DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom, Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajta	Izhaja svake sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Stev. 43.	Sobota, 28. maja 1932.	Leto VII.
Odločitev se bliža.
Dogodek v pruskem deželnem zboru je resen opomin človeški družbi. Nasilstvo in pretep nista znaka,de-mokracije. Znak demokracije tudi ni, če zahtevajo nemški fašisti v pruskem deželnem zboru, da naj se navadne zavratne morilce, ker jim preti težka obsodba, iztrga potom deželnega zbora iz rok rednemu sodišču.
Ali tu ne gre za politične prestopke, ne za prestopke v sili ali v nezmagljivih razmerah, nego povsem za navadne zavratne moritve in umore. Tu ni poklicana politična ustavna korporacija, da zahteva nezakonito obravnavanje kaznjivega dejanja. Nemški fašisti so pa to zahtevali in odtod izvira tudi škandal v pruski zbornici, kjer so fašisti na nesramen način izvajali svoj teror, kakor se je dogodilo še malokje. Vse pravo, vso moralo so hoteli s tem svojim dejanjem s silo vreči med staro šaro, da varujejo — zločince.
Politične stranke pruskega deželnega zbora so se še istega večera Posvetovale, kaj naj store proti temu fašističnemu nasilstvu.
Dogodek v pruskem' deželnem zboru je resen opomin za vse demokratične stranke. Pretep v pruskem deželnem zboru glasno manifestira, kako silno je škodljiva šovinistična vzgoja sploh, še najbolj škodljiva pa delovnim slojem, ker se goji v interesu izkoriščujočega kapitalizma in Proti interesom širokih narodnih ninožic. Šovinističnih pokretov ne tvorijo kapitalisti, marveč samo vodijo in financirajo jih. Zato so vsa šovinistična gibanja nestanovitna in nezanesljiva, ki prej ali slej opazi svoje interese ter množice obrnejo svojo ost proti onim, ki so jih izrabljali. Pest in puška, bomba in poleno takrat ne služi več namenu, ki je bil prvotno zamišljen.
Geslo: duhu, pameti in razumu se mora sila subordinirati, je danes najvažnejše za vso demokracijo.
Ni pa^ to še vse. Dogodek v pruskem deželnem zboru mora napraviti tudi v inozemstvu najslabši utis. Novo nezaupanje zbuja. Nezaupanje, čeprav in še bolj, ker je za tem gibanjem; skoro gotovo vojaška kama-rila, vsaj pa bivši cesarski generali in drugi častniki poleg finančnikov in velekapitalističnih industrijcev in posestnikov. Njih boj gre v dveh smereh: prvič proti politični moči in drugič proti inozemstvu, ki zahteva plačilo vojnih dolgov in reparacije.
Nemčija se nahaja torej^pred veliko nevarnostjo, da se zruši. Krivdo na tem razvoju ima deloma demokracija, ki je premalo uveljavljala svojo opravičeno oblast.
Vprašanje je, ali je ob tej priliki demokracija spoznala svoj pomen v razvoju Nemčije ali ne. Ce ni spoznala svojega pomena in svoje naloge. potem se nahajamo pred velikim Političnim prevratom, ki bo imel naj-dalekosežnejše posledice za vso Evropo. Kaos v Nemčiji, meščanska vojna v Nemčiji mora povzročiti tudi zmede v ostali Evropi in popolen nered v gospodarstvu in gospodarski politiki, kar prinese še večjo krizo in najbednejše socijalne razmere.
Odločitev mora pasti v kratkem in jako merodajno bo za odločitev v teni usodnem trenutku, ali ima nemška socialna demokracija dovolj Politične moči ali ne, da premaga nevarnega in močnega pristaša kapitalistične diktature.
Pruski deželni zbor zboruje.
»Komarji prihajajo.«
Pruski deželni zbor je bil izvoljeni dne 24. aprila t. 1. in je imel svojo prvo sejo v torek, dne 24. t. m. Dosedaj so imeli večino v pruskem deželnem zboru pristaši weimarske republikanske ustave, socialni demokrati in centrum. Predsednik vlade je bil Oton Braun in notranji minister Severing, oba socialna demokrata, poleg še treh drugih članov vlade. V novem deželnem' zboru so pa politične razmere drugačne. Socialni demokrati imajo 94, centrum pa 57 poslancev: pristaši weimarske ustave skupaj torej 163 glasov: desnica (nac. soc. 163, nem. nacionalci 31, ljudska stranka 7, drž. stranka 2) pa ima 203 poslance. Ker večina v zbornici znaša 212 glasov, nima nobena teh grupacij večine v deželnem zboru. Pričakovati ni, da bi komunisti (57 poslancev) podprli faši-
ste. Prvič so prevelika načelna na-sprotstva, kar so komunisti že na otvoritveni seji pokazali, ko so fašiste pozdravili ob vstopu v poslansko zbornico s pozdravom »Komarji prihajajo«. Novi pruski deželni zbor se bo mogel potemtakem konstituirati le ob sodelovanju centruma, glede česar se pa še vrše pogajanja. V pruskem deželnem zboru imajo sedaj večino (219 glasov) nasprotniki demokracije, kar pomeni, da je pruski deželni zbor zabredel v gosto meglo, iz katere bo šele moral najti izhod.
Deželni zbor je otvoril najstarejši poslanec general Litzmann, ki je prišel sicer v civilni obleki, bil pa je na-kičen s cesarskimi redi. Fašisti so ga pozdravili z rimskim pozdravom, na kar se je razvila kratka debata o poslovniku. Zbornica je sklenila, da se sestavi poseben svet starešin.
Divjaštvo v pruskem deželnem zboru.
Fašistični morilci provocirajo pretep in razbijejo zbornico.
V	deželnem zboru se je brez posebnih dogodkov izvršila volitev predsedstva deželnega zbora. Za predsednika je bil izvoljen fašist Kerzl (z 262 glasovi!), za prvega podpredsednika socialni demokrat Wittmack (167 glasov), za drugega podpredsednika centrumaš Baumhoft' (254 glasov) in za tretjega podpredsednika fašist v. Kries (254 glasov). Soc. dem. Wittmack je predlagal, da naj se predlogi dodele brez debate odsekom. Tedaj pa vstane fašist Frei-berger in zahteva preiskovalni odbor, ki naj bi preiskal zlorabe pruske policije. Pred sodiščem je namreč več obtožencev fašistov, ki so toženi zaradi raznih umorov in jim grozi kazen 7 do 10 let ječe. Freibergerju je odgovarjal socialni demokrat Heil-mann. Med njegovim govorom je že bil silni nemir. Tedaj pa zakliče komunist Pick fašistom:	Molčite, v
svojih vrstah imate morilce!«
Ta medklic je vnel fašiste in so
navalili na komuniste in se prerekali, dokler ni prišlo do splošnega pretepa, ki se je zlasti vršil med fašisti na eni ter komunisti in socialisti na drugi strani. Razbili so stole okoli predsedstva, tintnike in nekaj klopi. Pretep je trajal skoro pol ure in je tekla kri. Ranjeni so vsi komunisti in okoli dvajset socialnih demokratov. En poslanec je obležal v dvorani nezavesten. Končno so poslanci odšli iz dvorane razen fašistov, ki so potem zapeli nekaj svojih »junaških« pesmi.
Fašisti so s svojim predlogom glede obtoženih morilcev hoteli prisiliti. da se sodišču prejudicira in zločince odtegne rednemu sodnemu postopku ter oprosti brez kazni.
Zvečer so se sestale posamezne deželnozborske frakcije in so razpravljale o bitki v deželnem zboru in o ukrepih, ki naj jih izvedejo proti fašističnemu nasilstvu.
Socialistična internacionala proti vojni na
vzhodu.
Na svoji seji v Ziirichu je socialistična internacionala sprejela ostro resolucijo proti vojni nevarnosti na daljnjem vzhodu, v kateri napoveduje popolno solidarnost delavstva z Rusijo, če bi jo Japonska napadla. Resolucija zahteva izpraznitev Šanghaja in Mandžurije. Če bi Japonska tem zahtevani ne ugodila, se morajo
proti njej porabiti vse gospodarske in finančne sankcije in poslaniki tujih držav morajo zapustiti Japonsko.
V	slučaju nadaljevanja vojne, naj se pozove mednarodna zveza strokovnih organizacij, da se prepreči izdelovanje municije in vojnega materijala ter se izvede bojkot japonskih ladij v vseh pristaniščih.
Japonska se pripravlja na vojno z Rusijo
Kljub vsem posredovanjem se Japonska noče odreči operacijam v Mandžuriji. Sedaj pošilja svoje čete v severno Mandžurijo, oziroma v pokrajine, ki meje na Rusijo. Od tam namerava potem gospodovati v Mandžuriji in eventualno sprejeti borbo z Rusijo. Obenem so zavzeli japonski uradniki najvažnejša mesta v mandžurski upravi. Poleg tega bo japonska vlada naseljevala Japonce v Mandžuriji. Če bi vse to ne uspelo, namerava Japonska Mandžurijo sploh zasesti.
Naročajte in širite „DeL Politiko".
Proti dunajskim fašistom.
Oblasti protežirajo fašiste.
Dunajski fašisti in tudi drugod še vedno prirejajo vojaške nastope in vlada baje namerava razveljaviti za nje prepoved nastopov. Z ozirom na vse to je vodstvo social.-demokra-tične republikanske zveze (Schutz-bund) sklenilo, da centralno vodstvo takoj odredi večje vaje in nastope, ker si ne pusti kršiti po ustavi zajamčene enakopravnosti.
Posebno izjavo je podalo tudi vodstvo spodnještajerske socialno-demokratične stranke, v kateri naj-odločnejše protestira proti predrznemu preziranju prepovedi nastopov in da oblasti dopuščajo kršitev zakonov. Vodstvo stranke izjavlja, da tu-
di ne bo več respektiralo odredbe, ker hoče s tem podpreti načelo enakopravnosti tudi v tem oziru in si pridržuje potrebne ukrepe.
Odprite oii in vzgojite narode v čutu solidarnosti.
Odlomki iz članka Wickham Steeda v »Prager Presse«.
»Vojna je nastala zaradi nasilja, ki se je pa izrabila še za večje nasilje.«
»Po sklepu vojne je uspešno revolucionarno nasilno dejanje v Rusiji ustanovilo diktaturo proletarijata. Konservativci in reakcionarci vseh dežel so rohneli proti sovjetom zaradi odpravljanja zasebne lastnine, ki je bila mnogo stoletij svetejša kakor človeško življenje. Kmalu nato so organizirali protisilo, ki naj brani lastnino. Tako je nastal desni ekstremizem vseh oblik.«
»Duh sile je jel zmagovati nad duhom zakonitosti. Narodi so zgrešili temeljna načela, na katerih je zgrajena takozvana civilizacija. Pozabili so, da ima civilizacija le tedaj zmisel, če se poglablja spoštovanje do človeškega življenja in bolj in bolj podreja silo zakonom.«
Tako pravi člankar, ki govori o vojni, o ekstremističnih pokretih, o Kellogovem paktu, o posredovanju med Japonsko in Kitajsko, o Lindberghovem otroku, o hujskanju na vojno, o ubojih in pobojih, o ameriški prohibiciji, o razorožitveni konferenci. Priobčili smo te vrstice samo zaradi tega, ker je njih temeljna misel prava. Misel: proč z nasilstvi, gojite vzgojo narodov k človeški solidarnosti.
Grožnje, hujskanje in vzgoja v predvojnem zmislu. teror in imperializem, pa če tako vzgojo diktira ma-gari mednarodni kapitalizem, ni prava.
Duh sprave je sedanji evangelij.
Karl Seitz, dunajski 2upan.
Prva seja dunajskega občinskega sveta po volitvah.
V	torek, dne 24. t. m. se je vršila prva seja novega občinskega sveta na Dunaju. V občinskem svetu je 66 socialnih demokratov, 19 krščanskih socialcev in 15 nacionalnih socialistov (fašistov). Socialni demokrati so nosili rdeče cvetke, krščanski social-ci bele, nacionalni socialisti pa rujave srajce, škornje in svoje znake. Nacionalni socialisti so se na seji vedli dokaj neokusno, kar pa na^ razpoloženje seje ni vplivalo. Za župana je bil izvoljen s 65 glasovi zopet so-cialnodemokratični župan Karl Seitz, za podžupana pa dosedanji podžupan Emmerling. V mestni svet je bilo izvoljenih (po razmerju strank) osem socialnih demokratov, dva krščanska socialista in en nacionalni socialist.
Macdonald in nacionalizem.
Razum namesto sile.
Macdonald je izjavil te dni v svojem govoru po radiu:
Pripravljeni moramo biti, če bo potrebno, da ustavno zgrajeno državo izpremenimo. Toda mi ne smemo nikakor onim dajati poguma, ki hočejo v ta namen porabiti silo namesto razuma. Če govorimo o sveto-
Vsi delavci in delavke, nameščenci in najemniki
se vabijo na
JAVNI STROKOVNI SHOD
kateri se bo vršil v ČETRTEK, DNE 2. JUNIJA 1932 ob pol 19. (7.) uri V VERANDI »UNION« (Gotz) v Mariboru, Aleksandrova cesta.
Na tem shodu se bo razpravljalo o sedanjem gospodarskem in socialnem položaju delavcev, nameščencev in najemnikov.
Zlasti se bo razpravljalo o razvoju in posledicah sedanje gospodarske krize; o POLOŽAJU HIŠNIH NAJEMNIKOV in o potrebi zakonitega maksimiranja in znižanja najemnin; o REDUKCIJI PLAČ delavcem, državnim in privatnim nameščencem; o BREZPOSELNOTI in o potrebi
zavarovanja brezposelnih.
Nadalje se bo govorilo o OBČINSKI POLITIKI mestne občine; o POLOŽAJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA, o ZAŠČITI DELAVCEV in NAMEŠČENCEV ter o potrebi močne strokovne organizacije.
Delavci, nameščenci, najemniki in vsi izkoriščani! Pridite v velikem številu na ta shod, da v tem za delovno ljudstvo resnem času povdari-mo naše želje in zahteve za odpravo obstoječega neznosnega stanja.
Strokovna komisija.
Borba za rudarsko zavarovanje.
Potek beograjske konference.
sti pogodb, tedaj ne delamo tega v veri, da je njih vsebina sveta, marveč iz prepričanja, da more le pogodbena metoda ohraniti mir in zaupanje trajno. Največja ovira blagostanja pa je danes poleg reparacij nacionalizem, ki je zapustil politične in kulturne svoboščine, da ovira s tem mednarodno izmenjavo.
Francoski socialisti in nova vlada.
Živahno se razpravlja o tem, ali pojdejo socialni demokrati v francosko vlado ali ne. Socialni demokrati v tem vprašanju še niso edini. Drugi pravijo, da Herriot ne mara socialnih demokratov v vlado, ker imajo drugačen program. Resnici na ljubo pa moramo reči, da je zadeva nekoliko bolj zapletena. Francoska vojna politika ima prav posebno smer, ki gre za dominantnim vplivom predvsem v Evropi in pa za izvrševanjem mirovnih pogodb z ozirom na vojne dolgove in reparacije. To politiko diktirajo tisti, ki so dajali denar in ki danes vodijo gospodarsko politiko, to so finančniki. Tudi nova vlada bo od teh ljudi finančno odvisna, zato imajo ti ljudje znaten vpliv na sestavo vlade. Socialistov se pa ti ljudje boje. Ni se nam torej treba čuditi, če socialisti ne pojdejo v vlado.
Prva seja novega ravnateljstva
Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
V	pondeljek, dne 23. t. m. se je vršila v Zagrebu prva seja novega ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Imenovano ravnateljstvo je na tej seji izvolilo svoje funkcionarje. Za predsednika ravnateljstva Osrednjega urada je bil izvoljen Viljem Haramina, predsednik Splošne delavske zveze v Zagrebu; za I. podpredsednika Marko Bauer, generalni tajnik Zveze indu-strijcev v Zagrebu in za II. podpredsednika Vladimir Pfeifer, tajnik Delavske zbornice v Zagrebu. — Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen dr. Zvonimir Bratanič, direktor našičke tvornice tanina; za I. podpredsednika Fadil Kurtagič, tajnik Zveze bančnih uradnikov, za II. podpredsednika Vasa Tasič, indu-strijec iz Skoplja. — Na popoldanski seji je poročal generalni direktor Glaser o položaju delavskega zavarovanja in o njega potrebah.
Nova vlada v Belgiji. Belgijsko vlado je zopet sestavil prejšnji ministrski predsednik Renkin. V vladi je sedem katolikov in pet liberalcev. V jezikovnem vprašanju bo nova vlada Flancem popustila, socialnopolitično pa bo ta vlada še reakcionarnejša kakor je bila prejšnja.
Angelo Cerkvenik:
ROSA. 33
(Povest.)
— Razorožen sem. A zdaj dovolite: Kaj bi vi napravili, da vam rečem:	bodite	današnjo noč moja
žena!?
— Je to resna ponudba?
— Recimo, da je!
— Tedaj bi rekla: Gospod doktor, nekoliko ste prestari, bili bi lahko zatorej, nekoliko pametnejši. Pa čeprav bi bili mladi, mlajši, zapeljivi, privlačni in še stokrat privlačnejši, ne bi se vam udala, kajti v meni počivajo misli, čuvstva, hrepenenje moža, ki ga ljubim. Ne bi hotela, da pade v to jezero čiste vode le kapljica strupa...
— Aha! Vidite! Priznavate, da je tudi vaše telo v nekakšni zvezi s to vašo brezosebno ljubeznijo.
— Nikdar nisem trdila, da je brezosebna. Iz osebe izvira, oseba ji je predmet... Morebiti je materialna, a je vsekdar racionalna^ doumela je, da mora poskušati olajšati trpljenje drugim, doumela je, da ji trpljenje tistega, ki ga ljubi, ne more
Od 17. do 20. t. m. se je vršila v Beogradu anketa o končnoveljavni ureditvi rudarskega in plavžarskega socialnega zavarovanja. Že od' leta 1925, odkar je stopil v veljavo novi »Pravilnik o bratovskih skladnicah«, je delavstvo vodilo borbo za zboljšanje in odpravo nedostatkov, katere je povzročil ta »Pravilnik«.
V glavnem gre za štiri stvari:
1.	za spremembo v upravi; 2. za varovanje pravic; 3. za določitev pravilne delovne in staroslne dobe in 4. za višino rent in pokojnin.
Delavska delegacija je v pogledu uprave odločno stala na stališču, da je to delavsko zavarovanje in ne podjetniško in zato ne gre, da bi tu podjetniki odločevali. Zahtevala je dvetretjinsko večino, če pa to ne bi šlo, pa vsaj čisto pariteto v upravi.
V	pogledu varovanja pravic je stala odločno na stališču, da se s prejšnjim Pravilnikom v čl. 48—50 storjene krivice popravijo. Zakaj nikakor ne gre, da delavec, ki sam zapusti delo, izgubi v 6 tednih in ako je od podjetja reduciran, pa v 6 mesecih vse pravice v pokojninskem zavarovanju. To se je na anketi temeljito izboljšalo. Težka je bila tudi borba za določitev delovne in starostne dobe. Pasivnost pokojninske blagajne je s pomočjo gotovih členov zmiraj dajala možnost ministru za šume in rude, da je podaljševal delovno in starostno dobo in s tem zmanjševal pokojnine. V tem pogledu je delavska delegacija zastavila ves svoj vpliv, da se v bodoče to prepreči in je konkretno predlagala, da pripada pokojnina brez zdravniškega dokaza vsakemu zavarovancu po 30 letih dela, oziroma ko doseže 55. leto starosti.
nuditi prav nikakšnega lajšanja lastnega trpljenja.
— Končajva! Gledal bom, da ju rešim. Potem bom morebiti doživel še prav čuden konec te čudne zgodbe. Zdaj bom že iz radovednosti ukrenil vse, napel poslednjo žilico svojih možganov, da ohranim, kar se ohraniti da.
Dr. Springer je hodil po sobi sem ter tja, glasno nekaj mrmral, živahno gestikuliral, od časa do časa udaril močno s peto ob pod, se zaustavil in krepko zaklel:
— Strela božja!
Rosa je poznala dobro njegove navade. Vedela je, da so to njegova običajna premišljevanja pred vsako težko operacijo.
Ustavil se je ob steni in risal s prstom po njej. Potem se je preselil k oknu in risal s prstom po vlažnem steklu. Videla je, da je narisal vrat, žile, kosti, muskulaturo,.. stal je pred sliko, ki se je vedno bolj in bolj izgubljala.
— Hudičeva zadeva! Hudičeva, ti pravim, stari bebec! Bebec si, dr. Springer! Glej jol Preluknjana je! Prav za prav nemarno smešna in preprosta zadeva ... ampak medicina .. znanost! Ljudje božji, držite se
Najtežje je seveda vprašanje ravnovesja pokojninske blagajne. Ne samo, da je izgubljeno vojno posojilo in je povojna inflacija popolnoma uničila premoženje pokojninske blagajne, je sedanja racionalizacija v zvezi s krizo v rudarski industriji zmanjšala število zavarovanih članov samo v Sloveniji od 16.500 na sedanjih 9500, a število novovpokojencev se je dvignilo od 1. januarja 1925 do aprila 1932 od 0 na 1674. Za dosego finančnega ravnovesja je delavska delegacija predlagala, da poleg v osnutku predvidenih 4—8 odst. prispevka plačajo rudarska podjetja nadaljnja 2 odst. in ako še to ne zadostuje, pa do 12 odst. — zopet paritetno delavstvo in podjetja. Ako pa še to ne bi zadostovalo, pa naj priskoči na pomoč država in banovina.
To so glavna vprašanja, okoli katerih se je vršila vsestranska debata. Priznati se mora, da rudarska oblast z zastopniki ministrstva za rude in šume ni bila nenaklonjena predlogom delavske delegacije in jo je v marsičem celo podprla, tako, da če bi se na teh kompromisnih sporazumih uveljavil nov pravilnik, bi napravilo rudarsko zavarovanje velik korak naprej.
Upamo, da bo imelo ministrstvo za rude in šume dovolj moči in avtoritete, da bo znalo braniti sprejete določbe bodočega pravilnika tudi tam, kjer se bo odločalo o njegovem sprejetju.
Grški častniki groze z diktaturo.
Grška generaliteta je sporočila predsedniku grške republike, da bo oklicala. vojaško diktaturo, če se ne sestavi koalicijska vlada in pritegne k sodelovanju — monarhiste.
za trebuhe ... Takšna znanost! In doktorat? Ali ni doktorat nič? Pojdi se solit, dr. Springer! Vsak dan si bolj neumen! Pa saj to je neizbežna usoda slave! Le bebci so godni, da se slavijo!
Rosa se je smejala. Dobro je vedela, kaj vse še pride na vrsto. Ko ne bo šlo z lepa, se bo dr. Springer resno oklofutal. Dal si bo krepko okoli levega in še krepkejšo okrog desnega ušesa, da bo kar odmevalo po sobi in si bo rekel:
— Drugega ne zaslužiš, stari osel! Kdo vraga ti je dal doktorat?!
Poslednji argument je konopec:
— Gospod doktor naj blagohotno izvolijo seznaniti svoj nežni vrat s konopcem! Tukaj imajo konopec, trd konopec, dober konopec! Obesite se, ampak obesite se tako, da ne boste delali drugim ljudem bog ve kakšne napote.
Tedaj bo izvlekel iz žepa konopec in si ga kazal:
— Dober konopec, sijajen konopec ... izdelek dvornega dobavitelja. Medicino obesi, doktorat obesi, univerzo obesi...
To se je ponavljalo pred vsako težjo operacijo, a rezultat je bil sko-
Doma in po svetu.
Moratorij pri Ljubljanski kreditni banki. Ministrstvo )e na podlagi zakona o razdolženju kmetov s posebno uredbo dovolilo Ljubljanski kreditni banki moratorij za izplačilo terjatev njenih upnikov, ki so nastale pred dnevom, ko je bila izdana uredba. Kreditna banka ni pasivna, pač pa je prišla v plačilne težave, ker so od lanskega septembra začeli vlagatelji svoje hranilne vloge dvigati. Ljubljanska kreditna banka je najstarejši bančni zavod v Sloveniji. Sličen moratorij ima tudi najstarejša in največja zagrebška banka Prašte-dionica. Zanimiva je določba o na-redbi, da mora Ljubljanska kreditna banka v sporazumu in z odobrenjem ministrstva trgovine izvršiti reorganizacijo svojega zavoda. S tem dobiva država neposreden aktiven vpliv na bančno poslovanje, kar je bilo po dosedanjem trgovskem zakonu izključeno. To je prvi korak eta-tizacije v bančnem poslovanju. Ali zakon o razdolžitvi kmetov daje ministrstvu trgovine tako dalekosežno pooblastilo, ni popolnoma jasno.
35 rodbin brez strehe v Ljubljani. Ljubljana je dobro preskrbljena s stanovanji. Tako pravijo. Tam doli za Kodeljevim pri Ljubljani je nastala kolonija barak. Svet je Kodelijev, ki se pa porabi v druge namene. Zato so barakarji dobili povelje od do-brunjske občine, da se morajo izseliti, barake pa bodo podrli. Podrli bodo stanovanja, prebivalci naj bi se pa izselili, če ne, bodo deložirani do 23. t. m. Tako je preskrbljeno za stanovanja.
Poslanec Janko Barle odstopil.
Poslanec Janko Barle, mestni župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, je odložil poslanski mandat. Vzroka za odstop v svojem objavljenem pismu ne navaja.
Slovenski problem. V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je izšla knjiga Slovenski problem. Knjiga je komaj izšla in se niti razpečavati ni pričela, pa so jo zaplenili založniki sami. Ne vemo, kaj bo rekel pisatelj knjige, ker se je s tem kršila njegova pisateljska in avtorska avtoriteta.
Iz ljubosumnosti je ustrelil v Rakeku kaplar obmejne straže, Juraj Milič, svoje dekle, posestnikovo hčerko, 19 letno Ivano Gruden, ker ,ie z nekim drugim fantom šla na sprehod. Oddal je nanjo tri strele iz puške in je bila na mestu mrtva. Milič je nato še sam sebe obstrelil v glavo in je drugi dan umrl v vojaški bolnici v Ljubljani. Zaročenec Grudnove pa je izvršil samomor.
*
Predsednik avstrijskih krščanskih socialcev je odstopiL Krščansko-so-cialni poslanec Kunschak je bil predsednik stranke. Kunschak je bil usta-
raj vedno enak. Uspehi njegovih operacij so bili skoraj vedno presenetljivi.
Ko mu je kakšna težka operacija šla srečno izpod rok, se je pohvalil:
— Odlično, dr. Springer! Imenitno si napravil! Ampak, zapomni si: ne zato, ker si doktor ... Ne pozabi, da so goske rešile Rim, ne pozabi, da je žabje stegno praded žarnice in električne lokomotive ,. . Ne pozabi, da je lahko doktor vsak smrkavec, ki ima bogatega očeta. — Čestitam ti na uspehu!
Če se je pa operacija ponesrečila, je dejal:
— Še slepa kura zrno najde, Springer pa priložnost, da dokaže svojo oslovsko pamet...
Nekdaj se je bil res obesil.
— Osli, kenguruji, je vpil, mar ste ob pamet, da takšno nekoristno, škodljivo žival rešujete? Takšnega preprostega primera nisem mogel rešiti ... In to naj vam bo zdravnik! Strela gromska, saj to je bila otročarija! Vsak smrkavec bi bil stvar uspešno završil! Star in neumen sem že! Vsi ste priče, da se niti obesiti ne znam, kakor se spodobi pravemu obešenjakul
Hlapec Jernej na Delavskem odru ljubljanske „Svobode“.
Opozorilo cenj. čita-teljem!
Konzorcij »Svobode« si je nadejal hvalevredno nalogo, da bo izdal v slovenskem prevodu knjigo
Karl Mara: „KAPITAL“.
Prilagamo današnji številki letak, oziroma naročilni list ter toplo priporočamo vsem našim naročnikom in čitateljem, da si knjigo, ki stane v prednaročnini samo Din 50.—, naročijo, Več je razvidno iz priloženega letaka.
novitelj krščanskih sooialcev. Po svojem temperamentu je bil zadnji cas spravljivejši in se ni branil v javnih korporacijah sodelovati s socialnimi demokrati, dasi je bil hud njih nasprotnik. Radikalnejši krščanski socialci so prav zaradi te popustljivosti jeli boj proti Kunschaku in je odložil predsedstvo, rekoč, da se je naveličal intrig. Novo vodstvo stranke poudarja dve glavni točki: boj proti Židom in socialnim demokratom. Tudi to je moderni »radikalizem«.
Demonstracije tirolskih trgovcev.
Radi nevšečne gospodarske politike avstrijske vlade so trgovci v Inomo-stu sklenili za en dan svoje trgovine zapreti, čemur so se prošli petek vsi trgovci brez izjeme odzvali. Sedaj že krščanski socijalni krogi demonstrirajo	proti krščansko-socijalni
vladi.
Nasilni režim v Nemčiji? Znani francoski publicist Julij Sauerwein je imel predavanje v Parizu, v katerem napoveduje nasilni režim v Nemčiji. Svoje mnenje naslanja na — dejstvo, da vse, kar je nezadovoljno, prehaja	k	Hitlerjevemu fašizmu.
Weimarska ustava se je premalo ukoreninila, čeprav je nemški narod demokratičen. Razen tega pa še vedno vpliva vojna psihoza in zunanja politika,	ki	tlači Nemce. Prepričan
je tudi,	da	bo diktaturo podpirala
generaliteta. Diktatura bi se preprečila, če se fašiste pritegne v vlado, k odgovornosti.
Hitler v Nemčiji je že dobil radikalnejšega konkurenta, — Haken-kreuzlerji so prišli na idejo, da Hitler ni desničar. Zato je stotnik Ste-nes pričel snovati novo stranko, ki bi obsezala vse prave desničarske stranke. Nacionalni socialisti s Hitlerjem vred, pa naj imajo svojo stranko. Nacionalne socialiste bi sprejeli samo najradikalnejše pod vodstvom Otona Strasserja. Zlasti bi gojila nova stranka tudi antisemitizem. — Iz tega sledi, da bo Hitler morda prav kmalu pošteno pogorel, a na razvalinah njegove stranke bo vzra-sla nova, ki jo bodo vodili zopet bivši cesarski oficirji. — Zato tudi ni čudno, da se kancler Briining ne mara več pogajati s Hitlerjem glede vstopa fašistov v nemško državno vlado.
Vojak in politika. Z dogodkom v Nemčiji in na Japonskem, kjer se protiustavno vmešavajo vojaški elementi v politiko, pravi »Demokra-ticky Stred«, da to izhaja odtod, ker tam demokracija ni našla dovolj močnih individualitet, ki bi razumele ne-le demokracijo priljubiti, ampak jo tudi napraviti neobhodno potrebno. Državo voditi demokratično, seveda ni lahko, ker ne odločuje posameznik, ampak večina in pogostoma jako heterogena večina. Če si pa tak režim pridobi v javnem mnenju vpliv, potem je vsako vmešavanje vojaških oseb in posameznikov izključeno. Saj je vendar prav vojak in predvsem zopet poveljujoči general dolžen, braniti demokratični režim. To, seveda, stori takrat, če je prepričan, da brani za narod koristno stvar.
Tako meni čehoslovaški meščanski list.
Oboroževalna industrija nima krize. Tovarne v Franciji: 1. Brandtove tovarne izdelujejo 188.000 topovskih krogel za Poljsko; 2. ena tovarna veliko množino zračnih bomb in min; 3. tovarna Hotčhkiss izdeluje za 20 milijonov frankov strojnih pušk za Japonsko; 4. tovarna Citroen dela vojni material za neznano državo; 5. istotam se izdelujejo kovinski deli za
V	pondeljek, 23. t. m„ je delavski oder ljubljanske »Svobode« s sodelovanjem njenega recitacijske-ga zbora uprizoril v ljubljanski operi Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegovo pravico«. Igro je priredil po Cankarjevi povesti Ferdo Delak. Hlapec Jernej je povest, ne drama. Ferdu Delaku pa se je posrečilo, da je iz povesti izluščil pravo jedro in je v predstavi utelesil veliko vsečlove-ško idejo, ki je bistvo Cankarjeve povesti, da namreč samo delo vstvar-ja vrednost in da vsa vrednost po pravici pripada delu. Celo dramatično dejanje pa je predočevalo gledalcem;. da ta ideja v družabni organizaciji, v kateri je živel hlapec Jernej, ni mogla priti do veljave. Jernej je zaman iskal pravice pri županu, pri sodniku, pri cesarju in nazadnje tudi pri božjem namestniku. Delak je odstranil iz igre vse lokalno obeležje, tako da se je Cankarjeva misel pokazala v vsej enostavnosti in jasnosti. Igra je imela popoln uspeh pri gledalcih, ki so do zadnjega prostora napolnili opero. Saj jim je igra na
Delavski dopusti v drugih državah.
Kakor vidimo, je dobila cela vrsta nam sosednih in drugih manjših in večjih držav v Evropi po prevratu posebne zakone, s katerimi je bil vpeljan za delavstvo plačan letni dopust, ki znaša najmanj 1 teden do 2 tedna. Celo v majhni kneževini Luksemburg so z zakonom dne 6. dec. 1926 vpeljali plačan dopust za vse delavstvo, ki znaša po enem službenem letu 4 dni, po 5. letih službe 5 dni, po 10. letih 7 dni in po 20. letih 15 dni plačanega dopusta. Delojemalci, ki imajo dopust že po prejšnjih zakonih, pa dobe one višje dopuste.
Celo v Braziliji
imajo z zakonom z dne 24. decembra 1925 vpeljan za vse nameščence in delavce v trgovskih, industrijskih in bančnih podjetjih, najmanje 15 dnevni letni plačani dopust.
Naši delavci in dopusti.
Zdi se, da je v našem obrtnem zakonu uprav pomotoma izostalo določilo o plačanem letnem dopustu za delavstvo, ker je naš obrtni zakon posnet po avstrijskem noveliranem obrtnem zakonu in občem državljanskem, v katerih ni določila o dopustu, ker je izdala avstrijska republika glede dopusta leta 1919 posebni zakon, katerega so najbrž pri sestavljanju našega obrtnega zakona prezrli. S kolektivnimi Pogodbami pa si je naše delavstvo že v večini večjih podjetij samo priborilo plačane letne dopuste.
Delavske strokovne organizacije in druge ustanove, ki morajo ščititi naše socijal-ne pravice, si bodo torej morale v tem oziru še priboriti spopolnitev obrtnega zakona. Ker pa se takšni novi zakoni le počasi izvojujejo, si morajo delavci pomagati dotlej s kolektivnimi pogodbami in si v njih pogoditi plačane dopuste, kot so že doslej pri nas običajni. Upati pa je, da bo delavstvu kmalu pomagala tudi zakonodaja, ker naša država s svojo sicer moderno zakonodajo baš glede dopustov gotovo ne bo zaostajala za drugimi evropskimi in prekomorskimi državami.
Dopust hišnih poslov — 14 dni.
Hišni posli imajo v uredbi deželne vlade za Slovenijo, št. 224 z dne 18. junija 1921, prisilno določen zakoniti dopust enega tedna po 2 letnem nepretrganem službovanju. Do-
stotisoče granat; 6. v teh tovarnah izdelujejo strupene pline, fenol in salpetrovo kislino.
Pred veliko stavko v Angliji. Generalni svet Zveze tekstilnih delavcev, ki šteje 150.000 članov, je sklenil, da se proglasi stavka, v protest proti zniževanju plač. Kdaj prične stavka, še ni določeno, najbrže pa že
11.	junija t. 1. — Podjetniki so ostali doslej absolutno odporni.
Žrtve krvavih izgredov v Bom-bayu. V Bombayu so vprizorili Muslimani in Indi večdnevno versko bitko. V tej bitki je bilo ubitih 138 oseb, ranjenih pa 1601.
Italijani proslavljajo napoved vojne. V Italiji so slovesno praznovali sedemnajsto obletnico napovedi vojne. Značilna je ta slovesnost z dveh strani. Prvič, ker so Italijani z napovedjo vojne izdali svoje zaveznike in drugič, ker tudi še po žalostni svetovni vojni goje s takimi prireditvami vojno psiho, kakor bi se pripravljali na kako narodno veselico z dobrodelnim namenom.
tako umetniški način predočila temeljne resnice delavskega pokreta. Delak je pri predstavi uporabil naj-novejša teaterska sredstva: razsvetljavo, diapozitive, orkester in zlasti recitacijski zbor »Svobode«. Videti je, da čaka recitacijske zbore, ki jih je doslej ustanovilo že več podružnic »Svobode«, še lepa bodočnost. Bil je zares lep in posrečen delavski večer. Gledalci so v vzhičenem; razpoloženju zapuščali gledališče in jih ni prav nič motil otročji poskus nekih — menda klerikalnih — mladičev, da bi svečano razpoloženje kvarili s hejslovensko himno, kar se jim' pa je sicer prav klavrno izjalovilo in jim je že po prvih glasovih sape zmanjkalo. Delavstvo ima druge skrbi in drugačna hrepenenja in odklanja nacionalistično hejslovenstvo. — Odveč je še posebej pripomniti, da zaslužijo vsi sodelavci pri igri in zlasti tudi orkester »Grafike«, vso pohvalo, i Ljubljanska podružnica »Svobode« bo prav storila, ako bo svoj Delavski oder in recitacijski zbor z vsemi močmi podpirala.
pust se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva, praviloma v času glavnih šolskih počitnic. Posel mora dobiti v času dopusta poleg cele mesečne plače še tudi doklado za hrano v višini polmesečne plače, ki se mora izplačati v celem znesku že ob nastopu dopusta. To pravico plačanega dopusta zgubi posel, če odpove službo, ali je odpuščen iz tehtnih razlogov. Ako pa je razvidno, da je gospodar odpovedal službo le zato, da bi se izognil plačilu tega po-selskega dopusta, lahko posel vseeno zahteva "plačilo cele odškodnine za dobo enotedenskega dopusta. Zakon torej ne dopušča izigravanja tega določila v škodo hišnega posla.
§ 9 te naredbe o dopustu je prisilno določilo, ki se ne more s pogodbo niti ukiniti, niti omejiti.
Izjemen dopust pomožnih delavcev.
(Če morajo delati ob nedeljah.)
Iz gornjega vidimo, da imajo celo hišni in gospodinjski posli že od leta 1921 naprej zakonito določen plačan letni dopust in so v tem oziru bolje zaščiteni kot Pomožno delavstvo, ki je zaposleno pri najnevarnejših in zdravju škodljivih tovarniških delih. Edino izjemo pozna naša socijalna zakonodaja v tem pogledu doslej v § 14 zakona o zaščiti delavcev iz leta 1922, ki določa, da morajo dajati lastniki podjetij, v katerih je po naravi njih posla delo neprekinjeno, torej tudi v nedeljo, svojim delavcem radi odmora vsako leto najmanj toliko dni dopusta, kolikor dni so bili delavci v minulem letu zaposleni ob nedeljah. Ni pa seveda določeno, da mora biti ta dopust tudi plačan. Plačanega dopusta torej tudi v zakonu o zaščiti delavstva nimamo za pomožno delavstvo.
Odmor: a) Za pomožno osobje.
Pač pa 'določa že zakon »O zaščiti delavcev« (§ 11), da mora imeti pomožno osobje po vsakih 8 ur dela vsaj 1 uro odmora in če se opravlja delo na prostem, pod vplivom solnčnih žarkov poleti, najmanje 2 uri odmora. Ob nedeljah pa je prepovedano (§ 12) vsako delo pomožnega osob-ja v obrtih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in podobnih podjetjih! iz-vzemši, če delajo v njih samo člani rodbine, ki je lastnica podjetja. Ako zahtevajo % pomožnega osobja kakega podjetja, lahko določi minister socijalne politike za posamezna podjetja in obrate tudi kak drug dan za odmor. Toda pomožno osobje mora imeti v času tega tedenskega, oziroma nedeljskega počitka skupno najmanje 36 ur odmora: če pa sta 2 dni praznika drug za drugim, najmanje 60 ur.
V	podjetjih, kjer je delo neprekinjeno, t. j. tudi ob nedeljah, morajo dobiti delavci odmor vsaj vsak 3. teden tudi v nedeljo. Izjeme dovoljuje zakon za kavarniške, gostilničarske, hotelske, fotografske in pogrebne obrate, kjer je dovoljeno delo ves dan tudi v nedeljo. V pekovskih, mesarskih, brivskih, cvetličarskih in obratih z življen-skimi potrebščinami, s tobačnimi izdelki in prodajalnah časnikov, je dovoljeno delo ob nedeljah dopoldne. Le mladostni delavci do 18. let morajo imeti brezpogojno in brez izjeme v nedeljo popolen odmor.
Kdor pa zahteva od delavcev tudi ob zakonitem nedeljskem počitku delo, mora Isto plačati s 50% pribitkom.
b) Odmor za hišne posle.
Hišnim ali gospodinjskim poslom pa mora dovoliti gospodar, oziroma gospodinja za oddih in razvedrilo vsako drugo nedeljo in vsak drugi praznik prost popoldan, skupno vsaj 5 ur. Posel mora imeti nadalje dnevno nerazdeljen nočni počitek, redoma v času med 21. in 6. uro.
Maribor.
Slavnostna otvoritev novega poslopja OUZD v Mariboru. V nedeljo, d!ne 29. t. m., bo dopoldne svečana otvoritev novih poslovnih lokalov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Po slavnostnem zborovanju, kateremu bodo prisostvovali zastopniki oblasti, socijalnih in cerkvenih korporacij, bo škof, odnosno pomožni škof, blagoslovil poslovne prostore. — Organizirano delavstvo svobodnih strokovnih organizacij pa si bo ogledalo nove prostore OIJZD šele popoldne, in sicer v času od 14. do 18. ure, ki je določen za splošen dostop občinstvu.
Trošarinski zakon in gostilničarji. Minulo sredo se je vršilo v hotelu »Orel« dobro obiskano zborovanje gostilničarjev. Vi navzočnosti treh narodnih poslancev (na protestnih zborovanjih stanovanjskih najemnikov smo imeli priliko opaziti samo enkrat enega poslanca) ter številnih zastopnikov oblasti, sta predsednik in tajnik gostilniške zadruge obširno razpravljala o položaju gostilničarjev, ki je vsled uvedbe novega zakona o trošarinah baje naravnost obupen. G. posl. Petovar je v svojem govoru med drugim omenil, da je hudih učinkov novega trošarinskega zakona največ krivo to, ker se ne izvaja pravilno. — Na zborovanju, ki je potekalo mestom zelo burno, je bila sprejeta resolucija, v kateri so gostilničarji obrazložili svoje zahteve.
Vodstvo mestnega avtobusnega podjetja je s 1. majem prevzel avtobusni odsek. Dosedanji ravnatelj g. inž. Tomšič, ki je to podjetje organiziral in dosedai vodil, si je pridobil za podjetje mnogo zaslug, ki pa se niso vedho upoštevale, se bo odslej zopet posvetil samo vodstvu mestne plinarne. Mnenja smo, da bi sicer na vodstvo uprave mestnega avtobusnega podjetja spadal inžener. oziroma strokovnjak, veselilo nas pa bo, če bomo mogli ugotoviti,^ da se je novemu vodstvu s pomočjo dosedanjega podravnatelja g. Neraliča posrečilo zboljšati položaj, zlasti finančno stran, tega mestnega podjetja.
Gradnja mariborske carinarnice je v zadnjem času zopet splošen predmet zanimanja. Te dni je bila namreč licitacija gradbenih del za carinarnico, ki so bila oddana tvrdki ing. Dukič v Ljubljani. Mariborski gradbeniki se te dražbe niso več udeležili. Vsekakor je z oddajo gradbenih del storjen korak naprej s tem; da imamo vsaj že določenega gradbenika. Kdaj pa se bo pričelo graditi ...?
Rekrutacija v Mariboru se vrši v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica 29, dne 1., 2., 3., 4. in 6. junija s pričetkom ob 7. uri dopoldne. — Vsem v poštev prihajajočim se te dni dostavljajo pozivi, na kaiterih je točno označeno, kedaj se morajo javiti rekrutni komisiji, kakor tudi dokumente, katere morajo pri rekrutaciji imeti.
Smrtna kosa. Minuli torek je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju pokopan 71 letni Josip Nipič. Pokojni je bil po poklicu usnjarski delavec ter je dolgo vrsto let služboval pri tvrdki Freund. Bil je zaveden sodrug ter dolgoletni član svobodne strokovne organizacije.
V	samomorilnem namenu se je te dni ustrelil neki 19 letni gojenec podčastniške šole v Mariboru.. Strel je mladeniča zadel v ramo. vendar pa poškodba ni smrtnonevarna. Vzrok samomorilnega poskusa ni znan.
Voj, obvezniki, pristojni v Maribor in stanujoči v mestu ali najbližji okolici, rojeni leta 1882. do vključno 1911, ki se razglasitve obvezniškega razporeda dne 22. t. m. iz kateregakoli razloga niso udeležili, se obveščajo, da bo na Tezenskem vojaškem vež-bališču ponovna razglasitev dne 29. maja 1.1.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trjo št. 6.
Radirke, risanke, šolske škatlje, torbice in nešteto drugih produktov dobite le v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolfnostl
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Kranj.
Beda usnjarskih delavcev. Kakor povsod, tako tudi v Kranju preživlja delavstvo težke trenutke svojega življenja. Dnevne mezde ipadajo, življenske potrebščine so pa skoiraj na isti višini. Delavstvo se s strahom vprašuje, kam more dovesti tako postopanje, Najbolj prizadeto v našem kraju pa je delavstvo tvrdke »Standard« d. d., preje Carl Pollak, tovarna usnja v Kranju. Že lani meseca februarja se je pričelo z redukcijo plač, ki jih je podjetje znižalo za 3 do 9 odstotkov. Deloma se je tudi reduciralo že nekaj delavcev, celotni obrat pa se je znižal na štirideset delovnih ur, z mesecem julijem pa celo na 32, Uvedlo pa se je seveda v tem delovnem .času prisilni akord. Pričetkom usnjarske sezone pa se je obratovalo povprečno štirideset ur na teden. Ko se je poslavljalo leto 1931, se nam je po vseh koncih in krajih obljubljalo, da se bo pričelo obratovati s polno paro. Kakor težka mora, ki je tlačila delavstvo skozi celo leto, je zdrknilo iz obupanih src družinskih očetov in vseh ostalih, ki so izključno vezani le na vsakdanji zaslužek. Toda upanje je bilo zaman. Delovni čas so znižali na pet ddi v tednu po šest delovnih ur. Moški zaslužek je znašal 60 do 150 Din 14 dnevno. Toda niti tako mizerno stanje delavstva še ni bilo dovolj grenko. Sledil je konkurz. Upravna masa je baje odpovedala nadaljnji kredit in zahteva izpraznitev tovarne. Da, izpraznitev tovarne je lahka beseda, toda za delavstvo pa pomeni to veliiko gorje. Lahko je delavstvu reči; na cesto! Toda težje mu je pokazati pot, kam naj gre s svojo družino. Vodstvo obrata družbe »Standard« se je sporazumno z delavskimi zaupniki in Delavsko zbornico obrnilo na merodajna mesta, da bi se obrat zaimogel v polnem obsegu obnoviti. Uspeh intervencije nam sicer še ni znan, .gledamo pa s strahom v bodočnost. Brezposelne podpore ni, otroci pa zahtevajo kruha. Apeliramo na vsa pristojna mesta, da zadevo čim preje rešijo, da pridemo čim .preje do dela. Ne zahtevamo drugega, kakor dela in zaslužka, da se zamoremo pošteno preživeti. Ne zvišujte število brezposelnih, ker ta armada je že dovolj velika.
Prizadeti delavci.
»DELAVSKA
 ,ir--
Leše.
v	*v
Dostava pošte na Leše jel res prav vzorna. Če na primer zbpli v okolici Prevalj pismonoša kot jej sedaj slučaj, ali za časa dopustov, se vzame leškega. Mi si pa lahko hodimo po pošto vsak dan dobre pol ure daleč. Se pri delu premalo utrudimo! Pošta pa si prihrani s tem nekaj denarja. Mislimo, da bi bilo pravilno, če bi se za take slučaje nastavila pomožna moč, ker res ne vemo, zakaj bi morali ravno mi biti v tem oziru prizadeti. Zato apeliramo tem potom na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani, da se ta nedostatek takoj popravi. Saj brezposelnih je tudi v tem kraju zadosti, ki bi radi nekaj zaslužili.	Prizadeti.
Razno.
Šesturni delavnik v Zedinjenih državah v Ameriki. Zedinjene države v Ameriki so velika in kapitalistično razvita dežela. Gospodarsko krizo imajo tudi tam, in sicer štejejo blizu deset milijonov nezaposlenih. Z ozirom na veliko nezaposlenost je sklenil senat Zedinjenih držav, da naj zvezni trgovski odbor poizkusi izvesti na železnicah šesturni delavnik. Odbor je pozval železnice, da se o tem predlogu izjavijo, češ, da je taka reforma z ozirom na nezaposlenost potrebna.
Strašna smrt dveh delavcev. V Rokospaloti pri Budimpešti je bilo trem delavcem naročeno. d'a popravijo tamošnje javno stranišče. Med delom, pa so se tla pod njimi vdrla in vsi trije so padli v napolnjeno greznico. Sicer so jih še precej hitro izvlekli iz gnojnice in jih je rešilna
tm obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogoču/e nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah;
CENA OBLEK Z A GOSPODE.
ZA DEČKE:............
GAMBETA OD tl DO 14 LET
Din 190--, 240*— do 750*—; Din 200’— do 330*—;
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:....................
Din 130*— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.......................
Din 110-— do 270*—;
RAGLAN:...............................................
Din 320*— do 650*—;
HLAČE:................................................
Din 90*— do 180*—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu l Pazite na zaščitni znak in tvorniško cenoi
Vrsta Tek. štev
Pazite
na gornjo ceno
Pazite se pred ponaredbami!
postaja prepeljala v bolnico, vendar sta dva že med potjo radi zastruplje-nja in radi neprestanega bljuvanja, umrla. Tretji se bori v bolnici s smrtjo.
Ocean je preletela s svojim letalom Američanka miss Carhart. Pri skrajno slabem vremenu je srečno priletela iz New Yorka v London, odkoder namerava nadaljevati polet v Rim.
Praške zdravniške posvetovalnice. Praška mestna občina ima 49 zdravniških posvetovalnic, in sicer predvsem proti tuberkulozi. Posvetovalnic za matere in otroke je 37, 8 za tuberkulozne bolnike, 5 pa za spolne bolezni. Te posvetovalnice so pristopne splošnosti in poslujejo z bolniki zaupno.
Oton Habsburški se ženi. Oton Habsburški se namerava poročiti z bavarsko princezinjo, hčerjo brata bivšega prestolonaslednika, ki biva večinoma na Ogrskem na svojem veleposestvu.
Železniški atentator Silvester Ma-tuška pride pred sodišče na Dunaju dne 15. junija.
Za tiskovni sklad so darovali so-drugi iz Pobrežja Din 100.—. Iskrena hvala.
Mihevc Nace:
Rešitelj.
Ob vznožju Krima, tam, kjer se vas prijazno smehlja jutranjim solnč-nim žarkom. Od tam je vozil vsako jutro zarana mleko v mesto. Od tam je Tine gledal vsako jutro, kako solnce zlati vrhove borovcev vrh Golovca, in se pogovarjal s svojim prijateljem Prančkom, po poti proti Ljubljani. Tinček mu je pel pesmi, Pranček mu je pa večkrat v zahvalo pokimal.
Tinček ni imel biča kakor drugi vozniki; tudi Pranček ni poznal biča, vedel je natančno, kdaj mora biti v Florjanski ulici tam pred hišo, kjer čaka Tinca na pragu, da vzame mleko in ga poboža, Tinčka pa zaljub-njeno pogleda. Vsako jutro točno ob uri je Tinca čakala na oba prijatelja. Razen vdove po čevljarskem mojstru Sršenu ni nihče motil srečno Tinco, la pa je svoj strupeni jezik obregnila ob njo, če je le mogla, in ko je videla Tineta z njegovim konjičem, je vselej siknila:
»Ižanc že pride s svojim kljusetom.«
Tinca jo je poznala in ji ni odgovarjala. Sršenka je bila po vsej Florjanski ulici znana, da je strupenega jezika.
Nekateri ljudje so občudovali prijateljstvo med Tinčkom in Prančkom, drugi zopet zavidali. Zavidal ga je posebno sosed Vrbinc, ki je večkrat rekel:
»No, to kljuse bi moral jaz imeti, jaz bi ga že naučil, da bi tudi hlode vlačilo, ne pa se samo vsak dan igralo s tem mlekom proti Ljubljani.«
Ženice pa, če so videle kak mlad zaljubljeni par, so pa rekle:
»Ta dva se imata rada, kakor Tinček in Pranček.«
Tine je za vse to dobro vedel, ni se pa zanimal za vse to; krmil in sna-
žil je svojega Prančka kakor je znat in vedel.	' -F
Vsako jutro, ko je Tine nakrmil Prančka, ga je pustil, da je šel k stu-dencu in se tam napojil. Pranček si rabil spremljevalca, prišel je sam nazaj in počakal pred vozom, da je Ti' ne vse opravil.
Nekega dne pa Tine ponesreči. Na lestvi se mu zlomi klin in pade; tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in tri dni pozneje za večno preminul. Pranček pa se je žalostno oziral nazaj po Tinčku, toda ni ga bilo
vec.
Ni trajalo dolgo, pa je Pranček dobil novega gospodarja. Kupil ga je sosed Vrbinc. Takoj prvi dan sta pa prišla navzkriž. Vpregel ga je v težak voz s hlodi, zavihtel nad njim bič, a Pranček ni potegnil.
»Kaj, krota, ti ne boš vlekel, čakaj, ti že pokažem! Vseka ga z bičem, da se je Pranček kar stresel, obstal pa je kakor vzidan in ni se jnemaknil.
»Vidiš, krota res noče.«
Vrbinc obrne bič in prične mlatiti po ubogem Prančku. Pranček pa začne sekati z zadnjimi nogami, uspne se pokonci, ugrizne Vrbinca v ramo tako, da ga je dvignil od ital. Ta boj se je ponavljal štiri dni. Vrbinc je na to sklenil, da žene kljuse na konj' ski sejem in proda.
Na sejmu je stal tudi Vrbinc s svojim Prančkom, hotel pa je še enkrat svojo jezo stresti nad njim, sunil ga je z nogo v rebra, Pranček pa dvigne glavo in zgrabi Vrbinca za že itak bolečo ramo. Pošteno ga strese, tako, da so se Vrbincu na jasnem nebu utrinjale zvezde.
»Kaj pa goniš na sejem to kljuse, ki popada.«'
Tako se oglasi sosed prav, ko je kupec Prančka ogledoval, da ga kupi, pa se je takoj premislil.
Dolgo je Vrbinc stal na sejmu s svojim Prančkom. Proti poldnevu pa se pojavi kupec, ki ni dosti gledal ne na pasmo, ne na drugo. Pokupil je vse, kar je bilo poceni. Konje je rabil za rudnik, za v jamo.
»Koliko je?«
»Tristopetdeset,« mu odgovori Vrbinc.
»Tristo, pa ifantu deset kron, tu je denar.«
Vrbinc gleda na cesarske »pild-ke«.
»No, kaj je?« ga vpraša kupec in že hoče oditi. Vrbinc pograbi denar. Kupec seže v žep po škarjice in vstriže Prančku na pleča križ. Tako je postal Pranček rudar.
Takoj drugi dan so dali Prančka na dvigalo in ga spustili v jamo, s tem je zatonilo solnce za Prančka za vedno, le še zadnji žarek ga je objel skozi špranje, ko je bil že nekaj metrov v globini, nekaj minut pa je bil na drugem svetu, kjer ni solnca, kjer le luči žalostno brle in blede obraze rudarjev osvetljujejo. Prančku se je zdel zrak tako težak, kakor da bi udihaval svinčeni prah. Pranček je gledal blede obraze rudarjev sedaj na eno in sedaj na drugo stran. Kmalu pa pristopi k njemu rudar in mu pravi:
(Konec prihodnjič)
3(upujte svoje potrebščine pri naSih inserentih.
/ojvj /£.\N"i	ic$<,	i
Velike bolezni
Epilepsija - Kril - Botjast - Padavica!
Proti tem boleznim se je skozi 20 let najbolj obnesel dr. Schafferjev Eplllpsen, enako tudi kot blažilno sredstvo proti nervoznosti in nespečnosti. Prospekte naročite pri apoteki sv. Stjepana,
N
tlnlnonite male urllinniKe
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
Vloge nhrestalemo po 67A
proti trimesečni odpovedi.
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Oilak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	ursjuj«	Viktor	Erien	v	Mariboru.