v posamezna «evnxa i mn. Štev. 18t. V Ljubljani, v torek 4. septembra 1923. - —i——niMiw—niia ■—m ■ ii« m i umi ii ■ll■lllllll uh ii ib man um iiimiiwiiii—■—i—mrmrianir—mimmiiM ll^llll■^Blm-^—p—————————————1 ,— poštnina pavsanrana. Leto L Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubijana*. UPravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Grško - italijanski konflikt — kriza evropskega miru. Evropski mir je zopet v nevarnosti. Duh, ki veje danes po dvoranah in kabinetih palače Chiggi, je nevaren vsemu človeštvu. Italijanski imperijalizem, ta patološki' pojav povojnega stanja v Evropi, ni miroval, ko se je odločala usoda našega Primorja. Sen o »mare nostro« je tako upliva!, da sta morala razum in ozir na človečanske ideale kapitulirati pred zakonom sile. Dalmacijo je dala Italija težkega srca. Ce so odgovorni možje v Italiji to dejstvo zamolčali, in o tem ne more biti dvoma, potem je jasno kot beli dan, da s tem niso prenehale funkcijonkati one sile, ki zbirajo željno stremljenje sfanatiziranih mas v kotlu sovraštva. Napad na Krf je jasen dokaz, da hoče Italija nadvlado na vseh obalah Jadrana. Boljše prilike, kakor je bila podana z umorom italijanskih delegatov, si pač Italija ni mogla zaželeti. Drugi dokaz, da hoče fašistov-ska Italija za vsako ceno pritisniti Grško na kolena, je dejstvo, da so zapo-padene v italijanskem ultimatu zahteve, ki jih ne bi sprejel niti kak abesinski cesar, kaj šele parlamentarna vlada Grške, članica Društva narodov. Grški odgovor je tako jasen, konci-lijanten in zadostljiv, da ga italijanska vlada ne bi smela odkloniti. Dobro informirani »Messaggero« je celo izvedel, da se Mussolini nikakor in pod nobenimi pogoji ne bo spustil z grško vlado v tozadevno diskusijo. Grška je sprejela v splošnem zahteve, izražene v italijanski noti, odklonila pa je gorostasne formulirane točke 4, 5 in 6. Te zahteve so: stroga preiskava v teku petih dni, smrtna kazen za zločince in kontribu-ciia v iznosu 50 milijonov lir. Grška vlada je v svojem odgovoru povdarila, aa teh zahtev ni mogla izpolniti, ker nasprotujejo časti in suverenosti grške države. Pripravljena pa je storiti v svrho zadoščenja sledeče: 1. Izraziti italijanski vladi najsvečanejše uradno obžalovanje. V to svrho se bo zglasil mestni komandant v Atenah pri italijanskem poslaniku. 2. Celokupna vlada bo prisostvovala slovesni maši zadušnici v katoliški katedrali v Atenah. 3. Istega dne bo izkazala grška vlada italijanski da sledeči način svojo poklonitev in čast: oddelek atenske garnizije se bo podal pred italijansko poslaništvo ter bo tam defiliral pred italijansko zastavo. 4. Zemeljskim ostankom v Prevezi umorjenih delegatov bo grška vlada o priliki prevoza na italijansko ladjo izkazala iste vojaške časti. Nadalje je grška vlada v svojem odgovoru izjavila svojo načelno pripravljenost, izplačati sorodnikom umorjenih primerno odškodnino ter prostovoljno sprejeti sodelovanje generala Peronneja pri sodni preiskavi proti odgovornim činiteljem in zločincem. Na to noto odgovarja danes Mussolinijeva Italija s svojim kategoričnim »Ne!« Stavila je zahteve, ki jih grška vlada z nobeno utemeljitvijo ne bi mogla izpolniti. Umor italijanskih delegatov je vse obsodbe vreden čin. Tega ne more noben presojevalec političnih dogodkov zanikati. Italija je imela pra-Vico, nastopiti v toliko, da zaščiti svoj trenutni interes, da pokaže, kako se niorajo spoštovati načela mednarodnega prava. Imela je pravico do popolne-Sa zadoščenja. Toda ona je nalašč sta-vila zahteve, ki so do pičice podobne °nim Avstrije napram Srbiji 1. 1914. Njej gre očividno za tot, da ustvari ca-sns belli. Še več. Fašistovska vlada je Poslala na Krf svojo kazensko ekspe-P'^io. Italijanske ladje so streljale na °tok. Italijanska mornarica je izvršila napad na mirno prebivalstvo n ntoka. Bilo je dovolj ranjenih in n italijansko kri je steklo nekaj ^rvi- Kdo je sedaj večji ogrož svetovne g a miru? L-; 1815 je bil v Parizu sklenje: Anghjo, Rusija Prusijo in Avstriji nt aranžma glede sedmerih jonski je dobila Anglija prc rat nad Krfom in bližnjimi otoki. Palmerston je izjavil ob neki prili ■ e Anglija ne more odpovedati Kri m jVLt0knkliuč d(> Jadrana, ke med Gibraltarjem in Malto in ker mo stratesko opirahšče. Ta teza i go držala. Slavni Gladstone je s mm aktom izročitve otokov Gršl dobil simpatije svobodoljubnega Skega naroda. Anglija je takrat Äe/t0m«QrSki-’ ker 50 bili nje; 'iržavmki uveriaaL da ie to ata Grško - italijanski konflikt. Nevtralnost naše kraljevine. Energično stališče Velike Britanije. — Solidarnost Male antante. OdSočiina vloga Društva narodov! STALIŠČE NAŠE VLADE. Beograd, 3. septembra. (B) Vaš dopisnik doznava, da je naša vlada v sporazumu z g. Pašičem in dr. Ninčičem sklenila, da se v grško - italijanskem sporu drži strogo nevtralno. Naša vlada bi intervenirala šele tedaj, če bi Italija zahtevala na Balkanu kake teritorijalne spremembe, kar bi bilo protivno načelu: Balkan Balkancem. V krogi naše vlade smatrajo, da se grško - italijanski spor reši mirnim potom. Beograd, 3. septembra. (B) Opravnik poslov italijanskega poslaništva Summorite, je danes dopoldne po-setil pomočnika ministra za zunanje zadeve g. Pante Gavriloviča in se z njim dalje časa razgovarjal. Beograd, 3. septembra. (B) Pomočnik ministra za zunanje zadeve g. Ljuba Nešič, ki je bil dalje časa na dopustu, se je davi vrnil v Beograd in nastopil svojo službo. Beograd, 3. septembra. (B) Minister za notranje zadeve g. Vujičič je predpoldne posetil v predsedstvu Narodne skupščine g. Ljubo Jovanoviča. Beograd, 3. septembra. (Z) V ministrstvu za zunanje posle se zbirajo podatki o grško - italijanskem sporu, ki ga potrebuje vlada, da bo orijentirana o odločitvi Društva narodov v tej zadevi. ANGLEŠKO STALIŠČE. London, 3. septembra. (Z) Zunanji minister lord Curzon je podal novinarjem izjavo o italijansko - grškem sporu, v kateri je rekel med drugim: Društvo narodov je vzelo zadevo v svoje roke. Kakor se zdi, je to prvi in-tervenijonistični koraki, ki bo moral imeti uspeh. Predvsem je treba podpirati Društvo narodov v njegovem delovanju in utrditi njegovo avtoriteto. V tem smislu je poslal lord Curzon po konferenci s francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem v Parizu navodila lordu Robertu Cecilu. Angleška delegacija v Društva narodov je dobila nalog, na] nastaja na to, da se italijansko - grški spor reši izključno le pred Društvom narodov, in sicer ako mogoče, že tako] na prvi plenarni seji. Ako se Italija ne podvrže odločitvi Društva narodov, ali ako odkloni intervencijo, ima angleška delegacija takoj perdlagati izvedbo potrebnih ukrepov, da se ščiti avtoriteta Društva narodov. V krogih Društva narodov se govori o gospodarski blokadi Italije. angleški protektorat — nevzdržno. Velesile so 1. 1864 svečano zajamčile Krfu nevtralnost. Italija sega preko meje, ki jih določa medharodno pravo in ona negira dejstvo, da je Anglija vrnila grško Posest. Fašizem se igračka z vitalnimi interesi Evrope in človečanstva, ko dela iz od strani Anglije, Rusije in Francije razglašene nevtralnosti Krfa nekak nerešen problem. Na Društvu narodov je ležečo, da pokaže sedaj svojo eksistenčno upravičenost. Ta slučaj je vreden, da se na ulem -Preizkusi razsodba baškega raz« V pričakovanju akcije Društva narodov sta se Anglija in Francija domenili, da ne bosta začeli predhodno nobene akcije v veleposlaniški konferenci ali s posebna demaršo v Rimu. London in Pariz vztrajata na tem, da naj zadržujejo balkanske države Madžarsko in Turčijo, da ne napravita nikakega nepremišljenega koraka, ki bi utegnil izzvati vojne zapletljaje. Jugoslavija je že izjavila preko svojih zastopnikov v inozemstvu, da bi morala smatrati izkrcanje italijanskih čet v Albaniji za casus belli, ter da ne more dovoliti nadalnje zasedbe Krfa in eveniuelne okupacije nekaterih sosednjih otokov. Ostali državi Male antante sta naznanili v Londonu in Parizu, da delita načelno naziranje Jugoslavije, dasi zaenkrat ne bosta storili nika-ke skupne diplomatske demarše. Madžarska vlada pa je izjavila antantnim diplomatom, da ne bi mogla garantirati, ako bi Jugoslavija podpirala Grčijo proti Italiji, da bo dovolj močna in da bo mogla zatreti morebitno gibanje prebivalstva proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse angleško časopisje piše o proti-državnopravni akciji Italije. »Times« pravijo, da so Mussolinijeve strašne zahteve popolnoma enake onim, ki jih ie stavila Avstrija Srbiji v svojem ultimatu leta 1914. ITALIJA IN DRUŠTVO NARODOV- Rim, 3. septembra. (B) Pažnja javnosti je osredotočena najbolj na Atene in na Ženevo, kjer more iz enega od teh dveh mest priti prvi korak. Grška ni mogla sprejeti italijanskih predlogov, kar bi prineslo mirno rešitev vsega spora in ne bi z nepremišljenimi represalijami poslabšala situacije. Če bi društvo narodov to vprašanje vzelo v svoje roke, bi moglo z grško - italijanskega spora napraviti vprašanje mednarodne važnosti. Italija je zasedla Krf in dva mala otoka Paksos in Antipaksos. Sedaj pričakuje daljnih korakov, bodisi iz Aten, bodisi od Društva narodov. Rim, 3. septembra. (B) V rimskih časopisih je italijanska vlada še vedno trdno odločena, da vztraja pri svojem stališču glede vprašanja, če je Društvo narodov merodajno za rešitve grško-italijanskega spora. Italijanska vlada smatra, da se Društvo narodov ne more mešati v grško-italijanski spor, ker se ta spor tiče izključno časti in ponč-sa ene države. Ce bi društvo narodov sodišča in ženevske institucije. Ce ie Grška kaj zakrivila, se bodo našla sredstva, s katerimi se ima onemogočiti politika pretakanja krvi. Ker pa Italija hoče izzvati konflikt, v katerem M sama razsojala, in sicer s pomočjo svoje armade in mornarice, mora ves svet energično zahtevati, da umakne histerični fašizem svoje imperijalistične kremplje od rahle stavbe komaj priborjenega miru. Danes je svetovni mir ogrožen. 'Ali se zaveda Italija dalekosežnih posledic? Jdi Je oosabUa na L1914? ne priznalo tega italijanskega stališča, bi se italijanska vlada ne protivila, da se njen spor z Grčijo reši pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Rim, 3. septembra. (B) »Agenzia Stefani« uradno poroča, da uradni italijanski krogi polagajo posebno važnost na vprašanje, ali ima grška vlada, ki je protiustavno (?!) prišla do oblasti, pravico obračati se na Društvo narodov glede na to, da velesile še niso priznale današnje grške vlade in niso še z njo vzpostavljeni diplomatski odnošaji. Društvo narodov mora grško predstavko odkloniti. London, 3. septembra. (K) Reuterjev urad poroča iz Aten: Italijanski poslanik je sporočil grški vladi, da Italija ne mara sprejeti odločitve Društva narodov v italijansko-grškem sporu. PROTEST REZERVNIH OFICIRJEV. A t e n e, 3. septembra. (B) Grški rezervni oficirji so naslovili na svoje tovariše francoske, angleške, srbske, romunske in belgijske častnike apel, v katerem protestirajo proti postopanju Italije nasproti Grčiji. POLOŽAJ V ATENAH, ilf Atene* 3. septembra. (B) Po včerajšnjih žalnih svečanostih za žrtvami na Krfu je v Atenah ogromna množica ljudstva manifestirala po ulicah. Policija je manifestantom zabranila približati se poslopju italijanskega poslanstva. MADŽARSKI GLASOVI. ^ Budimpešta, 3. septembra. (B) Tukajšnji listi pišejo: Srbsko-hrvatska-slovenska vlada je zaradi agresivnega nastopa Italije proti Grški v skrbeh, ker je Srbija vedno zastopala načelo: Balkan balkanskim narodom. Listi mislijo, da bo Romunija stala na strani Italije. Beograd, 3. septembra. (B) »Novi list« poroča iz Rima: O priliki protigrških demonstracij v Milanu so množice ljudstva poskušale demonstrirati tudi pred jugoslovanskim konzulatom, kar pa so karabinijerji preprečili Beograd, 3. septembra. (B) »Novi List« poroča iz Londona: Angleška vlada objavlja v nekem poluradnem obvestilu, da bo Anglija z vso silo branila svoje interese, ki jih ogroža postopanje Italije proti Grčiji »Daily Mail« javlja, da je odrejena mobilizacija dveh letnikov rezervistov. Povratek g. Pašića. Beograd, 3. septembra. (B) Predsednik vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev g. Nikola Pašič je odpotoval iz Evian-les-Bains v Pariz. Ravnotežje v proračunu. B e o g r a d, 3. septembra. (B) Minister za finance dr. Stojadinovič je včeraj izjavil, da mu je uspelo napraviti v proračunu za leto 1923/24 ravnotežje. To ravnotežje je zagotovljeno s pomočjo izrednih davkov, pristojbin in tarifov. Proračun se bo predal finančnemu odboru 10. t. m„ finančni odbor pa ga bo začel takoj proučevati, tako da ga bo narodna skupščina še v tem zasedanju mogla rešiti. Beograd, 3. septembra. (B) Na seji zastopnikov ministrstva financ in ministrstva za poljedelstvo in vode je bil za ministrstvo poljedelstva odobren proračun za leto 1924 v znesku 240 milijonov dinarjev. "i DRUŠTVO NARODOV. Ženeva, 3. septembra. (K) Danes dopoldne se je otvorila seja Društva narodov. Otvoritveni govor je imel japonski delegat baron Iši, M je naglašal, da napreduje Društvo narodov počasi, toda stalno. Popoldne je bila volitev novega predsednika. Izvoljen je bil s 24 glasovi Kubanec De Latorriente. Zadnja poročila o potremi katastrofi na Japonskem. (Glej tudi brzojavna poročila na 2. str.) San Francisco, 2. sepetmbra, Reuterjev urad poroča: Strašen potres je opustošil velik del Japonske. Mesto Yokohama je popolnoma uničeno, ravno tako tudi večji del glavnega mesta Tekija. Žrtev je na desettisoče. San Francisco, 2. septembra« Glavno mesto Japonskega cesarstva Tokio gori. Vsied potresa se je porušilo veliko število hiš. Opustošeni so skoraj vsi prekopi. Ogromno število ljudi je ranjenih. Mesto obdaja požar z vseh strani. San Francisco, 2. septembra, (K) Po poslednjih vesteh iz Tokija je vsied potresa razbitih več vlakov, ki so vozili proti Tokiju. V Yokohami se je pojavil ogromen morski val, ki je povzročil strašno škodo in ki je poplavil mesto in dokončal delo, ki ga je začel potres. Osaški listi pravijo, da je cesarska palača zgorela. Katastrofa je zadela skoraj vse mesto izvzemši mestni del Šibo. New York, 3. septembra. '(K) »Associated Press« javlja iz Yokohama, da je vse mesto v plamenu. Mnogo oseb je zgorelo. Osaka, 2. septembra. (K) Potres je trajal šest minut. Telefonska proga Tokio-Osaka je porušena. V Tokiju, Yokohami in Jokosuki je škoda ogromna, Osaka, 3. septembra. (K) Cesar« ska palača je oteta. Glavno mesto Tokio je porušeno, razen okraja Ušigona,; del Koišikave in skoraj vsega dela Jot-suje. V Osakusi in Jokusaki ne stoji nobena hiša več, vse je v ruševinah. — Otok Kimakusa in sveti otok Osima sta pod vodo. Cesarska palača v Nik-ku je le malo poškodovana. Prebivalci so pobegnili v palačo. Od diplomatskih zastopnikov in od inozemcev, ki žive v Tokiju, manjka vsaka vesti Število mrtvih v Yokohami se ceni nad 100.000. Ognjenik na otoku Ošimi deluje neprestano. San Francisco, 2. spfemfira, (K) Iz Tomioka poročajo: Prestolonaslednik - regent Hirohito in vsa njegova rodbina so oteti. 700 oseb je mrtvih. Posebno mnogo ljudi je utonilo v morskem valu, ki se pojavlja skoraj pri vsakem potresu. _____ Tokio, 2. septembra. (K) Ob strašnem deževnem nalivu so se ves dan ponavljali potresni sunki. Posebno močan je bil potres okoli ugaslega ognjenika Fuje. Prebivalci Yokohame so zbežali na ladje, ki so zasidrane v pristanišču. Brzojavne proge na sevemovzhodnem Japonskem so pokvarjene. Železniški promet med Osako in Tokijem je zel» nereden. Radić v Londonu. London, 3. septembra. »Sanday Times* prinaša razgovor svojega dopisnika z Radičem. Radič je v glavnem izjavil, da ni Habsburgovec, mora pia priznati, da so bili Hrvati mnogo srečnejši pod bivšo dvojno monarhijo, ker so sedaj izgubili svoj parlament, policijo in vojsko in se morajo pokoravati srbskim zakonom. Radič je dalje rekel, da ie prišel v London, da brani stvar svoje dežele in da bo zahteval od Društva narodov naj napravi konec uzurpaciji beograjske vlade. Radič pravi, da so Hrvatje pripravljeni sprejeti kako Unijo s Srbijo, toda hrvatski narod je sklenil, da se bori za svoje pravice. Za Radiča beograjski zakoni ne obstoje. NOVA ŽELEZNIŠKA TARIFA. Beograd, 3. septembra. (B) Nova železniška tarifa stopi v veljavo 15. t, m. Po odredbi ministra za promet se bo v Hrvatski in^ Slavoniji kot vozarina za 4. razred plačevala polovična vozariua 3. razreda. Današnje prireditve« V Ljubljani: Drama: »Kar hočete«. Kino Matica: »Mala Dagmar«. Kino Ideal: »Resnica«. Kino Tivoli: »Samo za zakonske može«. Nočna lekarniška služba r Ljubljani.* Tekoči teden: Lekarna Trakozcy M : Mestnem trgu in Ramor pri glavnem -.dvomil. Sporazum z Grško slede naše cone v Solunu. S o 1 u n, 3. septembra. (B) Davi sta' dospela sem iz Aten naš poslanik v Ate-nali, Balugdžič in grški finančni minister g. Kofinas. Ko sta končala svoje posvetovanje, je g. Kofinas izjavil novinarjem sledeče: V teku konference s poslanikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je hkrati za svojo državo predsednik komisije za svobodno cono v Solunu, smo s sodelovanjem predsed- Kriza bolgarske vlade. Sofija, 3. septembra. (B) Socijalno - demokratska stranka je predsedniku Cankovu naznanila, da bodo zastopniki socijalno - demokratske stranke primorani dati ostavko, če bi nacijonal-no - liberalni zastopniki v vladi ostali še dalje na svojih položajih. Glede na to se vlada nahaja v latentni krizi, katere konec je prav težko naprej videti. Iz te- nika in članov grške komisije za svobodno cono v Solunu proučili potrebe tranzitne trgovine in mej, ki naj jih dobi svobodna cona države Srbov, Hrvatov 5n Slovencev. V poteku konference je vladalo lepo soglasje tako, da ni dvoma, da se bo to vprašanje definitivno povoljno uredila. G. Balugdžič odpotuje v Beograd, da predloži vladi rezultate doseženega sporazuma v odobritev. ga, kdo bo izstopil iz vlade, ali socijalisti, ali nacijonalni liberalci, se bo videla orijentacija vlade, da-li gre ona levo ali desno. Socijalistom se nudi koalicija z novo stranko demokratskega »zgovora«, toda hkrati so jih tudi komunisti pozva1-li v fronto dela proti buržuazijti In v to fronto bodo brez dvoma šli tudi zemijo-radniki, rokodelci in radikali. Pariško mnenje o grško-štalijanskem konfliktu. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Pariz, 3. septembra. (P) Strašna vest o krvavem dogodku ob albanski meji je udarila v tukajšnje kroge kakor strela z nekoliko oblačnega neba. Rimska poročila vladnega tiska povzročajo vtis, ki sta ga dobila angleški in francoski poslanik o priliki obiska pri italijanskem ministrskem predsedniku. Optimizem je trenutno lokaliziran. V tukajšnjih italijanskih krogih prevladuje mnenje, da je treba sedaj temeljite jasnosti. Grška mora, tako se govori, neodvisno od zahtev g. Mussolinija pokazati svojo jasno izraženo dobro . voljo, delati napram Italiji lojalno in vsakih zahrbtnih r.amejiov očiščeno politiko. Rim ne more mimo gledati, kako se v vzhodnem Sredozemskem morju razvija neke vrste propaganda, ki bi utegnila postati Evropi nevarna. Zločin da se je izvršil na predvečer zasedanja, ki je imelo razpravljati o pravu in morali ne samo med posamezniki, temveč tudi med narodi. Dejanje ob albanski meji ni čin posameznikov, ampak izhaja iz razpoloženja, ki ga nikdo ni skušal uduši-ti To ni bil obupni čin zatiranega naro- da, temveč edinole izraz imperijalistič-nih nakan. (Po grškem fijasku v Mali Aziji pač atenska vlada ni imela prilike, baviti se z imperijalističnimi načrti, zlasti ne zato, ker ima Gonatasova vlada urejevati ruševine izgubljene vojne. To je le v domišljiji pogreta fraza gotovih krogov. Ured.) Trenutno je vsa pozornost Quai d’ Orsay-a usmerjena v grško - italijanski konflikt. Umor ni samo zadeva Italije, ampak veleposlaniške konference, v čije službi so bili umorjeni delegati. Računati je v kratkem s kolektivnim nastopom sil. Splošno je tudi mnenje, da se bo notranja kriza Grške tako poostrila, da se trenutno še ne more presoditi njene učinkovitosti. Stojimo pred velikimi dogodki. O namerah in ciljih grške vlade se more sedaj samo ugibati, ker krožijo o tem zelo diferentne vesti. Vsekakor se je v zadnjem času omiljena napetost med Francijo in Grško zopet poostrila;, vendar pa je upati, da vojaški diktatorji Grške ne bodo v notranji politiki delali nesmiselnih eksperimentov. Itanovanlska mizerija in u&feilstvo. Po dvomesečnem oddihu se vrača učiteljstvo zopet na svoja službena mesta. Stariši mu bodo izročili svoje najdražje — svojo deco —■ njih up in hkrati ponos in bodočnost naroda. Vzvišena in plemenita naloga je dana učiteljstvu: vzgajati to deco v dobroti, ljubezni, požrtvovalnosti, pridnosti, poštenju, vestnosti itd. Ta naloga gotovo ni lahka ter zahteva celega človeka, idealnega delavca na šolskem polju. Narodu pa ne zadostuje le delo med šolskimi stenami, upravičeno zahteva od učitelja, da se udejstvuje prosvetno tudi zunaj šole. Ali mu je pa narod hvaležen za vse njegovo delo in požrtvovalnost? Javna tajnost je, da živi naše učiteljstvo naravnost bedno življenje. Dom učiteljev je reven, premnogi gladujejo in žive v najskromnejših razmerah. In kdo je temu kriv? Naše oblasti v prvi vrsti, ki mu nalagajo vsemogoče prosvetno delo, ne ozirajo se pa pri tem niti najmanj na njegov socijalni položaj. Učiteljstvo je navezano le na pičlo odmerjene dohodke in se mora boriti z vsemi silami za svoj obstoj. Poleg mizernega gmotnega položaja ga ovirajo še neznosne stanovanjske razmere. So kraji in teh ni malo, kjer ne dobi učitelj (ica) niti skromne sobice, da bi si po napornem delu odpočil. Temne vlažne beznice se jim odkazujejo za stanovanja po kmečkih občinah, kako pa skrbe nekatere mestne občine v tem oziru za svoje učiteljstvo je naravnost škandalozno. Zahtevajo ga na službena mesta, a ne vprašajo, ali imaš hrano in stanovanje. Kako brezsrčno postopajo mestni krajni šolski sveti z učiteljstvom naj osvetljuje sledeči slučaj. V mesto N. na Dolenjskem je prosila učiteljska družina radi šolanja otrok. Ker pa točasno ni bilo dobiti stanovanja, je bila prisiljena prositi višji šolski svet, da ji dovoli ostati na starem službenem mestu toliko časa', da se dobi v mestu za družino primerno stanovanje. Predsednik kr. šol. sveta pa je zahteval nastopiti službo ali resigni- rati na službeno mesto. Ko je družinski oče izjavil, da službe ne more nastopiti, mu je predsednik kr. šol. s. nasvetoval tako stanovanje, katero je označil celo malo izbirčni stanovanjski urad za neprimerno in bi je marsikdo še svojemu psu ne privoščil. V mestni hiši pa, ki je bila zidana izključno za mestne uslužbence, se oddajajo obširna stanovanja advokatom, da otvarjajo v njih svoje pisarne. Radovedni smo, kakšno stališče bo zavzel v tem oziru višji šolski svet ali bo pristal na šikane krajne šolske oblasti ali bo vzel v zaščito učiteljstvo, ki nadvse vestno vrši svoje dolžnosti v šoli in izven nje. Gospodje, od učiteljstva zahtevate, da se pravzaprav žrtvuje svojemu narodu, da mu daruje vse svoje življenjske sile, ne skrbite pa čisto nič za njegovo eksistenco! Ali je tako moderno reševanje socijalnega vprašanja? Sveta dolžnost bi bila, da v tem oziru store energične korake In zastavijo ves svoj vpliv na merodajnih mestih učiteljska društva, ki so v prvi vrsti poklicana, da ščitijo svoje članstvo pred takim brezsrčnim postopanjem. Fraz in papirnatih resolucij je zaenkrat dovolj, hočemo dejanj! —!• Orgam^acila MUS» — Opozorilo vsem krajevnim organizacijam NRS. Z današnjim dnem smo poslali na vse kraj. organizacije: 1. članske izkaznice s Pašićevo sliko; 2. imenik članov, ki ostane pri kraj. org.; 3. pristopne izjave; 4. kuverte z naslovom na glavno tajništvo. Krajevne organizacije prosimo, naj zamenjajo stare članske izkaznice z novimi, s Pašićevo sliko, člani sami naj se pobrigajo, da se bo to čimprej zgodilo. Pri zamenjavi članskih izkaznic naj volijo krajevni odbori točno evidenco ter naj se poslužujejo svoje tekoče številke. Kakor hitro bo zamenjava gotova, naj tö javijo krajevni odbori. Opozarjamo vse tiste kraj. organizacije, kakor tudi zaupništva, ki nam še niso poslala »B«-eksemplarjev, naj to čimprej store, če hočejo imeti besedo na strankinem zboru, ki se bo vršil začetkom oktobra. Člani naj pazijo na nove članske izkaznice, ker se bodo vdru-gič samo v izrednih slučajih izdajale. Za pojasnila naj se obračajo člani po krajevnih organizacijah na Glavno tajništvo. — Glavno tajništvo. iz pposuetip linljonja. PREDSTAVE V NARODNEM GLEDALIŠČU ZA ČASA HI. LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. V torek, dne 4. septembra se igra v dramskem gledališču sijajna Šekspirjeva komedija »Kar hočete« v Oton Župančičevem prevodu. V tej petdejanski igri nastopi velik del našega ansambla' in je igra koncem sezone 1923—24 bila deležna največjega uspeha. Pri predstavi sodeluje tudi godba, ki svira komade, katere je komponiral za to delo naš operni kapelnik Balatka. Komična opera »Sevilski brivec« se poje v sredo, dne 5. septembra v našem opernem gledališču. Zasedba je prvovrstna. V vlogi Rosine gostuje priznana pevka g. Tinka Wesel-Polla, članica zagrebške opere. Brivca poje g. Levar, grofa Almavivo g. Kovač, učitelja glasbe Ba-silija g. Betetto, Rosininega varuha Bartola g. Zupan in Fiorella g. Pugelj, služabnike Bartolove pa: Smolenska, Banovec in Pugelj. Delo je naštudiral kapelnik Nef-fat, zrežiral g. Sevastjanov. Opera je dosegla pri nas največji uspeh. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi od 10. do ,12. in od 3. do 5. ure ter zvečer pol ure pred predstavo. W. pa* res-afg&fi geje ¥ Trbwijal* 29. avgusta se je ob 4. uri popoldne vršila peta redna seja gerentskega sosveta v občinski pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Dopisi in prošnje. 3. Pragmatika. 4. Slučajnosti. Zapisnik' zadnje seje se vzame z zadovoljstvom na znanje. Ponudba g. Orešnika se da gospodarskemu odseku v pretres. Načeloma se sprejme ofert živinozdravnika, in se skiene, da se istega stalno namesti, če se najde zanj primerno stanovanje. Ugodi se prošnji občinskega sluge Beiiharja za nabavo enega para čevljev in ene uradne čepice. Odbije se pa prošnja g. Arčkuna, da bi mu občina povrnila stroške v znesku 5870 kron, katere je imel pri zidavi škarpe na meji svojega posestva in občinske ceste, ker je bila škarpa zidana pred petimi leti. Sklene se, da se popravi cesta od gospe Pravdičeve na PolaS. Prošnja g. Jakliča glede prepustitve in prodaje občinskega zemljišča za eno malo stanovanjsko hišico se odda gospodarskemu odseku. Prosilca Drakslerja se sprejme v eno leto poiiskusne službe občinskega redarja.. Ponudba Prometne družbe glede nakupa osebnega avtomobila se odstopi gospodarskemu odseku. Sklene se, da stopi občina v krog tožnikov napram Trboveljski premogokopni družbi glede plazovja v Hrastniku, ki ogroža Hrastniško kotlino, da jo popolnoma zalije. Društvu vojnih invalidov in vdov se nakloni enkratna podpora v znesku 250 dinarjev. Prošnjam občinskih .revežev za zvišanje podpor se ugodi. V občinsko zvezo se sprejmejo gg. Drnovšek, Čekada, Toman in Arh. Načeloma se sprejme od personalnega in gospodarskega odseka predlagana občinska pragmatika za obdinske uradnike na-stavljence, za katero so se občinski nastavljene! borili že nad 30 leU Skiene se ustanoviti po sprejetju in razglasitvi občinske pragmatike, penzijski sklad za občinske nastavljence. Štiri in pol ure trajajoča seja zaključi ob pol devetih zvečer gerent s prisrčno zahvalo gerentskim »osvetnikom za njih trud in požrtvovalno delovanje, ki ga doprina-šajo v blagor trboveljski občini. KONZULATI V LJUBLJANI. Gen. konzulatC. S. R.: Breg št. 8./I. Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta. Hon. konzulat Belgije: Urad Ljublj. veleseranja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/IL Italijanski konzulat: Zrinjskega cesta 3-1. MSI ste ®&g?@vš93 Katastrefaten potres m Japonskem. Seismografski aparati Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju so registrirali v soboto, dne 1. septembra t. 1. katastrofalni potres v maksimalni razdalji 12.000 kilometrov. Registracija sunkov je trajala od 4. do 8. ure zjutraj. Efektivno valovanje je znašalo na Dunaju več kot en centimeter. Delovanje registrirne igle je bilo tako obsežno, da je segala skrajna črta markacije preko roba registrirnega traku. Trak je širok 20 centimetrov. Na ta način niso bili najhujši sunki potresa niti registriranu Ta potres je največji, odkar jih merijo s seis-mografičnimi aparati dunajske opazovalne postaje. Po poročilih, ki so prispela iz San Frančiška, je trgovsko mesto Jokohama popolnoma uničeno. * Shanghai, 2. septembra. (K) V Toki ju in Jokohami je poginilo nad 100.000 ljudi. Arzenal v Tokiju je zletel v zrak, pri čemer je bilo ubitih več tisoč oseb. Mesto Atamo je popolnoma porušeno. Tukaj je okoli 700 žrtev. Mesto Ito pa čisto uničeno vsled naglo na-rastlega morja. Valovi so poplavili vse mesto in porušili hiše. Pri Sasaki se je sesul predor in je pokopal 600 ljudi. Vlada je proglasila nad Tokijem preki sod. London, 2. septembra. Reuterjev urad poroča iz Sati Francisca: Mnogo vlakov, ki so vozili proti Tokiju, je bilo uničenih med potresom. Ob obali pri Jokohami se je pojavil strahovit morski val. Pariz, 3. septembra. »Echo de Paris« poroča, da so seismografični aparati v Parizu snoči zaznamovali drug Potres, ki je bil skoraj ravno tako močan, kakor oni, ki je porušil veliko mesto Jokohamo na' Japonskem. O s a k a, 2. septembra. (K) V Tokiju je od 15 mestnih delov deset porušenih. Mrliči leže po ulicah na kupih. Števila žrtev še ni mogoče oceniti, je pa vsekakor nad 100.000 ljudi mrtvih. ŠTEVILNE ČLOVEŠKE ŽRTVE IN MATERIJALNA ŠKODA. London, 3. septembra. Katastrofalni potres na Japonskem, ki je nai-večji, kar jih zaznamuje do sedaj zgodovina, je povzročil ogromne človeške to materijelne žrtve. Škoda, ki jo je povzročila ta katastrofa na poslopjih, zgradbah, prometnih napravah, v pristaniščih, je neprecenljiva. Število človeških žrtev je ogromno. London, 3. septembra. Kakor poročajo dosedanje vesti iz Japonske, je povzročil potres med prebivalstvom nepopisno paniko. Ljudje so begali kakor iz uma po ulicah, pri čemur jih je mnogo poginilo. Razpadajoče zidovje je pokopalo pod seboj cele množice. Na mnogih krajih so pokopane pod ruševinami cele družine. POŽAR V TOKIU. San Frančiško, 3. septembra Brezžična poročila iz Japonske poročajo, da je takoj po prvem potresnem sunku, ki je bil naravnost uničujoč, izbruhnil na več krajih mesta Tokio silen požar. Vse mesto je bilo naenkrat v plamenih ter je še vedno zavito v nepro-dirne, goste oblake dima. To je v še hujši meri povečalo paniko prebivalstva ki je postala nepopisna in za mnoge usodepolna. Ljudje so izgubili poslednjo trohico razuma. Da se preprečijo eventualni ekscesi, plenjenja itd., je bilo nad Tokijem proglašeno obsedno stanje. NESREČE NA ŽELEZNIŠKIH PROGAH. Pariz, 3. septembra. Princ regent in njegova rodbina sta se le s težavo rešila smrti. Cesarjeva palača je postala žrtev požara. Po celi severni Japonski so potrgane vse brzojavne zveze. Veliko nesreč se je tudi zgodilo na progah, ki vodijo v Tokio. Potresni sunki, ki so izhajali nekako iz sredine med Tokiom in Yokahamo, so prevrnili več vlakov, ki so vozili proti Tokiu. Materijalna škoda je ogromna. Na mnogih krajih so pokvarjene proge. Te železniške nesreče so zahtevale brezbrojne človeške žrtve. VARNOSTNE ODREDBE. London, 3. septembra. (K) Kakor poroča Reuterjev urad iz Osake, je bilo po vsem Japonskem proglašeno obsedno stanje. Po brezžični vesti s parnika »Korea Maru« je v Jokohami 200.000 ljudi brez strehe in hrane, Pariz, 3. septembra, (K) Kakor pišejo listi iz New Yorka, so menda zajezili požar v Tokiju, ki je izbruhnil vsled potresa. Osaka, 3. septembra. (K) Iz Na-goje so poleteli aeroplani prott Tokiju, da pregledajo položaj iz višine in potem točno poročajo. V mesto so odpo« slali živila in pitno vodo. Parniki so vzeli tisoče beguncev iz Jokohame na krov. * Mesto Jokohama leži na južno-vztio-'čeraj popoldne je odpotovala naša Kraljevska dvojica z Bleda. Proti večeru je dvorni vlak vozil skozi' Ljubljano, kjer so diu zbrani na kolodvoru zastopniki raznih oblasti. , — Predsednik radikalnega kluba, mini- * r V r- Marko G j u r i č i ć je dospel včeraj z 'BledaVv Ljubljano, od koder odpotuje danes v Beograd. * Kraljev obisk na vrtnarski rasztavl. Ke v soboto so pričakovali, da obišče kralj rodi vrtnarsko razstavo. Vsled raznih ovir se pa to ni moglo zgoditi in Nj. Vel. kralj Aleksander se je pripeljal na razstavo v nedeljo ob 16. uri. Pripeljal se je z Bleda v spremstvu princa Pavla. Vest o vladarjevem Prihodu, ki se je bliskovito razširila po Ljubljani, Je zbrala pred razstaviščem številno ronožico, kljub temu, da je bil istočasno zelo dobro obiskovan tudli velesejm. Ko se je kralj pripeljal, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Kot prvi ga je oficijelno pozdra-iVSl veliki župan dr, Friderik Lukan. Predstavil mu je člane razstavnega odbora, na kar je povzel besedo predsednik razstavnega odbora Viktor Korsika ml. V svojem kratkem pozdravnem govoru je izrazil veselje, da se je Nj. Vel. kralj odzval vabilu in s svojo osebo počastil razstavo. Nato si je kralj ogledal razstavišče Pri vhodu so ga Pozdravile tri belo oblečene deklice Pavla Šimenc, Vilma Korsika in Marica Ferant. Vilma Korsika mu je izročila krasen šopek rož prepleten s trobojnimi trakovi. Vidno Sanjen j'e kralj vprašal za njihova imena. Po razstavišču ga je spremljalo nekaj gospodov _ in predsednik g. Korsika mu je tol-roačil osnutek razstave. Vladar se je za vse Zanimal in se informiral o najmanjših podrobnostih. Informiran o vrtnarskem kongresu, je vprašal za njegove zaključke. Vzra-dostila ga je vest, da bo ustanovljena Zveza Vseh vrtnarjev Jugoslavije, ki bo skrbela za strokovno izobrazbo naraščaja, obenem pa rodi skušala s trdno organizacijo osvoboditi naše vrtnarstvo tuje konkurence. Ko ga le g. Korsika prosil za njegovo visoko za-“dito, jo je kralj opetovano obljubil. Ko so prišli do oddelka, kjer ima razstavljene svo-le cvetlične proizvode tvrdka Herzmnasky, ?e je Nj. Vel. kralj podpisal v knjigo, ki je režala pripravljena na mizi za podpis od-‘icnih posetnikov. Podpisal se je z energično botezo s peresom, ki mu ga je podala gdč. nerta Herzmansky. Pri tem je z nasmehom Prtpomnil: »O, saj sem prvi v knjigi.« Kralj je bil z. razstavo oäividno zadovoljen in je dal svojemu občutku ponovni pohvalni izraz. Vzpodbujal je razstavljalce k nadaljne-rou vztrajnemu delu. Končno si je še posebno ogledal oddelek tvrdke Ferant. Pri nje-govem odhodu se je g. Korsika ponovno za-nvalil za obisk in zagotovil neomajano zvestobo slovenskega obrtništva dinastiji in domovini. Ko je vladar odhajal, so ga obsipale nekatere gospodične z balkona s cvetjem in zbrano občinstvo mu je vprizorilo frenetične ovacije, ki niso prenehale dokler n£ avto izginil na svoji poti proti Bledu. — Volitve v zdravniško zbornico. Na Podlagi zakona o zdravniških zbornicah so |e vršile volitve v zdravniško zbornico za '‘Plenijo, dne 1 septembra. Volitev se je tem v °- 260 v»lilnih upravičencev, med-Od ie,vse|i volilnih upravičencev 272. PravibiufH^ Slasov je bilo 248 glasovnic bor so Km ,lleveljavnih in 7 praznih. V od-Vinko n izvoIiem: Zbora, predsednik dr. nik dr t!iegorič’ zbornični podpredsed-bomikp. ^eteL D e f r a n c e s c h I, za od-mar dr* rli Ernest Dereani. dr. Tone Ja-set dr krajec, dr. Alojzij Praun- j *laimer» dr. Bergman Rih. v Pr,K-x’«r- Fra? Jankovič v Mariboru, dr. "•Obič Hugo v Mariboru, za namestnike: dr. Jone Cizelj, dr. Jernej Demšar, dr. Fran Derganc, dr. Fran Gosti, dr. Leopold Ješe, dr. Marin Vilko v Mariboru, dr. Ferdo Ku-«ej v St. Petru, dr, Tavčar v Radečah. Za delegate v disciplinarni senat: dr. Zalokar, Ljubljana, dr, Robič, Maribor, dr. Jurečko, Maribor, za namestnike: dr. Kogoj, Jesenu c dr' Šifrer’ Ribnica. dr. Zarnik, Zagorje vo bavi, v disciplinarno sodišče: predsednik dr' Troar v Ljubljani, podpredsednik ifii Kih. Jug v Ljubljani, za odbornike: dr. Amist Alojzij v Ljubljani, dr. Lapajne Živko LrrÄP*,’ dr' Stoic Jože v Ljubljani, dr. ko , ‘d Mb.'ko v Mariboru, dr. Hudelist Vin-M,,;.Lrežicah, za namestnike: dr. Ambrožič 1, ‘«a v Ljubljani, dr. Krajec Pavel v Ljub-Raifr drVr .echta Alojzij v Ljubljani, dr. . !fP v Celju, dr. Klasinc, Pragersko. Toži- i "ia v Ljubljani, dr. Krajec Pavel v Ljub-dr. Slechta Alojzij v Ljubljani, dr. teVi-V Celju, dr. Klasinc, Pragersko. Toži-drJ'R,r-. Kudolf Kobal, Ljubljana, namestnik Hov« eiJveiLS"'^rsteiliški’ Ljubljana. Na usta-tem k skuPšdino je prišlo 57 volilcev, med-treK Ko Je. sicer P10 zborničnih Statutih po-$U-T.n,a Petina, tedaj 55 volilnih upravičencev, do i ie bil zeI° dol2 in je trajal od 8. ril tl' llre- Po končanem skrutiniju je otvo-katevP!čino äef zdravstvenega odseka dr. kejj.cro> ki je razglasil izid volitev in v krat-Bjv“ nagovoru Izrazil svoje misli o pravi-‘ m dolžnostih zbornice, kakor tudi o pra- vicah in dolžnostih zdravniškega stanu sploh. Besedo je nato povzel novoizvoljeni predesdnik dr. V. Gregorič, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje an izjavil, da se bo skušal oddolžiti za čast, ki so mu jo izkazali zdravniški tovariši s tem, da bo posvetil svoji častni nalogi vse svoje moči. Po prečitanju dveh brzojavk namenjenih kralju Aleksandru in ministru za narodno zdravje Sl. Miletiču, je bila ustanovna skupščina zaključena. Brzojavka vladarju se glasi: »Po zvršeni prvi izvolitvi v zdravniško zbornico za Slovenijo pozdravlja današnja Ustanovna skupščina. Vaše Veličanstvo z udano prošnjo, da izvoli Vaše Veličanstvo interese zdavniškega stanu, ki je steber narodnega zdravja v državi, vzeti pod Svojo mogočno zaščito. — Brzojavka ministru za narodno/ zdravje dr. Sl. Miletiču slove: »Ust/ novna skupščina zdravniške zbornice /za Slovenijo' pozdravlja Vas, gospod minister, in se Vam zahvaljuje, da ste dali našemu stanu zakonito zastopstvo v državi. Prosimo kralj, vlado, da zasliši, če namerava izdati naredbe, tičoče se zdravniškega stanu, vedno prej mnenje zdravniških zbornic, ker le tedaj je našemu zakonitemu zastopstvu, zdravniškim zbornicam mogoče izpolnjevati svoj namen: ščititi in zastopati ter vzdrževati ugled in disciplino zdravniškega stanu.« — Odhod ministrov iz Ljubljane. V nedeljo popoldne ob 5. uri sta zapustila Ljubljano ministra za trgovino g. dr. Kojič in minister ver g. dr. Janjič, ki sta posetiia Ljubljanski velesejm. Pri njihovem odhodu v Beograd so odlična, gosta pozdravili gg. Bonač, dr. L. Böhm in dr. Windischer. Pri poslovitvi sta se oba ministra zelo pohvalno izrazila o našem velesejmu ter obljubila, da se bosta zavzela, da bo imel velesejm lepe uspehe. Da pridejo njihovi utisi pred širšo javnost, jih nameravata podati beograjskim novinarjem v intervjuju. Pri odhodu sta- bila med drugimi navzoča, , tudi dr. Krošec in dr. Marn. — Češkoslovaški poslanik o ljubljanskem velesejmu. V nekem razgovoru s članom glavnega odbora se je češkoslovaški poslanik g. minister Šeba želo pohvalho izrazil o našem letošnjem velesejmu. Povda-rlil je svoje veselje nad očividnim napredkom napram lanskemu letu. Posebno pohvalno pa se je izrazil o organizacijski zmožnosti Slovencev, ki omogočuje spraviti v sklad tvarino s prikupno obliko. — Beograjski novinarji so izvolili na svojem nedeljskem občnem zboru beograjske sekcije novinarskega udruženja za predsednika urednika »Politike« Jovo Ta-novica. V smislu sklepov novinarskega kongresa se je sekcija protestno izjavila proti sedanjemu načrtu tiskovnega zakona. Obenem je sklenila pozvati, da store isto tudi centralna uprava udruženja ter ostale sekcije. — Telefonske števlke za velesejem so: Urad Ljubljanskega velesejma (ravnateljstvo, tajništvo, knjigovodstvo, dopisni oddelek, centralna blagajna) številka 140. Na to številko se kliče tudi jnterurban. Razstavljale! po vseh paviljonih se kličejo na številke 148 in 152. Te dve številki sta od interurbana izključeni. — Občinsko gerentstvo v Novem mestu. O tozadevni notici v nedeljski številki našega lista se je vrinilo več pomot, zato ■ priobčujemo ponovno člane gerentstva: Gerent dr. Viktor G r ei g o r i č, okr. zdravnik, sosvetniki: Josip Ogorevc, trgovec in posestnik; Ferdinand Buk, brivski mojster; Adolf Sanser, trgovec in posestnik; Josip Košir, trgovec in posestnik; Peter Poljanšek, fin. nad-paznik v pok.; Andrej Uder man, davčni uradnik; Vlado Vojska, poštni uradnik; Feliks Mejak, davčni upravitelj; Anton Lampe, ključ, mojster; Miha P o d b ev š e k, čevlj. mojster (Kandija); Josip Zur c (Štembur), posestnik in gostilničar (Kandija); Edmund Kastelic, trg. in pos. (Kandija). — Odpravljena militarizacija južnih železničarjev. Po nalogu ministrstva za promet je bila odpravljena militarizacija železničarjev. . Odredbe proti železničarjem so s tem ukinjene. Ko se je delavstvo v delavnicah južp.e železnice mislilo včeraj zjutraj povrniti na svoja mesta in nadaljevati pasivno resistenco, je našlo vrata delavnic zaprta in zastražena z oboroženo silo. Obenem je nova državna uprava južne železnice razglasila izprtje vsega delavstva ter odredila novo sprejemanje v službo. Delavstvo je imelo danes zborovanje in zaupne sestanke, kjer je sklepalo o položaju. Včeraj se je pasivna resistenca razširila tudi na kurilnico. — Ugotovitev. Na prošnjo g. Ivana Kocmurja, ravnatelja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ugotavljamo, da imenovani gospod ni v nobeni zvezi s članki o razmerah pri Okrožnem uradu, priobčenimi v našem dnevniku. i— Okrožni urad za zavarovanje delavcev y Ljubljani nas naproša za objavo naslednje ugotovitve: V »Jutru« od minulega četrtka je nekdo s podpisom »opazovalec« priobčil članek, v katerem kritizira med drugim tudi 'poslovanje IX. oddelka pri tuk. uradu, ki izračuniava zavarovalne prispevke in izdaja plačilne naloge, poudarjajoč, da mora 200 uradnikov-Slovencev nekaj producirati, če bi bili na vseh vodilnih mestih sposobni uradniki. Naslednji dan so »Jutranje Novosti« ugotovile, da ima načelnik napominanega oddelka akademsko izobrazbo, iz česar bi se daio v zvezi z omenjenim člankom v »Jutru« sklepati, da je ta uradnik kljub svoji akademski izobrazbi nesposoben. Resnici na ljubo bodi konstatirano, da je vodja tega oddelka eden najboljših urad-niljrfv pri zavodu, ki uživa polno zaupanje uprave urada in ga spoštujejo tudi podrejeni umu nameščenci. V Ljubljani, dne 3. septembra 1923. Kocmur s. r„ ravnatelj. — Nepremišljen in naščuvan napad. V nedeljo opolnoči je napadla gruča ljubljanskih Orjunašev pred kavarno »Zvezda« g. komponista Marija Kogoja. Gruča je bila naščuvana od dveh Goričanov, ki sta dolžila Kogoja denuncijantstva. »Orju-naši« so vpili: »Na vislice! Izdajica! Preko meje ž_ njim!« itd. ter so ga tepli. Na pomoč došla policija je s težavo vzela v svoje varstvo g. Kogoja, kateremu je dala, potem ko so se Orjunaši razkropili, enega svojega moža za spremstvo. Kakor smo informirani iz krogov primorskih Slovencev, je Marij Kogoj delal z vsemi močmi v prospeh slovenskega življa v Prmor-ju in da vse ljudstvo ve, da Kogoj ni noben denuncijant. Zato je tako postopanje vsega obsojanja vredno in je svetovati, da Orjunaši branijo svoje pesti za boljše prilike. To dejstvo znači popolno nerazumevanje delovanja naših umetnikov v Primorju in mora delati najslabši utis na Italijane, ki umetnike visoko cenijo, najsi-bodo tudi Slovenci. — Stanovaici ceste na Gorenjsko železnico bi bili slavnemu mestnemu magistratu zelo hvaležni, če bi izvolil pregnati egiptovsko temo, ki vlada na tej cesti, ki je ponoči brez vsake razsvetljave. Obenem bi storil magistrat zelo koristno in dobro delo, če pošlje na to cesto par delavcev, da odstranijo neznansko blato in prah, ki cesti ni baš v kras in stanovalcem ne v veselje. Celjske novosti. Celjska mestna o b čina je dobila dovoljenje, da sme po-hhah _ v letu 1923 za vzdrževanje kanalov pristojbino v znesku ene pare od vsakega dinarja prejete najemnine za stanovanje ali najemninske vrednosti stanovanj hišnih lastnikov in drugih uživalcev prostih stanovanj, ako presega najemnina ali najemninska vrednost letnih 25 Din. Za vpeljavo hišnih kanalov v glavne ali mestne kanale pa sme pobirati pristojbino v znesku 25 Din pri novih zgradbah, pri že obstoječih poslopjih pa po 10 Din za vpeljavo v stare kanale. — Celjski sobotni trg je bil dobro obiskan od okoličanov, kateri so raznih pridelkov v izobilici prinesli na i! , zelo. veliki množini so se pojavile gobe, katerih je minulo deževje po naših gozdovih mnogo izvabilo iz zemlje. Za 5 dinarjev, se jih dobi precej velike krožnike. Tudi grozdja je precej in se prodala kilogram istega po 15 dinarjev. Svinjski sejem na sejmišču je bil tudi precej živahen. — Požarna hramba na Teharju pri Celju je obhajala v nedeljo praznik blagpslovljenja nove brizgalne. Proslava je bila združena z ljudsko veselico, katera se je vršila popoldne na prostem in je bila dobro obiskana. — Lahko nevihto s precejšnjim nalivom smo imeli zopet v soboto dopoldne pri nas. To vedno mokrotno vreme zadnjih dni silno škoduje našim vinogradom, ki bodo vsled tega silno slabo obrodili. Prvotno so dobro obetali, sedaj pa se vsled vedno spremenljivega vremena že suše jagode ter rumenijo in odpadajo listi. Ce bo tudi september moker in hladen, grozdje sploh ne bo moglo dozoreti in vinogradniki letos ne bodo skoro ničesar pridelali. — Vinotočev imamo pri nas še vedno dovolj. V jeseni pa jih bodo vinogradniki pričeli opuščati, ker se boje, da jim gostje drugače napravijo preveč škode po vinogradih. — Celjsko Sokolsko dru-š t v o se prihodnjo nedeljo, 9. t. m. po večji deputaciji udeleži zleta mariborske Sokolske župe v Varaždinu. — Tri nove stanovanjske hišice se gradijo na mestnem stavbišču med hišo dr. Kalana in bolnico. — Novo moderno kegljišče si je uredil narodni gostilničar pri »Braniboru« g. Robek. Poslužujejo se ga pridno ob večernih urah razni klubi. — Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisje in stenografijo dne 1. oktobra in trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon št. 100. iiiniiiHiintiiniM^ .... ^Kamnoseška industrija! S^nmHiiiiiiiiitiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiniKi.imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NO*«* “**** **OOOOOD OOX »DO OKIKOS 088 DA »DO» >X>****SS ALOJZIJ VODNIK I iji~-«J!liijiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiniini»»!!;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiH)iiiiiiiiiiiiiiiiMini»iiiiiiiniiiii)iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig JJUBUÄNÄ, KOLODVORSKA ULICA 28-34J ip!!!!!ž!ill||»iuiii)[|||l||l||lli|lll|l||il||iiijiiii(iliiilli)il]|lllim)llt|ljlll|l|)|aii|i|[|||||||[[|!|[|[||||i[)1||||i|limiimiilljll||||ml|[|i|||||i|[i!|lllllllil[llllillll[llill||1[|lil![|1!lll|£ : ...Ustanovljeno 1860 ■*—......................................................—~ ” MARMORNATE Plošče v$@h za politim, obkladanje sten ¥ kopalnicah, notranja dekorativna dela, kamini, ©itarji, cerkvena dela. ¥sa stavbena dela, ©bi@ga stopnic iz marmorja, ßodbinske grobnice, mavzoleji, nagrobni spomeniki itd. itd. Sport In tyrisfika. GRAD JANŠKI. ZAGREB : ILIRIJA 2:1 (1:0). Težko priborjena zmaga. — Odločitev padla v zadnjih minutah. Gradjanski; Vrdjuka — Šifer, Verderber — Götz, Rupec, Vragović — Babič, Pazinek, Perška, Mantler, Pavlekovič. Ilirija: Miklavčič — Dolinar, Beltram — Pretnar, Zupančič Lado, Tavčar — Zupančič L, Učak, Oman, Vidmajer, Pevalek. Pred 3000 glavo publiko se je odigrala v nedeljo popoldne najzanimivejša prvenstvena tekma letošnjega leta. Po petletnem obstoju jugosl. nog. saveza se letos vrše prvič y pravilniku predvidevane tekme, ki se igrajo po cups-sistemu, za nogometno prvenstvo Jugoslavije. Tako se je vršilo v nedeljo v Ljubljani prvo kolo tega tekmovanja, v katerem se zmagalec klasificira za finale, ki se vrši 26. t m. v Zagrebu. Ta značaj te tekme je že itak veliko zanimanje za zopetno srečanje Ilirije z Gradjanskim z ozirom na lanski poraz Zagrebčanov, še podvojilo. Mnogo, zelo mnogo se je topot ugibalo o rezultatu, Ta je pričakoval »sipanje golov«, drugi je sodil bolj optimistično; dejstvo pa je, da največji optimist ni pričakoval tako ugodnega poteka in konca, ki je presenetil in res razveselil vse. Ilirija je v nedeljo izvršila delo, ki bo pač nam kot Zagrebčanom ostalo trajno v spominu. Res, da, Gardjanski, ki je nastopil v svoji kompletni in najjačjl poslavi in predvedel svoje najbojše igre, res pa je tudi, da je bila naj-, večja ovira v razvoju njegovih sil brezpri-merna požrtvovanost in borbenost domačinov, ki je prekašala vse dosedaj videno. Celokupno moštvo, je dalo vse svoje najboljše iz sebe, da čim častneje zastopa barve svojega kluba in doseže čim ugodnejši rezulat proti temu silnemu in glasovitemu nasprotniku. Res vzgledna ie bila požrtvo-/alnost In kritje domačinov, ki je pred vrata onemogočila gostom vsako uspešnejšo akcijo ter jih posebno zavrla v plasiranem streljanju. Ako hočemo govoriti o vrlinah posameznikov, pač zasluži biti imenovan v prvi vrsti mladi vratar Miklavčič in pa branilec Dolinar, ki imata največjo zaslugo na tem ugodnem in nadvse častnem rezultatu. Delo, ki sta ga izvršila, je nosilo res prvorezredno marko. V izborni krilski vrsti je bil pač najboljši Tavčar. Istotako zboren je bil for-ward, v katerem je najbolj ugajal Učak s svojo premišljeno igro in z res krasnim golom, ki ga je dosegel. Pri Gradjanih smo predvsem občudovali izborno tehniko, kije mestoma res dovršena, osobito pri Peršku in Götzu. Istotako na višini je stal Rupec, medtem ko so ostali zaostajali za svojo običajno formo. Mantler in Pazinek sta sicer mnogo streljala ali zelo nesigurno. Šifer tudi ni več isti kot je bil in je Verderber mestoma bolje ugajal kot on. Gradjanski je bil sicer v rahli premoči, vendar ni bila zelo očividna kajti Ilirija je izrabila vsalco priliko ter vztrajno in vehementno napadala. Tempo je bil mestoma naravnost peklenski in boj vseskoz napet in oster. Vsi napori gostov so bili zaman. Izborna obramba in pa krilska vrsta nekaj malega pa tudi smola so bile za Zagrebčane nepremagljiva ovira katero so prešli šele tik pred polčasom, ko je Pazinek iz gnječe poslal žogo po mnogih ovinkih v mrežo. Že koj v pričetku drugega polčasa uravna Učak s krasnim strelom. Igra teče v vedno istem tempu naprej in že vse izgleda, da se bo partija končala s remisom ko v 41 minuti prodre Pasinek drugič ter zabije zmago-nosen gol. Sodil je tekmo g. Mazič iz Subotice v splošnem zadovoljivo. Predvsem pa je dobro in že v kali zadušil pretečo nefairnes-so ki bi kmalu prešlo v igro. Vendar je proti koncu Igre popustil ter ustvarjal odločitve, ki gotovo niso bile vprid domačinom ter s tem precej pokvaril dober vtis, ki ga je napravil. Ostale prvenstvene tekme. Slovan : Svoboda, Ljubljana 9 :0. Lahka zmaga Slovana nad zelo šibkim nasprotnikom. Primorje : Slavija 5 :1. Slaba igra napadalne vrste Primorja, ki velike premoči ni znala udejstviti. Poročilo o prireditvi Ljubljanskega športnega kluba priobčimo vsled pomanjkanja prostora jutri. S©išf¥©„ — Državna dvorazredna trgovska šola v Cčlju. Razredni (ponavljalni) izpiti prično v pondeljek, dne 10. septembra ob 8. uri. Vpisovanje bo v torek, dne 11. septembra od 9. do 11. ure. Sprejemni izpiti bodo v sredo, dne 12. septembra od 8. ure naprej. V četrtek, dne 13. septembra bo ob 9. uri otvoritvena sv. maša v cerkvi Marijinega Oznanenja, nato pa v razredih razlaga šolskega in disciplinarnega reda ter razglasitev urnika. Pouk prične v petek, dne 14. sep« tembra. — Na državni kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu se prične novo šolsko leto s pričetkom novembra t. 1. Prošnje s prilogami je vlagati do 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. — Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične s poukom dne 15. oktobra. Tečaj traja do 15. aprila. Prošnje za sprejem je vlagati pri ravnateljstvu šole do 20.septembra tl. Prošnjam je priložiti rojstni list, zdravniško spričevalo in zadnje šolsko spričevalo. Potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. mvmmmm poročila Beograd, 3. septembra. Devize, Dunaj 0.132—0.135, Berlin 0—0.009, Budimpešta 0.53—0.55, Bukarešta 42—43.50, Italija 398.25—398.50, London 427.25-427.50, New York, ček 93.50—94, Pariz 528—530, Praga 275—275.50, Sofija 86—0, Švica 1690—1695. — Valute. Bolgarski levi 84—88. Zagreb, 3. septembra. Devize. Dunaj 0.132—0.133, Berlin 0.0011—0.0014, Budimpešta 0.50—0.53, Italija 400-A01.50, London 428—429, New York, ček 93—94, Pariz, izplačilo 529—, ček 527.50—528.50, Praga 278 —279, Sofija 84—88, Švica 1700—1710. — V a 1 u t e. Dolarji 92—93, avstrijske krone 0.132—0, napoleondori 0—350, lire 0—396. C u r i h, 3. septembra. Berlin 0.00005, New York 554.25, London 25.19, Pariz 31.40, Milan 23.60, Praga 16.40, Budimpešta 0.003125, Bukarešta 2.525, Beograd 5.90, Sofija 5.20, Varšava 0.0023, Dunaj 0.0078, avstrijske krone 0.0078. Praga, 3. septembra. Dunaj 4.65, Berlin 0.00305, Rim 145.25, avstrijske krone 4.625, lire 147.25, Budimpešta 17.50, Pariz 194, London 155, New York 33.95, Curih 617.50, Beograd 36.625. Dunaj, 3. septembra. Devize. Beograd 758-—762, Berlin 0.60—0.70, Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 311—313, London 322.400—323.400, Milan 2974—-2986, New York 70.935—71.185, Pariz 3982—3998, Praga 2093—2103, Sofija 658—662, Curih 12.795 —12.845. — Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 636—644, nemške marke 0.57; —0.67, funti 320.600—322.200, francoski fran-k[ 3940—3970, lire 2950—2970, dinarji 749— 755, romunski leji 290—294, švicarski franki 12.680—12.760, češkoslovaške krone 2075 —2191, madžarske krone 2.00—2.20. Berlin, 3. septembra. Dunaj 13.665, Milan 418.950, Praga 284.287, Pariz 548.625, London 43,890.000, New York 9,675.750, (jri rih 1,745.625, Beograd 104.737. — Higijenična česalnica za dame. — O. Fettich-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L’Oreal Henne. El. masaža lica. Mani-cura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpaden in odrezan las po najvišji dnevni ceni. Parfumerija. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Gostilna PRI VITEZU breg štev. 18 izborna kuhinja in pristno domače štajersko In dolenjsko vino Priporoča se PAVEL in MARIJA JEMC. Premog, cement in strešna opeka stalno v zalogi pri H« Petri i, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33. Skladišče: „Baikan". TeU366. Pisalni stroji, poMüne itd. Mehanična deiaunlca (popravljalni) immm Šelenburgova ul. 6||. ^ L. Baraga. Jakob Trček pek v Ljubljani, Breg št. 4. Dvakrat na dan sveže pecivo. Domaä tvornica bičeva, Glina nudia svoj prvorazredni proizvod. su Moženl na Ljubljanskom velesajmu psi. do 10. rujna u paviljonu „I“ broj 418. industrija serifa litnmesto (Slovenija). Razstavni paviljon „H“ št. 300. Večje stanovanje se zamenja v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod „ZAMENJAVA". H S H ggjgjggj mRLI OGLASI asu a SOD Cena oslasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davšžfno vred. *a novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Din. 600.000.— se sprejme. Jako do-bičkanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna”, na Aloma Company, anončna družba,Ljubljana, Kongresni trg S. 1 |S, tko se pri turah in dolgotrajni poti pojavi suhota v grlu. Zato vsak pameten turist in športnik uporablja namesto tobaka in alkohola Wrigleyev Žvečilni gumi. General, zastopstvo drogerija >Ädrija<, Ljubljana, Selenburgova ulica. Dynamo 8 HP (Gleichstrom 150 Volt) Elektromotor ö1^ HP Schaltafel — Automat, žarnice le v, obratu, proda, Ed. Rak, Velenje. špaeijaine zaloge tapetniških izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rlid. Sever, preje Brata Sever, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6. ali večjo prazno sobo tudi v okolici išče iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno, Ponudbe na Andrej Škulj, Resljeva cesta 24/11. se proda za 5.500 Din. Naslov pri Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. tfcsolvent pripravljalnega tečaja obrtne šole v Ljubljani, vojaščine že prost, vešč računstva kot skladiščnik ali kaj sličnega. Ponudbe na „soliden“ na upravo lista. dobro ohranjeno, se kupi po zmerni ceni. Ivan Theuerschuh, Tržič.! km fa žago venecijanko se išče. Plača dobra, stanovanje in hrana. Nastop takoj. ki 1 lilo * štirimi kamni ter s strojem za izdelovanje kaše, z vodno silo, skozi celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju, 15 minut od želez, postaje, se z pripadajočim stanovanjem, event. z zemljiščem in gospodarskimi poslopji radi bolezni takoj po ugodni ceni proda. Zelo pripravno za lesno trgovino. Podrobna pojasnila daje Ivan Ogorelo, posestnik v Ri-goncih št. 9. p. Dobova pri Brežicah. tai Milji! jCdor želi dobavljati premog iz vlastitih ležišč — se naj takoj odloči kupiti prostosledstveno pravico. Najdena ležišča premoga, mejč na Trboveljska ležišča, nedaleč od kolodvora. Premog skoro na površju. Cena ugodna. Naslov v upravi. konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih.^ Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. se običajno pojavlja pri dolgotrajni hoji, težkem delu in pri strastnem kajenju. Tej neprijetnosti se turisti, delavci in strasten kadilec izogne na ta način, da zveči Wrigley-ev gum: Generalno zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, Selenburgova ulica. Piota tm 41/2 letnega, svetlo rujavega, cca 15 pesti visokega, izvrstne krvi, ter kObliO, 3 Vs letno, angie-sko-arabsko, temnorujavo, plemenite krvi; oba prvovrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. Naslov pove uprava lista. u iololol lini v skoro novem stanju z lesnimi kopiti po primerni ceni naprodaj. Aleksandrova cesta štev. 16 pritlično desno. FOSOSfyS OC^ ^ oral°v gami in mlini. z grajščinami, ža- Eosfilnoz mesari,am’pekar' le nam in kavarnom. takoj po kupu prazne tudi s posestvom. HIŠO ^r°OV'ne 'n vsa^ovrsine nepremičnine, stanovanja, zakupe, proda pisarna Zagorski Maribor. Barvarska ulica št. 3. I psi m gsi sprejmem 8 učencev po lanskoletni znižani ceni. Note za učence brezplačno ali proti malenkostni odškodnini na razpolago. Prijaviti od 1/s 3 do 1/a4, Gorupova ul. 3/1 levo. Bivši učitelj Gl. Matice. iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št. 5.070“ na upr. lista. 9BBE [sijani! Poslužujte se krojaške delavnice Matija Stipčič-a v Zavodni št. 40. Solidno delo. Točna postrežba. Cene konkurenčne. plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari hiši 6 sob s pritikl. v Ljubljani. Dr. Arnejc, Ljubljana, Gradišče 4. skoro nov, dobro ohranjen, znamke Blickensderfer z vidno pisavo naprodaj, Istotako motorček Yjs HP 220 W za isto-merni tok in 100 m bakrene 8 G-žice l-5 mm z gumeno izolacijo. Naslov pove uprava lista liim m pm- Invalidna družina brez vseh dohodkov, katere oče je invalid z 100 7o dela nezmožnostjo. mati pa tudi slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne premožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi in lačni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljani. eventuelno s sostanovalko se išče za takoj. Ponudbe na F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana. skoraj nov, tvrdke Lanberger & Gloss. Fino in solidno delo iz predvojne dobe. Ogleda se ga lahko med 13. in 18. uro. Naslov v upravi lista. katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista. lil tatif staroznana gostilna poleg cerkve Sv. Jakoba priporoča dobro domačo kuhinjo, prvovrstna vina ter na novourejeca prenočišča. Se priporočata. Fr. In Iv. Dolšak. 3 originalni kitajski kimono iz prave kitajske svile z zlatom vezane, prinešeneiz Tientstina. Cena nizka. Naslov pove uprava Usta. la z Laškem, v dobrem stanju, enonadstropna z lepim lokalom za vsako obrt, v sredini trga v vrtom se proda. Blaž župane, Laško. Zaletel Ljubljana, Šefenburgmra ul. 6 zopet redno ordinira. «< fr bi TOarija Rogelj Ljubljana, Lingarjeva ulica 4 manufakturna trgovina perila ia dame in gospode. Blago dobro. Cene nizke. i i Profesor Zoloto ion. ZAR9 LjsiMjaim, Sv«. Petra eesta Ü Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira vo!. površnih jopic, jumperjev, ovijačk, rokavic, nogavic in raznih zimskih potrebščin. Moško, damsko in otročje perilo. Velika izbira raznih kravat po priznano najnižjih cenah. Ma debele 2 Ma drobne 2 s®@s©®®©©sa®®s©@©@®®®s®8« 5»®®©se®©©«© i ordinira sopst i redno od 7,2. do 3. popoldne. | nar'ea» tiar ©go Iran Zohofni L3UBL3ÄNA Dunajska cesta St. 49. Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvo- nike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d, Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. -..Z-'/ 'V,:::,-..:';; ^ i ^-T ■ ' ••••eoce««»*. Pravi Mašili bičevnihi \ Iz pristnega koprivovega lesa, navadne, pletene, poiitirame, močne (furmanske itd. se dobi v vsaki množini). Vzorci so razstavljeni sedaj na Ljubljanskem velesejmu paviljon „i“ it. 108. Se priporoča Prca iDsoslovanslia tvornica Hemilltov Billi & PEHit \ Laverca pri Ljubljani (Slovenija.) S e •©••«••••••«••••• o •«»•••• ••©©o©*»<* o e-®® o»a * Teodor Korn, Ljubljona, Poljanska cesta 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. ~ Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve. Oglasi v .Jutranjih Novostih imajo uspeh! c eooaeaaeoaaeoaoeaoaooaeeaooa« ****************** „ADRDA“ mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. UU&UANA, Dunajska cesta 31. Maribor.j**... | Rakek. L..‘JJesenke.| '•»E ~ Naslov za brzojavke: Adrijasped. Tekoči račun: „Zadružna gospodarska banka“. — Telef. fnterurb. 721. Mednarodni transporti — prevoz vsakovrstne robe — vskiadiščenje robe — komisija — carinsko posredništvo —- transportno osiguranje — zbirni promet na vse strani — prekomorski transporti. Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- In inozemstva •••o«® •••••••••«••••••••«©•••e ••••©••••••©•••••••••••e ••••••••••••••••*•••• taMpleil. se odlikuje posebno s svojim finim ugodnim, osvežujočim vonjem, ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa. Cena 1 / Din. 150 Va I Din. 80. Steklenico je prinesti seboj. OLEUM z o. z. INDUSTRIJSKA TRGOVSKA DRUŽBA LJUBLJANA PISARNA: Pred Škofijo 1 (vis-ä-vis magistrata) — SKLADIŠČA: Cesta na južno železnico 7 Uran-Parfumerija Ljubljana, Mestni trs 11. PAVILJON „E“ PROSTOR 24 Utemeljeno god. 1881. ga AND. 3AKIL : tvornica koža i cipela d. d. - Karlovac Brzojavi: Jakil - Karlovac. - Telefon: pisarna 70, tvornica 50, stan 118. - Podružnice: Zagreb, Gunduličeva ul. 20, Ljubljana: Rimska cesta 13, Beograd: Skopljanska ul. 3. Proizvadja: Vaches džonove u poluticama :: Vaches krupone :: Okrajine :: Vratove :: Tabanice (Brandzolne) :: Teletinu žutu i crnu :: Kravine žute :: Kipse cugovane :: Boxcalf. Solidna kvaliteta. — Cipele muške ,ženske i dječje iz boksa u svim bojama, teletine i kravine. Moderne, amerikanske i obične radničke (bakandže). Elegantna izradba iz čiste kože. Paviljon „J“ 394. TOM VERIG 11 v Lescah pri Bledu Lesce pri Bledu (Slovenija). Električno varjene verige In kovane verige do 30 mm debelosti členov. Amer. verige brez varitve do 6 mm debelosti členov in vsi v to stroko spadajoči predmeti v prvovrstni izvedbi. Specijaliteta: Ladijske, žerjavske In kalibrirane, preizkušene verige za škripce, dvigala in železniške varnostne naprave. Naslov za brzojavke: Veriga, Lesce. UL UZDA UEÜEM ILMUUHI od 1. — 10. septembra 1923. Konfekcijska industrija DRAGO SCHWAB Ljubljana, Dvorni trg 3. Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, nadalje površnike, zimnike, ragiane, dežne plašče, usnjene suknjiče auto čepice itd. p© konkurenčnih cenah. — Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. — Perilo, modni in športni predmeti. Razstava Issfnlli izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra 1923 (paviljon št. 407). ©«©©©•©•©©©© s©©®-«* „Buddha“ (čaj« mešanice) i srebrnih zavih. linportM9 d. z ©. z. Ljubljana, Sobna ulica št. Z. Ix/Ü M PAVILJON H it. 322. M' Izdala in tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani. 60 letnica Narodne čitalnice v Sčranlu. (Izvirno poročilo Jutranjim Novostim.) Gorenjska metropola, nas starodav-W» sokolji Kranj, je proslavil danes v svojem obzidju 60 letnico svoje prve narodne organizacije — Narodne čital-nice. Vrli kranjski meščani so se na ta jradosten dogodek temeljito pripravili in lunkcijonarjem čitalnice gre predvsem Zasluga, da je dobila cela proslava z Odkritjem Jenkove spominske plošče •voje vzvišeno obiležje. že na predvečer — v soboto — je !&rispelo v Kranj mnogo zavednih ro-doljubov, zlasti pa so prihiteli oni Kranjci, ki so jih raznovrstne razmere oddaljile od rodnega mesta. V soboto Zvečer se je vršil v prostorih Narodne Čitalnice slavnostni občni zbor, ki mu te v odsotnosti predsednika g. Makso Kocka predsedoval agilni podpredsednik g, Franjo Sire. Zborovanja se je ndeležilo nad petsto zborovalcev, naj-nianj sto oseb pa je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Uvodoma je pozdravil g. predsednik zastopnika vlade Z. okrajnega glavarja Jos. Žnidarčiča, nadalje častne člane: gg. župana Cirila Pirca, veleindustrijalca Vinko Majdiča, bivšega župana Ferdo Polaka, okrajnega nadzornika dr. Vilko Rusa, prof. Makso Pirnata, dr. Edvard Savnika in Zastopnika ljubljanske univerze profe-sorja Karla Ozwalda. Svoje delegate so Poslali tudi Jugoslovenska gasilska zveza in gasilske okoliške župe ter cela Vrsta kulturnih društev.- Predsednik zborovanja je nato podal sliko delovanja Narodne čitalnice kranjske v zadnjem desetletju s posebnim ozirom na pogajanja za koroško Premirje, ki so se vršila v dvorani čitalnice. Tajnik čitalnice g. Franjo Štirn je nato prečital nad sto brzojavnih pozdravov. Z burno pozdravljenim pred-iogom naj se odpošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru brzojavni udanostni pozdrav, je zaključil predsednik slavnostno zborovanje. , Predstava »Kralj na Betajnovi« je Upadla tako moralno, kakor tudi gmotno nadvse pričakovanje dobro. Tudi ni motila okolščina, da je g. Skrbinšek, ki ie imel igrati vlogo kantona, v zadnjem hipu odpovedal svoje sodelovanje. Iz zadrege je pomagal g. prof. Vaclav pržaj, ki je žel za svojo izvrstno kreacijo vse priznanje. nedeljska proslava. ranih urah je bilo opažati po niim i-k ^icah ved vrvenja. Z jutra-mnnrr lju^anskim vlakom je prispelo I £pw°.vUckležencev, med drugim tudi j ' nicarska godba in Slov. tesarsko farsko društvo z zastavo, ravno ta-t tudi ljubljanski Sokoli s svojimi j|aPorji. Okoli 11. ure se je pričelo pri barodnem domu formiranje sprevoda, “red mestno hišo se je zbralo mnogo občinstva, da si ogleda sprevod. Ulice, Dp katerih se je sprevod premikal, so bile vse v zastavah. Pred zelo okusno °krašeno mestno hišo je bil pripravljen Govorniški oder. vOb zvokih železničarske godbe se je začel ogromni sprevod premikati v sme-_l Proti Rožni ulici, kjer se nahaja hiša, kateri je izdahnil Simon Jenko svojo ^sniško dušo. Na čelu je korakalo pet °kolov-praporščakov. Sledili so Sokoli °renjske župe. Polnoštevilno je bil za-upan kranjski Sokol. Pester je bil po--na strumne Sokoliće, ki so priko-kale v dveh znatnih kolonah. Sokoli-am so sledili delegatje Slov. zidarske- .5 m tesarskega društva s svojo za- stavo. Po presledku se je pojavila častitlji-tjj’ stara zastava Narodne čitalnice in Vidla.nova naslednica. Obe ozaljšani. eti je bilo, kako so Kranjci s pono-Si^Gledali na dragoceni simbol trdih ^»donsko pismo Dover, koncem avgusta. glgjT15 Prevladajuje o’bčutek, da je an-^ ,a diplomacija doživela v svoji Pornii.borbi z g. Poincarejem občuten Cev^2 itl da se skuša po vzoru rokobor-teži-ji1 Rjaviti na nov nast°P- Sicer pa drug vDrmrostega človeka v Angliji vse tinenr f* Problemi, kakor je morda kon-dejan- 0 vPrašanje. Eno izmed zadnjih J g0sP°da Baidwina se je nanašalo Po tn °^0 brezposelnost, ki zavzema V^vki dockerskih delavcev straho-stikan Mesec avgust še v stati- bllo tako slabo zapisan, ker je Seni l V0!j dela na deželi. Kaj bo v je-PodUrA0 Zimi’ ko te tedensko število £mm h,Tavieencev (toda to še zda-ce otno število brezposelnih) na- Celi m .na pan°vnih 20.000? V tej de- bapredvi® .P0 ?a iznajdb in tehničnega koPredka si mkdo ne v6 svetovati, ka- «o, bdo mogoče zajeziti to velikansko br4>Srew a,.b0 basalo število tr] rllJOne- K «reči je tudi Vse l PJarty tak0 Panietna, da ne očita Volücik>Vd&iVl+ad-in da ,ne bujska na re-tbodrn»+- A nt0 36 rezultat gospodarske Sž I x*1’, ?anes nosi delavstvo svoj 32 8 Častitljivostjo in Ponosom, tiha je- < , g. Kranj, 8. septembra. bojev v davni in Bližnji preteklosti. V spremstvu čitalnične zastave je bilo še deset zastav raznih kulturnih društev, med drugimi tudi : zastava kamniške čitalnice. Najlepša skupina v sprevodu so bile brezdvomno v narodnih nošah. Končno so sledili zastopniki raznih oblasti in kulturnih društev, sprevod pa je zaključila dolga vrsta občinstva. Sprevod se je ustavil v Rožni ulici, kjer je bilo na fasadi Wendlingove hiše vse pripravljeno za slovesno odkritje Jenkove spominske plošče. Ko se je pojavil slavnostni govornik, kranjski rojak g. profesor Makso Pirnat v okvirju malega okna, je zavladala tišina___Govornik je v sijaj- nem in pesniško zasnovanem govoru povedal med drugim to-le: »Ljubi rojaki in rojakinje! Mesto Kranj se ponaša z lepo preteklostjo. Ob tej priliki je na mestu, da vzbudimo spomine na slovensko literaturo. Leta 1808 je bil rojen v bližini te hiše dr. Janež Bleiweis, mož, ki mu slovenski narod veliko dolguje. Tu v bližini je bil rojen Ivan Puhar, kaplan in učenjak, odličen soiznajditelj na polju fotografije. Bil je celo dopisujoči član pariške akademije znanosti. V bližini Majdičevega mlina je tekla zibelka Valentinu Mandeljcu. In Prešeren? On je prišel v Kranj umirat... Na lepem Sorškem polju, v malem Podsmrečju, je bil v revnih razmerah rojen naš veliki pesnik Simon Jenko. Mati se je trudila noč in dan s težkim delom, da je mogla preskrbeti svoje otroke. In tako je sijalo v Jenkovo mladost ljubeče srce njegove matere. -., V šolo je hodil v Smlednik, pozneje pa v Kranj. Tu sta se našla dva odlična sošolca: bodoči pesnik Simon Jenko in skladatelj Davorin Jenko. Pozneje je prišel v Novo mesto, v dolenjsko središče, kjer so študirali naši klicarji Kette, Trdina in pozneje tudi naš Zupančič. Tu je bil Jenku pater Nikolaj dober tovariš in vzgojitelj. Iz tiste dobe datirajo morda najlepše vzpodbude, ki jih je pesnik sprejel v svojem življenju. Študirala sta skupaj in se navduševala za narodne ideale. V Novem mestu je našel Jenko odlične prijatelje: Vaclava Brila, Valentina Zarnika, Valentina Mandeljca in Josipa Stritarja... Duša vseh je bil Jenko. Po osmi šoli je povedla usoda Jenka v Celovec in na Dunaj, kjer je našel stare znance. Bilo jih je ganljivo videti, kako so se sestajali, kadar je prispel iz, Celovca denar, prispevek dr. Janežiča za njihov »Glasnik«. Po dovršenih študijah je vstopil Jenko pri kranjskem notarju Stermanu v službo. V tistem času je položil temelje kamniški čitalnici. To je bila doba pesnikovanja, trudapolnega dela v javnem življenju. Tu, v tej hiši, je na dan sv. Lukeža v 1. 1869 zatisnil Simon Jenko svoje oči. Dedščine ni bilo po njem. Ostala pa nam je ogromna dedščina njegovih poezij. Jenko je bil pesnik ljubezni, rodo-Ijubja in lepote slovenske zemlje. Ljubil je, kakor ljubi pošten .fant. Tako je tudi pel. Bil je velik rodoljub, in to njegovo rodoljubje je vlil v svojo pesnitev o iskanju Samovega grobišča. Da bi se napil ljubezni, je stopil ob obalo Jadrana. Tako je nastala njegova večno-lepa pesem Jadransko morje. Pel je tudi bridko pesem preteklosti: »To je naša zgodovina, kako rod za rodom gine ...« V svojih pesnitvah je opisoval lepoto sorškega polja. Ob Savi se je spomnil, da teče proti jugu. In ji je naročil, naj pozdravi južne brate. Ob pogledu na razvalino je zapel o minljivosti vsega. Cvetlice je vpletal v svoje pesmi kot simbol ljubezni. Stritar ga je pravilno za pa velja le, »nori Evropi«, ki se nikakor noče spametovati... Z reparacijskim vprašanjem se bavi angleška publika le v toliko, kolikor je v zvezi z ravnokar navedenim problemom. Diskuzija, kakor se je razvila po zasedbi Poruhrja, je za praktičnega Angleža vse preveč natrpana s teoretičnim balastom. Z eno besedo: ona je za njega preveč komplicirana. Gospod Baldwin pošlje g. Poincareju obširne dokumente. Gospod Poincare odgovori še obširneje. Toda v Angliji ne čita teh razprav niti vsak profesijonalni politik, kaj šele državljan. Najmanj skoro novinarji. O teh stvareh pišejo le to, ker se pač tako govori in sliši v političnih krogih. Končna sodba je kolikor mogoče nediferencirana, predvsem pa ji primanjkuje utemeljitve. Sodba je kratka: Da ali Ne. Ker pa hoče angleški čitatelj vedno nekaj etičnega, se glasi še bolje: Dobro ali Slabo. Pri tem je zamenjava lahko mogoča. To se je pripetilo včeraj celo resnim »Times«. Uvaževani uvodnik pričenja z besedami: »Bila bi pomota, verovati ...« To je pravzaprav vseeno, in človeku ne pade na um, razmišljati globlje o tej stvari. V repwacijskem vprašanju je postalo mnenje povprečnega Angleža v isti meri poenostavljeno, kakor se je mednarodna diskuzija o tem vprašanju ocenil: Poje, kakor mu velevajo čustva. Pod skorjo »trdega Gorenjca« je živela mehka duša, zlato srce. Jenkova pesem je bila vesela, mehka, kakor zvonenje Ave Marije, prožno kakor tok Save, zopet sunkovito, kakor jadranski valovi, in pa dehteča, kakor šopek deklet.,. Bil je mož v pesmi in v življenju. Dobra duša, družaben, včasih nekoliko zbadljiv. Satirik. To je bil Jenko. Svojo mater je ljubil tako goreče, da ji je vsakokrat prinesel »Židan robec«... Poglobimo se v življenje in delovanje tega moža. Pojdimo vase, tako, kakor bo v tem trenutku padla črna zayesa raz ploščo, tako odkrijmo tudi svoje zavese, da bomo boljši, celi značaji in vestni izvrševalci dedščine velikega pesnika...« Govor je napravil silen vtis. Trikratni »Slava-klic« Simonu Jenku je na poziv govornika razvozljal tišino. Nato je padla zavesa. Nad vratmi se je zablestela priprosta marmornata plošča s sledečim napisom: V TEJ HIŠI JE UMRL' DNE 18. OKTOBRA 1869 SLOVENSKI PESNIK SIMON JENKO. OB 60 LETNICI NARODNE ČITALNICE POSTAVILO MESTO KRANJ 2. X. 1923. Kot zastopnik društva slovenskih leposlovcev in Slovenske Matice ie spregovoril raz okno književnik g. Ivan Zorec par kremenitih besed. Nato je pevski zbor Narodne čitalnice zapel pretresljivo lepo pesem: »Umrl je mož...« Sprevod se je nato pomaknil iz tesne Rožne ulice po glavni ulici pred mestno hišo. Na oder je stopil župan g. Ciril Pirc, ter je v ognjevitih besedah pozdravil vse, ki so se prišli klanjat velikima duhovoma naših slavnih poetov. Danes je čitalnica stara 60 let, toda njen duh, duh Prešernov in Jenkov, je v njej svež in mlad. Proroške besede na nagrobnem spomeniku Simona Jenka so nas navdale z upi na boljšo bodočnost. Svoboda nam je padla v naročje, kakor zrelo jabolko. To je zasluga Belega orla, ki nas je osvobodil. Kralj Aleksander naj živi. (Burni vzkliki občinstva kralju.) Godba je intonirala državno himno, pevski zbor pa je zapel »Jadransko morje«. Krasen pogled je nudila skupina belih deklet, ki so pritrjevale na udeležene zastave lipove vence z narodnimi traki. Posebna počastitev pa je bila namenjena stari zastavi Narodne čitalnice. Gospodična Halka Pircova je s kratkim, simboličnim nagovorom razgrnila naroden trak na zastavnem drogu, kjer je zablestel srebrni pas z napisom: »Narodni čitalnici prilikom 60 letnice poklonilo narodno ženstvo mesta Kranj.« Pas je izdelan iz samih srebrnih kron. Izdelali so ga gojenci puškarske šole. Nato je defiliral celi sprevod pred častitljivima zastavama kranjske Narodne čitalnice in krenil proti pokopališču, kjer se nahajata grobova Franceta Prešerna in Simona Jenka. Na pokopališču je imel spominski govor g. prof. Makso Pirnat. Kakor pri odkritju, tako je tudi na pokopališču podal govornik krasno sintezo vsega, kar ponienijo nam Slovencem ti grobovi. Še enkrat so zadoneli divni akordi slovenske pesmi po groblju, potem pa so se udeleženci razšli. Ob 12. uri popoldan se je vršil v gostilni Mayer slavnostni banket. Vrsti* le so se pomembne in rodoljubne napitnice, viharno, je pa bilo odobravanje, ko je predsednik g. Makso Fock prečital pozdravni brzojav Nj. Vel. kralja Aleksandra. Popoldan se je v prostorih Narodnega doma razvila prav zabavna ljudska veselica in s tem so Kranjci zaključili svojo nadvse uspelo proslavo. obtežila s tisočerimi rešenih in nerešenih problemov. Od 20 milijonov tega ljudstva na otoku jih pravi 15 milijonov: »Nemčija naj plača, in sicer takoj! Siliti se pa Nemčije ne sme, drugače ne dobimo ničesar.« Ostali pa pravijo: Nemčija sedaj ne more plačati, ker je ruinirana. Dovolimo ji kot zviti upniki nekak konkordat.« V odsotnosti ministrov skrbijo poslanci za to, da ne ostane London brez »višjih« senzacij. V minulem mesecu je dala kandidatura Mac Kenna v predmestju City dovolj povoda za razne intrige in stave. Liberalna stranka ni doživela brezpomembnega poraza, saj so mnogi stavili na izvolitev bodočega riz-ničarja zelo visoke vsote. Sedaj se ji nudi vsled darežljivosti enega njenih odličnih pristašev najboljša prilika, popraviti omenjeno pogreško. 27. avgusta zjutraj ob sedmi uri se bo ta gentleman pojavil pri razpotju v bližini Banbury na startu, in sicer radi stave, ki jo je sklenil z nekim konservativnim parlamentarcem iz Spodnje hiše. Pogoji za telesno precej obilnega lorda niso ravno lahki: »Gewaltmarsch«, 40 km, v vojni opremi ter s puško in tornistrom. Vojno ministrstvo je dalo tozadevno dovoljenje. Lahko si je predstaviti veselje kino - operaterjev in bookmakerjev. Pesem o Banburyjevem križu je postala Padec števila otrok. Te dni smo zaznali potom ministrstva prosvete žalostno dejstvo, da je padlo število šolske dece v Srbiji tako zelo, da se bo moralo kakih 100 razredov s prihodnjim šolskim letom-ukiniti. Vzroki za ta nenavaden padec v Srbiji so razumljivi in dokaj naravni. Letos stopajo v šolo rojstni letniki 1916 in 1917 torej doba, ko je vojna furija divjala najhujše in ko je bila Srbija že zdavnaj okupirana in po velikem številu domačega prebivalstva zapuščena. Da niso imele rojenice v takih razmerah in okolnostih mnogo posla, je lahko umljivo. Saj se opaža celo pri nas, ko naši kraji niso bili prizadeti direktno po vojni, velik padec šolarjev novincev. Po naših krajih se je ravnokar izvršilo popisovanje šolarjev novincev torej rojstnega letnika 1916/17. Rezultat je povečini zelo žalosten. Število otrok ie padlo povprečno za 30 do 50%. Dobijo pa se kraji, kjer je padec še višji. Tudi ta žalostni pojav v naših krajih je, naraven in somoobsebi umeven. Večina naših mož je bila mobilizirana. Doma so se nahajali le starci in nedorasli dečki, po katerih je pa tudi že segala kruta roka vojne. Število rojstev je moralo znatno pasti. Razen tega je vsled znanih prehranjevalnih in drugih razmer moralo veliko število novorojenčkov v prezgodnji grob. Kar je pa ostalo, je bolehalo in hiralo tako, da sedanji rod ni ne telesno, ne duševno tako čvrst in odporen za vse nevarnosti, kakor so bili prejšnji rodovi. To so neizogibne posledice vojne, ki bodo zapustile vidno sled še daleč v poznejše rodove. Značilno pa je, da je padec števila otrok prav znaten tudi zunaj po deželi, kjer so bile prehranjevalne razmere dokaj ugodnejše in kjer je bilo razmeroma več vojnih oproščencev zaradi poljedelskega dela in je razen tega prebivalstvo mnogo stabilnejše. Po industrijskih krajih se da padec opravičiti s tem, da se je po osvobo-jenju mnogo družin preselilo v druge kraje in so na njihova mesta prišli večinoma mladi samci, ki so si pozneje ustvarili svoj dom, ali pa ostali zaradi stanovanjskih težkoč samci. Tudi se je vojna nemorala zajedla v gosto naseljena mesta in industrijske kraje bolj globoko, nego zunaj na deželi. Zato je tem boj žalostno znamenje, da je padec števila otrok tudi zunaj na deželi nenavadno visok in prav občuten. Že lansko leto se je opažalo nazadovanje, a letos je doseglo tako visoko število, kakoršnega ni nihče priča-koval.To razmerje bo gotovo ostalo še nekaj let. S tem dejstvom moramo torej na vsak način računati. Morda smo dosegli letos najnižje število otrok šolarjev, morda ga dosežemo prihodnje leto, kdo ve. Potem pa se bo začelo število zopet polagoma dvigati. Normalne predvojne višine pa še dolgo vrsto let ne bomo dosegli, ali pa nikoli več. Bolj žalostno perspektivo v bodočnost, kakor je sedanji padec števila otrok, ki je razumljiv in kolikortoliko tudi naraven, pa nam odpira izjava istega ministrstva, da se tudi sedaj ne dviga število rojstev v tistem razmerju, kakor bi bilo pričakovati in kakor smo ga bili vajeni pri nas v normalnih prejšnjih razmerah. To je mnogo hujše in nevarnejše za bodočnost naroda in države ter lahko rodi nedogledne posledice. Zato je treba iskati temu žalostnemu pojavu vzrokov in delati na to, da se vzroki odpravijo čimprej in da čimprej dosežemo zopet normalno stanje tudi v tem oziru. Znano je, da smo Slovani med vsemi evropskimi narodi najplodovitejši, in da so radi tega imeli pred nami nam nasprotni državniki že več let upravičen strah, češ, da bomo s svojim naraščajočim številom preplavili in zadušili že v doglednem času ob normalnem razvoju druge narode in države. Ako pa sedaj ne narašča naše število sorazmerno prejšnjim dobam, morajo biti za to posebni vzroki. Prvi vzrok je gotovo vojna, ki je povzročila padec rojstev in povečala umrljivost otrok direktno in indirektno. Morala je vsled vojne silno padla in objela z vsemi slabimi posledicami najširše ljudske plasti. Današnji svet hoče le živeti in uživati življenje v vseh nijansah. Z otroci je pa trpljenje in križ ter so lahkomiselnim, uživanja željnim ljudem, le ovira. Zato se jih izogibajo, kolikor morejo. Tako opažamo, da se slaboznani francoski sistem čimdalje bolj uveljavlja tudi pri nas in sicer ne samo v posameznih višjih krogih, temveč prav občutljivo tudi med delavstvom in celo zunaj po deželi, kar je najbolj žalostno in usodepolno. Povzdigniti splošno moralo, to je prvo in nas čaka še mnogo mnogo dela v tem oziru. Drugi vzrok leži v današnjih nepovoljnih in težkih socijalnih razmerah, ki so zopet neizogibna posledica vojne. Bogatini niso nikoli dajali velikega procenta rojstev, pač pa tako imenovani srednji in nižji sloji pred vsem kmetsko ljudstvo, delavstvo in obrtništvo in uradništvo. V vrstah duševnega in ročnega proletarijata pa vlada dandanes neutajljiva beda, katero se da v sedanjih razmerah le nekoliko omiliti, nikakor pa ne popolnoma odpraviti. Za popolno zboljšanje materijalnega položaja našega duševnega in ročnega delavstva bo treba še mnogoletnega dela in truda. Torej so otroci ravno tem slojem, ki so dajali — če izvzamemo kmetsko ljudstvo — največji procenti, dandanes v občutno gmotno breme in zato ni čudno, če se skušajo izogniti temu bremenu. Sedanje splošne življenjske razmere branijo marsikomu vstop v zakonsko življenje in tako ostanejo mnogi moški, ki bi bili dobri družinski očetje, sami in se vsled tega morda le neznatno zviša procent nezakonskih otrok. Z zboljšanjem socijalnih razmer bo storjen drugi korak za naraščanje števila rojstev. Tretje delo v tem oziru pa je zajeziti nenavadno visoko število umrljivosti v otroški dobi, zlasti do petega leta. Ako pomislimo, da znaša pri nas v Sloveniji umrljivost med otroci 30 odstotkov t. j. ena tretjina vseh smrtnih slučajev, kakor smo te dni čitali v statističnih podatkih, potem si lahko mislimo, kako visoko šele more biti to število v drugih krajih naše države, kjer zdravstvene razmere niti zdaleka ne odgovarjajo našim. Zavedamo se v Polni meri, da je visoko število umrljivosti otrok pripisati nepovoljnim socijalnim in življenjskim razmeram. A kljub temu je to število še vedno mnogo previsoko. Pri razmotrivanju tega žalostnega poglavja imamo sicer slabo tolažbo, namreč, da je pri.drugih narodih in državah opažati prav tako znaten padec števila otrok, kakor pri nas, ali pa še večji. Vendar to nas nikakor ne opravičuje, da bi samo mimo opazovali to žalostno dejstvo in ne bi ničesar storili proti veliki in nevarni rak-rani, ki razjeda današnjo družbo. Tudi se ne smemo preveč zanašati na zdravo naravo našega ljudstva, češ, da se bo to vprašanje sčasoma samo reguliralo. Ce se enkrat ta, za narod in državo nevaren pojav preveč razpase in pregloboko zaje med mase naroda, potem je popolno ozdravljenje v tem oziru skoro nemogoče. To vidimo na Francoskemu, kjer se država bori par desetletij proti podobnemu pojavu z vsemi mogočimi sredstvi in vendar skoraj brezuspešno. mahoma aktualna, spomenik svetega Gilla v Oxfordu, kjer se nahaja cilj, pa je postal romarsko mesto vseh radovednežev. Naval je tako veliki, da je nadškof v Canterbury mislil razposlati svojim župnikom posebne instrukcije... Ob tej priliki se mnogi, zlasti pa parlamentarni krogi spominjajo neke epizode, ki je svojčas v športnih krogih vzbudila mnogo prahu. Ko je obiskal francoski rokoborec Carpentler, preden je podlegel zamorcu, nekoč London, je prišel med drugim tudi v westminster-sko opatijo; to- priliko pa je porabil znani poslanec Kenworthy v ta namen, da je slavnega rokoborca pozval na malo rokoborbo v neko klubsko dvorano parlamenta. Kenworthy je svojčas dobil mornariško prvenstvo v rokoborbi. Georges Charpentier, ki se velikega Johnsona ni ustrašil, je postal takoj ves splašen, ko je zagledal orjaško postavo, monstrum - človeka, ki se je klical Kenworty. Tako je bil angleški parlament ogoljufan za čast, da se nahaja med njegovimi člani svetovni šampijon v rokoborbi. Sicer pa je Kenworthy izjavil, da bo baje poizkusil svojo srečo drugod. Mislil je na Battlinga siki... Avtomobilistična Anglija je proslavila te dni 35 letnico neke iznajdbe, ki je danes najbolj umljiva stvar na svetu: Pnevmatika, Neki irski živinozdravnik je napravil naivni poizkus: da bi olajšal vožnjo svojemu sinčku, je napolnil kavčukove cevi na kolesih* najprej z vodo, pozneje pa z zrakom. To je bil Dunlop. Pnevmatika je bila ustvarjena. Dunlop je postal bogat ugleden mož. Neki minister je pri tej priliki izjavil, da je sedaj na vsem svetu 15 milijonov avtomobilov. 12 milijonov jih je v Ameriki. Kdor pa pride na večno prašne, ozke in vijugaste angleške podeželske ceste, bi mislil, da so vsi ameriški avtomobili na teh cestah v prometu. Strahovita je tudi statistika nesreč* če se ne motim, znaša dnevno samo za Anglijo in Škotsko povprečno 54 oseb. Statistika izkazuje, da zakrivijo največ nesreč ravno ženske, ki vozijo preveč hitro s svojimi avtomobili. Londonska policija namerava izdelati pravilnik po katerem bo ženskam generelno prepovedana vsaka vožnja z avtomobili. Seveda: Liga za ženska prava se je že oglasila, pripominjajoč v sikajočem tonu, da je v Angliji veliko svobode: kak »lord se lahko do nezavesti upijani, poštena ženska pa ne bi smela šofirati svoj avto po cestah...« Dasiravno adepti gospe Pankhurst nimajo najboljšega časopisja v rokah, se dozdeva, da je lok preveč napet. Saj ni vžgal niti dovtip, da morejo ženske pri politični dvokolnici veliko več polomiti, kakor pa na elegantni sidÄ-csar *. —fcp- •MM III. Ljubljanski velesejem 1923 @d 1. — 1@. s@pt@itifera Pövrien in hiter ogled nam ne dovoljuje natančnejšega opisa razstavljenega blaga. To bomo itak storili tekom tega tedna. Eno pa moramo pribiti že danes: V primeri z lanskim letom kaže letos velesejm z estetične strani velikanski napredek. Sicer je bilo tudi lani vse urejeno res mično, toda letošnja prireditev nam je pokazala, da so se razstavljale! tudi na tem polju tekom ienega leta mnogo, prav mnogo naučili. Zunanji, prvi efekt je na gledalca skoro nepopisen. Slika, ki jo nudijo posamezni paviljoni, je očarujoča. Odlikuje se zlasti konfekcija, tekstilije in sorodno. Človeku se zdi, kakor da je zašel v začarano deželo, pričel bi sanjariti, da te kmalu ne dregne ta ali oni, ki hiti mimo po opravkih ali tudi brez njih, in te na tai način opomni, da nisi v obljubljeni deželi, marveč v paviljonu III. ljubljanskega velesejma. Tudi strojna industrija in kovinarstvo je letos urejeno v mnogo lepšem stilu, kakor lani. Veliko zanimanje vzbujajo pri posestnikih tudi stroji, ki so razstavljeni na prostem in ki so več ali manj v obratu. Razni moderni avtomobili, najno-Vejši tipi, za pogon na oglje, olje in na paro, poljedelski stroji itd., zvonovi, bronasti in jekleni, vse je zastopano letos v večjem obsegu, kakor lani. Že Iz tega se vidi, kako izborna šola je yelesejem Poleg velikih paviljonov, ki so lastnina velesejma, je cela kopica manjših in večjih privatnih paviljonov, ki so Vsi zelo okusno opremljeni. Od teh vzbuja posebno pozornost češkoslovaški paviljon s svojo pestro in bogato Izložbo in pa paviljon Papiršef iz Maribora. Nekaj posebnega je mogel letos opaziti opazovalec, ki je, četudi samo površno primerjal lansko prireditev z letošnjo. Imel je priliko, da vidi prav mnogo firm, ki si jih je zapomnil še od lanskega leta. Toda kaka razlika! Lansko leto je razstavila firma v mali koji ter skoro skromno opremila svojo izložbo. Letos vzbuja že od daleč poset-nikovo pozornost. Razstavljenih je mnogo več in raznovrstnejših izdelkov, Oprema je vsa drugačna, vidi se, da je podjetje v enem letu silno napredovalo. Lep primer so n. pr. Strojne tovarne in livarne. Bronasti zvonovi, orjaki s prekrasnimi glasovi, vzbujajo opravičeno pozornost. Istotako jekleni zvonovi, ki so razstavljeni letos na drugi strani, da se ne kregajo njihovi glasovi z bronastimi. Malce pregleda našega velesejma nas takoj pouči o ogromnem pomenu te prireditve za naše narodno gospodarstvo. Ljubljanski velesejem ima mednarodni značaj;, kar je takoj opaziti na raznih inozemskih firmah, ki so zastopane v prav veliki meri. Toda pri razstavi inozemskih izdelkov je določno opaziti neko gotovo smer, ki jo zasleduje vodstvo ljubljanskega velesejma. Kar je razstavilo inozemskih firm, so izložile večinoma izdelke, ki jih pri nas doma še ne izdelujemo, ali pa le v nezadostni meri. Zato velesejem prav lepo Izpopolnjuje našo industrijo. Naša obrt in industrija sta pokazali, kaj premoreta. In premoreta že ogrom- Vodne sile v Sloveni]!. Silna moč tekoče vode, ki je povzročila preje ljudem le strah in trepet, se da v sedanjih časih ukrotiti. Pa ne samo da se jo prisili, da ne provzroča škode, napelje se jo po vodih in ceveh, v stroje in njena silna energija, ukročena in vodena po človeškem razumu, goni stroje po tvornicah in delavnicah, razsvetljuje hiše in ceste itd. Naša mala Slovenija je bogata na deročih vodah, ki se dajo izkoristiti kot vodne sile. Generalni inšpektor vode za Slovenijo g. inž. Sbrizaj navaja v svojem članku: »Naše vodno gospodarstvo« (Narodno gospodarski vestnik I. 1922), da razpolaga Slovenija s približno 400 tisoč Ks vodnih sil. Od teh jih odpade samo na Dravo 230.000 Ks. Izgrajenih je že ca 73.000 Ks, to je nekako 18% vseh razpoložljivih vodnih sil. Slovenija se s tem odstotkom izrabe vodnih sil že približuje stanju v gospodarsko visokorazvitih zapadnih državah. V navedenih 73.000 Ks so vštete samo vodne sile nad 20 Ks. Izrabljenih pa le na primitiven način nebroj še manjših vodnih sil. Skoro ob vsakem potočku stoji mlin ali žaga z velikim, počasi se vrtečim, vodnim kolesom. Tudi te starinske in primitivne naprave so velikanske gospodarske važnosti ter preživljalo na tisoče in tisoče ljudi. no. Še deset det takega razvoja in napredka, še nekaj let tako vztrajnega in smotrenega dela, kakor je bilo dosedanje, skladnega duševnega in ročnega dela, in naša obrt in industrija nam bosta izbojevali gospodarsko neodvisnost. Pri takem razvojui, kakršen je bil dosedanji, pač ne bomo dolgo uvažali industrijskih izdelkov v našo državo, vsaj ne več v taki meri, da bi nam ta uvoz tako obremenjeval plačilno bilanco, kakor je to sedaj. Do popolne industrijalizacije seveda ne bo prišlo tako brž, bližamo se ji korak za korakom. Zato gleda vsak pravi Jugosloven z veseljem epohalni napredek naše industrije, ker vsak korak na tem potu naprej nas približa k popolni gospodarski neodvisnosti, Največja naša želja je, da pridružimo s svojim delom naši politični svobodi tudi gospodarsko svobodo, da bo Jugosloven na svoji zemlji v vsakem oziru svoj gospod! Ljubljanski velesejem, kakor tudi ostale slične prireditve v državi, pa so nam največja opora na potu k temu cilju. Zato nas veseli njegov letošnji, kakor nas bo veselil tudi vsak nadaljni napredek. Da bi bil tudi materijelni efekt razstavljalcev tak, kakršen je zunanji učinek tretjega velesejma! To želimo in smo tudi uverjeni, da nas nada ne vara. Vsak podpiraj to eminentno - važno gospodarsko prireditev po svojih močeh, ker učinek skupnega dela bo presenetljiv. Castitamo pa prirediteljem na dosedanjih uspehih, kakor tudi na letošnji prekrasni prireditvi in njeni popolnosti in dovršenosti, ter jim želimo obilo plašila za njihov trud, ki nam bo prinesel vsem bogate sadove. Meka! razs!a¥ijakev. BUDRA ČAJ. PAVILJON H, Št. 322. Lastnica »Tea Import« je že splošno'znana. Kakor lansko leto, tako je tudi letos v jako okusnem paviljonu razstavila tvrdka svoje proizvode. Na prvi pogled se opazi velik napredek, ki ga z radostjo konstatiramo. Čajna trgovina, kakor nam jo kaže ravno današnja razstava, zlasti v paketiranju čaja ni tako brezpomembna, kakor bi si človek prvi mah mislil. V predvojnem času se je namreč čaj prodajal skoraj 75% vsega konsuma v paketih. Znano je namreč, da je pri čaju glede kvalitete isto kakor pri kavi. Dobro mešana kava je v vsakem oziru boljša, kakor enostavna kava. Isto je pri čaju. Da se pa zamorejo take mešanice prodajati, je predpogoj, da se pake-tirajo, ker sicer zgube na kvaliteti, zlasti na aromi. Tudi je potrebna za sestavljanje istih dolgoletna praksa, katere pač ne poseduje vsak trgovec. V predvojnem času je bila vsa trgovina v nemških rokah. Kakor nam pa kaže paviljon tvrdke »Tea Import«, smo se tudi na tem polju osamosvojili. Prvovrstna kvaliteta »Budha« čajnih mešanic, si je osvojila v kratkem času ves jugoslovenski trg. Upamo, da bo naše jugoslovensko trgovstvo se zavedalo, ter kakor v ostalih potrebah, tako tudi v tej vrsti blaga krilo svojo sezonsko potrebo le pri domačih tvrdkah. Industrijalni razvoj je prinesel stop-njema izkoriščanje vedno večjih vodnih sil po turbinah. V prejšnji dobi so prenašali silo s turbin na razne delovne stroje, direktno potom transmisij. Take naprave obstojajo n. pr. v tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, v Vevški papirnici itd. Obstojajo tudi modernejše naprave te vrste kot v tovarni barv v Letušu ob Savinji s ca 200 Ks. Danes se pretvarja sila vode večinoma v električni tok. Ta se šele razpošilja v daljnovodih na mesto porabe v svrho pogona ali razsvetljave. Največja elektrarna na vodno silo pri nas je v Fali. Proizvaja ca 46.000 Ks. Preskrbuje še lep kos Štajerske z električnim tokom in pospešuje izdatno razvoj industrije na severni meji naše države. Naprava je moderno opremljena, gradba je bila silno težavna in zelo interesantna, vsled česar uživa že mednaroden sloves. Jez je visok 15 m in opremljen s splavnicami v svrho prepuščanja splavov. Vzdrževanje cele naprave je zelo težavno in drago, ker manjkajo še tehnična, izkustva. V celi srednji Evropi še ni nobene nizkotlačne centrale s tako visokim jezom. Znana je tudi elektrarna na Završnici. Je to visokotlačna naprava, ki razvija pri uporabi padca 160 m okroglo 1700 Ks. Nadalje ima Kranjska in- KONSERVNA TOVARNA NA VRHNIKI. Podjetje Konzervne tovarne se je ustanovilo leta 1920 ter se je v prvi dobi pečalo posebno z izdelovanjem mesnih izdelkov. Polagoma se je podjetje razširilo, tako da sedaj zamore dnevno izdelovati najmanj 50.000 konzerv najrazličnejših vrst. Poleg tega izdeluje dnevno velike množine vsakovrstnih mesnih izdelkov,, kakor salame, kranjske klobase, prekajeno meso, kateri so vsi prvovrstne kakovosti. Polagoma se je tovarna vpeljala v konzumne kroge našega ljudstva v taki meri, da se naročila vedno in vedno večajo. Da tovarna omogoči hitrejšo postrežbo svojim odjemalcem je izgradila tekom časa v Ljubljani 3 lične paviljone, v katerih razprodaja vse svoje izdelke. Tekom leta 1920 in 1921 je vodstvo tovarne uredilo tudi svoje lastno kleparstvo, ki izdeluje za lastno potrebo in obenem tudi za tuja naročila pločevinaste doze vseh velikosti. Dnevno jih lahko izvrši do 40.000 komadov. Poleg kleparstva se je koncem leta zgradila in uredila zelo obsežna žaga z dvema pol-nojarmoma, katera krije potrebo z rezanim lesom za domačo vporabo (zaboje) kakor tudi sprejema in izvršuje druga naročila. V tovarni je zaposleno dnevno okrog 150 oseb domačinov, katerim je z obstojem tovarne zasiguran dober zaslužek. Letos je tovarna pričela z izdelovanjem sadnih in sočivnih konzerv. Posrečilo se ji je pridobiti v ta namen prvovrstnega svetovnega strokovnjaka, s čimer je podana garancija, da bodo tudi ti izdelki prvovrstne kakovosti. Letos je tovarna zgradila na velesejmu svoj lastni, lični paviljon, v katerem je prav okusno izstavila vse svoje izdelke. Posebno okusno se ji je posrečilo opremiti svoje sadne izdelke z vabljivimi etiketami], Id so bili izvršeni po načrtu domačega umetnika Maksima Gasparija. Etikete so izdelane v narodnem motivu. Po istem načrtu so tudi izdelani tvrdkini plakati od istega umetnika. Konzervna tovarna »Globus« na Vrhniki je največja tovarna te stroke v Jugoslaviji ter dobavlja tudi vojaštvu in naši mornarici večje množine konzerv. Podjetje je zelo solidno in stoji vedno pod nadzorstvom zdravstvenih organov. Priporočamo tedaj občinstvu, da poseti na velesejmu lastni paviljon tega podjetja, ki se nahaja na desni strani glavne ceste. X Izvozna carina za koruzo v Romuniji. Romunski ministrski svet je svoj čas določil izvozno carino za izvoz koruze na 80.000 lejev. Ker je bil radi te previsoke carine vsak izvoz nemogoč, jo je sedaj znižal na 20.000 lejev za vagon. X Žetev , pšenice v Franciji. Letošnja žetev pšenice znaša po priobčitvi francoskega poljedelskega ministra 79 milijonov metrskih stotov. X Znižanje izvoznih carin za agrarne produkte v Bolgariji. Bolgarska vlada je znižala izvozne carine za agrarne produkte in sicer za pšenico od 1.6 na 0.40 levov, za moko od 1.70 na 0.36 levov za en kilogram. X Rekord izvoza železa v Češkoslovaški. češkoslovaška železna industrija je dosegla meseca julija ponoven rekord. V tem mesecu je izvozila 64.000 ton železnih izdelkov. dustrijska družba dve električni centrali, ki izkoriščata Radovno in to eno pod Slapom Šumom pri Dobravi z ca 800 Ks, drugo pa v Fužinah pri Zg. Gorjah z 600 Ks. Predilnica v Tržiču ima svojo centralo z ca 900 Ks, gradi se pa v Tržiču še ena elektrarna s ca 700 Ks. Vevške papirnice so povečale svojo centralo ob Ljubljanici na Fužinah, tako da proizvaja sedaj ca 1100 Ks. Ta centrala bo oddajala tudi nekaj toka v Ljubljano. Po vojni je bila zgrajena ob Krki pri Zagradu centrala z ca 240 Ks. Poleg navedenih obstoja še dokaj manjših elektrarn kot v Tacnu (150 Ks), v Bistri pri Borovnici, v Novem mestu itd. Projektirana je velika hidroelektrič-na centrala za mesto Zagreb pri Brežicah ob Savi. Gradba se prične v kratkem. Pripravlja se projekt centrale pri Medvodah s 7000 Ks. Velike možnosti izkoriščanja vodnih sil so še ob Dravi. Obstojajo projekti še izza časa Avstro-Ogrske za zgradbo hidroelektričnih central na Dravi in sicer: v Ormožu, Ptuju, Mariboru (Felberjev. otok), Sv. Ožboltu in Breznem. Do izvršitve je menda še daleč, ker bi te centrale stale ogromne vsote. Želeti pa bi bilo, da se te centrale čimpreje zgradijo. Bile bi ogromnega pomena in bi dale^razvoju naše industrije silen razmah. Električne entrale so danes silne gospodarske važnosti. Moderni industri- ielezna industrija- Naša železna industrija izkazuje v zadnjih par letih zelo razveseljiv razvoj ter tvori že zelo močno in pomembno panogo naše celolcupne industrije. K temu hitremu in izdatnemu razvoju sta brez dvoma prav mnogo pripomogla prva dva ljubljanska velesejma. Do leta 1921 in skoro skozi celo to leto je bila produkcija zelo nestalna, naročila so se menjavala v neenakomernih časovnih presledkih, kar je produkcijo močno oviralo. Prvi ljubljanski velesejem je tu povzročil odločilni preokret. Od tedaj datirajo številne naročbe, od tedaj je postala naša železna produkcija živahnejša in enakomernejša, tako, da moremo smatrati jesen 1921 za razdobje v razvoju naše železne industrije. Obenem govori že ta činjenica sama dovolj zgovorno o velikanskem pomenu ljubljanskega velesejma za našo industrijo in za naš splošni gospodarski razvoj. Kajti ravno velesemenj je pokazal domačinom in tujcem, kaj imamo in kaj premoremo. Po osvobojenju je bil položaj naše železne industrije nadvse težaven. Stala je naenkrat v odnošajih, ki so bili povsem različni od predvojnih. Poleg tega Slovenija sama nima železne rude, treba jo je uvažati iz drugih krajev države. Dasiravno je naša država tako bogata na železu, kakor malokatera druga, vendar niso bili naši železni rudniki do zadnjega časa eksploatirani v taki meri, kakor bi lahko bili. Opaziti pa je tudi na na tem polju stopnjevano izboljševanje. Večina naše težke železne industrije je v rokah tujcev, Italijanov ali Nemcev. Edino strojne tovarne in livarne so prešle vsled agilnosti nekaterih naših domačih podjetnikov in pa po prizadevanju Jadranske banke v naše domače roke. Toda sčasoma se bo moglo, kakor je upati, izvesti to tudi pri ostalih podjetjih. Velika železno-industrijska podjetja imamo na Jesenicah, v Štorah in Ravneh. Kapaciteta teh podjetij je zelo velika, skoro 90.000 ton letne produkcije. Toda niti ena izmed navedenih tovarn ne izrablja svoje kapacitete v polni meri. Pred vojno se dejanska produkcija ni ravno preveč razlikovala od kapacitete, med vojno pa je začela produkcija močno padati ter je nazadovala po vojni do ene šestine letne kapacitete. Temu se ni toliko čuditi, če upoštevamo velikanske izpremembe, ki so nastale po vojni, in ki so zlasti težko zadele železno industrijo. Vztrajnemu in smotrenemu delu pa se je vendar posrečilo, premagati vse večje ovire in tako je tudi naša železna industrija končno vendarle prešla preko mrtve točke. Njen sedanji položaj je sicer že razveseljiv, vendar še ne popolnoma zadovoljiv. Brez dvoma pa pri agilnosti naših nidustrijcev ne bo dolgo trpelo, da se bo dosegla ona stopnja produkcije, ki bo onemogočila vsak inozemski uvoz. Omenjena tri največja podjetja izdelujejo najrazličnejše izdelke. Tovarna na Jesenicah proizvaja zlasti mnogo polfabrikatov, vsakovrstno žico, pali- jalni razvoj se odvrača od centralizacije industrije, ker se je izkazalo, da mala podjetja z na višku časa stoječimi stroji, napravami in delovnimi metodami, lahko prav uspešno konkurirajo z veleobrati, če so placirana blizu svojega trga in nahajališča surovin, če imajo na razpolago ceno silo za pogon. Pri produkciji energije pa opažamo ravno nasproten pojav. Iz gospodarskih razlogov je treba graditi kolikor mogoče velike električne centrale. Te morejo razmeroma po nizki ceni razpošiljati tok visoke napetosti tudi na večje daljave. Zato postane danes vsaka večja električna centrala kmalu središče celega sistema večjih in manjših industrijskih podjetij. Prav jasno pa pokaže gospodarsko važnost električnih central denarna vrednost producirane energije. Ljubljanska kalorična centrala oddaja tok po 4 Din kilovatno uro. 73.000 Ks je približno 54.000 kilovatov. Ako vzamemo dnevno za 12 ur polno porabo te energije, za 12 ur pa polovično, znaša to v denarju izražano, pri srednji ceni 2 Din za kv. uro iz hidroelektričnih central, dnevno 1,944.000 Din. Letna produkcija vodnih central v Sloveniji znaša torej ogromno vsoto 699,840.000 Din, pri tem Pa je še za polovico cenejši tok, kot iz kaloričnih central. O prihranku premoga po vodnih silah na drugem mestu. B. S. V PRIHODNJIH VELESEJMSKIH ŠTEVILKAH »JUTRANJIH NOVOSTI« BOMO REDNO PRIOBČEVALI PODROBNOSTI O RAZSTAVLJAL-CIH, O RAZSTAVLJENEM BLAGU IN SPLOH O POTEKU VELESEJMA. často in okroglo železo, žeblje, pločevi- i no, jeklene predmete, strojne dele, ko- ; lesa za transmisije, tračnice itd. Drugo podjetje, jeklarna na Ravneh, izdeluje i jeklo in izdelke iz jekla v precej veli- : kem obsegu, tovarna železa v Štorah J pa železo v palicah in raznovrstne iz- , delke iz litega železa. Poleg teh treh velikih podjetij imamo še izdatno zastopana manjša, ki tudi zaznamujejo lep napredek. V celoti izdeluje naša železna industrija najraz-novrstnejše produkte, od navadnega okova, do velikih voz in strojnih sestavnih delov, gospodarske stroje, ar- ’ mature, kose, srpe itd. Podroben opis je seveda na tem tesnem prostoru nemogoč, zato se omejujem samo na površno sliko naše železne industrije. Pač pa moramo posebej omeniti še tri stroke, to je žebljarstvo, puškarstvo in pa posebej strojne tovarne in livarne, največje podjetje te vrste v državi. Gospodarstvo X Dobra letina sliv v Bosni. Kakof poroča trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu tukajšnji zbornici, so obeti za letošnjo kampanjo sliv v Bosni povoljni. Pričakuje se, da bo letina zelo dobra In da bo znašala, ako ne bo elementarnih nezgod, približno 25.000 vagonov surovih sliv. Z ozirom na to, da vplivata toplota in vlaga praV dobro na normalni razvoj ploda, bo letošnji pridelek popolnoma dozorel in bo blago sočno, posebno okusno in bo vsebovalo zadostno sladkorja. Od letošnjega pridelka se bo uporabilo: okoli 200 vagonov za domačo potrebo in za potrebo lokalnega tržišča: ok“',: 500 vagonov se bo izvozilo v surovem stanju kot izbrano delikatesno blago; okoli 300 vagonov se bo uporabilo za izdelovanje pekmeza; okoli 8000 vagonov sirovih shv se bo posušilo, kar bo znašalo okoli 20uU vagonov suhih sliv. Ostalo se bo pa uporabilo za kuhanje žganja. Vsi merodajni faK-torji in prizadeti krogi so ukrenili potretF' korake, da bo kakovost letošnjega Prid®" prvovrstna. Informacije v vseli vprašanju, , ki se tičejo trgovine s slivami, daje trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu. X Izvoz ovsa iz Madžarske le posta! nemogoč. Letina ovsa je' Mila letos preče» slaba, tako, da so že radi tega cene narastle. Sedaj pa je izdala madžarska vlada naredbo, da se mora plačati pri izvozu ovsa za vsak vagon 8 metrskih stotov ovsa v na-ravi, vsled česar je oves Še dražji. V po-štev pridejo še izredno visoke železniške tarife na Madžarskem, tako, da madžarska oves ne more konkurirati s produkti dru- I gih držav na mednarodnih tržiščih. X Naša žetev In valuta. Letošnja žetev, je bila v naši državi preko pričakovanja dobra. Pšenice se je pridelalo okrog 170.000 vagonov, od katere količine se jo bo izvo- ' žilo približno 30.000 vagonov, kar bo privedlo v državo nekako za 900,000.000 dinarjev tujih valut Poleg tega upa vlada, da bo mogoče letos izvoziti kakih 30.000 , vagonov sliv, kar znači zopet za 175 mili- i jonov dinarjev tujih valut. Na ta način nam j bo žetev pripomogla, da se bo izboljšal di- ! nar in da bo naš proračun prihodnje leto že X Mednarodna razstava mleka in mlečnih Izdelkov v Milanu. V Milanu se vrši od 4. do 30. novembra t. 1. mednarodna raz- : stava mleka m mlečnih proizvodov. Pro" , gram razstave dobijo interesenti v pisanu f trgovske ki obrtniške zbornice y Ljubljani DOBAVE. X Prodaja raznih odpadkov. Pri odeli-ku zavoda za izradu vojne odeče v Novem Sadu se bo vršila dne 17. septembra t. !• prodaja raznih odpadkov Itd. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. , X Dobava moke. Dne 17. septembra 1.1-ob 11. uri dopoldne se bo vršila pri toten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave KhOCH kg čiste pšenične bele moke ničlaricc Predmetni oglas je v pisarni trgovske to obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. „ X Prodaja igralnih kart. Carinarnica v Ljubljani bo prodala 10. septembra ob _ to; uri predpoldne na javni dražbi 236 jedim-igralnih kart. (Pikett No. 62, 32 listov-' Predmetni oglas je v pisarni trgovske “ obrtniške zbornice v Ljubljani toteresenton na vpogled. X Dobava umetnega asfalta. Pri nP[* vi smodnišnice v Kamniku se bo vršila 15. septembra t. 1. ofetalna licitacija 8*^4 dobave 1.500 kg umetnega asfalta. yetL metni oglas z natančnejšimi podatki to -1 pisarni trgovske in obrtniške zbornice >■-Ljubljani interesentom na vpogled^ . _ni X Prodaja raznih odpadkov. V inženirskega skladišča dravske divizus oblasti v Ljubljani, na Kodeljevem vrsua bo dne 10. septembra t. 1. ob 11. uri dopm dne ponovna javna ustmena dražba p ... dajo sledeče količine kovinskih to dr s odpadkov in sicer: okoli 1.000 k« odpao^V; od razne ploščevine, okoli 151 kg 0<1.p^.te2a od železa, okoli 3120 kg odpakov od u železa (od peči, kotlov, itd.), okoli 9 ^ platnenih odpatkov od gasilnih okoli 400 kubičnih metrov lesenih odpauw Predmetni oglas je v pisarni trgoTOlf,. obrtniške zbornice v Ljubljani interese na vpogled.