PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 247 (14.338) Trst, sobota, 24. oktobra 1992 Vlada si je ponovno pomagala z mehanizmom zaupnice Poslanci odobrili davčne ukrepe ob hudi polemiki Sile leve opozicije so iz protesta množično zapustile dvorano Odgnali zastopnika MSI in zelenih, ker sta izzvala incidente Povoljna razsodba kasacijskega sodišča Vsi referendum skozi prvo oviro Odvijali naj bi se prihodnje leto spomladi Napolitano: Korak k reformi parlamenta Od ponedeljka naprej posojila zopet cenejša RIM — Od ponedeljka bo uradna diskontna mera v Italiji spet znašala 14%, torej toliko, kot je do 4. septembra, ko jo je Banca dltalia potisnila na 15%. Svoj včerajšnji sklep je emisijski zavod utemeljil s postopno ublažitvijo napetosti na mednarodnih finančnih tržiščih, z začasnimi podatki o povolj-nejšem gibanju inflacije v tem mesecu in z blagodejnimi učinki, ki naj bi jih imela na gospodarski sistem odobritev pooblastilnega zakona o zdravstvu, skrbstvu, javnih službah in krajevnih financah v senatu. Banca d’Italia je hkrati opozorila banke, naj ne pretiravajo z izdajanjem lirskih posojil, da ne bi ta način preprečili prepotrebnega zagona industrijske proizvodnje ter investicijskih dejavnosti. Lira je na ukrep Ciampijeve ustanove ugodno reagirala: včeraj popoldne je marka veljala 876 in dolar 1.345,57 lir, a povzpela se je tudi borza. RIM — Z dokončno odobritvijo zakonskega osnutka, ki pooblašča vlado za izredno ukrepanje na področju zdravstva, skrbstva, javnih služb ih krajevnih financ, je bil storjen pomemben korak na poti k formalni potrditvi celotnega svežnja z vladnimi gos-podarsko-finančnimi ukrepi za ozdravitev državne blagajne. Ta korak je še pospešila včerajšnja odobritev davčnih ukrepov v poslanski zbornici, ki pojdejo zdaj še v senat. S tem se je v bistvu zaključila prva faza Amatovega manevra, ki se je začela julija. Izvršno telo si je seveda tudi včeraj pomagalo z zaupnico, kar ni samo še dodatno razjarilo vse opozicije, ampak tudi izzvalo incidente. Medtem ko so praktično vsi predstavniki levih opozicijskih skupin zapustili dvorano, da bi ustvarili pogoje nesklepčnosti (kar pa se ni zgodilo), je neofašist Nicola Pasetto zalučal v zrak kup ponarejenih 50.000-lirskih bankovcev z natiskanim obličjem finančnega ministra Gio-vannija Gorie, zaradi česar ga je predsednik zbornice dal nemudoma poslati iz dvorane; ista usoda je doletela predstavnika zelenih Stefana Apuzza, ki je po ponesrečenem poskusu razvitja transparenta naslovil zastopnikom, večine hudo žaljivo gesto s sredincem. Poglejmo, kaj vsebuje štiričlenski davčni odlok. NADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM — Kasacijsko sodišče je razglasilo sprejemljivost vseh trinajstih referendumov, ki so jih predlagali osrednjemu uradu za ljudska glasovanja pripravljalni odbor Segni-Giannini (osem) in pet deželnih svetov. Sodniki bodo morali zdaj preveriti verodostojnost najmanj 500.000 podpisov k vsaki referendumski peticiji in pravilnost deželnih sklepov, nakar bo zadevo obravnavalo ustavno sodišče, ki mu pripada zadnja beseda o sprejemljivosti glasovanj. Če ne bo prišlo medtem do drugačnih rešitev na tematskih področjih, ki jih zadevajo referendumi, se bodo ti odvili spomladi. Referendumi predvidevajo sledeče: odpravo ministrstev za državne udeležbe, zdravstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, industrijo in trgovino, turizem in javne predstave, dalje ukinitev javnega financiranja političnih strank, odpravo zakona o boju proti mami- lom, odvzem pristojnosti nad zaščito okolja krajevnim zdravstvenim enotam, odpravo izrednih posegov v korist juga, odpravo možnosti, da zakladno ministrstvo imenuje vodilno osebje bank, odpravo odloka predsednika republike št. 616 (1977) oziroma prenos državnoupravnih funkcij na dežele, nazadnje pa uvedbo večinskega sistema za izvolitev senatorjev in raztegnitev večinskega sistema za izvolitev svetovalcev na vse tiste občine, v katerih je še zmerom v veljavi proporčni sistem. Razsodbo kasacijskega sodišča so DSL, PRI, PLI in delno KD sprejeli z zadovoljstvom, tako tudi predsednik vlade Giuliano Amato (»toda zaradi nevtralnosti vlade ne bom spregovoril«), predsednik senata Giovanni Spadolini in predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano: »To je dodatna spodbuda za reformo parlamenta.« Na Zahodu vrhunec cinizma ob stopnjevanju spopadov in bližajoči se zimi Evropa zapira vrata beguncem iz BiH Washington poslal OZN seznam zločinov LJUBLJANA — V Bosni in Hercegovini so se, poleg najbolj črnih napovedi, po vsem sodeč začeli »uresničevati« tudi vici duhovitih Sarajavčanov. Za časa vojne v Sloveniji in pozneje na Hrvaškem, so namreč na vprašanje -kako to, da je v Bosni in Hercegovini mir, ko pa so vsi pričakovali, da bo vojna izbruhnila najprej v tej republiki, odgovorili, da bo »Bosna in Hercegovina kar direktno prišla v play-off. V prvem polčasu naj bi se Bošnjaki (Muslimani) borili proti Srbom v drugem Pa proti Hrvatom.« Ravno tako se le. sodeč po nekaterih informaci-Mh, tudi zgodilo. Se naprej se namreč stopnjuje napetost med Bošnjaki in Hrvati oziroma med enotami Hrvaškega obrambnega sveta in armade BiH, Predvsem v osrednji Bosni, torej travniški regiji ter na območju Mostarja. Tam so hrvaške sile povedle policijsko uro, prepovedale delovanje vojne postaje Radio Mostarja, zaradi spopadov pa so blokirane prometnice in je onemogočen prevoz človekoljubne pomoči. Razvnete strasti se niso pomirile niti po dogovoru na najvišji ravni v Sarajevu ter številnim apelom z obeh sprtih strani. Kvečjemu nasprotno. Na drugih bojiščih pa je bilo bolj mirno kot prejšnje dni, razen seveda, območja Gradačca, kjer so srbske sile le obstreljevale mestna naselja ter industrijsko cono. Vojno predsedstvo občine Gradačac je ob tem ponovno opozorilo, da srbske granate padajo v neposredni bližini velikih cistern s klorom. Zato je nevarnost od ekološke katastrofe velika. Tudi v Sarajevu je NADALJEVANJE NA 2. STRANI V hribih pri Majevici srbski vojak z daljnogledom opazuje spopade med Muslimani in Hrvati (Telefoto AP) Proces Calabresi bo treba ponoviti RIM — Kasacijsko sodišče z vsemi svojimi kazenskimi odseki je včeraj razveljavilo razsodbo milanskega porotnega prizivnega sodišča, s katero so zaradi umora policijskega komisarja Luigija Calabresija na 22 let zapora obsodili voditelje skrajnolevičarske organizacije Lotta continua Adriana Sofrija, Giorgia Pietrostefani-]a in Ovidia Bompressija. Po pričevanju skesanca Leonarda Marina naj bi prva dva naročila umor, Ovidio Bompressi pa naj bi ga izvedel. Kasacijsko sodišče je ta sklep sprejelo po več kot 11-urnem posvetovanju, kar zgovorno priča 0 pomenu in kočljivosti tega sklepa. Pred to razsodbo je marsikdo navajal, da bi morebitna razveljavitev drugostopenjske razsodbe postavila pod vprašaj vlogo skesancev v vseh bodočih procesih proti mafiji. Kasacijsko sodišče pa se tega ni zbalo, kot kaže je bilo pri Procesu Calabresi storjenih vse preveč proceduralnih napak. Tržaška pokrajina: spomladi bodo spet predčasne volitve TRST — Tržaško pokrajino bo v bližnji prihodnosti prevzel vladni komisar, spomladi pa bodo volitve. Izid sinočnjega glasovanja ni zagotovil potrebne večine glasov, kateri bi pokrajini omogočil redno delovanje. Za predlagani upravni dokument je glasovalo le 9 pokrajinskih svetovalcev, predstavnika PSI sta se vzdržala, vsi ostali pa so bili proti. Sinočni razvoj političnih dogajanj na pokrajini je tako izjalovil še zadnja pričakovanja, da bi v tržaški politični stvarnosti našli kolikor toliko skupen upravni in politični jezik za reševanje kriznega stanja. Komisar bo verjetno nastopil čez nekaj tednov. Stranke izostrujejo svoj predvolilni boj BOGO SAMSA LJUBLJANA Kandidat za predsednika slovenske republiki na listi krščanskih demokratov Ivan Bizjak je mnenja, da je treba prekiniti s predsedniško tradicijo, ki se veže na stari režim. Resnični njegov tekmec je torej Milan Kučan in to je bilo tudi v ospredju rednega petkovega srečanja krščanskih demokratov z novinarji. Na vprašanje o dveh »dušah« te stranke, o bolj laični, ki jo zastopa on, in o bolj katoliško obarvani, ki jo zastopa Capuder, pa je mnenja, da v stranki ni organiziranih struj. So pa zelo različna stališča, njegova usmeritev je laična, toda vse skupaj vodi k enotnim stališčem zaradi notranjih demokratičnih odnosov. Slovenski krščanski demokrati sedaj »obdelujejo« svoj teren. Predsednik Peterle in kandidat Bizjak sta vsak večer na drugem področju. Pravijo, da jih ljudje NADALJEVANJE NA 2. STRANI Razrast polemik zaradi afere Lima PALERMO — Medtem ko preiskovalni sodniki v Palermu, Firencah in Pizi zaslišujejo peterico aretiranih in deveterico že zaprtih mafijcev, ki so skupaj z desetimi drugimi pripadniki cose nostre v sredo prejeli zaporni nalog zaradi umora demo-krščanskega evroposlanca Salva Lime, se v političnih krogih razvnemajo polemike. Predvsem pa se množijo napadi na Giulia Andreottija, ker še zmeraj »tako trdovratno« brani pokojnega prijatelja. Orlandova Rete in-neofašisti zahtevajo celo preiskavo o njegovem dolgem sodelovanju s pokojnikom. Mario Segni je včeraj pozval tajnika KD Mina Martinazzolija, naj odločno ukrepa, če treba tudi boleče, »kajti v nasprotnem primeru bo stranka uničena«. Z Martinazzolijem se je sestala tudi leva struja Krščanske demokracije, ki tako kot Amaldo Forlani svari pred nevarnostjo, da bi zaradi vpletenosti samo nekaterih njenih predstavnikov v mafijske posle morala plačati drago ceno vsa stranka. Forlani se ne mara še izjasniti, omenja pa možnost, da so pričevanja mafijskih skesancev o Limovi posredovalni vlogi med mafijo, politiko in sodstvom zgolj sad pritiskov cose nostre, ki da zapornikom naravnost narekuje, kaj naj povedo. To tezo zagovarja tudi Bettino Craxi, ki je pripomnil, da je bil tudi sam že žrtev »vodenih izjav«. Achille Occhetto pa se čudi, da demokristjani še niso sprožili notranje debate o tem, kaj njihova stranka danes pravzaprav predstavlja v italijanskem političnem življenju; vodja DSL ne povezuje vseh demokristjanov v en snop, vendar se začenja po njegovem končno vendarle drobiti mafijsko-politični sistem, »ki je nastal že po osvoboditvi.« Nad obiskom lebdi mučen spomin na grozodejstva japonskih vojakov med okupacijo Cesar Akihito dopotoval na Kitajsko Sosedni državi imata skupne interese PEKING — Prvič v zgodovini je japonski cesar uradno obiskal Kitajsko. Akihito, ki ga spremljata soproga Michiko in zunanji minister Michio Watanabe, se je udeležil najprej sprejema na Trgu Tie-nanmen, nato pa mu je predsednik Yang Shangkun priredil večerjo. Cesar ostane na Kitajskem šest dni, ogledal si bo Xian in Shanghai, zelo verjetno pa se bo sestal tudi z Deng Kiaopingom. Obisk sovpada z 20. obletnico normalizacije odnosov med državama in je zgolj simbolične narave, saj ne bodo podpisali nobenega dvostranskega sporazuma, prav tako ne bodo obravnavali gospodarskih in političnih problemov. Hrati pa je to velika zmaga kitaj- ske diplomacije, ki je morala premagati tako odpor mnogih Japoncev kakor nasprotovanje lepega dela Kitajcev; ti pač ne morejo pozabiti pokolov in grozodejstev, ki so jih počeli japonski vojaki med zasedbo kitajskega ozemlja, a okupacijo, ki je zahtevala 20 milijonov mrtvih med kitajskim življem, je zaukazal prav Akihitov oče Hirohito. Cesar se menda za to ne bo oprostil, bo pa izrazil svoja čustva, kot so napovedali v Tokiu. Japonska bi morala plačati Kitajski 180 milijard dolarjev odškodnine, vendar se je pekinška vlada temu leta 1972 odpovedala. Tokio je pripravljeni zagovarjati kitajske interese v Skupini 7, Peking pa lahko omogoči Japoncem vstop v Varnostni svet OZN. Z leve: cesarica Michiko, Shangkun in Akihito (Telefoto AP) V Rimu rojstvo sedmerčkov RIM — V rimski polikliniki Ge-melli so včeraj z naravnim porodom privekali na dan sedmerčki (štiri punčke in trije fantki), kar je enkraten dogodek, saj so taki primeri izredno redki. Zdravniki se bojijo za njihovo preživetje, saj kot nedonošenčki (sedmi mesec) tehtajo od 500 do 900 gramov. Vsi so na oddelkih za intezivno nego, njihovo trenutno zdravstveno stanje pa je zadovoljivo. Mati, ki je žena nekega neapeljskega izdelovalca bengalskih ognjev in petard, je pred zanositvijo jemala zdravila za povečanje rodnosti, kar pojasnjuje tak izreden primer. V bolnišnici je bila od 31. avgusta, porod pa je včeraj trajal od 11. do 13. ure. Vatikan omilil svoje zadržanje do jeruzalemskega vprašanja Simon Peres pri papežu AP), s katerim je v »prisrčnem in sproščenem« pogovoru izmenjal mnenja o bližnje vzhodnih vprašanjih, o odnosu Vatikana z Izraelom in o drugih perečih problemih, ki pretresajo svet. Obnova bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj in njihov morebitni pozitivni zaključek je bržkone tudi pogoj za normalizacijo odnosov med Vatikanom in Izraelom. Sveta stolica je priznala obstoj Izraela, a z njim ni navezala diplomatskih stikov. Še vedno veljajo pogoji, ki jih je Vatikan postavil za normalizacijo, in sicer: mednarodno priznane izraelske meje, »domovina« za Palestince, mednarodna jamstva za Jeruzalem in zaščita katoliške Cerkve v »Sveti deželi«. Vatikan se torej sedaj omejuje na »mednarodna jamstva za Jeruzalem« in ne zahteva več »posebnega statuta«. Ob vsem tem je treba še navesti, da je Peres povabil papeža, da obišče Izrael. VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je včeraj_ sprejel šefa izraelske diplomacije Simona Peresa (na sliki »Informativni mrk« za umor v Folignu PERUGIA — Sodniki, ki vodijo preiskavo o umoru štiriletnega Simoneja Allegrettija, so v dogovoru s svojci nesrečnega otroka in z odvetnikom Stefana Spilotrosa zaprosili za »informacijski mrk«. Kot je navedel namestnik državnega pravdnika iz Perugie Fausto Cardella na včerajšnji tiskovni konferenci, je zelo verjetno, da je malega Simoneja ubila neka druga oseba in ne Spilotros. Ta oseba je po Cardellovih besedah nevarna, »hrani se z vestmi in informacijami«, tako da ne vedo, kako bi reagirala, če se bi zanimanje zanjo v sredstvih javnega obveščanja še stopnjevalo. Poleg tega je treba še navesti, da je zelo težko ločiti mitomana od pravega storilca, če so podrobnosti o preiskavi splošno znane. Širjenje informacij lahko torej povzroči nezaželjene učinke, tako da se bodo lahko preis- kovalci znašli »pred pravo množico norcev«, ki bodo preprečili in obtežili preiskavo. Cardella je obenem zagovarjal »informacijski mrk« z zahtevo, da se prepreči morebitnim osumljencem, da bi iz časopisja in televizije izvedeli, da so jim preiskovalci na sledi. Seveda Cardella tega »informacijskega mrka« ne more zahtevati, včeraj pa je vseeno izrazil upanje, da bodo novinarji in redakcije tako odgovorni, da bodo vsaj »omilili informiranje« o tem primeru. Giovanni Picuti, odvetnik staršev nesrečnega Simoneja, je obenem zahteval »informacijski mrk« tudi iz »pietete« do Alleg-rettijevih. Za odvetnika Gugli-elma Gulotta, ki brani Spirotro-sa, pa je molk potreben, da ne bomo ponovno priča pojavu nekoga, ki si zaradi »prebujne fantazije« naprti tuj zločin. • Poslanci odobrili Na zdravstvenem področju odreja 0,4-odstotno povišanje prispevkov za bolezensko zavarovanje vsem, ki zaslužijo več kot 40 milijonov lir na leto; potrjuje dohodkovne pragove, iznad katerih bo treba plačati 85.000 lir za družinskega zdravnika (30 milijonov lir za posameznika in 42 milijonov lir za dvočlansko družino, nad 50 milijonov lir pa se prag povzdigne za 5 milijonov pri vsakem družinskem članu več); za ohranitev brezplačne osnovne zdravniške nege bo treba predložiti izbranemu zdravniku lastno dohodkovno potrdilo, on pa ga bo posredoval krajevni zdravstveni enoti. Na področju skrbstva bodo ovrednotili rente INAIL in vse pokojnine (za 1,8% v juniju in za 1,7% v decembru prihodnjega leta), vse do 31. decembra 1993 pa bodo zamrznili službeno upokojevanje; od januarja 1994 bo spet mogoče v pokoj s prispevno dobo 35 let, da bi pa preprečili preštevilne upokojitve že v prvem mesecu, bodo dovolili, da pojdejo maja v pokoj vsi moški nad 57. letom, in vse ženske, ki so presegle 52. leto starosti (tisti, ki niso dosegli te starosti, a drugače izpolnjujejo vse upokojitvene pogoje, pa bodo smeli to storiti šele v novembru. Javne službe: državnemu osebju in uslužbencem vseh javnih ustanov (tudi vodilnim kadrom) bodo zamrznili delovne pogodbe do konca leta 1993. Uvede se minimum tax na domnevne dohodke vršilcev samostojnih poklicev (od trgovcev in obrtnikov do odvetnikov, komercialistov itd.), o kateri smo že podrobneje poročali, obenem pa se revidirajo količniki IRPEF: prvi bo znašal 10% (za letne dohodke do 7,2 milijona lir), zadnji pa 51% (za dohodke preko 300 milijonov lir. Zaradi minimalne takse bo pojutrišnjem v Rimu napovedani množičen protest trgovcev. • Evropa zapira bilo moč slišati eksplozije. Srbske sile so, kot poročajo bosanskohercegovski viri, z okoliških hribov mesto obstreljevale s topovi ter protiletalskimi strojnicami. Tudi ostrostrelci so bili »dejavni«. O posameznih žrtvah ni informacij, obstaja pa sporočilo tamkajšnjega Zdravstvenega zavoda po katerem je (po nepopolnih podatkih) v zadnjih 24 urah v tej državi bilo ubitih 40, ranjenih pa 11 oseb, v glavnem civilistov. Verjetno je to - nikakor pa ne »zapiranje evropskih vrat« - razlog za predložitev že nekajkrat napovedanega umika okrog šest tisoč žena in otrok iz obleganega Sarajeva. Po nekaterih izjavah predstavnikov mednarodnih humanitarnih organizacij naj bi namreč evropske države pred novimi begunci povsem zaprle vrata, predvsem pa gre za nekaj tisoč ujetnikov srbskih taborišč v Bosanski krajini, »ki naj bi jih Srbi kmalu izpustili«. Takšno početje so nekateri predstavniki humanitarnih organizacij imenovali za »vrhunec cinizma«, kot argument za to trditev pa navajajo »dejstvo, da zahodne države še zmeraj v predalih hranijo podatke o zločinih na ozemlju nekdanje Jugoslavije«. Enako naj bi počele tudi sile Unproforja, ki so razmeščene na ozemlju Bosne in Hercegovine. O tem pa so le spregovorili Američani. Predstavnik tamkajšnjega zunanjega ministrstva je namreč na tiskovni konferenci izjavil, da so ZDA poslale OZN kar zajetno poročilo o vojnih zločinih v Bosni in Hercegovini. Ob tem je svetovno organizacijo pozval, naj nadaljujejo delo v skladu z odločitvami Varnostnega sveta OZN, torej naj imenuje komisijo za vojne zločine ter razišče, katerim ljudem je treba soditi. Ali je to v kakšni zvezi z bližajočimi predsedniškimi volitvami v ZDA, je težko reči, dejstvo pa je, da je bosansko hercegovski veleposlanik v OZN Muhamed Sačirbej »obtožil« ameriškega predsednika Busha, da le—ta ni izpolnil svojih obljub o pomoči prebivalcem BiH, obenem pa je »izrazil upanje, da bo demokratski predsedniški kandidat Bill Clinton storil več«. V tem kontekstu velja spomniti, da je bil sedanji ameriški predsednik Bush svoj čas izvoljen za predsednika ZDA kot »kandidat ameriškega naftnega lobyja«, torej krogov, ki so po naravi posla, tesno povezani z proizvajalci nafte v arabskem svetu. Ravno s tega konca sveta, oziroma Sav-dove Arabije, je prišel poziv tamkajšnjega verskega voditelja šeika Abdel Aziza vsem »muslimanom v svetu ter misli-manskih državam naj z denarjem, orožjem ter z borci pomagajo muslimanom v Bosni in Hercegovini.« To je prvi takšen razglas izdan v arabskem muslimanskem svetu. (NIA) • Stranke povsod lepo sprejemajo, da so dvorane polne, mnogo zanimanja in predvsem konkretni razgovori o stvarnih vprašanjih. Iz njihovih tiskovnih sporočil pa izhaja bolj polemika z dvema glavnima nasprotnikoma, predsednikom Milanom Kučanom in predsednikom vlade Janezom Drnovškom, ki je kriv padca Peterletove vlade. Mnogi imajo pritožbe nad delovanjem skupščine in so skeptični, da bo mogoče v tej zakonodajni dobi sprejeti še kakšen pomemben zakon. Liberalni demokrati so sinoči zasedli celo ljubljansko opero in na slavnostnem večeru ob posebnem vzdušju proglasili svoje kandidate za poslanske volitve na ljubljanskem območju. Demokrati bodo zasedali v nedeljo ves dan v Rogaški Slatini. Izdelali bodo svojo volilno strategijo, poglobljena razprava pa bo služila za stopnjevanje promocije predsedniškega kandidata Jelka Kacina in ostalih kandidatov. Končno predsedniški kandidat Milan Kučan. Po neuradnih vesteh je že zbral šeskrat več podpisov, kot jih je po zakonu treba za kandidaturo. Končno število podpisov bodo sporočili v torek na tiskovni konferenci. Tudi Kučan je vsak večer zaposlen s pomembnejšimi promocijskimi dogodki, pri katerih pa ni vedno povsem jasno, ali so pomembni zaradi vsebine ali pa jim resnično zanimanje za ljudi daje prav prisotnost Milana Kučana, katerega ugled še nikoli na bil tako prepričljiv. Kongres srbskih socialistov bo pod Miloševičevo taktirko pristal na predčasne volitve? BEOGRAD — V beograjskem Sava centru se je včeraj začel kongres Socialistične stranke Srbije (SPS), ki bo moral po mnenju številnih analitikov ob današnjih sklepih pristati tudi na predčasne volitve v Srbiji. Miloševič (na sliki AP v Sava centru) se je do sedaj krčevito upiral takim volitvam, ki bi soupadale z zveznimi. Referendum, ki bi izsilil te volitve, je po Miloševičevi zaslugi klavrno propadel. Sedaj pa Miloševič baje pristaja na te volitve, ker ima še vedno zadostno podporo svoje SPS, opozicija pa je neenotna. Na predčasnih volitvah bi torej lahko še zmagal, kasneje pa bo to zelo težko, saj njegova popularnost iz dneva v dan upada. Trenutno ima na svoji strani še vedno dobršen del volilcev in ves državni aparat, kar je bistvene važnosti za zmago. Razstava KIMA ’92 že odpira vrata EIMA '92 je že za vogalom, saj bo odprla vrata 4. novembra. Gre za najpomembnejšo italijansko razstavo mehanizacije za kmetijstvo, živinorejstvo in poljedelsko industrijo ter za tisto široko področje, ki ga predstavlja vrtnarstvo in urejevanje zelenih površin. Letos se bo bolonjske razstave udeležilo 1490 razstavljalcev, od katerih 363 iz tujine, na ogled bo kar 17.000 različnih strojev — vse to v 18 paviljonih in na skupaj 100 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. Eima traje od srede, 4. do nedelje, 8. novembra, občinstvu pa bodo vrata odprta od petka do nedelje. Program je kar se da natrpan z raznimi prireditvami, od katerih so nekatere na mednarodni ravni, kot na primer razprave, ki jih organizira Club of Bologna, druge pa so specializirane in zadevajo italijansko problematiko. Dve sta pobudi, ki označujeta letošnjo Eimo: prva zadeva evrop- sko raziskavo na področju kmetijske mehanizacije in bo potekala v kongresni palači, kjer bodo predstavili vse vrhunske dosežke v raziskavah univerzitetnih institutov 12 različnih držav, druga pa, ki jo je omogočilo tvoreno sodelovanje GAMAE (ljubiteljev starih kmetijskih strojev), je posvečena prvi kmetijski mehanizaciji, ki sega tja nekje v začetek tega stoletja. Naslov razstave je »Prihodnost ima staro srce«, hoče pa biti poklon prvim konstruktorjem kmetijskih strojev, ki so motorizirali takrat obstoječo mehanizacijo. Preko te razstave ter razstave raziskav raznih univerzitetnih in-stituov si preteklost in prihodnost v kmetijski mehanizaciji podajata roko, obe pa pomenita pomembno prostorsko-časovno sintezo, ki ima veliko etično in kulturno valenco. Seveda bodo na bolonjski razstavi na ogled zadnje novosti in zadnji dosežki na vseh področjih kmetijstva. AGROOI/8 KUPI TRAKTOR MASSEV FERGUSON - Spremljal te bo za celo življenje MF od vedno največji proizvajalec na svetu - MF proizvaja 150 različnih modelov AGROMARKET Ul. Fovelti, 5 - GORICA - ITALIJA Pišite nam, poslali Vam bomo prospekte in cenike! PRODAJAMO TUDI TRAKTORJE CARRARO, GOLDONI IN PASOUALI No drobni mehanizaciji no zalogi nudimo 25% popust Z---------Sl nz-lizn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKdtržaška kreditna banka obiski za povabljence 4. in 5. novembra Log! [a. BOLO BOLOGNA 4.-8. novembra 1992 obiski za javnost 6., 7. in 8. novembra Mednarodna razstava proizvajalcev kmetijskih strojev Razstava strojev in naprav za vrtnarjenje prireja UNACOMA SERVICE S.r.l. v sodelovanju z ENTE AUTONOMO FIERA Dl BOLOGNA ____________________________za informacije se obrnite na:------------------------ EIMA — 00161 RIM — ULICA L. SPALLANZANI 22/A Telefon 8419441/2/3/4/5 — Telex 614126 — Telefax 06-4402722 Minister De Lorenzo je včeraj prinesel s seboj ustrezni odlok V bolnišnici na Katinari odslej tudi posegi za presajanje ledvic Ob kritiki zaradi pristranskega obveščanja Tudi SDGZ v akciji proti »minimum tax« V bolnišnici na Katinari bodo lahko presajali ledvice. Novico je oznanil minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo med svojim včerajšnjim obiskom v Trstu. Minister, ki je pozdravil udeležence Tržaških zdravniških dnevov, je prišel v Trst z odlokom, s katerim pooblašča katinarsko bolnišnico, da začne s presajanjem ledvic. V pogovoru z novinarji je minister dodal, da je struktura popolnoma opremljena in usposobljena za presaditvene posege, zato je z zadovoljstvom podpisal odlok. Novica o odloku, ki katinarsko bolnišnico pooblašča, da začne presaditvene posege, je s krajevnega zornega kota nedvomno najodmevnejši trenutek v obisku ministra za zdravstvo, ki se je včeraj pod večer sestal še z melonar-sko usmerjenim ženskim gibanjem, da bi spregovoril o možnosti spremembe zakona št. 180 o varstvu umskih bolnikov. V pogovoru z novinarji je De Lorenzo poudaril, da načel tega zakona ne namerava spreminjati, pač pa želi vnesti le tiste popravke, ki bi omogočili ustrezno zdravniško in skrbstveno nego za tiste bolnike (v Italiji jih je od 25 do 30 tisoč), ki so z zaprtjem umobolnic postali prehudo breme za družine. Dodal je tudi, da je v prejšnji mandatni dobi že predložil senatu zakonski V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes popoldne z začetkom ob 15.30 javni posvet slovenske komponente Demokratične stranke levice z naslovom »Slovenci v Italiji: z novo politiko v novo obdobje«. Poročilu deželnega svetovalca Miloša Budina bodo sledili posegi o možnosti novega pristopa k zakonski zaščiti, o pripravah na deželne volitve in na nove volilne zakone ter o odnosih med našo manjšino in matično Slovenijo. Srečanje je odprtega značaja, poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje. Budin, ki nam je na kratko anti-cipiral temeljna izhodišča svojega poročila, je mnenja, da smo v Italiji priče velikim političnim spremembam, ki bodo kmalu pripeljale do korenitih reform, posebno volilnega sistema. Slovenska narodna skupnost se mora aktivno vključiti v napredni del tega gibanja, saj si ne more privoščiti, da bi čakala ob strani in od strani postavljala svoje sicer pravilne in upravičene zahteve. Ne moremo torej samo kričati in čakati na Danes in jutri kongres PRI Danes in jutri bo v Trstu deželni kongres republikanske stranke, na katerem bodo izvolili novo deželno vodstvo in tajnika. Kot znano, vodi sedaj deželno PRI komisarska uprava, podkomisar Paolo Castigli-ego pa v svoji tiskovni noti pravi, da se bo na kongresu predstavila povsem prenovljena stranka, potem ko sta jo v začetku leta zaradi nasprotovanja La Malfovi politiki zapustila bivši poslanec Di Re in deželni odbornik Barnaba. Uvodno poročilo bo na kongresu podal deželni komisar stranke posl. Guglielmo Castagnetti, glavne teme v razpravi pa bodo zadevale institucionalno reformo države na osnovi trdnega sistema deželne avtonomije in avtentično volilno reformo, ki naj privede do neposrednega soočenja med alternativnimi političnimi agregacija-mi. PRI se vsekakor predstavlja kot osrednja sila za reformatorsko politično zavezništvo. osnutek, ki bi vnesel te potrebne popravke, toda senat - po besedah ministra - ni našel časa, da bi o kratkem zakonskem predlogu pravočasno razpravljal in ga sprejel. V tem mandatu bo De Lorenzo, kot je obljubil, spet predložil zakon, vendar bo treba prej najti zanj ustrezno finančno kritje. Najobsežneje pa je minister za zdravstvo, tako z zdravniki kot z novinarji govoril o reformi zdravstva, zaradi katere se je v vsej državi vnelo veliko polemik. V Trstu je bilo sicer ozračje manj naelektreno kot drugod, toda prof. Belsasso, ki je pozdravil De Lorenza v imenu prirediteljev, mu je zastavil dve dokaj polemični vprašanji: kot zdravnik je zahteval, naj vlada končno uresniči ustrezno reformo zdravstva, kot državljan pa, naj žrtve, ki so potrebne, ne prizadenejo pravico državljanov do zdravja. Zahteval je tudi jasnost, ker so dosedanji ukrepi in protiukrepi povzročili v javnem mnenju samo veliko zmedo. De Lorenzo je branil reformo zdravstva, ki je bila uresničena z včeraj odobrenim vladnim odlokom. Zavrnil je obtožbo, da z reformo ruši socialno državo. Po njegovem sprejeti ukrepi postavljajo bolnika spet v ospredje državne zdravstvene službe, vračajo zdravniku središčno vlogo in od- bregu, da bo plaz mimo, zato je slovenska komponenta DSL čutila potrebo, da tudi Slovenci začnemo javno razpravo o teh kočljivih vprašanjih. Soočanje pa naj ne poteka na osnovi zaključenih oziroma vnaprej pripravljenih tez, ampak na osnovi odprtih in dialektičnih stališč, iz katerih naj se potem rodi nova politična strategija za našo skupnost. Poročevalec bo ob teh temeljnih izhodiščih posvetil pozornost tudi potrebi po novi zasnovi vprašanja zakonske zaščite, govoril pa bo tudi o takoimenovani vsakdanji politiki. Volilna reforma je skoraj za vogalom, Slovenci moramo biti s svojimi značilnostmi in zahtevami sestavni del naprednega tabora, ki bo stvarno računal oziroma startal na zmago. V Trstu po Budinovem mnenju ne smemo težiti samo po tem, da bomo močna opozicija raznim Staffierijem in desnici, ki je ne pooseblja samo stranka MSI: »Zasledovati moramo cilj, da bo današnja tržaška desnica prej ali slej prešla v opozicijo oziroma v manjšino«. Francesco De Lorenzo vzemajo upravljanje zdravstva strankam. Osrednjo vlogo bodo odslej imele dežele, ki pa bodo morale upoštevati višino dodeljenih sredstev. Če bodo prekoračile te meje (zaradi slabega upravljanja ali iz drugih razlogov) si bodo morale priskrbeti potrebna sredstva z dodatnimi davki. V okviru včerajšnjih zdravniških dni so prireditelji podelili posebna priznanja novinarjema Ful-vii Costantinides in Ranieriju Po-nisu ter podjetniku Primu Rovisu za zasluge na področju zdravstva. Ustanovitev posebne komisije, ki bo morala raziskati upravne nezakonitosti v poslovanju pristaniške ustanove, se po zadnjih glasovih ne bo ukvarjala samo z zlorabami manjšega pomena, ki jih je v zadnjem času oznanila Lista za Trst, ampak bo morala izluščiti tudi morebitne velike poneverbe v upravljanju pristanišča. O vprašanju vodenja pristaniške ustanove se je v zadnjih tednih odprla zelo »živahna« razprava, ki buri krajevne politične in gospodarske kroge. S tem v zvezi je Demokratična stranka levice izdala tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da je ustanovitev komisije za razčiščevanje glede upravljanja pristaniške ustanove zelo važno dejanje. Stranka ob tem izraža željo, da bi se celotna preiskava ne ustavila ob uporabi prenosnih telefonov ali kreditnih kartic s strani vodstvenega osebja. Problemi so namreč globlji: treba je poglobiti celotno problematiko, ki zadeva velika javna dela, licitacije za nabavo operativnih sredstev in dražbe (ponujene ali iskane) za V zadnjem obdobju je bila italijanska javnost deležna zelo obsežnega poročanja o najnovejših ukrepih Amatove vlade, ki bodo prizadeli vse družbene sloje v državi. Krčenje izdatkov za zdravstvo, pokojnine ipd. bodo na lastni koži občutili prav vsi, začenši z odvisnimi delavci. Podjetnikom pa se ne pišejo nič boljši časi, nasprotno! Ob splošnem zaostrovanju, bodo deležni še posebne »pozornosti«: od povišanja kolekov, ki se v daljšem obdobju še kako pozna, do premoženjskega davka in vse do uvedbe tim. minimum tax, ki zaradi svoje specifičnosti in izrazite pozornosti, s katero je bila spe-rejeta, izstopa tudi v velikem številu ukrepov, s katerimi nam je postregel Amato. Poročanje o novem davku, ki prizadeva predvsem šibkejša obrtna, gostinska in trgovska podjetja ter specifične primere med samostojnimi delavci, je bilo podano senzacionalistično in zelo pristransko. Slovensko deželno gospodarsko združenje čuti zato potrebo, da javnosti prikaže tudi večkrat zanemarjeno stališče slojev, ki so bili z ukrepom prizadeti. Država je v hudi finančni stiski, zato se strinjamo z dejstvom, da bodo potrebne velike žrtve vseh gospodarskih komponent v Italiji, da čimprej ih na najboljši način pre- zunanja podjetja. Occhettova stranka pa v prvi vrsti poudarja, da je potrebno razjasniti položaj okrog operativnega upravljanja pristaniške ustanove, ki da je imela v neučinkovitosti in klienteliz-mu enega glavnih stebrov svojega delovanja. DSL se na krajevni ravni obvezuje, da bo prispevala k iskanju potrebnih sporazumov med gospodarskimi in socialnimi subjekti glede organizacijskih rešitev, ki naj tržaškemu pristanišču zagotovijo učinkovitost in kompetitivnost. Da bi do tega prišlo - dodaja DSL - je treba na vseh ravneh razčistiti sedanji položaj ter poiskati številne in sicer široke odgovornosti pri upravljanju pristanišča. DSL _ne bo pristala le na obrobno »razčiščevanje«, ki bi lahko služilo novi oblastveni in lotizirani skupini, da bi pač novim razmeram prikrojilo že poznane osebnosti, ki nosijo dolgoletne velike odgovornosti glede upravljanja pristanišča, ali pa prikrivajo odgovornosti zadnjih dveh let pri upravljanju pristaniške ustanove. brodimo krizo. Vendar obrtniki! gostinci, trgovci in neodvisni delavci ne sprejemajo vloge grešnega kozla, kateremu naprtiti krivdo za sedanje stanje. To pa je stališče, ki ga je z uvedbo minimum tax izbrala država. Vlada s tem ukrepbm krši tudi ustavna načela, saj ni sprejemljivo, da bi davkoplačevalci prispevali na podlagi namišljenih dohodkov in ne na osnovi dejanskih zmogljivosti. Poudariti je treba, da se naši člani ne bojijo novega davka, saj velika večina prijavlja višje dohodke od onih, ki predstavljajo srž novega ukrepa. Minimum tax pa kljub temu predstavlja velik problem: politične narave, ker je zastavljena tako, da obrtnika, gostinca, trgovca in svobodnega delavca enači z utajevalcem. Zelo konkreten problem predstavlja tudi za tista podjetja, ki iz takih ali drugačnih vzrokov, kot so bolezni, položaj na tržišču in druge specifičnosti, niso sposobna, da bi prišla do minimalnega dohodka, ki ga predvideva ukrep. Vlada sicer zagotavlja, da bo mogoče posebne primere preverjati naknadno, vendar to zagotovilo sprejemamo z rezervo. Iz izkušenj namreč dobro vemo, da davčna uprava ravna v teh primerih zelo togo in da je dialog sicer mogoč, vendar je postopek za rekurze zelo drag in predolg, da bi bil učinkovit. Vtis imamo, da so mala podjetja spet pred tem, da doživijo veliko krivico: vsaj vprašljivo je namreč, ali se državna oblast od zedinjenja Italije - kot smo te dni žal brali tudi v Primorskem dnevniku - res še ni nikoli dotaknila teh stanov. Neizpodbitno pa je dejstvo, da je zanje izredno malo storila: podjetniki so komaj pred dvema letoma dobili možnost, da si na podlagi svojih prispevkov uredijo primerno pokojnino. Zaenkrat ima večina izmed njih pokojnine, ki so na nivoju popolne revščine. Prav tako si mali podjetnik ne more privoščiti bolezni: država mu v primeru, da izostane od dela sploh ne priskoči na pomoč. Javni organi poleg tega stalno krčijo sredstva, namenjena pospeševanju investicij, v zameno pa se davki neprestano višajo. Primerov bi žal lahko našteli še in še. Podjetniki se s takim položajem seveda ne morejo sprijazniti. Deželni obrtniki so se mobilizirali za jutri, 25. oktobra. Obrtni organizaciji CNA in Confartgianato ter SDGZ so namreč na ta dan z začetkom ob 10. uri organizirali shod v kongresni dvorani hotela Savoia Excelsior. Govor bo o zadevi minimum tax, o vladnem manevru, o kriminalizaciji obrtništva in nasplošno malega podjetništva in o zmešnjavi, ki je značilna za italijanski davčni sistem. SDGZ pa prireja prihodnji petek, 30. oktobra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah shod članstva: obrtnikov, gostincev, trgovcev in svobodnih poklicev, torej vseh tistih, ki so jih novi ukrepi neposredno prizadeli. O tem shodu bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. Krivičnosti vladnega manevra se zopertavimo s polnoštevilno udeležbo na obeh manifestacijah! V Zgoniku dobili novega župnika Verniki zgoniške fare se skrbno pripravljajo, da bi jutri kar najbolj toplo in spoštljivo sprejeli novega dušnega pastirja. Župnik Franc Felc namreč iz zdravstvenih razlogov odhaja v zasluženi pokoj in njegovo mesto bo prevzel Jožko Markuža, ki sicer opravlja cerkveno poslanstvo v Mavhinjah. Svečano bogoslužje bo jutri ob 11. uri v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku in g-Markuža se bo tako uradno predstavil novim župljanom. Popoldne ob 17. uri pa bo zgoniška verska skupnost pripravila v farovžu družabno srečanje, na katerem se bo novi župnik imel priložnost spoznati s svojimi ovčicami, (bs) Pogovor s predsednikom tržaških slovenskih planincev Lojzetom Abramom Tudi SPDT se predstavlja širši javnosti Na razstavišču pod Montebellom bodo danes ob 11. uri odprli razstavo »-1.000 +8.000«, to je prireditev, ki je namenjena ljubiteljem jamarskih in gorskih dejavnosti; ljubitelji narave bodo torej prišli na svoj račun, saj bo njihovo največkrat slabo poznano trdno delo po tolikih letih lahko predstavljeno širši javnosti, ki ima posebej v Trstu ničkoliko privržencev. Čeprav geografsko oddaljen od visokih alpskih vršakov, se je tržaški alpinizem z raznimi Comiciji in Cozzolini povzpel v sam evropski alpinisitični vrh, veliko delo pa so v vseh teh letih opravili tudi jamarji, ki jim kraški podzemni svet nudi številne priložnosti za podzemna raziskovanja. Na razstavni prireditvi, ki jo bodo odprli danes, bo s svojim razstavnim prostorom sodelovalo tudi Slovensko planinsko društvo Trst. Vabilu velese-jemske ustanove se je namreč z veseljem odzvalo, da bi lahko širšemu tržaškemu občinstvu prikazalo svojo bogato in že 90-letno planinsko in alpinistično delovanje v teh krajih. SPDT se bo predstavilo z retrospektivnim prikazom slik od začetka delovanja leta 1904, ko je bilo še podružnica ljubljanskega planinskega društva, pa do današnjih dni. Posebna pozornost bo posvečena alpinistični odpravi na Južno Anapurno (društvo jo je priredilo skupaj z uspelim trekingom okrog Anapurne) in pa uspeli odpravi na vrh sveta, Mt. Everest. Poleg tega bo prikazalo dejavnost svojih alpinistov v gorovjih Turčije, na Aconcagui (z Igor- jem Škamperlom), v Patagoniji (Cero Torre) in v slovitem El Capitanu, kjer je član SPDT Ivo Kafol med drugim odprl novo prvenstveno smer. Razstavljene bodo tudi slike z odprave na Everest, ki jo je vodil Tomaž Jamnik, in o vrhunskem podvigu Dušana Jelinčiča, ki se je kot prvi alpinist iz naše dežele povzpel na osemtisočak, in sicer na 8.051 metrov visoki Broad Peak; sicer pa ima SPDT tudi ženski deželni višinski rekord, saj se je njegova članica kot prva ženska iz Furlanije-Julijske krajine povzpela na višino 7.500 metrov. Kljub tej svoji bogati in dolgoletni dejavnosti pa se mora SPDT prebijati skozi številne težave. Že leta si prizadeva za vstop v vsedržavno italijansko alpinistično društvo (CAI), pri čemer pa je večkrat naletelo na ovire in zapore nacionalističnega značaja tukajšnjih nacionalističnih sil. Kot pravi njegov predsednik Lojze Abram, je bilo društvo že leta 1968 sprejeto v italijansko smučarsko zvezo (FISI), za vstop v alpinistično pa še čaka. SPDT bo na razstavišču prisotno s svojim razstavnim prostorom predvsem zato, da bi se predstavilo italijanskemu občinstvu in mu pokazalo, da tudi Slovenci že dolga leta aktivno delajo na tem področju. Trenutno šteje okrog 350 aktivnih članov, ki se udejstvujejo v planinskem, alpinističnem, jamarskem, smučarskem in mladinskem odseku. Prav letos pa je smučarski odsek prejel pomembno priznanje za širjenje smučanja med mladimi. ^ § Danes popoldne na Opčinah posvet slovenske komponente DSL Nov čas narekuje naši manjšini novo skupno politično strategijo Utemeljenost sumov ho morala preveriti preiskovalna komisija Temne sence nad delovanjem tržaške pristaniške ustanove Tudi sinočnja razburljiva seja potekala pod izsiljevanjem LpT in desnice Na Pokrajini komisar in volitve Pokrajino bo do predčasnih volitev, ki bodo najbrž junija, skupaj z deželnimi, vodil komisar. Pokrajinski svet je namreč pozno sinočj, klavrno zapečatil svojo usodo in dokazal, da v teh pogojih ne more izvoliti nobebe uprave. Včerajšnja seja je bila podobna pravi žalni seji tržaškega vodilnega političnega razreda, ki se ne more na noben način otresti dušljivega objema Liste za Trst. Sedaj bo treba začeti vse znova, v upanju, da bodo volitve razčistile položaj. Kronika napovedane smrti pokrajinskega sveta se vsekakor ni začela včeraj ali predvčerajšnjim, ampak vsaj v začetku avgusta, ko je bil predsednik Crozzoli izvoljen z oldočilnim glasom MSI. To bi se lahko brez težav zgodilo tudi sinoči, če ne bi socialisti s Caldijem takoj povedali, da odklanjajo vsakršnjo podporo MSI. Tedaj pa je bilo jasno, da je skrajna desnica izven igre, v katero se je takoj nenapovedano vključil poslanec Camber. Lista je začela izsiljevati desno in levo, postavila nepsrejemljive predloge, tudi za samo KD in PSI. Ti dve stranki sta razumeli, da iz tega ne bo nič, za ostale politične rešitve pa je bilo prepozno. Se prej pa je spodletel poskus zelenih za izvolitev večinske uprave. Program novega odbora so podprli samo svetovalci KD, PLI in LpT, socialista sta se vdzržala, vsi ostali pa so glasovali proti. Do presenetljivega zasuka v poteku sinočnje seje pokrajinskega sveta je prišlo ob približno 19. uri, ko je svetovalka zelenih Donatella Ferrante nepričakovano predlagala prekinitev zasedanja. Predstavnica Zelene liste je povabila načelnike vseh političnih strank na sestanek in ob splošnem presenečenju »ponudila« še zadnjo politično rešitev za izhod iz te slepe ulice. V bistvu je predlagala dokaj zapleten postopek, po katerem naj bi že sinoči zbrali zadostno število glasov za izvolitev novega odbora. Na ta način bi se izognili dokončnemu razpustu skupščine in komisarski upravi. Novoizvoljeni odbor naj bi že dan po izvolitvi odstopil in tako dal možnot strankam, da nadaljujejo pogajanja in se končno sporazumejo. Od pogajalske mize so odstranili svetovalce SKP, MSI in Severne lige, tako da so razgovore nadaljevali načelniki oziroma pokrajinski voditelji ostalih osmih političnih strank, ki so zastopane v pokrajinski skupščini. Zasedanje v »sosednji dvorani« je bilo zelo živhano, polemično in napeto. Temu je pripomogel predvsem melonaraki tajnik, podmi-nister Giulio Camber, ki je dobesedno vdrl v dvorano, zalučal na mizo program Liste za Trst in postavil sogovornike pred drastično določitev, da v trenutku sprejmejo ali zavrnejo dokument. Povedal je tudi, da ima na razpolago le pet minut časa in nato arogantno zapustil dvorano. To je seveda sprožilo upravičeno ogorčenje pogajalcev. Nekateri izmed njih so iz protesta zapustili sejo, razgovori pa so se kljub vsemu nadaljevali, čeprav seveda v zelo napetem ozračju. V prvem delu razprave v skupščini, ki je bila precej dolgočasna, so stranke v glavnem potrdile že Znana politična stališča. Napovedana koalicija krščanskih demokratov, socialistov in liberalcev je za predsednika predlagala Bernija (PLI), ki je na kratko orisal svoj program. Ivan Peterlin (SSk) je očital PSI in KD, da sta popolnoma podrejeni melonar-skemu gibanju in da se to mesto ne bo rešilo iz splošnega propada, če ne bo res zaživelo kot evropsko in odprto središče. Od tega smo žal še precej daleč. Socialist Vittorino Caldi je pozval vse demokratične stranke, naj podprejo Bernijev odbor in naj se izognejo nepotrebnim in škodljivim predčasnim volitvam. Rekel je tudi, da socialisti odklanjajo fašistične glasove. Stojan Spetič (SKP) je prepričan, da sta KD in PSI znova klonili pred izsiljevanjem liste in nacionalistov, saj molčita ob stalnih protislovenskih izpadih tržaškega župana. Komunistična prenova ni nikoli iskala in ne išče stolčkov ali oblasti, pri pogajanjih je postavila le čisto politični problem načrtovanega uravnove-šenja med morebitno levosredinsko upravo na Pokrajini in desničarskim Staffierijevim odborom. Demokratična zveza pa si je - je poudarila Nives Košuta - vseskozi prizadevala za oblikovanje verodostojne uprave. Upala je v drugačno zadržanje SKP in morda tudi Severne lige. Bossijevi somišljeniki pa stali ob strani in iz čiste volilne računice vseskozi le spremljali dogajanja, ne da bi kakorkoli vplivali za njihovo pozitivno rešitev. SANDOR TENCE (Foto Križmančič) Pogled na pokrajinsko skupščino med sinočnjim zasedanjem »Kljub vsemu lahko obrnemo stran« Trst je vklenjen v zatohlo in provincialno politiko, ki duši njegov razvoj; je mesto križnih vetov in stalnih razprtij, ki se nujno odražajo tudi na delovanje krajevnih uprav. Dogodki na Pokrajini jasno dokazujejo, da je treba obrniti stran. Demokratična zveza, republikanci, zeleni in Slovenska skupnost so prav na Pokrajini - čeprav poskus kot vemo ni uspel - skušali kolikor mogoče združiti moči in ustvariti pogoje za oblikovanje neke vrste levosredinske koalicije. Iz tega se, kot rečeno, ni rodilo nič, morda pa so bili vendarle postavljeni temelji za nove politične odnose, vsaj med naštetimi štirimi strankami. Arnaldo Rossi (PRI), ki je bil tri dni kandidat za predsednika levosredinskega odbora, je na včerajšnji skupni tiskovni konferenci štirih strank obnovil potek pogajanj za oblikovanje uprave s KD in PSI. Iz pogovorov so se takoj izključili liberalci, nato še LpT, ki je najprej postavila veto na Demokratično zvezo in kasneje še na SSk oziroma na odbornike slovenske narodnosti. Zaradi tega se je »poverjeni predsednik« obrnil na Komunistično prenovo, ki pa je kot pogoj za podporo pokrajinskemu odboru postavila zahtevo, naj PSI in KD zapustita Staffierijevo občinsko upravo. Demokratična zveza in SSk sta v zadnjem trenutku (v četrtek popoldne) pokazali pripravljenost na dodatne »politične žrtve« (SSk je zaman predlagala trojico svojih zunanjih kandidatov - Petra Močnika, Aljošo Vesela in Davida Slobca - za odbor), listarji pa so tudi na ta predlog postavili politični veto. Takrat je bilo popolnoma jasno -je dejal Rossi - da si melonarji ob pasivnem zadržanju PLI, KD in PSI želijo samo podporo MSI. Pokrajinska tajnica DSL Perla Luša je rekla, da je Lista očitno že od vsega začetka računala samo na pod- poro neofašistov, pri čemer je obžalovala nepripravljenost SKP, da podpre poskus izvolitve uprave brez melo-narjev. Najbolj ostre kritike je Luša vsekakor namenila demokristjanom in socialistom, češ da so tudi ob tej priložnosti izbrali konservativno politično opcijo, glede skupnih gledanj štirih strank pa je izrazila upanje, da je to samo začetek morda nekoliko širšega sodelovanja. To pričakovanje je potrdila tudi svetovalka Demokratične zveze Nives Košuta, ki se je obregnila ob zadržanje Severne lige, ki je vseskozi pasivno sledila dogajanju na Pokrajini. SSk sta na tiskovni konferenci zastopala svetovalec Ivan Peterlin in tajnik Martin Brecelj. Poudarila sta prizadevanja svoje stranke za izvolitev kolikor toliko odprte in verodostojne koalicije in podčrtala nujnost, da se enkrat za vselej razbije »perverzno politično verigo, ki sloni na zavezništvu LpT-KD-PSI in ki v teh pogojih lahko računa le na pomoč skrajne desnice«. Brecelj je omenil Staffierijevo protislovensko okrožnico in jo ocenil kot sad pokvarjenega ozračja, ki se je ustvarilo v tem mestu. Donatella Ferrante (Zelena lista), ki je bila za nekaj ur sama kandidat za predsednika levosredinskega odbora, je rekla, da bi bilo škoda, ko bi te štiri stranke - tudi v prihodnje - ne nadaljevale po poti, ki so jo začrtale na Pokrajini. Tajnik PRI Paolo Castigliego pa je izrazil potrebo, da se razbije »oblastniška os LpT-KD-PSI« in da se še preden bo prepozno prepreči ustanovitev, ali bolje rečeno utrditev nacionalističnega in desničarskega bloka, ki očitno računa tudi na nove narodnostne napetosti na Tržaškem. s.T Alarm zaradi slabega zraka Stopnja onesnaženja zraka v Trstu je včeraj že tretji dan zaporedoma presegla dovoljeno mejo. Najvišjo stopnjo onesnaženja so merilne naprave zabeležile na Goldonijevem trgu, medtem ko je bila stopnja onesnaženja v predmestju v dovoljenih mejah. Na osnovi odloka, ki ga je pred časom sprejel komisar Ravalli, bi moral občinski odbor z županovim odlokom že zapreti celotno mestno središče in del premestnih četrti za promet. Vendar bi bil po oceni odbora, ki mu predseduje melonarski župan Staffieri tak ukrep preveč omejevalen. Pristojna odbornica Polettijeva je sicer obvestila župana o rezultatih meritev, obenem pa je začela pripravljati načrt o bolj strogi omejitvi prometa, ki bi v določenih časovnih pasovih zadevala ožje mestno središče. V zvezi z onesnaženjem zraka je svetovalka SKP Bruna Zorzini naslovila na občinsko upravo pisno vprašanje z zahtevo, naj le-ta da na razpolago svetovalcem vse gradivo o onesnaženju zraka. Zorzini-jeva odbor tudi poziva, naj v krajevnem tisku dnevno objavlja podatke o onesnaženosti. PSI: z racionalizacijo finansiranj do zaščite gledališč v naši deželi Socialistična celica za gledališke dejavnosti (NAS) je na zadnji seji vzela v pretres posledice globoke finančne krize, ki jo bodo morale zaradi klestenja finančnega zakona utrpeti gledališke in kulturne ustanove iz Furlanije-Ju-lijske krajine in še posebej v Trstu. Zaradi tega - opozarjajo socialisti - je treba nujno in jasno racionalizirati krajevne prihodke v korist gledaliških dejavnosti, vendar z ohranitvijo iste višine prispevkov iz Sklada za Trst. Gledališka dejavnost namreč predstavlja pravo investicijo na teritoriju, ki bo gotovo obrodila svoje sadove na tako kulturnem kot tudi na gospodarskem področju. Glede opernih ustanov PSI poudarja pomen sodelovanja na vsedržavni ravni, tudi preko valorizacije specifičnosti kulturnih in političnih izbir, ki naj nagradijo^produktivnost in upravno zmožnost ustanov. To sodelovanje mora prispevati k širjenju delovanja opernih skupin na vsedržavni ravni in tudi v tujini. V ta namen je po mnenju socialistov potrebno zaščititi in valorizirati produktivne in profesionalne kapacitete občinskega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta, Stalnega gledališča Furlanije-Ju- lijske krajine, gledališča La Con-trada, Stalnega slovenskega gledališča in Deželne gledališke ustanove, da bi na tak način prišli do racionalizacije državnega in krajevnega finansiranja gledališke »industrije« v naši deželi. Deželna gledališča privabijo namreč letno več kot 500 tisoč gledalcev, kar pomeni, da se v ta sektor letno v naši deželi investira preko 50 milijard lir, ki gredo v korist celotne deželne skupnosti. Poleg tega ne gre pozabiti, da gledališka dejavnost močno vpliva tudi na ostale vzporedne dejavnosti, ki jih opravljajo združenja, narečna gledališča in podobne ustanove. Srečanje o razstavi vin v Nabrežini Devinsko-nabrežinska občinska uprava vabi vinogradnike, naj se udeležijo srečanja, ki bo prihodnji petek, 30. oktobra, ob 20. uri v občinski sejni dvorani. Na dnevnem redu bo razprava o nadaljnjem organiziranju občinske razstave vin. Tržaška policija zaprla in prijavila vrsto manjših razpečevalcev mamil V okviru širše akcije proti razpečevanju mamil je tržaška policija v preteklih dneh aretirala več oseb, druge pa prijavila sodnim oblastem. Policijski agenti letečega oddelka so pred dnevi aretirali Alberta Ber-tocchija, Marina Bolcicha, Maria Bertoka, in Giulia Sommadossija. Na osnovi poglobitve te preiskave so v naslednjih dneh aretirali še Gian-franca Ianella, Manuelo Esposito in Martina Trevisana — vse zaradi razpečevanja oziroma zaradi posesti mamil. Predvčerajšnjim so agentje opravili vrsto hišnih preiskav. Na osnovi rezultatov le-teh so prijavili sodnim oblastem tri osebe, aretirali pa so 28-letnega Enrica Bertolija, pri katerem so našli 12 gramov heroina. Ta arest so opravili, potem ko so vlomili v stanovanje v Ul. D'Alviano 98, kjer so se že dalj časa zbirali mamilaši, kot so policiji naznanili bližnji stanovalci. Vodstvo tržaške policije meni, da je s temi aresti zadala dokaj hud udarec tržaški mreži manjših razpečevalcev mamil. Poveljnik ameriške letalonosilke Saratoge obiskal tudi poveljstvo tržaških karabinjerjev Ob koncu postanka v tržaških vodah je poveljnik ameriške letalonosilke Saratoge admiral Duras obiskal tudi poveljstvo tržaških karabinjerjev s podpolkovnikom Gianfrancom Antoninijem na čelu ter se mu med drugim zahvalil za sodelovanje, ki ga je nudilo ameriškim vojakom med njihovim obiskom v našem mestu. Sicer pa so tržaški karabinjerji v teh dneh opravili nekaj uspešnih akcij. Med drugim so aretirali 31-letnega Tržačana, čigar istovetnosti niso objavili, proti kateremu je izdala zaporni nalog pretura iz Aoste zaradi goljufije in posesti ukradenega blaga. Poleg tega so prijavili sodnim oblastem 34-letnega romunskega državljana, ki je pomagal štirim svojim sonarodnjakom, da so ilegalno prekoračili slovensko-italijan-sko državno mejo. Prof. Giorgio Conetti bo predaval na srečanju Acli Caritas Ženevska konvencija že zastarela za mednarodno zaščito beguncev Vprašanje mednarodne zaščite beguncev bo osrednja tema srečanja, ki ga v ponedeljek na svojem sedežu v Ul. del šale blizu Trga Cavana prireja Servisni center za državljane držav zunaj Evropske skupnosti, ki v konvenciji z Občino Trst deluje v okviru ACLI Caritas. Uvodno besedo bo na srečanju, ki nosi naslov »Migracijska gibanja in mednarodna zaščita beguncev« imel docent mednarodnega prava na tržaški pravni fakulteti prof. Giorgio Conetti. V namenu prirediteljev tega srečanja je spodbuditi razmišljanje o definiciji begunca kot je zapisana v Ženevski konvenciji iz leta 1951. Po oceni ACLI Caritas namreč ta definicija ne ustreza več potrebam časa, saj ima za političnega begunca samo tistega, ki ga nek režim preganja zaradi njegovih političnih prepričanj. Danes pa so ljudje prisiljeni zapuščati svojo državo tudi iz drugih razlogov, na primer zaradi notranjega nasilja, zunanje agresije, državljanske vojne ali drugih dogajanj, ki močno kompromitirajo javni red. Najbolj žgoča primera te vrste sta danes položaj prebivalcev Bosne in Hercegovine ter Somalije. KD RDEČA ZVEZDA prireja jutri, 25., in v ponedeljek, 26. t. m. GOBARSKO RAZSTAVO v društvenih prostorih v Saležu URNIK: v nedeljo od 10.00 do 17.00 v ponedeljek od 15.00 do 19.00 razna obvestila Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča člane glavnega odbora SKGZ, da bo seja v sredo, 28. oktobra 1992, ob 19.30 v Kulturnem domu v So-vodnjah, Prvomajska 73 (pri Kmečko-obrtni hranilnici in posojilnici). Multimedialni tečaj slovenskega jezika, jezik in kultura, začetna stopnja in izpopolnjevalna stopnja za narečno govoreče (integracijski tečaj). Organizira Kinoatelje z ljubljansko Filozofsko fakulteto, Slavističnim društvom in ACLI iz Trsta. Informacije in vpisovanja: Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635954. Se želiš udeležiti plesnega tečaja? Pridi v sredo, 28. oktobra,_ ob 20. uri v prostore SKD Vigred v Šempolaju na prvo vajo. Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure. Zimo vanj e in smučanje na Kobli od 28. decembra 92 do 4. januarja 93 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje do 28. oktobra v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. Interesenti pohitite, ker je število mest omeje- včeraj - danes Danes, SOBOTA, 24. oktobra 1992 DARIJA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 10.30 - Luna vzide ob 4.48 in zatone ob 15.55. Jutri, NEDELJA, 25. oktobra 1992 DARINKA PLIMOVANJE DANES: ob 1.45 najnižja -37 cm, ob 8.00 najvišja 56 cm, ob 14.34 najnižja - 56 cm, ob 20.43 naj višja 35 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1007,4 mb ustaljen,veter jugozahodnik 6 km na uro, vlaga 74-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giacomo Zingirian, Andrea Tisma, Ludovica Buri, Marco Da-miani, Matej Košuta, Aliče Ulcigraj. UMRLI SO: 80-letna Olga Kersevan, 87-letna Giuseppina Laschizza, 65-letni Antonio Roma, 93-letna Libera Fuser, 85-letna Nerina Punter, 86-letna Maria Zu-gan, 76-letni Vittorio Dente, 60-letni Edoardo Braz, 82-letni Giuseppe Creva-tin, 93-letni Alfredo Paduano, 71-letni Giordano Zudini. OKLICI: kovač Roberto Pribaz in uradnica Cristina Favento, delavec Stefane Mariutto in delavka Regina Steiner, Alessandro Chiancone in M. Carmen Castano Fernandez, upokojenec Alfredo Monaco in upokojenka Olga Sumič, uradnik Paolo Pinzelli in estetistka Antonia Tadeja Molina, programer Paolo Russignan in v pričakovnaju zaposlitve Maura Sluga, delavec VValter Coselli in točajka Sabrina Subai. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12. oktobra, do nedelje, 18. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia, 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. __________gledališča_________________ Stalno slovensko gledališče gostuje danes, ob 20.30 v Portorožu s komedijo Alda Nicolaja HAMLET V PIKANTNI OMAKI. Dom Albert Sirk v Križu KUD MAGNET organizira, v sklopu večerov AMATEATER, gostovanje skupine TEATRO DEGLI ASINELLI iz Trsta s predstavo "Čara professoressa" Ljudmile Razumovskaje v četrtek, 29. t. m., ob 21. uri. Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30, 15.30- 19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30, 16.30- 20. Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1, red prva sobota. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.Jutri ponovitev ob 16. uri za red prva nedelja. V torek, 27. t. m., ob 17. uri bo v gledališču Rossetti srečanje z Glaucom Maurijem. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio. Jutri ponovitev ob 16.30, v ponedeljek zaprto. razstave V TK Galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja ADRIANA BONA. Urnik: od torka do sobote od 8.30-13 in 15.30-19. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie". V gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 30. t. m. je na ogled razstava slikarke SILVE FONDA. V palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verd e Sgaravatti. V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure. V galeriji "Laboratorio P" - Ul. S. Ci-lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma. V galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Gražielle CONTESSI. no. V Društvu slovenskih izobražencev - Peterlinova dvorana - bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.30, prof. Nada Pertot predstavila knjigo Radoslave Premrl »Moj brat Janko Premrl - Vojko«. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 24. oktobra, na predavanje prof. MARTE IVAŠIČ z naslovom »Leto 1492 - ali kdo je kaj odkril«. Začetek ob 18.30. ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 30. oktobra, v OŠ Miroslav Vilhar v Cerovljah s pričetkom ob 20.30 večer diapozitivov Damjana Križmančiča: UTRINKI NARAVE, JAME, KRAŠKI SVET, TO, KAR ŽIVI OKOLI NAS. Vljudno vabljeni. Čarodej Mario - Pogačnik ima v zalogi presenečenja za prisotne na večeru v KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27, danes, 24. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni. APCLAI - Združenje za promocijo la-tinsko-ameriške kulture v Italiji vabi na 7. Festival latinsko-ameriškega filma danes, 24.t.m.: Gledališče Verdi-Milje: ob 10.00 "La luna en el espejo"; ob 11.30 "Hello, Hemingway". Konferenčna dvorana-Milje:ob 16.30 3 filmi; ob 19.00 "Las puertas del tiempo"; ob 22.00 "Los Enemigos'. izleti Društvo slovenskih izobražencev v Trstu obvešča člane in prijatelje, da prireja jutri, 25. oktobra, obisk pri katoliških izobražencih v Ljubljani. Šrečanje bo povezano z vodenim ogledom Kočevske Reke in Kočevskega Roga. Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL prireja v nedeljo, 8- novembra, izlet v S. Martino (Goriška Brda). Cena izleta 44.000 lir; vpisuje M. Turel, tel. 220266. KD Valentin Vodnik - planinsko-rek-reacijski odsek - vabi jutri, 25. t. m., na celodnevni izlet h Krnskemu jezeru. Prijave sprejema David (227037). Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 255141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Dante 7 (tel. 630213). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Tržaški občinski galeriji - Trg Unita - je na ogled do 28. t. m. razstava tržaškega slikarja Roberta TIGELLIJA. Milje - V prostorih letoviščarske ustanove bo do 28. t. m. na ogled razstava čipk. Urnik: vsak dan 10-12, 17-19, ob nedeljah 10-12. V knjigarni Servi di piazza v Ul. Ve- nezian 7 bo od 28. oktobra do 14. novembra razstavljal ALDO FAMA'. Obutve in usnjeni izdelki ALENKA Prosek 111, predstavlja zimske modne novosti. Slovenska komponenta DSL in tržaška federacija DSL prirejata danes, 24. 10., ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah javno razpravo na temo SLOVENCI V ITALIJI: Z NOVO POLITIKO V NOVO OBDOBJE Vabljeni! KINOATELJE SLAVISTIČNO DRUŠTVO, ACLI, FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI MULTIMEDIALNI TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA INTEGRACIJSKI TEČAJ Slovenščina za Slovence TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica. sv. Frančiška 20 Trst - telefon 635954 koncerti Glasbena matica obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" Jutri ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-let-nici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo duo FEDERICO GUGLI-ELMO in JOLANDA VIOLANTE. Na sporedu Mozart, Dallapiccola in Brahms. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. V petek, 30. t. m., ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v okviru prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shawne FARROL in pianista Raimonda CAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON. V četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN. Milje - Gledališče Verdi Danes s pričetkom ob 16. uri bo na sporedu METAL INVASION FESTIVAL. Gost večera bo nemška glasbena skupina SHYBOY. Nastopile bodo tudi glasbene skupine heavy metal Broken Glazz in Techrome iz Turina, Lovelace iz Gorice, Homioide iz Milana, Valenha in Invi-olacy iz Brescie, GLAS iz Montecatini Terme ter tržaške Angehvitch, Blind Ambition, Cattive Abitudini, Fairy Tales, Max Berlin, Notturna in Gipsy Road. Predprodaja vstopnic v trgovinah Ton Dischi (Ul. Dante - Milje) in Centro Dis-co (Drevored XX Septembra). V soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas. SKD Tabor v sodelovanju z ZSKD in deželnim sedežem RAI priredi jutri ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo na vrsti drugo GLASBENO SREČANJE. Na sporedu bodo Kogojeve Malenkosti v izvirniku za klavir in krstna izvedba v priredbi skladatelja Fabia Nie-derja; uvodni predgovor prof. Pavle Merku. Vabljeni! BBC CLUB V ponedeljek, 26. t. m., ob 21. uri bo v klubu BBC v Ul. Donota nastopil kitarist ANDREA ALIONE. V ponedeljek, 2. novembra, ob 21. uri pa bo nastop glasbene skupine AREA 2. kino ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Ta-xisti di notte (Los Angeles, New York, Parigi, Roma, Helsinki), r. Jim Jarmusch, i. Roberto Benigni, VVinona Ryder. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □ EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE II - 15.00 La bella addor-mentata nel bosco, risanka; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Infelici e contenti, i. Renato Pozzetto, Ezio Gregio. NAZIONALE III - 15.20, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15, Moglie a sorpresa, i. Ste-ve Martin. NAZIONALE IV - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 Io speriamo che me la cavo, i. Paolo Villaggio. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-ochi di potere, i. Harrison Ford. MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 La citta della gioia, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 La moglie e lo stal-lone, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 Ali-en III., r. David Fincher, i. Sigourney VVeaver. LUMIERE - Festival latinsko-ameriškega filma: 10.00 Cabeza de Vaca, 12.00 La Cruz del Sur, 16.00 Jerico, 18.00 La O ve j a Negra, 20.00 Un senor muy vi-ejo con unas alas enormes, 22.00 Amerika, terra incognita. Vstop prost. ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 Un‘-altra vita, r. Carlo Mazzacurati, i. Cla-udio Amendola. RADIO - 15.30, 21.30 Sesso morboso... sesso violento, porn., □ □ Na pravni fakulteti je z odliko doktorirala TANJA SVETINA Čestitajo ji svojci in prijatelji V sredo je na pravni fakulteti doktorirala naša pevka TANJA SVETINA Z njo se veseli zbor Jacobus Gallus čestitke Družina Mervic-Pahor čestita Damjani in Mirkotu ob rojstvu malega MITJE. ___________prispevki________________ V počastitev spomina Manuelinega očeta darujejo učenci, starši in učitelji OŠ Josip Ribičič 520.000 lir za Dijaški dom v Trstu. V spomin na Evgena Kalca darujeta Maja in Pavel Fonda 50.000 lir za dvojezično šolo v Špetru. V spomin na mamo Antonio, brata Antona in moža Stanka daruje Carmela z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. V spomin na Venota Širco daruje Dorica z družino 30.000 lir za Mladinski odsek KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Evgena Kalca darujeta Antonio in Brunella 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Evgena Kalca darujeta Milena in Rafko 50.000 lir za Kardiološki oddelek glavne bolnišnice. Namesto cvetja na grob dragemu svaku Evgenu Kalcu darujejo Svetko, Ana in Matejka 50.000 lir za KD Slovan. V spomin na Evgena Kalca daruje soseda Ivanka 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Padričah. V spomin na najino ljubljeno Niko darujeva Boža in Vladi 250.000 lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo in 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. mali oglasi OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICA pri Živcu v Koludrovici je odprta v mesecu oktobru ob sobotah in nedeljah. OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure. KRČNE ŽILE? Obrnite se na nas - tel. 0038/66 73954. TRGOVINA s tehničnim blagom v Gorici išče vajenca z znanjem slovenskega jezika. Za informacije tel. na št. (0481) 530114. PRODAJALKO z znanjem slovenščine in italijanščine, po možnosti z delovnimi izkušnjami, zaposlimo v trgovini za omejen čas. Tel. (0481) 530295 od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. KNJIGOVODINJA z dolgoletno prakso išče službo, po možnosti part-time. Tel. ob večernih urah na št. 812309. 30-LETNA gospa, vešča vseh gospodinjskih del, išče tudi začasno zaposlitev pri družinah kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja. Klicati ob večernih urah na št. 003867 65685. MLADA gospa nemškega materinega jezika daje lekcije iz nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155 - Nataša. PRODAM kombi VW, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090. INNOCENTI minitre SE, 1986, sive me-talizirane barve, prodam po ceniku Ouattroruote, edini lastnik. Tel. zjutraj na št. 362181, popoldan 391991. PRODAM motor aprilia AF1 - 125 replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329. PRODAM motor jamaha SZR 600, letnik 92, v odličnem stanju. Tel. na št. 231139. PRODAM hišo z vrtom na Krasu. Tel. na št. 225008 od 13. do 14. ure. STANOVANJE v centru mesta, 4 sobe, kuhinja in kopalnica, samostojno gretje, dajemo v najem za urade ali drugo. Ponudbe poslati na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje«. IŠČEM v najem ali nakup majhno obdelovalno zemljišče-vrt od Proseka-Kon-tovela do Repna. Tel. ob jutranjih urah na št. 327091. NA PRODAJ je cvetličarna. Informacije na tel. št. 220727. IZ ZDRAVSTVENIH razlogov oddajamo v najem dobro vpeljano trgovino z jestvinami na Krasu. Za informacije tel. na št. 362925, oziroma 362949. ŽELITE Timesov Atlas svetovne zgodovine s popustom in knjižnim darilom? Tel. na št. (040) 44294. menjalnica OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB 23. 10. 1992 TUJE VALUTE / NAKUP BANKOVCI TRST , N, ATZTrn BANKOVCI TUJE VALUTE / NAKUP trc;t Ameriški dolar .. 1305.— Švicarski frank 982. — Nemška marka 880. Avstrijski šiling 122.— Francoski frank .. 255.— Norveška krona 212,— Holandski gulden .. 780.— Švedska krona 230. Belgijski frank 41,50 Portugalski eskudo .. 9,30 Funt šterling .. 2140,— Španska peseta 11,50 Irski šterling .. 2260. Avstralski dolar 910. Danska krona .. 223. HUF 12,— Grška drahma 6 — ECU — Kanadski dolar .. 1030. Slovenski tolar 15. Japonski jen 10,60 Hrvaški dinar 2,25 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE lgen=;iia oom," 83i.™l dLIKd tržaška kreditna banka SCaTeaa^UVolU Znani angleški rock zvezdnik naj bi bil žrtev goljufije Sting ob 13 milijard LONDON — Znani angleški rock zvezdnik Sting je bil ogoljufan kar za 6 milijonov funtov, kar bi v italijanskih lirah zneslo kakih 13 milijard lir. Vest so z velikim poudarkom objavili včeraj londonski časopisi, potem ko so izvedeli, da se je pevec, basist in glasbenik obrnil na oddelek za boj proti goljufijam britanskega Scotland Varda. Pri londonski policiji so vest potrdili: izjavili so, da so na zahtevo »mistra« Gordona Summerja (tako je Stingovo pravo anagrafsko ime) uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kam so zavraga izginili milijoni funtov. Po nekaterih vesteh naj bi bila v vso »golj fivo« zadevo vpleteno računovodsto podjetje, ki je pred dobrim mesecem »končalo« s poslovanjem. Sting (sedaj 41-letni bivši učitelj) naj bi — vedno po vesteh londonskih časopisov — v svoji dosedanji karieri zaslužil kakih 20 milijonov funtov, to je približno 45 milijard lir. Sedaj živi z ženo, filmsko igralko Trudie Styler (poročila sta se letošnjega avgusta) v vili v Wil-thsireu, ki jo cenijo za več kot 2 milijona funtov (4 in pol milijarde lir). Na sliki (foto Križmančič): Med lanskim novembrskim koncertom v Trstu je Stinga zasrbelo po ušesu, sedaj, po megagoljufiji, ga bržda srbi v žepih... Festival Kraška popevka Kulturni center Srečka Kosovela Sežana vabi k sodelovanju na 3. mladinski festival Kraška popevka ki bo v Sežani, 18. decembra 1992, ob 17. uri v veliki dvorani KC Srečka Kosovela. Na festivalu sodelujejo izvajalci iz Slovenije do starosti 19 let. Prijava mora vsebovati delovni posnetek (DEMO), tekst, polni naslov in starost izvajalca. Organizator prispeva 15.000 tolarjev za pripravo končnega posnetka skladbe, ki bo uvrščena v finale. Podeljene bodo naslednje nagrade: 1. nagrada strokovne žirije v višini 50.000 tolarjev 2. tri nagrade občinstva (30.000, 20.000 in 10.000 tolarjev) 3. nagrada za najboljši tekst v višini 10.000 tolarjev. Prijave pošljite do 20. novembra na naslov: Kulturni center Srečka Kosovela Sežana, p.p. 98, 66210 Sežana. Izšla knjiga pesmi Enrica Ruggerija MILAN Pesmi znanega italijanskega kantavtorja Enrica Ruggerija so postale knjiga. Publikacijo z naslovom Enrico Ruggeri -Le canzoni, ki jo je napisala in uredila novinarka in umetnostni kritik Anna Caterina Bellati je pred dnevi predstavil sam pevec v Milanu. Izšla je pri založniku Lombardiju in stane 28.000 lir. V knjigi so zbrani teksti domala vseh pesmi, ki jih je Ruggeri napisal, delo pa bogatita še dva eseja: prvi o rock glasbi osemdesetih let, drugi o »pesniku« Ruggeriju. Na povabilo Zveze Slovencev po svetu Rezijanski folkloristi gostovali v Luganu REZIJA — Delovanje rezijanske folklorne skupine se nadaljuje brez predaha. Pred nekaj tedni so njeni člani nastopili v Pontablju na manifestaciji v obrambo gorske skupnosti, prve dni oktobra pa so na povabilo Zveze Slovencev po svetu gostovali v Luganu. Tu so sodelovali na tradicionalnem prazniku trgatve. Kljub slabemu vremenu je manifestacija dobro uspela, na njej pa so poleg rezijanskih godcev in plesalcev nastopile še skupine iz Ukrajine, Češkoslovaške, Francije, Italije in Švice. Ob tej priložnosti so se folkloristi in njihovi spremljevalci srečali z rezijanskimi emigranti, ki živijo in delajo v Švici in v bližnji Lombardiji. Rezijanska stvarnost se uveljavlja tudi v pisni obliki. Na univerzi v Leidi na Nizozemskem so namreč te dni predstavili knjigo The Slovene Dialect of Resia - S. Giorgio, ki jo je napisal Han Steenwijk iz Amsterdama, sicer dober poznavalec Rezije in njenih ljudi. Gre za podrobno analizo (352 strani) rezijanskega narečja, še posebej tistega, ki ga govorijo na Beli (S. Giorgio). Knjiga je napisana v angleščini, le krajša obnova je v italijanščini, (r.p.) današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1______________ 6.50 Film: Al circo (1939) 8.15 Glasba: Moj Mozart 8.50 Nan.: La sporca dozzina 10.25 Film: Scomparso (dram., ZDA 1982, r. C. Costa-Gavras, i. Jack Lem-mon, Sissy Spaček) 12.25 Vreme in dnevnik 12.35 Nan.: La signora in gial- lo (i. A. Lansbury) 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Aktualno: Prizma 14.30 TG 1 Auto - Rubrika za avtomobiliste 14.45 Športna sobota: SP v kolesarstvu 16.20 7 dni v Parlamentu 16.50 Variete: Disney club 18.00 Kratke vesti 18.10 Izžrebanje lota 18.15 Dok.: Atlante 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Almanah 19.50 Vreme, dnevnik in šport 20.40 Variete: Scommettiamo che...? (vodita F. Frizzi, M. Carlucci) 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Posebnosti TG Uno 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Film: Le guattro stagio-ni (kom., ZDA 1981, r.-i. Alan Alda) RAI 2_______________ 6.50 Variete: Videocomic 7.00 Nanizanke in risanke 8.50 Film: II puledro 10.25 Evropski dnevi 10.55 Nan.: Saranno famosi 11.45 Kratke vesti 12.00 Nanizanka: Una fami-glia come tante 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dribbling in vreme 13.55 100 ključev za Evropo 14.00 Segreti per voi, nato nad. duando si ama, 14.35 Santa Barbara 15.25 Rubrika o zdravstvu 15.50 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 16.10 Izžrebanje lota 16.15 TGS Parguet, vmes IP v odbojki in košarki 18.45 Nanizanka: Hunter 19.35 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Film: Al centro della ragnatela (dram., ZDA 1991, r. David H. Pryor, i. Robert Davi) 22.05 Nan.: L ispettore Sarti 23.10 O programih RAI 2 23.30 Dnevnik in vreme 23.50 Glasbena oddaja: Antologija neapeljskih pesmi 0,25 Nočni šport: sabljanje, IP v biljardu | ^ RAI 3________________^ 7.00 Sat News, Televideo 11.10 Koncert RAI 3 12.00 Film: L'infallibile ispet-tore Clouseau (kom., VB 1968, r. Bud Yorkin, i. Alan Arkin) 13.35 Dok.: Pred 20 leti 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 TGS Okolje Italia 14.55 Samo za šport, vmes IP v rugbyju, 16.00 motokros, 16.45 dresura, 17.30 IP v biljardu 18.00 Športni tednik: Scusate l'anticipo (vodita Giam-marioli, Mandelli) 18.50 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Videobox 20.30 Film: Le ruote del terro-re (vojni, ZDA-VB 1987, r. Gordon Hessler, i. Bruce Davison, Oliver Reed, D. Patrick Kelly) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) 23.45 Resnične zgodbe: Lina 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Filmske novosti 1.05 Variete: Fuori orario I RTV Ljubljana 1 | 7.30 Izbor: Radovedni Taček, 7.45 Lonček kuhaj, 7.55 nan. Oscar Junior, 8.05 nad. Modro poletje, 9.15 Klub klobuk, 11.05 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 13.00 Napovednik 13.05 Intervju 13.55 Tednik (pon.) 14.55 Film: Zapisani vetru (lavje (dram., ZDA 1960 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Dok.: Brazilska trilogija 18.00 Prisluhnimo tišini 18.30 Rubrika: Dober tek! 18.55 Risanka in Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.30 Festival narečnih popevk Maribor 92 21.55 Nad.: Zasebna vojna Lu-cinde Smith (Avstral.) 22.45 Dnevnik vreme, šport 23.10 Festival narečnih popevk - Rezultati 23.20 Napovednik 23.25 Sova, vmes nan. Popolna tujca, nad. Rimljanka in film Nora ljubezen (dram., ZDA 1985, r. Robert Altman) TV Koper 14.10 Film: Mama in očka Kettle (kom., ZDA 1949) 15.30 Čarobna svetilka, vmes film Obleganje Sakson-cev (pust., VB 1963) 17.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija 17.45 Glasbeni utrinek 18.00 Aktualnosti: Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Nabožna oddaja 19.35 Nan.: Crime Story 20.30 Film: Baxter (dram., ZDA 1972) 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Kultura: Stanje stvari 23.05 Film: Mama in očka Kettle (i. M. Main) 0.20 Horoskop IT TV Slovenija 2 ~~ 13.55 Tok Tok (pon.) 15.50 Sova, vmes nan. Bagdad Cafe in nad. Rimljanka 17.45 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli 19.00 Zabavna odd.: Nagrada 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 TV balet (Petrič-Kosi) 20.30 Film: Lov na Stegnerja (dram., VB 1979) 22.10 Tračarije v živo 23.10 Koncert Boba Dylana CANALE S______________ 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: VVebster 9.10 Aktualno: Sabato 5,10.35 Nonsolomoda, 11.05 An-teprima 11.30 Nan.: I Robinson, 12.00 Pappa e ciccia, 12.30 Časa dolce časa 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Dok.:L'arca di Noe 14.00 Kviz: Lingo 14.30 Aktualno: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) 15.00 Aktualno: Arniči 16.00 Otroški variete: vmes risanke in kviz 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Striscia la notizia 20.40 Variete: Paperissima (vodita Ezio Greggio, Mari-sa Laurito) 22.30 Nan.: Časa dolce časa -Vecchia fiamma 23.00 Proza: Storie del signor G (i. Giorgio Gaber) 0.15 Nočni dnevnik 0.35 Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile 1-35 Nočni spored RETE 4__________________ 6.55 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 vesti 10.05 Nadaljevanki: Marcelli-na, 10.30 Ines 11.00 Variete: A časa nostra 11.40 TG 4 vesti 12.50 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 14.00 Variete: A časa nostra 14.30 Nad.: Sentieri 14.55 Variete: Buon pomerig-gio 15.00 Nad.: Storia di Amanda 16.00 Rubrika o lepoti 16.25 Nad.: Celeste, 17.00 Feb-bre d'amore, nato vesti 17.45 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.00 Kviz: La cena e servita (vodi Davide Mengacci) 19.00 TG 4 vesti 19.30 Nadaljevanki: Gloria, 20.30 Cristal 22.30 Aktualno: 4 per 7 23.00 Film: Soldatu blu (vestern, ZDA 1970, r. Raplh Nelson, i. Candice Bergen, Peter Strauss, Do-nald Pleasance), vmes (23.30) TG 4 vesti 1.30 Nan.: Sulle strade della California) 2.25 Nočni spored ITALIA 1_____________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete 9.15 Nanizanke: Baby Sitter, 9.45 Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 La časa nella prateria 11.45 Avtomobilizem F1 12.45 Nan.: Magnum P.I. 13.45 Otroški variete 16.00 Variete: Unomania 16.05 Glasba: TopVenti 16.35 Variete: E' pericoloso šport 16.50 Nanizanki: Poliziotti a guattro zampe, 17.25 Agli ordini papa 17.55 Aktualno: Lo dici tu, 18.00 Mitico 18.15 Studio Unomania 18.25 Nan.: MacGyver 19.30 Odprti studio in šport 19.45 Varieteja: Benny Hill Shovv, 19.55 Karaoke 20.30 Film: II guerriero ameri-cano 2 (pust., ZDA 1987, r. Sam Firstenberg, i. Michael Dudikoff) 22.20 Film: Delitti e profumi (krim., It. 1988, r. Vittorio Sisti, i. Jerry Cala) 0.20 Odprti studio, pregled tiska, Studio šport ODEON_________________ 13.00 TV film: Eliminato (kom., i. Shelley VVinters) 14.00 Deželne vesti 14.30 Risanke 15.30 Clou (pon.) 16.00 Nan.: T and T 16.30 Film: Re Burlone (kom., It. 1935, i. A. Falconi) 18.00 Dok.: Benvenuti a... 19.00 Deželne vesti 19.30 Risanke: He Man 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Tanoshimi - E' bel-lo amare (kom., 1960, r. George Marshall, i. Glenn Ford, Miiko Taka) 22.30 Deželne vesti 22.45 Rubrika: Auto & Mo tori 23.15 Film: I magnifici sette nello spazio (fant., ZDA 1980, r. J.T. Murakami) TMC___________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke 9.30 Dok.: Fumo dlnchiostro 10.00 Risanke: Snack 10.45 Nan.: Chopper One 11.15 Risanke 11.45 Dok.: Prijateljska narava 12.15 Rubrika o motorjih 13.00 Šport shovv (vodi Marina Sbardella), vmes kole- sarstvo, 16.00 judo, 17.00 sabljanje 18.30 Nan.: Autostop per il cie-lo, nato vreme 19.30 Vesti: TMC Nevvs 20.00 Nanizanka: Maguy 20.30 Film: A 30 secondi dalla fine (dram., ZDA 1985, r. Andrej Kočalovski, i. John Voight) 22.30 Glasba: Viaggio al centro della mušica 23.00 Film: Mangia il ricco (kom., VB 1987) 0.45 Film: Il pozzo e il pendo-lo (srh., 1961, i. V. Priče) 2.15 Aktualno: CNN Nevvs TELEFRIULI 16.55 Kratke vesti 17.00 Rubrika: 50 in več 17.30 Rubrika: Mavrica 18.00 Aktualno: Azimut 18.30 Italia Cinguestelle 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: I giorni di Brian 20.15 Rubrika o gospodarstvu 20.30 Messaggi personali, vmes film L'uomo che sa-peva troppo (krim., ZDA 1956, r. A. Hitchcock) 22.30 Nočne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Nevv Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (I. AndriČ, r. M. Sosič, 24. del); 11.45 Kan-tavtorji in šansonjeji; 12.00 Krajevne stvarnosti, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvo; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Akademija GM; 18.00 Tržaški Štempiharji; 18.30 Jazz; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Sobotna raglja (v živo); 9.30 Učimo se... francosko; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku: iz Maribora; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra: Grof in vlačuga; 22.50 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši (lxmes. Marlboro); 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Redakcija za najstnike; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Autogrill; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj. Občina poverila nalog štirim strokovnjakom Čez eno leto bomo v Gorici imeli globalni načrt prometne ureditve Premiera mladinske skupine PD Štandrež Predstavili se bodo z igro ”Rendez vous” Po številnih vzpodbudah in še številnejših kritikah, se je goriška občinska uprava vendarle odločila, da poskrbi za pripravo načrta prometne ureditve. Točneje povedano, za pripravo prvega načrta prometne ureditve, kajti do zdaj so vprašanja skušali reševati sproti, največkrat v naglici. Posledice takega odnosa pa se kažejo vsak dan bolj jasno. Če ne bo večjih težav in odstopanj od včeraj nakazanih rokov, bomo do prihodnje jeseni v Gorici vendarle dobili načrt s katerim bi morali pravzaprav že razpolagati. Goriška občinska uprava je namreč prav te dni dokončala upravni postopek za poveritev naloga in tudi zagotovila ustrezna finančna sredstva. Načrt globalne prometne ureditve bo pripravila skupina štirih mlajših strokovnjakov, izvedencev na področju prostorskega načrtovanja in urejanja prometa. To so inž. Livio Sivilotto iz Gorice, inž. Alberto Novarin iz Vidma, inž. Fiorella Honsell iz Trsta in dr. Walter Franzil iz Vidma. Izdelava načrta bo občinsko upravo stala 130 milijonov lir. Okrog 60 odstotkov tega zneska naj bi zagotovila Dežela s prispevkom, razliko pa bo krila občina iz lastnih sredstev. Na včerajšnjem srečanju na občini, ki so se ga poleg omenjenih strokovnjakov udeležili še župan Tuzzi, odbornik Breščak in poveljnik zbora mestnih redarjev, so obrazložili, kako bo priprava načrta potekala, pa tudi termine, ki naj bi jih strokovnjaki upoštevali in ki so zapisani v pogodbi. Delo bo, smo slišali od pristojnega odbornika, steklo takoj. Pripravljalna faza, to je zbiranje in analiza podatkov o trenutnem stanju bo trajala dobra dva meseca, že januarja pa naj bi bil na razpolago prvi osnutek načr- ta, na podlagi katerega se bo začela javna razprava v občinskem svetu, v rajonskih svetih in tudi s predstavniki gospodarskih združenj in drugih osebkov, ki bi, oziroma bodo lahko sodelovali z lastnimi predlogi' Dokončni osnutek bo skupina operaterjev pripravila do konca julija in do jeseni naj bi nato dopolnili še spremljajočo dokumentacijo. Osnova za pripravo načrta — po zakonu bi morale občine vsaki dve leti poskrbeti za njegovo revizijo je pač dejansko stanje. To stanje bodo v prihodnjih tednih radiografirali in ugotavljali različne aspekte, od gostote prometa, njegovečasovne razporeditve, do stopnje akustične onesnaženosti in vpliva prometa na kakovost zraka. Župan je posebej omenil, da bodo strokovnjaki pripravljali načrt ob upoštevanju sodobnejših pogledov na urejanje prometa v mestih, pri čemer ni avtomobil v središču zanimanja. Upoštevali bodo neštetokrat in z različnih strani podane predloge o ureditvi kolesarskih stez, obstoječe načrte za ureditev parkirnih prostorov, pa tudi predloge po preureditvi javnega avtobusnega prometa. V prihodnjih tednih bodo strokovnjaki stopili v stik z odgovornimi v sosednji Novi Gorici, kajti enostransko načrtovanje, to je neupoštevanje stanja in še bolj načrtov pri sosedih, bi utegnilo že kmalu pokazati vse svoje pomanjkljivosti. Posebno pozornost bodo namenili vprašanju dostopov, oziroma izhodov iz mesta, za kar pa bo treba predhodno nujno rešiti, vsaj idejno, nekaj ključnih vprašanj. Prve konkretne rezultate je pričakovati v začetku prihodnjega leta. V okviru Prosvetnega društva "Štandrež" deluje, že skoraj trideset let, tudi dramski odsek, ki je med amaterskim skupinami na Goriškem prav gotovo najbolj aktiven. Ker večina članov sodeluje v odseku od samega začetka, se je v zadnjih letih kazala potreba po pomladitvi, oziroma po zagotovitvi nekakšne kontinuitete, predvsem s pritegnitvijo mlajših in mladih entuziastov. Tako so pred meseci v okviru dramskega odseka postavili na noge mladinsko skupino. Na ta način bodo mladim omogočili spoznavanje z odrsko umetnostjo in tudi generacijska zamenjava bo postopna in vsaj upajo, da ne boleča. Gospod Božidar Tabaj, ki je eden od stebrov drmaskega odseka^ nam je povedal, da je stalnih članov pri dramskem odseku društva "Štandrež" okrog petnajst. Pravih zaljubljencev v gledališče. Doslej so gostovali ničkolikokrat v raznih krajih v Sloveniji, najraje in tudi največ pa nastopajo na Goriškem, Tržaškem in na Koroškem. Čez poletje so člani mladinske skupine naštudirali, pod vodstvom režiserja Emila Aberška, veseloigro s petjem "Rendez—vous", ki jo je napisal pesnik, duhovnik in književnik Anton Medved. Igra je vesela, preprosta zgodba o ljubezni in ljubosumju. Naj kot zanimivost povemo, da je originalno glasbo za komedijo napisal Ivan Mignozzi. Zaradi šolskih obveznosti in tudi zato, ker je vedno premalo časa za dovolj vaj, so za pripravo igre izkoristili poletne počitnice. Predstavo, ki jo bodo zaigrali nocoj, so tako pripravljali skozi vse poletje. V veseloigri bodo nastopili kot igralci Božidar Tabaj, Vanja Bas-tjančič, Žara Samanta, Darja Pavio, Martin Marušič, Dimitri Brajnik in Serena Mušič. Pri predstavi pa so sodelovali poleg Aberška, ki je veseloigro režiral in avtorja glasbe Mignozzija, še Lucijan Pavio, ki je poskrbel za sceno, na klavirju bo spremljala veseloigro Ticijana Zavadlav in kot šepetalka bo nastopila Martina Nanut. Predstavitev mladinske dramske skupine bo nocoj, ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu, jutri, ob 17.uri pa bodo igro ponovili v Katoliškem domu v Gorici. Danes se začenja 12. avtomobilski sejem Deželni odbornik za finance Bruno Longo bo danes, ob 11. uri, na razstavišču pri ločniškem mostu odprl avtomobilski sejem Motroexpo-racing. Prireditev, 12. po vrsti, se bo sklenila v nedeljo, 1. novembra. Razstavni program italijanskih in tujih avtomobilskih hiš dopolnjuje zares gost spored športnih prireditev in tekmovanj, na svoj račun pa bodo prišli tudi tisti, ki jim je dovolj če lahko od blizu pogledajo tekmovalne avtomobile najbolj znanih hiš, motorje, tovornjake, veterane svetovno znanih rallyjev. Sejem je za obiskovalce odprt od 17. do 21. ure, ob nedeljah in predprazničnih dneh pa od 10. do 21. ure. Iz Prefekture smo včeraj prejeli sporočilo, da odhaja Prefekt Palmiero 5. novembra na drugo dolžnost. Kdo ga bo nadomestil, v tem trenutku še ni znano. Do imenovanja pa naj bi prišlo vsekakor v kratkem. Težave zaradi nerazpoložljivosti dvoran Sezona italijanskega gledališča Abonmajska sezona italijanskega gledališča se bo začela sredi novembra, zaključila pa do konca februarja. V tem časovno strnjenem obdobju se bo zvrstilo osem predstav v abonmaju in dve predstavi izven abonmaja. Razlog je v dejstvu, da se je Gorica naekrat znašla brez gledaliških dvoran. O tem je tekla beseda na včerajšnjem srečanju z novinarji, kjer so predstavili tudi letošnjo sezono. Giuseppe Agati, predstavnik Ustanove za gledališke predstave, je ugotavljal, da se bo gledališče Verdi zaradi obnovitvenih del v kratkem zaprlo, Kulturni dom je zaprt, prav tako deželni avditorij, dvorana UGG je neuporabna, enako so neuporabne domala vse ostale dvorane. Gorica postaja tako mesto brez enega samega gledališča in primernega prostora za večje in pomembnejše predstave. Kljub temu bodo poskušali letošnjo gledališko sezono, pa čeprav močno okrnjeno, pripeljati do konca. Občinski odbornik za kulturo Rodolfo Žiberna je opozoril s kakšnimi težavami se srečuje občinska uprava, ki na leto za kulturno dejavnost nameni lahko le 130 milijonov. Žiberna je povedal, da so podaljšali gledališču Verdi "življensko dobo" do konca meseca februarja, ko se bodo začela obnovitvena dela, z namenom, da se konča vsaj letošnja gledališka sezona. Do takrat pa naj bi dokončali urejanje Kulturnega doma, ki naj bi tako pomagal reševati prostorsko stisko italijanskega gledališča. Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel je orisal dejansko stanje v katerem se je znašlo mesto kar zadeva gledališke prostore. Gre za stanje, ki je bolj podobno stanju v kateri od držav tretjega sveta. Hitrejše reševanje te problematike naj bi spodbudil skorajšnji sestanek med predstavniki gledaliških hiš in upravitelji. Kakšen program predstavlja Ustanova za letošnjo abonmajsko sezono ? 13. novembra bo v Verdijevi dvorani, kjer bodo predvidoma tudi vse druge prireditve, nastopila gledališka skupina Maria Chiocchija z Noel Cowardovo komedijo "Spirito allegro", 2. decembra Stalno gledališče FJk s Hrabalovo "Una solitudine troppo rumorosa" v priredbi Pressburgerja, 17. decembra bo nastopilo gledališče Te-atro di Sardegna z Brofferijevim delom "II vampiro", 13. januarja 1993 skupina La compagnia Giuseppe Pambieri in Lia Tanzi v Chesnotovem delu "L'inquilina del piano di sopra", 25.januarja 1993 Stalno gledališče FJk s Schnitzlerjevim delom "Anatol", 2. februarja 1993 skupina Le guatuor s Sachsovo komedijo "Le diable aux cor-des", 16. februarja 1993 ponovno gledališka skupina Maria Chiocchija z Bettijevo predstavo "Delitto all'isola delle capre", 25. februarja A.Artisti associati z Bellono-vim delom "Teneri legami". To delo bo prvič izvedeno. Izvenabonmaj ski predstavi bosta 23. in 24. novembra, ko bo nastopilo gledališče La contrada iz Trsta s komedijo "Putei e putele". Poleg rednega abonmaja pa je Ustanova za gledališke predstave v Gorici predstavila še program petih predstav za mlade, ki bo potekal vzporedno z abonmajskim. V ponedeljek bodo v turističnem uradu Appiani začeli prodajati abonmajske vstopnice. Redni abonma velja 140 tisoč lir, skupinski 104, dijaški, oziroma mladinski pa 68 tisoč lir. Zvonarska pravda: župnik obsojen odškodnino bodo določili posebej Predsednik Trgovinske zbornice v Bruslju zagovarjal Prosto cono Na preturi v Gorici se je včeraj zaključil kazenski del zvonarske pravde v Števerjanu, med lastniki tamkajšnjega Golf hotela in župnikom Antonom Lazarjem. Sodnik je župnika obsodil na plačilo denarne kazni v znesku dvesto tisoč lir, pogojno in brez vpisa v kazenski list, poravnati bo moral tudi odškodnino, ki pa se bo določila na ločeni obravnavi. Plačati pa bo moral tudi stroške konstituiranja zasebne stranke v znesku sedemsto tisoč lir. Gre za znani spor, glede preglasnega bitja ure v vaškem zvoniku, ki moti nočni mir in spanec gostov omenjenega hotela. Zadeva, ki se vleče že nekaj let, je naletela na velik odmev v krajevnem in tudi vsedržavnem tisku. Na včerajšnji razpravi je sodišče zaslišalo vratarja Golf hotela, ki sta v bistvu potrdila že znano ugotovitev, da bitje ure dejansko moteče vpliva na okolje. Predhodno je bilo po nalogm sodišča opravljeno tudi merjenje hrupa in sodnik je župniku ukazal, ob koncu lanskega leta, namestitev posebnega mehanizma, ki preprečuje, v nočnih in zgodnjih jutranjih urah, ropot. Odvetnik Battello, zagovornik župnika Lazarja, je predlagal popolno oprostitev in v podkrepitev navedel vrsto razsodb Kasacijske-ga sodišča. Na naj nižjo denarno kazen in priznanje dvojnih olajšav je glasil predlog javne tožilke. O višini odškodnine bodo odločali posebej. Kakor pa smo že pred dnevi poročali, je imel kazenski proces, vendarle tudi pozitivno noto. Župnik Lazar je bil prvi, ki je pred sodiščem v Gorici, ki se je poslužil pravice, ki jo predvideva člen 109, kazenskega postopnika in, kot pripadnik priznane manjšine, govoril v slovenščini. Zahtevo v tem smislu je vložil na prvi obravnavi in sodisče jo je, brez velikih pomislekov, sprejelo. Reševanje Goriške proste cone poteka na dveh frontah: v Parlamentu in v pristojnih organih EGS. Predsednik Trgovinske zbornice je konec tedna poletel na krajši obisk v Bruselj, kjer je predstavnikom pristojne komisije (za vprašanja konkurence) pojasnjeval stališča glede petih specifično postavljenih vprašanj. Trenutek je menda zelo občutljiv. Znano je, da bo zbornica nemudoma poslala dodatna pojasnila, predvidoma že v prihodnjem ted- Pozitiven razplet spora v okviru EGS, kamor so se pritožila nekatera podjetja iz Veneta in Emilie Romagne, ker da jim tukajšnji proizvajalci delajo nelojalno konkurenco, bi pozitivno vplival tudi na razplet v Rimu. Pogrešajo ga Sorodniki so javili izginotje 59—letnega Giordana Bobiga iz Ronk, ul. Brigata Macerata 21. Bo-big je opravljal delo čuvaja na otoku Gorgo na začetku Gradeške lagune, na območju Belvedere. Zadnjič so ga menda videli 15. oktobra. Iz bolnišnice Na nevrološkem oddelku splošne bolnišnice so včeraj pridržali na zdravljenju 19—letnega An-drea Burghesuja iz Gorice, Ascoli-jeva 5. Na zdravljenju bo predvidoma 20 dni. Burghesu se je poškodoval v prometni nesreči, včeraj popoldne, na Placuti. Na istem oddelku je na zdravljenju tudi 49—letni Rafael Ferfo-lja iz Sovodenj, Prvomajska 56. Poškodoval se je v prometni nesreči, včeraj okrog 18. ure na pokrajinski cesti med Sovodnjami in Štandrežem. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Mladinski dramski odsek Anton Medved RENDEZ-VOUS Veseloigra s petjem Režija Emil Aberšek Glasba Ivan Mignozzi PREMIERA BO DANES 24. OKTOBRA, OB 20.30 V ŽUPNIJSKI DVORANI A. GREGORČIČ V ŠTANDREŽU Koncert ob jubileju zbora Monte Sabotino Zbor "Monte Sabotino" slavi letos trideset let delovanja. Jubilej bodo obeležili tudi s koncertom planinskih pesmi, ki bo drevi, ob 20.30 v dvorani L. Fogar. Poleg slavljencev, ki bodo peli pod vodstvom U. Perinija, bodo na večeru nastopili še ansambel Spev iz Škofje Loke s spletom znanih slovenskih planinskih in narodnih pesmi ter zbor "Comelico" iz kraja Santo Stefano di Cadore. Stragorizia Skupina Gruppo marciatori Go-rizia priredi jutri 16. mednarodni pohod "Stragorizia". Udeleženci bodo startali izpred športne hale pri Madonnini ob 9.uri, izbirali pa bodo lahko med tremi, različni dolgimi progami: na sedem, enajst in dvaindvajset kilometrov. Pokrovitelj manifestacije je Goriška hranilnica. razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi jutri popoldne, pri Štekarjevih v Stever-janu, družabnost, praznik kostanja. Družabnost bo od zgodnjih opoldanskih ur do mraka. Vabljeni člani in prijatelji. V slučaju slabega vremena, prireditev odpade. PŠD Naš Prapor priredi v soboto, 14. novembra martinovanje na agriturizmu Radikon. Rezervacije sprejema Anica Primožič tel. 34623. Knjižnica D. Feigla prireja od 26. oktobra do 2. decembra tečaj za knjižničarje v šolskih knjižnicah. Tečaj ob ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. Prijave in informacije v knjižnici v Ul. Croce 3 vsak dan (razen sobote in četrtka dopoldne) od 10. do 17. ure. kino Gorica VITTORIA 17.40 —19.50 - 22.00 »II conti-nente nero«. CORSO 17.00-22.00 »Cuori ribelli«. VERDI 15.30 »II libro della giungla« Risanke. 17.30-22.00 »Giochi di poter«. Tržič COMUNALE 20.00 Pevski večer. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Čarobni kamen«. Ob 22. uri »Svila saten seks«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna - ul. A. Manlio 14/a/b - tel. 480405. __________pogrebi_____________ Danes, 9.10 Licia Petronio iz bolnišnice Janeza od Boga, 10.30 Giorgina Zitter vdova Olivo iz splošne bolnišnice, 12.00 Cecilia Kristančič vdova Dalmasson iz splošne bolnišnice. Na ogled najnovejše avtomobilske novosti Motor Expd Racing od danes dalje v Gorici Vrata goriškega gospodarskega razstavišča se danes odpirajo deset-tisočem obiskovalcev, ki bodo v naslednjih dneh, tja do nedelje 1. novembra, napolnili sejemski prostor ob Soči. Na sporedu je sejem z naslovom Moto Expo Racing, ki ga tu letos prirejajo že dvanajstič. To je sejem, ki ima, med vsemi tistimi, ki jih skozi vse leto prirejajo v Gorici, največ uspeha. Največ uspeha ima tudi med podobnimi sejmi, ki se prirejajo v naši in v sosednih deželah. Prav zaradi tega vzbuja zanimanje ne le tukajšnje publike, marveč tudi tiste iz bolj oddaljenih krajev in tudi iz sosedne Slovenije. Kot vedno si bodo obiskovalci lahko ogledali številne novosti očarljivega sveta avtomobilizma in motociklizma. Predvsem bodo prišli na svoj račun ljubitelji visokohitrostnih avtomobilov. Čeprav je prav v teh dneh nekdanji avstrijski vozač Niki Lauda dejal, da svet formule ena izgublja z odhodom Mansella in z morebitnim odhodom Senne veliko mero zanimanja, je ta svet skupno z avtomobilsko hišo Ferrari še vedno pri srcu športnikov. Prav tvrdka Ferrari bo tudi letos prisotna na goriškem sejmu s svojimi najnovejšimi vozili. Na ogled bo ferrari GT 456, ki so ga pred kratkim predstavili na avtomobilskem salonu v Parizu. Na ogled bo tudi ena mc laren, ki jo je šofiral Ayrton Senna. Na ogled bodo tekmovalni avtomobili, ki jih uporabljajo udeleženci športnih relijev. Seveda bodo na sejmu na ogled vsa najsodobnejša motorna vozila, ki so na prodaj ■ na našem tržišču. Med temi bo tudi veliko novih. Trgovci z avtomobili bodo tu prikazovali bogato ponudbo vozil. Poleg tega bo na sporedu cela vrsta tekmovanj in športnih prireditev. Sem sodijo rallystar, tekme za memorial Mauro Michelazzi, tekme med policisti— motociklisti iz nekaj evropskih držav, itd. Sejem bo odprt tja do vključno nedelje 1. novembra, vsak dan od 17. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 21. ure. ;viotoHEXPQ HACiNg PROGRAM PRIREDITEV SOBOTA, 24. 10. ob 11.00 Svečana otvoritev 12. Motor Expd Ratinga ob 13.30 Superbiker's Trophy - kvalifikacije veljavne za nagrado Pole Po-sition, trofeja Luciolicar Akrobatske predstave CAMION LO-OPING NEDELJA, 25. 10. ob 10.30 SuperbikePs Trophy - kvalifikacijske vožnje ob 14.00 Superbiker's Trophy - polfinalne in finalne vožnje za.nagrado »Memorial Mauro Michelazzi« - trofeja Stil Motor Akrobatske predstave CAMION LO« OPING Med tednom bodo preizkusne vožnje in tekmovanja na mini-motorjih za nagrado GIUSTO & ROLDO SOBOTA, 31. 10. ob 10.30 tehnični pregled »Rallystar International« in »Rally Inddor evropskih policij« ob 14.00 Kvalifikacije ob 16.00 Posvet ACI na temo: Od otroka do avtomobilskega, voznika: prometna vzgoja, varnost v prometu in v mestu. Akrobatske predstave CAMION LO-OPINC NEDELJA, 1. 11. ob 10.30 »Rally Inddor evropskih policij« ob 13.00 »Rallystar International« Akrobatske predstave CAMION LO-OPINC NOVI Y10, KJER SE POJAVI, VŽGE. tp ZASTOPSTVO ^ S. V. A. G. DIZORZ srl GORICA TRŽIČ UL. TRIESTE, 138/140 UL. SAN POLO, 19 TEL. (0481) 521830-890-801 TEL. (0481) 776250 NOVI PEUGEOT 4 0 5. AutoLisert TRŽIČ: Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA: Na Majnici, 12 - Tel. (0481) 391808 ROMANS: Ul. Roma, 27 - Tel. (0481) 909277 MILIJONOV MESECIH Dovršeno ravnovesje je težko izboljšati. To je uspelo novemu Peugeotu 405. Pravo veselje je voziti nove elastičnejše motorje, vsi z vbrizgom goriva in s katalizatorjem, od 1360 do 2000 kub. cm s 16 ventili in 155 KM. 1900 ecodiesel in lurbodiesel. Nova paleta modelov najštevilnejša v tej kategoriji avtomobilov v 20 različnih verzijah limuzin in station vvagon. avtomatski in 4x4, na bencin ali dicsel. Vsi imajo novo opremljeno notranjost z novo armaturno ploščo, z novimi materiali. z novimi izbranimi tkaninami in novim protihrupnim sistemom. Nova oprema v usnju in radiki ter končno nova oblika zadnjega dela limuzine, ki izpopolnjuje že tako dovršeno linijo. Novi Peugeot 405 je vzpostavil novo ravnovesje med šoferjevim in sopotnikovim užitkom. 20.030.000 K, NIC OBRESTI * Različica limuzina NOVI PEUGEOT 405. DOVRŠENO RAVNOVESJE Vrednost Volva 460 STRNJENE VERZIJE VELIKEGA VOLVA. TUDI V CENAH 1600 Z VBRZIGOM, 83 KM, serijsko: servokrmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip. 22.900.000 lir 25.800.000 lir 28.900.000 lir 1700 Z VBRIZGOM, 102 KM, serijsko: klima sistem, ser-vo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip. 2000 Z VBRIZGOM, 110 KM serijsko: klima sistem, servo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip, kolesa iz zlitine, električni zunanji ogledali z gretjem, meglenke, prilagodljiv volan. 31.600.000 lir 1700 TURBO, 122 KM, serijsko: z ABS, klima sistem, servo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip. kolesa iz zlitine, električni zunanji ogledali z gretjem, meglenke prilagodljiv volan. Vse verzije Volva 460 imajo trostezni katalizator in Sondo Lambdo. Cena pomeni "Ključi v roke" z davkom IVA. ZASTOPSTVO VOLVO kukoNost in \urnost MEHANIČNA DELAVNICA ORALI PIETRO GORICA - Ul. lila Armata 180 - Tel. (0481) 21721 - 21073 PRIČAKUJEMO VAS NA 12. MOTOR EXPO RACINGU V HALI D ** s p PRESTI Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo .v ■v«,.-' z I 1) 3 Banca Agricola Kmečka banka Gorica " - ' A'a vsakoletnem zborovanju v Murski Soboti Slavisti razpravljali o naši zamejski šoli V prvih dneh oktobra je bilo v Murski Soboti vsakoletno zborovanje slavistov, ki je bilo letos posebej zanimivo, najprej zato, ker je bilo postavljeno na vzhodno mejo slovenskega ozemlja, poznano med slavisti le bolj skozi delo Miška Kranjca kot sicer, po drugi strani pa je bila tudi letošnja tematika smiselno določena in neobičajna. Predavanja so bila razporejena v tri tematske sklope; v prvem dopoldnevu so se zvrstila štiri predavanja o Slovarju slovenskega knjižnega jezika, popoldne istega dne je bila na vrsti slovenska zamolčana literatura med vojno in po njej, tretji sklop predavanj pa je obravnaval vprašanja pedagoške prakse. Zanimanje za letošnji program je sprožilo visoko udeležbo; zbralo se je nad petsto slavistov iz Slovenije ter iz italijanskega, avstrijskega in madžarskega zamejstva; udeleženci so polnoštevilno spremljali vsa predavanja pa tudi spremni program, ki je bil organiziran za oba večera. Na literarnem večeru so nastopili domači ustvarjalci Robert Titan, Feri Lainšček (dobitnik nagrade Kresnik), Milan Vincetič, Branko Šomen in Ferdo Godina; naslednjega dne pa je bil družabni večer s folklornim programom. Zadnji dan zborovanja je bil namenjen ekskurzijam. Kar pet avtobusov je odpeljalo proti medžarski meji: ogledali so si gorički del Prekmurja in Porabje; druga smer izleta pa je bila speljana po dolinskem in ravenskem svetu Prekmurja vse do Lendave in do Veržejskega mlina na vodi. Jezikovno in narodnostno problematiko Slovencev v Italiji je predstavila mag. Majda Kaučič-Baša v sociolingvistični presoji modela slovenske šole v Italiji. Izhodišče njenega referata je bila teza, da ima šola za narodnostno manjšino dve specifični nalogi: prvo, da ohranja jezik in identiteto manjšinske skupnosti, in drugo, da integrira manjšino v večinsko družbo. Manjšinska šola, ki prve od teh nalog ne opravlja, je instrument tihega, brezkonfliktnega raznarodovanja manjšine. Predmet analize je bila zato vloga, ki jo ima šola pri ohranjanju jezika in identitete manjšine. Z razčlembo družbenoj ezikov-nih razmer Slovencev v Italiji je raziskovalka pokazala, na katere dejavnike ohranjanja jezika in identitete šola sploh lahko vpli- va, in na katere ne more. Nato je analizirala način vplivanja slovenske šole v Italiji na jezikovno znanje učencev in na njihovo etnično identifikacijo s treh vidikov: z vidika narodnostne naravnanosti učnih programov in učbenikov, z vidika razmerja med slovenskim in italijanskim jezikom v učnih programih in učbenikih ter z vidika razvijanja slovenske in italijanske sporazumevalne zmožnosti z ozirom na jezikovno predznanje učencev. Čeprav je, kot je poudarila avtorica, pri vrednotenju manjšinskega šolskega modela treba upoštevati enkratne družbenoj e-zikovne razmere dane manjšine, so se predstavljena teoretska izhodišča izkazala za uporabna tudi pri vrednotenju drugih šolskih modelov. V diskusiji, ki sicer na slavističnih zborovanjih ni običajna, se je slovenska šola v Italiji primerjala z dvojezično šolo na avstrijskem Koroškem. Kaučičeva je sklenila razpravo z domnevo, da dvojezična koroška šola s slovenskim in nemškim učnim jezikom oblikuje ljudi, ki jih je težko opredeljevati po narodnosti in ki se tudi sami težko opredeljujejo; predstavljeni model slovenske šole v Italiji, to je šola s slovenskim učnim jezikom, formira ljudi, ki istovetijo s slovensko narodno skupnostjo v Italiji, ne pa z ostalimi deli slovenskega naroda; šola s slovenskim učnim jezikom brez pomanjkljivosti, ki jih je razkrila analiza, bi formirala Slovence v Italiji, ki se čutijo z ostalimi deli slovenskega naroda povezani. V okvir zborovanja je sodil tudi občni zbor SD Slovenije, ki je prinesel nekaj pomembnih novosti. Izvoljen je bil novi predsednik društva, to je prof. France Novak, sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri SAZU; veliko pozornosti so udeleženci posvetili vprašanju pouka srbohrvaškega jezika na obvezni šoli; izglasovali so resolucijo o Razkrižju in odposlali telegram z izrazi solidarnosti prebivalcem te vasi; sprejeta je bila tudi pobuda prof. dr. B. Pogorelec, da se pri društvu obnovi sekcija za slovenščino v javnosti, ki naj ima nalogo evidentirati jezikovne probleme vsega slovenskega prostora in naj bo tudi zadolžena za usmerjanje slovenske jezikovne politike. VERA TUTA BAN Izdala sta jo goriška Pokrajina in Avstrijski konzulat v Trstu Zajetna antologija avstrijske poezije v italijanskem prevodu Ervina Pocarja V Gorici je bila nedavno predstavljena občinstvu knjiga poezije s takimi častmi in pompom, da se je takoj vedelo in že na daleč videlo, da gre za avtorja, ki ga ni več med nami. Malce zlobno trditev lahko podkrepim še s podatkom, da je bila knjiga »Poeti austriaci tradotti da Ervino Pocar — Avstrijski pesniki v prevodu Ervina Pocarja« napisana že veliko prej, njen izid je tako skušal poravnati samo dolg do enega najbolj eminentnih Goričanov in enega naj večjih italijanskih prevajalcev iz nemškega jezika, do Ervina Pocarja, ki pa je skoraj celo življenje preživel v Milanu, kjer je bil urednik pri Mondadoriju. Knjigo sta predstavila v Gorici prof. Giorgio Čusatelli in urednica te knjižne izdaje Pocarjevih prevodov Nicoletta Dacrema pred številnim občinstvom in krajevnimi politiki ter pred otroci znamenitega go-riškega germanista. Prav goriški Pokrajini pa se lahko zahvalimo, če imamo v rokah zajetno knjigo, katero je izdala založba Guerini editore ed associati. Knjigo sta namreč v bistvu izdala skupno goriška Pokrajina in Avstrijski konzulat iz Trsta v povezavi z Avstrijskim generalnim konzulatom iz Milana. Knjiga Avstrijski pesniki v prevodu Ervina Pocarja je zajetno branje, saj ima več kot tisoč strani stihov, ki nam prvič na italijanskih tleh prikažejo antološki pogled velikega go-riškega germanista na avstrijsko poezijo. To je njegovo življenjsko delo, saj bi težko našli človeka, ki je pripravljen prevesti več kot 12 tisoč verzov, kolikor jih najdemo v knjigi. Ervin Pocar se je rodil leta 1892 v Piranu, kjer je njegov oče poročil domačinko. Družina se kmalu preseli v Gorico, kjer Pocar obiskuje znamenito šolo Staatsgymnasium v Gorici. Univerzitetne študije opravi na Dunaju in se že tam preizkuša v prevajanju. Iz 1917. leta je namreč prevod^ Hofmannsthalove Tizianove smrti. Že leta 1934 vstopi v Monda-dorijevo izdajateljsko hišo in od takrat naprej je knjižni urednik in prevaja, vsega skupaj je Pocar v življenju prevedel več kot 80 tisoč strani v nemščini napisane literature, prevajal je tako srednjeveške tekste kot tudi klasike nemškega jezika, od Novalisa do Kafke in nazadnje tudi Handkeja. Veljal je za enega največjih poznavalcev in ljubiteljev germanskega kulturnega prostora in je še vedno zagotovo eden naj večjih prevajalcev iz nemščine v italijanščino, kar jih je kdajkoli Italija imela. Bil je izreden prevajalec, ki je dejansko celotno življenje posvetil temu asketsko- garaškemu delu in ga imajo zato upravičeno za enega najbolj zaslužnih ljudi, ki so skušali biti most med germansko in italijansko kulturo. Umrl je v Milanu 1981. leta. Knjiga Avstrijski pesniki v prevodu Ervina Pocarja je dejansko prvi antološki pregled avstrijske poezije v italijanščini in ena redkih te poezije na svetu sploh. Pocar je vse garaško delo pripravil že do leta 1975, izdali pa so ga šele sedaj. Vsaka pesem ima original na sosednji strani in je zato izredno dobra antologija poezije predvsem za poznavalce nemškega jezika, ker lahko uživajo tako v nemškem originalu avstrijskih pesnikov kot tudi v lepih Pocarjevih prevodih. Antološki izbor je opravil sam Ervino Pocar in je zato knjiga zanimiva tudi s tega vidika, saj je kot dober poznavalec gotovo poskušal biti objektiven, kot se pri antoloških izborih objektivan pač zmore biti. Ervino Pocar je prispeval še zelo lep uvod v antologijo, kjer v bistvu nakaže probleme, ki se pojavljajo pri prevajanju poezije iz enega jezika v drugega in posebno iz nemščine v italijanščino. Nadalje zanimivo pravi, da je sam prepičan, da se poezijo mora prevajati kljub vsem težavam, ki jih ima prevajalec pri delu. Zelo poučno je tudi njegovo razpredanje o prevajanju, vsekakor branje, ki bi ga moral vsak prevajalec dobro poznati predno sploh začne s prevajanjem. Pocar je poskrbel za skorajda vse osnovne podatke, nekakšne portrete avtorjev poezij, ki sledijo poezijam in njihovim prevodom. Tudi ti so svojevrsten poizkus, kako izluščiti bistvo pesnika in to povedati v nekaj stavkih. Nekaj teh orisov je prispevala tudi urednica knjižne izdaje Nicoletta Dacrema, ker jih avtor ni uspel napraviti. Ta je napisala tudi krajši uvod, kjer našteje vse mogoče narode v Mittelevropi in — jasno! — pozabi na Slovence, kot da ti ne bi spadali v sedaj toliko opevani "batino Danubiano", če vanj spadajo Italijani, Avstrijci in Hrvati. Mogoče mi boste očitali pikolovstvo, a to ni. Je samo dejstvo. Dejstvo, ki je prisotno v domala vseh sedanjih viso-kodonečih literarnih in psevdoese-jističnih traktatih o Mittelevropi. Knjiga »Avstrijski pesniki v prevodu Ervina Pocarja« zavzema po kronološkem vrstnem redu domala vso avstrijsko poezijo, od srednjeveške poezije do Petra Handkeja, s katerim se 1020 strani dolga antološka zbirka avstrijske poezije tudi konča. Avstrijskih pesnikov je v tej antologiji okrog sto, zraven so še narodne pesmi in anonimni pesniki, pred nami je dejansko cvet avstrijske poezije zadnjih osemsto-devet-sto let. Knjiga je nepogrešljiva na knjižni omari vsakega ljubitelja poezije, v veliko pomoč pa bo tudi študentom germanistike in ljubiteljem nemškega jezika. Ervino Pocar je namreč zelo dobro poznal nemški jezik in njegove najbolj pretanjene zagonetke in ga tudi dobro prevajal v italijanščino. To se v knjigi takoj vidi, kot se opazi tudi njegovo nagnjenost, da ne rečemo temu vedno le večja ljubezen, do nekaterih avstrijskih pesnikov. Med pesniki iz Avstrije boste v antologiji Avstrijski pesniki v prevodu Ervina Pocarja našli imena, za katera ne bi sicer nikdar slišali, in prav v tem vidim največjo odliko te antologije avstrijske poezije. JURIJ PALJK Anekdote o Beethovnu Beethoven je nekega večera posedel v družbi, ki jo je domača hčerka »morila« z nenadarjenim igranjem nekega preludija. Ko je gostiteljica zaprosila skladatelja za mnenje o njenem igranju, je Beethoven dejal: »Vidim, da je vaša hčerka globoko verna.« »Kakšno zvezo pa naj ima njena umetnost z vero?« se je začudila mati. »Ona igra po načelih svetega pisma: levica naj nikoli ne ve, kaj dela desnica,« je prijazno pojasnil veliki skladatelj. Na Dunaju je skladatelju neki književnik potožil, da je cenzura črtala nekatere njegove svobodomiselne izraze. Beethoven je hudomušno odvrnil: »No, glasbeniki smo v tem pogledu dosti na boljšem. Če bi vladni vohuni dognali tisto, kar želim izraziti v svojih skladbah, bi me že zdavnaj obsodili na dosmrtno ječo.« Bogati in naduti Beethovnov brat je poslal skladatelju novoletno voščilo. Na kartico se je podpisal: »Johann van Beethoven, lastnik posestva.« Slavni glasbenik pa mu je kartico vrnil, potem ko je na njeno zadnjo stran pripisal: »Ludwig van Beethoven, lastnik možganov.« Izbral: Slavko Gaberc Izšlo je Poročilo o delovanju glasbene šole in o koncertnih prireditvah Glasbene matice v šolskem letu 1991/92 Lani je obiskovalo šolo Glasbene matice 611 gojencev Pred nedavnim je po nekajletnem presledku ponovno izšlo Poročilo o delovanju glasbene šole in o koncertnih prireditvah Glasbene matice v naši deželi za šolsko leto 1991/92. O pomembnosti rednega izhajanja teh poročil smo imeli že večkrat priložnost pisati, saj ostajajo z odmikanjem let vedno bolj dragocena zbirka za vse, ki se bodo kdaj lotili obravnavanja zgodovine tako pomembne ustanove, kot je Glasbena matica. Pomen Poročil pa je seveda tudi sproten, če ne zaradi drugega že zaradi gojencev samih, njihovih staršev in pedagogov in za preverjanje doseženih rezultatov iz leta v leto. Zato je upravičeno pričakovanje, da podobnih presledkov kot v zadnjih letih ne bo več. Poročilo za šolsko leto 1991/92 je sestavljeno po ustaljeni shemi, ki je razen s kakšnimi manjšimi novostmi in z dodatkom kakšne strokovne razprave ali priložnostnega eseja, najbrž ne kaže bistveno spreminjati. Na prvih straneh so navedeni najprej člani upravnega odbora in ravnateljstva šole in še seznam vseh rednih profesorjev šole GM na Tržaškem (24) ter seznam gojencev po inštrumentalnih oddelkih z navedbo letnikov, ki so v šolskem letu 1991/92 obiskovali pouk na osrednji šoli v Trstu in na 9 podružničnih šolah na Tržaškem (Nabrežina-Križ, Salež, Prosek, Opčine, Katinara, Boršt, Boljunec, Milje, Skedenj). Iz seznama je razvidno, da je v šolskem letu 1991/92 bilo vseh gojencev na Tržaškem 404, v posameznih oddelkih pa: klavir 176, harmonika 67, violina 57, kitara 46, flavta 15, violončelo 10, kljunasta flavta 10, tro- benta 7, klarinet 6, rog 1, pozavna 1 in solo-petje 8. Seznamu sledijo še imena gojencev, ki so v šolskem letu 1990/91 polagali zaključni izpit na konservatorijih. Diplomski izpit je opravil en gojenec, zaključni izpit nižje šole 6, iz stranskih predmetov pa skupno deset. Sledi pregled o delovanju šole GM na Tržaškem oziroma o šolskih in izvenšolskih nastopih gojencev. Teh je bilo kar precej od javnega diplomskega koncerta pianista Corrada Rojaca preko petih zaključnih akademij v evangeličansko-luteranski cerkvi do vrste nastopov gojencev šole GM tako v šolski Gallusovi dvorani kot v drugih prostorih v pokrajini, ki jih je bilo kar štirideset. Bogat je tudi pregled raznih tekmovanj, na katerih so sodelovali gojenci tržaških šol GM in doseženih uspehov na njih. Taki mednarodni tekmovanji sta bile dve (za harmonikarje), na tekmovanju pianistov glabenih šol Primorske v Novi Gorici je sodelovalo 8 gojencev, na XXI. tekmovanju učencev glasbe v Republiki Sloveniji 15 gojencev, na 2. tekmovanju harmonikarjev in ansamblov v Ajdovščini pa 7 gojencev. Na vseh teh tekmovanjih so naši gojenci redno dosegli prva mesta in druge najvišje uvrstite, med harmonikarji pa celo kar vsi sodelujoči prve nagrade. Raznih srečanj Glasbenih šol se je skupno udeležilo 24 gojencev in sicer Mednarodnega srečanja harmonikarjev in ansamblov v Pulju, srečanj glasbenih šol Primorske v Tolminu, Kopru in Ilirski Bistrici, sre- čanju mladih talentov in ansamblov Primorske v Sežani in Gorici ter srečanja mladih glasbenikov treh dežel v Ljubljani. Nadaljnji razdelek prikazuje dejavnost skupin v okviru šole oziroma ustanove Glasbene matice. Tako je Godalni kvartet G M imel 13 javnih nastopov na Tržaškem, Goriškem, v raznih krajih v Sloveniji in v Celovcu ter štiri snemanja za RAI; harmonikarski ansambel "Synthesis 4" je nastopil šestkrat doma, v Pulju, Trevisu in v Innsbrucku v Avstriji, Mešani pevski zbor "Ja-cobus Gallus" je nastopil šestkrat v Trstu, v Sovodnjah, v Moruzzu in na državnem tekmovanju v Vittorio Venetu, kjer je odnesel eno prvo in eno drugo mesto; Tržaški oktet pa je nastopil nič manj kot trintridesetkrat in imel povrhu še štiri radijska snemanja. Na koncu pregleda za Tržaško so navedeni še koncerti abonmajske koncertne sezone v Kulturnem domu, ki jih je bilo osem. Enako urejeno sledijo pregledi za šole GM na Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini. Šolo Glasbene matice na Goriškem (v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu) je v šolskem letu 1991/92 obiskovalo 95 gojencev (klavir 36, kitara 17, harmonika 13, violina 10, trobenta 6, flavta 4, kljunasta flavta 4, violončelo 1, klartinet 1, tuba 1, saksofon 1 in tolkala 1. Redno nastavljenih profesorjev je bilo 7. V šolskem letu 1990/91 je zaključne izpite iz stranskih predmetov na konservatorijih opravilo 6 gojencev. Gojenci šole so nastopili na 7 javnih prireditvah, sodelovali pa so še na 10 prireditvah, se udeležili treh srečanj glasbenih šol Primorske in srečanja mladih glasbenikov treh de- žel v Ljubljani ter dveh tekmovanj, XXI. tekmovanja učencev in študentov glasbe Republike Slovenije in Meddeželnega tekmovanja mladih violinistov-študentov. V okviru koncertne sezone v dvorani Katoliškega doma v Gorici (v skupni organizacija Centra "E. Komel" in GM) pa je bilo 7 koncertov. Šolo GM v Benečiji (Špetru) je obiskovalo 87 gojencev (klavir 44, predšolski glasbeni pouk 11, violina 10, kitara 8, harmonika 8 in flavta 6). Redno nastavljena profesorja sta bila dva, gojenci pa so nastopili na osmih nastopih in srečanjih v Špetru, v Tolminu, v Vidmu in v Oblici. Šolo GM v Kanalski dolini v Žabnicah je obiskovalo 25 gojencev (klavir 11, kitaro 7 in harmoniko 8), nastopili so na štirih prireditvah. Iz opisanega je razidno, da je vseh gojencev na vseh šolah GM v deželi Furlaniji-Julijski krajini bilo 611, kar je tudi glede na redno šolsko populacijo razveseljivo visoko število. Doseženi uspehi na raznih srečanjih in nastopih dokazujejo, da je kakovost glasbene vzgoje na šolah G M na visoki ravni. Poročilo tega sicer ne omenja (pa bi lahko), da so rezultati bili doseženi kljub temu, da je GM prisiljena delovati v izjemno težkih finančnih pogojih, ki direktno prizadevajo v prvi vrsti učno osebje. Brez rednega letnega prispevka iz sklada za obmejna območja, ki zaenkrat zagotavlja preživetje, bi bilo delovanje šole GM seveda pod vprašajem. JOŽE KOREN. Jutri v 5. kolu košarkarske B lige Jadran TKB gostuje v Pordenonu Drvarič proti svojim bivšim igralcem Z nedeljskega prvenstvenega srečanja Jadran TKB - Ozzano. (Križmančič) »Menim, da je končno napočil čas, da tudi Jadran začne svoje prvenstvo in da osvoji kakšno zmago.« S temi besedami je Janez Drvarič začel reden petkov telefonski pogovor, s katerim nam posreduje zadnje novosti v zvezi z našo združeno ekipo, ki po štirih odigranih tekmah sameva - to je namreč najustreznejši izraz, kajti jadranovci so še edino moštvo brez zmage - na zadnjem mestu v razpredelnici. Drvarič se bo jutri vrnil v Pordenon, kjer je delal dve sezoni in dosegel kar nekaj uspehov, saj je bil klub iz Pordenona takrat med boljšimi postavami B-2 lige, za nameček pa je pred dvema letoma dosegel uvrstitev na državnem finalu z mladinsko postavo. Odtlej se je precej stvari spremenilo pri Pordenončanih: klub se že nekaj časa spopada s finančnimi težavami, tako da je bila udeležba te ekipe do zadnjega trenutka v dvomu. Pred začetkom lige so specializirane košarkarske revije poročale o domnevnem razsulu Pordenona, o skaljenih medosebnih odnosih med vodstvom in igralci, ki so baje dolgo časa in brezuspešno terjali svoje pristojbine. Na koncu je le izpadlo, da le ni bilo tako hudo in Pordenone je zdaj tu, naslednji Jadranov nasprotnik. Pred jutrišnjim spopadom Jadrana TKB z domačini lahko izpostavimo dejstvo, da imajo naši določeno prednost v tem, da pozna Drvarič porde-nonsko sredino takorekoč »do obisti«, čeprav je na dlani, da še tako podrobno poznanje sredine ne prinaša avtomatično nobenih uspehov. »Fantje so med tednom dobro delali. Prepričan pa sem tudi, da se nas smola ne bo mogla držati toliko časa. V nedeljo smo igrali zelo dobro, in Ozzano je bil, ob Faenzi, najmočnejši nasprotnik, s katerim smo se doslej spoprijeli. Bolj bi morali obžalovati zamujeno priložnost z Ancono in tekmo s San Donajem, ki sta znatno slabša od že navedenih. S Pordenonom gremo na vse ali nič, saj je ekipa, ki ima nam podobne značilnosti in ki ne uvršča ekstremno visokih in postavnih posameznikov.« Z Drvaričevim izvajanjem se seveda popolnoma strinjamo. Enkrat je treba pač prebiti led, da bo potem vse skupaj steklo lažje. V Pordenonu ne bo Klavdija Starca, ki bo moral zaradi poškodbe prisilno mirovati še teden dni, tako da bo moštvo dopolnil Ivo Emili, ki se je proti Ozzanu zelo dobro odrezal. Gostitelji pa lahko računajo na udarno moč Turela, ki še vedno potrja svoje kvalitete izrazitega napadalca, ki vselej doseže lep izkupiček košev. Ob njem so omembe vredni center Borsi, playmaker Colombis, ki je zelo mlad, vendar še bolj zanesljiv, kljub skromni telesni višini, ter krilo Marega, ki je lani igralo pri Itali iz Gradišča. In da svoja izvajanja sklenemo z Drvaričem, še tole: »Pomembno je, da nekako zajezimo Turela, vendar še pomembneje, da preprečimo ostalim igralcem, da gredo preko svoje običajne norme. Če bomo pri tem uspeli in bomo ustrezno zaustavili predvsem Colombisa in Borsija, potem lahko rečemo, da smo že opravili večji del napora.« Srečanje med Pordenonom in Jadranom TKB bo jutri v Pordenonu, s pričetkom ob 17.30. (Cancia) Danes pričetek tudi lige naraščajnikov Danes bo start tudi v košarkarskem prvenstvu naraščajnikov na Tržaškem. Lige se bo udeležilo 14 ekip, med katerimi tudi dve slovenski, Sokol in Bor. Ostala moštva pa so: Ferroviario A in B, Inter 1904, Don Bosco A in B, Stella Azzurra, Lega Nazionale, Servo- lana Latte Carso, Ricreatori, Santos, Libertas in Stefanel. Borovci bodo danes igrali v gosteh proti Santosu, sokolovci pa doma proti Stelli Azzurri. V primorski košarkarski ligi Zaslužena zmaga Kraškega zidarja KRAŠKI ZIDAR - MIGOM MARCUS 74:72 J33:41) KRAŠKI ZIDAR: J. Mihelj 6, Ura-njek 6, Suvorov, Muha 17 (6:3), Kavčič, Ozbič 2, Kobe 14 (5:5), Kralj 4, Race, Sory 23 (3:6); trener: Meden. MIGOM MARCUS: Mehle 8 (0:1), Vide 6 (2:5), Reynolds 17 (2:2), Maho-vič, Lazarevski 2, Murovec 11 (1:2), Ajanovič, Jagodnik 20, Šantelj 8 (0:5), Lapov, Bursič; trener: Kavedži-ja- SODNIKA: Tavčar (Sežana) in Štrekelj (Komen); 3 TOČKE: Kobe 1, Reynolds 1; PON: Jagodnik (25), Muha (40). SEŽANA — Začetek je pripadel koprskemu Micom Marcusu, ki je v 9. minuti vodil kar z 29:9. Do konca polčasa pa je domača ekipa s solidno igro v obrambi zaostanek delno nadoknadila. Svoj uspešen nastop je nadaljevala v 2. delu tekme in v 35. minuti sama povedla (67:61). Minimalno prednost je obranila do konca in zasluženo zmagala proti Kopru, ki je bil v tej tekmi favorit. Obe ekipi sta nastopili v okrnjenih postavah, saj je pri Kopru manjkal najboljši strelec Brodnik, pri domačih pa ni bilo Strnada in Matjaža Mihelja (vsi zaradi poškodb). Pri gostih si pohvalo zasluži mladi Jagodnik, pri Kraškem zidarju pa Sory, Ozbič ter Uranjek. (M.I.) V Trstu povratni ženski pokalni derbi Orna - Bor Se bodo plave oddolžile? Charro Padova in Slovenija na mladinskem turnirju 0K Valprapor v Štandrežu Mladinski odbojkarski turnir, ki ga jutri v štan-dreški občinski telovadnici prireja Odbojkarski klub Valprapor, obeta niz resnično zelo zanimivih srečanj. V troboju se bodo namreč pomerile vrste igralcev do 16. leta starosti padovskega Charro, reprezentance Slovenije in domače ekipe Soča Valprapor. Udeležence turnirja velja posebej predstaviti, že sama prisotnost državne reprezentance Slovenije daje temu mednarodnemu srečanju poseben pečat. Pri tem velja poudariti, da je selektor slovenske ekipe Vojko Jakopič, ki že vrsto let trenira na Goriškem, letos pa je pri Valpraporu zadolžen za mladince. Padovski gostje pripadajo znanemu prvoligaškemu klubu Charro, ki že od zmeraj polaga največ pozornosti prav svojemu mladinskemu sektorju, kajti samo »z domačimi izdelki« je lahko kos premožnejšim klubom, ki si lahko privoščijo milijardne nakupe. Posebna pozornost velja ekipi Soča Valprapor, ki od letos združuje najboljše igralce letnikov 1977 in 1978 Soče in Valprapora. Ekipa je rezultat zelo hvalevrednega sodelovanja med tema društvoma, ki sta s pametnim dogovorom omogočili sestavo zelo perspektivne šesterke, s katero lahko merijo na sam deželni vrh in še dlje. Pri tem velja poudariti, da bosta tile društvi s skupno ekipo (pod imenom Valprapor Soča) nastopili tudi v prvenstvu »naraščajnikov«. Nedeljski turnir se bo pričel ob 15. uri. Vsaka tekma bo trajala tri sete, vsak dobljen set pa bo veljal eno točko. Spored 15.00 Soča Valprapor - Slovenija; sledi Slovenija - Charro in Charro - Soča Valprapor. Zadnja sobota pred pričetkom prvenstvenih bojev (31. oktobra) bo za naše tri najboljše šesterke še v znamenju pokalnih nastopov, medtem ko so deželni ligaši prvo fazo tekmovanja za pokal FJK že končali. V moškem zveznem pokalu bo Valprapor Imsa gostoval v Povolettu pri moštvu Rojale-se. V Štandrežu so valpraporovci tega nasprotnika premagali (3:2), čeprav bo v bližnji sezoni igral v višji B-2 ligi, goriški odbojkarji pa v C-l ligi. V prejšnjem kolu je Rojalese klonil še pred pordenonskim Copatom, ki je prav tako tretjeligaš. Valpraporovci tudi tokrat ne bodo nastopili v popolni postavi. Nastop bratov Feri je potrjen, a poškodoval se je mladi rezervni podajač Rigonat (gleženj). Od obeh naših ženskih ekip bo doma tokrat igral Bor, v telovadnici šole Suvich pa ga čaka povratni mestni derbi z Orna Vitrani. Poti obeh šesterk v pokalu sta bili doslej različni. Borovke so obetavno pričele, pa nekajkrat zaigrale precej medlo, Orna pa je iz kola v kolo zapadla v vse hujšo tehnično in moralno krizo, namesto, da bi formo stopnjevala. Očitno je, da pri tem tržaškem klubu ni vse tako, kot bi moralo biti. Kakorkoli že, pričakovati je, da bo ozračje mestnega derbija spodbudilo obe ekipi k temperamentni igri. Pri borovkah, ki imajo menda vse možnosti, da se nasprotnicam oddolžijo za tesen poraz iz prvega srečanja, bo še zmeraj manjkala Gustinijeva, ki ima težave z ramo. Dekleta Koimpexa se bodo podala na gostovanje v Latisano. Tamkajšnje gostiteljice Low VVesta so v prvem srečanju na Opčinah hudo razočarale, saj so slogašice premagale šele po velikih mukah (3:2), tako da razlika dveh lig (Latisana bo namreč igrala v B-l ligi, Koimpex pa v C-l ligi) sploh ni prišla do izraza. Če bodo Furlanke igrale po svojih močeh, je poraz za Koimpex, objektivno gledano, neizbežen. Pav Remanzacco se je odpovedal C-2 ligi Dober teden pred pričetkom deželnih odbojkarskih lig se je furlansko društvo Pav Remanzacco odpovedalo igranju v moški C-2 ligi. Namesto njega bo v tej kategoriji igral Ipem Buia, ki je iz C-2 lige lani izpadel in bi moral letos igrati med četrtoligaši. Izpraznjenega mesta v moški D ligi zaradi časovne stiske ne bodo zapolnili. Ekipe, ki bi morale po koledarju igrati z Ipem Buia, bodo proste. Jutri turnir v telovadnici Monte Cengio Valprapor Imsa gost Ferroallumima V nedeljo bo članska ekipa Valprapora Imsa v Trstu nastopila na zanimivem turnirju z udeležbo obeh tržaških B-2 li-gašev Ferra in Cusa in favorita v bližnji C-2 ligi tržiškega Cremcaffeja. Spored turnirja (telovadnica Monte Cengio): 11.00 Cus Trst - Cremcaffe; 15.00 Fer-roalluminio - Valprapor Imsa; sledita finala za 3. in 1. mesto. obvestila - obvestila - obvestila - obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja balinarske komisije v ponedeljek, 26. t.m., ob 20. dri v Koči pod Rupo v Repnu. SPDT - MLADINSKI ODSEK Prireja 25. oktobra 3. zamejsko tekmovanje v orientiringu. Zbirališče ob 8.30 pred telovadnico v Zgoniku. Udeleženci se lahko pri-iavijo na sedežu ZSŠDI ali po tele-lonu na št. 55180 ali 30 minut pred startom. Vabljeni! SK BRDINA organizira sejem smučarske opreme, ki bo 6., 7. in 8. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v četrtek, 5. novembra, od 18. do 20. ure. SK BRDINA sporoča, da je sedež odprt za razne informacije ob ponedeljkih od 19-30 do 20.30. SK BRDINA organizira jutri, 25. t.m. »2. kraški suhi slalom«, ki bo na zasebnem terenu blizu nogometnega igrišča v Velikem Repnu, s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje za zamudnike jutri od 9.00 do 9.30. Informacije dobite na tel. št. 212859. ŠZ BOR obvešča, da je za žensko rekreativno telovadbo ob sredah (ob 10.20) in ob sobotah (ob 9.30) še nekaj prostih mest. Interesentke se lahko prijavijo pred začetkom vadbe. ŠD SOKOL obvešča, da se je v nabrežinski občinski telovadnici' pričela vadba miniodbojke za deklice, rojene leta 1981 in mlajše, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi za naraščajnice (letnika 1979 in 1980) pa so ob sre- dah in petkih s pričetkom ob 14. uri. SK DEVIN obvešča, da se nadaljujejo tečaji na plastični stezi v Nabrežini. Drugi tečaj za začetnike se bo začel 27. t.m., drugi izpopolnjevalni tečaj pa v začetku novembra. Dan bomo naknadno javili. Pohitite s prijavami na tel. št. 220423 ob večernih urah. Na razpolago je še nekaj mest. SK DEVIN organizira tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15. in 16. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. SK DEVIN obvešča, da se je začela telovadba v telovadnici osnovne šole v Devinu s sledečim urnikom: ob sredah predsmučarska od 18.00 do 19.15, za odrasle od 19.15 do 20.30 in ob petkih predsmučarska od 18.00 do 19.30, za odrasle od 19.30 do 21. ure. Za informacije tel. Brunu Škerku na št. 200236 ob večernih urah ali neposredno v telovadnici. ŠK KRAS NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da so redni treningi namiznega tenisa za začetnike v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prijavite se lahko neposredno pred treningom. Vabljeni! ŠK KRAS NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da bo v kratkem stekla v večernih urah vadba namiznega tenisa za rekreativce v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vse informacije dobite v tajništvu društva ob ponedeljkih od 18. do 20. ure, tel. 229477, ali pri trenerju Šercerju vsak dan od 16.30 do 20.30. domači šport DANES SOBOTA, 24. OKTOBRA 1992 ODBOJKA ZVEZNI POKAL MOŠKI 20.30 v Povolettu: Rojalese - Valprapor Imsa ZVEZNI POKAL ŽENSKE 18.00 v Trstu, šola Suvich: Oma Vitrani - Bor; 20.30 v Latisani: Low West -Koimpex MLADINKE 18.00 v Trstu, Čampi Elisi: SanVAn-drea - Breg KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.45 v San Danieleju, Ul. Udine: Acli Digas - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Dolini: Breg - Cicibona Plas-teredilizia; 20.00 v Nabrežini: Sokol -Barcolana. NARAŠČAJNIKI 15.30 V Nabrežini: Sokol - St. Azzurra; 16.00 v Trstu, Ul. Zugnano: Santos -Bor. NAMIZNI TENIS MOŠKA B-l LIGA 18.00 v Marlengu, Trg Dalla Chiesa: Marling/Raiffeisen - Kras NOGOMET UNDER 21 15.15 v Pozzuolu del Friuli, občinski stadion: Pozzuolo - Breg DEŽELNI MLADINCI 15.00 na Proseku: Primorje - Lucini-co; 16.00 v Lauzaccu, Ul. Carnia: Union 91 - Juventina MLADINCI 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opici-na - Zarja NAJMLAJŠI 15.30 v Moraru: Isontina - Mladost ZAČETNIKI 15.00 v Bazovici: Zarja B - Sant'An-drea CICIBANI 14.30 na Proskeu: Primorje - San Lu-igi; 15.00 v Trstu, sv. Sergij: San Sergio - Bor JUTRI NEDELJA, 25. OKTOBRA 1992 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v Pordenonu, športna palača: Pordenone - Jadran TKB MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Inter 1904 DRŽAVNI KADETI 11.00 v Briščikih, »Ervatti«: Kontovel - Stefanel; 11.30 v Trstu, Ul. A. Giulie: Servolana Latte Carso - Bor. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 16.00 v Ragusi: Scordia - Kras ŽENSKA C LIGA 10.00 v Štandrežu: Azzurra - Kras NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Union 91; 14.30 v Špetru: Valnatisone - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Štarancanu, občinski stadion: Staranzano - Vesna; 14.30 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Zarja 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Lestizzi, Ul. Montello: Les-tizza - Primorec; 14.30 v Romansu di Varmo, Ul. Sorgive: Romans - Kras; 14.30 v Dolini: Breg - Muggesana; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Villesse 3. AMATERSKA LIGA 8.30 na Proseku: San Nazario - Mladost; 14.30 na>Opčinah, Ul. Carsia: Don Bosco - Gaja NARAŠČAJNIKI 8.30 na Opčinah, Vili. del fanciullo: Chiarbola - Primorje NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku: Primorje A - Forti-tudo; 10.30 v Miljah, igrišče Zaccaria: Altura Muggesana - Primorje B ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Don Bosco ODBOJKA MLADINCI 11.00 na Opčinah: Sloga - Bor MLADINKE 9.00 v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Koimpex; 9.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Bor Friulexport ROLKANJE POKAL ALBRIZIO 10.30 v Dolini: nastopa tudi Mladina REsco. POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 26. OKTOBRA 1992 DRŽAVNI MLADINCI 18.30 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel -Jadran Farco. DEŽELNI MLADINCI 19.00 v Briščikih, »Ervatti«: Kontovel - Ferroviario; 21.00 v Briščikih, »Ervatti«: Bor - Libertas; 21.00 v Miljah: In-termuggia - Cicibona. ROKOMET ITALIJANSKI POKAL 11.00 v Zgoniku: Kras - Mezzocoro-na. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202. Oglasi:1- trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo; iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik sobota, 24. oktobra 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V okviru kvalifikacij za evropsko odbojkarsko prvenstvo Danes tudi Slovenija V ženski namiznoteniški A ligi Glede na politične spremembe v bivši Sovjetski zvezi in Jugoslaviji je prišlo do sprememb tudi pri kvalifikacijah za nastop na evropskem odbojkarskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto. Konec tega tedna bodo v moški konkurenci odigrali 6, v ženski pa 4 izločilne tekme. Moška reprezentanca Slovenije se bo danes v Murski Soboti srečala z Avstrijo, ženska vrsta pa se bo v gosteh pomerila z Luksemburgom. Povratni tekmi bosta 28. novembra. Tedaj bodo varovanci selektorja in trenerja Luka Lobnika igrali z Avstrijo na Dunaju, varovanke Edija Doliška pa bodo gostile Luksemburg v Kopru. V obeh taborih prevladuje zmeren optimizem, ker ima Slovinija res lepe možnosti, da prebrede prvo mednarodno oviro pred uvrstitvijo na kvalifikacijska turnirja, ko bo konkurenca povsem drugačna. Omenimo še, da se bo moška reprezentanca Hrvaške spoprijela s Portugalsko danes v Zagrebu, pri ženskah pa je CEV prepustil Hrvaško neposredno na kvalifikacije, ki bodo na prihodnjo leto. (G.F.) Mansell spet prvi SUZUKA — Tudi prve poskusne vožnje za predzadnjo dirko sezone v formuli ena niso spremenile razmerja sil. Mansell in Patrese na willi-amsu sta bila znova v ospredju, pri McLarnu pa si tudi z novim motorjem niso veliko pomagali. Še slabše se je godilo Ferrariju: Larini je bil 11., Aleši šele petnajsti. Davi (ob 5.00) so bile druge poskusne vožnje, dirka pa bo jutri zjutraj, prav tako ob 5.00. VRSTNI RED: 1. Mansell (VB) williams T37"360; 2. Patrese (It) wil-liams 1'38"219; 3. Senna (Braz) mcla-ren 1’38"375; 4. Berger (Av) mclaren 1’40'296; 5. Schumacher (Nem) be-netton T40"922; 6. Herbert (VB) lo-tus 1'41"030; 7. Hakkinen (Fin) lotus 1 41 "415; 8. Comas (Fr) ligier T42"187; 9. De Cesaris (It) tyrrell 1'42"361; 10. Boutsen (Bel) ligier 1'42"428; 11. Larini (It) ferrari T42"488; 12. Fittipaldi (Braz) minardi 1'42"617; 13. Brundle (VB) bertetton 1’42"626; 14. Morbidelli (It) minardi 1'42"627; 15. Aleši (Fr) ferrari 1'42"824. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 13-16-7. Dobitnikov je bilo 1.389, prejeli pa bodo po 3.185.200. Kalambay že meri na svetovni naslov VERBANIA (Novara) — Potem ko je ubranil evropski naslov v srednji kategoriji z zmago proti Ircu Steve-ju Collinsu, italijanski boksar Patri-zio Sambu Kalambay, ki je sicer po rodu iz Zaira, meri na svetovni naslov. Kalambaya nič ne plaši, da ima že 36 let. Italijanski košarkarji v Sloveniji MILAN — Italijanska košarkarska reprezentanca bo prihodnji mesec izkoristila premor v domačem prvenstvu za tri prijateljska srečanja: dve bo odigrala proti Sloveniji, in sicer 13. ter 14. novembra v Ljubljani in Mariboru, eno pa proti Hrvaški (17. novembra v Zagrebu). Program turneje so izdelali s težavo, tudi zato, ker so nekateri imeli pomisleke glede gostovanja v Zagrebu, saj italijanske vojaške oblasti to področje še vedno imajo za »tvegano« in ne dovoljujejo igralcem, ki služijo vojaški rok, da bi zapustili državo (kot na primer Morettiju in Mianu, članoma Knorra oz. Benettona, ki se bosta v okviru evropskih pokalov srečala s Cibono oz. Zadrom). »Azzurri« se bodo 9. novembra zbrali v Trstu, 12. novembra pa bodo odpotovali v Ljubljano. Kras v Namiznoteniškim ekipam Krasa se obeta pester konec tedna. Prva ženska postava se bo v drugem kolu državnega prvenstva pomerila z Ra-guso, moška vrsta bo gostovala v Marlengu, ženska v okviru C lige v Gorici, začenjajo pa se tudi promocijske lige, v katerih bo Kras nastopil v ženski konkurenci in v moški D-2 ligi. Po izidu prejšnjega kola sodeč, prvoligaška Scordia le ni nepremagljiva, saj je že na začetku prvenstva doživela poraz s strani bocenskega Recoara. Varovanke trenerja Šercerja Biserka Simoneta, Monika Radovič in Ana Bersan so se pripravile na drugo tekmo z vso vnemo, tako da so tudi povečale število treningov, k čemur lahko prištejemo tudi odličen nastop proti močnim Romunkam v tekmi za evropski pokal in, nenazadnje, vse naše drugokate-gornice so si utrdile samozavest z visokimi rezultati na nedavnem turnirju svoje kategorije. Najmlajša ekipa prvenstva odhaja v Catanio z dobrimi upi in ne brez možnosti na zmago, kljub temu, da se Scordia ponaša s simpatično a močno igralko - prvokategornico Morettijevo. Scordia si je v lanski sezoni priigrala 3. mesto tudi po zaslugi Kitajke Nan Wei, ki pa je bila sedemkrat poražena (38:7 - torej ni nepremagljiva); svoj majhen doprinos je dala tudi Francosijeva, katere zvezda pa očitno ugaša. Podatki o sestavi nasprotnikove ekipe seveda niso še preverjeni in bodo znani na licu mesta. Gostiteljice bodo imele nedvomno prednost domačega igrišča, naša dekleta pa bo na dolgem potovanju spremljala naša misel z najboljšimi željami. Ragusi MOŠKA B-l LIGA Trdo borbo lahko pričakuje tudi Krasova moška postava. Fantje bodo gostje Marlinga, znanca prejšnje sezone, ki se odlikuje s homogenostjo ekipe. Vivarelli, Zeppa in brata Stangher bodo nasprotniki drugega kola Krasa Activa. Po vseh prijetnih presenečenjih, ki jih naši fantje nizajo v zadnjih letih, upamo, da nas ponovno razveselijo s prodornim začetkom v novi sezoni. Takta in podjetnosti za to jim ne manjka. ŽENSKA C LIGA "Vzgojna" lekcija, ki so jo doživele krasovke v C ligi v prvem kolu proti tržaškemu Chiadinu, bi morala dati svoj pozitiven odsev na srečanju z igralkami Azzurre (Simionato, Chiopris). Za Eriko Radovič, Katjo in Vanjo Milič bo določeno nevarnost predstavljala le Simionatova, vendar, kolikor premagajo drugo nasprotnico in dobijo igro dvojic, bi morale prinesti iz Gorice prvi par prvenstvenih točk. DEŽELNA EKIPNA PRVENSTVA Z današnjim dnem se odpirajo vrata deželnih ekipnih prvenstev. V njih si bodo mlajši Krasovi igralci v treh ekipah nabirali tekmovalne izkušnje za morebitne nastope v višjih ligah. V ženski promocijski ligi bo Kras zastopan z dvema ekipama, ki imata za nasprotnika videmski Rangers in postavo San Giovanni. Prvenstvo se bo zaključilo sredi februarja, v prvem kolu pa si bosta stali nasproti Kras A in Kras B. Prvo tekmo bodo odigrali tudi fantje v D-2 ligi proti postavi Sakura iz Gra-deža. Obe promocijski tekmi bosta doma in si ju lahko ogledate v Zgoniku, ob 18. uri. (J.J.) Jutri na »Pokalu Albrizio« Mladina Resco v vlogi favorita Mladina Resco bo skušala na jutrišnjem rolkarskem tekmovanju za Pokal Albrizio, ki bo v Dolini pri tovarni Velikih motorjev s startom ob 10.30, ponoviti lanski uspeh, ko je zanesljivo osvojila 1. mesto. Naše društvo, ki bo nastopilo tudi s tekmovalci iz Benečije in ljubljanskega Dola, je tudi letos favorit za zmago. Levji delež pa .bg bržkone želo v mladinskih kategorijah, kjer so favoriti za zmago Jan Prinčič, Mateja in David Bogateč. Možnost dobre uvrstitve pa imajo še Erik Tence, Tibor Drasič, Tatjana Kobau, Mauro Nadlišek in drugi. Predvideva se, da bo konkurenca ostra, saj bodo nastopili tudi rolkarji z Reke. Jutri v raznih nogometnih amaterskih prvenstvih bo precej živo, v promocijski ligi pa ... V središču pozornosti derbi Valnatisone - Juventina VALNATISONE - JUVENTINA Po derbiju s Primorjem čaka Ju-ventino ponovno srečanje s slovensko enajsterico. Tokrat se bodo Bas-tiani in soigralci podali v Špeter, kjer jih bo čakala domača postava Valnatisone. Beneška enajsterica je doslej zbrala le tri točke, dve manj torej od jutrišnjega tekmeca. Prisotnost slovenske ekipe v Špet-ru bo nedvomno velik športni dogodek, ki bo presegel zgolj tekmovalni trenutek. Nogometni derbi predstavlja tudi eno izmed redkih srečanj med društvi iz Benečije s kakšnimi sorodnimi slovenskimi skupinami iz sosednjih pokrajin. Prav zato je pričakovati, da bo jutri vzdušje ob robu igrišča povsem praznično, kot se za tak dogodek tudi spodobi. Štandrežci bi morali startati kot favoriti, vsaj če sodimo po dosedanjih tekmah. Čeprav so v zadnjem domačem nastopu nerodno zapravili točko proti Primorju, so bili doslej zelo prepričljivi in tudi v gosteh so pokazali dovolj sigurno igro. Za Valnatisone, ki še vedno zasleduje prvo zmago, bi pomenil nedvomno uspeh v derbiju še toliko večje zadoščenje. (mal) PRIMORJE - UNION 91 Na Proseku pride ekipa, ki je doslej kot Primorje zbrala le dve točki in kar je morda zanimivo obe v gosteh (Costalunga, Ruda), medtem ko je na domačih tleh izgubila proti Flumignanu in Lucinicu. Že ti podatki kažejo, da Union verjetno tudi letos ne bo igral vidnejše vloge. Lani je namreč končal prvenstvo z 29 točkami na 10. mestu. Večjih novosti letos pri Unionu ni bilo, prišla sta le branilca A. Gigante (Buiese) in S. Gigante (Palmanova). Nov je tudi trener Mian, ki že od samega začetka nadaljuje društveno politiko, to je zaupati mladim silam. Gostje bi se na Proseku zadovoljili tudi z neodločenim izidom. Primorje, ki še ni zmagalo, upa na prvi uspeh. Za dosego le-tega bodo morali paziti predvsem branilci, saj je doslej Primorje vselej zasledovalo nasprotnike. Dvakrat (Pro Fiumicel-lo, Juventina) je Primorju uspelo nadoknaditi dva gola. Prpoti San Luigiju pa Prosečanom podvig^ ni uspel in dobili so celo dva gola. Sest zadetkov na treh tekmah v tej ligi je morda preveč in zato navijači upajo, da bo obramba tokrat le pazljivejša. 1. AMATERSKA LIGA STARANZANO - VESNA Križani gredo gostujejo pri ekipi, ki je dosegla enake rezultate, tri neodločene izide in eno zmago, kot Vesna. Zato se ta dvoboj obeta precej izenačen, čeprav imajo gostitelji rahlo rednost. Pozabiti namreč ne smemo, da je lani Staranzano sicer v skupini C 1. AL končal prvenstvo z 29 točkami na 8. mestu. Tudi letos Staranzano nima posebnih ambicij, Križane pa so po lanskem uspešnem prvenstvu precej cenili. V zadnjih nastopih pa se »plavi« niso izkazali, posebno v nedeljo proti Opicini, ko so računali na zanesljivo zmago. Zato v taboru Vesne upajo, da bo ekipa tokrat odločno reagirala, pa čeprav bodo morali plavi spet na igrišče v okrenjeni postavi. Leonardi je bil v nedeljo izključen, kar je že drugič v tem pr-venstu. PONZIANA - ZARJA Tržaški derbi se tokrat obeta kot res zanimiv, saj si ekipi skupaj s Torreanese delita prvo mesto na lestvici. Tržačani, ki so lani izpadli iz promocijske lige (na 30 tekmah so zbrali le 18 točk), so letos startali med glavnimi favoriti, saj so se precej okrepili. Med nakupi bi v prvi vrsti omenili vezna igralca Lakose-ljaka in Sorrentina (oba S. Sergio) in zanesljivega vratarja Spadar (S. Giovanni). Ponziana je začela letošnje prvenstvo zelo solidno, vendar tudi zarja-ni niso odpovedali, nasprotno celo bi rekli, da so doslej presenetili, če upoštevamo velike težave, ki so imeli s poškodbami v začetku prvenstva. Sicer pa ne smemo pozabiti, da si je Zarja prav ob startu zago- Akcija s prvenstvene tekme 2. AL Breg - Fogliano. (Foto Magajna) tovila zanesljivega branilca Maras-sija in šušlja se, da bo vrste Zarje verjetno okrepil bivši član Triestine Gregorič, ki je do lani igral še v C-l ligi z ekipo Casale. Gregorič namreč že nekaj časa trenira z Zarjo. 2. AMATERSKA LIGA LESTIZZA - PRIMOREC Po nedeljski prepričljivi zmagi z Zompicchio gostujejo Trebenci pri novincu iz lige. Lestizza ši je zagotovila napredovanje, s tem da ši je lani zagotovila s 34 točkami v 24 kolih drugo mesto v skupini C 3. AL. Kaže pa, da je ekipa vseeno občutila prestop lige, saj je doslej premagala le Kras in iztržila točko proti Mere-tu. Trebenci pa so se doslej, razen spodrsljaja s Krasom, še kar dobro odrezali in prav zato so v Primorče-vem taboru dokaj optimistično razpoložen za jutrišnje gostovanje, ki ne bo lahko, vendar ne brezupna-ROMANS - KRAS Tudi krasovci bodo igrali v gosteh, tokrat proti ekipi, ki se je v tej skupini že lani dobro odrezala, saj je končala prvenstvo na sedmem mestu s 30 osvojenimi točkami. Tudi letos gre Romansu še kar dobro, če upoštevamo, da je doslej izgubil le proti močnemu Bertiolu. Pred dvema tednoma je presenetljivo premagal kotirane Zaule in v nedeljo kar v gosteh presenetil Mereto. Kaže, da je ekipa ujela pravi ritem in zato bodo morali biti nogometaši Krasa zelo previdni posebno v obrambi. Prav v tem dvoboju pa trener Colla-vecchia ne bo mogel računati na branilca Massaia, ki je bil v nedeljo spet izključen (drugič v tem prvenstvu). BREG - MUGGESANA Po treh tekmah so Brežani še vedno brez točke in tudi jutri ne bodo imeli lahke naloge. Gostili bodo namreč Muggesano, ki je startala kot eden glavnih favoritov za končno zmago. Miljska enajsterica je lani izpadla iz 1. AL, saj je v skupini C s 26 osvojenimi točkami zasedla le 14. mesto. Prav zaradi izpada je prišlo do sprememb v ekipi. Odšli so Gat-tinoni, Persico in Cecchi, prišli pa Barilla (Vesna), Varljen (Pieris) in Bagattin (S. Vito). Taktiko, ki je ubral potrjeni trener Sciarrone, je dala že svoje sadove, saj so Muggesani doslej odsčipnile točko le Sovodnje. Čeprav Brežani še kako potrrebu-jejo točke, bi se tokrat zadovoljili tudi s polovičnim izkupičkom. (B.R.) SOVODNJE - VILLESSE Sovodnje bo skušalo jutri nadaljevati svoj zmagoviti tek na domačem terenu, kjer so si doslej brez večjih težav privoščili- vše našprotnike. Modulovi varovanci so .tudi v letošnjem prvenstvu potrdili, da so pred domačim občinstvom res nezadržni. Potem ko so že odpravili Caprivo in Pieris, računajo jutri spraviti na kole točko manj od Sovodenj cev, tako da ne bo naloga domačinov enostavna. Vsekakor pa smo prepričani, da če bo napad deloval tako učinkovito, kot v prejšnjih tekmah, bodo gostitelji brez večjih težav pospravili novi par točk, kar bo navsezadnje bistvene važnosti, da ne bo ekipa izgubila stika z vrhom, (mal) 3. AMATERSKA LIGA SAN NAZARIO - MLADOST V tretji kategoriji ni po treh tekmah še mogoče presoditi prave vrednosti nastopajočih ekip. Ce sodimo vsaj po predprvenstvenih napovedih, je povsem presenetljivo na čelu razpredelnice Mladost, čeprav v družbi dveh tržiških enajsteric. Mlada kraška ekipa je tudi dosegla največ zadetkov v prvih treh tekmah (10), v zadnjem nastopu pa ni šla neodločenega izida remija z Gajo. Jutrišnji nasprotnik Kraševcev ni doslej preveč blestel, tako da se ponuja Gergoletu in sogiralcem lepa priložnost, da ohranijo prvo mesto na začasni razpredelnici, (mal) DON BOSCO - GAJA Gajevci jutri ne bi smeli imeti težav, pa čeprav igrajo v gosteh. Don Boscov je v zadnjih letih končal prvenstvo vedno na spodnjem delu lestvice (lani je na primer na 22 tekmah zbral le 13 točk). Ker tudi letos pri Don Boscu ni prišlo do sprememb, so gajevci na tem srečanju nesporni favoriti. (B;R.) lena še nogometaše iz Vileša. Na lestvici ima sicer Vili