Borčeve sanje Hura! Juriš! Končno je prebit obroč! Po borbi neenaki in krvavi, vsi zberemo se tamkaj na Dobravi, ko ura je odbila čez polnoč. Ves dan smo hrabro se borili, obkolil nas sovražnik je prekleti, vse do noči vrstili so se juriši nešteti, da bi obroč sovragov le prebili. Pred bojem nas je trideset bilo. Če v boju je omahnil kdo - -preštevamo se gori nad vasjo — morda pa koga je le ranilol? Zahtevala je žrtve, da, Morana, tovariši so trije v boju pokončani. Zaklinjamo se, da bodo maščevani, dokler domovina potrebuje partizana. Življenja svoja in neštete rane, v boju smo prodajali drago, sovražnikov mrtvih na desetine je bilo; bo dolgo pomnil okupator partizane. Niso padli tovahši zaman! Kazali so nam pravo pot v svobodo zlato. Za svoj rod se naprej boril je partizan. Skoz okno me pozdravlja že danica, ko zjutraj zgodaj se zbudim. Da, kar nocoj bile so sanje, ugotovim, nekoč /e kruta je bila resnica. Gorjan boto ^m®y^>/ leto le naše in naša bo fV/\/I letos 15. aprila 1920. leta, se je začela v Sloveniji velika železničarska stavka, ki se je na pozlv komunistov razvila v gene-ralni solidarnostni štrajk, največji v zgodovini slovenskega Ijudstva. 24. aprlla je deželna vlada organizlrala pokol na V Zaloški cestL NASl LJUDJE 1N NJIHOVA DELA Industrijski in kmečki proletarec v boju Leto 1937 in časopisje v naši občini Proletarski vzhodni del Ljubljane je pred40 leti razširil svoje delovanje na še eno področje družbenega delovanja, na periodični tisk. Ta je sicer zaživel že prej, sajje založnica in lastnica tovarniškega mesečnika Slovenska gospodi-nja iz leta 1905 postala kmalu po ustanovitvi Kolinska tovarna. Objektivne razmereinpolitičnekonstelacijepasoonemogočale, dabiseta tiskboljrazvil. Različni drugi poskusi to le dokazujejo in čakajo morebitne družbene ocene. Leta 1937 pa pomeni prodor naprednih, revolucionarnih idej tudi v periodični tisk naše občine in segajo po namenu in ponenu tudi prek občinskih meja. Petnajstega junija začne izhajati DELAVSKI LIST » P»»*«n» « Boto»ini Potimcim iloilka I. dinar Ljubljana. dne 22. oktobra 1937 i.-ha,,, laden.o pelek Leto I. Štev 10 DELAVSKI LIST ZA STROKOVNA, ČOSPODARSKA. KULTURNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA za strokovna, gospodarska, kulturna in politična vprašanja. Izhajal je sprva kOt ¦14-dnevnik, od 9. do 16. številke pa kot tednik. Že prej so bile tri številke zaplenje-ne, s 16. pa je bil 3. decembra 1937 do-končno zatrt. Izdajala sta ga Franc Lesko-šek, ki je tedaj (in tudi sicer dolga leta) stanoval v Ciglerjevi (sedaj Partizanski) ulici št. 41, in Anton Doiinšek s Poljske poti št. 38. Odgovorni urednik Franc Leskošek se spominja dela pri tem časopisu: Delavsko-kmečko gibanje in seveda partijsko delo se je po ustanovnem kongre-su KPS leta 1937 še bolj razmahnilo. Tedaj sem bil izvoljen za sekretarja CK KPS. Imel sem že nekaj prakse pri izdajanju periodičnega tiska: skupaj s Tonetom Čufarjem in Rudolfom Rojcem sem bil član uredništva Delavskega obzomika, štiri-najstdnevnika, ki je izhajal od konca leta 1935 do nekako sredine naslednjega leta. Ta list štejem za nadaljevalca prepove-dane Ljudske pravice in za predhodnika našega Delavskega lista. Zato mi ni bilo težko zbrati sodelavce — pisce in s Tone-tom Dolinškom sva konec aprila leta 1937 sestavila pismo ter ga razposlala tovari-šem, delavskim zaupnikom in znancem v domovini in prek meja. Ker je v tem pismu opisana vsa tista zasnova Delavskega lista, kismojokasnejetudi uresničevali.in ker ima arhiv CK ZKS na voljo fotokopijo tega pisma, ga objavite: DRAGI PRIJATELJ! Najbrž s/ že s//ša/, da nameravamo začeti z izdajanjem novega delavskega lista. O tern se /e že govorilo precej časa, toda zaradi različnih razlogov se stvar ni premaknila naprej. Sedaj pa mislimo vzeti to reč resno v roke. Po-sebno pobudo nam dajejo glasovi iz vse Slovenije, ki sprašujejo, kaj je vendar z listom, ali bo izšel ali ne. Zdaj se ogla-šamo, da 7/ razložimo, kakšen naj bo list, ki si ga zamišljamo, in da ti povemo, kaj pričakujemo od Tebe, da boš storil za novi list NAMEN LISTA List bi si moral po našem mnenju postavitiza namen bojza popolno enot-nost delavstva, ki jo potrebuje v tem gospodarskem boju. List bo pisal o vseh raznih političnih dogodkih pri nas in drugod. Prav tako bo poročal o vseh važnih stvareh iz stro-kovnega gibanja, o mezdnih bofh itd. Stremel bo za čim tesnejšim sodelova-njem vseh delovnih slojevin tako poma-gal delavstvu v vseh perečih vprašanjih. RAZMERJE DO DRUGIH USTOV Lahko Tije spoznati, da je tak list slo-venskemu delavstvu zelo potreben, čeprav imamo že nekaj delavskih listov v v Sloveniji. Toda »Delavec« in drugi strokovni listi so čisto strokovnega značaja in jih bo naš list samo nujno dopolnjeval. Kar se tiče političnih delav-skih listov, tj. Delavska politika, Ljudski glas, deloma tudi Delavska pravica itd., pa je stvar drugačna. Ti listi ne ustrezajo popolnoma zahtevam, ki jih današnji čas postavlja pred delavstvo, ne zago-varjajo dovolj odločno tako potrebne enotnosti delavstva, niso vedno vodniki delavcev. Ne zavzemajo vedno za de-lavstvo pravilnega stališča v mnogih vprašanjih. Vendar so ti listi delavski in demokratski, zato se naš listne bo boje-val proti njim, ampak prijateljsko z njimi sodeloval, jih dopolnjeval v vprašanjih, kijih oni ne postavljajo in jih opozarjalna eventualna nepravilna stališča. Naš list torejnoče bitirazbijač enotnosti, ampak delati za enotnost in biti proti vsem onim, ki to enotnost ovirajo. Prav tako hoče list sodelovati z vsemi demokratskimi listi zunaj delavskih vrst, bojevati se hoče proti vsakemu fašizmu. KAKO BO NAŠ LIST IZHAJAL Nameravamo ga izdajati konec vsa-kega tedna. Oblika lista bo npr. kakor Delavske politike ali Delavske pravice. Ime še ni določeno, mislimo pa, da bi se imenoval Oelavski list ali podobno. KAKŠNE SO TVOJE NALOGE To so glavne stvari v zvezi z novim listom. Prosimo Te, da o vseh teh stva-reh (namen, odnosi do drugih listov, ime lista itd.) razmišljaš in se posvetuješ s čimvečjim številom znancev in prijate-Ijev in nam Vaša mnenja takoj pošlješ. Z veseljem bomo sprejeli vsak dober nasvet. Zato nam je potrebno dobro organizirano zaupništvo, trdne finance in dobro dopisništvo. Zatoje treba stori-ti: v vsakem kraju, v vsakem obratu, v vsaki mestni četrti /e treba postaviti zaupnike lista. To morajo biti agilni, vestni in drugje (npr. v strokovnih orga-nizacijah in drugod) ne preveč zapo-sleni Ijudje. Po možnosti naj te zaupnike zberejo delavci sami. V večjih krajih, kje je več zaupnikov, naj ti zaupniki zberejo glavnega zaupnika. Če bo potreba pokazala, bodo postavljena še okrožna zaupništva. Naloga zaupnikov je zbirati naročnike, organizirati podrobno raz-pečevanje lista (kolportaža), vzdrževati stike s čitatelji in poizvedovati po njiho-vem mnenju o listu. Kjer je več zaupni-kov, se morajo od časa do časa posve-tovati, kako bi se list izboljšal ali razširil. Zaupnika je treba postaviti takoj, še preden začne list izhajati. Stoh to si-gurno v svojem kraju in v sosednjem, v katerem še ni zaupnika. Delavski list, kot bo naš, nima bogatih podpornikov in fondov. Vzdrževati se bo moral iz naročnine in prostovoljnih pri-spevkov. Premagati bo moral vsako težavo. Mnogo listov je že propadlo ravno zaradi financ, zato se našemu listu to ne sme zgoditi, ker bo delavski list. Zato je potrebno, da se začne takoj zbirati za tiskovni sklad. Delavcem je treba pri tem podrobno razložiti, kak pomen ima list, in njegove potrebe. Prav tako je treba pričeti zbirati naročnike, po možnosti tudi naročnino, vendar je važno nabirati naročnike tudi, če oni takoj ne plačajo. Sporoči nam takoj svoje približno mnenje o tem, koliko naročnikov bo v Tvojem kraju in koliko se bo lista razprodalo v kolportažk V vsa-kem kraju in obratu bo treba določiti dopisnika lista, ki pa po možnosti naj ne bo zaupnik sam. Poiskatije treba tudi druge sodelavce za list na političnem, strokovnem, go-spodarskem, kulturnem in drugih po-dročjih delovanja delavskega razreda. Za dopise bomo sporočili pred izidom lista. To so torej Tvoje naloge. Upamo, da se zavedaš važnosti lista in dela za ta list ter da boš storil vse, kar se da, da bodo zgornje naloge čimbolje izvršene. Pro-simo Te, da nas o vseh stvareh redno in točno obveščaš. Pošto sprejemamo začasno na na-slov: Anton Dolinšek, Poljska pot 38, p. Moste pri Ljubljani. Ljubljana, dne 25. aprila 1937 Franc Leskošek s. r. železostrugar Anton Dolinšek s. r. železostrugar List je imel takoj dovolj sodelavcev. Vanj so pisali Vida in Tone Tomšič, Edvard Kardelj, Tone Čufar, Špehar iz Vinice in drugi. Tomšičeva sta nama pomagala tudi pri urejanju lista. Nasploh smo bili tedaj zelo aktivni. Istega leta sem — da ne omenjam drugih — izdal brošuro Za enot-nost stovenskega delavstva, pod mojim imenom je prav tedaj izšla Kardeljeva pu-blikacija Kaj mora vedeti delavec. Vključe-vali smo se torej v široko mobilizacijo slo-venskih delavcev v boju proti fašizmu (v Španiji so se tedaj na strani republike že bojevali tudi naši prostovoljci) in za pravice delavskega razreda — tudi v tisku. Kmečka sloga?! Seveda smo vedeli zanjo, a neposredno nismo sodelovali v njej. Enako ne v časopisu Slovenska vas, kjer KP niti ni imela neposrednega vpliva, a Ivan Dovč je bil odličen kmet, vreden vsega zaupanja. Ko sem bil npr. kasneje zbežal iz šentpetrskih zaporov, sem se skril prav pri njem v Šmartnem. Slovenska vas je stala na protivladnih pozicijah in nas komuniste je to dejstvo združevalo tudi z nekomunisti. Odmev na prve številke Delavskega lista je bil tako spodbuden, da smo kmalu prešli s 14-dnevnika na tednik v nakladi okoli 3000 izvodov. Razpošiljali smo jih v paketih po nekaj deset skupaj v tovarne, revirje pa seveda tudi posameznikom, celo v Francijo in Belgijo. Finančnih težav nismo imeli, list se je dobro prodajal, saj je odražal težnje delav-cev v neposrednem, vsakodnevnem boju za njihove pravice. Drugih težav pa je bilo več. Npr. za-plembe! Državni pravnik nam je dostikrat črtal prispevke o notranjepolitičnem življe-nju in o španski državljanski vojni, mi pa smo seveda morali takoj zapolniti vrzeli s »primernimi« teksti. In smo jih. Izdal pa je pravnik tudi naloge za zaplembo treh kompletnih številk, čeprav so bile z na-knadnimi »primernimi« članki že izšle. No, s 16. številko smo doživeli dokončno pre-poved izhajanja Delavskega lista. Druga težava so bile preiskave na mojem domu. Tedaj sem bil že kar Moš-čan, saj sem živel v Mostah od leta 1926 (pa s presledki do prvih povojnih let). Hišne preiskave sem doživljal tako rekoč teden-sko, celo večkrat. Ker osebnih preiskav niso delali, sem večkrat skril gradivo za list kar po žepih in za srajco. Nekoč pa so agenti pred preiskavo obesili svoje plašče (vedno so bili v civilu) na verando. Po postopku so prišli tudi tja in v navdušenju za svoj posel najbrž pozabili, da so to nji-hovi plašči ter — preiskali tudi te. Mene so spraševali, od kod da imam toliko plaščev! Da sem lahko največkrat pravočasno rešil gradivo, je omogočal tudi položaj naše hiše. Stoji namreč prav nasproti Saturnusa in so vmes le proga, cesta in dvorišče. Dogovorjena znamenja so bila položaji zaves in rož na oknih. Najbrž pa so to vedeli tudi nepoklicani — vsaj formalno, ker smo vsebinsko menjali dogovor — in so bile preiskave tako pogostne. Sistem dogovorjenih znamenj pa srno morali imeti tudi zaradi mnogih obiskov pri nas. Tone Tomšič npr. je rad prihajal k meni in v letih pred vojno se je na jesen dostikrat prisme-jal na vrata s polno kapo grozdja s trte pred hišo. V tem času je prišel k meni tudi tova-riš Tito. Nihče od naših ga ni prepoznal, ko ga je pripeljala k nam Ziherlova mama, jaz pa sem bil odsoten. Ker so hodili k meni mnogi, tudi neznani obiskovalci, so šli seveda pome in m\ »neznanega« obisko-valca opisali. Takoj sem se odpravil domov in v pogovoru mi je tovariš Tito med drugim povedal, da se bo CK KPJ preselil v Jugo-slavijo in da sem izbran v politbiro CK KPJ. No, to pa že sega prek okvira našega pogovora. Anton Dolinšek pa nam je povedal naslednje podrobnosti: Že od leta 1928 sem politično deloval v sindikatih, v Saturnusu pa, kjer sem delal kot strugar in kasneje orodjar, sem bil sprejet v partijo. Na Poljski poti št. 38 sem stanoval 66 sredine leta 1936 do 7. no-vembra 1937, ko sem bil aretiran zaradi trošenja partijskih letakov ob 20-letnici oktobrske revolucije ter obsojen na deset mesecev zapora; prebil sem jih v nekda-njih zaporih na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Takrat so me ves teden zasliševali tako rekoč noč in dan, kdo mi je dal letake, a niso ničesar zvedeli od mene. Po presta-nem zaporu sem se zaposlil v želežarni Store, ko pa sem se vrnil v Ljubljano, sem opravljal odgovornejše partijske funkcije. Pri pripravah za izdajanje Delavskega lista leta 1937 sem sodeloval skupaj s Francem Leskoškom, Angelo Dovčevo, Anton Dolinšek Pepco Kardeljevo, Rudolfom Rojcem, Ivanom Gabrom in drugimi. Duša vseh priprav je bil Leskošek, pri njem smo se tudi največkrat sestali, a tudi na prostem, v lokalih, v Gradišču, v prostorih URS na Miklošičevi cesti, redkokdaj pri meni na Poljski poti. Pismo iz konca aprila leta 1937 je svoj-stvena uresničitev želja revolucionarnega dela delavskega razreda, kmetov in inteli-gence, da bi imeli list, v katerem bi naj pi-sali o živih problemih tedanjega časa, ki so jih najbolj prizadevali. To pa so bili predv-sem izkoriščanje delovnih Ijudi, poiožaj v tovarnah in rudnikih, policijski teror, štrajki, porajajoči se fašizem itn. Podnaslov je dokazoval širino delovanja. S tem smo se sicer izpostavljali in so nas policaji in de-tektivi takoj »videli«. A v Saturnusu. kjer sem tedaj delal s Francem Leskoškom, smo bili že trdno organizirani. V celici smo bili sprva trije: Pepca Kardeljeva, Angelca Dovčeva in jaz, kasneje pa še drugi. Le-skošek, ki je bil tedaj med drugim tudi tajnik sindikata kovinarjev, je večkrat prisostvo-val našim sestankom, saj je stanoval na-sproti Saturnusa. Priprave za izdajanje Delavskega lista so tekle že vse od zime naprej oziroma vse od prepovedi Ljudske pravice. Tudi izha-janje Kmečke sloge v Zalogu sodi med rezultate teh priprav. Nismo pa nepo-sredno sodelovali niti pri pripravah niti pri izhajanju Kmečke sloge, čeprav smo se kot komunisti seveda sestajali. V Delavski list so pisali Franc Leskošek, Tone Tomšič, Edvard Kardelj, Jože Vilfan, Ignac Tratar, Tone Čufar in Vencelj Perko z Jesenic, Jože Lacko \z Ptuja, Slavko Šlander iz Celja, Mirko Košir, Spehar iz Vinice in drugi. Sam nisem kaj prida pisal — tudi prej in kasneje ne. Kdaj pa kdaj sem prebiral krtačne odtise, preden so šli v PRVA STRAN PRVE ŠTEVILKE ČASOPISA KMEČKA SLOGA Poitnlna plafina v gotovini Zalog, dne 21. aveusta 1937 Letnik I. Štev. f:' * ^osameznl izvod 50 p«r KMEtKA SLOGA LIST SLOVENSKEGA PODEŽELSKEGA DELOVNEGA LJLDSTVA Irhafa vsakega 7. !¦ Cl. v mrltcn Llst izdaja konzorcij in zanj odgovarja Skrjanc Franc, pos., Zalog 5t. 10. obe. D. M. Polje — Urejuje in la urednittvo odgovarja Maček Polde, tesar. Sp. Zadobrova St. 46, obf. D. M. Pol,e Le vkup, le vkup uboga gmajna! Cena posamezne Slevilke 50 par; naroCnina na mesoc 1— Din, četrtletno 3 — Din. polletno 6 — Dln. letno 12 — Din. — Dopisi za uredništvo in upravo na Jakhe! ftdolf. Zalog. p. D. M. v Polju Na pot! Od vseh strani razočarani. smo se odločili slovenski kmetjp, da bomo z današnjim dnem pričeli z izdajanjem res svojega, prnvega kme&ega lista. Med nas sicer prihaja vse polno listov, ki so samo po imenu kmečki in ki jih izdaja goepoda. kaiera ima pri r, a čeprav se maje ta steber, ga ona podira. Goepoda ne mara kmeta pri gvojih kupčijah in dobičkih. rabi m mma, da ji do dobička pomagamo. Po svojih fabrikah izdelajo ver, ko( pokupimo nu — slo-venska zemlja je premajhiia za njihov pohlep. Do se-daj smo ji v svoji nevednosti poma-gali mi, da je s politično močjo slo-venAega kmeia mirno izkoriščala ce-lo driavo. V poeojilnice, hranilnice. baoke je v suhih letili nas jt- gospoda poznala, s frazami far-bala, da nam je, kadar je kazalo, laž-je obrnila hrbet. Zato jf zadnji čas, da se zdraniimo in da ne išremo pomoči tam, kjer je ni. Kamor se ozremo, — v preteklost ali sedanjost — povsod nas srečuje samo trpljenje in izkoriščanje našega stanu. To (rpljenje nas mora nagniti na razmi.šljanje o samem sebi. Kje smo in kje je naša moč? Danes smo razcepljeni na vse strani, sprti med seboj in vlečemo vsak na svoj konec. To ne more biti prav. Tudi našim pra-dedom se je slabo godilo, a so se pod svojim kmečkim voditeljem Matijem Gubcem borili za pravico vseh ljudi. To jim jr bilo le zato mogoče, ker wo bili složni med seboj, ker so poznali moč skupnosti. Skupnost bi vemo odkritoarčno in iz srca besedo in mi- si'l, kakor smo jo spoznali ob plugu in pogledu na brazde. Naravi znamo dati /ivljenja. le sebi ga ne znamo! Sejati hooemo tudi med nas seme, ki naj nam da, ko pride pravi čas, bogato žetev. To scme je skupnost! Lahko naš glas prevpijejo, zadušijo na.šo besedo razni krivi preroki, ki »ejejo fraze in raz-dor. Dk>kler pa bostc poalušali, sloven-ski kmetje, našo besedo, bomo govorili samo eno: Strnimo, zdražimo se, bo-dimo enotai, saj nm vai kmetj« in ljudje. Izruvajmo vse, kar naa je lo-rilo, kot plevel! Ne prihajamo med Va» s svojim listom, da bi nstanavljaB fetrto ali deseto stranko, temveč da bi pomirili politične strasti, da bi združili v*b kmete v borbi za arobodo, prarae ia rair. Po Tzgledn našik prmde&m W> čemo pisati in aaMopati p» gcdvi 1m staro pravdo! Kdor ima voljo, maj po« sluša in ponvaga, da pride «dove«ki narod do boljše bodofnogti, ki tno je potrebni bolj kot bolnik zdravja in suha zemlja dežja. Da bi naš list našel odprta vrti* v slovenske kmečke domove, da bi razgibal slovenskega kmeta za pravič-no stvar, s&mo to želimo našemu lista na pot. Škrjanc Franc, Zalog. Slovenskemu kmeikemu lludstvul »Kraečko slogo« izdajamo kmetje za kmete. Gospoda navaGo- spoKmeLka Slogaf hoče delati na naši združitTi. Lahko naravnoet rečenio, da je liai rodila želja in potreba, da zavedni kmetjp odikrito povemo vsem svojhn stanovskim tovarišem. da »e ne sme-mo več pustiti hujskati drugega proti drugemu po gospodi, ki iz te na8e umetno ustvarjen« nesloge kuje sroj politični in gmotni kapital. Kdor se pa bori za združitev, ta noče razdirati. Kar je na podrofju kmečke organiziranosti pri na» zgra-jenega, bočemo ohraniti. Hočemo le, da bo to služilo res kmečkim gospo- cenzuro in nekajkrat so nam tisk ustavili ter list zaplenili. A vse to je urejal predvsem Franc Leskošek. Natisnjene izvode smo razpečevali prek partijskih organizacij, osebnih zvez in sindikalnih organizacij. Delavci so list imeli radi, kar priča tudi njegov razvoj. Drugi socialnodemokratski delavski listi niso bili dovolj blizu delavcem in njihovim žgočim problemom. Naš De-lavski list pa je bil s svojim pisanjem sredi boja proti fašizmu, sredi boja za pravice do dela in iz dela, sredi štrajkov tekstilcev, gradbincev, rudarjev ter zavzemal zelo jasna, nedvoumna stališča. To pa so de-lavci čutili kot svoje probleme — in list kot svoj list. Komunistična partija je torej v iskanju vedno novih oblik političnega dela uresni-čevala svoje poslanstvo tudi s periodičnim tiskom. Delavskemu listu je še istega leta pridružila nadaljnjo možnost v listu KMEČKA SLOGA Od 21. avgusta do 15. septembra 1937 so v Zalogu izšle tri številke, potem jo jp protiljudska oblast prepovedala. Vanjo so pisaliVida in Tone Tomšič, Vlado Kozak, Jože Slak, Maks Strmecki, Jože Marentič, Line Žagar, Jože Lacko in drugi. List je izdajal konzorcij, za kateregajeodgovarjal Franc Škerjanc iz Zaloga, urejal in za uredništvo je odgovarjal Polde Maček iz Spodnje Zadobrove, dopise za uredništvo in upravo pa je sprejemal tedaj študent Adolf Jakhel iz Zaloga (kasnejši prvobo-rec, umrl leta 1942. za posledicami težke rane, ki jo je dobil pri napadu na italijansko postojanko na Turjaku). Tovariša Maček in Škerjanc sta se ta-kole spominjala Kmečke sloge, ko smo se povabili na pogovor z njima v Mač-kovi hiši v Novem Polju, C. XII, št. 3, prej Spodnja Zadobrova št. 2: Maček: Ideja za izdajanje lista se je rodila pri Kozakovih na Poljanski cesti. Tam smo se v posebni sobi večkrat sestali Vlado Kozak, inž. Anton Štebi iz Črnuč, Line Žagar, Jože Slak pa še kdo in jaz; občasno so prihajali tudi politični delavci s širšega kmetskega zaledja, npr. Slavko Šlander iz Celja, Jože Lacko iz Ptuja, nekdo iz Trbo-velj itn. — kadar so bili pač potrebni širši, vseslovenski horizonti pogovorov. Šlo je za organizirano partijsko delo. Seveda pa je imela ta ideja že predhodno javno inicia- Ko smo pred časom obiskali tovariša Mačka, se sicer ni počutil ravno najbolje, a je bil takoj pripravljen sodelovati v pogovo-ru. Pred zaključkom redakcije pa nas je presenetila žalostna vest, da tovariša Mačka ni več med nami. Te njegove besede so torej med zad-njimi, ki jih je zapisal — vsem nam v spod-budo, saj sta ga do zadnjega prevevala optimizem in prepričanje v našo skupno stvat. Slava mu! UREDNIŠTVO tivo kot zahteva shodov, na katerih so družno nastopali delavstvo in kmetje. Brez vsakršnih izkušenj smo se zagri-zeno lotili dela tedanji študent A. Jakhel, F. Škrjanc in jaz. Razdelili smo si nalogo in ker sem poznal tudi kmečko problematiko, sem prevzel odgovorno uredništvo. Škerjanc: Jakhel je dnevno hodil v mesto, zbiral in prinašal dopise — vedno jih je bilo dovolj. Sestajali smo se pri Jakhlu le enkrat za vsako številko. Vse je bilo treba delati v strogi tajnosti, zavedali smo se nevarnosti konfiskacije. Za prvo številko smo se se-stali štirinajst dni pred izhodom. Jakhel je razporedil rokopise, uredili pa smo jih skupaj in Polde je nato vse odnesel v ti-skarno, tisto v VVolfovi ulici nasproti Glas-bene matice. Maček: V tiskarni so dopise jezikovno opilili in ko smo dobili krtačne odtise, smo vse še enkrat skupaj pregledali, nakar je šla šte-vilka v tisk. Včasih sem stavek lomil kar sam. Ko je bila natisnjena vsa naklada — okoli 2500 izvodov — smo jo sami razpe-čali vsak v svojem kraju in okolici, poma-gali pa so tudi naši domači in drugi; to tedaj ni bil problem, saj smo tako rekoč stalno razpečevali partijsko literaturo Zaupnikom po tovarnah smo pošiljali izvode kar po pošti. Škrjanc: Da, a »okolica« je pomenila tudi kraje v hribih tja do Litije. Sicer pa: meni je tedaj bilo 33 let, Poldetu pa 36 let. Maček: Osebnim naročnikom ie seveda poši-Ijala izvode kar tiskarna. Ze na 1. številko je bil odziv tako ugoden, da smo dvignili naklado na 3000 izvodov. Samo Lacko je npr. takoj zbral 70 naročnikov. Z vseh koncev so zahtevali list. Škerjanc: S financami pa se je ubadal Line Žagar. Po pošti smo dobivali denar za naročnike iz drugih krajev — 50 par je stal izvod. Spominjam se nekaj dopisnic s Štajerske-ga. Vsebina je bila približno enaka: Ali se res borite za kmečke in delavske pravice? Odgovarjal sem jim seveda pritrdilno in takoj so se naročili na list. Maček: Tudi klerikalci so dobivali Kmečko slogo in čeprav so bile tedaj občinske volitve, nas zaradi časopisa niso izzivali. Stcer pa smo se obdelovali na vseh področjih in na vse načine. Tudi stepli smo se. Priprave za izdajanje lista so bile seveda uglašene na boj, a čeprav so klerikalci napenjali vsa sredstva, niso prišli do sape niti oni niti nacionalisti. Razpoloženje obskorajšnjem izidu lista je tudi pripomoglo k naši zmagi. Škerjanc: Pri tretji številki Kmečke sloge je izšel kot priloga na rdečem papirju letak z dalj-šim člankom Vlada Kozaka o vlogi in nalo-gah delavcev, kmetov ter poštene ingeli-gence. Tak letak nam je prav prišel na shodih. Spominjam se celo: 700 din smo dali za tisk tega letaka. Maček: Ko smo že pri 3. števi Iki — to je bila zad-nja številka, ki je izšla. Sicer smo si mislili, da bo Kmečka sloga slej ko prej doživela napad, a tako kmalu vendarle ne. Bili pa smo res precej jasni v marksistični orienta-ciji člankov, čeprav avtorji največkrat — razumljivo — niso bili podpisani in smo vedeli zanje le nekateri — o tem glej Zbor-nik '65! Pri žandarmeriji smo bili zapisani kot bojevniki proti desnim silam s Koroš-cem na čelu in iz njegovega kabineta je prišla prepoved izhajanja. Nobenih zasii-šanj, iskanj avtorjev, preiskav itd. — najbrž si niso upali, saj smo imeli večinsko pod-poro javnosti. Škerjanc: Gradivo za 4. številko smo imeli že zbrano pri Adolfu Jakhlu v Zalogu. Najbrž je med vojno propadlo. Nismo pa več mi-slili na to, da bi Kmečko slogo razmnože-vali pri Poldetu. On je namreč izdeloval tudi lesene razmnoževalne strojčke za ciklostiranje — okrog deset jih je naredil — in v njihovi hiši so tiskali letake, razno propagandno gradivo ipd. Vse to smo kmalu po prepovedi Kmečke sloge prene-sli onstran Ljubljanice v Sadinjo vas. Z Gorenjske smo prepeljali tudi ročno ti-skamo in pri zaupniku kmetu Tonetu Dežmanu je že pred vojno zaživel bunker za tisk partijske literature. Tja smo vozili material in ga od tam razvažali. Tam so se sestajali naši partijski voditelji in sam sem tam videl tovariše Tomšiča, Kardelja in druge. Hiša je na samoti in v konspiraciji nam je uspelo ostati tam do nekako srede vojne vihre. Maček: Naša hiša je dajala pred vojno dolga leta gostoljubje premnogim komunistom posameznikom, pri nas so bili tudi po-membni partijski sestanki, seje ipd., tu so se srečevali tovariši iz vodstva siovenske, hrvaške in jugoslovanske partije. Še je lekla beseda, živahna sobesed-nika sta zaživela s spomini... Ko smo se poslavljali, so pri izhodu spremljale rezljane skulpture iz lesa: Polde Maček se »ob prostem času« že več let ukvarja z rezbarjenjem. Vendar to ne sodi več v naš zapis o življenju in delu urednika Kmečke sloge, človeka, ki se je od pred-vojnega tesarja, aktivnega sodelavca Svobode in odbornika poljske občinske skupščine, komunista in borca razrastel v osebnost, ki še danes prispeva delež k razvoju idej, za katere je tedaj pred štiride-setimi leti deloval pri Kmečki slogi. Tako Delavski list kot Kmečka sloga sta bila rojena po ustanovnem kongresu KPS in ne glede na kratko dobo izhajanja doka-zovala, da se je skupni boj delavcev in kmetov vedno globlje zraščal s partijskim bojem za nacionalno in socialno osvobodi-tev, ki se je že čez nekaj let nadaljeval in zmagovito končal z narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo. Pri tem je imela KP močne pozicije prav v vzhodnem delu Ljubljane. S potrebo po skupnem boju s KP proti notranjim in zunanjim fašističnim sovraž-nikom vseh jugosiovanskih narodov so soglašale tudi mnoge druge napredne sile. Ta potreba se ni toliko odražala v vodstvih, marveč predvsem na terenu v delavskih centrih in med demokratičnimi množicami slovenskih kmetov, ki so bile pod vplivom SLS. Med temi je bila tudi Zveza kmeč-kih fantov in deklet, v kateri je bil akti-ven Ivan Dovč (sprva le oče, ko pa je odrastel sin Ivan, se mu je pridružil tudi on) iz Šmartnega ob Savi. In ko je začelo izhajati glasilo slovenske kmečke in delav-ske politike SLOVENSKA VAS (urejal ga je in za uredništvo odgovarjal Pavel Kreutzer iz Trnovskega pristana št. 14, kjer je bila tudi uprava lista, izdajal pa ga je konzorcij), je prevzel predstavništvo konzorcija Ivan Dovč (st.), kmetovalec iz Smartnega ob Savi. Kot 14-dnevnik je list izhajal od 15. avgusta 1937 do 30. novembra 1938. Poilolna plaCana v gojovlnl. L|ubl|ana. dn« 1. ••plambra 1037. Pusame/na š(c\ llka Dlo l)l nšit i'tt In ntit merta b,li hi X* krtvlc oleti, ml sloga trdna, thgt tttsla povtle delttKM In kmrltl SLOVENSKA VAS Kni-t l-nli ir..|' .V.j ». "ti ifip/ji. r srt>(tfn 't^init, kftt. rk,.li .,¦„•/,. „¦ t,,,,ji .//»<;. l GL.ASILO 8LOVENSKB KMlfiKI IN DELAVSKE POLITIKE. LITO I llhi> Otkrat oa mwr. l?r6dDl*l*o tn upni** < Uubliml, TmoTiki prl»Un U 1 Rokapi*ov ao vnfimo Naro^DiDi ¦¦ «D DM«e dJt> 2-~, >a f«lrl |#u dla 6-. it pol UU i.lq 10-- . u *m )flo din 20¦¦-, r. motcmiivo letoo 1 - dol*t OfUvl m t[,re]«ntjo. C«koTBi nfon l| i7 4ua fiTBV. X. Izrhija konzorcij, ki ga prodstavlja Dovč Iv;in. kiiK-lovalec iz Smartnega ob Sa-vi. — Urrjujo in za uredništvo odfjovarja Kreutzcr Pavel, Ljubljana, Trnovsld pri-Miiii 1I'I. — Tisk J. Blasnika nasl., Uni-vt-r/iu-tna tiskarna iri lito^rafija, d. d. v I.jiiMjniii. OdROvoren L. Mil;u5. Pri Dovčevih v Smartnem, sedaj Kovačeva ulicašt. 1, so že pred letom 1941 dobivali zato-čišče revolucionami in napredni bojevniki proti tedanjim protiljudskim režimom. Med okupa-cijo je bita pri njih javka, tam so se občasno zadrževali tudi člani glavnega štaba in vodstva OF. Oče Ivan. (rojen I. 1886 v Tomačevem) je bil razgledan napreden kmet; sin Ivan ga je vpeljal v delo za OF. Maja I. 1942 je bil aretiran in odpeljan v italijansko internacijo. Po kapitu-laciji Italije se je vrnil, a belogardisti so ga novembra naslednjega leta znova aretirali in predali Nemcem. Ti so ga odpeljali v Dachau in tam je februarja I. 1945 umrl; njegovo truplo so sežgali. Sin Ivan (rojen I. 1919 v Šmartnem ob Savi), je po štirih razredih gimnazije na Poljanah pomagal očetu pri delih na mali kmetiji. Leta 7 940/e odslužil vojaški rok, a se že prej vkijuče- 6 val v družbeno in politično življenje kraja. Skupaj z očetom sta brala napredno časopisje in tudi pisala vanj. Oče je sodeloval tudi pri časopisu Slovenska vas, a podrobnosti za zdaj niso znane. Kmalu po okupaciji je bil sin Ivan med ustanovitelji OF v vasi, bil z očetom vred aretiran in odpeljan v italijansko intefnacijo. Že konec I. 1942 je v Ljubljani umrl za posledicami zapora. Pokopan je na Žalah. Tako nam je pripovedovala o svojih najožjih Ivanka Dovčeva, sedaj poročena Dragar, kiživi na Dovčevi kmetiji. Konec leta 1938 je torej zamrl zadnji od treh časoplsov Iz prejšnjega leta, ni pa bil več zatrt napredni revolucionarni ilegalni tisk v občini. A to bodi nasled-nje poglavje našega prikaza. Ivan Dovč Mozaik (arhiv Nsk) lanez Lajevec (r. 1910 Polje — u. 1975 Polje) Kipar in grafični delavec, je po osnovni šoli v Polju in 2-letni kiparski šoli v Ljubljani (pri A. Repiču) zašel v grafično stroko in se zaposlil kot črkostavec v Ljubljani. Večkrat je bil tudi brez zaposlitve. Od 1.1934—1936 in od 1944 do smrti je bil član KP. V letih 1942 in 1943 je bil intemiran na Rabu, po kapitulaciji Italije do konca vojne pa je delal v primorskih ilegalnih tiskarskih tehni-kah. Po osvoboditvi je bil zaposlen v železniški tiskarni v Ljubljani vse do upokojitve I. 1965. Čeprav mu je bilo najbližje kiparsko ustvarja-nje, je že pred vojno, na Rabu in po osvoboditvi zelo rad tudi slikal (predvsem krajine) v olju ali v grafičnih tehnikah in kot takega ga poznamo tudi z razstav v Jelovškovi galeriji. Iz njegove ustvarjalnosti objavljamo fotograf-skl posnetek doprsnega kipa njegove hčerke Ljudmile in olje Rabsko taborišče. Janez Lajevec: Doprsni kip hčere Ljudmile, mavec Janez Lajevec: Rab, olje MARJAN ROŽANC je našim bralcem že znan kot pisec krajše leposlovne proze, ki se ji tudi največ posveča (zbirki Mrtvi in vsi ostali, Zračna puška, zbirka esejev Demon Iva Daneva, povest Slepo oko gospoda Janka). Napisal pa je tudi že več gledaliških del, filmskih in televizijskih scenarijev. Našim bralcem posredujemo uvodni odlomek iz literarno-snemalne knjige — skupnega dela M. Rožanca in režiserja Janeta Kavčiča, ki ga bomo našitn bral-cem predstavili kasneje. Odlomek smo izbrali tudi zato, da damo primer za to, kako je pisan filmski scenarijt. j. do vseh podrobnosti napisanogradivo, po kate-rem delajo film, z režiserjevimt dodatki vred. MARJAN ROŽANC - JANE KAVČIČ AKCIJA LITERARNO — SNEMALNA KNJIGA Pred sabo vidim del dvoriščnega proče-Ija stare zamestne stanovanjske kasarne in čez strehe nižjih, sosednjih hiš, med katerimi utripa zastrta svetloba z bližnje ulice, še temno in gluho noč. NAPISI Za napisi odkrijemo v tišini, kakršna zavlada samo po borbi, še preostali del stanovanjske kasarne in njene podrobno-sti. Najprej širok, kamnit prehod na cesto, potem mostovž in dvoje nadstropij zatem-njenih oken, vrata, ki vodijo z mostovža na stopnišče v nadstropje, poševno streho in na njej mansardna okna. V tišino se blizu nekje oglasi kratek, odsekan rafal, ki ga pospremi prav tako kratkotrajno bevska-nje zaprtega psa. V temi odkrijemo še krajno okno v drugem nadstropju, ki ga nekdo hiti zavešati... NAPOVEDOVALEC: Toleje dogodek desetih, dvajsetih Ijudi, ki se je zgodil v eni sami noči zadnje sve-tovne vojne. Vojna je bila že prej in vojna je bila tudi pozneje in vanjoje bilo tesnobno vpleteno še precej več Ijudi. Tisti čas jih namreč nikoli ni bilo samo deset in nikoli samo dvajset. Še dan pred temi dogodki in pred to nočjo je bil na pohodu polnoštevilen parti-zanski odred. Pred sovražnikom se je unnaknil v bližino nekega večjega mesta, k/erje padel v zasedo in obtičal. Po stra-hotni hajki, ki je trajala vse do omenjene noči, se /e rešilo samo sedem Ijudi. Od polnoštevilnega partizanskega odreda sarno sedem Ijudi.., . ..ko se na izhodu s stopnišča na mo-stovžu prikaže možak, previdno pogleda na vse strani in se napoti po mostovžu, ki vodi vzdolž celega pročelja do slranišča na koncu zgradbe. Nekje v njegove korake zajoka otrok, toda s pogledom smo že mimo stanovanjske kasarne in odkrivamo nizek dvoriščni prizidek, v katerem je mehanična delavnica z napol razstavlje- 8 nim avtom in ropotijo. S pogledom čez betonsko dvorišče naletimo na razpete vrvi, na podstavke za iztepanje in na prit-lično zgradbo z drvarnicami, pralnico ali ropotarnico, ki zapira dvorišče, ko se za našim hrbtom oglasi klokotanje vode v stranišču in po ceveh. Ogledamo si vrsto drvarnic z zbitimi vratnicami, pred katerimi je nekaj zabojev, tnalo, sod, pločevinasti reklamni izvesek za PERSIL in manjša skladovnica drv, nakar se zadržimo s pogledom na lesenih, povešenih, razru-šenih in priprtih vratih v pralnico oziroma ropotarnico, v kateri zijajo široke reže. Približamo se tik vrat in skozi eno izmed rež pogledamo... NAPOVEDOVALEC: .. .če so se res rešili. Ostali borci so bili tačas že mrtvi ali v zaporu, kjer so čakali na strel. Mislite si, da se /e to zgodilo pri nas. A tisti čas so se podobne reči dogajale marsikje in to bi se lahko zgodilo povsod, kjerkoli so se Ijudje še upirali nasilju. .. .v mirno, negibno tn temno notranjost, kjer postopoma odkrijemo založen otroški voziček, lestev, škaf beležnega apna, vegasto kredenco, kup škafov, ki tičijo drug v drugem, razobešeno rjuho in nekaj manjših krp, za njimi zidano peč s pralnim kotlom, nekaj razmetanih tresk in banjo. Skozi reže v vratih se zliva z dvorišča v notranjost črtasta svetloba, ki daje stva-rem v poglobljeni tišini nenavaden videz in vtis pozabljenosti. Končno se s pogledom pomaknemo po golem zidu nazaj proti vratom in ob zadnjih napovedovalčevih besedah zagledamo dvoje razkoračenih nog v težkih, visokih škomjih. Koseprivadimotemi.razvidimotogega, trmasto odločnega moža v trenčkoju s komandirskimi našivki, ki stoji nepomično z obrazom proti vratom, z brzostrelko v pesti. Takoj nato v temi za njegovim hrbtom pločevinasto zazveni banja, slišati je padec lesenega predmeta in v temi zaživi še nekaj Ijudi. Možak v trenčkoju — ne da bi se ganil — stisne skozi zobe: LUDVIK: Ti, Ciril, kaj?! Izza rjuhe nekje se obregne nazaj Ciril: CIRIL: Jaz! Kdo pa se drugi sploh upa zganiti! Nekdo iz teme na to pridušeno in gnevno zausti: KLEMEN: Zdaj boš pa spet začel s ti-stim svojim! CIRIL: Nogo si bom prevezal! Zdaj imam čas. Od tule ne bomo prišli zlepa, če bomo sploh še kdaj. Previdno sede na poveznjeno banjo in si potegne z noge že razvezan čevelj, medtem ko s prizadetim pogledom išče v temi Klemna. Naposled zine v negotovo smer: CIRIL: Ti karpusti Cirila in tisto moje! Še kadarkolije Ciril kaj začel, vas je potegnil iz dreka. Nato vzkipi Lojz, ki stoji s puško tik ob reži priprtih vrat: LOJZ: No, potlej pa že začni! Ciril prenehazodmotavanjem navoja: CIRIL: Sem jaz komandir?! A Ludvik, ne da bi se ozrl in premaknil od vrat: LUDVIK: Ne. Komandir sem jaz! CIRIL: Kdo pa?! Tudi jaz sem še zme-rom šofer, čeprav nimam več avta. Ludvik, ne da bi zvišal glas: LUDVIK: Injaz sem še zmerom koman-dir. Potem se šele obrne, pogleda globoko v temo in de: LUDVIK: Zdajpatiho! Nočni skok (foto Dušan) SPOMINI ŽIVIIO Zaprisega pred petintridesetimi leti Dobro se spominjam tistih prvih pomla-danskih dni v letu 1942. V naši hiši v Zalogu so se vedno pogosteje oglašali aktivisti, pa čeprav so bili v neposredni bližini italijanski karabinjerji in financarji. Tudi »državna meja« je bila takoj za zaloškim mostom na drugi strani proti Podgradu, obdana z bodečo žico in zastražena s čuvaji nem-škega rajha. Eni in drugi so bili prepričani, da bodo na naši zemlji za zmeraj ostali. Toda, zmotili so se! Naša vas, ki jo je že pred II. svetovno vojno močno zajelo protiimperialistično in delavsko revolucionarno gibanje, se je takoj vključila v vseljudski upor proti oku-patorju in domačim izdajalcem. Vedno več pripadnikov je bilo na strani narodnoosvo-bodilnega gibanja. Že poleti 1941 so usta-novili zaloško četo in izvedli prvo partizan-sko akcijo? Italijansko sodišče je obsodilo šest Založanov, ker so razširjali Slo-venskega poročevalca in marsikdo je mo-ral zato v ilegalo. Adolf Jakhel je v tem času vodil grosupeljsko četo. V mrzlih zimskih mesecih pa so odhajale v partizane že večje skupine in se zbirale na Pugledu. V Zalogu je obstajala terenska aktivistična mreža, ki je ob sodelovanju tovarišev iz Kašlja delovala do osvoboditve. Ko je bilo treba po nalogu Osvobodilne fronte izvesti zaprisege, je bil za naše področje, tj. za stari del Zaloga zadolžen tovariš Gustelj Rozman iz Most. Že prej se je večkrat oglasil pri mojem očetu Francetu Zidanu in tudi prenočeval je pri nas. Bil je ilegalec in ponarejena osebna izkaznica ga je nekajkrat rešila pred aretacijo. Že takrat sem vedela, da je član KP (bil je zelo pogumen in vedno vesel). Občudo-vali smo njegovo vedrino, ki nam je bila v tistih časih hudo potrebna. S trd-ntm zaupanjem nas je bodril k zmagi. Ob nekem takem srečanju, kjer sta bila tudi tovariša Franc škerjanc in pokojni Vinko Dovč, so se dogovorili, naj bi bila zaprisega v Škerjančevi hiši. Vsi, ka-teri naj bi zaprisegli so bili skrbno izbrani in zanesljivi. Vendar so se tik pred sestan-kom dogovorili za spremembo. Ko so 18. marca začeli prihajati ob napovedani uri stajihDovčinSkerjanecopozarjala, danaj odidejo k nam v dolino. V naši majhni kuhinji se je tako zbralo več kot 20 povabljenih ter moj oče in mama. Sestanek je vodil tovariš Rozman. Vsem navzočim je pojasnil položaj na bo-jiščih in razložil pomen naše narodnoo-svobodilne vojne. Z zbrano zavzetostjo so prisotni sledili njegovim besedam. Pozival jih je k sodelovanju s partizanskc vojsko, jim govoril o nalogah narodne zaščite in o budnosti pred sovražnikom. Zelo preprič-Ijivo je obrazložil pomen temeljnih točk, katere so sprejeli predstavniki sloven-skega naroda, ki so se združili v Osvobo-dilno fronto. Posebno je poudaril pomen zaprisege OF, kar je naredilo zelo globok vtis na vse, ki so obljubili, da bodo aktivno sodelovali v OF do končne zmage. Večina je svečano prisegla in držala obljubo do konca zmage. Žal je bil zaprisežen tudi kasnejši komandant bele garde! Med tem sestankom sem bila na straži s Karlico Pangeršič. Zaupana nama je bila naloga, da opazujeva v okolici hiše, če bi se morda bližal kak vojak, da bi hitro opo-zorili navzoče, naj se umaknejo. Za seda-njo Pot na Laber in Pot v mejah pa je bil odgovoren pokojni Feliks Dovč. če danes pomislim na tako varnost, se mi zdi zelo naivno, toda v tistih razmerah na drugačno zaščito ni bilo mogoče misliti. Ker je bila takrat policijska ura že zgodaj, smo se dogovorili, da tovariš Rozman čez noč ostane pri nas in naslednji dan odide iz Zaloga. Z očetom sta se pogovarjala dolgo v noč. Oba sta bila zadovoljna, ker se z novimi zapriseženimi tovariši utrjuje moč narodnoosvobodilnega gibanja. Naslednje jutro, 19. marca 1952, je oče odšel v službo in se zelo hitro vrnil. Opazili smo, da je zaskrbljen. Povedal je, da se pripravlja racija in da so na poljanah ka-mioni z vojaki. Po tej novici je Gustelj hitro odšel in se napotil proti Savi. Med njivami in kozolci je zagledal Italijane, ki so obko-Ijevali severno stran vasi. Obrnil se je in prišel nazaj. Tedaj mu je oče dal svojo železniško kapo in delovni predpasniks češ da bo bolj varno in ga napotil v našo klet, ki stoji v bregu. Na hitro smo se dogovorili, da se mu pridružim tudi jaz. Tam sva rezala krmilno peso za prašiče. Tovariš Gustelj mi je naročil, če ga slučajno odkrijejo, naj to povem tovarišici Albinci iz Zadobrove, ki bo obvestila ostale. Toda na vratih se je zaslišalo butanje in morala sva odkleniti. Nekaj Italijanov z naperjenimi puškami je skočilo v klet. Na povelje »avanti« sva morala ven. Italijani so odpeljali tovariša Rozmana z drugimi Založani na zbirno mesto v Zg. Kašelj pot Ratinov kozolec, Ij. v bližini ta-kratne Klešnikove gostilne. Tja so jih vozili od vsepovsod, saj so bile racije tudi na Vevčah in Kašlju. Tisti, ki so se vrnili še isti dan so povedali, da so Italijani imeli s seboj zakrinkanega izdajalca, kateri je opozarjal, koga naj zadržijo. Ob tej priliki so tovariša Rozmana spoznali in pričeli pretepati že na zbirnem mestu. Vsega pretepenega so potem naložili na kamion in odpeljali v Ljubljano. Ne vem, ali so ga odpeljali v zapore ali kam drugam? Nekateri pravijo, da so ga že ubitega odpeljali iz Kašlja? Na zaslišanju ni spregovoril niti o tovari-ših, s katerimi je bil povezan, niti o svojem zadnjem poslanstvu, kl gaje opravil pred-zadnji dan — o zaprisegi Osvobodilni fronti. Zalog, 8. marca 1977 Slavka Šemrov Vozlišče (foto SG) Bili so lepi, vroči sončni dnevi, v začetku julija 1941, ko smo se skupina mladih komunistov in skojevcev zbrali pod vod-stvom Franca Mazovca in Albina Grajzerja pod Debnim vrhom nad Mazovčevo hišo in se pripravljali na oborožen odpor. Italijani so zvedeli za nas, zato smo se morali umakniti drugam. 16. julija je skupina kre-nila po strmem bregu navzgor proti itali-jansko-nemški meji, ki je bila na Deben vrhu in jo hotela prekoračiti. Bili smo dobro oboroženi, a brez izkušenj. Ko smo pre-stopili mejo, smo krenili proti dolini v Be-snico. Ob potoku smozaslišali močan glas nemškega vojaka: »HALT!« Ker ni bilo druge izbire, kot se z njim spopasti, je eden naših fantov nameril puško in ustrelil in nemški vojak je padel. Vzeli smo mu dokumente in orožje. Imenoval se je Fe-fler. Takoj po tej akciji smo krenili na drugo stran hriba v tako imenovane Korenine. V tem taborišču smo bili nekaj dni in se pri-pravljali na akcije. Seveda smo tudi pošilja-li fante v patrole na poizvedovanje. Nekega dne sta prišla Anton Grum in Prijatelj iz Slap, v vas Vnajnarje k Vrhovcu. Tam sta izvedela, da Nemci že iščejo skupino, ki je ubila nemškega vojaka. Naša skupina se je zato umaknila po drugi poti nazaj čez mejo na italijansko stran. V skupini so sodelovali: Franc Mazovec, Albin Grajzer, Polde Mazovec, Stane Židan, Tone in Marjan Sigulin, Jože Kompare, Ludvik šemrov, Karel Panger-šič, Anton Grum, Anton Mahkovec, Lado Mazovec, Ivan Stare, Franc čolarič in Pri-jatelj iz Slap. Nemec, ki je padel v Besnici je prvi na seznamu padlih nemških vojakov v Slove-niji. Stane Zidan Zalog Prvi strel v Zaloških hribih Tu je padel prvi okupator (foto Dušan) Bunker in tiskarna Slovenskega poročevalca pri Sojkovi Toni v Šmartnem Bil je vroč julij 1941, ko so se pričela dela za izgradnjo dobro skritega bunkerja v hiši moje matere, po domače pri Sojkovi Toni. Hiša stoji tik pod cesto, ki pelje iz Hrastja 10 dalje na Ježico. Bunker so gradili po na-logu in načrtih CK KPS. Dela pa sta vodila tovariša Rudolf Ganzitti-Grad in Nande Kavčič, ki je padel leta 1943 in je kasneje proglašen za narodnega heroja. Najprej je bil bunker namenjen kot zatočišče partiza-nom, predvsem voditeljem osvobodilnega odpora. Ko pa je bil dograjen so ga upo- rabtjali za ciklostilno tehniko. Zgrajen je bil res mojstrsko in po »vseh predpisih« za ilegalno delo. Velik ni bil, saj so se v njem lahko gibale le tri osebe. Vhod v bunker je bil iz shrambe s posebnim dvigalom. Ko si odmaknil štiri kocke v tlaku, si se zapeljal v prvi prostor bunkerja. Od tu je bil možen vhod v drugi prostor, iz njega pa po zasilnem rovu na prosto — na sosednjo njivo. Prvi mesec so prinašali matrice iz Ijub-Ijanske centralne tehnike. Kasneje so se te tipkale kar v bunkerju. Besedilo sta prina-šali tovarišici Minka in Cilka Mačkova. Tiskani propagandni material pa so odna-šale posebne kurirke po vsem Zasavju pa tudi v dobrunjsko občino. Propagandni material, ki pa je bil tiskan na roto stroju, pa sem dobival preko Ježi-ce, v Tomačevem ga je prevzela Urbanči-čeva Mici in ga oddajala meni. Pripeljali pa so ga nekateri kmetje iz Šmartnega. Za ves ta material sem si sam zgradil po-sebno skladišče. Pomagala sta mi moja strica Nace in Štefan Presetnik. Pri stricu je bil prav tako bunker, v katerem se je fiahajala radiooddajna in sprejemna po-staja, katero je vodil tovariš Miklavž. Le ta je skrbel za dotok najnovejših poročil za našo tehniko. Najtežavnejše delo je bilo razvažanje oziroma razdeljevanje literature. Tiskali smo vedno ponoči, razvažali in razdelje-vali pa podnevi. Italijanski okupatorji in belogardisti so na vsak način hoteli zasle-diti bunker. Zaradi velike konspirativnosti je ta mirno delal tja do začetka leta 1942. Belogardistom je pomagal izdajalec, ki pa je vedel le to, da je bunker pri nas. Skriva-lišča niso nikoli odkrili. Nekega jutra, ko je ležal še mrak nad šmartnem, so Italijani in belogardisti pri-huljeno obkolili hišo. To noč smo ves čas delali tovariš Leskovšek-Luka, Cilka Maček, Minka ter jaz. Le moja mati je bila v zgornjem delu hiše. Bi la je že priletna, toda vsa zagnana za naš pokret in vedno budna. Ugledala je okupatorsko bando in domače izdajalce, kateri so obkolili hišo in nas takoj opozorila na nevamost. A bilo je že prepozno, da bi pobegnili. Pred zasil-nim izhodom, ki je bil na Primčevi njivi, je stal belogardist z brzostrelko. Kaj smo hoteli! Pripravili smo se na borbo. Ta seveda ne bi bila lahka. Vsak je prijel za pištolo in nekaj bomb. Bali se nismo in smo prisegli, da se jim živi ne predamo. Borbo bi vodi! tovariš Luka. V tišini so minevale minute. Čul se je le ropot in go-vorjenje okupatorjev in izdajalcev. Ves srd in bes so belogardisti uperili na mojo mater, ker niso mogli najti bunkerja. Od-vedli so jo v shrambo in strašno pretepli. Od težkih udarcev se je mati valjala po prostoru, kjer je bil vhod v naš bunker Ker je krvavela tudi po tleh, niso opazili, da so kocke na novo zalite. Tako nam je moja mati rešila življenja. Nasilneži niso ničesar izvedeli. Hišo pa so precej razdejali. V kuhinji in izbi so razko-pali tla, razbili okna in dvignili pod v veži ter svinjaku. To živalsko ravnanje z mojo materjo me je razbesnelo. Strašno sem trpel. Hitel sem že kzasilnem izhodu, da se poženem ven in ji pomagam. Pa me je tovariš Luka odvrnil oč takšnega samomo-rilnega dejanja. Popoldne so »nosilci kul-ture« in belogardistični izdajalci zapustili hišo praznih rok. Prvi pohod na naš bunker se je izjalovil. Grozili so, da se kmalu vrne-jo. Delo v bunkerju se je tako nadaljevalo še nekaj mesecev. Belogardisti iz Šmartna so si zadali cilj, da ga odkrijejo na tak način, da napravijo zasedo ter polovijo kurirke in kurirje. To akcijo je vneto vodil Miha Dimnik-Končar. Posebno je pazil name. Toda ni me mogel ujeti, tudi mi smo znali. Podnevi sem delal v bunkerju pri tovarišu Miklavžu, ponoči pa sem se utiho-tapil v vas in delal z mladinci in mladinka-mi. Razumljivo je, da bunker brez kurirjev ni mogel delati. Tako se je julija leta 1942 posrečilo belogardistu Dimniku izslediti kurirje in obveščevalca. Zopet se je vršila akcija na našo hišo. Zopet so našli le mojo mater, ki je imela tedaj pri sebi 700 Poro-čevalcev. Čakala je namreč kurirko Micko iz Ježice, da ji preda literaturo. Čim je zagledala izdajalce je brž začela kuriti poročevalce. Ali bilo je prepozno. Goreli so prepočasi, tako da so belogardi-sti to opazili. Mater so odpeljali najprej na belogardistično postajo v Polje, ter jo zasliševali na različne načine, a ničesar niso izvedeli. Zatem so jo poslali v taborišče na Rab, od tam pa v Gonars. S tem pa tudi delo v našem bunkarju ni bilo več varno. Moja funkcija v ilegalnem delu je bila končana. Odšel sem na Dolenjsko v partizane. Prav v tem času pa so domačini izdali tudi bunker pri Petaču, katerega so odpe-Ijali v zapor in pozneje ustrelili kot talca, hišo pa požgali. Njegovo ženo so spravili v izbo nad bunker, v zapuščeni hiši moje matere. Tu je tudi umrla od vsega hudega. Nekateri vaščani so hodili k njej, namesto, da bi ji pomagali, so ob vsakem obisku celo odnašali materine stvari Tako smo še po osvoboditvi videli, kdo nosi njene predpa-snike, kdo uporablja njene sklede, itd. Takšna je zgodba o bunkerju pri Sojkovi Toni, o njenem junaškem delu, o njenih žrtvah, saj je dala dva hrabra sinova na oltar borbe za domovino. Danes živi Sojkova Tona v prenovljeni hiši tik pod cesto, ko zaviješ iz Hrastja v šmartno. Del bunkerja je še vedno ohra-njen. Ali ne bi bilo prav, da postane to naš zgodovinski spomenik? Jože Kašper-Peter Starost je doba v štirih rečeh: staro drevo najbolje gori, staro vino je najbolje piti, starim prijateljem zaupati in stare pisce brati. BACON (foto SG) SOLSKIH KLOPI IN 2 DELOVNIH MEST Tito, Ijubimo te! »Ljubimo te!« Kot vsako leto bomo tudi letos tovarišu Titu napisali ie besede za rojstni dan. Toda, te besede skrivajo v sebi resnično Ijubezen. Niso to samo prazne besede, s katerimi hočemo olepšati predstavo. To je veliko več. Z njimi skušamo našemu dragemu tovarišu Titu olepšati njegove dni. Želimo, da ve, kako ga imamo radi, kako ponosni smo, da je naš predsednik. Skrbi za nas kot mati za svoje otroke. Pod njegovim varstvom se čutimo varne kot v toplem materinem krilu. Imamo občutek, dokler bo on z nami, se nam ne more nič zgo-diti. Zanima se za vse: kaj delajo športniki, kako živijo delavci, s čim se ukvarjajo mladi, Kakšne uspehe dosegajo, kako se učijo. Želel bi vedeti vse, prav vse o nas mladih, ki bomo nadaljevali, kjer so starejši končali, kakor to mnogokrat poudarja. Tovariš Tito je ži vel kot otrok v težkih razmerah. Kmalu je moral s trebuhom za kruhom. Šel se je učit v Sisak za ključavničarja. Nato se je zaposlil. Svojo revolucionarno pot je pričel na čelu delavcev z rdečo zastavo v roki. Kasneje je delal po raznih tovarnah Evrope ter spoznaval, kako težko je delav-čevo življenje. Minevala so leta, ki jih je preživel izmenoma z zastavo v roki in v ječi. Kajti prepovedano je bilo želeti si, da živiš po človeško, prepovedano je bilo Ijubiti svobodo. Prišel je čas fašizma in čas, ko je partija čedalje bolj razširjala svoje vrste. Ko je Jugoslavija podpisala pristop k trojnemu paktu, je KPJ takoj ukrepala. Ljudi je pozvala k demonstracijam po vseh večjih mestih. Hitler je pobesnel. Nad Jugoslavijo je poslal jeklene ujede, ptice roparice. Tovariš Tito je stopil na čelo komunistične partije, in pod njenim vodstvom se je pričela oborožena vstaja jugoslovanskih narodov. Kljub temu, da so našo domovino razkosali, kot si zveri delijo plen, kljub temu, da nas je bilo tolikokrat manj, kljub temu, da nas je vlada zapustila, jugoslovanski narodi niso izgubili poguma. Borili so se s Titom na čelu in zmagali. Danes, ko živimo v svobodni domovini, ko smo združeni v eni državi in smo samoupravljavci, vzklikamo: »Tovariš Tito, Ijubimo te! Resnično, iskreno!« Ksenija Rajnar 8.b.o.š.Jože Moškrič Domovina Kako lepaje tujina. Vabi te, razkazuje ti vse čare in te omamlja s svojo lepoto kot očarljiva, na videz nežna in privlačna ženska. Vabi te v svoje naročje, kjer te objame z vsemi močmi kot hobotnica in te ne izpusti iz svojega naročja. Prikazuje ti vso s vojo zunanjo lepoto, a nato te zapre v notranjost, te muči in muči in te končno izmuči do konca. Ves izčrpan se vrneš v domovino, ki te sprejme z odprtimi rokami in ti nudizopet tisto materinsko nežnost. In v njenem naročju se počutiš vamega in nedostopnega vsem čarom, s katerimi te hoče tujina še z zadnjimi močmi pridobiti zase —za vedno. A domovina je kotmati, ki te ne pusti od sebe in tišepeta:» Ostani, moj dragi, ostani." Niti ti ne razkazuje svoje lepote, a ti ostaneš pri njej. Spreha-/aš se po gozdovih, gledaš vso njeno lepoto, občuduješ prebujajoče se sonce in zdi se ti, da je tu mnogo lepše, mnogo bolj nasmejano, veselo injasno kot v tujini. Hodiš po zemlji in zagotovo veš, da /e tvoja, da dehtilezate, da boš le tičutilnjen vonj po zelenju, po smrekah, po mahu, hodil boš po njej in ne bo ti očitala, da /o gaziš, kajti hodil po zemlji boš naši. TEA AVSEC, 8. a Sreča (foto SG) Smo Ijudje Sreča (foto SG) Tam v daljavi, daleč od nas še žive Ijudje, ki nimajo skorjice kruha. Prosijo kruha, a dobijo klofuto. Ali bomo res gledali to? Ljudje! Saj nismo kamen, ki ob cesti stoji in ničesar ne izgovori, saj smo vendar Ijudje! IRENA KRMEC, 8. b Čim lepše je cvetje, tem prej se ospe. Janez MENCINGER (foto Hvastja) SPOMINI Ne išči me, saj veš, da ti ničesar niman^ dati, Nekoč sem data ti i-se sanje svaje, pa nisi hotel ostati. S seboj si vzel prav vse, ostala sem le prazna školjka na obali. In zdaj si tu. A glej... Ijubezni ni, samo spomini so ostali. A.Z. (fil. Ljubljana) Delavsko gibanje v Jugoslaviji Kamor je pred sto in več leti padlo seme industrije, se je hitro razraslo mo-gočno drevo delavstva in zavilo svoje korenine globoko v gnilo jedro kapitali-stičnega sistema, ki je delavcem pokrenil bedo, suženjstvo in trpljenje. Drevo, pognojeno s solzami delavskih žena ter s krvjo in žulji garačev, je raslo in raslo. Po vsej Evropi ješriilosvoje veje in nihče ga ni mogel več poseka-ti, zaustaviti v divjem vzponu. S seboj je nosilo milijone trpečih revnih Ijudi. S Kremlja je zaplapolal rdeči prapor. Delavstvo po vsem svetu je dvignilo glave, kajti družila jih je ena misel: »Borimo se za iste cilje in ideje!« Tudi v Jugoslavijo je zašlo seme upora. V vse več gumbnicah so se pojavljali rdeči nageljni, vse več grl je pogumno pelo marsejezo in internacionalo, dokaza-, lo, da delavski duh živi in da bo kmalu zanetil iskro, ki bo upepelila strohneli ka-pitalizem in izobesila svojo zstavo. Majhni potočki delavcev so se združili v mogočen veletok, ki je rasel, rasel, pretil, da se prelije čez bregove in v hudourniku pravice utopi vse ostanke preži-velega družbenega reda. Noben jez ni pomagal, nobena bruna ni bila dovolj trdna. Rdeča reka je na-predovala na svoji poti, dokler je ni zaustavil hinavski jez, skovan iz krivičnih zakonov. Potujila se je rdeča reka, utonila v globino zemlje in tam vrela naprej. Takrat so morilske horde zakorakale na našo zemljo. Zapustili so nas Ijudje na najvišjih položajih. Ko je že kazalo, da bo brez boja poteptan naš narod, je pridrvel rdeči hudour-nik. V krvavem boju je padlo dosti Ijudi z zvezdo na kapi, a zamenjali so jih drugi. Slovenec je objel Makedonca, Črnogorec Albanca in skupaj so pregnali klavce z naše zemlje. Pobrateni narodi so prijeli za orodje in si zgradili veličasten spomenik, največji spomenik — našo Jugoslavijo, zgrajeno iz solza, krvi in trupel. trdno, trdnejšo kot iz jekla, \z naše enotnosti zgrajeno. Drugim pomagamo danes graditi domove, tistim, ki hočejo slopiti po naši poti. Rastejo drevesa delavstva, rastejo in se prepletajo med seboj. Ko bo nekoč ves svet posejan z njimi, takrat ne bo nihče več mogel uničiti našega dela, takrat bo svet tak, kot si vsi žele. ANDREJ BLATNIK 8.b OŠ Ketteja in Murna Sonce je padlo z neba v blatno lužo ob cesti Na cesti vidim starca, ki Ijubi drevesa, trave, ptice... »Jej, jej, jej, kok'fletna stvarca,« reče in sonce iz luže pobere. Doma ga opere in posuši in na starc srce si ga položi. Ko je umiral, je imel sonce v očeh in zlato v laseh, v kotičkih ust mu /e igral smeh. (foto Gajič) DARJA 13 Ob zaključku pionirskega občinskega tekmovanja za Moškričevo značko NAŠ PESNIK - REVOLUCIONAR 22 februarja 1943 je bil na braniku revolucije, v boju za lepši jutri, zve-rinsko umorjen eden največjih mož revolucije v naši občini. To je bil Jože Moškrič, delavec in borec za pravice delavskega razreda. V svojem dolgoletnem boju je preživel marsikaj, bil je na podoficirski šoli. bil je v ječi, bil je v tiskarni, kjer mu je svinec zastrupljal pljuča, a vse-skozi je verjel v zmago pravičnih. partije in delavstva. Boril se je proti izko-risčevalcem na vseh poljih. Življenje je posvetil temu, da lahkc naš narod uživa pridobitve revoluci|e. daživimo v lepi, pravično urejeni domovini, kjer ni mračnih stavb kapitalizma, so le svetli stolpi delovnega poleta, veselja do dela in visoke socialistične zavesti; a ti stolpi ne stojijo na trhlih temeljih prisile, te temelje so z lastnimi življenji postavili Ijudje, kakršen je bil Jože Moškrič. Že kot otrok je spoznal, kako težko je bilo življenje delavcev v Avstroogr-ski in kasneje v Jugoslaviji, zato se je zarekel, da se bo proti temu boril, boril na vse načine. predvsem pa s peresom, saj je napisal mnogo pesmi, revolucionarnih pa tudi osebno izpovednih, v katerih je izražal svoje osebno prepričanje, saj se je povsem posvetil revoluciji, in zanjo žrtvoval vse — celo življenje. Spoznal je, da se bodo delavci lažje uprli izkoriščevalcem, če bodo izo-braženi in kulturno osveščeni, zato je veliko prispeval pri ustanovitvi DPD »Svoboda« v Dobrunjah in Zadvoru. Ti dve društvi so kmalu posnemali tudi drugod. tako da so »rdeče« Moste postale tudi kulturno središče. V dramskih sekcijah so uprizarjali Moškričeve drame, med njimi najbolj znano »Rdeče rože « V njih je izrazil vse, kar je čutil takratni delavec: zasmeh kapitalizmu in himno delavstvu. zato so žele velik uspeh in podži-gale delavce na zadnji boj za dokončno osvoboditev izpod buržoazije. Jože Moškrič nam je zapustil dediščino, s katero je postavil večen spomenik sebi in vsem delavcem z Zaloške ceste, vevške stavke ter dru-gim, ki so se takrat borili za to, kar imamo danes. JERNEJ STRITIH 8.b. OŠ. Kette-Murn TEDAJ BODO LE ŠE GRENAK IN GRD SPOMIN TE GOSPOSKE DOMOVINE Jože Moškrič je bil sin proletarskih staršev, zato je že kot otrok občutil. kakogrdo je življenje. Bil je zelo nadarjen, vendar ni imel možnosti za štu-dij. ker je bil sin preprostega delavca. Zaposlil se je v tiskarni. Tu je spoznal nepravičnost kapitalista, spoznal je delavsko trpljenje v tedanji družbi. Začelo se je njegovo revolucionarno delo. Postal je član KPJ in boril se je za delavske pravice, za boljše življenje in boljši zaslužek. Vedel je, da bo to trd boj, da bo treba spoditipohlepne delodajalce in dati tovarne v roke delavcem, saj so oni tisti. ki delajo za boljši jutri. Bil je eden tistih, ki so zahtevali uničenje kapitalizma in so vzpodbujali proletariat k revoluciji. Ljubil je svoj narod in je zaupal vanj. Vedel je. da bodo Ijudske množice uspele v svoji borbi, da bo nekoč lepše in pravičnejše življenje. da se bodo tedaj z grenkobo v srcu spominjali nekdanjih dni in jih obenem občudovali. Prepričan je bil, da bodo oni. če-prav »manjvredno, teptano Ijudstvo«, vzor poznejšim rodovom. Vedel je, da bo pravica poteptala krivico in jo za vedno uničila. Za kar so se Moškrič in še mnogi napredni Ijudje borili, to smo zdaj mi dočakali. Kapitalizem je uničen, tovarne so v rokah delavcev, živimo v svobodi, katero so nam priborili naši očetje. Jože Moškrič je bil med tistimi, ki so verjeli v besede Ivana Cankarja, da bo nekoč dobila drugačno melodijo pesenn o »lepi naši domovini« ... RADOJKA POPOVlC 3.a. OŠ. Vide Pregarc 14 V jubilejnem letu je odbor za Moškričevo značko pri ZPM občine Ljubljana Moste-Polje pripravil širok program prireditev v Moškričevem tednu. Za začetek prireditev so pripravili pre-davanja za osnovnošolce centralnih šol predsednik občinske skupščine Marjan MOŠKRIČ, general v pokoju Franc SOT-LER, narodni heroj Stane BOBNAR, nosilec spomenice 41, Lado MAZOVEC in borec II. grupe odredov Stane KEBER. Obiskali so naše šole in poslušalcem — učencem osmih ra-zredov pripovedovali o času, v katerem je živel in deloval JOŽE MOŠKRIC. Vsi poslušalci so nato pisali spise, ki so jih pregle-dale žirije na šolah, te pa so jih dale v nadaljnji postopek občin-ski žiriji pri ZPM. Po pregledu 65 prispelih nalog je izbrala 24 spisov. Tri najboljše naloge so bile prebrane na zaključnem tekmovanju in jih objavljamo. JOŽEMOŠKRIČ IN NJEGOV ČAS Rojevali so se dnevi in z njimi tudi naši pesniki in pisatelji. Medtetn, ko se je mesec ogledoval v bistri jezerski vodi, se je v marsikateri rudarski ali delavski koči ob medli svetlobi sveče kovala misel zoper hude življenjske razmere. Komunistična partija je postajala vedno močnejša. Bilo je videti, da bo prerasla v novo močno drevo z vedno večjim številom listov, pripadnikov KPJ. Ves svet je bučal v močnih delavskih glasovih in marsikatero prebu-jenje iz bede in preteklosti je biio poplačano s krvjo. Svetu je začel vladati neusmiljen fašistični križ in povsod, kjer je iz Ijudskih src privrela na dan napredna misel, jo je fašizem hotel pogasiti. Toda, kot ni mogoče pogasiti bruhajočega vulkana, tako ni bilo moči zoper mišljenja Ijudskih množic. KP se je vse bolj organizirala. S svojimi rokami pravice je objela večji del delavskega razreda. V številnih podjetjih širom naše domovine, kjer je Ijudstvu skušal kapitalizem iztrgati pravice, so nastajale stavke. Mnoga odpuščanja zaradi prenasičenosti tfga, boma stanovanja in nizke plače, vse to je pritiskalo na delavski razred. Fašizem se je kot ranjena zver skušal braniti in padla ježrtev — španija. Boj proti kapitalizmu je tu dose-gel višek. Špansko Ijudstvo je izustilo tisti usodni NE. Iz vsega sveta so se zlivali močni tokovi k Španiji in bilo je videti, da oveneli listi zopet rastejo v močan cvet na poti k soncu — svobodi. Veliko Jugoslovanov se jim je pri-družilo. Premoč fašizma je preprečila pot Ijudstvu k zmagi. Zavladal je hud režim še hujši kot poprej. Iztrgan cvet je bil mnogim umirajočim simbol njihovega življenja. Kri vseh žrtev se je zlila v reko, reko bodočnosti., ki je kasneje zalila zemljo, da je pognal nov cvet svobode. španija je bila za Ijudstvo izgubljena bitka, toda ne tudi izgubljena vojna. Črke, so prenesle te slavne dogotke na list, ki ne bo nikoli izgubljen, saj so zato poskrbele nadarjene roke književnikov. Vse to je kot plamen pojemajoče sveče, ki hitro ugasne in potopi svet v temo. Toda, za temno nočjo bo prišel svetel dan, dan svobode za vse Ijudi sveta. BRANE JANJlC 8.b OŠ. Jože Moškrič RDEČE ROŽE Jože Moškrič je bil vsestranski človek izrednih sposobnosti. Bil je reži-ser, dramaturg, igralec. pevec, godbenik, časnikar in borec za pravice slovenskega Ijudstva. V času, ko so Slovence najbolj izkcriščali in so le-ti živeli v izredno težkih razmerah, je nastala tudi ta zgodba. »Mama!« je zakričal Jože in planil v izbo, imam čudovito zamisel za novo dramo. »Rdeče rože« jo bom imenoval in upam, da bom z njo odprl oči slovenskemu Ijudstvu, ki živi v tako težkih razmerah in izkoriščanju. Pri tem so mu sijale oči. Mati pa je vzdihnila in rekla: »Le daj, sin moj, le daj. Samo, prosim te, ne piši tako, da te bodo zaprli in bom izgubila še tebe. Vesela bom tvojih uspehov, toda, če boš s todramo sebi nakopal težave, prosim te, ne napiši jel« Mati je nato še enkrat vzdihnila in s solzami v očeh odšla iz sobe. Jožetu se je pri tem pomračil obraz, a dejal si je: »Moram, moram, ne smem se ozirati nase, ampak misliti na mojesotouariše, ki trpijovzaporih, ker sose borili zame in vse Slovence. Moram! Mama govori tako, zato ker me ima rada. Toda jaz moram napisati to zgodbo. pa četudi umrem. Drama, katero je napisal, je pri občinslv i požela velike uspehe. Toda Jožetu to še ni bilo dovolj. Bil je zaveden Slovenec in bi za domo-vino dal tudi zadnjo kapljo svoje krvi. Zato je postal partizan. Boril se je skupaj s svojimi tovariši na območju današnje občine Moste-Polje, poleg tega pa je sodeloval še kot časnikar, saj je napisal marsikateri članek za vojno glasilo. Jože Moškrič je eden velikih rnož naše revolucije. Njegovi tovariši so bili Franc Rozman-Stane, Franc Leskošek-Luka, Lidija Šent-jurc in mnogi drugi. Moščani se vrednosti njegovega dela še posebej zavedamo in smo mu zato hvaležni. Ponosni smo na njegovo ime. DARJA DOVČ 8.c Oš. Vide Pregarc ADOLF JAKHEL našim bralcem ni neznan. V prilogi 25. maj smo ga že pred-stavili s poudarkom na njegovem literarnem ustvarjanju. Tedaj — v januarju letos — je izšla tudi brošura Mileta Pavlina Življenje in delo Adolfa Jakhla. \z nje smo spoz nali, da Jakhel v javnosti domala n i nastopil. V doslej znani rokopisni zapuš-čini, ki nam je pogled vanjo Ijubeznivo omogočila Jakhlova žena, smo ugotoviii, da segajo njegovi ohranjeni prvenci v leto 1927, zadnji ohranjeni rokopis (ptvi kon-cept?) povesti DREVO V BREGU pa ima pripis: Zaloške barake 1930 — če ne upoštevamo nedatiranega (nepopolnega) tipkopisa gledališkega dela V 2ARJO in piav tako nedatiranih popravkov povesti IZ TEME. Iz vseh naslednjih (ali prejš-njih) let do njegove tragične smrti 8. januarja 1942 za zdaj .ii sledu za kakim roko-pisom. Jakhlova žena ve povedati, da so iz skrivališča pred nedavnim rešili vsaj to, kar je doslej znanega. Vsa druga tamkajšnja zapuščina da se je v dolgih letih dobesedno izničila. Kaj vse je to bilo, doslej ni bilo moč ugotoviti. Ker pa te zapuš-čine po izjavi njegove žene ni biio malo, lahko sklepamo. da so bila vmes vsekakor tudi zrelejša dela. Na to nas navaja tudi dejstvo, da se je A. Jakhel že v srednji šoli »najavljal« kot občutljiv in prodoren opazovlec in zapisovalec ter da se je tedaj tudi že vključeval v družbeno najnaprednejše delovanje. Oboje dokazujejo tudi ohra-njeni rokopisi. Isti rokopisi pa dokazujejo v Jakhlovern pisanju tudi dokajšnje umetniške, poe-tične, snovne in slogovne elemente pod vplivom pisalelja Ivana Cankarja. In če vključimo v vse to še družbenopolitično podobo naše dežele okrog leta 1930 z vsemi atributi vred. nam bo razumljiva stopnja Jakhlove umetniške rasti in izpo-vedi v povesti, iz katere smo izbrali za objavo enega osrednjih poglavij. Dvajset-letni mladenič je ostro začutil problematiko tedanjih naših razmer in usmeril vanjo tudi svoj umetniški pogled. A ta je bil še vse preveč pod različnimi vplivi. Tega se je zavedal tudi sam in to dokazujejo mnoge njegove korekture, drugopisi itn. Najbrž je tudi zato svoje pisanje kot nedorečeno še pustil zoreti in svojih del ni objavljal. Pot revolucionarja mu je kasneje tudi omejevala možnosti za umetniško izpoved. Uničeni del ostaline nam je zastrl celo to. A tudi naš odlomek je živa priča, iz kakšnih osnovi je rasla in kako se je prebijala Jakhlova umetniška izpoved o naporih industrijskega proletariata, da se je povz-pel do leta 1937, pa do NOB in Ijudske revolucije. Našim bralcem torej predstavljamo Adolfa Jakhla s 14. poglavjem njegove povesti (po rokopisu) Zažvižgal je veter v majskem jutru, sonce je vzšlo krvavo. V mladi dan je planil krik tisočglave množice, ki se je gnetla pred jamo. Prvi maj! Razgibal je rudarje delavski praznik, razpalil njih strasti do besa. Nad črnimi nasipi je vihrala zastava, vsa čista in rdeča. Pesem proletarcev je navdušeno presekala drobljenje škrjanca nad razori. Danes so se jim širile upadle prsi, zagorelo je upanje, kakor majniško sonce. Prvi maj! »Naprej, proletarci, kovat si usodo!« Zazibale so se trume, zabobneli so koraki med tiri rudniške železnice, v vetru je vihral prapor, simbol odrešenja. Verovali so vanj bolj kot v Krista. S petjem so šli preko zemlje, ki je pred nedavnim pila kri njih tovarišev. Danes so vsi pozabili na žrtve požrešnega zmaja. »Dol z buržuji!« Srca so utripala v taktu internacionale, beseda »enakost« se je dvignila v njih pogum. Majali bi temelje palač s svojimi rokami in podsuli mogočneže kakor Samson svoje zasmehovalce. »Naprej, proletarci!« Celo leto so delali pod zemljo, br^z upanja, v večnem strahu za življenje in v stradanju. Kakor črna živina so molče prenašali napore in le v skritih kotih je prišla na dan uporna beseda. A začuli so v sebi klic po maščevanju in trpljenje je dozorelo v njih. Godba je igrala kakor za ples. Zastava je plapolala. Oanes je bila vera pri njej in bogve, kje bo jutri. Tudi Martina je prebudil prvi maj. štefka se je nekoliko opomogla, otrok je bil zdrav. V Martinu se je zopet dvignilo zaupanje v neskončno pravico. Bil je med prvimi oznanjevalci novega nauka. »Pravico hočemo!« »Pravico!« Vsi so pritrjevali Bobku. In Martin je čutil ravnovesje. Vse okoli njega je pelo evangelij bratstva, Ijubezni in tudi on je veroval v enakost. »Dol z buržuji!« Ho, danes je kipela kri, a ne v Ijubezni, temveč v slepi strasti in želji po mačševa-nju. Hoteli so enakopravnosti. »Proč s pijavkami!« Grmelojepodolini, kakorsodba. Tisoče pesti je grozilo, brez strahu so izgovarjali klelve. »Naprej, proletarci, kovat si usodo!« Kakor bog pred Izraelci je šla pred njimi zastava. Množica je prepevala za njo vsa željna krvi. Martin je obstal, pogledal možem v lice in besede so udarile iz njega. Sam ni vedel od kod je vzel zgovornost. Kar mahoma ga je navdihnila »Poznam vas, možje. Po vaših bledih, od trpljenja in muk razoranih licih sem vas spoznal, mučenike iz jame. Zgrbljene postave in koščeni obrazi kričijo in obso-jajo kapital, ki nas izkorišča.« »Proč s kapitalisti!« »Proletaci, mi moramo do Pravice! Vstane naj enkrat kralj Matjaž. Zbuditi ga moramo! Dovolj je bilo molka, dovolj ne-plačanega trdega dela. Sedaj bodimo kovači in kujmo svet, delajmo pot Pravici in gaz naši deci, da ne bo več okušala bede. Delu čast in oblast!« »Naprej! Delu čast in oblast!« Martin bi še govoril, toliko se je nabrato v njem, pa ga je že potegnila reka s seboj. Krčme so vabile na obeh straneh ceste. Pijača in ples sta prevladala idealizem. Vera je ugašala, zastava je izginila skozi nizke duri pri Friškovcu. Martin je ostal z nekaterimi sredi trga. NAŠA SKUPNOST - 2S. MAJ Umetnifta priloga. Uicja komijlj« prl urcdniikem odboru Nsk, zanjo orfgov«ja Marj*n Moikrit. Klonili so glave in počasi izginili v klancu, Bobek pa se je naslonil na zid bližnje hiče. Obupoval je nad zmago Tomaževe Pravi-ce. Cul je, kako je stokal pod pod petami, kako so kričali pijanci, se smejala dekleta, zveneli kozarci... Padalo je težko na srce in možgane. »To je idealizem, to je pojmovanje naših teženj! Nikoli ne bo boljše in prav je tako. Naj nas steptajo v prah in še to, kar nam dajejo, naj nam vzemo; saj je večinoma krivic. Potem se bodo morda le spameto-vali in stopili na pot, ki vodi do Pravice in sreče. Prvi maj je danes? Oni so napravili \z njega dan pijančevanja in zablod. Kje je Ijubezen, bratstvo, enakost in pravica. Vse jim je prazna marnja. Danes jo izrečeš, jutri pozabiš nanjo.« Težko je občutil omahljivost množice, ki se navduši in bi spravljala zvezde z njih večnih poti. Pa pride in ugasne. »Ha, enakost!« S potlačeno mislijo je odšel, da ne vidi sramote. Preklinjal je vse, tudi prvi maj in rdečo zastavo. Vendar si je domišljal, da ni zatajil svoje vere. Medtem je nastalo na trgu živo. Neu-brani glasovj so prodirali skoz okna. Bas je bučal, vmes piskal klarinet in jokala violina. Naenkrat je prešinilo vse, kakor elek-trična iskra. Spomnili so se, da je njih praz-nik. Zopet se je napolnila cesta s hrumečo množico., Na trgu je omahovala zastava, godba je čudno cvilila. »Delučastinoblast!« Francejerazgrajal omamljen pijače. »Delu čast in oblast!« je planil odmev. Delavci so pretili, trezni ne bi nikdar tako. Vriskanje je preplavljajo vas in kakor udarna popevka je zaihtela internacionala iz pijanih grl. Pred vsemi je kolebal prapor. France je stopil pred rudarje in jezik se je zapletal. »Tovariši, mi smo delavci in ostanemo delavci. Kapital leži težko na naših prsih in nas bo mučil v veke. Dolgovi nas duše kakor vrv obešenca in nas bodo do smrti. Mi smo hlapci. Rudar mora vedeti, da je hlapec in hlapcu je bilo zabičano, naj molči in mora molčati, kakor grob.« »Nikdar več!« »Proč z buržuji!« »Enakosti hočemo!« »Kje je pravica?« »Dol s pijavkami!« »Dovolj dolgo smo stradali!« »Le vpijte, jutri boste trepetali, kakor tepeni psi in prosili buržuje, da vas ne vr-žejo čez prag. Jutri boste še težje občutili biče na svojih hrbtih.« »Tudi ti si podkupljivec!« »Hinavec!« »Kdo bo trepetal?« Pesti so mu grozile pred očmi in psovke so ga opljuvale. »Cemu prazna beseda, tovariši? Stisni pest rudar, in udari mogočnika v lice, da bo padel pred teboj na kolena. Proč z vsem, kar ni proletarskega. Naša zemlja ima dovolj belega kruha, čemu bi torej zobali ovsenjak. Zakaj ne bi pili šampanjca in oni omahovali pod našim trpljenjem? Čemu ne bi bila enakost. ha, čemu ne? Buržuji sede pri polnih mizah in se gostijo na račun naših žuljev in se nam smejijo. V življenje in svobodo, proletarci. Proč z buržujskim bogom, proč s palačami, proč s trgovci, proč z vsem, kar ni našega! Naprej!« Godba je igrala poskočno, zastava je zavila po klancu proti domovom oblastni-kov. Čim bližje so prihajali, tem bolj je lezel molk mednje. Zdaj je zaostal ta, zdaj oni in menda ne iz junaštva. Množica se je krčila in pesti so omahovale. Sredi zelenjaso se lesketale palače. Oni so šli ponižno mimo njih, glave so se jim globoko sklonile in le ustne so grizli v jezi. Niti kamen ni priletel v šipe, ne glasna kle-tev prišla čez jezik. Kakor Izraelci pod goro Sinaj so bili in prapor je bil zlatotele. Kot da je resnica, da so rudarji hlapci, obsojeni na molk. Obrnili so se nazaj proti vasi. Množica je zopet naraščala, kriki so odmevali in ponos se je razlezel v njih. Godba je igrala, rudarji so stopali po taktu, da se je tresla zemlja. Na trgu pred cerkvijo so obstali in iz njih se je znova izlil bes. France se je lomil v smehu. »Ha, ha! To smo jim pokazali svojo moč. Tovariši, že smo dosegli enakost in boljši kruh.« In zopet so se napolnile krčme. Pijanci so tulili, harmonika je hreščala in bas ter klarinet sta se združila v njo. Mrak. PoZadobrovisoševednorazgra-jali. Mlad rudar je stopil s steklenko ruma na cesto. Nastavi I si jo je na usta in pijan je pozival: »Na barikade, fantje, na barikade!« Zanašalo ga je sem in tja, dokler ni padel na koleno in glavo zaril v prah. Ustnice pa so se še vedno premikale. »Na barikade! Streljajte, tovariši!« Nekdo je prišel po poti in sunil mladeni-ča. »Vstani, Lojze!« »Hej, na barikade!« Obrnil se je na drugo stran in obležal brez zavesti. Krčme so vriskale in vvinu ter plesu je utonil prvi maj, praznik delavcev. Pred barakami pa je modroval Martin: »Šlevarstvo je največji greh Ijudi!« Prvega maja se dobimo! (foto SG) 16