LETO IL — Laško, september 1968 — Številka 9 Ogorčeni protestiramo proti okupaciji bratsko Češkoslovaške socialistične republike Tako so v svojem protestnem pismu, ki so ga poslali Centralnemu komiteju ZK Jugoslavije, zapisali občani in člani Zveze komunistov občine Laško, ko so se v petek, 23. avgusta zvečer zbrali v dvorani doma Dušana Poženela v Laškem na veliko protestno zborovanje. Na njem so potrdili in podprli stališča ter politiko vodstva ZKJ in drugih predstavniških organov Jugoslavije v zvezi z zahrbtno okupacijo in vdorom vojaških sil članic varšavskega sporazuma v socialistično Češkoslovaško. Ta dan se so na podobno zborovanje v Radečah zbrali tudi občani in komunisti Radeč ter okolice. S protestnega zborovanja v Laškem je tudi STUDENTSKI AKTIV ZK OBČINE LAŠKO poslal veleposlaništvu Sovjetske zveze v Beogradu protestno resolucijo, v kateri je bilo rečeno: »Študentski aktiv ZK občine Laško odločno obsoja nepremišljeno agresijo članic Varšavskega pakta na miroljubno in prijateljsko Češkoslovaško socialistično republiko, študentje—komunisti in vsi napredno misleči mladinci izražamo podporo češkoslovaškim študentom in mladincem, ki sedaj v teh težkih trenutkih krize nemočno opazujejo agresorje, ki v senci tankov ter vojakov snujejo načrte, ki niso v skladu s težnjami češkega in slovaškega naroda. S silo hočejo zavreti kolo zgodovine, pot demokratičnih odnosov, ki so se na Češkoslovaškem začeli razvijati šele pod vodstvom demokratično izvoljene vlade in vodstvom Komunistične partije Češkoslovaške, s tov. Aleksandrom Dubčkom na čelu. čeprav smo prepričani, da agresorji ne bodo mogli preprečiti vroče želje Čehov in Slovakov po demokratizaciji, da bi jo ti nekoč tudi vzpostavili, se z zaskrbljenostjo vprašujemo, komu sedaj najbolj koristi to brutalno teptanje suverenosti češkoslovaške države. Verjetno je to dejanje v ogromno škodo mednarodnemu delavskemu gibanju, ki lahko koristi le kapitalističnemu taboru, da bo lahko ta opravičeval svoje militaristične ukrepe. Vprašujemo se, ali sovjetski politiki res niso našli poti, po kateri bi se kriza na češkoslovaškem rešila s tovariškimi pogovori, ki so edini pravi način v sporih med socialističnimi državami? Čemu agresija, čemu militarizem? študentje — komunisti in mladinci ne bomo nikoli verjeli izgovorom sovjetskih generalov, ker vemo, da bo agresor vedno opravičeval vojno ter jo na vsakem koraku skušal prikazati kot pravično in potrebno stvar. Mar ameriški imperialisti danes ne opravičujejo vojne v Vietnamu na podoben način? Danes opažamo, da se v socalistič-nem svetu dogajajo stvari, ki niso vredne idealov socializma, ki povzročajo razkol v samem socialističnem taboru, zato mi mladi pozivamo v»e miroljubne sile sveta, da strnejo svoje moči in enoglasno obsodijo dejanja, ki niso v skladu z načeli humanizma in katera namerno teptajo vse človeške pridobitve v materialnem in kulturnem političnem življenju. Dolžni smo obsoditi takšna in podobna dejanja ter pokazati svetu, da se da socialistične odnose reševati na demokratičen način, ne pa na način, ki so ga uporabile članice varšavskega sporazuma. študentski aktiv ZK občine Laško izraža vso podporo stališčem predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, ki so bila jasno izražena na seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ pod predsedstvom tovariša Tita na Brionih. Poleg tega pozdravljamo govor sekretarja izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Mijalka Todoroviča na včerajšnjem velikem zborovanju v Beogradu, kjer so Beograjčani jasno in ostro obsodili to umazano agresijo.« PREDSEDSTVU CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE BEOGRAD Komunisti in občani občine Laško zbrani na velikem protestnem zborovanju v veliki dvorani našega doma ogorčeni protestiramo proti okupaciji bratske ČSSR. Menimo, da je vdor čet iz socialističnih dežel v bratsko socialistično deželo sramotno dejanje za socialistični svet in da ustreza le sodobnemu imperializmu. Danes se v svetu borimo za ideale miru in za to, da ideološka nesoglasja ne bomo reševali s silo. Ker gre za akt sile socialistične dežele nad svobodno socialistično deželo, je naše ogorčenje in razočaranje toliko večje! Komunisti in občani občine Laško zahtevamo, da se okupacijske sile petih držav takoj umaknejo iz Češkoslovaške! Le s tako potezo še lahko rešijo zaupanje v socialistični razvoj lastnih dežel, enotnost v socialističnem internacionalizmu in bratske odnose med partijami socialističnih dežel. Zaradi tega enoglasno podpiramo stališča in politiko vodstva ZKJ in ostalih predstavniških organov Jugoslavije do situacije v ČSSR, do legalnih in demokratično izvoljenih organov v ČSSR; izražamo jim vse zaupanje in podporo! Naj živi češkoslovaški narod, naj živi češkoslovaška KP pod vodstvom tovariša Aleksandra Dubčka! Občani in člani Zveze komunistov občine Laško RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM O vprašanjih občanov V prejšnji številki smo objavili prvi del našega razgovora s predsednikom občinske skupščine — s tovarišem Miho PROSENOM —, ko je odgovoril na vprašanja, ki so jih na zborih volivcev postavljali občani: — glede sredstev za delovanje krajevnih skupnosti in za vzdrževanje cest IV. reda, — o novih stopnjah prispevkov iz dohodka od kmetijske dejavnosti, — o nedeljivosti posameznih katastrskih občin pri obdavčevanju dohodkov od kmetijstva, — o sredstvih za financiranje medobčinskih služb, družbeno političnih organizacij, društev in občinske uprave ter — o obveznostih, ki jih ima letošnji proračun za anuitete. Danes posredujemo našim bralcem drugi del teh vprašanj in s tem zaključujemo ta razgovor. VPRAŠANJE: Tovariš predsednik, kakšni razlogi so vodili občinsko skupščino, da se je odločila za 5,2 % stopnjo občinskega prispevka iz .osebnega dohodka zaposlenih namesto predvidene in prvotno predlagane 4,74 % stopnje? Ali ne pomeni ta povečana stopnja veliko dodatno obremenitev za naše gospodarstvo? ODGOVOR: Od prvotnega predloga je sprejeta stopnja vetja za 0,46 %. Povečanje stopnje prispevka IZ VSEBINE SEPTEMBRSKE ŠTEVILKE • PROTESTNO PIŠIMO • O VPRAŠANJIH Z MINULIH ZBOROV VOLIVCEV A S SEJE IZDAJATELJSKEGA SVETA »NAŠE DELO« • LASKI PIONIRSKI ZBOR V AVSTRIJI • USPOSABLJANJE MOTENIH OTROK • NAŠ NOVI ZNANEC • NEUREJENA JAVNA RAZSVETLJAVA V RIMSKIH TOPLICAH • NOV DELOVNI ČAS OBČINSKEGA SODIŠČA • UČNI KADRI IN SAMOUPRAVLJANJE V ŠOLSTVU • PIVO IN CVETJE 1968 V SLIKAH • URBANIZEM, NJEGOV POMEN IN NALOGE • NOVA CESTA ŠMARJETA—DOL • MATERIALNA POMOČ KMETOM BORCEM • KRAJEVNA SKUPNOST SEDRA2 GRADI VODOVOD • KRŠITVE PREDPISOV O JAVNEM REDU IN MIRU • CESTA OD ŠMIHELA DO KURETNEGA • RAZNE OBJAVE • SLIKE: FOTO KINO KROŽEK IN EENEDEK JOŽE LAŠKO • POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO ŠT. 6 iz osebnega dohodka od delovnega razmerja nedvomno pomeni večjo obremenitev za naše delovne organizacije, predvsem če upoštevamo, da predstavlja ta prispevek kar 49,2 % vseh proračunskih dohodkov. To pomeni, da bodo naše delovne organizacije v letu 196? Imele kar za 350.000 din večje obveznosti, kot bi jih imele, če bi ostali pri stopnji 4,74%. Razlog, da se je naša občinska skupščina odločila za stopnjo 5,2 %, je treba iskati v velikih potrebah, ki jih bo moral pokriti naš proračun. Naj navedem samo nekatere dodatne obveznosti, kot so: udeležba občine pri vzdrževalnih stroških cestnih prehodov preko železniških prog, ko te obveznosti samo za leto 1966 in delno 1967 znašajo 200.000 din, nadalje prispevek proračuna za investicije v osnovnem šolstvu 60.000 din, prispevek za otroško varstvo 20.000 din letošnje obveznosti po pogodbi za Izdelavo urbanistične dokumentacije v znesku 41.000 din, prispevek skladu za kulturno in športno dejavnost Itd., da o povečanih zahtevah vseh drugih rednih služb sploh ne govorim. Ce bi torej ostali pri stopnji 4,74%, bi morali vse letošnje proračunske Izdatke znižati pod raven v letu 1967. VPRAŠANJE: Občani in tudi odborniki občinske skupščine so večkrat zahtevali, naj občinska skupščina odločneje zahteva od cestnih podjetij, ki vzdržujejo ceste II. in III. reda, da zaupana sredstva bolj smotrno uporabljajo in ceste tudi v redu vzdržujejo. Isto so navajali tudi za vodne skupnosti glede vzdrževanja vodotokov. Kako gledate na te zahteve in kaj je bilo doslej glede tega ukrenjeno? ODGOVOR: Ugotovitve, da cestna podjetja, ki vzdržujejo ceste II, In III. reda v naši občini, ne opravljajo vzdrževalnih del kot narekujejo dejanske potrebe, je povsem umestna. Občinska skupščina je večkrat obravnavala te probleme in opozorila cestno podjetje na pripombe občanov. Vendar se stanje bistveno ni izboljšalo. V naši občini so najbolj kritični naslednji cestni odseki: Rimske Topilce—Marof, Jur-klošter—Sele—Breg, Brezno—šmarjeta In Laško—Vrh—MlŠjldol. Te cestne odseke vzdržuje Cestno podjetje Celje. Njihovi predstavniki nam zatrjujejo, da so tl odseki preveč obremenjeni ln da dodeljena sredstva od cestnega sklada SRS ne zadovoljujejo. Cestni odseki, ki jih na področju Radeč vzdržuje Cestno podjetje Ljubljana, niso nič kaj boljše urejeni. Poskrbeli bomo za ustrezen razgovor z odgovornimi predstavniki cestnih podjetij in o doseženih rezultatih teh razgovorov obvestili prizadete volivce. Prav tako Je tudi vzdrževanje nekaterih vodotokov resnično pereče. Ta ugotovitev velja predvsem za nekatere odseke Lahomnice, Rečice, Gračnice in Sopote. Moram povedati, da sta Vodna skupnost Celje ln Novo mesto prejeli svoje delovne progame tudi za tekoče leto. če bodo realizirani, potem lahko računamo na rešitev najbolj perečih vprašanj, ki so Jih naši volivci postavili na omenjenih zborih. Od skupnih 800.000 din, s katerimi bosta razpolagali tl dve vodni skupnosti za naše področje ca. 550.000 din iz republiškega sklada in ca. 250.000 din od vodnih odškodnin), jih bo v letošnjem letu preko 400.000 din vloženih v urejevanje Sopote v Radečah ln prav toliko za urejanje Gračnice. Ostala sredstva se bodo uporabila za urejevanje nekaterih odsekov na ostalih že naštetih vodotokih. Izdajateljski svet »Našega dela« je zasedal Prejšnji mesec se je sestal novoizvoljeni izdajateljski svet »Našega dela« na svojo prvo sejo, na kateri je najprej iz svoje sredine izvolil za predsednika tov. NOVAK inž. Jožeta, direktorja KZ Laško, za podpredsednika pa tovariša Danila HOČEVARJA uslužbenca Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče. Za tem je izdajateljski svet poslušal poročilo, ki ga je podal glavni urednik glasila o dosedanjem enoletnem delu uredniškega odbora. Po poročilu, ki je nakazalo vrsto vprašanj v zvezi z izdajanjem glasila, o njegovi vsebini in urejanju, o sodelavcih, dopisniški mreži in naročnikih ter nenazadnje o dosedanjem in bodočem financiranju glasila, je izdajateljski svet sprejel ustrezne sklepe. Med njimi in kot najvažnejši so bili sklepi, da se vzpostavi čimbolj široka dopisniška mreža v delovnih organizacijah in na terenu, da znaša za izvod Uradnega vestnika, ki ga prejemajo delovne organizacije, letna naročnina 50 dinarjev, da samoupravni organi in sindikalne organizacije poskrbijo za bolj organizirano razpečavanje lista med člane svoje delovne skupnosti in na terenu, hkrati pa z objavami in oglasi podprejo financiranje glasila. Svet je bil mnenja, da ostane dosedanja naročnina za individualne naročnike nespremenjena. Na tej seji je izdajateljski svet obravnaval tudi program dela uredniškega odbora in bodoči obseg glasila do konca leta ter ga, kakor je bil predložen, potrdil. T. OBČINSKE SKUPŠČINE LAŠKO z minulih zborov volivcev VPRAŠANJE: Na zborih volivcev so občani apelirali, da naj občinski proračun zagotovi več sredstev za gradnjo vodovodov, otroško varstvenih ustanov elektrifikacije naselij, nove telefonske linije, popravilo dotrajanih objektov osnovnih šol itd. Kaj sodite k teh zahtevkih, kakšne so finančne možnosti in kako si zamišljate njihovo rešitev. ODGOVOR: Povsem opravičene so zahteve naših volivcev, da bi proračun moral razporejati več sredstev za reševanje perečih, predvsem komunalnih vprašanj, ki tarejo naše občane. Vendar moram takoj povedati, da naše finančne možnosti še zdaleč ne pokrivajo niti vseh najnujneših potreb. Zato moramo razpoložljiva sredstva racionalno razporejati. Razen tega nam trenutna situacija v našem gospodarstvu ne dovoljuje še večjih obremenitev tega področja, ki je, kot smo že prej ugotovili, itak že preobremenjeno. Kljub temu bo naše gospodarstvo letos prispevalo mimo proračuna velika sredstva za reševanje skupnih problemov v občini in to: za uresničenje programa pri rekonstrukciji cest II. In III. reda 400.000 din, za gradnjo ambulante v Radečah 350.000 din, redni prispevek v sklad za investicije v osnovnem šolstvu ca. 300.000 din. itd, itd. Skratka, taka situacija nam narekuje, da bo nujno treba za reševanje lokalnih problemov še nadalje mobilizirati vse razpoložljive možnosti v posameznih krajih (prostovoljno delo, samoprispevek občanov in podobno). VPRAŠANJE: Tovariš predsednik, kako gledate in kaj menite o postavljeni zahtevi, da bi se območja, na katerih se doslej pobira prispevek za uporabo mestnega zemljišča, še razširila? ODGOVOR: Potreba za razširitev območij, na katerem se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se predvsem postavlja v Laškem in Rimskih Toplicah ter deloma tudi v Radečah. Mislim, da bo treba to vprašanje še letos urediti. Računam, da bo to možno, ker sedaj veljavni predpisi to omogočajo. Zato bi morale pristojne krajevne skupnosti pripraviti ustrezne predloge. VPRAŠANJE: Za zaključek še eno vprašanje, ki zasluži, da ga bolj podrobno poznajo in zanj zvedo vsi občani. Občane s področja Radeč so namreč letos vznemirila vprašanja okrog prodaje objekta bivše mlekarne v Radečah, ker je bil obrat Ljubljanskih mlekarn v Radečah ukinjen. Prizadetost je bila toliko večja, ker so Ljubljanske mlekarne ponudile objekt v prodajo po višji ceni, kakor so ga pridobile, čeprav so občani Radeč in okolice pri gradnji objekta sodelovali tudi s svojimi sredstvi. Kako ocenjujete, tovariš predsed-sednik, to gesto Ljubljanskih mlekarn in kaj namerava glede tega ukreniti občinska skupščina? ODGOVOR: Mlekarno Radeče so začeli graditi pred nekako 10 leti. Investitor tega objekta je bil bivši trboveljski okraj. Za gradnjo objekta, za opremo in za obratna sredstva je bilo najetih kreditov v znesku preko 70 milijonov starih dinarjev. Vse do ukinitve okrajev v Sloveniji so bili plačniki anuitet za najete kredite pristojni okraji (Trbovlje, Ljubljana, Celje). Z ukinitvijo okrajev so te obveznosti bile prenešene na občine. Mlekarna v Radečah je že v letu 1964 prenehala poslovati kot samostojno podjetje in se priključila Ljubljanskim mlekarnam. Naša občina je po sklepu svoje skupščine leta 1965 s pogodbo prenesla na Ljubljanske mlekarne celotni objekt in seveda tudi obveznosti za najete kredite. Te obveznosti so znašale takrat za ca. 20 milijonov starih din. 1. februarja 1968 je po sklepu samoupravnih organov Ljubljanskih mlekarn bil obrat v Radečah ukinjen. Razlogi za ukinitev so splošno smani in o njih ne bi govoril. Kot posledica ukinitve tega obrata se je opravičeno začela razprava v pristojnih krogih, kaj storiti in za kakšne namene uporabiti razpoložljive prostore. Zato so se nekateri predstavniki KS v Radečah obrnili na predstavnike Ljubljanskih mlekarn. Vsa zadeva se je zaostrila, ko je med obačne prišla vest, da so Ljubljanske mlekarne pripravljene odstopiti omenjeni obrat (zgradbo) za kupnino 40 milijonov starih din. Torej za enkrat več, kot so znašale obveznosti, ki jih je podjetje prevzelo leta 1965. Pri tem naj še poudarim, da so občani Radeč in širše okolice tega območja pri gradnji omenjene mlekarne veliko prispevali v obliki prostovoljnega dela, v lesu, itd. itd. Osebno sem mnenja, da so zahteve, ki so jih volivci iz Radeč in okolice iznesli na zborih v zvezi z mlekarno povsem upravičene. Ljubljanske mlekare moralno niso upravičene zahtevati za odkup zgradbe prej omenjenega zneska. Odločitev o tem, za kakšne namene naj se zgradba mlekarne v Radečah uporabi, naj bo stvar pristojnih krajevnih faktorjev po zaslišanju ustreznih strokovnjakov in ob upoštevanju mnenja prizadetih občanov. Gostovanje laškega pionirskega pevskega zbora v Avstriji Na lanskem celjskem mladinskem pevskem festivalu je zastopal Avstrijo dekliški pevski zbor meščanske šole iz Koflacha. Ta zbor je bival ob tej priložnosti tudi v Laškem in pri nas priredil skupaj z laškim pionirskim pevskim zborom koncert. Avstrijska dekleta so lani nadvse navdušila in presenetila Laščane, ko so zapela v slovenščini znano pesem TAM GORI ZA NASO VASJO. Letos je avstrijski zbor povabil laški zbor v goste v Koflach. Srečanje je bilo 8. in 9. junija. Zbor je bil izredno pozorno in prisrčno sprejet. Velika dvorana ljudskega doma v Koflachu pa ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli slišati koncert. V prvem delu koncerta je nastopil dekliški zbor iz Koflacha, ki je bil pred nedavnim ponovno proglašen v Grazu za najboljši mladinski zbor Štajerske; zbor vodi Wilhelmi-na Schmolzer. V drugem delu koncerta je laški zbor v hipu osvojil publiko z znano Schubertovo pesmijo Der Linden-baum. Kritik v časopisu »Weststeie-rische Volkszeitung« je napisal o laškem pionirskem zboru med. drugim tudi naslednje: »Zbor ima bolj izrazito zvočno barvitost kot naš zbor in zato zveni polnejše, v petju pa je čutiti tisto, za slovansko pesem značilno, lahno po-udarjenost otožnost. Zborovodja, profesor Julij GORIC, je dirigiral preudarjeno otožnost. Zborovodja, pro-vsem uspel, da je zbor zapel v svoji polni zmogljivosti.-« Za zaključek sta zapela oba zbora v slovenščini Fabijanijevo pesem Mi smo pomlad, kar so poslušalci sprejeli še s posebnim navdušenjem, saj aplavzu ni hotelo biti konca. Izredno uspelo gostovanje laškega pionirskega pevskega zbora v Avstriji je pomemben prispevek k naporom za poglobljeno kulturno sodelovanje med dvema sosednjima državama. Ob tej priložnosti gre še zahvala laškim delovnim organizacijam, ki so gostovanje finančno podprle, posebej pa še tovarni TOPER v Celju in tekstilni tovarni VOLNA v Laškem, ki sta omogočili, da je bil tudi zunanji izgled zbora več kot na dostojni višini. Dr. JOŽE SIREC Usposabljanje motenih otrok Usposabljanje v duševnem ali telesnem razvoju motenih otrok za poklic in samostojno življenje, predstavlja za družbo kot celoto zlasti pa za občine nalogo, ki jo je zelo težko reševati. Glavna ovira pri tem je pomanjkanje sredstev in ustreznih strokovnih institucij za usposabljanje motenih mladoletnikov in otrok. Za motene se štejejo otroci in mladoletniki, ki so duševno prizadeti, slušno prizadeti, ki imajo govorne motnje, ki so slepi ali slabovidni, telesno prizadeti, dolgotrajno bolni, vedenjsko ali osebnostno moteni ter tisti s kombiniranimi motnjami. Usposabljanje takih otrok za samostojno življenje in poklic je zelo dolgotrajno in drago. Vprašanje usposabljanja motenih otrok, poleg tega, da je vedno primanjkovalo potrebnih denarnih sredstev, do izida zakona o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki je objavljen v 5. številki Uradnega lista SR Slovenije, tudi pravno ni bilo v celoti urejeno. POMEMBNEJŠE DOLOČBE ZAKONA Nedvomno je zakon še kar dobro zamašil pravno vrzel na tem področju, čeprav je materialno vprašanje ostalo še vedno odprto. Zakon opredeljuje pojem motenih otrok in določa, da se moteni otroci usposabljajo v zavodih, ki se ustanavljajo po vrstah motenj. Občinski skupšični zakon nalaga dolž- nost, da zagotovi vključevanje šoloobveznih motenih otrok v ustrezne zavode za usposabljanje. Glede na vrsto motenosti in starost otrok zakon predvideva posebne vzgojno varstvene zavode za predšolske otroke, posebne osnovne šole, posebne poklicne šole, zavode za razvrščanje otrok, zavode za vedenjsko in osebnostno motene otroke, zavode za delovno usposabljanje telesno in duševno prizadetih otrok ter domove za otroke. Poleg usposabljanja v navedenih zavodih, zakon določa, da je možno ugotavljati, odpravljati in ublaževati motnje v telesnem in duševnem JOŽE KOS razvoju tudi v vzgojnih posvetovalnicah, v logopadskih in audiopedagoških ambulantah, v ambulantah za urjenje motorike ter drugih zdravstvenih in socialnih zavodih. Šolanje v posebnih osnovnih šolah je obvezno in brezplačno (stroške šolanja plača občina), dočim je usposabljanje v drugih zavodih neobvezno, vendar, kakor že rečeno, je občina dolžna zagotoviti, da se šoloobvezni otroci z njenega območja vključujejo v ustrezne zavode za usposabljanje. O tem, da se osebnostno oziroma vedenjsko moteni otrok odda v zavod, odloči pristojni organ občine na podlagi izvida in mnenja strokovne komisije. Stroške oskrbe v zavodu praviloma krije tisti, ki je otroka napotil, če otroka z odločbo napoti občina, poravna stroške občina, ta pa si lahko delno ali v celoti z odločbo zagotovi povračilo stroškov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati. Zakon tudi določa, da se zavodi za usposabljanje smejo ustanavljati samo v skladu s programom za razvoj teh, katerega sprejme Skupščina SR Slovenije. Zavode lahko ustanavljajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter delovne in druge organizacije. IN SE O USPOSABLJANJU MOTENIH OTROK V NASI OBČINI Na območju občine Laško obstoji Posebna osnovna šola Laško z dislociram m oddelkom v Radečah kot edini zavod za usposabljanje motenih otrok. V poštev za usposabljanje v posebni osnovni šoli pridejo samo otroci z lažjimi duševnimi motnjami (lažji debili), vsi težje duševno ali drugače moteni otroci pridejo v poštev za usposabljanje v zavodih izven občine. Trenutno Posebna osnovna šola Laško zagotavlja pouk do 7. razreda ter vključuje v uk 68 učencev. Kapaciteta in tehnična opremljenost šole ni zadovoljiva ter bo v bližnji prihodnosti nujno zagotoviti šoli boljše materialne pogoje ali pa zagotoviti učencem višjih razredov šolanje v kakšni tehnično bolj izpopolnjeni posebni šoli (npr.: v regionalni posebni šoli za več občin). Moteni otroci iz oddaljenih krajev (Breze, Jurklošter in drugod) nimajo možnosti obiskovati posebne osnovne šole, zato se še vedno dogaja, da ti otroci obiskujejo pouk na rednih šolah, kar predstavlja neprimerno breme za šolo, otrokom pa zelo malo koristi. Problem teh otrok se delno rešuje z oddajo v oskrbo družinam v bližini posebne šole ali z oddajo v internat posebne šole v Celju. Vseh motenih otrok, ki pridejo v poštev za pouk v posebni osnovni šo- NAŠ NOVI ZNANEC FRANJO Razvoj povojnega Sedraža je tesno povezan z imenom in delom enega prvih sodelavcev v narodnoosvobodilnem gibanju, s človekom, ki predstavlja gonilno silo družbene dejavnosti na tem predelu naše občine. To je Franjo Diacci, ki je poznan ne samo v Sedražu ampak mnogo dlje. Ljudje ga poznajo kot dobrega sovaščana, kot odličnega organizatorja, kot plemenitega in humanega človeka ter kot neumornega in nesebičnega delavca pri razvoju Sedraža in pri delu v družbenih organizacijah in društvih. Njegova družbena dejavnost je bila in je še danes tako pestra in bogata, da je v nekaj stavkih ni mogoče zajeti. Biti aktiven v skoraj vseh organizacijah v enem kraju, namreč, ni majhna stvar! Diaccijeva življenjska pot ni bila rožnata, saj je moral premagati marsikatero oviro, odreči se marsičemu, da je zmogel breme, ki mu ga je nalagalo življenje. Danes je upokoje- DIACCI nec, pred leti pa je bil obrtnik — krojač v Sedražu. Kako je treba delati, je spoznal že v otroških letih, zlasti še kot vajenec, ko je moral — večkrat bolj lačen kot sit — delati po ves dan, pred prazniki pa tudi še ponoči, za delo pa ni dobil nikakršne nagrade. Vojna vihra ga je zatekla doma — v Sedražu nad Laškim. Njegovo aktivno družbeno delo se prične pravzaprav prav v tem težkem in krutem obdobju. Kot zaveden Slovenec se ni mogel sprijazniti, da je nemški škorenj zasužnjil naša mesta in vasi. Bil je zato med prvimi, ki so se nasilju uprli. Začetek njegovega narodnoosvobodilnega dela sega v julij leta 1941, ko se. je udeležil prvih ilegalnih sestankov. Zvezo je imel z narodnim herojem Gvidom Pavličem. Delo prvih ilegalcev je bilo v zbiranju hrane, obleke, orožja ter posredovanje informacij o delu in gibanju okupa- torja. Kljub ilegalnemu delu in konspiraciji se je znašel domači izdajalec, ki je tovariša Diaccija in druge sodelavce izdal Nemcem. 5. novembra 1942 so Franja Diaccija aretirali. Zaprt je bil v laških in mariborskih zaporih, 13. januarja 1943 pa je bil interniran v Dachau, kjer je ostal do 9. junija 1945. Tukaj je preživel najtežje dneve svojega življenja. Kljub trpljenju, ki ga je prestajal v taborišču Dachau, človeka spreletava kurja polt in se vprašuje, kolikšno voljo do življenja so morali imeti ljudje, da so vse to prestali. Kljub izčrpanosti in rahlemu , zdravju se je tovariš Diacci takoj po vrnitvi Vključil v delo pri zvezi borcev ter v delo za obnovo in izboljšanje življenjskih razmer ter družbene dejavnosti v Sedražu. Bil je pobudnik, organizator in vodja mnogih, da ne rečem večine akcij v tem kraju. Bil je med prvimi, ki so imeli ljudsko oblast v svojih rokah, spominja se del v raznih davčnih komisijah, problemov v zvezi z odmero davkov, da so hodili kar pel' na sestanke v Trbovlje itd. Obujal je spo- USPOSABLJANJE OTROK li, je na območju občine 109, v posebne šole je pa vključenih samo 71 otrok, torej obiskuje pouk v rednih osnovnih šolah 38 motenih otrok. Po odločitvi pristojnega upravnega organa občine se trenutno usposablja v posebnih osnovnih šolah in drugih zavodih za usposabljanje izven občine 9 motenih otrok, dva motena otroka (imbecila), ki prideta v poštev za aziliranje, sta ostala doma, ker starši tako žele. Poleg otrok, ki so oddani v zavode z odločbo pristojnega upravnega organa občine, se usposablja v raznih Občani Krajevne skupnosti Rimske Toplice zlasti s področja Šmarjete ogorčeni sprašujejo, kako dolgo bo še neurejena javna razsvetljava od šole do križišča v Šmarjeti in odtod do gostilne Drnovšek? 2e mesec in pol nepretrgoma javna razsvetljava na teh odsekih ne deluje normalno, čeprav bi bila prav tu, ker je cesta Smarjeta—Dol pri Hrastniku v rekonstrukciji in vsa razkopana ter natrpana z gradbenim materialom, najbolj potrebna. O tem je bil obrat Laško podjetja Elektro Celje že 30. julija obveščen, vendar še do danes, ko je poteklo mesec dni, ni našel prilike in časa, niti ni pokazal razumevanja, da bi ♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦»'»»»♦»o«*'»*»« mine, kako so potekala dela pri gradnji prvega vodovoda v Sedražu leta 1947, kako so z udarniškim delom obnavljali in gradili med vojno požgano osnovno šolo. Da bi si zgradili gasilski dom, so potrebovali denar. Zato so organizirali nabiralne akcije, javne prireditve, hkrati pa tudi gradili in gasilski dom leta 1952 izročili svojemu namenu. Široka angažiranost pri vseh teh delih je tako izčrpala tovariša Diaccija, da je moral celo v bolnico. Čim je bil doma, je prijel zopet za delo, organiziral in vodil posamezne akcije. Pomemben delež, oziroma zasluge ima zato tudi pri razvitju prapora Rdečega križa 1965. leta, pri izdelavi in vzidavi spominskega obeležja borcem NOB na gasilskem domu itd. Vsa povojna leta je bil dejansko aktiven na vseh področjih in takšen je tudi danes. Kot funkcionar pri društvih ni samo funkcionar na papirju, njegovo delo se izraža v ures-čevanju začrtanih programov in nalog. Pri Rdečem križu je podpredsednik, pri Društvu upokojencev tajnik, pri Gasilskem društvu je blagajnik že 37 let, je odbornik občin- zavodih tudi 10 motenih otrok, ki jih je v zavode napotil pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje. Usposabljanje motenih otrok predstavlja tudi znatno finančno breme za občino, saj se v te namene troši letno 149.800,00 din iz proračunskih sredstev ali iz sredstev temeljne izobraževalne skupnosti. Vsekakor pa bo v bližnji prihodnosti treba v ta namen zagotavljati še znatno večja sredstva za primerno in pravočasno usposabljanje vseh motenih otrok in ustanovitev zadostnega števila primernih zavodov za usposabljanje. ta del javne razsvetljave uredil in napake v napeljavi odpravil. Je mar občina sredstva za javno razsvetljavo vložila zato, da zaradi malomarnosti nekaterih ne služi svojemu namenu? In končno, ali ne bi obrat Elektro uredil tudi čas prižiganja, da bi se luči namesto ob 20. uri sedaj prižigale že z nastopom trdega mraka? Z. ske gasilske zveze, pri terenski organizaciji Zveze borcev je bil 15 let, danes je član odbora, član občinskega odbora ZB, član raznih komisij, član odbora krajevne skupnosti ter predsednik režijskega odbora za gradnjo vodovoda itd. Kdor tovariša Franja Diaccija pozna, ve, da opravlja funkcije tako, kot je treba in da bi delo pri marsikateri organizaciji v Sedražu bilo dosti manj uspešno, če ne bi bilo NOV DELOVNI CAS OBČINSKEGA SODIŠČA V CELJU Vse občane obveščamo, da ima Občinsko sodišče v Celju od 1. septembra 1968 dalje naslednji delovni čas za stranke: 1. Uradni dnevi (nudenje pravne pomoči) vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. 2. Zemljiška knjiga uradni dnevi za stranke (nudenje pravne pomoči) vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. 3. Pisarne oddelkov (uradni dnevi za stranke — dajanje informacij o spisih, potrdil in podolpno v ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure; v torkih, četrtkih in petkih pa le dopoldne od 9. do 12. ure. 4. Overitve ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure ; v torkih, četrtkih in petkih pa le dopoldne od 9. do 12. ure. 5. Vložišče vsak dan dopoldne in popoldne. Enak delovni čas za stranke imajo tudi: Okrožno sodišče, Okrožno gospodarsko sodišče ter Okrožno in občinsko javno tožilstvo v Celju. Okrožno sodišče v Celju nudi pravno pomoč pravtako vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. njega. V vseh letih se je verjetno najbolj zavzemal za razvoj gasilstva ter za delo v okviru ZB. Na splošno pa velja, če je treba v Sedražu kaj napraviti, potem bo v prvih vrstah tovariš Diacci s svojo neuklonljivo voljo, s svojimi nasveti, z organizacijskimi sposobnostmi in s svojimi delovnimi rokami. Razpoložljivi prosti čas in zdravje mu sicer za takšno široko dejavnost nista naklonjena, toda ljudje se obračajo nanj in pravijo »Če bo Diacci zraven, potem bo že šlo!« In je res tako. Ko sva se tako spre jahala po njegovi preteklosti in sedanjosti, sem prebiral tudi njegova javna priznanja. Delaven kot je, je dobil za delo pri gasilcih občinsko in okrajno priznanje za nesebično in požrtvovalno delo, republiško priznanje III. in II. stopnje za vestno in požrtvovalno delo, dobil je značko za 35 letno službovanje. Danes bi lahko nosil že značko za 40-letno službovanje, pa menda ni nikogar, ki bi to predlagal. Nadalje je sprejel občinsko priznanje za prizadevanje in požrtvovalnost v izpolnjevanju nalog Rde- (Nadaljevanje na naslednji strani) KAKO DOLGO ŠE NEUREJENA JAVNA RAZSVETLJAVA V RIMSKIH TOPLICAH? Učni kadri in samoupravljanje v šolstvu Kvalitetno vzgojno-izobraževalno delo in ustrezna usposobljenost učnega kadra sta temeljna pogoja za uspešno delo šol. Sedanjo zasedbo delovnih mest naj ilustrira nekaj statističnih podatkov. V naši občini je v šolskem letu 1967-68 poučevalo 111 učiteljev, od teh na stopnji razrednega pouka 73 in na predmetni stopnji 38. Predmetni pouk je organiziran od 5. razreda dalje na osrednjih šolah v Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah. Za razredno stopnjo so imeli vsi učitelji ustrezno kvalifikacijo, na predmetni stopnji pa je poučevalo 9 učnih moči zaradi potreb službe, vendar brez ustrezne višje izobrazbe. Manjkale so zlasti kvalificirane moči za pouk matematike-fizike in tehnični pouk. Po zakonu o osnovni šoli si morajo vsi učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji in nimajo ustrezne izobrazbe, kakor se zahteva za ta delovna mesta, pridobiti to izobrazbo do leta 1973. Se pred uveljavitvijo tega zakona se je večina teh učiteljev, ki zaradi svoje večletne pedagoške prakse uspešno poučujejo, vpisala na ustrezne višje in visoke šole. Kvalifikacijska struktura učnega osebja je glede na sedanje stanje kar ugodna ter se bo v bližnji bodočnosti še izboljšala. Iz analize potreb po učnih kadrih, ki jo je izdelal Zavod za prosvetno pedagoško službo za nadaljnjih 5 let, je razvidno, da bodo (Nadaljevanje s prejšnje strani) čega križa. Med vsemi priznanji pa je največje priznanje »Orden za zasluge za narod s srebrno zvezdo«, s katero ga je odlikoval predsednik republike Tito leta 1962. Tovariš Diacci ne izbira med društvi. Kjer je treba, tam zastavi svoje moči. Zato se nisem čudil, ko je dejal, da je organiziral izlete z avtobusi tako pri zvezi borcev, pri gasilcih in upokojencih. Kot človek z razvitim čutom za humanost ter za pomoč prizadetim v nesrečah se je tovariš Diacci vključil tudi v krog darovalcev krvi in jo je daroval že 11 krat. Na vprašanje, kaj je najbolj pereče v Sedražu, je Franjo Diacci odgovoril: — Na prvem mestu je izgradnja vodovoda, da bo Sedraž končno dobil dobro in zdravo pitno vodo. Da bi napravili primemo zajetje, smo izkopali okrog 18 m dolgi rov. Zadnje metre , smo morali sekati v živo skalo. Pri gasilcih skušamo tudi usposobiti gasilski avtomobil za regi- po uspešno končanem študiju izrednih slušateljev na višjih in visokih šolah in delnem prihodu novih kadrov delovna mesta zasedena. Potrebe so prikazane ob pogojih osemletne šolske obveznosti in sedanjih predpisov o upokojitvi prosvetnih delavcev. Po starostni strukturi učnega osebja je velika večina mlajših in le 3 učitelji bodo v naslednjih 10 letih izpolnili pogoje za redno upokojitev. DRAGO CUCEK Do 5 let službe ima 30 učiteljev, 27 od teh mora opraviti še strokovni izpit. Iz splošno znanih vzrokov je ravnotežje moških in žensk v učiteljskem poklicu močno porušeno. Izmed 111 učnih moči je v naših šolah le 24 moških. Po rezultatih letošnjih učnih uspehov, ki so v primerjavi z uspehi preteklih let boljši, je bilo kar 89,8 % otrok uspešnih pri svojem šolanju. Razveseljivo dejstvo in dokaz uspešnosti dela šol! Šola je sredi družbenih tokov v neprestanem razvijanju in izpopolnjevanju, šolska in družbena reforma ter razvijanje samoupravnega sistema so ji postavili nove zahtevne naloge. Navajam le nekaj najpomembnejših: čimveč otrok naj bo deležno enako-vredega šolanja, pospešiti učinkovitost vzgoj- stracijo, da bomo ob požarih hitrejši, kot smo bil do sedaj. — In kako ocenjujete delo družbenih organizacij in društev? — Dobro in zadovoljivo je. Potrebovali pa bi seveda več aktivnih in delavoljnih ljudi, pri posameznih akcijah pa še več podpore in enotnosti vseh Sedražanov. Manjka nam tudi dvorana, kjer bi se lahko večkrat sestajali, saj smo sedaj vezani le na gostinske prostore ali na razred v šoli, ki ima tudi majhen oder. Ker je tovariš Diacci tudi eden prvih individualnih naročnikov »Našega dela« sem ga ob koncu najinega pogovora še povprašal, kako je z našim mesečnikom zadovoljen. — Zanimivo in koristno je »Naše delo«, je odgovoril, ker nam posreduje dejansko in celotno dogajanje v občini tako po gospodarski kot tudi po negospodarski strani. Ljudje tako vsaj zvemo, kaj vse se v občini dogaja. Iz priloge pa se seznanimo tudi z občinskimi predpisi, ki se tičejo predvsem nas — občanov. PAVEL AJDNIK • no-izobraževalnega dela, intenzivirati njegovo strokovnost, racionalizirati proces pouka, razviti humane odnose do učencev in izboljšati stike ter sodelovanje s starši in javnostjo. Reformni proces zahteva jasno spoznavanje postavljenih smotrov in zavesten aktiven pristop k njihovem uresničevanju. Pri tem ne gre zgolj za pravico »odločanja«, za ali proti, kakor4 so posamejznikl spočetka rjazjumfeli samoupravljanje, temveč za enakopravno, ustvarjalno, vzajemno sodelovanje, dogovarjanje za določene cilje in akcije, ki se nato dosledno izvajajo pri pedagoškem delu. Učiteljem je treba omogočiti, da bodo svoje delo opravljali čim bolj ustvarjalno in v čim bolj humanih odnosih enakopravnega sodelovanja. šele takrat bodo uveljavljali svojo osebnost in oblikovali medsebojne odnose. Pogoj za uspešno razvijanje samoupravljanja je odprtost zbornice, ki omogoča svobodno in enakopravno izražanje pretehtanih in utemeljenih predlogov za reševanje določenih problemov. Humani medsebojni odnosi, ki temeljijo na moralnih in etičnih normah in se odražajo v taktnem in korektnem obravnavanju problemov, dovzetnosti za odprto kritiko partnerjev, v pripravljenosti iskanja boljših rešitev in v sprejemanju utemeljenih mnenj in stališč, ki ne izhajajo iz odnosov podrejenosti in nadrejenosti, temveč iz enakopravnega položaja osebnosti v kolektivu, so temeljni pogoj za rast kvalitete dela. Razprave in dogovori morajo temeljiti na spoznanjih pedagoške, psihološke pa tudi sociološke teorije. Težimo h kvalitetnim 'premikom vzgojno-izobraževalnega dela, k uglašenosti in sproščenemu ustvarjalnemu delu celotnega učnega zbora. Le tako je možno učinkovito oblikovati mlade osebnosti. Učitelj mora zadostiti zahtevam družbe, da vzgaja k socialističnim odnosom in da poučuje znanost. Urejeni odnosi v kolektivu, ki omogočajo odkrito izmenjavo mnenj in jasne dogovore o reševanju problemov, bodo postopno vplivali na spremembo subjektivnih vsebin zavesti in raznih vplivov, ki niso povsem uglašeni s smotri socialistične šole. Iluzorno bi bilo idealizirati funkcijo šole in pričakovati od nje zgolj zaradi tega, ker je šola, idealno vplivanje v svoji sredini, kajti ona živi in deluje sredi družbe in v pogojih družbenega razvoja z vsemi negativnimi pojavi, ki se odražajo tudi v šoli. Neuglašeni odnosi v sami šoli probleme še zaostrujejo. Na nobenem delovnem področju niso urejeni medsebojni odnosi članov kolektiva tako pomembni in odločujoči za uspešnost poklicnega dela kot na področju vzgoje in izobraževanja. Ti se namreč odražajo na relaciji učitelj — učenec, učenec — učenec, učenec — starši, učenec — družba. Iz moralno-etičnih razlogov je treba drobna osebna nesoglasja sproti urejevati in podrejati višjim skupnim smotrom — oblikovanju mladih ljudi, bodočih graditeljev socialistične družbene skupnosti. Vloga ravnatelja kot pedagoškega vodje šole je v samoupravnem sistemu še posebno pomembna, saj je od vpliva njegove osebnosti v veliki meri odvisno sožitje in ustvarjalno delo kolektiva. Uspešnost samoupravljanja v vzgoj-no-izobraževalnih zavodih pa je odvisna še od širše družbene podpore. Urejeno financiranje šol, nenehna skrb za krepitev tiste materialne osnove, ki proces kvalitetne rasti poučevanja podpira in pospešuje ter pravilno družbeno vrednotenje peda-(Nadaljevanje na 9. strani) FRANJO DIACCI PIVO IN CVETJE 1968 V SLIKAH POVORKA CVETJA, TURISTIČNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI TER KMEČKA OHCET SKOZI LAŠKO ŽENIN VRBOVŠEK IVAN IN NEVESTA ŠMID NADA S KMEČKE OHCETI JAZ PA MOJ GVAŽEK... — pb šranganju s kmečke ohceti na Starem trgu v Laškem SPOMENIK DUŠANU POŽENELU V STRMCI — Odkrila ga je ZB Laško 2. julija letos NOVOZGRAJENI OBJEKT TURIST BIROJA V LAŠKEM — Ob občinskem prazniku so ga izročili svojemu namenu URBANIZEM, Strokovni izraz »urbanizem« se v zgodovini človeštva pojavi zelo pozno; v 20. stoletju in izvira iz besede urbs — mesto. C as, iz katere izvira beseda urbanizem pa niti zdaleč ne moremo šteti za začetek planskega urejanja naselij. Zgodovina urbanizacije se je pričela že mnogo tisočletij poprej, in to v času, ko se je človek pričel združevati v skupna naselja. Danes postaja urbanizem vse bolj znanstvena panoga, ki proučuje ekonomske, socialne, politično administrativne, zdravstvene, vodnogospodarske, prometne, geografske, geološke in druge elemente, ki jih s svojo umetniško kreativnostjo oblikuje v prostoru. Preprosto povedano, urbanizem pomeni panogo dejavnosti, ki naj skrbi za red in disciplino pri izkoriščanju in oblikovanju prostora s tem, da združuje in vsklajuje vse ekonomske, socialne, zdravstvene, politične in druge elemente, ki so pomembni za nadaljnji razvoj človeške družbe. KAKO JE Z URBANIZACIJO V OBČINI LAŠKO Področje občine Laško obsega 250 km2 zemljišč ter nekaj nad 18.000 prebivalcev. Za primerjavo naj navedem, da ima občina Celje 230 km2 ter nekaj nad 50.000 prebivalcev. V naši občini obstojajo trije urbani centri: Laško, Radeče in Rimske Toplice. V teh treh centrih z bližnjo okolico živi 6.250 ljudi ali nekaj več kot 30 odstotkov vsega prebivalstva v občini. Stopnja urbanizacije je v primerjavi z razvitejšimi občinami zelo nizka, saj je na primer od celjske občine več kot dvakrat manjša. Iz te ugotovitve sicer ne smemo zaključiti, da je treba celotno področje občinskega teritorija razviti v urbanistični center, ker bi to že iz geografskih, geoloških predvsem pa ekonomskih razlogov bilo nesprejemljivo in nemogoče. Gotovo pa ima stopnja višje urbanizacije svoje velike ekonomske prednosti, te pa so predvsem, da zahtevajo manjše zemeljske površine, z nižjimi stroški za opremljanje in večanje standarda. Načrtnost in planiranje v naprej so prav gotovo eden od osnovnih elementov urbanizacije. Zato morajo urbanistični programi in načrti zajemati daljša obdobja za naprej (po zakonu 30 let) s tem, da se pri tem poslužujejo prognoz, ki temeljijo na Večletnih analizah razvoja posameznih področij in naselij. Take prognoze so sicer odvisne od mnogih ekonomskih ali političnih vplivov, vendar pa vseeno služijo kot vodilo v prihodnost s pogojem, da se jih vsakih pet let vsklajuje. Elementi zaščite zemljišč za daljše obdobje so predvsem: razvoj naselij s stanovanjskimi, industrijskimi, turističnimi, kmetijskimi ipd. conami, kar narekuje porast zaposlenosti, povečanje prebivalstva itd. Enako važni elementi v razvoju posamezne občine ali naselja je razvoj cestne, železniške, elektroenergetske in druge mreže. Ta ugotovitev je stara že toliko kot te naprave in je NJEGOV POMEN IN NALOGE tudi danes vsakomur aksiom. Zgodovina razvoja naselij priča, da so se naselja vedno gradila ob cestnih ali vodnih, ter kasneje ob železniških poteh. Cesta, reka ali železnica je vedno predstavljala žilo, ki je pogojevala njegovo eksistenco. Prepričan sem, da je to tudi danes ter da bo tudi v prihodnosti eden od osnovnih elementov za razvoj mest in naselij, le s to razliko, da se že in se še bodo z napredkom tehnike pojavljale še v večji meri: elektrika, plinovodi, naftovodi, plovnost rek itd. V predhodni razpravi so navedeni le nekateri elementi, ki so pomembni za načrtno urbanizacijo prostora tistih objektov, ki so širšega regionalnega pomena. Razumljivo je, da se pri tem ne moremo in ne smemo izogniti lokalnih problemov posameznih naselij, katerih mestotvornost pogojujejo poleg industrije, obrti, trgovine, zdravstva, kulture, prosvete in turizma, tudi komunalne institucije, uprava, intelektualne usluge, sodišča, kataster, družbene organizacije in društva, ustanove za varstvo JOŽE ERJAVEC, dipl. inž. arh. narave, kulturnih in spomeniških objektov, urejenost trgov, ulic, cest, stanovanjskih in dragih poslopij ter vzdrževanje komunalnih objektov in naprav itd. Za območje občine Laško je priprava širših regionalnih programov še posebno pomembna, ker se geografsko nahaja skoraj v središču med Ljubljano, Mariborom in Zagrebom in se zato tu tudi stikajo komunikacije medrepubliškega pomena, kot železnica, ceste, vodna pota. Poleg teh regionalnih objektov pa se pojavljajo še dragi interesenti, ki iščejo svoj prostor na tem področju, kot na primer elektrogospodarstvo s pretočnimi hidrocentralaml, daljnovodi in traf »postajami, plinovodi, plovnost rek ipd. Vsi navedeni regionalni objekti iščejo svoj življenjski prostor v dveh dolinah: to je Save in Savinje, ki sta zelo ozki in strmi. Razumljivo je, da je pomanjkanje prostora za vse potencialne regionalne objekte za razvoj našega področja še toliko bolj pomembno, ker nas to tudi bistveno prizadeva, ko iščemo prostor za stanovanjsko in industrijsko graditev, objekte za kulturno prosvetno, športno in turistično dejavnost, ter za ožje regionalne in komunalne objekte kot je preskrba naselij s pitno vodo, rekonstrukcije cestnega omrežja, napeljava javne razsvetljave, nizkonapetostnega električnega omrežja, kanalizacije fekalnih in meteornih voda, telefona itd. Mislim, da je že iz tega obravnavanja razvidno, kako je načrtnost izgradnje ter koriščenje prostora nujna in da je že zadnji čas, da je tudi republika pristopila k izdelavi republiškega regionalnega plana Slovenije, da bi tako vskladila interese posameznih občin in naselij s širšimi koncepti ter s tem pospešila pripravo ožjih regionalnih programov občin. Skupščina občine Laško je pristopila k pripravi urbanističnih programov za posamezne kraje 1. 1960, ko je bil izdelan program za mesto Laško. Leta 1962 je bil izdelan tudi urbanistični program za Rimske Toplice in dopolnjen za Laško. Radeče, ki so se priključile laški občini kasneje takega programa še nimajo. Pri tem velja še posebej poudariti, da so se med tem spremenili predpisi, ki ne vežejo urbanizacije posameznih krajev na urbanistične programe, temveč zahtevajo, da ima občina za ves svoj teritorij skupen program. Eden zelo pomembnih zakonskih predpisov je v novejši zakonodaji tudi ta, da mora občina pooblastiti le eno organizacijo, če nima svoje ustrezne tehnične službe, ki skrili za urbanizacijo na njenem področju. Občina Laško Je to delo poverila Stanovanjskemu podjetju Laško, ki ie v okviru svoje tehnične službe razvilo tudi urbanistično dejavnost z odgovarjajočimi strokovnjaki. Istočasno moram poudariti, da samo pooblastilo za opravljanje teh dejavnosti še ne zagotavlja bistvenih uspehov, če ne bi iz tega sledil tudi dolgoročnejši program in pogodba za izdelavo potrebne dokumentacije. V medsebojni pogodbi med občino Laško In Stanovanjskim podietjem le zagotovlieno, da bomo v štirih letih prišli do naslednje dokumentacije: — Urbanistični program celotne občine do 15. VII. 1968 — Urbanistični redi do 15. VIII. 1968 — Zazidalni načrt za Ogeče 15. IX. 1968 — Urbanistični načrt Radeče 15. I. 1969 — Zazidalni načrt Taborje II 15. IV. 1969 — Zazidalni načrt Center Laško 30. XII. 1969 — Zazidalni načrt Center Radeče 30. IV. 1970 — Zazidalni načrt Marija Gradec 30. VIII. 1970, — Zazidalni načrt za Debro 30. XII. 1971 Vsa ta dokumentacija bo z javno razgrnitvijo posredovana javnosti, da da svoje pripombe, preden jo bo potrdila Skupščina občine, oziroma republiške institucije. Namen javne razgrnitve je gotovo v tem, da se najširši krog občanov seznani s posameznimi predlogi in rešitvami ter da se dobijo predvsem tiste pripombe in mnenja, ki lahko prispevajo k boljšim rešitvam posameznih problemov. Po vskladitvi predlogov načrtovalcev in javnosti pridejo posamezni projekti pred občinsko skupščino, ki jim da moč občinske zakonodaje, kar pomeni, da nam določa pogoje, katere moramo obvezno upoštevati pri nadaljnjem razvoju naselij. Nova cesta Šmarjeta - Dol dobiva svojo podobo PRVI NOV MOST ČEZ IČNO V ŠMARJETI — Na trasi nove ceste Šmarjeta — Dol so se enote JLA s svojo težko mehanizacijo v soteski lene 'krepko spoprijele s težkim terenom. Z novimi opornimi zidovi in vrsto mostov, ki jih gradijo, bo dosedanja vijugasta in ozka cesta znatno širša in pomembno izravnana MATERIALNA POMOČ KMETOM BORCEM NOV ZA UREDITEV STANOVANJSKIH VPRAŠANJ V preteklih letih je kot najbolj pereč problem borcev NOV na območju občine Laško stopal v ospredje stanovanjski problem. Na t.em področju je organizaciji Zveze borcev NOV v občini ob vsestranskem razumevanju in materialni pomoči občinske skupščine ter delovnih organizacij uspelo rešiti vse najbolj pereče stanovanjske probleme z dodelitvijo novih stanovanj, posamezni borci pa so imeli možnosti najeti kredit pod ugodnejšimi pogoji. Na ta način smo rešili le stanovanjske probleme nezaposlenih in zaposlenih borcev ter vojaških vojnih invalidov. Žal pa je stanovanjski problem kmetov borcev NOV ostal odprt. Zaradi togosti obstoječih zakonskih predpisov, ni bilo namreč mogoče iz sklada za stanovanjsko izgradnjo odobravati kreditov tudi kmetom borcem NOV. Da bi pomagali tudi kmetom borcem pri reševanju njihovih stano- vanjskih problemov, ki v večini primerov niso majhni (stare in dotrajane hiše, majhen stanovanjski prostor, družine pa velike), je Skupščina občine Laško na predlog • občinskega odbora Zveze ZB NOV že v letu 1965 zagotovila 5,000.000 S-din z namenom, da iz teh sredstev dobijo kredit pod ugodnejšimi pogoji kmetje borci NOV, če jim je priznana udeležba v NOB z dvojnim štetjem. To ugodnost so upravičeni prosilci pričeli koristiti v letu 1966. V naslednjem letu je sklad za stanovanjsko izgradnjo pri republiškem odboru Zveze ZB NOV Slovenije iz svojih sredstev za reševanje stanovanjskih zadev kmetov borcev odobril Skupščini občine Laško posojilo v višini 2,000.000 S-din, enak znesek pa je odobrila tudi Skupščina občine Laško. Letos je za te namene v občinskem proračunu občine Laško na razpolago 4.000. 000 S-din, dočim je enak znesek kot posojilo prispeval tudi sklad za stanovanjsko izgradnjo pri republiškem odboru Zveze ZB NOV Slovenije. Upravičenci črpajo ta sredstva prav v teh dneh. Iz teh podatkov vidimo, da je bilo za reševanje stanovanjskih zadev kmetov borcev v naši občini v letih 1966, 1967 in 1968 razdeljeno 17.000. 000 S-din. Vsa ta sredstva so bila kot kredit odobrena za novogradnje, dograditve in popravila stanovanjskih hiš 35 kmetom borcem v zneskih od 200.000 do 1,000.000 S-din z rokom odplačila od 7 do 20 let ter z 1 % obrestno mero. Posameznim kmetom borcem pa je bil odobren tudi brezobrestni kredit. Tudi v letu 1969 bo za reševanje stanovanjskih zadev kmetov borcev iz istih virov kot dosedaj na razpolago še nadaljnjih 4,000.000 S-din. Občinski odbor Zveze ZB NOV Laško meni, da bodo s -temi sredstvi, dokončno rešeni vsi -pereči stanovanjski problemi kmetov borcev NOV v občini Laško. IVAN ČERIN Samoupravljanje v šolstvu (Nadaljevanje s 6 strani) goškega dela bistveno prispevajo k napredku naše šole. Menim, da glede tega lahko po zadnjih ukrepih na j višjih predstavniških organov z optimizmom zremo v prihodnost. Uresničenje načela delitve dohodka po delu bo s postopnimi kvalitetnimi spremembami samoupravnih odnosov in ureditvijo materialne osnove šolstva dobilo svojo realno podobo v naši praksi. Zavedati se moramo, da je to proces, ki posega v reševanje najobčutljivejših medčloveških odnosov, zato zahteva mnogo skupnih naporov in čas. Uspešnost dela šol je nedvomno posledica notranjih kakovostnih sprememb in večje angažiranosti za dosego skupnih smotrov. To pa je tudi uspešna pot za odpravljanje pomanjkljivosti, ki so na področju te družbene službe. Dopisujte v naš list ! Kršitve predpisov o javnem redu in miru 74, v letu 1967 pa 66 oseb. Pri tem pa Da se zagotovi osebna varnost občanov pri njihovem delu, razvedrilu in počitku in da se ohranita red in čistoča v strnjenih naseljih, je bilo izdanih več predpisov, med katerimi sta najpomembnejši: — republiški zakon o prekrških zoper javni red in mir in — občinski odlok o javnem redu in miru na območju občine Laško, objavljen v 22. številki Uradnega vestnika Celje dne 22. 6. 1966 z dopolnitvami v številki 30 z dne 30. 9. 1966. Po teh predpisih so kršitve javnega reda in miru tista dejanja ali opustitve, s katerimi se na nedovoljen način moti mir in delo občanov, ovira izvrševanje zakonitih ukrepov državnih organov, ovira izvrševanje pravic organizacij, ogroža splošna varnost ljudi in premoženja ali javna morala, kvari zunanji izgled kraja ali kako drugače ogroža normalni način življenja. Zaradi kršitve javnega reda in miru je sodnik za prekrške v zadnjih letih v naši občini izrekel naslednje upravne kazni : 1 Leto Upravne kazni zaradi kršitve javnega reda in miru % glede na vse izrečene upravne kazni 1965 352 36.6 1966 347 32.4 1967 219 21.3 Podatki kažejo na zmanjševanje števila upravno kaznovanih zaradi kršitev javnega reda in miru. Pri obravnavanju posameznih prekrškov glede na številčnost in pomembnost bomo kršitve javnega reda in miru razdelili v tri skupine in sicer: 1. Ogrožanje javnega reda in miru v ožjem smislu; 2. Kršitve, storjene z namenom pridobivanja materialne koristi na nedovoljen način; 3. Ostale kršitve javnega reda in miru. POD OGROŽANJE JAVNEGA REDA IN MIRU V OŽJEM SMISLU ŠTEJEMO: PRETEPE, POSEBNO NESRAMNO, ŽALJIVO, SUROVO IN NEDOSTOJNO VEDENJE NA JAVNIH KRAJIH ALI JAVNIH PROSTORIH. Takšne kršitve so bile najbolj pogoste v gostilnah in to v večjih naseljih zlasti v Laškem, Rimskih Toplicah, Zidanem mostu in v Radečah. Prizorišča teh izgredov pa so gostinski lokali in ulice oziroma ceste v njihovi bližini. Do povečanja teh izgredov pride tudi ob posameznih prireditvah, kadar so te povezane s točenjem alkoholnih pijač. Po dnevih pa so take kršitve najpogostejše ob sobotah, nedeljah in praznikih ter ob izplačilnih dneh. Pojavi pretepov in drugega nedostojnega vedenja je v postopnem upadanju. Zaradi teh prestopkov je bilo v letu 1966 224, v letu 1967 pa 142 upravno kaznovanih. Zaradi vinjenosti in sočasnega ogrožanja drugih oseb je bilo pridržanih do iztreznitve v letu 1966 ugotavljajo težji primeri izgredov, kjer je nastopalo hkrati večje število kršiteljev. V takih primerih, v preteklem letu jih je bilo 28, je moralo intervenirati večje število delavcev milice. Kot storilci teh prestopkov se pojavljajo v večini primerov ene in iste osebe oziroma skupina oseb, ki povzročajo kršitve v vinjenem stanju. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da je med kršitelji javnega reda in miru število mladoletnih prestopnikov iz leta v leto v porastu. Da se omejijo in preprečijo ti pojavi, so proti stalnim povratnikom kršenja javnega reda in miru nujno potrebni hitri ukrepi in ostrejše kazenske sankcije. MED KRŠITVE, KI IMAJO NAMEN PRIDOBITI MATERIALNE KORISTI NA NEDOVOLJEN NAČIN, ŠTEJEMO IGRANJE HAZARDNIH IN DRUGIH PODOBNIH IGER, KROŠNJARJENJE, VDAJANJE PROSTITUCIJI, VDAJANJE BREZDELJU, KLATENJE IN BERAČENJE. Klatežev, brezdelnežev in beračev je bilo zalotenih največ na železniških postajah v Zidanem mostu in Laškem. Navadno so brez sredstev, pogosto tudi brez osebnih dokumentov. Njihov izgovor je običajen, da iščejo zaposlitev, da so prišli na obisk znancev ali na ogled krajev in podobno. Takih, ki se preživljajo z beračenjem, je med njimi le malo. Ostali se preživljajo z priložnostnimi deli, seveda pa mnogi med njimi tudi kradejo, goljufajo in podobno. Med njimi je največ iz drugih republik in to iz gospodarsko nerazvitih krajev. Prihajajo zaradi zaposlitve in ker zaposlitve ne dobe, se potem potikajo iz kraja v kraj. V letu 1967 je bilo obravnavanih pri sodniku za prekrške 17 tovrstnih prestopnikov. Igranje hazardnih in drugih iger ni številno. Najbolj pogosto je med sezonskimi delavci in to v manjših in zakotnih gostilnah. V letu 1967 so bili ugotovljeni samo 3 taki primeri. Dejansko stanje na tem področju je težko ugotoviti, ker se za denar igra tudi v zasebnih stanovanjih, igralci pa so tudi bolj previdni in skušajo prikazati, da igrajo le v zabàvo in ne za denar. Pojavi krošnjarjenja tudi ne naraščajo. Saj sta bila v letu 1966 obravnavana 2, v letu 1967 pa le 1 primer. Predvsem gre tu za preprodajo izdelkov domače obrti, defektnega industrijskega blaga in deloma tudi vtihotapljenih predmetov. Med kaznovanimi so bili vsi iz drugih republik. MED OSTALIMI KRŠITVAMI JAVNEGA REDA IN MIRU JE NAJPOGOSTEJŠE NEDOSTOJNO VEDENJE PROTI URADNIM OSEBAM, NEUPOŠTEVANJE ZAKONITIH UKREPOV URADNIH OSEB, NAMERNO POŠKODOVANJE JAVNIH NAPRAV IN PODOBNO. Kršitve nedostojnega vedenja iproti uradnim osebam alli neupoštevanje zakonitih ukrepov uradnih oseb prihaja najbolj pogosto ob utemeljenih in zakonitih intervencijah delavcev milice. Upravičenim ukrepom varnostnih organov posamezniki ne samo, da jim nasprotujejo, temveč se jim tudi fizično zoperstavljajo. Tako so bili miličniki pri vzdrževanju javnega reda in miru v letu 1967 53-krat fizično napadeni, v 63 primerih pa so bili nanje izvršeni izpadi z neprimernimi izrazi in hudimi žaljivkami. Pogosti so tudi primeri poškodovanja javnih naprav in predvsem prometnih znakov ter nasadov in klopi v javnih parkih. Storilce teh prekrškov je težko zaslediti, ker store ta dejanja navadno v nočnem času, ko se predhodno prepričajo, da jih nihče ne opazuje. Kot je bilo že omenjeno, pride največkrat do kršitve javnega reda v gostinskih obratih ali v njihovi neposredni bližini pod vplivom alkohola. Republiški zakon o prekrških zoper javni red in mir in občinski odlok o javnem redu in miru prepo- (Nadaljevanje na zadnji strani) Gesto od Šmihela do Kuretnega so zgradili Na pobudo občanov in ob pomoči Krajevne skupnosti Laško so letos začeli z urejanjem ceste, ki bo naselje Šmihela neposredno povezala z občani v Kuretnem. Cesta je dolga cca 2000 m, široka 5 m ter prevozna za vsak težek kamionski promet. Za ureditev te ceste so občani opravili preko 3000 prostovoljnih ur, vgrajeno je bilo 300 m3 gramoza ter za prevoze in gramoz porabljenih 14.000 novih dinarjev KRAJEVNA SKUPNOST SEDRAŽ GRADI VODOVOD Po večletnih razgovorih o problemu vode v Sedražu, so letos končno le začeli gradnjo vodovoda. Ko bo vodovod, za katerega imamo ta čas že skoraj vso potrebno dokumentacijo, dograjen, bo z njim dokončno rešeno vprašanje vode za ves centralni del sedraške krajevne skupnosti. Prizadeti občani kažejo, razen redkih izjem, ki so značilne povsod, izredno veliko zanimanje in tudi vsestransko pripravljenost za sodelovanje. Vsa nestrokovna dela bodo v glavnem opravljena s prostovoljnim delom, poleg tega pa bodo vsi bodoči koristniki prispevali za sedraške razmere precejšen denarni delež. Zanimivo je, da je bilo treba samo za zajetje kopati 16 metrov daleč pod zemjo, zaradi česar je nastal kar pravi rudniški rov. Toda še tako težavna in umazana dela so bila opravljena z dobro voljo, saj se vsi zavedajo, kaj pomeni voda v hiši. Tudi občinska skupščina je letos pokazala v okviru proračunskih možnosti precejšnjo razumevanje, upamo pa, da bo to razumevanje naslednje leto še večje, kajti grobi predračun kaže, da bo vodovod stal nekaj več kot 10 milijonov starih dinarjev. Res je, da bodo občani sami prispevali velik delež, vendar vsega le ne bodo zmogli. Dela na zajetju novega sedraškega vodovoda Kot že rečeno bo z izgradnjo vodovoda rejen problem vode v centralnem delu skupnosti. Zaenkrat je okoli 40 neposrednih interesentov in kar je glavno, vodo bosta dobila tudi šola in dom »Borisa Kidriča-«. Upamo, da bodo tako šola Rimske Toplice, katere podružnica je sedraška šola, kot trgovsko podjetje Merx in Stanovanjsko podjetje, od katerib ima v domu prvi trgovino, drugi pa z njim gospodari, pokazali pričakovano razumevanje in brez večjih razprav prispevali svoj delež. Prav tako pa upamo, da se bodo tudi tisti, zaenkrat še omahljivi občani le priključili k tej skupni akciji. Slika pa ne bi bila popolna, če ne bi tudi povedali, da takšne aktivnosti, kot jo kažejo za vodovod neposredno zainteresirani občani, in zlasti režijski odbor, ki ga v glavnem vodita Franjo DIACCI in po strokovni plati Stane DERNOVSEK, v Sedražu v zadnjih nekaj letih ni bilo. Upamo lahko le, da bo tako tudi vnaprej. CVETKO KNEZ STANOVANJSKO PODJETJE LAŠKO razpisuje po členu 11 Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66) in členu 8 tozadevnega odloka Skupščine občine Laško (Ur. vestnik Celje, št. 25-324/67) JAVNI NATEČAJ za oddajo naslednjega stavbnega zemljišča: • Kat. občina Pare. št. m8 Izklicna cena po m2 Opomba Lahomšek 554/J7 554 6,00 delno jurejeno Laško 518 del 1000 8,00 delno 'urejeno Radeče 230/3 419 7,00 delno (urejeno Radeče 230/2 in 318/20 302 7,00 delno “urejeno Radeče 215/18 540 6,00 delno urejeno Radeče 215/19 455 6,00 delno urejeno Radeče 181/2 689 8,00 delno (urejeno Širje 130/12 in 902/12 351 6,50 delno Urejeno Natečaj bo v tot\ek, dne 24. septembra 1968 ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja v Laškem št. 5/1. Na delu pare. št. 518 k. o. Laško je predvidena zidava predelovalnega obrata, na pare. št. 215/18 in 215/19 k. o. Radeče zidava masivnih ali montažnih družinskih hiš, na ostalih pa zidava visoko-pritličnih družinskih hiš. Rok začetka graditve se določi za leto 1969, dokončanja pa za leto 1972. Odškodnine za stavbno zemljišče in stroške je treba plačati v roku 8 dni po prejemu ustreznega računa, sicer kupcu zapade na natečaju pridobljena pravica do uporabe stavbnega zemljišča. Varščina znaša N-din 1.000. Interesenti jo morajo položiti na blagajni podjetja ali na žiro račun št. 5071-1-1195 pri SDK Laško najkasneje do 22. 9. 1968, sicer nimajo pravice sodelovati na natečaju. Varščina se upošteva pri plačilu kupnine, oziroma vrne. Komisija za izvedbo natečajev pri Stanovanjskem podjetju Laško Zdravstveni dom Celje RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MESEC SEPTEMBER 1968 V času od 1. do 30. septembra 1968 bo dežurna služba zdravnikov m medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice in k tem spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1968 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 9. Pečar dr. Samo Vlastelica Olga 2.9.— 8.9. Dolanc dr. Jože šološi Helena 9. 9.—15. 9. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 16. 9.-22. 9. Pečar dr. Samo Vlastelica Olga 23. 9.-29. 9. Dolanc dr. Jože Turin Elizabeta 30.9. Velikonja dr. Tone Vlastelica Olga k Kršitve javnega reda in miru (Nadaljevanje z 10. strani) vedujeta točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, vinjenim osebam, alkoholikom ter drugim osebam, za katere je znano, da kršijo red in mir v vinjenem stanju in skupini, v kateri je vinjeni gost. Tega predpisa pa se osebje, zaposleno v gostinskih lokalih, največkrat ne pridržuje, ker je pač njihov interes, da čimveč iztržijo, deloma pa tudi iz bojazni, ker so navadno vinjene osebe predvsem pa alkoholiki zelo nasilni. O tej problematiki je razpravljal tudi svet za splošne in notranje zadeve Skupščine občine Laško ter dal pismeno priporočilo oziroma opozo- prireditev, na katerih se točijo alkoholne pijače. Tudi krajevne skupnosti, turistične in druge organizacije ter društva, ki imajo interes za urejenost naselij in dobro počutje občanov, bi morali s preventivnim delom skrbeti za ohranitev javnega reda in miru predvsem v turističnih okoliših. Ne moremo pričakovati, da bo turist še prišel v naše kraje, če bo imel v gostišču za predstavo pretep in razgrajanje, v nočnih urah vpitje in kričanje na cestah in ulicah, v parkih prevrnjene in polomljene klopi, ob cestah pa poškodovane prometne znake in strgana obvestila na razglasnih deskah. CENKO JANČIČ GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI od 1. 7. do 20. 8. 1968 SMRTI — PENIC Andreja, (3 leta), Laško n. h.; — LESNIK Jože (67), upokojenec, Lahom-no 5; — KLENOVŠEK Frančiška, (76), gospodinja, Strmec 14; — PODBREZNIK Antonija, (61), poljedel-ka, Ojstro 26; — KMETIC Viktor, (78), kmet, Svibno 36; — BRVAR Matevž (62), upokojenec, šir-je 15; — KOZMUS Karl, (57), kmet, Lahovgraben; — DOBRŠEK Jožefa, (76), zasebnica. Blatni vrh; — VIDEC Jakob, (66), Mačkovec 18; — PLANKO Antonija, (72), upokojenka, Lože 13; — GRAŠIČ Terezija (73), upokojenka, šmar-jeta 31; — KNEŠAK Apolonija, (79), soc. podpiran-ka, Debro 79. POROKE — VERBOVŠEK Ivan, pleskar iz Olešč 53 in ŠMID Nada, gospodinjska pomočnica iz — JAZBEC Alojzij, ključavničar iz štor 46 in JAGER Ana, trgovska pomočnica iz štor 46: — KNAVS Ivan, gradbeni tehnik iz Njivic 18 in BERGAR Ivanka, kuharica iz Jagnje-nice 19 a; — MEDVEŠEK Franc, delavec iz Zagrada 4 in KNEZ Breda, delavka iz Radeč 137; — GORENC Stanko, delavec iz Počakovega in KUNŠEK Cvetka, gospodinjska pomočnica iz Lahovgrabna. ROJSTVA — ALEKSENCEV Pavel, sin Ane, Debro 4; — GABERŠEK Tomaž, sin Karoline, Strmca 22; — HITI Mojca, hči Emilije, Laško 306; — PETRIČ Bojan, sin Anice, Laško 306; — SLAPŠAK Martina, hči Martine, Harje 20; — VEBER Marija, hči Marije, Laško 349; — OBREZA Peter, sin Neže, Breze 53; — HORJAK Amalija, hči Amalije, Mačko-mca 22; — PLANKO Vinko sin Frančiške, Mala Breza 14. »BOR« MIZARSKO GALANTERIJSKO PODJETJE L A 9 K O razpisuje NATEČAJ ZA SPREJEM VAJENCEV ZA STROJNE IN POHIŠTVENE MIZARJE Pogoj: končana osnovna šola — osemletka. Prošnje oddajte do 20. septembra 1968 v upravi podjetja. rilo vsem gostinskim organizacijam in zasebnim gostilničarjem o obveznem izvajanju določil prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnikom in vinjenim osebam. Razen tega sta bila sklicana že dva posveta s predstavniki gostinskih organizacij in de’avci milice, na katerih je bila obravnavana ta problematika ter sprejeti zaključki in obveze o izvajanju preventivnih ukrepov za varstvo javnega reda in mira v gostinskih obratih. Lahko trdimo, da so ti skupni posveti in dogovori med organi javne varnosti in gostinskimi delavci vplivali, da se je število prekrškov v gostinskih obratih precej zmanjšalo. Skrb za preprečevanje kršitev javnega reda in miru ne sme biti samo delo navedenih delavcev in služb, temveč so za to odgovorni tudi organizatorji raznih zabavnih in drugih »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 10 in 11, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Ziro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. PREGLED o nezaposlenih na področju občine Laško po kvalifikacijski strukturi in šolski izobrazbi, ki so bili v evidenci pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju na dan 30. 6. in 31. 7. 1968. POKLIC šolska Izobrazba JUNIJ JULIJ Spol Spol M. ž. Skupaj M. Z. Skupaj strojni tehnik srednja ekonomski tehnik srednja učitelj srednja matur, gimnazije srednja stroj, ključavničar avtomehanik elektromehanlk rudar gradb. delovodja administrator elektroinštalater čevljar krojač-ica trg. pomočnik-ca jamski kopač kuhar-ica babica cvetličarka mlekar-ica kvalificiran kvalificiran kvalificiran kvalificiran kvalificiran kvalificiran kvalificiran kvalificiran kvalificirana kvalificirana kvalificiran kvalificirana kvalificiran kvalificiran kvalificiran nekvalificirani delavd brez poklica invalidi kvalificirani invalidi nekvalificirani brez poklica •kupaj; REKAPITULACIJA: Srednja Kvalificirani Nekvalificirani brez poklica Invalidi Skupaj; 1 __ i 3 3 —r 1 1 2 1 3 1 _ 1 2 2 2 — 2 1 — 1 1 — 1 3 2 5 1 — 1 1 T 1 5 6 1 1 2 1 i ___ 2 2 1 1 1 l — 1 1 1 - 1 — 33 1 l 1 1 2 2 — 2 2 — 2 1 - I 1 - 1 2 2 1 1 1 1 1 1 42 35 97 40 53 93 6 1 7 6 1 7 5 3 8 5 3 s 71 77 148 67 76 143 3 5 8 2 5 7 13 13 28 14 14 28 42 53 97 40 33 93 11 4 15 n 4 15 71 77 148 67 76 143