si je mislil.
Že dolgo pred dogovorjenim časom je čakal Ralf Jansen na slednjega dne ob zidu parka na dr. Hartlinga. Ni mogel brzdati svoje nestrpnosti. Njegova mati ga je polna skrbi opazovala, ko sta sedela pri zajtrku. Pobožal ji je roko:
—	Grem k Lepograjskim. Dr. Hartling mi je rekel, da ne vedo dame1 v svoji zadregi, kam naj se obrnejo. Nobenega človeka nimajo, ki bi se zavzel zanje. Vsled tega jim bom ponudil svojo službo
Gospa Jansen je prikimala ter se nasmehnila.
—	Tako je prav, sinko moj, stori to. Če ve človek, da je kdo
Hitro je stopil k gospej Lepograjski.
—	Sedaj pa je že dovolj, milostljiva gospa. Vi mučite sebe in svojo okolico s temi brezpotrebnimi izbruhi. Borite se rasno proti njim. Sedaj se morate pomiriti, — je rekel odločno ter jo vzravnal.
Glasno jakanje je v tihnilo ter se izpremenilo v slabotno stokanje.
—	Mama se je ojunačila, gospod doktor, ter hotela govoriti z upniki. Gospodje pa so bili tako usiljivi in neotesani, da je dobila nov napad.
Gospa Helena je zopet pričela stokati in jadikovati. Zdravnik I a ji je energično stisnil roko.
—	Mir, sedaj brezpogojno mir. Dam vam zopet spalni prašek da se prespite. Ko pa se prebudite, bodite popolnoma mirna in pametna, kajti drugače nisem odgovoren za nobeno stvar. V vaše po-mirjenje hočem še reči, da vas ne bodo upniki več nadlegovali- Pri-vedel sem vam pomočnika v sili, ki bo začasno uredil vaše težavne razmere ter podpiral konteso. Tako. Tukaj je prašek in mir. Nobe-
cvililf gosli, v ozračju je bila so_' para in dim, v steklenem akvari-jumu pa so nepremično stale, je-dva gibajoč s plavutmi velike, temne, umirajoče- ribe. Od časa do časa sem slišal znane fraze o Mil-tiadu in Petrarku, toda. " lamo dolgočasil sem se pri tem. Čas ni pa življenske izkušnje so me postarale. ..
(Konec prihodnjič.)
fereiaitje narnikov - Shipping ttmm
f Dalje prihodnjič )
avori
zadregi, ne sme dolgo vpraševati, če je dovoljeno pomagati. Ker je bilo dosti prezgoodaj, šel peš. Rekel si je, da je
boljše
gel mladeniško dobo, ko so naše drevee presadili v drugo kad, mnogo obširnejšo in nas nato nekega jesenskega jutra zamotali v plahte, povezali z ljubjem ter nas odposlali proti severu. Vozili smo naj prvo na vozc-h, potem po parobrodu, železnici in slednjič zopet na vozeh in po pravici povedano. je bilo to zelo neprijetno potovanje v neprestani sparini, temi in guganju.
—	Tako smo torej dospeli v to večje mesto, kjer je potekalo vse moje šum no in raznovrstno življenje in kjer imam na svoje stare dni še veliko čast, govoriti s tako velespoštovano družbo-
—	Razpostavili so nas na zimskem vrtu, v veliki, bogati hiši, podobni gradiču. Nad nami je bila steklena streha in tudi južna stran rastlinjaka je bila steklena, a umetne trate, ozke stezice, posipane s peskom ter vodomet nad bazenom iz lukenjčastega kamna, — vse je bilo tako, da bi moglo
— Po parkrat na leto se se vr šili v gradiču veličastni plesi in tedaj so sč prenašala lovor jeva drevesca s palmami in drugimi večjimi rastlinami vred iz zimskega vrta v sobe, na stopnice in celo na stopnišča, pokrita kakor
—	To sem jaz, lovorjev list, — se je odzval skromen glas. — Me-; spominjati na pravo prirodo. ne se, žal, ne vidi popolnoma, zakaj pokrit sem s starim škarpe-tom in zasipan z nekakimi smetmi. Toda, če mi bo usoda mila in pridem iz te globine na površje, si bom štel v sveto dolžnost, da se predstavim vsem bvojim velece-njem sosedom. Imel sem dobro vzgojo, gibal sem se mnogo v veliki družbi, zatorej vem, kake so svetske obveznosti.
Evo torej mojo zgodbo, cenjene gospe in gospodje:
—	Po rodu sem iz južnih krajev ter sem zrastel na južnem bregu Krima v veliki zeleni kadi, o-kovani z železnimi obroči. Kakor skoz nekako skrivnostno zaveso
ČUDEŽNA OČALA
28. avgusta:
Majestic, Cherbourg. 31. avgusta:
Proa. Wilson, Trst.
1.	septembra:
Berengaria, Cherbourg: Oeorg« Washington. Cherbourg, Bremen; Derffllnger, Bremen.
2.	septembra: Hamburg, Cherbourg,
Andanla. Hamburg.
Hamburg;
Krasnaja Gazeta" poroča o izumu profesorja B. Kozova v Pe-trogradu, s pomočjo katerega bodo lahko čitali slepci navaden tisk: vse knjige in časopise. — Optofon" profesorja Kozova o mogoči slepcem slišanje luči s tem. da izpremeni svetlobne žarke v zračne valove. Osnovni del op tofona tvori navadni fotoelement, ki je napolnjen z razredčenim helijem, plinom, katerega valovanje povzroči pod gotovimi pogoji slične glasove. Optofon ne govori kakor človek, temveč ima le ne-'kaj glasov, oziroma žvižgov, izmed katerih odgovarja vsak vsaki posamezni črki. Slepci se morajo torej privaditi tega jezika. To ni težko za človeka z normalnim sluhom. Poizkusi so dokazali, da se kmalu navadijo slepci op-tofonskih znakov. Aparat ima obliko male škatlje z lečo, ki pošilja slike v fotoelement. V notraiyosti škatlje se spremenijo slike v zvoke in slepec jih ujatne skozi na a-paratu nameščeno telefonsko slu-šalo. Knjiga ali list leži na podstavku in slepec pomika list s pomočjo posebnega ročaja, kakor se to dela na primer na pisal, stroju. Lučka s senčnikom sveti na črke in vsaka izmed njih bo zabeležena v telefonu s posebnim glasom. Mladi vojni slepec,. nekdanji igralec^ je deklamiral Blo-kove pesmi z izrednim občutkom, dasi jih je čital skozi optofon. — Drugi vzorec istega aparata pa služi slepcu kot vodnik ter pre preči nevarnost tudi po najbolj prometnih ulicah. Telefon namreč molči, če je pot prosta. Če pa se pojavi pred lečo kak predmet.
šotor s progastim platnom. Kako družbo sem videl tiste dni. ka- ^obi slepec takoj svarilo, da mora počakati in izpremeniti smer.
ke lepe žeiŽske, odgojene v boljših človeških rastlinjakih, so br-zele mimo mene navzgor po stopnicah, pogrnjenih s težko, rdečo preprogo in drobile s svojimi majhnimi nažicami v belih, at-lasastih čeveljčkih. Kakšna ramena, roke^ čipke, biserni kinČ na golih vrato\1ih, kakšne trakove,
se spominjam neba, morja, gor in zvezde, kakšni zalizci, ostroge, u-cvrčanja cikad v vročih nočeh. J niforme. fraki, kake rože v gumb-Spominjam se prijetnega Vonja j nicah, kaka čudovita godba, raz-glicinij, visečih nizdol kakor mo- svetljava, dišave!
dri vodeni curki ter majhnih, belili plazečih se vrtnic, jduhtečih po vijolicah in sladkega limonega aroma magnolij, katerih ogromni beli cvetovi so bili kakor izrezljani iz slonovine, spominjam se razkošnega, strastnega, vročega vonja tisočerih visokih vrtnic: belih, žoltih, rumenih ter svitlo in temno-rdečih.
— Bil sem tedaj mlad in sem malo razumel življenje in sicer prav tako malo kakor mnogo mojih bratov„ ki so zrastli na enem in istem deblu- O velikem pomenu lovorjevih listov sem zvedel prvikrat nekega prijaznega poletnega večera, ko sta se šetala mimo nas mladenka v toeli obleki
pas spuščen nižjq ledij, vsled česar so se zdele njegove noge smešno kratke.
— Poglejte, Niko — to so pa lovori! — je vzkliknila deva vsa
če prisede v vozu zdravnika. Dal pa je ukaz, naj čaka ob eni voz nanj pri vratih lepograjskega parka.	___
Nest rpno je zrl po cesti navzdol in ko je konečno zapazil voz ^ gimnazijec? V "rdečih dekličnih dr. Hartlinga, mu je pohitel nasproti. Ni mogel mirno čakati. | laseh je žarelo bleščeče zlato za-
Doktor ga je veselo pozdravil.	hajajočega solnca, pogled gimna-
- Torej tukaj ste, dragi gospod Jansen. Jaz sem se že udal, da zijca pa je bil mračen in njegov ste se ze skesali in da me ne boste spremljali.
■Ralf je prisedel.
—	Kot vidite, doktor, je bil vaš strah neutemeljen.
Par minut pozneje se je Ustavil Voz pred porta lom gradu.
Ko sta stopila gospoda v vežo, sta videla par moških, ki so posedali naokrog s čemernimi obrazi. Zdravnik se je ostro ozrl nanje, j vzradoščena. — Pravi lovori! Ti-
—	Ah, tukaj so zopet Manihejci, — je zašepetal Ralfu. Pokli- sti lovori, s katerimi s odlikovali cal je služabnika.	poete in zmagovalce na olimpij-
—	Ali je mogoče govoriti z damama ?	j skih igrah, in ki niso dali spati
—	Kontesa se nahaja v sobi milostljive gospe, ki je zopet straš-: Miltiadu. lovori, s katerimi so o-šno razburjena, — je odvrnil služabnik.	• ■	veneali Petrarka...
Zdravnik se je obrnil proti Ralfu.
—	Potem moram najprvo obiskati bolnico, gospod Jansen. Počakati morate par minut.
Obrnjen proti služabniku je nadaljeval:
—	Odvedite gospoda v sprejemno sobo. Jaz ga bom prijavil padal viihu tega tudi stranki s damtni- x	"	J a., to'je, bil je "strasten anar-
Služabnik se je priklonil ter odvedel Jansena v hišo. Dr. Hart-'hist". Utrgal je list ga zmel med
—- Ampak, kakor sem pozneje zvedel, je bil on gimnazijec zaljubljen, razočaran, ostal je dve leti v četrtem razredu ter je pri-
cing pa se ie napotil v sobo hišne gospodije. Njeno jakanje in ihte-ne mu je že zvenelo nasproti. Videl je gospo Heleno ležati na diva nu, dočim sta ji stregli komornica in kontesa.
i so
Zdravnik se je ozrl v bledo, izmučeno lice. kontese^iz katerega tfUMrfi t&o žaleatno. i
* * fh	-V T*	• "s. *
prsti, poduhal ter rekel s surovim basom:
—	In ki ga devajo v juho___
—	Minila so tri leta. Razvil
t
sem se bil že precej lepo in dose-
i .
■-'*-■■, — j— - •
—	Pa vse to je minilo kakor sanje. Nekega zimskega dne, ko je snežilo tako nagosto in v takih kosmičih, kakor da bi nekdo tam gori uničeval vso svojo korespondenco, ki se mu je nakopičila tekom tisoč let, so prišli delavci ter nas prenesli v veliko, prazno izbo, tam je ležal na črnem odru, v dolgi srebrni krsti, sivolas starček z odprtimi očmi in bledega obraza, ki se je hvaležno in modro smehljal. Prihajali so ljudje in odhajali, — zelo mnogo ljudi. — molili so, govorili in nato zopet molili in vsa izba se je takrat napolnila s sivim, dišečim dimom, v katerem so brlele sveče. In zelo čudno je bilo videti, kako je vse gledalo na ležečega Človeka in vse govorilo samo o njem in vse molilo samo zanj, on pa je ležal in se ni ganiL niti ni odprl oči, le tiho se je smehljal.
Ko so odnesli njega in je duh po sivem dimu še ostal v prazni izbi, so prišli veseli ljudje v rdečih srajcah ter prepleskali z belo barvo okenska stekla. Mene pa z mojimi brati ista si naložila na rame dva delavca ter me nesla skozi vse mesto v trgovino s cvetlicami. Čeprav je bilo hladno, mi je bilo vendar le prav všeč z viška gledati na vozove, vagone ter na glave tisočere množice.
—	Toda v trgovini s cvetlicami nisem ostal dolgo. Kupil nas je neki gostilničar ter postavil v salon med stole v sumljivo dru7 žbo umetnih palm. Slabo življenje je bilo to. Čestokrat so nas pozabljal zalivati in v našo kad se je sleherni dan dan nametalo ne-številno cigarnih in cigaretnih >ei-kov. Ob večerih je igral avtomat.
• •r -
FRANCOSKI KMETJE
Krasna živina in bogata polja so dokaz blagostanja francoskega kmeta. Minili so časi, ko je ponu jala mlekarica liter mleka za 3 ali 4 su. Sedaj se plačuje 1 frank za liter. Ob nedeljah se peljejo vaščani na primer v department!) Pas-de-Calais na sprehod z last nimi avtomobili. Vsi so oblečeni po zadnji modi. Gospodje kažejo zlate verižice in briljantne prsta ne, dame si neprenehoma rdečijo usta in pudrajo nos. Kmetje so tako ošabni, da je postala označba kmet zabavljivka. Zovejo se nam reč cultivateurs ali obdelovale zemlje. Res. da bodo vsi ti nedelj ski izletniki že zgodaj v hlevu in na poljih, kjer delajo z zasukani mi rokavi do temne noči. A ven dar to niso stari kmetje. Navzeli so se mestnih šeg in ne marajo predvsem otrok. V tem oziru so kakor Parižani. Po letošnjih pc datkih poljedelskega ministra se obdeluje zdaj na Francoskem za 900 tisoč ha manj zemlje kakor pred petimi leti. Časopisje tolaži čitatelje s tem, da napreduje poljedelska tehnika in torej izdatnost letine. A to vendar nič ne po-mfeni v primeri z glavnim zlom. pomanjkanje delovnih rok, ki napreduje z grozno vzdržnostjo. — V petih letih je opuščenih skoraj 25 odstotkov vsega polja. Če se bo nadaljeval ta razvoj z isto naglico, bo postala francoska vas tekom 15 let puščava, niz mestec z bogatimi rentniki, ki bodo ku-'povali inozemska živila in nič^ne bodo pridelali doma. Če bo pa iz-: umrla vas, bo njej kmalu sledila i Francija.
Z. septembra:
Columbus, Cherbourg* Bremen.
4. septembra:
Prance, Havre; Homeric, Ch«r-
bourg; Bremen.
7. septembra:
Reliance. Cherbourg, Hamburg, a septembre:
Mauret&nia. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
I.	septembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg. Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg.
II.	septembra:
PARIS. III. SKUPNI IZLET; —
Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ven tana, Bremen.
15. septembra:
Aquitanla. Cherbourg.
1*. septembra:
Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg.
18. septembra:
Majestic. Cherbourg; Berlin. Cher» bourg. Bremen.
21.	septembre:
Resolute, Cherbourg, Hamburg.
22.	septembra:
Berengaria. Cherbourg: Arabia
Hamburg; Pree. Hsrdlnc, Cherbourg;
Bremen. S3, septembra:
Thurinaia. Cherbourg. Bambus.
septembrs: France, Havre.
28.	septembra:
Muenchen. Bremen.
29.	eeptembra:
Mauretania. Cherbourg; Geo. Wash« lngton. Cherbourg, Bremen.
30.	septembra:
Hartha Washington, Trst; Colum-bun, Cherbourg. Bremen.
samo Sest.dni preko
Z OGROMNIMI PA&NIKI HA OUI
FRANCE 4. SEPTEMRA ■ 25. SEPT.
PARIS 11. sept. — 2. oktobra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANI*^ Kabine tretjega razreda z umivalniki .In tekoCo vede se S* 4 ell 6 oseb. Francoska kuhinja in pljsta.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AOENTJ«
V JUGOSLAVIJO
Nizke cene za tja in
nazaj v tretjem razredu
Do Zagreba in nazaj: $198. do $310.
V Beograd in nazaj —
$198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parni* na rv®t«"\ Olympic. Homeric. Belgen-land, Lap'and, Penniand (prej Pittsburgh), ZeeUnd, Arabic, !td.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrnete v Združen« države s ameriškim vlnflnlm rtnvoijenlem. Vpra-Ha|[« pooblaS£ene r.gente all
WHITE STAB LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY_NEW VQBK
NAZNANILO.
Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih 1)0 v kratkem obiskal zopet nas znani ra^topnik
Mr. JOSEPH ČERNE prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naroft-cino.
UpravniJtvo.
POZOR ROJABil
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne «n 10. nro zvečer v ljudski šoli *tv. 62 Sester & Eissex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije '.a Ameriška Državljanstvo.
IŠČEJO SE:
Martinka Šok eevic iz Slakov-cev pri Vinkoveih; zadnje znano bivališče St. Louis, Mo.;
Ivan Gršetic iz Zagreba; zadnje bivališče* New York, N. Y.;
Mijo F. Kadija iz Njegoša, Orna Gora;
Karlo Heker iz Like; živel je v Lackawanni, N. Y. in V Dayton, Ohio;
Tomo in Josip Čamič iz Majoro-va, Novi Marof, Hrvatska; živela sta v New Yorku;
Vencel Horak; nekdai je živel v Nottingham, O.; baje je umrl, a •ne verse, kje;
Dragotin Karaš iz Zagreba;
Radivoj Rasavl jevie; zadnje znano bivališče Tire Hill, Pa.;
Henrik Šmid iz Zagorja ob Savi ; baje živi v Wabashi, Minn.; ali v "Wabusha, Nev.;
Frank AVrban. zadnje znano bivališče v Cleveland, O.;
Anton in Pero Pašalič iz Banja-luke; zadnji naslovi Vineland, N. J., in Kenosha, Wis.;
Milan Ruich; nekdaj je živel v Dooge, Wis.
Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen, da to naznani Izse-^ ljtjniškemu Poslancu (Commissioner of Emigration), 1819 Broadway, New York City.
2a bolezni In bolečine
PAIN-EXPELLER
Twita wafci ih- t yet, ex. tit fc &
Prijatelj v FotroH
Kako se potuje v
V
stari kraj in nazaj
Pozor čitatelji.
i
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z h jih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da Je poučen o potnih Ustib. prtljagi in dru gib stvareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati ajboljša pojasnila In priporočama, najboljša pojasnila in priporočamo, nike.	,
Tudi nedržavijani za morejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti' si morajo dovoljenje ali permit l*. TVashingtona, bodisi za eno leto ali: 6 mesecev in se mora delati pro-'-Rnjo vsaj pn mesec pred odpotova-" njem in to naravnost v Washing-ten, D. G. na generalega naselnl-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki je. stopila v veljavo 31. julija. 1926 se nikomn* več ne poSlje permit po po&ti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi ^v najbližnji naselnl-fiki urad ali p® ga dobi v New Toku pred odpotova njem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce it starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnike al! svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripnščenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za amerifike državljane. ki žele dobiti sem stariše in otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce.
AmerlSkl džavljani pa zamcrrejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Btett t kvoto, po. trebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno podvzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
9t CORTLANDT ST« NKW SORB
ADVERTI&8 ip OZAHf NARODA


i' čč^aRsdBSiK