Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica
★
Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din ln jo je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje
Leto Vlil. - št. 1-2
KOČEVJE, 1. januarje 1963
Ceno 20 din

Srečno 1963-**'*
ž
e površen pregled gospodarskih dogajanj v preteklem letu nam pove, da so gsopodarske or-
ganizacije v kočevski občini dokaj dobro prestale preizkušnjo, ki jo je postavil novi gospodarski sistem. Kljub slabemu razpoloženju in pesimizmu v nekaterih delovnih kolektivih v prvem četrtletju, ko se nismo znali dovolj hitro prilagoditi novim pogojem, smo lahko s končnim rezultatom gospodarjenja v celoti zadovoljni.
V proizvodnji in gospodarstvu na sploh zaznamujemo ponoven dvig družbenega proizvoda in narodnega dohodka, kljub temu, da v tem času niso pričeli z obratovanjem novi obrati. To je rezultat boljše organizacije dela in povečanja produktivnosti v »Itasu«, Rudniku, In kopu in še nekaterih delovnih organizacijah, Kot posebno pomemben uspeh pa je treba omeniti hitro orientacijo naše kovinske industrije na inozemska tržišča, kjer so bile sklenjene tudi znatne pogodbe za izvoz. Tako smo poleg kmetijstva in lesne industrije, ki sta izvažali že doslej, dobili še tretjo panogo, ki ima vse pogoje, da izvoz še poveča.
Manj uspehov smo dosegli v komunalni in stanovanjski izgradnji in na področju družbenih služb. Gradimo sicer razmeroma veliko novih stanovanj, malo pa smo jih dogradili. V delovanju družbenih služb se še vedno čutijo ostanki administrativnega sistema v nagrajevanju, kar negativno vpliva tudi na organizacijo dela in osvajanje novih nalog, ki se pred te službe postavljajo.
P
■ oleg pomanjkljivosti, ki smo jih ugtovili in jih bo potrebno odstraniti v prihodnjem letu, bomo hioraJi izvršiti tudi vrsto novih halog. Lahko bi jih razdelili v tri
skupine, ki pa so seveda med seboj tesno povezane.
K prvi skupini štejem vse tiste, ki so v neposredni zvezi z uveljavitvijo sprememb, ki jih prinaša nova ustava FSRJ. Sedaj, ko je razprava o zvezni in republiški ustavi v glavnem zaključena, bomo morali posebno pozornost posvetiti izdelavi statuta komune, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Čakajo nas tudi obširne politične priprave za izvedbo volitev v občinsko skupščino in druge predstavniške organe.
% Nadaljevanje na 2. str.
IT" o prehajamo v novo leto, ■■ je dobro in prav, da pregledamo, kaj smo v preteklem obdobju dosegli, kaj je bilo dobro in kaj ne. ter da napravimo načrt za delo v prihodnjem letu. V ribniški komuni z doseženimi plani gospodarskih organizacij ne moremo biti v celoti zadovoljni, čeprav so imeli ponekod težave. Vidni uspehi pa se kažejo z začetkom dela v novih obratnih in poslovnih prostorih, ki so bili dograjeni v preteklem letu. Pohvaliti je treba tudi delo režijskih odborov pri gradnji zdravstvenega doma v Loškem potoku in v Sodražici ter pri gradnji vodovodov v Slemenih, Lipovcu in v Loškem potoku. Sredstva za gradnjo so skoraj v celoti prispevali občani sami.
V letu 1903 bo treba skrbeti predvsem za zvišanje proizvodnje, ki naj bi sc v primerjavi z
minulim letom povečala vsaj za 16 %. Na dvig proizvodnje pa bo odločilno vplivala povečana produktivnost, treba bo izboljšati organizacijo dela ter smotrno izkoristiti proizvodne kapacitete.
■ Nadaljevanje na 2. str.
T e to 1962 je za nami. Od pr-■■J vega do zadnjega dne je bilo polno kontrastov. Že vreme nas je s svojo muhavostjo neprestano presenečalo ter dajalo dogodkom svoj pečat. V takem okolju smo letos izvrševali zelo zapletene naloge. Dosegli smo tako stopnjo razvoja, ki ne dopušča zadrževanja na doseženih uspehih. Napredek je pogojen z iskanjem
novih oblik gospodarskega sodelovanja ob istočasni krepitvi celotnega komunalnega sistema.
Pogovori o osnutkih zvezne in republiške ustave so bili najznačilnejša družbeno politična akcija preteklega leta. Tu smo sproščeno in precej natančno odkrili, kaj smo dosegli na posameznih področjih v komuni. Izhajajoč iz ugotovljenega stanja in dejstva, da postavlja nova ustava v središče družbeno političnih dogajanj človeka kot upravljalca in občana, lahko trdimo, da je večji del naših ljudi že prevzel to vlogo.
Razprave o ustavi so potrdile, da del občanov prenaša velika bremena napredka in zavestno razvija naš družbeno politični in ekonomski sistem. Na tej poti se srečujejo s posameznimi nosilci stare miselnosti, ki se prepočasi vživljajo v razvijajoči sistem samoupravljanja. Zaradi razvejanosti ler širine samoupravljanja ne vidijo v središču tega dogajanja človeka.
Ker še vsi ne občutijo procesov, ki vodijo združevanje v gospodarstvu, javnih službah in celotnih gospodarskih središč v jugoslovanskem merilu in izven njega, naj bi bil že sedaj interes občanov usmerjen v zagotovitev stabilnosti v občinskem statutu in statutu delovne skupnosti. Ker so neizdelani odnosi med občino in krajevno skupnostjo že sedaj po-♦ Nadaljevanji na 2. str.
BBIIIIIIIIBMI Milil	II
|Q
ako, spet se je obrnilo le-š to, zajetni koledar smo preli-| stali do konca, tja do razigra-e nega Silvestra! Nato smo kole-i dar zaprli, iz gole radovednosti I in da bi še enkrat obudili spo-e mine na zadnjih 365 dni pa I smo ga še enkrat na hitro pre-I leteli. Ugotovili smo: pač leto, e kakršnih je bilo že veliko, tu e uspehi, tam neuspehi, precejšen I gospodarski napredek, temeljit j obračun tov. Tita v Splitu in I odločni ukrepi za izboljšanje. I Osnutek nove ustave je razgi-! bal najširše množice delovnih š ljudi, strnil jih je okrog sebe. | Razprave o novem zakoniku s naše ustavnosti so dokazale, da i je vedno in povsod v ospredju | človek kot posameznik, človek-e upravljavec ...
! In v mednarodnem življenju? Nekaj novih astronavtov in satelitov, nekaj desetin atomskih bomb več, zapleti v Kongu, Karibih, na Himalaji
I v
I Uto
osmo
I
j itd., nekaj novih držav, nova j ! posvetovanja o miru in razoro- j I žitvi, podkrepljena z novimi se- | j rijami atomskih poskusov, sl- j ! cer pa je vse po starem... Na j I Silvestrov večer pa bomo me- j j tali raztopljeni svinec v vodo j ! in opazovali vijuge na kavini I I usedlini, hoteč ugotoviti, kaj \ j nam bo prineslo novo leto.
Kaj nam bo prineslo? Nihče I e ne ve, vsak samo ugiblje. Mir, I I nove zaplete ali še kaj huj- I e šega? Bo leto novih uspe- e e hov v osvajanju vesolja ali bo = I vse skupaj izginilo pod mo- j | gočnimi gobastimi oblaki? Po- j 1 čakajmo...
In mi? Želimo, da bi bilo j ! novo leto vsaj tako uspešno kot j I minulo, želimo posredovati na- | j šim bralcem čimveč zanimi- j j vega branja in da Bi postale j i Novice, ki stopajo že v osmi | I letnik, res list vseh občanov, da j j bi navezali še tesnejše, prisrč- j \ nejše stike. Trudili se bomo e j kvaliteto lista v vseh pogledih j = še izboljšati... Prepričani smo, j I da bo obračun ob letu še uspeš- i j nejši. Za zdaj pa želimo vsem j | sodelavcem, naročnikom, bral- j I ccm, poštarjem, ki marljivo š j raznašajo list, organizacijam in j \ nodietiem srečno novo leto.
podjetjem srečno novo leto.
UREDNIŠTVO
■ MN ■IMIMim
Seja ObLO Ribnica
Pretekli ponedeljek, 24. decembra, je bila v Ribnici zadnja seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora v letošnjem letu. Na seji so odborniki poslušali več poročil in rešili vrsto problemov, ki so se nabrali od zadnje seje.
Najprej so poslušali informativno poročilo o gradnji nove bolnice v Ljubljani, ki je zaradi vedno večjih potreb in zastarelosti sedanjih kliničnih bolnic nujno potrebna. V nadaljevanju so, poleg važnejših, o katerih poročamo posebej, obravnavali še naslednja
Odobren gozdno gospodarski načrt
Oba zbora ObLO Kočevje sta na zadnji seji odobrila gozdno gospodarski načrt, ki ga je sestavila posebna komisija in ga je že odobril svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Načrt je izdelan za dobo desetih let in zajema okoli 20.000 ha gozdnih površin na območjih Stare cerkve, Stojne, Mozlja in Strug. Od vseh teh gozdov je le okoli 7000 ha dobrih. Načrt predvideva gojitvene in melioracijske ukrepe.
NOVI ODLOKI IN DRUGO
Občinski ljudski odbor Kočevje je na zadnji seji sprejel še odlok o rebalansu proračuna za leto
1962,	odlok o financiranju proračunskih potreb za prvo četrtletje
1963,	odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencev in delavcev ObLO, odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o dopolnilnem proračunskem prispeku iz osebnega dohodka delavcev za leto 1963, odlok o določitvi količine vina in žganja, ki ga smejo proizvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1962/63 brez plačila prometnega davka, potrdil poročilo o likvidaciji Poslovne zveze za gozdarstvo in kmetijstvo Kočevje in sklepal o sanaciji Damsko-frizerskega salona Kočevje.
Pred dnevom JLA so skupine vojakov obiskale tudi nekatera kočevska podjetja. Ena od skupin je obiskala tudi CZP Kočevski tisk. Vojaki so si najprej ogledali podjetje in faze proizvodnje, nato pa jih je kolektiv pedjetja skromno pogostil in obdaroval.
vprašanja:
—	izvolili so nove poravnalne svete (oz. potrdili dosedanje) v Ribnici, Dolenji vasi, Sodražici in Loš kem potoku;
—	volili so novo komisijo za prošnje in pritožbe občanov. Ta komisija dela že od priključitve sodraške občine. Ker doslej ni bilo v njej zastopnika iz Loškega potoka, so ga odborniki izvolili;
—	sprejeli so odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine za čas od 1. 1. do 31. marca 1963 na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov. Finančni načrt izdatkov ne sme preseči 25 % izvršenih izdatkov po občinskem proračunu za leto 1962;
—	sprejeli so odlok o podelitvi novoletnih nagrad uslužbencem in delavcem občinskega ljudskega odbora, samostojnih zavodov in organizacij. Novoletne nagrade dobijo vsi, ki so 'bili na dan 1. decembra v delovnem razmerju z omenjenimi organi, organizacijami in zavodi, In sicer v višini mesečne plače.
—	sprejeli so odlok o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestilo za ločeno življenje in kilometrino za uslužbence ObLO ter pbč. zavodov in organizacij;
—	tajnik ObLO je seznanil odbornike z nekaterimi naj bistvenejšimi lastnostmi novega občinskega statuta;
—	potrdili so garancijske izjave
za 4,692.000 din za ureditev zdravstvenega doma v Loškem potoku, ter začasno garancijsko izjavo KZ Ribnica za najetje dvajset milijonov din kredita za nakup mlade živine. Na koncu so razrešili le nekatere zadeve splošnega ljudskega premoženja ...	,
Nadaljevanje
S
Druga skupina nalog je tista, ki bo od slehernega občana zahtevala aktivno sodelovanje v pripravah za izvedbo proslave 20-ob-letnice kočevskega zbora. Te naloge so tako obsežne in vsestranske, da jih ni mogoče opisati v nekaj besedah. Gre za to, da poleg političnih priprav, ki bodo v ta namen potrebne, uredimo Kočevje in ostala naselja, da bodo lahko dostojno sprejela naše najvišje predstavniške organe in preživele poslance kočevskega zbora.
Tretja skupina nalog bi zah te-, vala vrsto analiz in dokumentarnega gradiva za Izdelavo sedemletnega družbenega plana za razvoj občine. Od osnovnih postavk tega dolgoročnega plana bo odvisno, kakšna bo naša prihodnost. Ve.č pozornosti bomo morali posvetiti urbanizmu in komunalni ureditvi, pa tudi gospodarstvu in družbenim službam.
Izvršitev vseh teh številnih nalog bo odvisna od prizadevnosti vseh naših družbenih činiteljev in od vsakega občana. Prepričan sem, da se vsi naši občani dobro zavedajo svojih dolžnosti in jih bodo tako kot doslej požrtvovalno izvrševali.
Pri izvajanju vseh teh nalog želim vsem Občanom naše občine v NOVEM LETU 1963 MNOGO USPEHOV!
Drago Benčina, predsednik ObLO Kočevje
Vsa sredstva stanovanjskega sklada in sredstva gospodarskih organizacij bomo morali zagotoviti za gradnjo stanovanj, kajti pomanjkanje stanovanj je pri na.s zelo pereč problem. Ker bi radi stanovanjsko stisko čimprej vsaj omilili, če že ne odpravili, bomo morali za gradnjo stanovanj zaradi pomanjkanja sredstev najeti kredit.
Volitve in imenovanja
Občinski ljudski odbor Kočevje je na zadnji seji, ki je bila 26. decembra, imenoval za direktorja trgovskega podjetja »Trgopromct« Kočevje Rudija Rauha,
za direktorja tovarne sukna »Tekstilana« dosedanjega v. d, direktorja Antona Levstika in za upraviteljico posebne šole v Kočevju Francko Hren.
OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU —
TUNIS. — Pred kratkim so v Tuniziji odkrili zaroto proti predsedniku Ilabibu Burgibi. Do zarote proti varnosti države je prišlo, kakor nekateri menijo, zaradi poslabšanja gospodarskega položaja. V uradnem sporočilu tunizijske vlade, potem ko so zaroto zatrli, je rečeno, da so jo skovali v tujini in so bili vmešani tudi nekateri predstavniki tunizijske voj-
NEW DELHY - V četrtek je bil zaključen 9-dnevni uradni obisk Edvarda Kardelja v Indiji. Ogledal si je več indijskih držav in se pogovarjal z indijskimi voditelji o aktualnih mednarodnih problemih. V čast podpredsednika ZIS so v New Delhiju predvajali
jugoslov. film Kozara. — Iz Indije je tov. Kardelj odpotoval v Irak. Z obiskom v Iraku sc bo odprla nova stran v odnosih med tema državama.
LEOPOLDVILLE. - Položaj v Kongu se ponovno zapleta. Sem je pred kratkim prišla ameriška misija, kar ne vpliva posebno vzpodbudno na razvoj dogodkov. ZDA pravijo, da je misija potrebna zaradi »naraščanja komunistične nevarnosti«. To pa ni po volji generalnemu sekretarju OZN TJ Tantu in ne v skladu z njegovimi načrti za združitev Konga. Nekateri tudi ugibajo, da so ZDA poslale vojaško misijo v Kongo (vodja misije je pred dnevi obiskal Katango), zaradi »ravnotežja«
OD PETKA DO PETKA
z načrtom Londona in Bruslja za ustanovitev federacije Katange, Tanganjike, Sev. Rodezije in N jase. Seccsionist Combe pa seveda niti slišati noče o integraciji s Kongom...
COLOBMO. — 31. dec. bo predsednica cejlonske vlade g. Banda-ranaikc prispela v Peking, kjer bo premiera Cu En Laju sporočila predloge šestih azijsko - afriških držav za odpravo nesoglasij med Indijo in Kitajsko. Z istim namenom se bo nazaj grede ustavila tudi v New Delhiju.
KAIRO. — Po vesteh agencije TASS je jemenska vlada sklenila ustanoviti vrhovni ekonomski svet, ki naj načrtuje gospodarsko politiko in nadzira izpolnjevanje na-
s prve strani
Z dograditvijo ceste Ljubljana —Kočevje prihodnje leto se bo tudi v naših krajih močno povečal turizem. Za to imamo vse poboje, saj je po Ribniški dolini precej lepih izletniških krajev. Treba bo zagotoviti precej sredstev tudii za ureditev že obstoječih in za gradnjo novih gostinskih obratov. To tembolj, ker bo prihodnje leto republiška proslava 20-letnice- Kočevskega zbora. Urediti bo treba naselja, na kar moramo že zdaj računati, da bomo zagotovili dovolj sredstev.
Kakor vidimo, nas čaka v novem letu precej nalog, ki jih bomo lahko uspešno opravili ob sodelovanju in podbori vseh občanov. Prepričan, da bo novo leto uspešnejše od pravkar minulega, želim vsem občanom ribniške komune srečno in zadovoljno novo leto!
France Ilc,
predsednik ObLO Ribnica
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
♦
vzročali nasprotja in kritizerstvo, je naša odgovorna naloga, da bomo z odgovornostjo sodelovali pri oblikovanju občinskega statuta ter dopolnjevali pripravljena določila. Statut mora biti pošten dogovor med občani v vseh zadevah, ki jih postavljamo nasproti občinski skupščini in njenim organom. Posebna pozornost velja Številu, mestu in vlogi krajevnih skupnosti ter krajevnih odborov; celotnega območja komune ne moremo razdeliti na krajevne skupnosti, razmisliti pa moramo o izrazitih središčih v komuni, z upoštevanjem odnosov, ki so se izoblikovali med Sodražico in Loškim potokom ter občino. Pozorno bo treba premisliti o predlogu Slemen, kjer so se občani zavzeli za svojo krajevno skupnost.
Nastopajoče leto naj pomeni nepopustljivo družbeno politično dejavnost, še bolj premišljeno in racionalno vlaganje v razvoj gospodarstva, kulture in prosvete ter socialnega varstva z zavestno nodporo vseh dosedanjih delavcev in prostovoljnim vključevanjem mladine. Novo leto naj pomeni vsem odločen korak k nadaljnjemu utrjevanju komunalnega sistema. katerega temeljni tvorec je človek.
Vsem sodelavcem in dragim občanom želim uspešno novo leto 1963.
BOGO ABRAIIAMSBERG, predsednik ObO SZDL Ribnica
DOMA IN PO SVETU
Črtov v gosp. razvoju Jemen a.
BEOGRAD. — Te dni zasedata v našem glavnem mestu oba zbora Zvezne ljudske skupščine. Poslanci obravnavajo predlog družbenega plana za leto 1963. Poudarili so, naj bo letni plan realna ocena naših zmožnosti. Poslanci so razpravljali še o problemih razvoja obrtništva, o vlogi in pomenu znanstvenega dela itd. Gospodarski odbor Zveznega zbora je obravnaval tudi nekatere gospodarske predpise, ki sc nanašajo na družbeni plan 1963, kakor je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku na izredne dohodke gosp. organizacij, za katerega menijo, da je najmanj vzpodbuden instrument...
Osnutek ustave SR Slovenije
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega področja dela na sejah svojih zborov, po svetih in komisijah ter po organih občinske uprave.
Občinska skupščina izvoli izmed svojih članov predsednika. Predsednik predstavlja občinsko skupščino, sklicuje in vodi njene seje ter zastopa občino v premoženjsko pravnih razmerjih; poklican je tudi, da skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine in za vsklajevanje dela občinskih organov. Podrobneje so njegove pravice in dolžnosti določene z občinskim statutom.
Osnutek republiške ustave je posvetil posebno pozornost tudi krajevni skupnosti kot pomembni obliki teritorialnega samoupravljanja, v kateri se znotraj občine neposredno in samoupravno zadovoljujejo skupne potrebe članov krajevnih skupnosti, potrebe družin, gospodinjstev in naselij. Krajevno skupnost ustanovijo občani v naselju ali delu naselja kot svojo teritorialno samoupravno skupnost. Za ustanovitev potrebujejo soglasje občinske skupščine. Organizacijo in delo krajevne skupnosti urejuje statut, ki ga sprejme krajevna skupnost sama, potrdi pa občinska skupščina. Krajevna skupnost ima za izvrševanje svojih samoupravnih pravic potrebna sredstva, ki jih daje občina ali občani in delovne organizacije s področja krajevne skupnosti. S tako dobljenimi sredstvi razpolaga krajevna skupnost samostojno. Krajevna skupnost je pravna oseba.
Naslednja oblika neposredne samouprave v občini so zbori občanov. Glede njih osnutek republiške ustave ne prinaša kakšnih novosti in imajo iste značilnosti, kot smo jih doslej poznali za zbore volivcev. Nova je določba, po kateri sme zbor občanov sklicati tudi občinska in krajevna organizacija SZDL, ki je tudi sama po sebi neka oblika samoupravljanja. Na zboru občanov odločajo le volivci, drugi pa se zbora lahko udeležujejo.
Piše: Silvo Vremec
Občinski referendum se lahko izvrši zato, da občani potrdijo odlok ali sklep, ki ga je občinska skupščina že sprejela, ali pa zato, da se izjavijo o predlogu oziroma sklepu vnaprej. Podrobnejšo ureditev občinskega referenduma predpiše občinski statut. Odločitev, ki jo občani sprejmejo na referendumu, je za občinsko skupščino obvezna. Občinska skupščina ne more leto dni po izvedbi relerenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
V mestih z več občinami so predvideni tudi mestni sveti. Mestni svet je organ, ki vsklajuje delo občin na območju mesta v zadevah urbanistične izgradnje in ureditve mesta, prometa, komunalnih in drugih služb, ki so skupnega pomena za mesto.
Okraj je družbeno politična skupnost za opravljanje zadev, ki imajo skupen pomen za območje več občin. Okraj opravlja naloge, ki so mu peverj'ene po ustavi in zakonih ali ki mu jih poverijo občine v izvrševanje. Okraj zlasti organizira strokovno in drugo pomoč za občine, skrbi za zakonitost dela občin, ustanavlja zavode in organizira službe, ki so skupnega pomena za občine v okraju ter opravlja še druge naloge, ki mu jih dajo v pristojnost zakoni. Za opravljanje svojih nalog razpolaga okraj s sredstvi, s katerimi samostojno razpolaga. Okraj ima svoj statut, s katerim si predpiše organizacijo in delo. Najvišji organ v okraju je okrajna skupščina. Člane v okrajno skupščino delegirajo občine.
3. REPUBLIKA
Republika ni le skupek organov in njihovih pristojnosti, temveč državna in družbena skupnost, ki je samostojno politično in materialno odgovorna za svoj razvoj. Republika opravjla vse družbene zadeve, ki so skupnega pomena za gospodarsko, kulturno in socialno življenje v republiki, razen tistih zadev, ki so pravica in dolžnost federacije. Republiška ustava te pravice in dolžnosti podrobno razčlenjuje.
Glede organizacije republike ni bistvenih novosti. Spremeni se sestava republiške skupščine, ki bo podobno kot Zvezna skupščina imela pet zborov: republiškega, gospodarskega, socialno-zdravstve-nega, prosvetno-kultumega in politično-upravnega. Kljub vsem tem zborom bo v bistvu ohranjen dvodomen sistem. Republiška skupščina ima svojega predsednika in podpredsednika, odbore in komisije. Poseben organ skupščine je Izvršni svet. Giedc vseh teh organov ni posebnih novosti; posebnih novosti tudi ni v organizaciji republiške uprave. Omeniti velja le, da republiška ustava ne predvideva več republiških svetov kot posebnih politično-izvršilnih organov republike, ker spričo dejstva, da se je v 1'epubliški skupščini spremenila sestava dosedanjega zbora proizvajalcev, tudi ni več potrebe zanje. Vendar pa je republiška ustava predvidela možnost ustanovitve takih svetov, če se bo v bodoče pojavila potreba zanje. Vendar pa je republiška ustava predvidela možnost ustanovitve takih svetov, če se bo v bodoče pojavila potreba zanje. Odpravljeno je tudi razlikovanje dosedanjih državnih sekretariatov in sekretariatov Izvršnega sveta in se predvidevajo le državni sekretariati.
Posebni poglavji republiške ustave sta namenjeni sodstvu in javnemu tožilstvu ter varstvu ustavnosti in zakonitosti.
Redna sodišča v SRS so; občinsko, okrajno in vrhovno sodišče SRS. Njihovo organizacijo in delo urejuje poseben zakon.
Kar se tiče varstva ustavnosti in zakonitosti je najpomembnejša, poleg doslednega uvajanja javnosti v poslovanje vseh organov v republiki, uvedba ustavnega sodišča, ki bo presojalo skladnost predpisov okrajev in občin ter drugih samoupravnih organizacij in organov z republiško ustavo in republiškimi zakoni.
KONEC
Proslave ob dnevu JLA v Kočevju, bila je v Scškovem domu, se je udeležilo rekordno število ljudi. Precej jih je moralo celo stati. Govoril je tajnik občinskega odbora ZROP tov. Bruno Ciglič, nastopili pa so še učenci kočevskih šol s pevskimi, telovadnimi, z recitacijskimi, s plesnimi, z glasbenimi in drugimi točkami.
Zadnji plenum v tem letu
(O. K.) — Na petkovem plenu- bilo več kritičnih pripomb na ra-
mu (21. decembra) občinskega odbora SZDL v Ribnici so najprej analizirali potek razprav o predosnutku zvezne ustave, problematiki, ki so jo sočasno obravnavali občani ter Itako daleč so z izdelavo občinskega statuta. Nadaljevali so z ugotovitvami, kako potekajo letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze ter kakšne naloge čakajo krajevne organizacije SZDL v prihodnjem letu. Na kraju so sprejeli finančno poročilo o izdatkih v letu 1961/62 in predlog proračuna občinskega odbora SZDL za leto 1963.
Ker smo v našem tedniku že obširneje poročali o najvažnejših ugotovitvah iz razprav o predosnutku ustave, naj omenimo samo, da bodo z razpravami organizacije SZDL nadaljevale tudi v prihodnjem letu. Vsi občani, posebno pa člani SZDL, naj bi se seznanili vsaj z najpomembnejšimi stvarmi, ki jih prinaša nova ustava v naše življenje.
Delo statutarne komisije in podkomisij je zelo zahtevno in zahteva temeljite analize iz konkretnega delovanja komune. Računajo, da bo osnutek občinskega statuta do konca januarja 1963 že pripravljen in dan v razpravo občanom. Takrat pa kaj več o statutu.
Od 16 krajevnih organizacij SZDL je že imelo konference devet. Udeležba na konferencah Je bila še kar dobra. Ostale organizacije SZDL bodo imele konference v teh dneh. Letna konferenca občinskega odbora Socialistične zveze pa bo predvidoma v januarju prihodnje leto.
Poleg konstruktivne razprave na konferencah je treba letos omeniti skrbno pripravljena poročila predsednikov odborov Socialistične zveze, v katerih je bila razgrnjena problematika kraja, organizacij in delo odbora v pretekli mandatni dobi. Iz tega lahko razberemo, da so dosedanji odbori v glavnem dobro opravili zaupano delo in da postaja Socialistična zveza vedno pomembnejša politična sila.
Rotacija je prišla do polnega ■■'raza, saj je v nove odbore bilo izvoljeno 60 odstotkov novih ljudi. Za nova vodstva so predvideni seminarji, da bo delo odborov čim kvalitetnejše.
Na plenumu so se dotaknili tudi drugih vprašanj. Izrečenih je
čun škode, ki j o je povzročila čez leto divjad. Samo na Slemenih znaša škoda po divjadi nad 300 tisoč din, verjetno pa ni nič manjša tudi v Loškem potoku. Divjad pa je povzročila občutno škodo tudi v nekaterih ostalih krajih, kjer imajo polja v bližini gozdov. Ugotovljeno je bilo, da je stalež divjadi v nekaterih predelih že previsok in bodo zato morale lovske družine nekaj ukreniti. Kmetje ne bodo v nedogled žrtve divjadi. Saj se že zdaj dogaja, tako na primer v Loškem potoku, da so zaradi divjačine, ki je vse sproti potrgala, opustili gojenje nekaterih poljskih kultur.
Realizacija proračuna
oročilo o realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov občine Ribnica v minulem letu, ki so ga obravnavali na zadnji seji ObLO, je med odborniki vzbudilo precej zanimanja. Poročilo je zajemalo čas do 12. decembra in lahko upamo, da se je stanje do konca leta nekoliko izboljšalo.
Plan za leto 1962 je predvideval, če upoštevamo odbitke in znižanje za 24 milijonov, 261,684.000 dinarjev dohodkov. Realiziranih je bilo nekaj nad 175 milijonov din dohodkov. Za prosveto in kulturo so izdali štiri milijone, za socialno skrbstvo 10,5 milijona, za zdravstveno zaščito 10,5 milijona, za komunalno dejavnost 13 milijonov, za negospodarske investicije tri milijone, dotacije skladu za šolstvo 59,919 milijonov, itd. Skupaj izdatki — 172,651.000 din. Primanjkljaj znaša 44,995.000 din.
Za primanjkljaj moramo iskati vzrok predvsem v pre-nehaju obratovanja žag veneči jamk, številnih odpovedih obrti, znižanju prevozov pa tudi v tem, da glavna podjetja ■niso izpolnila plana, kar se bo-čutno pozna tudi v občinskem proračunu. Nekatera podjetja so sicer izpolnila količinski plan in imajo precej neprodanih zalog, niso pa izpolnila plačane realizacije.
Silni in njegov „fconjiče1i
Pred dnevi sem obiskal narodnega heroja Jožeta Boldana-Silnega. Pogovarjala sva se predvsem o legendarnem pohodu Štirinajste divizije na Štajersko, ki se ga je kot komandant enega izmed bataljonov udeležil tudi tovariš Silni. O tem pohodu namerava tovariš Silni v kratkem napisati za naš list daljši sestavek. No, potem pa sem zvedel tudi za njegovega »konjička«.
Tovariš Silni je lovec in ljubitelj narave, zato ni čudno, da goji posebno ljubezen do divjadi in še posebej do ptic.
— Predvsem gojim kanarčke, mi je pripovedoval. — Ko pridem zvečer zmučen (in včasih tudi jezen) domov, mi kanarčki zapojejo in takoj me mine vsa utrujenost in nerazpoloženje. Komaj me vidijo, že začnejo peti.
— Od kdaj jih pa gojite?
— Se pred vojno sem imel enega belega. Potem je prišla vojna in za ptice ni bilo časa. Menda sem jih začel gojiti spet leta 1950. Imel pa sem smolo. Do njih je prišel pes in mi tri pojedel.
— Leta 1956, ko sem prišel iz JLA v Kočevje, sem začel gojiti tudi nekatere druge živali, je nadaljeval. Imel sem srnice, veverico in lisico, ki sem ji skopal na vrtu tudi rov. Pa tudi lisička ni imela sreče. Nekoč je prišel na vrt sosedov pes in jo raztrgal.
Potem sva se spet povrnila h kanarčkom.
— Res, je odgovoril na moje vprašanje, z njimi je precej dela, če jih hočeš imeti v redu ...
—- ... in stroškov je tudi precej, je dodala žena. Samo za jajca smo dali v enem mesecu okoli 3000 dinarjev, ker je treba mlade kanarčke hraniti nekaj časa samo z jajci. Jajca so draga, kokoši pa nimamo ...
— ... vendar nam kanarčki v zameno za trud in stroške nudijo prijetno razvedrilo in zabavo.
Potem smo se pogovorili še o vrstah kanarčkov, hrani in drugem. 2ena je še dejala:
Praznovanje dneva JLA v Fari
21. decembra smo učenci osnovne šole v Vas-Fari priredili lepo proslavo v čast dneva JLA. Spored je bil posvečen spominom na partizansko borbo, vseboval pa je tudi točke, ki so osvetljevale današnje delo in življenje naše vojske.
Posebno svečano obeležje je dalo prireditvi pripovedovanje o hrabrih podvigih partizanov v Kolpski dolini in Gorskem Ko-taru. O vsem tem je namreč govoril letalski podpolkovnik Mladen S neder, doma iz Broda na Kolpi. Naročil nam je, naj se pridno učimo in se tako pripravljamo za bodoče graditelje socializma in vestne čuvarje naše s krvjo priborjene svobode.
Pionirji smo pridno poslušali njegovo pripovedovanje in se bomo trudili, da uresničimo njegove besede.
Darinka Juretič,
7. razred Vas-Fara
— Od vseh kanarčkov ima mož najraje Miklico, odhranila sem jo pa jaz.
— E, kaj tisto, je dejal Silni, potem pa priznal:
— Res jo imam najraje. Revica je bila takrat, zdaj pa je najbolj živahen potepin. Navihanka je in zelo družabna. Prav taka je, kot sem bil jaz, ko sem bil še mlad.
No, tisto z Mikico pa je bilo takole:
Mati jo je zvalila nekako pred
»Kanarčki mi s petjem napravijo veliko veselja ... seveda pa zahtevajo tudi posebno nego,« je dejal tov. Silni
dvema letoma. Čistokrvni kanarčki pa morajo biti registrirani. Na nogo dobijo obroček, na kateri je letnica rojstva. Tako so dobili obročke tudi Mikica in njena dva »bratca«. Obročka-nje pa je vplivalo na njihovo mater tako, da jih ni hotela več hraniti. Po dveh dneh se je mati le omehčala in in začela spet hraniti dva, Mikice pa ni marala, zato jo je hranila žena Silnega. Mikica je potem postala najbolj vesel ptič, pozna vse člane družine, pa tudi največ mladičev je zvalila letos.
Tovariš Silni pravi, da namerava svojo »gospodarsko« panogo še razviti. V letu 1963 bo nabavil še več različnih vrst kanarčkov. Z njimi namerava nastopati tudi na raznih razstavah .in tekmovanjih.
Učenci glasbene šole x Mari cerhii
(O. H.). 20. decembra so našo šolo obiskali učenci glasbene šote iz Kočevja. Nastopili so v domu »Svoboda« v Stari cerkvi. Učenci naše šole so zvesto in z zanimanjem sledili izvajanju na različnih instrumentih, saj je bilo kvalitetno in program pester. Skoraj vsi učenci glasbene šole so pokazali precej spretnosti in znanja, čeprav obstoja ta šola komaj dobro leto. Zasluga za take uspehe gre predavateljem šole, predvsem pa dolgoletnemu in nesebičnemu glasbenemu pedagogu prof. Milošu Humeku.
Takih in podobnih prireditev si učenci naše šole še želijo.
Isti dan zvečer so nas obiskali tudi vojaki ribniške garnizije in navdušili občinstvo in otroke s sporedom v počastitev dneva JLA.
Tekmujte z nami !
Pod tem naslovom se javlja DPD Svoboda iz Stare cerkve pri izvajanju svojega programa v napovedanem tekmovanju.
Nicollo Machiavelli: »MANDRAGOLA«
Z malo zakasnitvijo, a opravičljivo, otvarja svojo gledališko sezono DPD Svoboda v Stari cerkvi s komedijo »Mandragola«. Delo je nastalo v petnajstem stoletju, v času, ko je svet trepetal v grozovitih bojih, epidemijah in drugih grozotah. To pa ni moglo ostati brez vpliva na umetnost, ki je nujno morala slediti splošnemu razvoju dogodkov. Ni colo Machiavelli je bil eden najdrznejših oblikovalcev dramske umetnosti one dobe. Brezobzirno in drastično je ožigosal razmere v plasteh na vrhu takratne družbe, kar so mu zamerili in ga preganjali. Leta 1520. je nastala Mandragola. Pri nas je delo doživelo velik uspeh na televiziji in v ljubljanski predstavi. Kot igralci bodo nastopili Calimacco (Miha Cetinski), Siro (Jože Struna), Messer Nicia (Cveto Novak), Ligurio (Ciril Pogo-
relc). Sostrata (Milena Trpin), pater Timotelj (Tone Debeljak), ženska (Albina Lavrič), Dona Lu-krezia (Hilda Konig). Delo je poslovenil Ciril Kosmač, scenski osnutki akademskega slikarja Milana Butine, šepetalka Milka Gorše. Sceno izdelal Jože Vavtar, dra-
maturška obdelava Cveto Novak in režija Ciril Pogorelc.
Premiera Mandragole bo v nedeljo, 30. decembra ob 18. uri v Domu Svobode v Stari cerkvi.
Mladini izpod 16 let vstop ni dovoljen niti v spremstvu staršev!
CN
Nastop glasbene šole v Fari
20. decembra so učence osnovne šole v Vas-Fari obiskali gojenci Glasbene šole iz Kočevja. S prisrčnim sporedom so postopoma seznanjali naše učence s posameznimi instrumenti in pokazali dokajšnje znanje in prizadevnost. Navdušili so naše po-
slušalce in marsikateri si je na tihem želel, da bi se tudi sam učil igrati na instrument. Zelje bodo za nas v Fari ostale zaenkrat še neuresničljive. Težko bomo čakali drugo leto, ko nas bodo gojenci iz Kočevja ponovno obiskali.	V. M.
V petek, 21. decembra, je priredila šola »Jožeta Seška« v Seškovcm domu v Kočevju pvosla\ o v počastitev dneva JLA, hkrati pa je proslavila tudi zaključek Jugoslovanskih pionirskih iger. Na proslavi je. pripovedoval vojak o življenju v armiji. Učenci so skupino vojakov, ki je prisostvovala proslavi, tudi obdarili.
Na proslavi so podelili učencem in učenkam priznanja (diplome) za dosežene uspehe v Jugoslovanskih pionirskih igrah. Učence Scškove šole so obdarili tudi učenci Bračičeve šole z nogometno žogo.
Pionirji so pripravili (udi lep program (več telovadnih točk, recitacij itd.).
♦
♦
♦
X
4
♦
♦
♦
♦
♦
❖
♦
♦
♦
♦
♦
♦
X
4
%
4
♦
♦
♦
♦
!
HAS
KOČEVJE

čestita ob novem letu vsem občanom in poslovnim
prijateljem
ca
CD
videni - dobrepolje
iiiillr
liii
TRGOVSKO PODJETJE
Jelka
RIBNICA
;:llj
ŽELI ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU
Kolektiv gradbenega podjetja
čestita poslovnim prijateljem in občanom ter jim želi veliko uspehov v novem letu 1963
_ GRADBENIK Ribnica
vam želi prijetno praznovanje novega leta in veliko uspehov pri nadaljnjem delu
j
♦
♦
♦
♦
4
l
4
4
4
4
t
4
X
Abonentom čestita za novo leto
HL0SK.CL
ZejtaotacLja
KOC Ev JE
CLD
C—
ca
gostilničar iz PRIGORICE
4
4
čestita gostom in se jim
še vnaprej priporoča
l_LJ
>co
gostilničar RAKITNICA
Gostom in ostalim občanom čestitam ob novem letu in se jim še vnaprej priporočam
Cenjenim strankam čestita za novo leto in se priporoča
Fotoatelje RIBNICA
!
RIBNICA
STRANKAM SE ŠE VNAPREJ PRIPOROČA IN JIM ŽELI SREČNO NOVO LETO
Vsem bralcem in sodelavcem ter kolektivom želita mnogo sreče in uspehov v
letu 1963
ČZP Kočevski tisk
4
♦ <^f-£Lz<z£skL □ galon B ^2iioanc
%
4
>4444444444444444444444444444444*44444
uredništvo in uprava »NOVIC«
\
v
l
»Olepševalni inženir«
Bogomil Juvanc-Mile. Kdor ga nc pozna, ni pravi Ribničan. Mile je tak, Ribničan z dušo in telesom, ves zrasel z njo, pozna jo tako dobro, kakor le more kdo poznati svoj rojstni kraj.
Mile je frizer, »olepševalni tehnik«, kakor pravi, ali bolje »inženir«, saj urejuje človeške glave že precej nad štirideset let...
Nekaj o vašem ... «
— Da. že vem. Nekaj o mojem življenju ... Sem Ribničan že od '5- januarja 1902, razen nekaj let, ko sem sc neprostovoljno klatil Po svetu. Moj oče je bil frizer, Pečak je frizer, moj sin je frizer, ^kratka, sami frizerji, kolikor nas j® Juvancev. Najprej sem mislil, Pa bom poštar, prva vojna pa je vse lepe načrte postavila na gla-Vf>. Moral sem v uk v Ljubljano [P ko je šel brat-frizer k voja-. 0rn, sem poprijel doma, da bi lrhela Ribnica snažilca ...«
Pripovedoval je počasi, kakor tu se nama nikamor ne mudi, J^htal in izbiral besede ter spolne iz svoje bogate frizerske ka-^ere. Ne bi bil pravi Ribničan, če i* ne tičalo v njem vsaj malo f^Savosti, te lepe značilnosti ribjih ljudi. In tega ima v izobi-
lju. Vedno je pripravljen za šalo, seveda v pravi meri, vedno rad poklepeta (kateri frizer pa ne?!)
»Kako ste pa preživeli vojno?«
— Ja, kar precej težko je bilo, 1942, leta sem moral v internacijo, ne da bi me kaj dosti spraševali, če hočem. V Renndciju sem bil »kapo frizerjev«. Spomladi 1913 sem prišel domov in spet pograbil škarje in britev. Naslednje leto so me odpeljali h Gregorju, kjer sem kopal za Nemčijo »ši-cengrabne«; domobranci so me sicer hoteli likvidirati, toda Nemci niso pustili, ker bi bili potem brez frizerja.
»Kaj menite o svojem poklicu?«
— Lep poklic je to. Vedno sem med ljudmi, vedno na tekočem, samo star ne bi smel postati, da bi lahko delal in zadovoljeval ljudi.
»So frizerji res tako klepetavi?«
— Morda, toda jaz nisem bil nikdar preveč. Seveda, poklic je že tak, da se jezik kaj rad (in preveč) vrti. Toda kaj hočemo...
»In vaš konjiček?«
— Čebele in muzika, pa reše-
vanje križank. Čebele me tentajo, da pridem na zrak (zadnje čase grem bolj malo ven, tudi delam ne več). Ta »konjiček« zahteva
voLiko dela, ki me žene v naravo.
In naša godba. 1927. sem spravil skupaj bivšo sokolsko godbo. Igram že od 1919. leta, tudi zdaj pri gasilcih, vendar bolj poredko. Vodim jih še, včasih, če imam kaj več sape, pa tudi zapiham...
Ko človek prestopi prag petdesetega ali šestdesetega leta, potem ko je prehodil naporno, dolgo pot. polno zaprek in neprijetnosti, mu ne preostane nič drugega, kakor gol spomin na nekdanje čase, ko je bil še mlad, ko je bilo veselje kljub težkim časom njegov vsakdanji tovariš, ko so bile noge čvrste, močno srce in glava polna prešernih, mladostnih misli. Toda > ostaja preteklost, sicer lepa. prijetna, a vendarle vse drugačna od sedanjosti. Tudi naš frizer, sicer tako šegav in prijeten sogovornik, sc ob spominih zmrači in, medtem ko pregleduje stare, obledele fotografije, sc mu oči pome-glijo in izpod naočnikov mu pri-polzi nekaj toplih, moških solz ...
— Na koncu, je dejail, bi želel vsem znancem in gostom prijetno novo leto, sam sebi pa, da bi bilo vsaj tako, kot je bilo letošnje...
F. GRIVEC
Delo in problemi ribniške mladine
Ribniška mladina je že na letni kofercnci izvolila 5 komisij (ideološko, kadrovsko, šolsko, društveno-zabavno ter komisijo za gospodarstvo in samoupravljanje), kar naj bi poživilo delo mladine. Doslej je namreč vse delo viselo običajno le na enem članu komiteja, zdaj pa je omogočeno vsakemu mladincu, da dela na področju, za katerega čuti Veselje.	...	.	, „
(kaj pa z ozirom na učne uspehe?
Komisije morajo pripraviti načrte za delo do 15. januarja, vendar delajo nekatere že zdaj. Ideološka, kadrovska in šolska so že imele več sestankov, društveno zabavna pa pridno dela pri pripravah za novoletno jelko.
Mladino in komisije čaka še precej dela. Tako naj bi se mladina po sklepu zadnje seje občinskega komiteja LMS pozanimala za delo komisije za štipendije pri občinskem ljudskem odboru. Višine štipendij po mnenju mladine niso povsem pravično porazdeljene z ozirom na gmotno stanje posameznih štipendistov
prip. ur.).
Dalje namerava mladina posvetiti več pozornosti vključevanju novih članov v mladinsko organizacijo. Znano je namreč, da mladina gostinskih podjetij in trgovin ne sodeluje v LMS, kar pa ni prav. Problematično je tudi vključevanje študentov in srednješolcev, ker ti večinoma niso doma.
Trški aktiv je prirejal tudi mladinske plese v dvorani ObLO. Sem je mladina rada zahajala, ker so jim bili pač edina zabava v dolgočasnih nedeljskih popoldnevih. Plačevali smo minimalno
vstopnino za čiščenje dvorane. Igral nam je gramofon, 'ki ga je s ploščami vred prinesel nek mladinec. Vse bi bilo v redu, če ne bi nekega dne prišel na občinski komite račun za 15.000 dinarjev na račun zaščite avtorskih pravic.
Kdo bo plačal račun, še vedno ne vemo, ker denarja nimamo. Naš ples pa je tako propadel. Mladinci namreč nismo vedeli za to takso, saj nas ni prej nihče poučil ali posvaril.
Imamo še več problemov, ki zahtevajo obdelave, vendar o njih še drugič.
Lojze Češarek
cdbo« tseoecaEcaeoaoioioeoioeoBoaoec
■
Premalo strokovnjakov
Na zadnji seji obeh zborov ObLO Ribnica so govorili tudi o kadrovski problematiki v gospodarstvu in javnih službah v občini. Posebna komisija, ki obravnava ta vprašanja, je izdelala anketo, da bi ugotovila, kakšne potrebe po kadrih so v občini in kakšne strokovnjake sploh imamo. Anketa, v kateri je bilo treba med drugim tudi odgovoriti na vprašanje o delovnem mestu, ki ga kdo ima in opisati kvalifikacijo, je bila večinoma zelo pomanjkljivo izpolnjena.
Po vseh podjetjih in zavodih so 3—5-članske komisije, ki delujejo v okviru občinske komisije ... Komisija jc ugotovila, da ima na območju komune 20—25 % ljudi na vodilnih mestih zadostno kva-lifikacijo, ostali pa imajo nižjo izobrazbo in niti ne veliko prakse! Zadnje čase se stanje nekoliko izboljšuje.
Mladi ljudje prihajajo iz šol in večkrat zasedajo odgovorna me-
Dan JLA v Strugah
Tudi v Strugah smo svečano proslavili 21. obletnico naše ljudske armade. Pripadniki JLA so obiskali naš kraj in nam posredovali zanimiv program. Proslave se je udeležilo veliko ljudi. Udeležila sta se je tudi sekretar obč. komiteja ZKS Kočevje Miro Heg-ler in narodni heroj Silni. (D. G.).
Moderna šola
Sola v Dolenji vasi velja za najmodernejšo šolo v ribniški in kočevski občini. Nova je in razen štirih razredov, zbornice, pisarne, kabineta za učila in šolske kuhinje nima nič drugega. O, pač, centralno kurjavo. Pri tem pa se jim neprestano zapleta. Kurijo, razredi pa so mrzli! Centralna jim je že nekajkrat pošteno zagodla. Najbolj zadnji decembrski teden, ko je popolnoma odpovedala. Naj so še tako kurili, razredi so bili mrzli! Nato so vtaknili en razred v zbornico, drugega v kabinet z učili, tretji je bil na hodniku, četrti pa med vrati (na hodniku in ostalih prostorih je bilo toplo!). Strokovnjaki so ugotovili, da je centralna zmrznila, in da bo zaradi »posrečene« napeljave vedno zmrzovalo (če ne bodo neprenehoma kurili). Da, modema šola!
sta, takorekoč brez prakse. Bolje bi bilo, da bi mladi strokovnjaki najprej delali nekaj časa na manj odgovornih mestih, da bi dobili vpogled v delo.
Komisija je tudi ugotovila, da premalo skrbimo za mlade perspektivne ljudi, ki imajo voljo in zmožnosti. Take ljudi bi vsekakor morali usmerjati v dopolnilne šole.
(g)
0
m
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
n
o
Finančno poročilo Novic za leto 1961
Glede na določila 33. člena Zakona o tisku in drugih oblikah informacij (Uradni list FLRJ, št. 45-60) objavljamo naslednje poročilo o poslovanju v letu 1961:
V letu 1961 je ČZP Kočevski tisk izdal 52 številk NOVIC — glasila SZDL občin Kočevje in Ribnica (od tega dve dvojni) — v povprečni tedenski nakladi 4538 izvodov in povprečno na štirih straneh velikega formata. Najnižja tedenska naklada je bila 4430 izvodov, najvišja pa 4972 izvodov.
Skupni dohodki časopisa (ki posluje v sklopu CZP) so bili leta 1961 5,698.737 din. Dohodkov iz naročnine je bilo 1,912.093 din, iz kloportaže 306.180 din, od malih oglasov, objav in razpisov pa 3,480.464 din.
Poslovni stroški časopisa v letu 1961 so znašali skupno 8,892.019 din (tisk, klišeji itd.). Za osebne dohodke je bilo izplačanih 2,260.463 din. Primanjkljaj 5,453.745 din je krilo CZP Kočevski tisk, ki izdaja časopis.
Kočevje, 26. decembra 1962.
Upravnik lista: PETER JUVAN
Urednik:
FRANCE GRIVEC
Direktor ČZP: IGNAC KARNIČNIK
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
o
3BC3EC3B0BC3eC3eCDeCDeC31CDe01CDBCDeC310e0
Dopolnilni proračunski prispevek
Na zadnji seji ObLO Ribnica so sprejeli odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka za leto 1963, ki bo
Šolarji na seji ObLO
Zadnji seji občinskega ljudskega odbora Kočevje je prisostvovala tudi skupina učencev osemletke »Jožeta Sešita« iz Kočevja. Čeprav je bilo to zanje nekaj povsem novega, so z zanimanjem zasledovali potek seje. Kljub temu, da so bili prvič na taki seji, so le spoznali, kako oba zbora občinskega ljudskega odbora odločata in sklepata o posameznih zadevah (komunalnih itd.), pomembnih za komuno (in zanje — šolarje). Cez leta pa bo morda prav kdo od teh šolarjev ljudski odbornik in bo skupaj z ostalimi odborniki odločal o razvoju komune.
Struge
Zelo prizadevni kulturni delavci v Strugah zaslužijo, da dobijo cim prej primernejšo dvorano za prireditve. Sedaj imajo v načrtu preureditev šolske kuhinje v te namene in bodo tudi uspeli, če bodo ljudje, ki imajo pri tem zadnjo besedo, pokazali več razumevanja.
Kako zelo so na tesnem, je pokazala letošnja proslava dneva republike, ko so v program vključili tudi sprejem cicibanov v PO in zelo slovesno izročili dolgoletnemu predsedniku društva Jožetu Križmanu diplomo in naslov častnega predsednika.
Da društvo kljub skrajni stiski za prostor dosega lepe uspehe je zasluga vzgojiteljev tamkajšnje šole. Tov. Iva Škufca, mladi predsednik društva"5bže Nose in drugi so na svoje dosedanje upehe lahko ponosni.
veljal za vse gospodarske organizacije, državne organe, samostojne zavode in družb, organizacije na območju občine. Delavci in uslužbenci, katerih skupni osebni dohodek ne presega 18.600 din na mesec, dopolnilnega praročunske-ga prispevka ne plačujejo. 10 % dopolnilnega proračunskega prispevka je dohodek občinskega proračuna, 5 % pa dohodek občinskega sklada za šolstvo. V pri-
Skupne inšpekcijske službe
Na zadnji seji ObLO Ribnica so razpravljati tudi o predlogu za ustanovitev skupnih inšpekcijskih služb za ribniško in kočevsko občino. Skupni inšpektorji bodo sanitarni, gradbeni in tržnii ter inšpektor za delo. Sedež inšpektoratov bo v Kočevju. Iz ribniške občine bi bila dva inšpektorja 'in ena administratorka, iz kočevske pa trije inšpektorji. Skupen bi bil tudi veterinarski inšpektor, čemur pa so se odborniki odločno uprli, češ da bodo potem morali klicati veterinarja iz Kočevja. Nihče ni pač mogel razumeti, da ostanejo veterinarji še naprej v Ribnici oz. v Sodražici in da bo skupna le inšpekcijska služba! Sklenili so, da se je treba o tem najprej pogovoriti z veterinarji.
Predgrnd
(J. S.) — Delavski svet KZ Kočevje je sredi maja razpravljal o ureditvi zadružnega doma v Pred-gradu. Sklenili so, da bodo letos zavarovali strešno opeko pred vetrom, vendar tega še do danes niso napravili. 15. dec. je močan veter precej poškodoval opeko na strehi zadružnega doma. Dobro bi bilo, da bi KZ dom čimprej uredila.
meru, da bi bili ogroženi osebni prejemki delavcev in uslužbencev, lahko ObLO zniža oz. oprosti gospodarsko organizacijo ali zavod plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka.
Večerna politična šola
(or) — 19. decembra je bila seja občinskega komiteja ZK Ribnica. Razpravljali so o idejno-politič-nem izobraževanju članov ZK. Večji del seje so posvetili programu večerne politične šole, za katero so sklenili, da začne z delom v tem teanu. Sola bo dvakrat na teden, trajala pa bo predvidoma štiri mesece. Program politične šole je zelo konkreten In kvaliteten. V nadaljevanju seje so govorili o poteku razprav o novi ustavi, o organizaciji raznih seminarjev in predavanj in drugem.
Banja Loka
(K) Pred kratkim so imele v Banja Loki občne zbore organizacije invalidov, RK in Zveze borcev. Razgovarjali so se predvsem o priznavalninah. Nekateri so izrazili željo, da bi radi postali člani ZB (čeprav organizacija obstoja že dovolj dolgo!). Invalidi so predvsem grajali člane, ki odhajajo na delo v Nemčijo...
V našem kraju je bilo organizirano skupinsko fotografiranje za nove izkaznice. Fotografiralo se je preko 200 ljudi.
Za novoletne praznike nas bo obiskal dedek Mraz in obdaroval predšolske in šolske otroke. Pionirji bodo pripravili krajši program.
STRAST
Ribic (nepotrpežljivo kvarto-pircem): »Kaj še ne boste nehali? Jaz moram vendar domov!«
DELAVSKA UNIVERZA vas vabi in obvešča
% V petek, 28, decembra ob
15.30	uri bo v klubski sobi organizacije SZDL Kočevje — prostori bivšega steklarstva — prva predstava filmskega gledališča. Predstavo bo vodil prof. Robert Puhar. Predvajali bomo celovečerni film »Obtežilna priča«. Vstopnina je 50 dinarjev.
S Vsem, ki žele opraviti sprejemni izpit za vpis na višjo komercialno šojo v Mariboru, sporočamo, da jim je na Delavski univerzi na voljo podroben program za ta izpit. Prijave za ta tečaj sprejemamo do 15. januarja 1963.
£ Do 31. decembra sprejemamo prijave za tečaj, ki omogoča pridobitev vseh stopenj kvalifikacij v gradbeništvu. Prosimo vodstva podjetij in sindikalne podružnice, da o tem obvestijo delavce in zberejo prijave.
# K sodelovanju vabimo predavatelje za predmete in teme, objavljene v tej rubriki 14. decembra 1962.
H Naprodaj imamo pisalne stroje raznih znamk.
Informacije vsak dan od 7. do 14. ure in še vsak torek od 14. dO 17. ure. Po telefonu na št. 2-82. Naslov: delavska, univerza Kočevje, Ljubljanska cesta 7.
TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA JLA
Kočeije
Združitev trgovin
S 1. januarjem se bodo združila trgovska podjetja Jelka iz Ribnice, Travna gora iz Sodražice in trgovsko podjetje Loški potok v novo podjetje s sedežem v Ribnici. O združitvi so razpravljali že na prejšnji seji ObLO Ribnica, vendar se niso zedinili. K novemu trgovskemu podjetju naj bi se predvidoma priključila tudi trgovina Železnina KZ Ribnica, zastopniki KZ pa so poudarili, da s trgovino krijejo del izgube posestva na Ugarju. Proti združitvi niso, ker se zavedajo, da je ribniška KZ edina, ki ima trgovino, vendar se je pojavilo vprašanje skladišč za umetna gnojila in drug reprodukcijski material KZ. Občinski ljudski odbor je priporočil trgovcem in zadrugi, naj sami najdejo najboljšo rešitev.
Občinski ljudski odbor je tudi potrdil priključitev gostilne v Loškem potoku k ribniškemu gostinskemu podjetju. Doslej je bila gostilna obrat gostinskega podjetja iz Loža.
DELAVSKA UNIVERZA KOČEVJE
želi delovnim organizacijam, vsem sodelavcem, slušateljem in poslušalcem
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963
♦	Preteklo nedeljo so ribniški 7 aktivni in rezervni oficirji or-X ganizirali v Ribnici šahovski
♦	dvoboj in brzoturnir. Obeh f tekmovanj, ki sta bili odigra-4 ni v počastitev dneva Jugoslo-
♦	vaške ljudske armade, se je x udeležilo okoli 25 kočevskih in X ribniških šahistov.
7 Dopoldne sta se v dvokrož-X nem brzoturnirskem dvoboju
♦	pomerili desetčlanski ekipi 7 Kočevja in Ribnice. V obeh X krogih so zmagali gostje, ki
♦	so premagali domačine z 12:8. 7 Od domačinov je dobil obe X partije le Golja, od gostov pa
♦	Lisac, Primc, Čimer in Žagar.
športna sekcija prireja pogosto šahovska tekmovanja za pionirje, mladince, mladinke in člu-ne. Pred kratkim je bil zaključen pionirski turnir, na katerem je nastopilo 8 šahistov. Prvo in drugo mesto sta si podelila Janez Ožura in Janez Kovač, ki sta remizirala in zbrala skupaj po 6.5 točk. Tretji je bil Alojz Kovač
Ribnica 12: It
Popoldne se je v polfinalnih borbah posameznikov pomerilo 22 šahistov Kočevja in Ribnice, ki so tekmovali v treh skupinah. V finale se je plasiralo deset najboljših, ki so zasedli naslednja mesta: 1. Mohar, 2. Lesar, 3. Osterman, 4. Čimer, 5. Mestek, 6. Primc, 7. Golja, 8. Lunder, 9. štimec, 10. Klarič.
Domačini so obdarili goste z značilnim ribniškim šopkom, vse tekmovavce pa je v krajšem nagovoru pozdravil tudi zastovnik garnizona. Ekipe in najboljši posameznik so dobili tudi spominske diplome.
(5 točk), za njim pa še Jožko Stimac. Marjan Kovač (Hrvat-sko), Slavko Klepec, Anton Poje in Jože štimec. Značilno za šahovska tekmovanja v Osilnici je, da se na vsakem pojavi kakšen nov šahist, kar dokazuje, da je pri nas precej ljubiteljev te igre.
-ip
Šah v Osilnici
SPORED RTV LJUBLJANA
Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00,
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 17,00, 19.30,
22.00.	Pisan glasbeni spored od
5.00	do 8.00.
Sobota, 29. decembra 1962
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Drobne skladbe Lucijana Marije Škerjanca, 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Dimnikar in sreča, 9.25 Malo instrumentov — veliko glasbe, 9.45 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo, 10.15 Uroš Krek: Simfonietta, 10.40 Seznanite se s Pankerjevimi — 14. lekcija (ponovitev), 10.55 Vsak dan nova popevka, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Ing. Oto Muck: Krmljenje doječih živali, 12.15 Igra nam Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča, 12.30 Operne melodije,
13.15	Obvestila In zabavna glasba,
13.30	Glasbeno darilo za Novo leto, 14.05 Paganini v interpretaciji Yehudi ja Menuhina, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.15 Pet krat pet, 15.40 Zbor Srednje glasbene šole Ljubljana,
16.00	Vsak dan za vas, 17.05 Gremo v kino, 17.50 Zabavni orkester Alfred Scholz, 18.10 Četrt ure z ansamblom Moj mira Sepeta, 18.25 Ukrajinske narodne pesmi, 18.45 Naši popotniki na tujem, 19.00 Obvestila, 19.05 Glasbene razglednice, 20.00 Novo v studiu 14, 20.20 Uje Petrov: Kolumb je pristal ob obali, 21.00 Za konec tedna — ples! 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.05 Glasbeni intermezzo, 23.10 Plesna glasba.
Nedelja, 30. decembra 1962
6.30—6.35 Napotki za turiste, 7.15—8.00 Vedre melodije za Novo leto — vmes ob 7.40—7.45 Pogovor s poslušalci, 8.00 MladinsKa radijska igra, Aleksander Maro-dič: Krikec in Pikec, 8.30 Pesmi o zimi, 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo, 10.00 Še pomni-
te, tovariši... Jure Krašovec: Za novo leto na pohodu, 10.30 Matineja ljubljanskih opernih solistov,
11.30	Nedeljska reportaža, 11.50 Deset minut pred dvanajsto, 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I,, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas.
14.00	Koncert pri vas doma, 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II., 15.15 Trikrat pet.
15.30	Zvočna slikanica, 16.00 Humoreska tega tedna — Robert Graves: O sebi, 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami, 17.05 Klavir v ritmu, 17.15 Zabavna radijska igra — Vitomil Zupan: Smrt luninega žarka, 18.05 Zapeljivec — simfonična pesnitev.
18.30	Športna nedelja, 19.00 Obvestila, 19.05 Glasbene razglednice.
20.00	Izberite svojo melodijo, 21.00 Večer s pianistom Svjatoslavom Richterjem, 22.15 Zabavni ansambli RTV Beograd, 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
Ponedeljek, 31. decembra 1962
8.05	Zborovska glasba, 8.25 Lepe melodije. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Alexander Brailowsky izvaja 14 Chopinovih preludij, 9.45 Poje Gorenjski vokalni kvintet. 10.15 Ruggierro Leoncavallo: Zaključni prizor opere Glumači. 10.35 Naš podlistek — V deželi ledene tišine — I. 10.55 Vsak dan nova popevka. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12 05 Kmetijski nasveti — Rudi Čačinovič: Dosedanji uspehi in perspektive našega kmetijstva, 12.15 Šiptarske narodne pesmi, 12.30 Zabavna glasba s čestitkami za Novo leto, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Odmevi iz starega Dunaja, 14.05 Znameniti operni zbori, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.15 Zabavni orkester RTV Ljubljana, 15.40 Scherzetto, Andante in Finale iz Sonate Saše Šantla, 16.00 Vsak dan za vas,
17.00	Veselo popoldne za vas — otroci! 18.30 Reportaža — Izvoz
večji kot uvoz. 19.00 Obvestila,
19.05	Glasbene razglednice, 20.00 —23.00 Novoletni sejem (Konec leta z našimi narodnimi in zabavnimi ansambli, pevkami in pevci ter Franetom Milčinskim) — vmes ob 23.05 Ura pred polnočjo. 23.55 Novoletna poslanica Maršala Tita, 24.00 Srečno 1963, 00,05—5.00 Zaplešimo v novem letu!
Torek, 1. januarja 1963
6.00—9.00 Srečno 1963!	8.00—
8.05	Novoletni pogovor s poslušalci 9.05 Zabavni intermezzo, 9.15 Mladinska radijska igra — Miirč Šušmelj: Zadeva — imenovana »volk«. 10.00 Novoletni koncert.
11.00	Zimski sprehod z orkestrom Franck Pourcel, 11.35 Nove skladbe za Novo leto, 12.05 Veseli novoletni zvoki z Ježkovim kabaretom, 13.15 Obvestila in zabavna elasba, 13.30 Novi nosne!ki ljubljanskega okteta, 13.50 Novoletne zgodbe in melodije, 15.15 Iz studia RTV Beograd. 15.40 Emanuel Cbabrier: Slikoviti prizori. 16.00 Zinka Kunc — 25 let v Metropolitanski operi, 17.05 Vrtiljak narodno zabavnih viž in plesnih melodij, 18.00 Radijska igra — Alphonse Daudet: Lek prečastitega očeta Levičnika, 18.45 Lepe melodi je z orkestrom Gino Mesco-l:i in Stanley Black. 19.05 Trije veliki zabavni orkestri prvikrat v letu 1963, 20.00 Vaše melodije v preteklem letu. 21.00 (Literarna oddaja. 21.45 Giuseppe Tartini: Pastoralna simfonija, 22.15—24.00 Ples ob kaminu.
Sreda, 2. januarja 1963
7.15—8.00 Mnogo sreče! 7.30— 7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Z narodno pesmijo v Novo leto. 8.30 Vedno priljubljeni zvoki, 9.00 Sončna ura, 10.00 Nekaj veselih taktov zabavne glasbe, 10.15 Literarna oddaja — Sanje? Resničnost! 11.00 Godala v veselem ritmu, 11.35 Mednarodna kronika, 11.55 Orkester Eddie Cal-
vert. 12.05 Koncert slavnih pevcev. 1? 45 Omldnnski intermezzo.
13.15	Obvestila in zabavna elasba. 13.30 Orkester RTV Ljubljana svojim poslušalcem za Novo leto. 14.10 Radina materi! — reportaža.
14.30	Dva »Trubadurja 20. stoletja«, 15.15 Zvočna ruleta. 15.35 Novoletni pozdrav narodnih pevcev iz Zagreba in Beograda, 16.00 Srečanje dveh virtuozov, 17.05 Snort in ritem, 18.00 Emil Sma-sek: Zvoki preteklosti, 18.45 Zabavna zbora Miška Hočevarja in Sereija Rajniisa. 19.00 Obvestila,
19.05	Nove in stare domače viže.
20.00	W. A. Mozart: Gledališki ravnatel j, 21.15 Zimska podoknica z velikimi zabavnimi orkestri.
22.15	S popevkami no svetu, 22.50 Zimski motivi. 23.05 Glasbena medigra, 23.10 Naši plesni ansambli in orkestri.
Sobota, 5. januarja 1963
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 8.35 Trije mladi slovenski glasbeni avtorji. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev!. 9.25 Glasbeni avtomat, 9.45 Partizanske pesmi. 10.00 Napoved časa in poročila. 10.15 Dva baročna koncerta, 10.40 Seznanite se s Parkerievtmi (ponovitev) — 15. lekcija, 10.55 Vsak dan nova popevka. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Martin Mis: Katera sredstva za varstvo rastlin bomo letos uporabljali, 12.15 Trio Janeza Svečnika, 12.30 Violinist David Oj st rab igra poljudne skladbe. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Veselo sobotno popoldne, 14.05 Concertino in suita, 14.35 Naši poslušalci čestitajo •n pozdravljajo. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Zabavni kalejdoskop, 15.40 Zborovska glasba,
16.00	Vsak dan za vas, 17.05 Gremo v kino, 17.50 V ritmu cha-cha-cha, 18.10 Četrt ure z orkestrom Les Baxter, 18.25 Črnske duhovne pesmi, 18.45 Okno v svet, 19.00 Obvestila, 19.05 Glasbene -razglednice, 20.00 Novo v studiu 14, 20.20 B. Nušič: DR, 21.00 Za konec tedna — ples, 22.15 Oddaja za naše Izseljence, 23.05 Sobotni ples,
ta teden za vas
KOČEVJE
Poročila sta se: Pozderec Martin, traktorist iz Cvišlerjev 2, star 24 let in Kerman Marija, polje-delka iz Cvišlerjev 2, stara 19 let.
Rodila je Poje Božemka iz Kočevja, Trata 2 — dečka.
LOŠKI POTOK
Rodili sta: Anzeljc Zofija, gospodinja iz Malega loga 21 — deklico; Kordiš Pavla, delavka iz Retlj 41 — deklico.
Umrla je Mohar Antonija, socialna podpiranka s Hriba 64 — stara 86 let.
ČESTITKA
Dolgoletnemu sodelavcu Karlu Oražmu iz Vinic tople čestitke za rojstni dan in novo leto — kolektiv CZP in Novic Kočevje.
ČESTITKA
Vsem lastnikom radijskih sprejemnikov iz Kočevja in okolice toplo čestitam za 1963. leto. In-kasant Hočevar.
ČESTITKA
Vsem znancem in prijateljem posebno pa domačim, želim srečno in uspešno novo leto in jih lepo pozdravljam. Leopold Levstek, V. p. 4660/14 Petrovac na Mlavi.
ČESTITKA
Fanta, ki služiva vojaški rok v Nišu, želiva vsem domačim, znancem in prijateljem veselo in uspešno novo leto, uredništvu Novic pa mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Mnogo uspehov v novem letu tudi kolektivom Rudnika in Itasa. Franci Kužnik in Jože Rus, Niš.
Čestitka
Ivanu Klepcu iz Dolge vasi 53 vse najboljše za 48. rojstni dan žena, otroci in ostali.
PRODAM
Ugodno prodam dvodelno omaro iz trdega lesa. Cena 8000 din. Pavla Poje, Kočevje, Ljubljanska cesta 36.
IZŽREBANI so bili obiskovalci razstave * UREDITEV SODOBNEGA DOMA ki imajo listke z naslednjimi številkami:
1.	5 kg laka (dobitek Kemične tovarne) — št. 1343;
2.	volnena odeja (dobitek Tek-stilane) — št. 1311;
3.	električni pekač (dobitek trgovine Tehnika) — št. 1321;
4.	flanelaste rjuhe (dobitek trgovine Tkanina) — št. 2260;
5.	lučka za televizor (dobitek trgovine Tehnika) — št. 2293;
6.	stojalo za cvetlice (dobitek INKOP) - št. 2072;
7.	stojalo za čevlje (dobitek gospodinjski center) — št. 2027.
CENTER ZA NAPREDEK
GOSPODINJSTVA KOČEVJE
OBRATOVANJE TRGOVIN Trgovine v Kočevju bodo v soboto, 29. decembra, obratovale neprekinjeno od 7.30 do 17. ure, trgovina Prehrana pa kot navadno neprekinjeno od 7.30 do 19. ure.
V ponedeljek, 31. decembra, bodo trgovine vključno s Prehrano obratovale neprekinjeno od 7.30 do 17. ure.
TRGOPROMET — Kočevje
KOČEVJE: 28. do 30. decembra ameriški barvni film »Stari ru-menko«, 31. decembra in 2. januarja slovenski film »Tistega lepega dne«, 3. in 4. januarja madžarski film »Zver«, 4. do 6. januarja nemški barvni film »Fredi pod tujimi zvezdami«, 7. in 8. januarja ameriški barv. film »Dve ljubezni Edi Duchi-na«, 9. in 10. januarja jugoslovanski film »Zakaj sfinge molčijo«, 11. do 13. januarja francoski barvni film »Potovanje z balonom«.
RUDNIK: 29. in 30. decembra sovjetski film »Šofer po sili«. 1. in 2. jan. angleški film »Liga gentlemanov«.
RIBNICA: 29. in 30. decembra poljski film »Pridi očka«, 5. in 6. januarja nemški film »Rdeči krog«, 12. in 13. januarja ameriški barvni film »Ponos in strast«.
SODRAŽICA: 29. in 30. "decembra argentinski film »Tango ljubezni«.
STARA CERKEV: 29. in 30. decembra nemški film »Prfoks«.
VELIKE LASCE: 29. in 30. decembra ameriški barvni film »Človek v sivi obleki«, 1. in 2. januarja ameriški barvni film »Cas ljubezni In čas smrti«.
PREDGRAD: 29. in 30. decembra
RAZPIS
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV — KOČEVJE razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1.	Modelar-lta (krcator, oblikovanje modnih trikotažnih izdelkov) za stalno ali honorarno zaposlitev.
2.	Repaserko (pregledovanje, pobiranje zank in popravljanje napak) za stalno zaposlitev
3.	Tri kvalificirane šivilje za šivanje trikotažnih volnenih izdelkov
4.	Pet šivilj — priučenih za ročno šivanje volnenih izdelkov po zankah. Zaposlitev je honorarna z delom na domu
5.	Pet delovnih mest za priučevanje v pletenju trikotažnih izdelkov. Za priučevanje je potrebna vsaj dokončana osemletka
Razpis velja do zasedbe delovnih mest!
Boljša cesta
češki barvni film »Labakan«,
31. decembra in 1. januarja nemški film »Trije iz varieteja«,
5. in 6. januarja italijanski film »Kruh in rože«, 12. in 13. januarja ameriški barvni film »Imitacija življenja«.
DOBREPOLJE: 29. in 30. decembra italijanski barvni film »Ana iz Brooklyna«.
BROD NA KOLPI: 29. in 30. decembra francoski film »Slabe ženske«.
POTUJOČI KINO delavske univerze Kočevje predvaja filmsko komedijo »Peto kolo«, v soboto, 29. dec. ob 19. uri v Starem logu in v nedeljo, 30. dec. ob 16. uri v Podpreslti.
Ameriški film »Obtežilna priča« 1. januarja 1963 oib 14. uri v Kužlju, ob 17. uri v Fari in ob 20. uri v Banja loki, 2. jan. ob 10. uri v Koprivniku, ob 16. uri v Mozlju in ob 19. uri v Livoldu.
Ameriški film »Kavboj« v petek, 4. jan. ob 15.30 v filmskem gledališču v Kočevju, v soboto,
5. jan. ob 19. uri v Koprivniku, v nedeljo, 6. jan. ob 14. uri v v Banja loki in ob 18. uri v Strugah.
Ameriški film »Kavboj« 11. jan. ob 18. uri v Dolgi vasi, v soboto, 12. jan. ob 19. uri v Sta-
ti cestah se na splošno mnogo piše, predvsem pa o slabih. Slabe in neurejene ceste so za vsakega voznika prava nadloga.
O cestah v dragarski dolini ni pisalo nikdar kaj posebnega, toliko večje nezadovoljstvo pa je bilo med prebivavci, zlasti v zimskem času, ko smo bili nekajkrat odrezani od sveta.
Pred letom so za cesto na relaciji Lazeč—Trava skrbeli kar trije cestarji, pa je kljub temu vladalo nezadovoljstvo med vozniki. Zakaj pa tudi ne? Saj se za stanje ceste ni dejansko zavzemal nihče.
Tovariš Camplin Janez iz Drage je letos sam na tej relaciji, pa dobro skrbi za cesto. Med letom je vedno skrbel, da so bile vse jamice lepo poravnane, da so imeli zavoji pravilen nagib, skratka, kdor se je vozil po tej epsti, je moral priznati, da cestar ni stal križem rok.
V zimskem času dela neumorno od jutra do večera, pa tudi ob nedeljah, če je potrebno, pridno posipava poledenelo cesto in tako skrbi za redno avtobusno zvezo in s svojim delom preprečuje prometne nesreče, ki se posebno pozimi često pripetijo.
Ne smem tudi mimo dejstva, da je letos terenski obrat Kočevje bolje poskrbel za pluženje ceste, saj je po vsej verjetnosti dobava buldožerja v ta kraj njegova zasluga. S strojem je delo lažje in hitreje opravljeno, saj smo že letos videli, da si s konji niso moali dosti pomagati in odpreti ceste.
Sedaj, ko zaključujemo letošnje leto, menim, da lahko javno pohvalimo tov. Camplina za njegovo vestno delo na cesti z upanjem, da bo tudi v bodoče skrbel za čim boljši red. kar bo nedvomno v zadovoljstvo vseh koristnikov cest.
Milan Pajnič
r*em logu, v nedeljo, 13. jan. ob 16. uri v Podprcski in ob 19. uri v Travi.
Dramo »Romeo, Julija in tema« v petek, 18. jan. ob 15.30 v filmskem gledališču v Kočevju, v soboto, 19. jan. Ob 19. uri v Koprivniku. V nedeljo, 20. jan. ob 18. uri v Strugah.
Vstopnice prodajajo pol ure pred predstavo. Vsem gledalcem je na voljo kratka vsebina in ocena filma. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme, prosimo, da v mrzlih dneh bolj poskrbijo za kurjenje dvorane.
Vsem obiskovalcem in sodelavcem želimo
SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1963
Velika
nagiadna
žcebanfe
PREUDAREN GOSPODAR ODRL JE PRAŠIČKA
ZA KOZO JE DOBIL DENAR IN PA SE TEGA FICKA
ODNESI KOŽO ZBIRALNICI KOTEKS-TOBUSA!
DOBER VZROK
Bolnik: »Jaz sem bil operiran, pa je zdravnik pozabil gobo v želodcu.«
Prijatelj: »In te kaj boli?«
Bolnik: »Ne, ampak zmeraj sem žejen.«
VINSKI BRATEC
— Vedno rajši te imam, sladko vince! Najprej sem te pil z vodo, nato brez vode, zdaj pa kot vodo!
V IS O KO ŠOLEC
Seznanjanje s problemi komune
Študentje, posebno pa absolventi, M se zaposlijo po končanem študiju v matični komuni, čutijo iz leta v leto večjo potrebo po tem, da se seznanijo s problemi matične komune. V času njihovega študija na univerzi komuna Iz leta v leto dosega večje uspehe, izpopolnjuje mehanizem delavskega in družbenega samoupravljanja in se pri tem bori z raznimi problemi, pri čemer bi lahko sodelovali tudi študentje Tako bi se študentje na univerza sproti seznanjali s problemi komune, jih
rdlaia til m a motet
Univerza ni institucija, ki bi ji bil edini namen dajati državi in narodu neko število uradnikov, zdravnikov, odvetnikov, sodnikov itd., marveč je najvišji hram duha, tvorlte-ljica trajnih duševnih vrednot, javna svobodna last svobodnega/naroda.
(Iz spomenice ob 10. obletnici ustanovitve univerze)
po svojih močeh poskušali reševati ter tako živeli s komuno. Le na ta način bi se navezali na matično komuno in le tako bi znali ceniti pridobitve in napredek komune.
svoje naloge. Vzrok zato ne smemo iskati samo pri študentih, temveč tudi pri odgovornih forumih v komunah, ki kljub prošnjam študentov niso naredili niti koraka za sodelovanje s študenti. Letoš-
Jože Požar: RIBNICA 1962
Čeprav je bil Klub študentov Kočevske ustanovljen tudi s tem namenom, do sedaj še ni opravil
n ja skupščina naj bi bila pri tem delu prelomnica.
Popolnoma razumljivo je, da
delo kluba na tem področju ne bo uspevalo, če ne bo povezave z organizacijami kot so SZDL, LMS in DU, kakor tudi z ObLO. S tem hočem poudariti, da brez aktivnega sodelovanja navedenih forumov tudi delo kluba v tej smeri ne bo moglo uspeti. V letošnjem šolskem letu je to sodelovanje še važnejše, ker bodo komune v tem času sprejemale statute, pri čemer morajo sodelovati tudi študentje, saj bodo čez nekaj let aktivni člani matične komune. Tudi na podr ročju sodelovanja in seznanjanja študentov z gospodarskimi uspehi in problemi bo potrebno stopiti korak naprej.
Povezava KŠK pa bi bila koristna tudi z druge strani, saj bi študentje marsikje lahko s svojim znanjem pomagali terenskim organizacijam SZDL, posebno pa še aktivom LMS na gimnaziji. Na ta način bi se gimnazijci že vnaprej seznanili s problemi in načinom študija na univerzi.
Kakor vidimo, je problemov in nalog dovolj. Rešili jih bomo le z aktivnim sodelovanjem vseh odgovornih forumov v komuni v tesni povezavi s komisijo za idejno vzgojno delo pri Klubu študentov Kočevske, ki je letos zadala zelo širok program. Razumljivo pa je, da bo za uresničitev tega načrta potrebno tudi sodelovanje vseh študentov kočevskega kluba.
Naša alma mater praznuje letos 43. letnico. Težka je bila pot, do smo Slovenci dobili svojo lastno univerzo. Slovenski kraji so bili v zgodovini križišče evropskih narodnih in idejnih veletokov. Toda na takem križišču se je težko obdržati. Za to je treba mnogo energije in napora duha. Izobraziti je treba vse plasti ljudstva in jih s tem usposobiti za intiligentno obrambo domačije. In kdo nai bo za to bolj poklican kot univerza? Tega so se zavedali tudi tedanii naši veliki možje, ki so že leta 1849 prosili avstrijsko oblast za ustanovitev univerze. Toda ta o ustanovitvi ni hotela nič slišati. Sele po razpadu habsburške monarhije — Po prvi svetovni vojni, se ie Slovencem izpolnila vroča želja, dobili smo svojo univerzo. Pod okriljem univerze so se jeseni 1919 odprla vrata pravne, filozofske. bogoslovne, tehniške in Medicinske fakultete. Pod domačo streho so se s tujih učilišč vrnili naši predavatelji, ki so ra-di prišli domov in s tem nrino-Mogli k rasti naše lastne univerze Vrnili so se. domovina jih ie klicala! »Pelo slovenske narodne kulture je dobilo,« kot je tedaj rpkel dr. Pavel Grošelj, »svojo Glavo — slovensko univerzo.«
Od tedai do danes ie preteklo skoraj pol stoletja. Naša alma Mater se ie razvijala iz dneva v Dala nam je pravnike, zdrav-^ke, inženirje in druge strokov-iGke. s svoio učenostjo jih je usposobila, da so častno izpolnje-P.uli niene ideje in jih še danes spolnjujejo.
Prav zato je tudi danes ponos-na tiste, ki izpolnjujejo njeno Poslanstvo, ponosna pa je tudi tiste, ki pravkar vstopajo va-™ in si želijo pridobiti uče-Osti v njenih hramih.
M. Mate
OŽIVLJENI LES
Septembra Je bila v Slovenjem Gradcu razstava »Gozd in les v likovni umetnosti«. Razstava je imela namen, da na svojevrsten način približa naš gozd in les, naše naravno okolje, kot ga doživlja in oblikuje likovni ustvarjavec. Med šestinosemdesetimi slikarji, grafiki in kiparji je bil tudi naš šestindvajsetletni študent arhitekture Stefan Starc. Obiskovavccm razstave v Slovenjem Gradcu se je predstavil z intarzijo »Benetke«, skupaj z Jožetom Centom, ki je tudi doma iz Ribnice.
Stefana je les že od malega zanimal. V očetovi mizarski delavnici je že zgodaj oblikoval razne stvari. Pod njegovo roko so dobivale razne deščice, deske in furnirji novo obliko. Koliko majhnih jadralnih letal je poletelo v zrak. seveda v splošno zadovoljstvo svojega konstruktorja, Stifa. Zanima-
nje za oblikovanje lesa, predvsem na ribniško tematiko, pa mu je vzbudil profesor Janko Trošt.
Prelomnica v njegovem ustvarjanju je bila, ko je mladi Stefan odšel v Ljubljano, kjer se je srečal z intarzistom prof. Deklevo. In ta ga je, kot pravi sam, navdušil za izdelovanje intarzij. Pod skrbnim nadzorstvom svojega profesorja je Stefan našel novega hob-bya — intarzijo. Svoje oblikovanje je poskušal realizirati v zaključno likovno estetsko celoto. To mu je uspelo in že samo sodelovanje na razstavi v Slovenjem Gradcu nam potrjuje, da si je njegova umetnost utrla pot na razstave naših umetnikov.
„ *
Sediva in. se pogovarjava, Stefanove besede so preproste, na čimbolj skromen način hoče prikazati svojo umetnost. Niza besedo na
.......am..
Srečanji
Tisti dan si je zapomnil. Bilo je njegovo prvo srečanje z njo. Mati ga je držala za roko in ga vodila po širokih ulicah, ki so se nenadoma razširile v trg. Tedaj ga je mati prijela za roko in mu dejala: »Vidiš, če boš priden, boš tudi ti hodil nekoč v te prostore!« Pogledal je visoko, sivo stavbo z mogočnim vhodom, ki je prezirljivo gledal malega kratkohlačnika. »Koliko oken«, je pomislil in se oklenil materine roke. To je bilo njegovo prvo srečanje z njo.
Sedel je v dvorani in poslu-
šal. Se dolgo potem se je spominjal zadnjih rektorjevih besed: »Vaša alma mater vas pozdravlja!« V tem trenutku se je spomnil svojega prvega srečanja. Uspelo mu jel Hodil bo v sivo stavbo, ki se mu je zdela nekoč zelo daleč .odslej pa jo bo videl vsak dan, hodil vajo in pil njeno učenost. Sivi prostori bodo iz njega naredili strokovnjaka. Ob misli na to mu je bilo toplo pri srcu in moral si je priznati, da je bilo to zanj eno najlepših srečanj.
-t e-
besedo in zdi se mi, kot da bi polagal košček na košček v svojo sliko in mi poskusil razložiti posamezne stvari. Postavljam mu vprašanja, na katera preudarno odgovarja. Beseda na besedo, košček na košček in slika Štefanove
Stefan Starc, Jože Centa: BENETKE 1962, (Intarzija)
intarzije — njegovega ustvarjanja, mi je čedalje bolj jasna.
»Kako nastane intarzija in iz koliko koščkov si jo do sedaj največ sestavil?«
— Pri izdelavi intarzije si moram najprej narisati sliko na papir, potom pa skušam tisto, kar je
(Nadalj. na 6. strani)
Za tesnejšo
povezavo v športu
Pri našem klubu obstoja tudi športna sekcija. Res je, da je bilo preteklo leto malo storjenega na tem področju, zato je prav, da tudi o tem spregovorimo nekaj besed.
Novinec, ki pride v Ljubljano, se ponavadi odreče še tistemu športnemu udejstvovanju, ki ga je veselilo v gimnaziji. Res je, da imamo študentje bolj malo časa in se ni mogoče vključiti v vrste aktivnih športnikov ter redno trenirali. Vendar se mi zdi da bi bil vsakdo vesel, če bi se lahko vsaj včasih pomeril s sebi enakimi v prijateljskih srečanjih. Tu nobenemu ne bi šlo za športne uspehe, naslove in pokale, temveč bi se na ta način spoznal z novimi ljudmi, pridobil bi si nove' prijatelje. Poleg tega pa bi se še prijetno razgibal. In prav to je že lep športni uspeh. Razumljivo ie. da se ne moremo meriti z aktivnimi športniki, toda to. kar hočemo, bi se dalo doseči prav v okviru športne sekcije pri KŠK. Študentje imamo poskrbljeno tudi za tovrstno razvedrilo. saj so vedno medfakultetna tekmovanja, smučarski tečaji, plavalni tečaji itd. Vendar vse to ne zmaišuie pomena srečaj s podobnimi društvi drugih klubov. saj bi bil tak način tekmo-vania za marsikoga še bolj privlačen.
V	preteklih letih je le bilo nekaj usnehov, med katerimi ie prav gotovo omembe vredno tekmovanje v namiznem tenisu, kjer smo že tretiič zanovrstlo osvojili naslov medklubskega prvaka in dobili pokal v trajno last.
V	letošnjem šolskem letu imamo v načrtu več tekmovanj. V kolikor bi se strinjali kočevski gimnazijci, bi z nHmi imeli dvoboj v košarki, odboiki, atletiki, namiznem tenisu in šahu. Nadalje na se bomo udeležili tudi podobnih tekmovanj z drugimi klubi. Mala se bomo udeležili pohoda Ob žici okupirane Ljubljane. V načrtu imamo tudi izlete. združene z raznimi tekmovanji. Ce bi pokazali zanimanje za tekmovanie tudi kateri izmed kolektivov podjetij, bomo njihovo povabil o zelo radi sprejeli ln se udeležili srečanja.
Franc Drobnič
i^obiZ sem jo vsako leto. Bi-Jla je na hitro zavita in lepo oblikovana, kot je svoje umotvore imenoval mesar Krapež. Vedno je dejal: »Klobase delati, to je umetnost, zanje ni treba hoditi v šolo, toda pravilno jo zaviti, to ni lahko.« Potrkal se je po prsih in pristavil: »Toda zame, zame je to malenkost!«
In res; bil je pravi umetnik. Povsod na vasi so govorili o tem: »Ja, Krapež pa, Krapež, ta je pravi prašičji umetnik!« In na vasi se redkokdaj zmotijo v teh stvareh!
»Veste, ta mora biti za našega učenjaka,« je dejala teta in že tedaj, ko so klali, sklenila, katero klobaso bom dobil. Potem je bil proces dokaj enostaven. Prinesel sem polletno spričevalo in lepo zaviti umotvor mesarja Krapeža je postal moja last. Dišala je še po dimniku in izgle-dalo je, da komaj čaka, da jo vtaknem v lonec.
Teta je vsako leto z natančnostjo pregledala spričevalo, se po pregledu široko nasmejala, potipala z roko po polici in privlekla na dan svoje darilo — klobaso. Pri tem je nekoliko poškilila na sina Janeza, ki je nekaj godrnjal kot bi mu hotela reči: »No, kaj boš tisto, saj je samo enkrat na leto!«
Drugače pa je bil Janez kar dober dečko, lepo oblikovan, na hitro zavit kot moja klobasa, le da je bil dosti bolj mesnat od nje in zaripel v obraz, s čimer pa se moja uboaa klobasa ni mogla pohvaliti. Kruha sploh ni jedel. temveč žemlje in prav zaradi teaa je verjetno spremenil tudi očenaš.
Teta o tem ni rada govorila, Janez pa se je rad pohvalil: »Veš fant.« mi ie deial, »očenaš ni prav sestavljen. Ko sem jaz hodil v šolo. nisem nikoli molil: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, kaj boš tisto... kruh; žemlje, žemlje! Tedaj sem jih dvanajst pojedel za zajtrk. In prav zaradi tega sem bil kaznovan, seveda, ti teaa ne boš razumel, ko nič več ne molite v šolah.
O,	tedaj pa smo. tedaj, pa še kako, vedno sem dejal: Daj nam danes naše vsakdanje žemlje... Da ti vidiš, kako se je oskubek od učiteljice tedaj razkuril. Veš,
Na sliki: Predavanja so se že zdavnaj pričela, vendar sta si tale dva nekoliko podaljšala počitnice. Toda nič zato, prijetna sobica Ju čaka!	Foto: Joco Žnidaršič
pa tudi mama je bila vsa iz sebe, ko ji je prišlo na uho. Od tedaj nisem več dobil žemelj za. zajtrk in to samo zato, ker ni očenaš prav sestavljen.«
Moral sem si priznati, da je bil falot. Edina njegova napaka, ki jo je imel, je bila skopost, no, pa to ni bila tako velika napaka. Teta je večkrat dejala: »Le po kom je to dobil?« Saj teta je bila res dobrosrčna.
Ko sem odhajal, je še dolgo stala na vratih in vpila za menoj: »Pa drugo leto zopet pridi, čakala te bo!« Res, teta je bila sijajna!
Naslednje leto se mi je malo zataknilo. Nisem bil odličen, toda vseeno sem šel do tete. Tudi letos me je pričakala kot vsa druga leta. Vzeta mi je spričevalo iz rok in ga gledala. Poale-dala ga je enkrat, dvakrat, štela nato rede in dejala: »Letos pa nisi bil tako priden.« Zardel sem. Teta je potipala po polici, pri-
vlekla klobaso, jo potežkala v roki, kot bi premišljevala, naj jo da ali ne. Potem se je na hitro odločila, jo pretrgala in mi dala polovičko.
»No, letos si samo prav dober!« je kot v opravičilo dejala in me spremila do vrat. »Pa drugo leto spet pridi, pripravila bom celo.« Nato pa je še pristavila: »Glej, da se poboljšaš!« Odšel sem in potem še dolgo premišljeval o njeni dobroti. Kako dobra je bila, ta moja zlata teta!
Tedaj sem se odrekel tetini klobasi. Minila so leta in teto sem bolj poredko videl. Njena dobrota se mi je preveč vtisnila v spomin. Toda letos, ko sem prišel za praznike domov, me je ustavila na cesti in mi zabičala: »Glej, da me obiščeš!«
Kaj sem hotel storiti, obiskal sem jo. Pogovarjala sva se. Ko sem se poslavljal, mi je dejala: »Učen si postal, učen!« Potipala je po polici in privlekla na dan klobaso. Bila je lepa, zavita in z repkom. Bila je prav taka, kot jih je svoje dni delal mesar Krapež, ki pa je že umrl in vas je dobila drugega umetnika.
Branil sem se: »Veste teta. saj nisem zaradi tega prišel! »Toda nič ni pomagalo. Teta mi je stlačila klobaso v žep in dejala: »Saj vem, da stradate v Ljubljani Nisem jo hotel užaliti, zato sem klobaso ponižno potlačil v žep in si mislil, kako uboga je moja teta, ko more sama s svoiim sinom pojesti klobase od treh pra-Mčev.	m. Mate
Ilustracija Jože Požar
DIJAŠKA LOGIKA
Cim manj se učiš, tem manj pozabiš. In čim manj pozabiš, več znaš!
Oživljeni les
(Nadaljevanje s 5. strani) narisano, realizirati z raznimi odtenki lesa v različnih barvah, vendar seveda s to razliko, da namesto barv uporabljam les, namesto čopiča pa posebne vrste nož. Seveda moram pri tem paziti tudi na različno lego lesa, kajti le tako je efekt popoln. Za tako delo je potrebna preciznost, da so stiki čimbolj točni, ker le natančnost rodi lahko kvalitetno izdelavo.
Seveda pa je glavna zamisel, ki ie izražena že na papirju, vendar ie treba že pri risanju slike misliti na les in se mu tudi prilagajati. Tako sc torej kasneje rodi slika, ki je neka zaključena celota. seveda sestavljena iz mnogih koščkov furnirja, Ti koščki nanesejo včasih večje število. Neka intarzija jih je imela sedem sto.
»Kako sestaviš kombinacijo lesa, da nastane odgovarjajoča podoba?«
— Kot sem že dejal, je treba najprej narisati sliko in pri tem upoštevati tone in barvo lesa, katerega intarzist uporablja. Za izdelavo intarzij se rabi lahko veliko vrst lesa, ki dajejo tudi posebne odtenke. Poleg domačih vrst lesa je zlasti priporočljiv mahago-nij. Sam pa uporabljam v glavnem tri vrste domačega lesa in to: oreh, češnjo Tri javor. Iz njih
se da narediti mnogo lepih kom-binacij.
»BI mogoče rad samostojno razstavljal?«
— O tem je težko govoriti, kajti sedaj mi tega študij ne dopušča. Seveda pa se bom rad odzval vsakemu povabilu za skupinske raz- j stave. Včasih je bila intarzijska umetnost bolj razširjena kot je' danes, sedaj pa polagoma izumira. | čemur je kriva predvsem zamud-na izdelava in drag material. Ven-: dar bi bilo škoda, če tudi ta umetnost ne bi dobila svojih nasledni- j kov. Zakaj naj bi se zanemarila umetnost, ki so jo gojili že stari Egipčani?
»In kaj si v novem letu najbolj želiš?«
— Predvsem, predvsem.... da hi opravil čimveč izpitov in tak«1 dosegel svoj življenjski cilj.
Tako sva v kratkih obrisih se' stavila njegovo intarzijo, njegova podobo, sliko njegovega ustvarja' nja, ki je tudi sestavljena iz ra*' ličnih koščkov, ki vsi tvorijo z8' ključno celoto. Lc-ta je sestav' ljena iz povezanih odtenkov njc' govega življenja in tvori eno san'1’ podobo, podobo človeka, katere#* umetnost mora najti mesto nami in živeti dalje.
o! ••
M, Mate
Naši prvi izseljenci v ZDA
»PODUK ROJAKOM SLOVENCEM« JE MED NAJSTAREJŠIMI KNJIŽNIMI TISKI AMERIŠKIH SLOVENCEV # LETA 1895 SO ODPRLI V JOLIETU PRVO SLOVENSKO ŠOLO ZA IZSELJENSKE OTROKE •
V zadnjem času, ko so po zaslugi Slovenske izseljenske matice vzpostavljene tesnejše zveze med domovino in izseljenci, precej proučujemo zgodovino naših rojakov po Ameriki in drugih delih sveta.
Samo v Ameriki deluje deseterica slovenskih izseljenskih organizacij. Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) je najpomembnejša. V Ameriki izhaja dvanajst slovenskih listov, med največje pa štejemo »Prosveto«, »Glas naroda«, »Novo dobo« itd.
In knjižni tisk? Med prve slovenske knjižne tiske štejchio brošuro Franca S. Šušteršiča, ki je izdal leta 1903 nekak potopisno organizacijski priročnik za vse tiste, ki so se v času ekonomske krize v "Avstriji in Evropi odločili za pot preko »velike luže«. To so bili naši prvi ekonomski izseljenci.
In danes? SNPJ je vodilna slovenska organizacija s 50.000 odraslimi člani, v mladinskih odsekih pa ima nad 20.000 članov in izdaja celo dva lista: »Prosveto« v slovenskem jeziku, vsako sredo pa še posebno angleško prilogo. Razen tega izdaja SNPJ v Chicagu revijo »Mladinski list«, kjer je pretežna večina besedila v angleškem, nekaj pa tudi v slovenskem jeziku.
VELEMESTO CHICAGO JE DOBILO IME PO DIVJI ČEBULI
Chicago (Illinois) je danes med največjimi mesti v ZDA in ima, po podatkih iz leta 1950, nad 3 in pol milijona prebivavcev. Mesto leži ob reki Chicago, v njem pa živi nad 85.000 Jugoslovanov, od tega je 50.000 Hrvatov in 20.000 Slovencev. V mestu deluje okrog 250 jugoslovanskih klubov in društev in kakega pol ducata tiskarn,
ki tiskajo liste v jugoslovanskih jezikih.
Država Illinois je bogata na rudninah, ima pa tudi dobro razvito poljedelstvo. Mesto Chicago je dobilo ime po divji čebuli, ki je rasla tam, ko sta prišla v tiste kraje francoska raziskovavca Joliet in Marquette (1673) in srečala tam Indijance iz rodu Ojibvov. Mesto Joliet, kjer je izšla Sušter-šičeva brošura, leži kakih 60 km jugozahodno od velemesta Chicago.
Rojak Anrew Bartel iz North Chicaga ima bogato knjižnico in se zanima za zgodovino slovenskih izseljencev. Pravi, da so prvi na-selniki prišli v Joliet že okrog leta 1833. Med njimi je bil tudi francoski popotnik James Campbell, 'ki si je izbral ta kraj za bivališče. Ko se mu je rodila hčerka, ji je dal ime Julija-Julieta, v spomin na rojaka Jolieta. Po imenu raziskovavca Jolieta in hčerke Julije so imenovali kraj Joliet.
Šušteršič šteje v svoji brošuri Joliet med večje industrijske kra-
je ZDA. Tu živi še danes precej naših rojakov. Naši prvi naseljenci so prišli tja okrog leta 1873 in so se zaposlili pri poljedelcih in v tovarnah. Železno rudo, ki so jo kopali v okolici, so predelovali na različne načine. Pridne roke slo venskih izseljencev se povsod po znajo.
Prvi slovenski izseljenci so prišli v Joliet, Chicago in druge kraje v državi Illinois iz Dolenjske, iz ribniških in kočevskih vasi, iz Suhe krajine, iz predelov okrog Litije in izpod Gorjancev, od Novega mesta in iz Bele krajine.
1895 - PRVA SLOVENSKA ŠOLA
Naši izseljenci so hoteli nuditi otrokom primerno izobrazbo, zato so 1895. leta ustanovili v tem kraju prvo slovensko šolo v Ameriki. Prvotno poslopje je bilo skromno. Za pouk 64 šolarjev je v začetku skrbela slovenska učiteljica, ki sta ji pomagali še dve redovnici. Kasneje se je šola razvila, kakor so se razvijale vse slovenske kolonije širom po svetu. Povsod so dajali Slovenci krajem, kjer so živeli, viden pečat svoje marljivosti in podjetnosti
Jože Župančič
DIAGRAM NEKEGA JUTRA
LETA 1871 IZŠEL - PRVI SLOVENSKI LIST V ZDA
Šušteršičeva brošura je danes zelo redka, je pa zanimiva in poučna publikacija, ki govori o težavah naših prvih izseljencev. Natisnjena je bila v tiskarni »Amerika nskega Slovenca«. Ta list je prvič izšel 3. septembra 1871, ustanovil pa ga je slovenski rojak Anton Murnik.
Ko je Murnik, eden prvih slovenskih novinarjev v Ameriki, s svojim »Ameri kanskim Slovencem« uspel, je vzbudil zanimanje tudi drugih, njemu nasprotnih krogov. Murnikov časopis je pričel izhajati v Chicagu, nato pa so ga tiskali v mestu Tower v Minnesota in v Jolietu, ki je tudi eno večjih mest v državi Illinois. Pozneje je postal list last Kranjsko slovenske katoliške jednote (KS KJ) in izhaja še danes v Clevelandu, v mestu z največjo slovensko kolonijo.
Šušteršičeva brošura »Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki« obsega 130 strani in je danes zelo redka, mnogo bolj kakor obširnejše delo o Slovencih, ki ga je izdal naš novinar in pisatelj Jože Zavertnik leta 1925. Delo (»Ameriški Slovenci«. Pregled splošne zgodovine Združenih držav, slovenskega naseljevanja, naselbin in SNPJ) je izšlo ob obletnici Slovenske narodne podporne jednote, ki ga je tudi založila. Knjiga obsega 632 strani.
Šušteršičeva brošura je izšla še Pred ustanovitvijo SNPJ. Isto leto je že izšel poziv za ustanovitev SNPJ; objavljen je bil v drugem letniku »Glasa svobode« 17. julija 1903.
1904 USTANOVLJENA SNPJ
Ustanovno zborovanje je bilo leto dni pozneje, od 6. do 9. apri-•a 1904. Sestanka se je udeležilo 9 krajevnih slovenskih društev, ki so štela takrat nekaj nad 200 čla-nov. Nova organizacija je bila napredno usmerjena. V tistem času *o bili voditelji naših izseljencev v glavnem duhovniki, ki so nasprotovali novi, svobodomiselni Proletarski organizaciji. Nekateri so celo pisali, da sc je z ustanovitvijo SNPJ rodilo mrtvo dete.
Včasih se nam zgodi, da v življenju srečamo ljudi, ki na nas ne vplivajo mnogo. To so drobna srečanja, nepomembna v morju vsakdanjosti. Kljub temu pa se nam katero od njih, mogoče samo bežen trenutek, za dolgo vtisne v spomin in se nam zdi, da nas zasleduje. Ravno tako nas preseneti življenjska zgodba ljudi iz teh srečanj in njihova izgubljena osamljenost pri iskanju neke poti.
Imeli smo zabavo. Noč se je umikala rahli dnevni svetlobi, ki se je prav počasi plazila med vejevjem dreves. S prijatelji sem odšel proti železniški postaji, da bi šli domov. Bili smo dobre volje in vseeno mi je bilo, če je kdo opazil, da me noge prav ne držijo. Premišljeval sem o stvareh, ki me prej niso dosti zanimale ali so se mi zdele celo vsakdanje. Veselil sem se motne cestne svetilke, ki je megleno osvetljevala drevo-
red, po katerem sta se oddaljevali v mrak dve tesno objeti postavi. Teh dveh ne poznam in zdelo se mi je, da ju ne bom nikoli več videl v tem drevoredu in siju motne cestne svetilke. Spomnil sem se, da krožijo v njej elektroni, da je vse to nekdo izumil... toda kdo... kdo? Saj res, skoraj bi bil pozabil, da z mojim ravnotežjem nekaj ni v redu. Oprl sem se na prijatelja in govoril bolj zase kot njemu: »Ali si že kdaj opazoval njene oči? Nisi? Pa prav zares nisi? Njene oči bi moral vendar poznati. Tako čudne so, lepe. Vedno jih iščem in se bojim srečanja z njimi. Potem ... potem me žgejo, kot bi hotele v hipu uničiti vse v meni, spraviti na dan vse, kar je dobrega in zlega...«
Bili smo že na postaji in odšli v čakalnico. Luči nismo prižgali. Peli smo in zdelo se mi je, da se bo stavba podrla na nas. Popev-
kam in divjim melodijam so sledile mehiške pesmi, polne nežnosti in hrepenenja. Skoraj bi se zasmejal: Ha, ha. Le kam sem hrepenel? Romantika, njene oči...! Pravijo, da se bomo v kratkem že vozili na obiske v druge sončne sisteme, čez nekaj dni pa bo treba zopet v šolo.
Tone se je sredi prepevanja nenadoma ustavil: »Velecenjeno občinstvo in dragi gostje! Zelo lepo zelo lepo! Toda našemu umetniškemu izvajanju prisostvuje tudi neka oseba, ki ji gotovo kvarimo posluh.«
V kotu za pečjo smo res opazili nekaj belega. Bil je klobuk na ženski glavi. Vsi smo planili tja. Boris, ki je bil že študent, je galantno zaprosil občinstvo, da mu dovoli uporabo vžigalic. Opazili smo žensko srednjih let.
»Oh, oprostite gospa, da vas odkrivamo na tako nenavaden način.« »Ne, nasprotno! Jaz se moram opravičiti vam, ker sem dovolila, da me odkrijete tako pozno. Res, oprostite!«
»Malenkost, gospa, malenkost. Sicer pa — mislim, da vam naše petje ni bilo zelo všeč.« »Nikakor ne. Celo presenečena sem, kako lepo pojete. Veste, nisem več tako mlada. Imam štiri otroke in kaj bi tajila — ločena sem. Zato imam rada mlade ljudi. Všeč ml je bila tudi zadnja pesem, ki ste jo peli.«
Ponovila je melodijo. Tone je zaploskal: »Bravo! Lepo pojete. In vaše oči, prej ob plamenčku — čudovito!«
»Hvala lepa. In kakšne so vaše oči?« »Moje oči? Sive. Revolve-raške, nisem še opazil, da bi bil kdo posebno navdušen nad njimi.«
»Ce se ne motim, smo bili nocoj skupaj na zabavi.« »Ne motite se, gospa. Pa tudi vaš klobuk sem že imel na glavi.« Zasmejala se je.
»Mogoče. Veste, bila sem z Rudijem. Bil je že pijan, ko mi je vzel klobuk z glave in odšel z njim. Saj poznate verjetno Rudija, iz teh krajev je doma. Nocoj ga sploh nisem razumela. Povabil me je nocoj na zabavo, zdi se mi pa, da je prišla tudi neka druga. Potem me je z njo in v družbi po-(Nadaljevanje na 19. strani)
POČITNIŠKO POTEPANJE PO JUGOSLAVIJI (4)
!Bisec Jadtana
i In potem, ko smo premagali poslednje vzpetine, ko je mali, ozkotirni »eiro« izginil nekje pod nami v poslednji predor, je stari »čičo« pred menoj, ne da bi vzel iz ust dolgo, smrdečo pipo, ki jo je neprenehoma vlekel že od Stol :a, vzkliknil: »Evo ga, more, brate moj!" Nato se je spet pogreznil v molk in opazovanje...
Zagledali smo širno, v poznem popoldanskem soncu se bleščečo morsko ravan, daleč pod nami pa, stisnjen v svoj kamniti oklep, med butajoče morske valove in kim'enitimi hribi, Dubrovnik, biser Jadrana in eno najlepših mest na svetu, kakor trdijo poznavavci. Lepi romantični Dubrovnik s svojimi ozkimi, kamnitimi ulicami, starodavnimi zgradbami in utrdbami ter temperamentnimi prcbi-vavci, mesto iz rimskih časov, mala, neuklonljiva trgovska republika, kljubujoča vsakovrstnim nasprotnikom, mesto, ki privlači ti»oče domačih in tujih turistov, jih vsrkava in navdušuje s svojim bogastvom, lepoto in aristokratskim videzom ...
Kje je morje?
Pred leti je potovala skupina izletnikov z avtobusom na izlet na Reko; nekateri so tedaj prvič zagledali morje. Ko so kmalu za Jelenjem zagledali v daljavi morsko ravan, prekrito z rahlo sivkasto meglico, je nekdo vzkliknil; »Glejte, morje!« Vsi so stegnili vratove in avtobus je bil kmalu poln »oh« in »ah« srečnih izletnikov. Tudi Justi se je radovedno ozirala, toda morja ni bilo nikjer! »Kje pa je, to morje?« »I< kaj ga ne vidiš tam spodaj?« so ji pokazali. »Kje, tam so vendar
Most in zidovje Vrat od Ploč
njive, posejane s pšenico!« se je začudila, kar je vzbudilo splošen smeh ... Talko nekako tudi izgloda morje na prvi pogled z oddaljenega hriba; kot široka, v nedogled segajoča pšenična njiva, kjer je modrina vode zoreče klasje, rahli valovi pa nihanje žitnega klasja v vetru.
HIŠA GOSPE MARICE
Z gospo Marico, pristno Du-brovčanko pri petdesetih, smo se spoznali na avtobusni postaji, ko nam je ponudila »stan, krasan stan, dico moja!« Ko smo Izstopili, nas je obdala gruča žensk in moških, ki so drug čez drugega ponujali stanovanjc, »dobro i jef-tino«. Odločili smo sc za gospo Marico, ki nas je odpeljala v nekaj metrov oddaljeno hišo in nas pustija v prijetni, veliki sobi z razgledom na morje tik ob mestnem obzidju.
Mnogi v jadranskih mestih oddajajo preko sezone prenočišča turistom. V poletnih mesecih se sami stisnejo v majhno sobico ali kuhinjo, samo da lahko oddajo več postelj, kar pomeni tudi večji zaslužek .,, Naša gostiteljica, gospa Marica, je bila prijetna gospodinja, ki je vsako jutro, potem ko smo odšli, pospravila sobo, ko pa smo bili doma, je krožila okrog nas in nas spraševala po zdravju in počutju, kaj vse smo videli in kako nam ugaja Dubrovnik, to njeno mesto, na katerega je z vsem srcem navezana. Pri povedo-
• • ufGČ*
mm
Jh- .%.
nr*'
j* j" ■ -* f
Tn! na
i
Pogled na Dubrovnik z obzidja
vala nam je, kaj si še moramo ogledati, kje se bomo najbolje okopali itd.
Pod večer je sedela pred hišo s sosedami in klepetala dolgo v noč. Ko nas je zagledala na ulici, ko smo prihajali iz mesta, je glasno dejala: »Evo jih, moji gosti Slovenci, moja dica!« vstala in nas odpeljala po ozkih, lesenih, sveže poribanih stopnicah v sobo.
DUBROVNIK
mesto s preko 21.000 prebivavci ima od vseh naših mest najbolj aristokratsko lice. Ima bogato, ve-
ličastno preteklost. Nastal je v 7. stoletju; ko so Obri in Slovani porušili grško-rimsiki Epidaurus, so se meščani zatekli na otoček pod hribom Srdem in se utrdili. V 12. stoletju so zasuli kanal in otoček tako spremenili v polotok. Mesto se je razvijalo, v njem so se pričeli naseljevati slovanski priseljenci in mu dali današnje ime. Dubrovnik je priznaval nadoblast Bizanca, Benetk in Ogrske,
sklepal je razna poznanstva, povečava! svoje ladjevje, ustanavljal trgovske postojanke in živahno trgoval z vzhodom in zahodom. Po ureditvi je bilo mesto podobno Benetkam; razvilo se je v ple-menitaško republiko s knezom, senatom in velikim svetom. Ob dohodkih iz obrti, trgovine in pomorstva sta naglo napredovali znanost in umetnost, tako da naša kulturna zgodovina navaja mnogo svetlih imen iz vrst Du-brovčanov, mesto pa je še danes
prava zakladnica arhitektonskih in drugih umetnin. Kljub temu pa je mala republika počasi propadala; razne nesreče in izgube, vedno večji prepad med plemstvom in preprostim ljudstvom ter konkurenca novih pomorskih držav na Atlantiku so povzročile propad republike. Ukinil Jo Je Napoleon 1808, kmalu nato pa je prišla pod oblast Avstrije.
Zdaj se s svojo bogato kulturno dediščino, z lepo naravo in južnim podnebjem uveljavlja kot prvorazredno turistično mesto. Privlačnost povečajo še številna kopališča, lepa, sodobno urejena gostišča. Med vsakoletnimi Dubrovniškimi igrami, za katere je mesto izredno prikladno, daje vtis mednarodnega mesta ...
3500 METROV PO OBZIDJU
Stare, mogočne in visoke zidove in stolpe, ki z vseh strani obdajajo Dubrovnik, prištevajo med najmogočnejše, najlepše in najbolje ohranjene v Evropi. Zidovje je obenem čudovit spomenik žrtev in naporov starih Dubrovčanov za ohranitev svobode in neodvisnosti.
Glavni, notranji zid je ponekod visok 25 metrov, s kopenske strani je debel 4—6 m, z morske pa 1,5—3 m. V- obzidju, ki je dolgo okrog tri kilometre in pol, je več mogočnih stolpov in vogalnih utrdb ter dve trdnjavi — Revelin in Lovrijenac. — Nek zgodovinar pravi, da je dubrovniško obzidje simbol moči in poezije srednjega veka, avstrijski inženirski polkovnik Amerling pa je zapisal, ko je bil Dubrovnik še oborožena avstrijska trdnjava, da je to, če že ne najmočnejša, vsekakor najlepša trdnjava monarhije.
Ko se Je Dubrovnik 1358. leta popolnoma osvobodil izpod Benetk, so pričeli prcbivavci intenzivno graditi obzidje in utrjevati mesto. Do živega mu niso mogli niti Turki, pred katerimi se je tedaj tresla vsa Evropa. Ko so Turki zavzeli Carigrad (1453), so pričeli Dubrovčani pospešeno graditi obrambno obzidje. Mala republika, po kateri so vsi stegovali prste, se je znala obraniti, da, njena moč se je nekaj časa še krepila.
STARI TOPOVI IN LEDENA
LIMONADA
Hodimo po mogočnem obzidju, skupaj s številnimi tujci, Angleži, Nemci, Italijani, ki fotografirajo vsako malenkost. Sonce neusmiljeno pripeka; zatečemo se v hlad starodavnega stolpa, v prijetno restavracijo. Ledena limonada nas sicer spet spravi k sebi, vendar nam skoraj osuši mošnjičke. Kaj hočemo, če hoče biti človek turist, mora nekaj tudi žrtvovati!...
UJETI NA OBZIDJU -
POMORSKI MUZEJ
Obzidje je odprto (za izdatno vstopnino seveda) do enajstih dopoldne in nekaj ur popoldne. Za ogled nam je ostalo le uro časa in v eni uri smo morali preleteti nad tri kilometre obzidja, stopnic ih trdnjav. Proti, koncu, ko se je kazalec na uri že nagnil preko enajste, smo pohiteli, kolikor so nam dopuščale moči — in našli vrata zaklenjena! Po dolgotrajnem razbijanju in preklinjanju se je prikazal paznik in nam mrmrajoč odprl.
Mimogrede smo si ogledali bogati pomorski muzej, kjer se nam je razgrnila vsa bogata dubrovniška zgodovina, zgodovina majhne, a mogočne pomorske državice in njenih pomorščakov...
Tri dni, kolikor smo si odmerili za ogled Dobrovnika, je malo, vendar lahko turist, ki si dobro namaže pete, marsikaj vidi, vse-
Trdnjava Lovrijenac
kakor pa vsaj droben delček iz bogatega mozaika, ki ga predstavlja ime — Dubrovnik....
F. Grivec
Na Grmadi bodo gradili
Pred kratkim je sklenilo TD Ortnek povečati gostinske in pre-nočevalne prostore na Grmadi. Tako nameravajo zadostiti vedno večjim potrebam in željam turistov, ki se jim je ta točka močno priljubila. Na Grmadi se namreč vedno bolj razvija rekreacijski, lovski, planinski in smučarski turizem.
Sedanje gostišče nameravajo precej povečati. V novih prostorih bodo gostinski prostori, kuhinja in sprejemna pisarna, v nadstropju pa še skupna ležišča in nekaj sob. Načrt je lep, društvo pa ga namerava uresničiti s pomočjo občinskih ljudskih odborov in gospodarskih organizacij kočevsko-ribniškega bazena, ki naj
bi tako omogočila članom svojih delovnih kolektivov prijeten oddih.
Naši lepi kraji so res vredni pozornosti, saj so v marsičem še bolj zanimivi in vabljivi kot že znani turistični kraji. Posebno pomembni pa bodo postali, ko bo zgrajena nova cesta.
V. P.
ČETNA KONFERENCA ST. 2
»Prva desetina četrte čete zbrana!«
»Odstop... Kaplar Kovalski?«
»Druga desetina četrte čete tu; manjkata ata in stari ata.«
Šotor št. 5 na robu hrastovega gozdička je poskočil, zaplahutal in iz njega je planil gromovit rezgetanju podoben smeh. Vroče julijsko sonce je neusmiljeno pripekalo, čeprav je zajadralo že v sredo popoldneva. Nad žarečo, razpokano zemljo je zrak migotal, tu, v hrastovem gozdičku, pa je bilo prijetno hladno. Večina brigadirjev se je leno pretegovala po pogradih in uživala zadnji brigadirski počitek. Nekateri so se zdolgočaseno sprehajali med šotori, dva ali trije so se brez potrebe ubadali na »krugu«, pred štabom se je nekdo prerekal s fiskulturnim zaradi manjkajoče žoge, pred šotorom 1, ženskim šotorom, pa sta na klopci v na moč zaljubljeni pozi sedela ljub-
vitih nogah sedečih brigadirjev na zadnji postelji. Nekateri so se pritajeno režali.
Zgledalo je, da so vsi zbrani. Tedaj je nastavil srednji, Sax, k ustom saksafon in nekajkrat krepko pihnil vanj...
»Predstavljajte si zvoke fanfar, ki napovedujejo pričetek svečanosti,« je glasno oznanil drugi.
»Gentlemansi, ljudje, dekleta! Predlagam, da pred pričetkom naše druge četne konference zapojemo našo himno... »Sax je ponovno napel lica, nastavil ustnik saksafona in zaigral začetne akorde:
— Naša četica koraka strumno in veselo...
Ko je tuljenja, ki so ga pomotoma imeli za petje, utihnilo, se je konferenca lahko pričela...
»Gentlemansi!« je pričel Sax. Zamišljeno se je zazrl v krepka Boskina bedra pred seboj in izgubil nit govora. Obraz se mu je
ka Lizi iz tretje in komandant brigade, stari ata...
Četrta četa je ponovno zahrumela ob posrečeni šali, iz šotora Pa se je široko nasmejan spotaknil desetar »Kovalski«, se zastrmel v idilo pred prvim šotorom in obstal. Nekaj časa je neodločno omahoval, se popraskal Po olupljeni »kumari«, nato pa, hot da nekaj neskončno obžaluje, spodbudno stopil naprej in tri korake pred komandantom zakrilil z roko v pozdrav.
»Opozarjam, da se bo četna konferenca vsak čas pričela, tam Pa si, po mnenju vseh, neprimerno bolj potreben kot tu...
Ogovorjeni kot da ga ne vidi m ne sliši.
»Poleg tega bi si dovolil opozoriti še na brigadno povelje 13i7«, je neomajno nadaljeval desetar brez srajce in že dalj časa Neobrit, »ki si ga podpisal ti in Prepoveduje ljubimkanje na območju taborišča...«
»Poberi se že!« je zarenčal komandant, stari ata.
»Dragi moj, srečo imaš, da jutri odpotujemo. Bi te že naučil discipline in spoštovati svojega desetarja... Tako pa...« Obupa-^9 je zamahnil z roko in se sr-d-ito zasukal na bosi peti. V tem je spotaknil in krepko zaklel. p* njim je stopil tudi neposlušni f^mandant, obžalujoče zmajal z »lavo, mnogo obetajoče pome-^knil Lizi in stopil v šotor. Pozdravilo ga je priznalno rjove-n)e...
JVa pogradih je sedelo, ležalo j slonelo 26 ljudi (med njimi Jdem ženskj, vsa četa. Z nebančnim zaupanjem in radovedno so zrli v trojico na spod-
raztegnil v priznalen nasmeh, nekajkrat je rahlo mlasknil z jezikom, se sklonil k sosedu in nekaj zašepetal. Z levim očesom je pomežiknil Boški, s kazalcem desnice pa je opisal po zraku dokaj zgovorno krivuljo...
»Mislite resno, sicer gremo?« se je razdraženo pozanimala Boška, ki je uganila, da živahno ge-stikuliranje velja njej.
»Smo že sredi stvari«, se je Sax sicer s težavo, iztrgal iz sladkega razmišljaja. »Gentlemansi, nas, to je delovno predsedstvo,
zelo veseli, da ste se zbrali tukaj vsi, kajti neki red mora biti. Vsi skupaj, tako lepo zbrani, bomo laže prebredli nepredvidene ovire pri obravnavanju današnjega dnevnega reda: razdelitev udar-ništev... Poudariti želim tudi pomembnost konference. Stvar je silno resna in ne bom trpel ueumestnin priporno in trapastega rezanja: Se že Kdo rezi' Nin-ce. Douro!. :.«
»vse jasno?« je za vsak primer vprasai levi prisklednik.
Seveda je bilo vsem vse jasno: ne se rezati!
»Prejle smo na ožji četni seji že govorili o udarnistvih. Brigada je dobila dvajset udarniških značk in prav toliko pohval. Vsaka četa uooi torej pet teh in pet onih... E... Da, stvar je bila izredno težka, določiti, koga naj pohvalimo in koga udarimo... Zato smo sestavili rang listo kandidatov, takole izgieda...« Izpod sedala je potegnil prazno cigaretno škatlo in se zastrmel vanjo.
»Udarniki: Na prvo mesto se je plasiral ata Zvone, četni komandir. Vsi ga poznate: najbolj neusmiljeno m brez ozira na svoje in naše zdravje je vihtel navijač, pet jih je razbil (namreč nabijačev), polomil dva krampa in uničil samokolnico. Upam, da tega ni napravil zato, da mu potem ne bi bilo treba delati?« Ata Zvone je krepko odkimal. »Torej je bil vsestransko pora-ben in koristen član naše družinice...« (Ploskanje, tuljenje).
»Kaplar Kovalski je bil ves čas pravi fanatik, zato je kar prav, da ga ustoličimo na drugem mestu... Na tretjem bi bil rad jaz, toda drugi menijo, da sem le premalo delal. Naj bo, v splošno korist odstopam...« Spet viharno ploskanje.
Tako so točno po zaslugah razdelili še ostala odlikovanja in pohvale. Ko so že mislili, da je konference konec, je Sax ponovno povzdignil glas:
»Se nekaj, gentlemansi, tovarišice in tovariši! Ugotovili smo, da bi taka razdelitev udarni-štev bila nepravična, kvarno bi vplivala na razpoloženje, prebavo in splošno počutje ostalih, posebno ko bi videli visoko dvig-
njene nosove udarnikov... Zaradi četnega sožitja in notranje harmonije smo sklenili podeliti ostalim še posebne, specialne pohvale. Seveda, če se strinjata ata in stari ata?«
Oba sta prikimala in se pričakujoče zazrla vanj. Vseh so bila sama ušesa, ko se je Sax sklonil k prisednikoma in se nekaj pogovoril, nato pa privlekel drugo cigaretno škatlo...
In nato so podelili posebne, specialne ustne pohvale za navezavo stikov z ostalimi brigadirji (brigadirkami), za kulturno delovanje, za preskrbo čete s sadjem, za humanistične ideje, za
/»^ladostna vnema in de-//£, lovni zanos sta nas navdajala z novimi močmi, odganjala sta otrplost v udih, premagovala misel na žulje in vročino. Gradili smo, gradili bodočnost, ko se bomo ob pogledu na opravljeno delo z zadovoljstvom spominjali mladosti, tistih dni, ko smo bili mladi ena sama velika družina. Tedaj bomo govorili: »Glej, to je pa delo naših mladih rok, delo naše mladosti; to je del nas, naša preteklost, cilj, za katerim smo se tako pehali in ga končno dosegli!«
To smo bili mi, mladi graditelji. Kaj vse je že zgradila naša mladina: tovarne, ceste, železnice, mesta... In kot rdeča nit povezuje vrsto objektov velika magistrala mladosti — naša avtocesta. Kaj vse smo doživeli v brigadah, lepo in trpko; toda v spominu vedno ostajajo le lepe stvari. Tako tudi misel na prijetne dogodke na avtocesti ne zbledi. Ostaja vedno živa, resnična, kakor tudi ta zapis o poslednjem brigadirskem dnevu ...
izsuševanje zidanic itd. Grajo je dobil ata Zvone zaradi »brutalnega« zbujanja brigadarjev sredi noči (ob šestih zjutraj). Konferenca, ki se je zaključila pozno ponoči (oziroma zgodaj zjutraj), potem ko so rešili vse »tekoče zadeve«, ki so jih prispevali udarniki in pohvaljeni, se je sprevrgla v splošno tuljenje in odobravanje Saxove modrosti, brez zavidanja in negodovanja.
F. GRIVEC
Mark Twain:
fakina /e žioljeitfe
V Philadelphiji živi mož, ki je bil v otroških letih zelo siromašen. Nekoč je prišel v banko in je vprašal:
— Dovolite, da vas vprašam, gospod: ali slučajno potrebujete kakšnega kurirja?
— Ne, otrok moj, — mu je odgovoril zastaven gentlemen — ni mi potreben kurir.
Deček ni imel moči, da bi spregovoril eno samo besedo od žalosti. Strpal si je v usta košček žvečilnega gumija, ki ga je ukradel svoji bogaboječi teti, ter glasno smrkajoč in ves v solzal odšel po marmornatih stopnicah. Bankir se je brž skril za steber: zdelo se mu je, da se deček pripravlja, da zažene vanj kamen. Deček pa je ravno tedaj nekaj pobral s tal in si zataknil za svoj oguljeni suknjič.
— Pridi sem, otrok moj, — ga je poklical bankir.
Ko je deček prišel bliže, ga je strogo vprašal:
— Kaj si pobral? Odgovori!
— Buciko, — je odgovoril deček.
— Ali si priden, fantič? — ga je vprašal bankir.
— Sem.
— Za katero stranko pa boš glasoval? Oprosti, zmotil sem se, ali hodiš v nedeljo k maši?
— Hodim.
— Vsako nedeljo?
— Vsako.
Tedaj je bankir postavil tega dečka za svojega kompanjona, izročil mu je polovico vseh svojih dohodkov in ves svoj kapital. Fant se je oženil z bankirjevo hčerko in je zdaj zelo bogat mož.
To zgodbo mi je pripovedoval moj stric, nakar sem tudi jaz celih šest tednov zbiral bucike pred vhodom v banko. Čakal sem, da bo prišel bankir in me vprašal: »No, ali si priden, fantič?« Jaz mu bom odgovoril, da sem, in nato me bo vprašal, ali
hodim v nedeljo k maši.
Toda bankir ni potreboval kompanjona, verjetno pa je imel tudi sina in ne hčer, kajti nekoč je vendar prišel ven in me poklical k sebi:
— Hej, dečko, pridi sem! Kaj pa zbiraš?
— Bucike, — sem mu odgovoril bojazljivo.
— Pokaži jih! — mi je rekel, in ko sem mu jih pokazal, mi jih je vzel.
Jaz sem bil že pripravljen. Snel sem čepico, da bi stopil v banko in postal njegov kompa-njon in se oženil z bankirjevo hčerko. Toda bankir me ni povabil, naj grem z njim. Premeril me je od glave do nog in dejal:
— Te bucike so last banke, in če te bom še enkrat zalotil tu, te bom premlatil!
Odšel sem, ta hudobni striček pa si je prisvojil moje bucike. Vidite, to je življenje, kakor ga vidim.
NOBELOV NAGRAJENEC OPOZARJA SVET PRED STRAŠNO NEVARNOSTJO
Atomska vojna—zločinski atentat na bodoča
pokolenja
KAJ JE POKAZAL POIZKUS Z MUHAMI — POTOMCI OSEB, IZPOSTAVLJENIH ATOMSKEMU ŽARCENJU, BI PRIHAJALI NA SVET KOT SPAČKI — PO ATOMSKI VOJNI BI SE SEDANJE BIOLOŠKO RAVNOVESJE DOSEGLO SELE CEZ TISOČ LET
Nekega dne leta 1926, je mlad znanstvenih v laboratoriju univerze v Ostinu (ZDA) izvlekel iz epruvete nekaj muh, omamljenih od etra, ter jih postavil pod-mikroskop. Razširil je oči, kot bi ne verjel temu, kar je videl. Pogledal je še enkrat, nakar je stekel po hodniku ter začel klicati svoje kolege.
Ta njegov čudni nastop je bil povsem upravičen. Obe muhi, ki ju je pod mikroskopom videl nekam čudno iznakažene, sta bili potomki normalnih insektov, ki jih je bil znanstvenik, nekaj tednov pred tem, ialožil obsevanju z rentgenskimi žarki. Zdaj je pod mikroskopom videl rezultat, ob katerem se je ves naježil. Pod učinkom omenjenih žarkov so dednostne lastnosti insektov pretrpele tako globoke spremembe, da so ti že v prvi generaciji imeli spačeno potomstvo.
Mladi znanstvenik, ki je prišel do tega odkritja, izredno važnega za genetiko in geologijo, je takrat imel 35 let. Dvajset let kasneje je prejel Nobelovo nagrado. Imenuje se Herman Mtiller.
Po odkritju v Ostinu, je Muller nadaljeval s poizkusi, pri čemer je ugotovil, da rentgenski žarki lahko povzroče pri insektih tudi do 150-krat globlje spremembe od onih, do katerih običajno prihaja v naravi, kakor tudi, da so te spremembe tem večje, kolikor močnejše je žarčenje. Takoj je dvignil svoj glas ter pokazal na nevarnost, ki jo prinaša žarče-
nje te vrste, pri čemer je posebno radiologe in zobozdravnike opozarjal, da ne pretiravajo z rentgenskim slikanjem pacientov.
Sicer pa je ime tega Nobelovega nagrajenca ostalo širši javnosti nepoznano. Za njega je izvedela šele po prvih atomskih eksplozijah nad Hirošimo in Nagasakijem. V resnici ni nihče bolje od njega mogel predvideti posledice atomskih eksplozij. On pa je nanje takoj pokazal ter jih ostro obsodil. Nekaj mesecev po tragediji Hirošime je na račun svojih sonarodnjakov izrekel naslednje besede:	»Po-
sejali ste milijarde majhnih bomb v reproduktivnih celicah preživelih ... Ni važno, da so ti preživeli naši sovražniki. Ko bodo te drobcene bombe eksplodirale, se bodo spremenjeni geni
razpršili po vsem svetu, a posledice tega bodo morali prenašati mnogi naši potomci... V Hiro-šimi ste iznakazili ter ubili bodoče generacije, čeprav bodo mnoge spremembe prišle na dan šele čez nekaj stoletij. Ko je bila enkrat povzročena, se genetična škoda ne more več popraviti.«
Leta 1947 je pristavil: »Varal bi se, kdor bi mislil, da v sebi ne nosi škodljivih posledic, če je žarčenje prenesel brez vidnih posledic. Te se bodo pojavile čez 100 ali 1000 let.«
Miiller je natančno vedel, da je tako. Nekatere od njegovih obsevanih muh so izlegle povsem normalne potomce, le-ti prav tako, in tako je šlo skozi osem, deset petnajst generacij. Nekega dne pa so prišle na svet muhe z eno nogo manj, ali z ogromnimi očmi in spačenim telesom.
Toda ti njegovi opomini niso ugajali zagovornikom atomskih poizkusov. Spočetka so »starca z muhami« hoteli ignorirati, toda pokazalo se je, da to ni mogoče. Zatem so skušali pobiti njegove trditve, a tudi to jim ni
Smrčanje ozdravljeno
Na rovaš smrčanja običajno zbijamo šale, vendar ni to niti najmanj zabavna stvar, posebno za tiste ne, ki so žrtve smrčanja. Skupina angleških zdravnikov se je lotila proučevanja te nadloge in našla tudi primerno metodo, s katero je mogoče priti smrčanju na kraj. V medicinski časopis so dali oglas, da iščejo 500 prosto-
Lakiranje parketov
Kemična tovarna v Kočevju izdeluje sintetični lak na melamin-ski bazi, ki se uspešno uporablja za lakiranje parketov. V nadaljnjem so podane osnovne smernice, kako je treba lak uporabiti, da se dobi premaze parketa z veliko odpornostjo in sijajem.
Od parketa pred lakiranjem se zahteva, da je popolnoma suh in da ni bil prej mazan s parketno pasto. V primeru, če hočemo lakirati star parket, ki je bil že prej mazan s pasto, ga je potrebno prej popolnoma očistiti z bencinom (white špirit) in ga pustiti, da se temeljito osuši. Ce je napravljen parket iz svežega hrastovega lesa, ki vsebuje precej tanina, obstoja nevarnost, da parket pri lakiranju potemni. To preprečimo, če parket prej speremo s ca. 3 procentno raztopino oksalne kisline in ga pustimo temeljito presušiti pred lakiranjem.
Lak lahko kupite skupno z razredčilom in trdilcem. Za trikratno lakiranje zadošča 0,15 kg laka na 1 m2 parketa. Pred uporabo je treba laku dodati 10 % na težo trdil-ca, in ga primerno razredčiti z razredčilom, da se pri lakiranju lepo razliva. Lak premešamo s trdilcem v stekleni, porcelanasti ali brezhibno emajlirani posodi in ga
premešamo z leseno palico, nikakor pa ne v kovinski posodi, ker se na kovini porablja trdilec.
Za prvo lakiranje laku lahko dodamo do 20 % razredčila in po lakiranju pustimo premaz osušiti, kar traja ca. 10 ur, odvisno od temperature in vlažnosti zraka. Ko je prvi premaz dovolj osušen, lahko drugič lakiramo z nekoliko manj razredčenim lakom in po osušitvi še tretjič. Lak, ki je že pomešan s trdilcem, je obstojen dva dni in ga je tretia hraniti v zaprti posodi, najbolje pa je,- če ga pripravimo samo toliko, kolikor ga za enkratno lakiranje rabimo. Pri lakiranju ne smemo v prostoru uporabljati odprtega ognja, ker se lahko pare topila, ki je v laku, užgejo.
Lak se na parketu dokončno utrdi po nekaj dneh. Prostor, kjer lakiramo, je treba zračiti, da se premaz bolje suši in da prej od-pari topilo, ki ima močan duh. Lakirana površina ima veliko trdoto in sijaj ter to prednost pred drugimi sredstvi za vzdrževanje parketa, da se da parket enostavno čistiti z mokro cunjo. Priporočamo lakiranje parketa zlasti v spalnicah in dnevnih sobah.
Ing. Janez Lesar
voljnih smrčačev, da bi na njih napravili poskuse. Prijav je bilo na tisoče. Eden od prijavljencev je v pismu potožil, da se zaradi lastnega smrčanja ponoči tolikokrat zbudi, da ne more spati niti z najmočnejšimi uspavalnimi praški. Neka žena je pisala: »Čeravno sem že 27 let poročena, se večkrat komaj premagam, da ne zakoljem moža. Za vaše poskuse se močno zanimam...«
Zdravniki so izbrali 250 ljudi, ki smrčijo iz grla. Dva tedna so morali delati takšne vaje, preden so šli spat, so morali dati med usta nek predmet, recimo kos lesa, in ga pet minut močno stiskati. Namen te vaje je bil, da okrepi mišice, ki drže usta zaprta. Nekaj minut so morali nato s prsti pritiskati brado navzgor in hkrati pritiskati z brado navzdol, tako da je nastala med čeljustnimi mišicami in prsti prava borba. In zadnja vaja: Močno so morali pritiskati jezik ob spodnje zobe in ga tako držati nekaj minut. S temi
uspelo. Ko je ameriška komisija za atomsko energijo objavila podatke o količinah žarčenja, katere j je moč, po njihovih računih, prenesti brez posledic, je Mtiller dokazal neosnovanost njihovih trditev. Spopad se je zaostril in leta 1955 dosegel vrhunec.
Na neki mednarodni konferenci v Ženevi, je prof. Muller imel prečitati poročilo, katerega eno kopijo je poslal tudi komisiji za atomsko energijo. Znanstvenik je odpotoval v Švico, toda nekaj dni pred konferenco je njegovo poročilo bilo črtno s programa, taKo da sploh ni mogel govoriti. Uradno poročilo v zvezi s tem je bilo docela neiskreno. V Ameriki je prišlo do vrste protestov od strani najslavnejših učenjakov. Potem se je izvedelo, da je bilo črtanje Mullerjevega poročila iz programa konference delo admirala Straussa, načelnika komisije za atomsko energijo. Pod pritiskom javnega mnenja je bil Strauss razrešen svoje funikcije, Mtiller pa je svoje poročilo prebral tri leta kasneje na drugi ženevski konferenci.
Pred kratkim je novinar Polak postavil Mtillerju vprašanje, kako se kažejo vplivi jedrskih eksplozij na razvoj človeškega rodu.
Odgovoril je: »Vsako, tudi najmanjše žarčenje je za genetiko škodljivo. Gotovo je, da bodo dosedanji atomski poizkusi zelo škodili bodočim generacijam. Pa še to: vsakdo, ki bi bil izpostavljen tudi najmanjšemu žarčenju, bo umrl prej kot bi ga to sicer doletelo. Lahko trdimo, da so doslej-šnje jedrske eksplozije prizadele najmanj 300.000 oseb. V primerjavi s številom svetovnega prebivalstva je to število res majhno, samo po sebi pa je ogromno. Kar zadeva genetično škodo, ni spet misliti samo na spake z dvema glavama; toda gotovo je, da bodo v teku naslednjih 2000 let prihajali na ?vet ljudje, ki bodo šibkejši, krajšega življenja ter nagnjeni k večjim ali manjšim deformacijam.
Na vprašanje, ki mu ga je omenjeni novinar postavil, in sicer, ali je on mnenja, da bi morebitna , atomska vojna pokončala človeški 1 rod, pri čemer toi pri življenju ostale samo nekatere vrste živali, ki so proti nevarnim žarkom manj občutljive, je učenjak odgovoril negativno.
vajami se krepijo in skrajšujejo mišice spodnje čeljusti.
Po štirinajstih dneh so se pri nekaterih pojavili že vidni uspehi. Ce uspeha tudi po tem času ni, potem je treba z vajami nadaljevati, ali pa ne sodite v tip tistih ljudi, ki smrčijo iz grla. Poskusite!
Operacija srca izven človeškega lelesa
Na nekem sestanku zdravnikov kardiologov, ki je bil te dni v Mineapolisu (ZDA), so izrazili prepričanje, da bodo zdravniki kmalu lahko potegnili pacientovo srce iz telesa in izvršili na njem operacijo ter ga pozneje zopet vrnili v človeški organizem. To bo podobno popravilu avtomobilskega motorja, ki ga dvignemo iz avtomobila in ki potem, ko ga vrnemo na staro mesto, zopet odlično deluje.
Strokovnjaki so povedali, da so takšen poskus že naredili na psih v neki kliniki v Kaliforniji. Psi, ki so jim srce vzeli iz telesa in vrnili v telo že pred letom dni,
še danes živijo in se odlično počutijo. Med tem eksperimentom so srce, ki so ga vzeli iz telesa, dali v posodo z fiziološko raztopino in so pri tem ugotovili, da srce lahko zdrži izven telesa —' brez kisika — skoraj tri ure. Takrat so ga »vrnili« lastniku in g** znova »pognali« z električnim šo; kom. Po izjavah zdravnikov, K> so delali omejene poskuse, bi ® temi metodami lahko rešili, tud> tako imenovane »modre dojeni ke«, katerih srčne napake s sedanjimi metodami ni mogoče odstraniti. Takšne osebe so za sedaj na žalost še vedno obsojene na smrt.
Zajeziti nesmotrno gradnjo
Na zadnji seji je občinski ljudski odbor Kočevje razpravljal o Poročilu sveta za stanovanjske in komunalne zadčve, ki je govorilo o urbanistični, komunalni in stanovanjski izgradnji na območju občine.
Leta 1957 je bil za območje kočevske občine že sprejet odlok o gradbenih okoliših. Razen Kočevja je zajemal še nekatera xrečja I naselja. Pri nedavnih pregledih j teh okolišev pa je bilo ugotovlje-[ no, da so njihove meje v večini I primerov preobsežne. Izjema je mesto Kočevje, ki ima označene pretesne meje. Lokacije v teh oko-! liših so dobivali interesenti nemoteno. Problemi in zastoji pa so se ! pojavili na področjih, ki v odlokih o gradbenih okloiših niso bili zajeti (Stara cerkev, Klinja vas, Mozelj, Dol, Koprivnik, Mlaka in Stari log), a se v njih kaže večja ali manjša perspektiva razvoja.
Izdelana prva melaminska plošča
Decembra je Kemična tovarna v Kočevju izdelala prvo melamin-sko ploščo, kljub raznim težavam z dobax-o opreme in surovin. Občinski ljudski odbor Kočevje je na zadnji seji potrdil zaključke sveta za industrijo in obrt, naj bi bila tovarna v izgradnji do julija 1963, od julija do decembra v poizkusni proizvodnji, z novim letom 1964 pa naj bi prešla v redno proizvodnjo. Izračun rentabilnosti, o katerem so na seji tudi razprax--ljali, kaže, da bo tovarna donosna. Odbornike je zanimalo predvsem, zakaj je prišlo do zastojev v izgradnji, če ima tovarna zagotovljen trg, če bo morala uvažati surovine in kakšne perspektive ima. Po razpravi so odborniki potrdili zaključke sveta.
Dalje je poročilo govorilo med drugim še o tem, naj bi se spremenilo razmerje najemnine oziroma stanarine. Tako naj bo ostala na primer hišam, ki so starejše od 50 let in dotrajale, vsa najemnina za vzdrževanje in popravila, • ostale hiše pa so razdeljene še v 4 razrede z ozirom na to, koliko najemnine bi jim ostalo, koliko bi jo morale odvajati v amortizacij-
ski sklad itd. Svet je tudi predlagal, naj bi se stanarine v novih stanovanjih izenačile, ker so zdaj za enaka stanovanja zelo različne. Svet je -tudi predlagal, naj bi preselili stranke, ki kvarijo nova stanovanja oziroma jih ne pazijo dovolj, v slabša stanovanja.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je nujno že v letu 1963 spre-
jeti odlok o vplivnih gradbenih okoliših. Poudarjeno je bilo tudi, da gradimo v Kočevju precej stanovanj, žal pa počasi. Stanovanjski sklad naj bi te gradnje pospešil ter podprl tudi gradnjo cenejših stanovanj. Odborniki so razpravljali še o zadružni gradnji, o gdadnji stanovanj za stanovavce Trdnjave itd. Po razpravi je občinski odbor poročilo sveta odobril ter pooblastil svet, da izdela konkretnejše sklepe, ki jih bo občinska ljudski odbor na naseldnji seji (če se bo z njimi sturinjal) potrdil.
Vedno v prvih vrstah
Organizacija RK v Stari cerkvi je 23. decembra polagala obračun dela od zadnjega občnega zbora. Delo RK je bilo vseskozi uspešno in vsestransko koristno. Posebno pohvalo jim je izrekel zastopnik občinskega odbora RK tovariš Vrabič. Povedal je, da je organizacija RK v Stari cerkvi ena najbolj delavnih in da je prepri-
čan, da bodo storili vse, kar bo treba napraviti ob prostato 20-letnice Zbora slovenskih poslancev prihodnje leto.
Od poročil objavljamo v celoti poročilo podmladka, ki ga je prečrtala pionirka Dragica Smukovec.
Naš šolski odbor Podmladka RK šteje 16 članov. V razredih imamo razredne odbore. V PRK
Vreme
zavrlo
gradnjo
Poštno poslopje v Kočevju, ki ga zida SGP Zidar, hitro raste, vendar ne tako, kot je bilo predvideno. Dež v novembru in sneg ter mraz v decembru so gradnjo ta-
ko zavrli, da pošta ne bo do novega leta (kot je bilo predvideno) pod streho. Kljub vsem vremenskim nepri-likam pa bo nova pošta predvidoma do maja priprav-
jena za montažno avtomatske telefonske centrale, medtem ko se bo gradnja ostalih prostorov (pisarn, stanovanj) nekoliko zavlekla.
Diagram nekega jutra
(Nadaljevanje s 7. strani)
Polnoma ignoriral. Nekaj časa pa sem bila celo zaljubljena vanj. Ko je kdaj odhajal od mene, sva se Poslavljala kot Romeo in Julija. Nocoj pa je samo nekajkrat silil Vame s tistim svojim »Pojdi, greva domov!« Saj nekoč bi šla, toda sedaj sem samostojna.«
»Poznam Rudija in on mi gre Polagoma »na jetra«. Nekoč bo Poravnal račune za določene stvari,« je dejal Tone.
»Tedaj, ko sem se ločila od moža...«
Nisem je več poslušal. V glavi tel je šumelo, razbijalo. Kričal bi, rjovel, naj umolkne. Ujel sem sa-teo še nekaj drobcev iz njenega življenja. Tisto, ko se je v letih te ko j po vojni zaposlila, kako ji vzeti nedolžnost in je pozneje nekje končno zanosila. Potem mož ni hotel v cerkev in sta se skrivaj Poročila, brez vednosti staršev. Ni >'la popolnoma sigurna, če so vsi °troci z možem. Govorila je tudi ° fizioloških potrebah ženske in Ptoobne reči. Kot v omotici sem Cu«l, da je vsem ponudila ciga-*eto. Vzel sem in si s skoraj podzavestnimi kretnjami prinašal cigareto k ustom. Vlegel sem se na klop jn zaspal.
Ko sem se zbudil, so se vsi okoli mene smejali. Tudi ona se je smejala. Njen smeh mi je bil najbolj neprijeten. Ne' vem, kaj so med mojim spanjem počenjali z menoj. Čutil sem. da imam nekaj na nosu. To je bilo verjetno vzrok njihovemu smehu. Hotel sem zopet zaspati. Boris me je stresel: »No, zbudi se že. Ali te je obiskal črni muc?«
»Ne, toda čutim, da z mojim želodcem nekaj ni v redu.«
Imel sem občutek, da ne bom mogel na vlak. Nato sem ponovno zaspal. Zbudil me je šele ropot
vlaka in belina jutra. Vožnja je bila dolga, dolga. Želel sem si le domov. Borisu sem priporočal realistično čtivo, ki ga bo navdušilo. Predvsem roman »Goli in mrtvi«.
Doma še dolgo nisem mogel zaspati. Želel sem, da bi bilo vse skupaj le sanje. Današnje jutro in vsa doživetja noči. Toda jutri bom že drugače gledal na vse skupaj.
Spomnil sem se na čakalnico in smeh, ko sem se zbudil. Nisem se mogel smejati. Čutil sem, kot da mi je nekdo v tem jutru ali pa že davno prej ukradel smeh. Rad bi videl, da je bil tedaj kdo pri meni. Mogoče samo njene oči. Bil sem sam. strašno sam. Tedaj sem se zbal nečesa — neznanega, čepečega v megli tega jutra.
Ivan Urh
Služba pravne pomoči
Pri občinskem ljudskem odboru Ribnica se ustanovi služba pravne pomoči v pomoč državljanom, hišnim svetom itd. Pravna pomoč obsega: dajanje ustnih nasvetov, sestavljanje vlog, prošenj, predlogov, pritožb, sestavljanje tožb in listin v upravnem postopku, zastopanje pred upravnimi organi v upravnem postopku itd.
Pravna pomoč bo brezplačna, stranka bo plačala le pavšalni
znesek 300 din za stroške vzdrževanja službe pravne pomoči. Plačila so oproščeni otroci padlih borcev, če niso zaposleni, osebe, ki imajo po veljavnih predpisih pogoje za oprostitev, hišni sveti, stanovanjske skupnosti in družbene organizacije ter za vloge s področja socialnega zavarovanja. Pravno pomoč bodo dajali uslužbenci ObLO z dokončano pravno fakulteto in potrebno prakso.
je včlanjenih 277 članov. Vsi člani imajo članske izkaznice. Članarino za letošnje leto smo že povečini zbrali. Načrt dela še izvršujemo. V mesecu prometa smo razpravljali o preprečevanju nesreč in njih vzrokov. V teku leta bomo še nadaljevali s prometno vzgojo. Seznanjamo se z zdravo prehrano, o koristnosti sadnih sokov ter o slabih posledicah alkohola. Obdelovali smo njivo šolske zadruge ter pridelali krompir in zelenjavo za šolsko kuhinjo. Skrbimo za zdravje zob, kupovali smo tablete proti zobni gnilobi. Redno vsak dan pomagamo pri razdeljevanju malice v šolski kuhinji. Po razredih so higienski aktivi, ki skrbe za osebno higieno, za red in čistočo v razredu, v šolski stavbi in njeni okolici. Spomladi smo urejali cvetlične gredice ter lončnice na šolskih oknih. Med razvedi tekmujemo.
Dopisujemo si tudi s sosednjimi šolami. Na naši šoli imamo tudi aktiv za prvo pomoč, ki pomaga v manjših nezgodah sošolcem. Tesno smo povezani- z našo organizacijo RK. Pomagamo jim z zbiranjem članarine, raznašamo vabila za seje, za cepljenje in obveščamo matere za obisk v materinski posvetovalnici. V tednih RK smo zbirali prispevke, nabijali lepake, prodajali bloke itd. Za otroško okrevališče Debeli rtič smo zbrali 9465 din v prvi akciji, za drugo akcijo pa smo zbrali 40 kg starega papirja. Za potresne ponesrečence v Makar-ski smo zbrali 33.265 din.
Vedno tekmujemo v lepem vedenju, v tovarištvu, obiskujemo bolne součence, učimo se spoštovati invalide, starim ljudem radi priskočimo na pomoč, jih tudi obdarimo in razveselimo s šopki cvetja.
Pri proslavi krvodajalcev smo sodelovali s kulturnim programom. Potrudili se bomo, da bomo vse akcije, ki smo jih in jih še bomo prevzeli, v celoti izpolnili.
To poročilo male pionirke Dragice je zgovoren dokaz o delu celotne organizacije Rdečega križa v Stari cerkvi.
Skromni so. toda naša dolžnost je, da jim iskreno čestitamo in jim želimo še več uspehov! Le tako naprej!
Cveto Novak
Novi šef krajevnega urada Sodražica
Dosedanji šef krajexmega urada Sodražica je bil razrešen dolžnosti matičarja in šefa urada. Njegovo mesto je zdaj zasedla tovarišica Jožica Čarman, ki je bila nekaj časa na tečaju. Oba zbora ObLO Ribnica sta na zadnji seji potrdila imenovanje novega šefa KU Sodražica.
Novoletna zgodba
Presneto se motite, če mislite, da vam bom v tejle zgodbi govoril o tisočerih doživetjih novoletne noči ali neštetih steklenicah tokajca, ki jih nekateri izpraznijo na ta praznik. Kje pa! Rad bi vam zaupal le eno stran zgodovine moje neslavne družine — vrag jo vzemi — ki mi že nekaj let dela sive lase. »Zakaj?« boste vprašali. No, ta je pa lepa. Zdaj bom še vodič po slovarju kletvic in ostale plohe groženj, s katerimi me obdaja familijami odbor, ki ga sestavljajo: moja žena Matilda, devetletni sin Pepe in petnajstletna hči Marička. Tu sem se pravzaprav že pregrešil, saj sin, ki je velik ljubitelj modeme raketne tehnike, enostavno zahteva, da ga vsi brez kakršnihkoli pripomb kličemo Gagarin. Hčeri pa tudi vse ne ugaja pri imenu in mi venomer očita, da sem že od nekdaj staromoden kot naša drvarnica, ki letos še vedno ni založena s kurjavo.
Sicer pa, poslušajte, kako sem na primer preživel dneve pred novim letom 1962.
— Fonzelj, kakšno presenečenje imaš letos zame? me je dva dni pred novim letom pobarala žena Matilda.
— Dušica Matildica, tega ti zaenkrat še ne morem zaupati. Počakaj do jutri zvečer.
— Očka, kaj imaš pa zame? sta se v en glas zakadila vame otroka, ki sta skrivoma prisluškovala mojemu pogovoru z ženo.
— Nekaj lepega! sem svečano odgovoril obema in zašklepetal s spodnjo čeljustjo, saj sem izza prejšnjih let predobro poznal okus svojih otrok, ki niso bili zadovoljni s kakšno slikanico in podobno navlako, ki jo priporočajo naše knjigarne, da bi se znebile velikih zalog nekurantne robe.
Kot lovski pes, ki je izgubil sled za zajcem, sem capljal okrog hiše in strahoma čakal velikih trenutkov mojega življenja — podeljevanja novoletnih nagrad. Toda ura mi ni prizanašala. Kot bi mignil je bil tu Silvester, torej večer, ko sem pod novoletno jelko, okrašeno z raketnimi izstrelki in bonboni v obliki Telstara. čakal ugodnega trenutka, da razdelim nagrade za trud in uspehe v preteklem letu. Ko smo bili zbrani vsi. moja žena Matilda, sin Pepe — pardon Gagarin in hči Marička, sem si obrisal potno čelo, popravil pisano kravato in vzel z mize zavitek za ženo.
— Dušica Matildica, ker si se letos toliko popravila, da mi samo na vsake dva dni prismodiš na pol kuhano kosilo, ker me ne zaklepaš več ven. če se ga preveč nalezem, ker mi letos stikaš po žepih boli površno in ...
— To že vsi vemo, nič pametnejšega pa tudi ne znaš novedati. Zato na dan z darilom! Žarečega obraza, kot bi najmanj petnajstkrat dnevno preplezal severno steno Triglava, sem ji stisnil v roke tisti zavitek in hotel še nekaj reči, pa sta me prekinila otroka. ki sta tudi hotela biti čimprej obdarovana.
— Tebi Pepček . ..
— Kolikokrat ti bom še povedal, da sem Gagarin in nikakršen Pepček se je razhudil poba.
— Torej, tebi Gagarin, za tri cveke v šoli, izgubljeno aktovko in štiri pobite šipe pri sosedih, tole darilo z željo, da boš v novem letu dosegel še večje uspehe na že omenjenih poljih.
— Seveda letel bom na Mars, me je prekinil, mi iztrgal darilo, ki sem mu ga namenil, ter ga mrzlično odpiral.
Hčer je tako lakomno zrla v tretji paket, ki je bil namenjen njej, da sem utegnil reči le: »Draga moja mila mala Marička,« pa ga že ni bilo več na mizi.
Prva se je oglasila žena Matilda:
— Cepec plešasti, to je torej zahvala za trud, ki sem ti ga posvečala vse leto. Budila sem te šele ob osmih, da si lahko zamujal službo in sočustvovala s teboj, ko si v podjetju kradel žimo in kljuke raznih velikosti. Za zahvalo pa tale zanikrna ruta, ki ni vredna počene pare. Udarila je v ponarejen jok in mi še zabrusila: Kar sam jo nosi, da ne boš ves revmatičen in poln glavobola. Ni še dobro odvihrala iz sobe, ko se je oglasila hči:
— Kakšen oče, petnajst let imam, pa mi pokloni volneno kapo in zavitek bonbonov! Kapo kar sam nosi, da ti bo lajšala glavobol, bonbone pa tudi lahko sam poješ, da ti bodo končno izpadli še tisti trije zobje.
Vodoravno: 1., 7., 69. in 70. naša čestitka bravcem »Novic«; 13. kostna gniloba, piškavost zob; 14. izdelovalec opeke; 15. izobrazba; 16. pojesti s kljunom; 18. čast; 19. potreba, nuja; 20. ukradem, dregnem; 21. vek, doba; 22. del ženske ali moške obleke; 23. moči; 24. medmet; 25. tuje žensko ime; 27. spokoj, tišina; 28. kar je last azijske celine; 30. nenadna smrt, rt, rtič; 32. kazalni zaimek; 33. kratica za Združene države; 34. popotnik; 36. ljubljanska tovarna optičnih izdelkov; 38. otroška bolezen; 39. rimski pesnik; 41. premik, pregib; 42. obmetavam s snegom; 44. soglasnik in samoglasnik; 45. kratica za Teniška klub; 47. nekdanji glavar ruske države; 48. zorenja; 52. okvir; 54. zelo okreten grenlandski usnjen ali platnen čoln; 55. nemški predlog; 56. švedsko mesto, ki slovi po izdelovanju športne opreme; 58. znana jugoslovanska reka; 59. ime našega pesnika Grudna, jarem; 60. poštnina, kazen za nezadostno franki-rano pošiljko; 62. grška črka; 63. spona, okovje; 64. koristi, zanimanja, povpraševanja; 66. proizvaja glas zvonca; 67. otročji, preprost; 68. zvezda premičnica.
Navpično: 1. čajni ali kavni lonček; 2. tuje moško ime; 3. znan planinski dom v Kranjski gori: 4. starček; 5. kratica za Nemška ekonomska agencija: 6. središče vrtenja; 7. zagrebška tovarna svinčnikov; 8. pripovedna pesem; 9. slikovna uganka; 10. prelisičim; 11. zvezda spremljevalka, telesni stražnik, zvest zaveznik; 12. primer; 16. znamenit junak Walt Dis-neyevih risank; 17. zelenica v puščavi; 19. fotografija, podoba; 22. kratica za Beograjski nogometni savez; 25. kruh iz ajdove moke; 26. kretnja z glavo ali očmi; 29. glavni junak Finžgarjeve zgodovinske povesti »Pod svobodnim soncem«; 30. kovanje; 31. Tihi ocean; 34. nebesa, vrsta plesa; 35. odbitek, popust; 37. lovec na sipe; 38. kemični pojav pri gorenju; 40 darilo, poklon; 43. borba; 45. ma-selnik; 46. član kolone; 48. izgu-
Potlej se je oglasil sin:
— Sveta Marija Pomagavka, ali si znorel? Namesto, da bi mi kupil raketo ali atomsko bombo, mi podariš pet karirastih zvezkov in držalo. To si mi pravzaprav prisiljen kupiti kot oče, ki ima na skrbi šoloobveznega otroka. Le kakšen oče, ki ni toliko vštric s časom, da bi razumel svoje otroke. Zvezke kar sam obdrži, držalo ti pa tudi ne bo škodilo, saj si tako zabit, da mi ne rešiš nobene domače naloge pravilno. In oddivjal je ven za ženo in hčerjo, ki sta nekaj bentili o nemogočem možu in očetu, ki nima posluha za današnji čas.
Nekaj časa sem kislega obraza in otožnega pogleda buljil v okrašeno jelko, potlej pa po nasvetu žene dal na glavo tisto ruto in kapo, ki sem jo poklonil hčeri. V žep pa bonbone, zve'..,.e in držalo, kajti jutri ali najkasneje pojutrišnjem bom moral otrokom spet pisati domače naloge. Nazadnje sem stopil do omare, vzel iz nje steklenico domače slivovke, si natočil Šilce in ga v dušku Izpraznil. Potlej sem zlezel v posteljo in se
biti se; 49. egiptovski bog sonca; 50. voziček; 51. enotno; 53. ime legendarnega junaka Krpana; 54. velik ogenj; 57. moško ime; 59. svetniške podobe; 61. pripraven za oranje; 63. ovalna skleda; 65. isto v sestavi; 66. hudobija, nesreča; 68. kratica za Pevske vaje.
(idg)
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo
pokril samo do vratu, saj me je v glavo grela ruta, ki sem je poklo-: nil ženi, in volnena kapa, ki je bila namenjena hčeri. O tegobah -zakonskega glavarja nisem utegnil razmišljati, saj sem se prej zazibal v sladek dremež, ki ga je izpita slivovka še pospešila.
In kako bo z novim letom 1963? Ljudje božji, na kolenih vas prosim, ne spominjajte me na ta usodni dan, pred katerim trepetam, da bi mi še berač poklonil ' stotaka. Letos se bom za darilo celi družini po vsej verjetnosti obesil na novoletno jelko in tam dotrpel kariero bivšega družin- i skega očeta in bivšega moža bodoče vdove Matilde.
^ ^ Ivo Dominlk-Gercm
Zdravniški nasvet
Ona: — Tule piše, da je uživanje alkohola škodljivo za vid.
On: — Nak, ne bo držalo! Kadar ga imam dovolj pod kapo, vidim vse dvojno.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: kolobar, ekipe, apetit, potegon, ponos, som, rosa, at, k, liter, ro, ep, komet, s, je, oker, pop, Kalin, kapitan, kamela, ovelo, polotok.
prejeli do ponedeljka, 7. januarja 1963 do 9. ure. Izid žrebanja bomo objavili v naslednji številki našega lista.
Nagrade:
1.	1500 din,
2.	1000 din,
3.	brezplačna naročnina za 1
4.	brezplačna naročnina za P°* leta in
3. knjiga.
NOVOLETNA KRIŽANKA
1	1	1	H	5	(o			j	4	g	10	1!	d.
								14					
15					B	ifc	n						
14				n	n			b	io				
V			E	n					B	23			
IH		D	15					a	14.	B	27		
n		2-j					a	30			□	n	
'"“I				B		3	3H				35		
		%		s?	a	*>&							
					HO			a	H1				
		HO.					a	Hi	B	HH			
H3	Hto	B	VI			a	H4		M			5o	W I
51		33	H		a	5H					a	35	I
54.			57	B	34					a	55		I
toO				6.1	B	tol			a	6,3			
A					6,5			a	tok				I
V								to					I
to*?						I		7o					J
Polharske zgodbe
te že videli polha? Nič hu-^ dega, ce ga niste. Ta než-” na, kosmata živalca sive barve z dolgim, kosmatim repom in črnimi debelimi očmi se čez dan skriva v dupijan starin bukev in čaka noči, ko spet spleza na vejo in kljuje" žir. »smuk, smuk«, in že bo v luknji, ce bo zaslišala sovo in čutila nevarnost.
Prav tu se pričenja zgodba o dolenjskih polharjih, ki je prežeta z lovsko strastjo, šalami in pečeno poslastico, če je lov uspešen. Včasih pa jezo na prazno past potolaži tudi požirek žganja, ki se pri polharju vedno najde v torbi.
Lov na polhe je zelo razvit v okolici Travne gore nad sodraško dolino. Tu je polno zgodb o lov-cin na medvede, divje prašiče m na kdo ve kaj še vse. Vendar naj-zammivejši je lov na polne, in a lov gredo navadno možje, ki jun je že daleč naokoli poznano vsako duplo. Ob ognju, ki ga potem zakurijo, se rodi nekatera saia in najbolj zgovoren je navadno naj starejši polhar.
rudi mene je zanimal ta lov, če pošteno povem, šale ob ognju, saj polha bi ne jedel za nooen denar, ker se vedno spomnim na neljubo, preganjano žival — podgano.
Navadno že zgodaj popoldne polharji nastavijo pasti na visoke p reki j e, ki jim v polharskem žargonu rečejo »ranglje«, jih privežejo in prislonijo na bukev ali na sosednje drevo, ki ima hrapov ub. Polharska praksa pravi, da pleza polh po deblu sosednjega drevesa do prve veje, ki drži na bukev.
V mraku so pasti že postavljene in med bukvami se zasveti ogenj. Okrog njega se zberejo polharji in ugibajo ali bo kaj v pasti ali ne, kako se mora nastaviti, potem zopet kako je bilo lansko leto, pred petimi leti ali morda celo pred vojno. Vsak po svoje poveličuje svojo polharsko modrost.
Tu je tudi star, izkušen možak, ki ga je polharska strast toliko napihnila, da pove marsikatero smešno zgodbico. Tole sem slišal letošnjo jesen:
vem, če sem vam že po-vedal, kako sva z žagarje-™ ” vim hlapcem natresla strah b kosti sosedovemu »smoljarč-ku<(? Eh, to je bil strahopeten ''nož, čevlje je popravljal po hišah in vedno pripovedoval, kako rr'u je hudič zanke nastavljal, ko Se je vračal domov. On ga je seveda vedno ukanil. Pa ni bilo tako! če je le listje zašumelo, jo ?e ubral, kar so ga noge nesle. Neko jesen je napravljal drva zimo. Vrh plazov nad vasjo ?e s sinom nabiral veje. Tisti hla-Pec in jaz sva odhitela v breg. No sva prišla v njuno bližino, sva se skrila za bukev in posnemala. medveda in druge živali. Da ste takrat videli smoljarčka. Piano sta se ozrla.
»Oča, slišite?« je strahoma vprašal sinek.
»Seveda. Pst! Hudič žene čredo na pašo«.
»Oča, kam? Pa menda ne semkaj«?
»Tiho bodi in pesti drži! O sve-la Polona, ti nam pomagaj!«
Midva sva še bolj divje zabrun-Hn 7 fco sva videla, da bo čev-tor kmalu poklical vse svetnike 710 Pomoč.
»Oča, greva nadenj«, se je ojunačil sinek. ■
»Si obnorel? če v to čredo zabredeš, ne boš nikoli več prišel živ iz nje. Se župnik te z blagoslovljeno vodo ne izvlečejo iz tega pekla«.
»Ježešmarija. Oča, beživa, saj so že tu«!
In takrat sta se spustila v dolino. Vendar sta verjetno še kje poslušala, kajti midva sva bila prej doma. Navidez mirna sva stala, ko sta sopihajoč pripovedovala.
gal kot strela, živali pa kot listja in trave. Prašič s takimi zobmi kot slonovi, lisica z zvoncem okrog vratu in medved z volovskim rogom. Troje sva ugledala, potem sva pa morala bežati, ker so šli ravno mimo naju. še sekire nisva imela časa vzeti s seboj!«
Ko se je smeh polegel, je bilo treba pogledati nastavljene pasti, kajti kdaj pa kdaj se je čul rezek glas, ko se je sprožila. Zatem je imel polhar spet besedo:
-TALE POLH BO PA KAR DOBER!«
»France, kaj takega pa še ne! Pri belem dnevu je hudič gnal čredo na pašo. Da si le slišal, kako je pokalo dračje, bič je zviž-
ITH
r. ste takrat živeli, ko so de-lali našo železnico, to bi se smejali. Ravno ta čevljarček je
obesil kopito in dreto na klin in se prijavil na delo. Ker je bil šibek in nevajen težkega dela, ga je delovodja, po rodu iz Ogrske, dal v kuhinjo. Vsak dan je pomival posodo in ko je zbolel kuhar, ga je nadomestoval. Zdaj pa si je smoleč mislil: »Fant izkaži se!« Hotel se je prikupiti delovodji, zato je hodil v jesenskih večerih pozno v noč v hosto nastavljat pasti polhom. Toda sreče ni imel. V shrambi pa je že dalj časa opažal polhom podobne živalice. Misleč da so polhi, jih je nekaj ujel in pripravil delovodji večerjo. Ta ga je v polomljeni slovenščini vprašal: »Kuhar, kaj je to?«
»Gospod, polhi,« je odvrnil vprašani.
»Kaj«? je spet ponovil in pripravljal vilice in nož.
»Podzemski golobčki«, je prilizujoče odgovarjal kuhar.
»Mm, to bodo dobri. Toda kje si jih ujel?«
In kuhar je pričel pripovedovati zgodovino lova.
»Kaj, da si jih ujel v shrambi? O sveta mamka božja, to so podgane!« in vrgel je kuharju krožnik pod noge, da mu je mast brizgnila po umazanem predpasniku.
»Ne gospod«, se je branil kuhar in pot mu je stopil na čelo.
»To so polhi. Samo rejeni niso, ker v shrambi ni žira!«
»Osel! Sam jej te golobčke, ampak meni in ostalim delavcem ne boš več kuhal«! je jezno robantil delovodja, še isti večer je moral čevljarček oditi.
Tako se je končala ta in še mnoge druge zgodbe, ko se je kazalo zgodnje jutro. Polhi so zbežali v svoja skrivališča, polharji pa so še pobirali pasti.
Ivan šega Foto: ing. Čampa
Še ena o polšjem lovu
Ko je šel polharski lov na Veliki gori že h kraju, sem neko soboto popoldan za to leto zadnjikrat oprtil nahrbtnik s pastmi, vzel palico in jo mahnil za Veliki vrh v Strmo strugo. Pot me je vodila iz Bukovice po označeni, skalnati poti proti Jelenovem žlebu, tu in tam skozi temne globeli, obokane s košatim leščevjem in bukovjem. Nekje pod Ovinkom mi je preskočil pot zajec, postrigel z dolgimi uhlji in zaplaval v dolino. Pri Ogencah so me zvedavo ogledovale srne ...
Po debeli uri hoda sem razgret prišel do lovske koče pod mogočnimi krošnjami bukovja in smrek. Od pogledu na gozdno idilo mi je postalo prijetno, obnovile so se mi moči in nadaljeval sem pot.
Končno sem prišel v dolino Strme struge, v kraljestvo divjega petelina. Veličastni gozdni mir le včasih vznemiri veliki prebivalec tth gozdov — mogočni jelen.
Trda tema me je lovila, ko sem razpostavljal zadnje pasti. Pod gosto smreko sem si poiskal prenočišče in ko sem zakuril ogenj, s.:m sedel ob njem in si prižgal pipo. Z enim ušesom sem prisluškoval gozdnemu življenju, z drugim pa hrupu v dolini, od koder so mežikale številne luči. Za ležišče sem si nalomil smrekove vejice; čeprav je bilo trdo, sem se odlično počutil.
Iz sna me je prebudilo skovikanje sove nekje v bukovju, vendar se je kmalu naveličala in gozd je ponovno preplavil mir...
Pokadil sem pipico, medtem pa so začele bledeti zvezde. Tam za
vrhovi Male gore se je pričelo prebujati novo jutro. Kje je še kaj lepšega, kot doživljanje novega dne v mogočnem objemu gozdov daleč proč od človeške vsakdanjosti, hrupa in neprestanega vrvenja, pri tem pa sanjariti in prisluškovati utripu gozdnega življenja?!
Se bi tako sanjaril, toda moral sem pobrati pasti. Lov ni bil ravno bogat; živalice niso imele več kaj iskati na drevju, ker imajo že dovolj hrane po tleh. Ko sem pobral vse pasti, sem si zopet oprtal nahrbtnik na pleča in krenil v dolino. Nisem se vračal po poti, ampak sem šel kar po steči-nah divjadi. Že sem hodil po zglajeni vlaki, ko mi je nasproti prihlačal medved. Zastal mi je korak in dih in čutil sem, da mi lasje privzdigujejo kapo. Gledala sva se kakšno minuto; medved me je mimo, radovedno opazoval, moji pogledi pa so ocenjevali bližnje bukve, kamor bi jo v nevarnosti pobrisal. Žal so bile vse previsoke in predebele za tak podvig ... Prvi se je znašel medved in pokazal, kako naj napraviva, da bo za oba dobro in prav. Zavil je na desno, jaz pa na levo. Tako sva se molče sporazumela. Kako bi se ne, ko sva imela to noč oba slab lov: pri njem je bilo polje prazno, brez koruze in korenja, pri meni pa bukve brez polhov.
Že ko sem precej nižje zopet zavil na vlako, sem šele začutil, da se mi noge nekam čudno tresejo. Ha, pa naj nihče ne misli, da morda od strahu!
Zadnja polharska noč mi bo kljub neljubemu srečanju z medvedom ostala v lepem spominu, še posebej, ker me bo čez zimo grela topla polhovka ...
N. Jereb
Sovražniki nikotina
Prvo posvetovanje o boju z nikotinom je bilo organizirano v Liverpoolu 1. 1957. Kmalu so podobno ustanovo odprli v Londonu, nato pa so ustanovili stalno posvetovalnico sovražniki nikotina v češkem mestu Gradec - Karlov.
Preden bolnika sprejme zdravnik, mora izpolniti vprašalno polo, ki obsega 57 vprašanj. Odgovoriti mora na vprašanja o tem, kako se hrani, ali telovadi, koliko Skodelic kave popije na dan, kako misli o kajenju njegova žena itd. Za zdravnika so vsi ti podatki zelo važni, saj gleda na kajenje kot na bolezen, in sicer kot na zelo nevarno bolezen, saj je nenavadno razširjena.
Graška posvetovalnica deluje nekaj več kot dve leti in že jo poznajo po vsej državi. Tja prihajajo ljudje iz zelo oddaljenih krajev. Statistični podatki pričajo o tem, da je ljudi, ki pokadijo 50 cigaret na dan, zelo dosti. So celo talki, ka jih pokadijo po sedemdeset. Na posvetovalnico je prišel tudi rekorder med kadilci, ki je pokadil po sto cigaret na dan, po obisku v posvetovalnici pa je povsem nehal kaditi.
1963
ODBOR KOČEVJE
Občanom in delovnim oryanizacijam želimo srečno in uspeliov polno novo leto
OBČINSKI LJUDSKI
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor ZROP Občinski odbor ZB Obč. odbor ZVVI Občinska gasilska zveza Obč. odbor RK Obč. zveza prij. mladine Obč. zveza Svobod in prosv. društev Obč. zveza za tel. vzg. Društvo upokojencev
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RIBNICA
najtopleje čestita ob vstopu v novo leto
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZWI Občinski komite LMS Občinski odbor RK Občinska gasilska zveza
19 6 3
prisrčne novoletne čestitke pošiljamo vsem delovnim ljudjem, poslovnim prijateljem in občanom ribniške in kočevske komune
....... ...• s;
j
kombinat lesne - industrije ribnica
»flaUMKuiT."	' • • > < k 11« »«■		
	8	
		po	IH		
			Pil		
^Deh stila ne
Ob nstop.lL o nooo leto najpustčneje čestitamo osem deQ.oon.Lm ljudem
★ ★ ★
kolektiv
Rudnika
rjavega premoga
KOČEVJE
% 3'v
Poslovnim prijateljem, potrošnikom in vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto
kolektiv podjetja

5Sria
Kočevje
Centralno skladišče, skladišče pijač, Galanterija, Hrana, Koloniale - Željne , Knjigarna in papirnica, Kostel - Livold, Manufaktura, Obutev, Oskrba, Prehrana, Potrošnik, Rudar, Rog - Koprivnik, Sadje - zelenjava, Špecerija, Tkanina, Tekstil, Tehnika, Železnina, Živila - Mozelj, Zarja - Stari log zbira - Stara cerkev
Delovni kolektiv
želi vsem delovnim ljudem,
kolektivom in poslovnim prijateljem prijetno in uspehov polno novo leto
1963
tovarne sukna
I/ V	■
Kočevje
^Hdkt
to
JC
OCHOfd
želi srečno in uspešno novo leto
1963
vsem potrošnikom in odjemavcem električne energije
Srečno in uspešno novo leto želimo vsem delovnim ljudem
JCmeUjska •§* gazdai&fka posestva
2 enotami
Kmetijske uprave:
Cvišlerji
Koprivnik
Livold
Mlaka
Stari log
Draga
Mlekarna
Gozdne uprave:
Kočevje Mozelj Stara cerkev Grčarice Podpreska Velike Lašče Špedicija Kočevje in Ribnica Gojitveno lovišče Rog Kočevje Ostali obrati : Avtopark
5S\	Delavnice Breg
Gradbena skupina
'A	Centralno
skladišče Uprava
Vsem cenjenim poslovnim sodelavcem, koristnikom naših uslug, potnikom in prebivavcem želimo veliko delovnih uspehov, sreče in gospodarskega napredka
Srečno novo leto 1963
AVTO
I/ V
Kočevje
Srečno in uspešno novo leto
1963
želi vsem delovnim ljudem
JL&hatna JC
ocaafd
rf)umetno n&o&letno pvcLZMoan^ in. iiellko- (cVpeltmi o urnem Letu.
želi kolektiv

Opreme
Kočevje
Pletilnica žičnih mrež
SODRAŽICA
z ekonomsko enoto v Ribnici
Vsem delovnim l/udem pošiljamo ob novem letu
prisrčne čestitke
Ob-iio zdvcmla a no-uem Letu.
želi,
k&Ltktiu
SSdtaosto&rKLtya doma
JC
ocaoja
Ob vstopu v novo leto želimo vsem delovnijn ljudem veliko sreče
INKOP Kočevje
e
pak
at.na
_/[looak
xzAnton
Kib
tuca
W<im Otifemaocem Ce/titamo
in te priporočamo
, **«„ „-** » * Srečne 1963
JANUAR		FEBRUAR	MAREC	APRIL		MAJ	JUNIJ	
1 T Novo leto		1 P Ignac	1 P Albin	1 P Hugo	3	1 S Praz. dela 3	1 S Radovan	
2 S Makarij		2 S Marija	2 S Radoš	©	2 T Franc		2	C Boris 3	P Saša 4	S Florijan	2 N Velimir	
3	c Genovefa j) 4	P Angela		3	N Blaž 4	P Bojana 5	T Agata	3	N Milena . 4	P Kazimir	3	S Helena 4	č Izidor			3	P Milojka 4	T Frančišek	
5 S Simeon			5 T Janez	5	P Vincenc 6	S Ivo		5 N Miran	5 S Ferdo	
6	N Mojmir 7	P Zdravko 8	T Maksim		6 S Dora	6 S Danica			6 P Janez	6 C Zdenko	
		7	C Ksenija 8	P Janez	©	7	C Tomaž 8	P Bojanka	7	N Radivoj 8	P Albert		7	T Stanislav 8	S Viktor ©	7	P Zorica 8	S Medard	©
9 S Julija	©	9 S Polona	9 S Frančiška	9 T Tomaž	©	9 Č Gregor 10	P Izidor 11	S Žiga	9 N Primož	
10	C Viljem 11	P Gregor		10	N Dušan 11	P Zvezdana	10	N Viktor © 11	P Krištof	10	S Mehtilda 11	C Filip			10	P Marjeta 11	T Srečko	
12 S Tatjana		12 T Damijan	12 T Gregor	12	P Lazar 13	S Ida		12 N Pankracij	12 S Cedomir	
13 N Veronika		13 S Katarina	13 S Kristina			13 P Servacij	13 C Anton	
14	P Srečko 15	T Pavel		14	Č Valentin 15	P Vesela	14	C Matilda 15	P Klemen	14	N Valerija 15	P Helena		14	T Bonifacij 15	S Zofija	14	P Metod 15	S Vid	<2
16 S Tomislav	<2	16 S Danilo (g	16 S Hilarij	16	T Božislava 17	S Rudolf 18	C Konrad	<2	16	C Janez	(g 17	P Mojca 18	S Erik	16 N Beno	
17	C Anton 18	P Vera		17	N Silvin 18	P Dragoslava 19	T Miroslav	17	N Ljubislava 18	P Edvard (g 19	T Jože				17	P Gorazd 18	T Bogdan	
19 S Marij				19	P Ema 20	S Neža		19 N Vitoslava	19 S Julijana	
20	N Boštjan 21	P Neža 22	T Viktor		20 S Leon	20 S Igor			20 P Bernard	20 C Nenad	
		21	C Irena 22	P Marjeta	21	Č Benedikt 22	P Vasilij	21	N Simeon 22	P Leonida		21	T Dan JVL 22	S Milan	21	P Alojz 22	S Ahacij	
23 S Rajko		23 S Marta	23 S Slava	23 T Vojko		23	Č Željko 24	P Cvetko © 25	S R. d. m. Tita	23 N Kresnica	
24	Č Felicijan 25	P Trpimir		24	N Matija 25	P Saša	© 26	T Pust	24	N Simon 25	P Minka	24	S Jurij 25	C Marko	©		24	P Janez 25	T Jaroslav	
26 S Pavla	©		26 T Maksim ©	26	P Zdeslav 27	S Ustan. OI		26 N Dragica	26 S Gruda	
27	N Janez 28	P Drago 29	T Frančišek		27	S Gabrijel 28	Č Roman	27 S Rupert			27 P Volkašin	27 C Ema	
			28	č Janez 29	P Ciril	28	N Pavel 29	P Robert		28	T Avguštin 29	S Majda	28	P Zoran 29	S Peter	3
30 S Martina			30 S Branimir	30 T Katarina		30	C Milica D 31	P Angela	30 N Emilija	
31 C Vanja			31 N Benjamin					
JULIJ		AVGUST	SEPTEMBER	OKTOBER		NOVEMBER	DECEMBER	
1	P Bogoslav 2	T Marija		1	C Peter 2	P Bojan	1	N Tilen 2	P Štefan	1	T Julija 2	S Miran		1	P Danmrtv.© 2	S Dušanka	1	N Natalija 2	P Blanka 3	T Franc	©
3 S Nada		3 S Štefan	3 T Darija	3 C Vitomir	©	3 N Silva		
4	č Dan borcev 5	P Ciril		4	N Dominik 5	P Marija ©	4	S Ida	© 5	Č Lovrenc	4	P Frančišek 5	S Marcel		4	P Karel 5	T Savina	4	S Barbara 5	C Stojan 6	P Miklavž 7	S Urban	
6 S Dušica		6 T Vlasta	6	P Ljuba 7	S Marko	6 N Vera		6 S Lenart		
7	N Vilko 8	P Spela 9	T Tomaž	©	7 S Kajetan		7 P D. art. JLA		7 C Zdenka		
		8	Č Miran 9	P Janez	8	N Marija 9	P Peter	8	T Simeon 9	S Abraham	(2	8	P Bogomir (g 9	S Teodor	8	N Marija 9	P Valerija	<2
10 S Amalija		10 S Lovrenc	10 T Dan mor. (g	10 C Danijel		10 N Andrej	10 T Smiljan	
11 C Olga j 12 P Mohor		11	N Veseljko 12	P Klara	(g	11	S Milan 12	C Silvin	11	P Samo 12	S Maks		11	P Martin 12	T Emil	11	S Danijel 12	C Aljoša	
| 13 S Dragan		13 T Lijana	13	P Filip 14	S Zdenko	13 N Edvard		13 S Stanislav	13 P Lucija	
14 N Franc	<2	14 S Demetrij		14 P Nedeljko		14 Č Borislava		
15	P Vladimir 16	T Dan tank		15	C Marija 16	P Rok 17	S Radivoj	15	N Nikodem 16	P Ljudmila	15	T Terezija 16	S Jadviga		15	P Leopold 16	S Jerica	15	N Kristina 16	P Albin	©
17 S Aleš			17 T Frančiška	17 Č Mira		17	N Gregor © 18	P Milko 19	T Elizabeta	17 T Lazar	
18	Č Miroslav 19	P Vincenc		18	N Helena 19	P Ljudevit	18	S Irena 19	C Suzana ©	18	P Luka 19	S Etbin	©		18	S Rado 19	Č Urban	
20 S Marjeta		20 T Bernard ©	20	P Brane 21	S Matej	20 N Irena		20 S Srečko	20 P Julij	
21	N Zorka 22	P D. vstaje 23	T Branislav		21 S Ivana		21 P Urška		21 C Marija	<čS-l O IDIIlilZj	
	©	22	C Timotej 23	P Zdenka 24	S Jernej	22	N Mavricij 23	P Slavoj ka	22	T Zorislav 23	S Severin		22	P Cilka 23	S Klemen	22	N Dan JLA 23	P Viktorija	
24 S Kristina			24 T Nada	24 č Rafael		24	N Janez	D 25	P Katarina 26	T Konrad	24 T Eva	9
25	C Jakob 26	P Ana		25	N Ludvik 26	P Aleksander	25	S Uroš 26	č Justina 3	25	P Darijan 26	S Lucijan	3		25	S Dušan 26	č Štefan	
27 S Sergej		27 T Zlatko	27	P Kozma 28	S Venčeslav	27 N Sabina		27 S Bernard	27	P Janez 28	S Živko	
28	N Zmago 29	P Marta 30	T Maksim 31	S Ignac		28 S Avguštin ©		28 P Simon		28 C Jakob		
	D	29	C Sabina 30	P Roza 31	S Rajko	29	N Mihael 30	P Jelka	29	T Ida 30	S Sonja 31	Č Alfonz		29	P D. republike 30	S Andrej	29	N Tomaž 30	P Branimir © 31	T Silvester	
»NOVICE« Kočevje

























						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						




































■
















































!
ii
i,
ii
f
ji
I
i;
Vsem zadružnikom in kooperantom želimo srečno in uspešno novo leto
1963
Kmetijska
O zadruga
V idem - Dobrepolje
Delovni kolektiv
Kovinskega podjetja
RIBNICA
želi vsem delovnim ljudem prijetno novoletno praznovanje in veliko uspehov v novem letu
Novoletnim čestitkam se pridružuje tudi delovni kolektiv podjetja
KOČEVJE
H!
2
>
O
M
Kmetijska zadruga Loški potok
i
Vsem sodelavcem, zadružnikom in kooperantom želimo srečno, uspešno in zadovoljno novo leto
.t
l
ti
)

JCmetijska zadiuga
Ribnica in Sodražica
Kmetijska
KOČEVJE
Zadružnikom in kooperantom želimo srečno in uspešno novo leto
	■	
EZ2		E3
z obrati:
v Strugah, Predgradu, Banja loki, Osilnici in Fari
želi zadružnikom, kooperantom in vsem delovnim ljudem prijetno novoletno praznovanje
Stanovanjska skupnost Kočevje - mesto
s poslovalnicami:
Servis za vzdrževanje hiš, Šolska kuhinja Metka, Kolesarski servis, Radio—elektro servis, servis za pomoč hišnim svetom, Pralnica, krpalnica in kopališče Varstveno—vzgojna ustanova z enotami Kekec, Čebelica in Jurček.
želi vsem delovnim ljudem in strankam srečno novo leto in se jim priporoča
-ČD tečno In uspesno no o o (teto
KOMUNALA
i

4444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444*
Srečno novo leto želi cenjenim gostom in vsem delovnim ljudem
HOTEL
1963
e	s	d
S	«	o
S	~	"S
•EL	E	-o.
—	*	«
d s
I S«
2*	• r-»
-2	o	s
<u	-	a
^	2	i
r?	£	V)
E	^	w
>tr ^
Q O
*sd
P
SGP
ZIDAR
KOČEVJE
Prisrčne novoletne čestitke vsem potrošnikom
*-	Trgovsko podjetje
Loški potok
s poslovalnicami:
TRAVA, PODPRESKA, TRAVNIK, HRIB, RET JE, MALI LOG
KOLEKTIV
Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
PODRUŽNICA V KOČEVJU
prisrčno čestita ob novem letu vsem zavarovancem in ostalim delovnim ljudem
Vsem zavarovancem naše podružnice in ostalim delovnim ljudem iskreno čestitamo za novo leto
1963
Podružnica zavoda za socialno zavarovanje
V RIBNICI
Tople novoletne čestitke potrošnikom in dobaviteljem
TRGOVSKO PODJETJE
Jjiamta qma
*	Sodražica
1963
PUSHED
KOČEVJE
z obrati hotel in gostilna Pugled, kavarna Zvezda, Restavracija pri kolodvoru, gostilne Rog, Pri kmetu, Pri lovcu in v Livoldu
Trgovsko podjetje
SUHA ROBA
Sodražica
čestita za novo leto vsem izdelovavcem suhe robe, dobaviteljem in kupcem
Delovni kolektiv
l
n
E
Dobrepolje
toplo čestita vsem delovnim ljudem, kolektivom in poslovnim prijateljem 06 novem letu
II US 3
Vodna skupnost
I--Kočevje
---Ribnica
za vodno preskrbo
želi občanom obeh komun prijetno novoletno
praznovanje
Ob novem letu 1963
čmtitamo vtem delovnim ljudem in jim kalimo obilo zdravja
J^ldtacrftoatiL 2orn T^ib
raca
Jiekama in slaščičarna Kočevje
čestita gostom in odjemavcem za novo leto iti se jim še vnaprej priporoča
X
X
4
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
<?
♦
*
❖
o
4
♦
4
4
4
4
4
4
4
X
4
X
4
4
4
4
4
4
:
:
4
4
4
4
■x
X
4
4
4
4
■^Jravkar se je zvečer vse pri-
E^pravljalo na domačo veselico, ki jo je mestna čitalnica priredila svojim članom, ko je bliskovito obletela vse mesto neverjetna novica, da je Marcel Remenič —
Da boste zadevo razumeli, jo moramo natančneje opisati.
Edino, kar je Marcela v življenju zanimalo, je bila skrb, da je nabavljal obleke po naj novejšem kroju. Se same časnike je površno prebiral, naročen pa je bil na dva modna lista in je pretežen del dneva presedel za bul j en vanja. Bilo je očitno, da je mož izveden v tej stvari.
Usodnega dne so mu manjkali trije meseci, ko bi dopolnil petintrideset let. V vsem je bil povprečen: po postavi, rejenosti in višini. Vsako uro drugače, a vselej zgledno oblečen je stopal z mirnim dostojanstvom, umerjeno Pozibaval telo in roke, se previdne igral s palico, glava z bujnimi Plavimi lasmi na kodre, z resnim Pobešenim obrazom, z velikimi izredno negovanimi brki in sivimi zamišljenimi očmi vas je prvi mah spravljala v zmoto, da v možganih tega človeka kipe velika razmišljanja o velikih idejah. V resnici pa je venomer izpod obrvi opazoval poglede drugih ljudi: kako sodijo o njegovi obleki, klobuku, ovratniku, čevljih. — Kadar je Prišel v družbo, se še v naj živahnejši pogovor ni vpletel, celo tedaj ne, kadar je nanesla beseda na politiko ali na ženske. Le če ie kdo slučajno ali nalašč, da bi družbo razveselil, omenil modo ali obleko, se je Marcel zdrznil iz svoje zamišljenosti, v sivih očeh Pn se je zaiskrilo življenje. Pripravili so ga, ne da bi se zavedel 'jahaj, da je snel ovratnik in ga dal krožiti med vsem omizjem iz rok v roke. Ali da je sezul čevlje m pokazal nove svilene nogavice. Ali da je slekel suknjič in dal pornič otipavati voljno in mehko tkanino, iz kakršne je imel sešito SrSjco. Nekoč je nekdo iz družbe ‘davil, da ga bo pripravil do tega, da bo vsej družbi pokazal spod-njice. In je stavo dobil preprosto s tem, da je vprašal Marcela, ali 'es nosi s svilo vezene spodnjice.
^^oklica Marcel ni imel. Po očetu je podedoval trideset tisoč goldinarjev gotovine !n staro služkinjo Ružo. Lahko pa Pi tudi rekli, da je ona podedo-ala njega. Ker če bi se bila ‘Pomnila, bi bila lahko že prod le-/ Praznovala • petdesetletnico, od-ar je v eni in isti družini nepre-, r8orna služila dedu, sinu in vnu-u. Toda zadnja leta je marsikaj r^abljala. Tako je že deset let . avila in najbrž verjela, da ima n stdeset let. Od tega števila se JP°gla premakniti dalje.
|Da ne bi bilo nepotrebnih skr-v ’ ie naložil Marcel svoj denar •st , anitnico in dobil po dvanajst takov na leto. Najel je staneta PJe s sobo, predsobo in kuhinjo n dobival za dvajset goldinarjev 0„, ^esec iz sosednje gostilne vso J^bo zase in za Ružo. Ostanek, ‘evši naročnino za modne liste ^ druge nepredvidene stroške, je oVr fj1, nabavo oblek, klobukov, me i kov> čevljev itd. Ruži ni bi. Plačeval. Ona in Marcel nista drug -	.....
5utila
sjn ^mere takisto, kakor mati in
uSoba __________
nj, kithinja pa lok,G Clstila kopice Marcelove ob-zbirknV|, P1'0*!sobi pa je hranila P°Su ’ kl tač’ s katerimi je snažila 0blek znc vrste -in dele raznih °blib , krtač raznih velikosti, arv, gostote in trdnosti.
v drugega zaljubljena, Pa sta se tako blizu in do re takisto, kakor mr Soh ' ysai babica in vnuk. ha ; a i° bila Marcelova, predso-Ružina. V kuhi-
TTjTer Marcel ni imel ravno .'JC prevelikih dohodkov, je sko-“ paril z denarjem. Toda če se mu je kak zvijačnih znal v pripravnem času približati z opazko o plašču ali kravati: »Krasno!« — je lahko celo računal s tem, da bo od njega izvabil kakšen krajcar na račun posojila.
Obleko je menjal vsak dan trikrat, štirikrat ali petkrat. Menda ni imel stalnega načela ali pravilnika o tem, koliko kratov se bo preoblekel.
Obleko je naročal samo pri nekem krojaču na Dunaju. O tem krojaču je bil prepričan, da je ne samo rojen umetnik, marveč da je zagotovo vsaj eno polletje poslušal anatomijo na medicinski fakulteti, preden se je samostojno posvetil tako občutljivemu poklicu, kakor je krojaštvo.
Tudi za mnoge druge sestavine svojega oblačenja je imel Marcel stalne velike mestne tvrdke. Čevlje je na primer naročal iz štajerskega Gradca; po mnogih preizkušnjah se mu je kopito graške tovarne najbolj priljubilo. Imel je črne, rumene, zelene in sive čevlje vsake vrste. Za svojo neza-
VJENCESLAV NOVAK:
Služeno nesrečo je imel to, da so ga tiščali vsi čevlji, ki so se njegovi nogi najbolje prilegali. Kakor nalašč hudobno in trdovratno so ga tiščala kurja očesa. Kadar se je spozabil, se je obračal do čevljev s prošnjo, naj vendar od-jenjajo, toda bili so neizprosni: bili so lepi, toda tiščali so ga pre-nekikrat do solz.
1F zdaj povejmo, kaj se je ti-sti večer zgodilo. Čitalnica podeželskega mesteca, kjer je živel naš junak, je sklenila sredi predpusta prirediti »domačo-veselico. Čeprav naj bi bila to intimna veselica, so vendar člani društva čutili v sebi najprej nekakšno togost, nato pa prijetno ugodnost in ponosno samozavest svoje veljave, ko se je po mestu razširila novica, da bo veselico obiskala tudi sama visokorodna gospa podžupanja. Pa najsi je gospa podžupanja razločno izjavila, da jo prav to veseli, ker bo veselica po domače preprosta, so vendar gospodje in gospodične morali takoj misliti na drugačne, ne na »domače« toalete, gospodje niso govorili samo o salonski suknji, marveč celo o fraku in cilindru. Odbor je takoj sklenil, da morata veličastno gospo sprejeti pri vhodu v poslopje dva člana, pri vstopu v dvorano pa predsednik z enim odbornikom. Skratka: zaradi obiska veiečastite gospe podžupanje se je vse tolikanj razgibalo, da je bilo očitno, da bo »domača« veselica brez najočitnejših znamenj domačnosti.
Med drugim je šla od ust do ust stroga prepoved odbora, naj se nihče ne drzne prej zaplesati, preden ne bo zaplesala velečastita gospa podžupanja. Nji gre pravica, da prične ples.
Spričo visoke časti veiečastite gospe so vsi vzeli odborov sklep vdano na znanje.
Porodilo se je novo vprašanje: kdo bo zaplesal z velečastito gospo?
»zmed resnih kandidatov sta I se priglasila dva: pristav “kraljevskega okrajnega sodišča in pristav kraljevskega gla-
varstva. Dva hkrati ne moreta plesati z isto plesalko, ne prvi ne drugi ni odjenjal, in tedaj — morebiti samo zato, da ne bi zamrl latinski pregovor — je v boju obeh pristavov nepričakovano zmagal Marcel Remenič.
Ko je odbor sporočil Marcelu svoj sklep, se le-ta sprva ni mogel zbrati. Ko pa je vso reč dojel, je obema odbornikoma molče stiskal reke in je naposed komaj komaj spregovoril z glasom, ki je mejil na jok:
»Gospoda, hvala vam... Ne veste, kako ste me zadolžili.« Marcel je dva dni prebiral veliko zbirko svojih oblek. Kako opravljen naj se pokaže na veselici, kjer ;bo- med elito uredništva in meščanstva deležen prvenstva ob velečastiti gospe podžupanji? S prav nobeno sestavo ni bil docela zadovoljen. Ne zato, ker si ne bi znal obleke prav izbrati, marveč zato, k^r se je izkazal d, da za sestavo njegove najboljše zamisli v njegovi zbirki ni hlač. Bilo je tudi sedmero svetlih paradnih hlač, vse do poslednjih take, kakor da so jih pravkar prinesli iz izložbe. Toda njegovo strokovnjaško oko je poleg
vseh sed,mi h svetlih barv od pe-pelkaste do ljubke modre pogrešalo tisti odtenek, ki bi se najponol-neje prilegal barvam, kakor jih je imel na sebi: plavi lasje, žlahtna belina velike ovratnice iz svilenega atlasa z žlahtnim kamnom iz zaročnega prstana njegovega pokojnega deda, črna salonska suknja in hladen, toda svetal lesk lakastih čevljev.
Dolgo ni kazalo odlašati, ker bo veselica čez deset dni. Vse misli je strnil v eno samo, sedel in naročil hlače pri svojem dunajskem krojaču, pri drugi tvrdki ovratnico iz svilenega atlasa, pri graški tovarni pa lakaste čevlje št. 47, namesto 48, kolikor je njegova noga pravično zahtevala.
Ovratnica in čevlji so prispeli dva dni pred slovesnostjo — le hlač ni bilo. To ga je vse do predzadnjega dne bolj in bolj vznemirjalo in je naposled brzojavil na Dunaj, že popolnoma pobit v vedno manjšem upanju, ali bodo hlače pravi čas prispele — in izmučen od naglih menjav duševnega stanja, ki ga je povzročala pobitost, pa spet poživljen z vero v natančnost dunajske tvrdke. Brzojavni odgovor z Dunaja se je glasil:	»Hlače danes ekspresno
poslane.«
In so prispele pod večer prazničnega dne.
1P kakšne hlače, preljubi bog! Kakšno prelivanje barv, kakšen kroj — kako obilno plačilo za njegovo razburjanje in nemir zadnjih dveh dni! Te lepote se človek kar nagledati ne more. Brž ko se je zvečerilo, je z raznih strani osvetlil sobo, oblekel hlače in se postavil pred veliko ogledalo. Ljudje pravijo: obleka se mu prilega kakor da je na njem zrasla. Za te hlače pa rečena prispodoba ne velja. To je višja stopnja prileganja in lepote, idealiziranje svoje vrste, do katerega se ne more kdorsibodi kar tako povzpeti.
Ko je slekel hlače, jih je položil čez stol pri mizi, sedel in jih ogledoval. In njegova duša je vzkipevala v občudovanju in navdušenju.
»Znanost! Znanost je nedvomno mnogokaj storila za napredek človeštva, toda umetnost s svojimi zaslugami ne zastaja za njo. Poglej te hlače! Kakšna skladnost, kakšno življenje, kakšen polet v tej mojstrovini! Ali ni tako, kakor da bodo prav zdajle kar same zakoračile v naj popolnejši eleganci, da se bo v obilni iuči prelivalo nešteto najskladnejših barv kakor na galebjih perutih, kadar se vzpne iz vode proti soncu? Kakšna umetnina, kolikšna lepota!«
IT edaleč na mizi je bila nova
r\| atlasna ovratnica, ko da jo je umetnikova roka izdelala iz sladkorja. Tako plemenito in bogato so se odražale bleščeče svetle ploskve od zasenčenih gub. Žlahtni kamen je odsvital s svojimi ploskvicami luč sveč in se lesketal kar slepljivo v tolikšni lepoti kakor sonce, še nekaj dalje pa so se mimo, s hladnim, vendar j ar ki m bliščem svetili novi lakasti čevlji. Zamišljal si je vse to na sebi in je kakor v prividu gledal nepopisni vtis v acetilenski luči, sebe s podžupanjo pod roko vpričo elite meščanske družbe.
Ampak večer je mineval, treba se je bilo pripraviti za veselico.
S posebno pripravo si je pravkar podvezoval brke, ko je stopila Ruža v sobo. V eni roki je nosila skodelico, iz katere se je po sobi takoj razširil vabljivi vonj mesne juhe, v drugi pa namizni pribor. Marcel je sedel pred toaletnim ogledalom in je kocino za • kocino svojih brk polagal skrbno pod varovalno napravo. Ruža pa je držala v eni roki od sebe skodelico, z drugo pa je polagala pribor na mizo.
Ob enakomernem žvenketanju in pozvanjanju pladnja, vilic in noža je zaslišal Marcel nekakšno pluskanje in topo cokanje debelih kapelj. V hudi slutnji se ozre k Ruži...
Ruža je slišala samo njegov obupni krik:
»Ježešmarija!... Kaj si storila!?«
Ogledala se je in videla, da je iz skodelice v njeni levici vztrajno in neslišno curljala juha po novih Marcelovih hlačah.
■» »arcel je že stal ob nji. Na ll/l eni hlačnici mojstrovine du-“najskega umetnika je lepel mastni sok kakor velik polip, čigar- život se je prisesal vzdolž be-dresa, spredaj in ob strani se oprijel hlač s kratkimi in debelušnimi tipalkami in nogami, od kolen dalje pa je potegnil dva dolga traka, ki sta segala do gležnjev. Te velikanske strupene in neodpravljive pošasti na umetnini, ki bi lahko tekmovala z vedrino pomladnega neba in s poletom galebjih peruti — tega Marcel ni mogel preživeti. Zinil je in zabodel otrpli stekleni pogled v starko, se zgrudil in se ni več povrnil v življenje. Podlegel je za srčno kapjo prav ta večer, ki naj bi bil njegov največji praznik.
MED PRIJATELJI
— Tone ustavi na cesti prijatelja Janeza: — Poslušaj, mi lahko posodiš jurja?
— Janez: — Veš, nimam nič pri sebi...
Tone: — Pa doma?
Janez: — Hvala, vsi so zdravi!
PROMETNA
Miličnik ustavi kmeta, ki žene vola kar po pločniku: »Poslušajte, tu je samo za pešce!«
Kmet ga začudeno pogleda: »I, kaj moj vol ne gre peš?
HLAČE
STARGORODSKI LEV
Bezenčuk in »Nimfe«
V Okrožnem mestu N je bilo tolikanj brivnic in pogrebnih podjetij, da bi se človeku utegnilo zazdeti: prebivavci mesta prihajajo na svet zgolj zato, da bi se obrili .ostrigli, si osvežili glavo z dišečo vodo in brž umrli. Če hočemo biti odkriti, pa je treba povedati, da so se ljudje v okrožnem mestu N rojevali, brili in umirali kaj na redko. Življenje v mestu N je bilo na moč spokojno. Jesenski večeri so bili omamni, blato se je svetlikalo v mesečim kot antracit in vsi mestni pobje so bili tako zatreskani v tajnico mestnega komiteja zadružnikov, da je pozabljajo na pobiranje članarine.
Zadeve ljubezni in smrti niso vznemirjale Hipolita Matvejeviča Vorobja-ninova, dasiravno so mu bila ta vprašanja vsakdanji kruh: od devete zjutraj do pete popoldne, s polurnim premorom za zajtrk, se je dan na dan ubadal z njimi.
Zjutraj je spil iz kozarca z okraski medico toplega mleka, ki mu je z njim postregla Kladija Ivanovna, potem pa je stopil iz temačne hiše na široko ulico, polno čudovite jesenske svetlobe, imenovano po tovarišu Gubernskem. Bila je najprijetnejša od ulic, ki jih more človek najti v okrožnih mestih. Na levo roko so se za valovitimi zelenimi šipami skrebrile krste pogrebnega podjetja Nimfa. Na desni so se za majhnimi okni
let niso mačje solze in da je mokro vreme.
Hipolit Matvejevič je vtaknil suhjate. noge v hlače predvojnega kroja, jih zavezal s trakovi okoli gležnjev in smuknil v mehke škornje z ozkimi kvadratnimi kapicami. Gez pet minut se je na Hipolitu Matvejeviču bleščal telovnik lunine barve, posut z drobnimi srebrnimi zvezdicami, in kot lestenec prelivajoč se suknjič. Ko si je otresel s sivih las kaplje, ki so ostale po umivanju, je divje naščetinil brke, si negotovo pogladil raskavi podbradek, šel s krtačo preko kratko ostriženih, sivkasto srebrnih las in z vljudnim smehljajem stopil nasproti tašči Klavdiji Ivanovni; ta je pravkar stopila v sobo.
»Eppole-et,« je zavreščala, »danes sem imela grde sanje.«
Besedo sanje je izrekla s francosko izgovorjavo.
Hipolit Matvejevič je pogledal taščo od zgoraj dol. Bil je velik sto petinosemdeset centimetrov in s takšne visočine je lahko in kaj rad imel do tašče malce podcenjevalen odnos.
Klavdija Ivanovna je nadaljevala:
»Videla sem pokojno Marie z razpuščenimi lasmi in z zlatim pasom.«
Od topovskega glasu Klavdije Ivanov-ne je zadrgetala železna svetilka s kroglo, kroglicami in prašnimi steklenimi okraski.
»Zelo sem vznemirjena. Bojim se, da bi se kaj ne pripetilo.«
ILF IN PETROV
Dvanajst stolov 1
z odstopajočim kitom mrko grmadile hrastove krste moj sta Bezenčuka, vse prašne in žalostne. Se naprej je frizer-&i mojster lokala »Pierre in Konstantin« obetal svojim strankam nego nohtov in ondulacijo na domu. Se nadalje je bil hotel s frizerskim salonom, za tem pa je na obsežni tratini stal bledorumen teliček in rahlo oblizoval zarjavelo, k samotnim vratom prislonjeno tablo z napisom: »Pogrebno podjetje Dobrodošli«.
Pogrebnih podjetij je bilo na pretek, strank pa kaj malo. »Dobrodošli« je šel na boben že tri leta pred časom, ko se je Hipolit Matvejevič naselil v mestu N, mojster Bezenčuk pa se je tako zapil, da je nekoč poskušal v zastavljavnici zastaviti celo svojo najboljšo izložbeno krsto.
Ljudje v mestu N so poredkoma odhajali na oni svet in Hipolit Matvejevič je to vedel bolje od kogar že bodi; delal je namreč v matičnem uradu, kjer je registriral smrti in rojstva.
Miza, za katero je delal Hipolit Matvejevič, je spominjala na staro nagrobno ploščo. Levi vogal so požrle podgane. Šibke nožiče so se ji tresle pod težo debelih rjavih map z zapiski, iz katerih je bilo mogoče črpati rojstne podatke prehivavcev mesta N in rodovnike, ki so koreninili v tej borni okrožni zemlji.
V petek, 15. aprila 1927, leta se je Hipolit Matvejevič kot običajno zbudil ob pol osmih in si v hipu nataknil na nos staromodni ščipalnik z zlatim mostičkom. Naočnikov ni nosil. Nekoč ga je popadla misel, da je ščipalnik nehigieničen, pa se je odpravil k optiku in kupil nočnike brez okvira s pozlačenimi ojnicami. Sprva so mu bili nočniki pogodu, žena pa je trdila — bilo je nekaj pred njeno smrtjo — da je v naočnikih kot izrezan Mi-ljukov, zatorej jih je podaril hišniku. Ta sicer še ni bil kratkoviden, a se je naočnikov privadil in jih z zadovoljstvom nosil.
»Bon jour,« je zapel Hipolit Matvejevič sarpemu sebi, ko je spustil noge s postelje. »Bon jour« je kazal na to, da se je Hipolit Matvejevič zbudil dobre volje. Kadar je ob prebujenju rekel »Got Morgen«, je to običajno pomenilo, da mu nagajajo jetra, da dvainpetdeset
Zadnje besede so bile izgovorjene tako glasno, da je čop las na glavi Hipolita Matvejeviča zanihal na vse strani. Namrdnil je obraz in pribil:
»Nič ne bo, maman. Ste vodo že plačali?«
Izkazalo se je, da ne. Galoše tudi niso bile umite. Hipolitu Matvejeviču tašča ni bila pri srcu. Klavdija Ivanovna je bila prismojena in njena priletnost ni dajala upanja, da bo kdaj postala bolj pametna. Skopa je bila čez mero in samo nepetičnost Hipolita Matvejeviča ni dopuščala razmaha temu silnemu čustvu. Glas je imela močan in poln, da bi ji ga zavidal sam Rihard Levjesrčni, pred čigar krikom so, kot je znano, konji kar klecali. Vrh tega — in to je bilo najstrašnejše — se je Klavdiji Ivanovni sanjalo. Vedno se ji je kaj sanjalo. V snu so se ji prikazovala dekleta s pasovi, konji, obrobljeni z rumenimi dragonskimi obšitki, hišniki, ki so igrali na harfo, arhangeli v stražarskih kožuhih, ki so se sprehajali ponoči z ragljami v rokah, in pletilne igle, ki so same od sebe skakljale po sobi in pri tem gnale neznosen trušč. Klavdija Ivanovna je bila puhloglavo ženšče. Za nameček so ji pod nosom zrasli še brki; vsak zase je bil podoben čopiču za britje.
Hipolit Matvejevič je malce raztogo-ten odšel od doma.
Pri vratih v svojo nevabljivo delavnico je s prekrižanimi rokami slonel mojster za krste Bezenčuk. Od neprestanih polomov svojih trgovskih poslov in od dolgotrajne uporabe okrepčevalnih napojev so bile mojstrove oči svetloru-mene ko mačje in so se svetile v neugasljivem ognju.
»Poklon dragemu prijatelju,« jezareg-ljal, ko je ugledal H. Matvejeviča. »Dobro jutro!«
Hipolit Matvejevič je vljudno privzdignil zašpehani kastorec.
»Kako je kaj s taščinim zdravjem, če smem vedeti?«
»Mr-mr-mr,« je zamomljal Hipolit Matvejevič, skomignil z ravnimi rameni in koračil dalje.
\
l'

BRANKO COPIC:
Oslovska leta
IV.
Neke temne noči nas je prebudilo streljanje z one strani Une, od tam, kjer je stala Kula.
— Za gotovo streljajo hajduke! je rekel Baja
Dan ali dva pred tem so bili štirje iz tolp< obsojeni na smrt: Karanovič, Tomljenovič, Rodič in Mutič. De-De-Ha, ki se je med nami najbolj spoznal na kazni in obsodbe, je vztrajno trdil:
— Ne, ne bodo jih ustrelili, obesili jih bodo.
Toda pokalo je še kar naprej in streli so se čedalje bolj oddaljevali proti hišam na koncu trga, v smeri proti Liki. De-De-Ha je mimo pribil:
— Hajduki so ušli!
— Tvoj nos je ušel! — se Baja razjezi. — Kdaj je še kdo pobegnil iz Kule?
— Ušel je Langa, ušel je Krivovrat! — je hladnokrvno našteval De-De-Ha in spomnili smo se zgodbe o teh dveh razbojnikih, :ki sta iz tiina-ške Kule zares ušla. Krivovrata so kasneje ujeli, Langa pa so še leto potem zaman zasledovali.
Drugo jutro smo zvedeli, da se je zgodilo, kar je De-De-Ha trdil: četvorka na smrt oosojenin: Karanovič, Tomljenovič, Rodič in Mutič so vzeu ječarju ključe, stekli v stražarnico, pograbili puške, ubili stražarja pred Kulo in oboroženi zbežali proti planini Plješivici.
— Hoj, hajduki so pobegnili!— je veselo odmevalo po konviktu.
To jutro je vse mesto govorilo samo o tem. Že se je tudi razneslo, dft se je ječar Jovo Brdar, ko ga je Karanovič oplazil s svojo železno pestjo, napravil mrtvega in da je ves čas lova in streljanja nepremično ležal na stopnicah pred ječo. Policaji, so pripovedovali, da so se razbežali: enden v park, eden pod most, drugi pa so se poskrili v staro občinsko stranišče na Uni, pa se je prepereli pod pod njimi udrl in počepali so v vodo. Med njimi je bil, v naše veliko veselje, tudi stari sovražnik dijakov, policaj Sico. Brž je nekdo med nami spesnil nanj zbadljivko:
Teče, Sico, bled, brez sape,
Karan po njem steza šape.
Črni Karan s puško poka,
Kiflc Sico Uno loka.
Kot vidite, pesmica ni bila kdo ve kako izpiljena, toda dijakom je prišla kot nalašč, da se ponorčujejo iz svojega starega zakletega sovražnika.
Ta znameniti dan se nihče od nas ni učil, niti ni pri pouku pazil. Pa tudi našim učiteljem ni bilo dosti do učenja. Pogledovali so skozi okno, brž ko so se začuli koraki kakšne od orožniških čet, ki so prihajale s postaje in se odpravljale na lov.
— Mojo rajnko staro mamo bodo ujeli za pete! — je škodoželjno mrmral Baja Bajazit. — Moj sosed Mutič se ne da kar tako.
Naslednji dan smo zvedeli o beguncih nove podrobnosti. Taki, v okovih, so prišli do vasi Nebljuse v Liki, kjer jim je vaški kovač razbil verige, potem pa so krenili nekam proti Bosni.
— Za gotovo v mojo vas, tam Mutiča ne b» nihče izdal, — je rekel Baja. — Bogme, tudi jaz grem malo pogledat domov. —
Res je še isti večer z izgovorom, da je njegova tetka na smrt bolna, sedel na vlak in se odpeljal.
Kako nevoščjivi smo mu bili!
Tretji dan po Bajevem odhodu so časopisi na široko pisali o hudem spopadu med orožniki in pobeglimi razbojniki v Bajevi vasi. V nočnem boju ob robu vasi je padlo in bilo ranjenih neka) orožnikov, po vsem sodeč pa je bil ranjen tud* eden od razbojnikov, kajti v hajduškem brlogu, kjer so se spoprijeli, so našli okrvavljene kose raztrgane srajce.
— Oh, blagor Baju, vsaj pušk se je naslišal; — smo zavistno govorili in komaj čakali, da se vrne.
Baja je važen in svečan kot kak vojskovodju prišel šele peti dan, z njim pa vznemirljiva n<r vica:
— Tomljenoviča so ranili in ujeli!
Baja nam je kajpada takoj povedal, da s<? hajduka Tomljenoviča našli ranjenega v šuP' njegove tete. Pastir, ki ga je zagledal v slami, r zdirjal kot bi gorelo za njim, v šolo, kjer se j 'utaborila četa orožnikov:
— Ludje božji, polna šupa hajdukov!
(Nadaljevanje)