Leto XXm., It. 257 UpravniStvo: Ljubi lana. Puccinijeva alica >. Telet oo k. 11-22 11-23. 31-24 Inseratai jddeiek: LiuMiana, Pucanijeva ulica S — Teletoo it- 51-do 11-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Uubiianskc pokrajino on poštno čekovnem a vodu it. 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 Ljubljana, nedelja 14« novembra 1943 Prds — Cena t- C 1 z b a i a » » a k d a o razen ponedeljka Naročnina znata mesečno Lit 18.—^ za inozemstvo vključno i »Ponedeliskim Jo-tromc Lil 36.50. Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva alica Stev. 9. telefon feev. 51-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi se ne vračajo. Anhaltend sdiwere Kampfe im Raum von Kiew Sowjeivorstosse nordostlich Kerts ch geseheitert — Aussergewohn-lich hohe sowjetische Verluste i m Mittelabschnitt — Deutsche Kampigruopen landeten aul der I nsel Leros — Insgesamt 23 Transporter mit 150.000 BRT. bei dem Angrif! auf das Mittelmeer-Geleit versenkt oder sc hwer beschadigt Aus dem Fiihrerhauptquartier, 13. Nov. DM5 Di.s Oberkommando der VVehrmacht glht hekannt: Auf der Krim scheiterten nordostlich Kertsch erneute von Panzern unterstutzte Vorstosse dor Sovvjets. Auf der Landenge von Perekop wurden z\vei gegen unsere Stellungen vorgehende feindliche Batallio-ne und in der Bueht westlich der Stadt La ndungsbootansammlungen der Sovvjets dureh Artilleriefeuer zersprengt. Leichte deutsche Seestreitkrafte verhin-derten auch gestern dte Zufiihrung von Nachschub und Verstiirkungen in den feind-dlichen Land?kopf siidl.ch Kertsch und ver-nichteten dabei vier mit Eeiriebsstoff und Munition beladene sovvjetischs Fahrzeuge. Marinekiistenbatterien beschossen Verla-deeinriehtungen und Schiffsziele an der Ta-man-Halblnsel. Sie erzielien dabei Treffsr jn Materialstapeln und zvvischen kle!neai Tr: nsportschiffen, von denen eines exp?o-dlerte. An der Dnjepr-Froi-t kam es vor allem nordlieh Kriwoi Rog, bei Krementschug un;l nord\vestI:"eh Tscherkassy zu lebhaften ortlichen Kampfen. Im Kampf raum von Kievv stiessen nach der blutigen Abwehr schwerer feindlicher Angriffe sudlich und sudvvestlich der Stadt eigene Verbande zu Gegenangriffen vor uiul eroberten einen vvichtigen Geliindeab-sebnitt zuriick. In der Tiefe des Einbruchs-rauraes halten schvvere Iviimpfe zwischen den auf Sfcitonair verstossenden iiberlege-nen fefndUchen Krliften und deutschen Kampfgmppen an. Auch nordvvestlich Kiew \vird hoftig gckitrnpft. Im Mittelabschnitt wiederho!ten die Scv/jets nord\vest!ich Tschernigcw ihre e!;; ' ?n. ven Schiachtfliegem unterstutz-ten Panzeransrriffe und fiihrten neue Vorstosse gegen unsere Front nordlieh Gomel und n- : dv/estlich Smolensk. Alle Dureh-bruchsversnehe vvurden in harten Abwehr-kampf:n unter ausscrgew®hnlich hohen Verlusten des Feindes verhindert und dabei in dem bereits am 11 und 12. No- čml dnevi, m sovi Zr^reb. 12. nov. DNB. Na zborovanju v Zagrebu živečih Ncmcev. ki so se ga udeležili tudi hrvatski min strski predsednik, .številni čla-n vlade jn vodilni hrvatski novinarj. je govori poslevodeči šel t:ska nemške vlade štabni voe ia Siindermann o sovražnikov propagandni vojn,, ki je dosegla letos svoj višek, bila pa je tudi praktično razkrinkana Šiiri leta je postavljal sovražnik pojem »1918« v središče svoje pretinemške agtaeije. Teza o nemškem zlomu je bila končna točka vojnega recepta židovskih propagandnih kuharjev v Beli hiši in na Dov.ning streetu Izkušena v prav tako trdih dogodkih, toda v neomajnem zadržanju se sedaj spominja Nemč ja 25ietnice sramotnega in usodnega dneva v novembru 1. 1918. »Nemški narod.« je izrazil štabni vodja, »dokazuje s svojim današnjim zadržanjem, da sramota iz 1. 1918. ne pada na njega, temveč zgolj na krog slabičev, zločincev in židov, k' so te- vember genonnten Korpsabscbnitt erneut 55 Sovvjetpanzer vernichtet. Bei Newel versuehte der Feind gestern vviederum vergeblich, seinen Einbruchs-raum zu ervveitern. Dureh eigene Gegenangriffe vvurden einige in dem uniiber-sichtlichen Gelande vorgestossene feindliche Abteilungen wieder zuriickgeworfen. In Siiditalien setzte der Feind seine ver-lusireichen Angriffe gegen den Bergriegel zvvischen Mignano und Venafro fort. Es kam zu schvveren Kampfen, in deren Ver-lauf der Gegner einige Hohen beiderseits der Senke von Mignano in Besitz nehmen kcnnte. Dureh Gegenangriffe unserer Truppen wurden sie vvieder erstiirmt und der Feind in seine Ausgangsstellungen zu-riickgevvorfen. Bed fortgesetzten Angriffen gegen feindliche leichte Seestreitkrafte im ostvvar-tigen Mittelmeer erzielte die Luftivaffe Treffer auf insgesamt fiinf Einheiten, die schvver beschadigt vvurden. Nach dem dvorc.h diese Erfolge und dureh laufende Luftangrfffe auf Stiitzpunkte der Insel Leros die Voraussetzungen fiir ein Un-ternehmen gegen Leros gesehaffen \va-ren, landeten In den friihen Morgenstun-den des 12. November im Zusammemvirken mit Kampf- und Transportverbanden d"T Kriegsmarfne und Luftvvaffe mehrere Kampfgruppen, darunter auch Fallschirm-jiiger, auf der Insel. Die Kampfe mit der brlttsrhen und badogliohorigen Inselbe-satzung sind noch im Gange. Nach Meldung deutscher Fernaufklarer erhiclten bej dem im gestrigen Wehr-mnchtberieht gemeldeten Angriff unserer Luftvvaffe gegen ein feindMches Geleit an der nordafrikanisehen K liste elf weitere Frarhter Bomben- oder Torpedotreffer. Insgesamt wurden somlt 23 Transporter mit etvra 150.000 BRT versenld; oder so schwer beschadigt, dass sie ihre Fahrt nicht fortsetzen konnten. Dureh Storangriffe einiger feindlicher Flugzeuge im vvestlichen Reiehsgebiet ent-standen in der vergangene Nacht nur un-erhebliche Schaden. Begolistični oklepniki streljajo po napadena Bejrut, 13. nov. DNB. Degolistični cklop-nik^ so se vozili v petek" zjutraj po ulicah libanonskega giavnega mesta, ko so se zbirale množice- da bi demonstrirale proti are-tac, i libanonskega predsedn ka in njegovih mkistrov, poreč.; Reuter iz Bejruta. De-golisti so začeli streljati s strojnimi puška, m; na množice in so ubili več ljudi. Iz množice je nekdo vrgel ročno granato na oklop-n:k, ki je zgorel. V muslimanskem ekraju Basti je množica zgradila barikade, proti katerim so nastop li oklopniki. Bilo je tudi precej streljanja. Vedno več senegalskih čet in mornarjev se zbira v Bejrutu, žene in otroci se skri. vajo v mošejah. Preskrba z živili je vedno bolj ogrežena. Smirna, 13. nov. DNB. Jeruzslemski radio poroča, da so senegalski črnci na povelje degolisfčnih oblasti ponovno streljali na množico na glavnem trgu Bejruta. Mnržica je napadla francoske vojaške avtomobile. jih prevrnila ter strgala številne degrvUstične zastave. Solun, 13. nov. DNB Kakor poročajo iz Be.ruta, zavzemajo srditi spopadi med li-b nonskim prebivalstvom in degolističnimi četami vedno resne'ši obseg. Degolisti so se pred razgrajajočo množico umaknfli iz manjših ulic in predmestij v glavne ulice. Število mrtvih znaša na desetine, število ranjenih pa je mnogo večje, vendar ga je zelo težko približno ocenit1'. Senegalske čete so poskušale v petek za_ sesti hišo liban:nskega predsednika toda v njej so se zabarikadirali njegovi prijatelji, ki so se krepko uprl" ter so morali Se-negalci opustiti napade in se umakniti. Na-dal nji spopadi so se pripetili, ko so se mo-hamedanci podajali opoldne v mešejo k molitvam. Težki spopadi so bili tudi v Tripolisu, kjer nobena k' jr last degjI.stičnih uradn;kov ali z&sebf kov, ni ostala nepoškodovana Poleg šit vilnih zasebnih pcs'o. pij je na^žics ra;.i.ri'a v petek tudi v a dno poslopje in ga zažgtla. Edin libanonski irmister, ki aj bil aretiran. e Mr-1jd Ar s1- n ki se mu je posrečilo pobegniti. Ms^jo, da vodi up->.'n.ško gibanj- Solun, 13. n?v DNB Predsednk libanonskega parlamenta Sadri Hama-ii n ve' poslancev s- brani .istiti poslopji par-1 menta v katerem se še vedno nabavo. Tako P3roča iadio L t ro. daj padli v hrbet boreči se fronti. V takem spominu predstavljajo za nas novembrski dnevi 1. 1943 zadoščenje n odločnost, za sovražnika in njegove pisune pa prav črne dneve. Ovržen je njegov najbolj vabljivi argument. Posloviti se morajo od svojih najlepših sanj, njih geslo* »1918«, njih novembrska laž je razbita Neor krite -e neufajiiive ftoMjo pred svetom trdnost, ncomajnost in odločnost do zmage nemšjkega naroda « Končno je izjavil štabni vodja Siindermann, da to spoznanje ne bo zgrešilo svojega učinka tudi pri narodih, ki so bili nahujskan' v vojno proti Nemčiji in Evropi. Zagreb, 13. nov. DNB. Na ustaškem zborovanju je govoril prosvetni m nister dr. Maka-nec o boljševiški nevarnosti. Naglasi, je, da komunizem zanika vse, kar nas upravičuje s ponosom imenovati se Evropce. Vladna palača Neprestani težki boji na prostoru pri Kijev« Izjalovljeni sovjetski sunki severnovzhodno od Kerča — Izredno velike sovjetske izgube v srednjem odseku — Nemške čete so se izkrcale na Lerosu — Pri napadu na ladijsko spremljavo v Sredozemlju je bilo potopljenih aii poškodovanih 23 prevoznih ladij s skupno 150.000 ton. ulicah Bejruta in zažgana Napovedujejo se novi strogi ukrepi Zeveva, 13. nov. DNB. De Gaullov »osvobodilni odbor« v Alžiru je po neki Reuter jevi vesti objavil v petek zvečer, da bo general Catroux odletel takoj v Bejrut. — Ima vsa potrebna poblastila za ukrepe na mestu. Kakor poroča Reuter, ima Catroux pooblastilo, da izvrši najstrožje ukrepe v zaščito degolističnih interesov. Tudi Druži proti degolistom Ženeva, 13. nov. DNB. Reuter jev posebni dopisnik v Kairu Craleley, je poslal v London kablegram da krožijo v Bejrutu uradno še nepotrjene vesti, da se zbirajo plemena Druzov z namenom, nastopiti proti degolistom Angleži soodgovorni za dogodke v Libanonu Ženeva, 23. nov. DNB. Vernon Bartlett označuje v »Nevs Chroniclu« libanonsko krizo kot eno najbolj mučnih mednarodnih kriz, ki jih je Anglija doživela od začetka vojne. Protesti in pozivi, ki prihajajo na razna angleška oblastva v Srednjem vzhodu od vlad arabskih držav, so naravnost mučen znak. kako se je razširilo mnenje, da je za razvoj dogodkov v Libanonu odgovorna Anglija. Bern, 13. nov. DNB. »Suistse« označuje frp-nrosko-angleško politiko v Libanonu takole: Angleži in degolisti so pri vojnem pohodu v Siriji nastopali kot osvoboditelji in obljubljani neodvisnost. Sirijci in Liba-nonci so sprejeli te obljube resno in so tudi pri volitvah delali in nastopali na osnovi teh obljub. Bilo je pričakovati, da bodo volitve dale tako zastopstvo, ki bo proglasilo neodvisnost. Zato ni mogoče imenovati spretno politiko, če degolisti sedaj nastopajo proti posledicam, za katere so sami ustvarili pogoje. Napaka je nastala že ob koncu zadnje vojne, ko sta začeli Anglija ta Francija nastopati v arabskih deželah Sredn;'ega vzhoda kakor v kolonijah. Ta napaka je vodila k neznosnemu položaju, kajti arabski narod se hoče združiti navzlic vsem umetnim delitvam. Gibanje za neodvisnost, ki se je pojavilo v Libanonu, je za to doka^ in sicer ne zadnji. Flihrerjev glavn; stan, 13. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na Krimu so se severnovzhodno od Kerča izjalovili ponovni z oklopniki podprti sovjetski snnki. Na Perekopski ož|ni sta bila razbita dva sovražnikova bataljona, v zalivu zapadno od mesta pa zbirališče sovjetskih izkrcevalnih čolnov. Nemške lahke pomorske edinice so tudi včeraj preprečile dovo^ dopolnitev in oja-čanj na sovražnikovo mostišče južno od Kerča ter so pri tem uničile štiri s pogonskimi sredstvi in strelivom natovorjrne sovjetske ladje. Mornariške obalne baterije so obstreljevale razkladalne priprave ter ladijske cilje nn Tamanskem polotoku. Pri tem so dosegle zadetke v skladiščih materi jala in med manjšimi prevozn.ml ladjami, katerih ena je eksplodirala. Na Dnjeprovem bojišču je prišlo predvsem severno od Krivega Roga., pri Kre-menftugu in severnozapadno od Čerkasov do živahnih krajevnih bojev. Na bojišču pri Kijevu so prešli po krvavi obrambi težkih sovražnih napadov južno in južnozapadno od mesta lastni oddelki v protinapade ter so ponovno osvojili važen odsek ozemlja. V globini vdor-nega področja se nada'jujejo težki boji med nadmočnimi sovražnikovimi silami, ki prodirajo proti žitomiru, in med nemškimi četemi. Tudj severnozapadno od Kijeva se bijejo srditi boji. V srednjem odseku so ponovile sovjetske čete severnozapadno od Cermgova svoje močne napade oklepnikov, podprte z bojnimi letali in s.o izvedli nove sunke proti naši fronti severno od Gomela in severnozapadno od Smolenska. Vsi poizkusi prodorov so bili preprečeni v težkih obrambnih bojih. Sovražnik je imel izredno velike izgube ter je v odseku armadnega zbora, ki je bil cmon.fen že 11. in 12. novembra izgubil znova 55 oklopnikov. Pri Nevelu je sovražnik včeraj znova zaman poizkušal razširiti svoje vderno področje. Z lastnimi protinapadi so bili zopet vrženi na^ai nekateri sovražnikovi oddelki, ki so napredovali na nepreglednem ozemlju. V južni Italiji je sovražnik nadaljeval svoje izgubpolne napade proti gorskemu zapahu med Mignanom in Venafrcm. Prišlo ie do težkih ho.iev. med katerimi je uspelo sovražniku zasesti nekaj višin na obeh straneh mignansksga sedia. naše čete pa so jih s protinapadi znova osvojile in vrsrle sovražnika nazaj na njegova izhodišča. . . Pri stalnih napadih proti sovražnim lahkim pomorskim edinicam na vzhodnem Sredozemskem morju je zadeJo letalstvo skupno pet enot, ki so bile težko poškodovane. Ko so bile s temi uspehi in s tekočimi letalskimi napadi na oporišča na otoku Lerosu ustvarjeni pogoji za napad na otok, se je v zgodnjih jutranjih urah 12 novembra na njem Izkrcalo v sodelovanju z bojnimi in prevoznimi oddelki vojne mornarice in letalstva več bojnih edinic, m;-d njimi tudi padalci. Boji z britansko in b-do-glijevsko otoško posadko se nadaljujejo. Po poročilih nemških izvidniških letal za dolge polete je hšJo pri napadu našega letalstva, javljcnem v včerajšnjem vojnem poročilu, na sovražno ladijsko spremljavo ob severni afriški obali zadetih z bombami ali torpedi 11 nadaljnjih tovornih ladij. Skupno je bilo torej potopljenih ali tako težko poškodovanih, da ne bodo mogle več nadaljevati svoje vožnje, 23 prevoznih ladij z nekako 150.000 tonami. Vsled motiinih napadov nekaterih sovražnih letal nad zapadnim državnim področjem je bila v pretekli noči povzročena le neznatna škoda. Napad na ladijsko spremljavo v Sredozemlju Berlin, 13. ncv. DNB. Vojno poroičlo z dne 12. novembra je omenilo napad nemških bojnih in torpednih letal na sovražno spremljavo na Sredozemskem morju, ko sta bila potopljena dva rušilca ter 4 tovorne ladje z 29.000 tonami. Ta napad je bil 11. novembra med 18.15 in 19. v višini rta Ivi vzhodno ed Orana. Spremljava je vozila v vzhodni smeri z brzino 8 morskih mil. Tovorne ladej, ki so odrivale 6000 do 11.000 ton, so bile natovorjene s težkim voinim materijalom in oskrbo, kar je bilo videti iz tega, ker so vozile zelo globoko. Nemška letala so napadla navzlic močni obrambi v nizkem poletu, da bi bombe in torpedi čim uspešneje zadeli cilj. Kov letalski napad na neapeljsko luko Berlin, 12. nov. DNB. Močni oddelki nemških bojnih letal so izvedli v noči na 10. november nov hud napad na neapeljsko luko- ki je najvažnejše oskrbovalno operšče anglo.ameriških armad na obali spodnje Italije. V zašč to svojih ladij, zasidranih v neapeljski luki in pristan:šču, je sovražnik občutno ojačil svojo obrambo. V gostih, zaporedoma si sledečih valovih pa so naši bo-'ni oddelki predrli zaporni pas baterj sovražnikovega protiletalskega topništva in žaremetov, ter zadeli s številnimi težkimi ruš'lnimi bombami prevozne ladje in pristaniške naprave. Dragocene oskrbovalne potrebščine so bile uničene, en tovorni parnik pa je bil z zadetkom v polno potopljen. štiri srednje vel ke oskrbovalne ladje so bile težko poškodovane. Napad naših oddelkov težk:h bojnih letal v noči na 6. november proti sovražnikovi oskrbovalni plovbi na področju neapeljskega pristanišča je prizadel po sedaj znanih vesteh izvidnikov ta slikah težke izgube Angležem in Američanom. Pri tem napadu je bil potopljen en tovorni parnik s 3000 brt., 5 trgovskih ladi j s skupno okoli 27.000 brt. pa je bilo tako težko zade- tih, da zelo verjetno lahiko računamo z njihovim uničenjem, štiri oskrbovalne ladje z okoli 20.000 brt. so bile z bombnimi zadetki in z zadetki '"z bližine prav tako težko poškodovane. S tem nemškim letalskim napadom je bilo popolnoma uničenih ali vsaj za mnoge mesecev izločenih iz prometa okoli 50.000 brt. ladjevja. Istočasno so bile zadete z bombam- v neapeljski vojni luki štiri angleške podmornice, od katerih sta pričeli dve goreti. V Sredozemlju potopljen ameriški rušilec Stockhoim. 13. nov. DNB Kakor poroča Reuter, je ameriško mornariško ministrstvo v petek zvečer objavilo, da je sovražnih potopil 6 novembra na Sredozemskem moTju rušilec *Beatty«. Nov uspešen letalski napad na Leros Berlin, 13. nov. DNB. Vojaške naprave sovražnika na otoku Lercsu so b ic tudi 11. novembra predmet napada nemških letalskih sil. številne bombe so padle na tc p -niške postojanke in skladišča streiiva. kjer so nastali požari in eksploz je. Na polro-čju Dodekaneza in na vzho nen Sredozemskem morju so nemška bojna letolx zadela štiri sovražne vojne ladje, izmed katerih je ena obtičala na morju v plamenih. Tudi ostale ladje so dobile težke poškodbe. Na južnem italijanskem bojišču so napa Tla nemška brza bojna letala 11. novembra zbirališča sovražnih tovornih a vtomobilov in postojanke topništva pri Ve-nafru ter dosegla več zadekov v p lno. Nad bojiščem in obalo vzhodnega Jad ana je uničila nemška obramba 5 sovražnih letal. Pri napadu sovražnih lovskih bomi.n -kov na nemške postojanke 10. novembra sta trčili skupaj dve sovražni letali ter strmoglavili v plamenih. Angleški general ujet Berlin, 13. nov. DNB. V bitki pri Pa!ist: v bližini jadranske obale je 8. novembra padel v nermko ujetništvo angleški oeneral Staverlv, poteljnik topniške brgade, skupno s svojim or-donančnm častnikom. Komunistična „£fstka" v Alžiru Algeeiras, 13. nov. DNB. Pred dnevi je bil ustanovljen v Alžiru »posvetovalni« zbor, ki naj prevzame vlogo parlamenta. V ta »parlament« so bili odposlan: tudi komunistični zastopniki. Na sej; 10. novembra so- nastali nepopisni prizori, ki so spominjali na najhujše dneve parlamentarizma »ljudske fronte« v Franciji. Komunistična poslanca Donte in Mercicr sta zahtevala v burnih debatah glave prejšnjega notranjega ministra Pucheua, ki je sedaj v policijskih zaporih vzhodno-maroškega mesta Meknes, nadalje nedavno aretiranega generala Bergereta. ožjega prijatelja in sotrudnika Girauda, ter prejšnjega veleposlanika Peyroutona. ki je moral na zahtevo De Gaulla prdati ostavko kot generalni guverner Alžiria. Nato so nastali dramafnči spopadi, ker sta oba komunista zahtevala krvavejše čiščenje ter najostreje kritizirala sedanje delovanje preiskovalne komisije. Za predsednka zbora je bil izvoljen socialist Feliks Godin, za podpredsednika pa komunist Mercier in Žid Bosman. Bengaliji grozi še večja lakota Stockhoim, 13. nov. DNB. »Ncas Chroni-che« poroča iz Kalkute: Če ne bodo podvzeti takojšnji ukreni za kontrolo žetve riža. bo v Bengalij-' prihodnje leto še večja lakota kakor letos. Borba proti mednarodnemu židovstvu Mednarodno židovstvo, ki ima najjačje postojanke v anglosaških državah in v Sovjetski Rusiji, je izzvalo in skuša izrabiti sedanjo borbo narodov v to, da se dokončno polasti nadvlade nad vsemi narodi sveta, posebej še nad evropskimi. V ta namen so izzvali vojno, ki bi se po njihovih načelih morala končati predvsem z uničenjem Nemčije. Med nemškim narodom je namreč prišlo do popolne zavesti ono čustvo odpora proti Židom, ki ga podzavestno čuti vsak narod, le da je to čustvovanje ostalo Izven Nemčije vedno v podzavesti množic in se je le sem pa tja očitovalo v elementarnih protižidovskih programih in sličnih pojavih. Voditelji drugih narodov se niso nikoli poglobili v proučevanje tega pojava, marveč so lahkomiselno smatrali odpor proti židov-stvu za nekak primitiven izbruh, ki ostav-Ija grd madež na časti naroda. Ta plitvi nazor so narekovali voditeljem arivskih narodov židje sami, kajti v njihovi posesti so bili skoro vsi listi, tvoreči javno mnenje Evrope, židje so nadalje gospodarili v vseh založbah ?n so po mili volji že v kali zatirali vsak poskus odpora proti židovskemu monopolu v sredstvih za ustvarjanje javnega mnenja. Takih poskusov ni bilo malo, lini pa so še vedno brez učinka, kajti židovsko gospostvo je bilo že tako trdno zasklrano, da se je zdela nadvlada j Židov nad svetom le še vprašanje prav kratke dobe. Enega takih poizkusov je bil pred kakima dvema desetletjema tvegal znani ameriški veleindustrijec Henrv Ford. Izdajal je v Dearbornu revijo, ki je prinašala ostre, toda zelo stvarne protižidovske članke. Revija pa je izzvala tako silovito gonjo vesoljnega židovstva. da se je moral Ford neslavno umakniti in slovesno preklicati svoji »zmoto«. Vidi se, da je bilo židovstvo že takrat v Ameriki tako močno, da je u srna'o v kozi; ros: enega izmed prvih bogatašev Ameri*:e; lahko fi mislimo, kak ne-n^peh je bil prisojen ljudem, ki so si iz či-.tera domoljubja brez zaledja ogromnega kapitala predrznili udarit" po Židih. Arijski narodi so se spričo takih prilik potapljali v židovstvu in so bil: na najlepšem petu, da se nekega dne zbude kot hlapci »izvoljenega ljudstva«. Do tega bi bilo tudi nesporno prišlo, da ni v Nemčiji, kjer sc je bilo židovstvo močno razbohotilo, vstal mož, ki je postal neutrudljiv glasnik in propovednik antisemitizma. Adolf Hitler je oni mož, ki jo globoki, toda podzavestni odpor arijcev proti Židom izpremenil v zavestni srd dn nadutega, oderuškega nosilca demoralizacije in razsula narodne skupnosti. Adolf Hitler je neustrašen in neutruden propovednik antisemitizma v onih brezupnih letih, ko je dobra meščanska družba 7 ogorčenjem odklanjala VM.?ko senco proli-židovskega mišljenja ket nesodobno in neolikano pretiravanje. Fiihrer pa se ni ustrašil tega nasprotovanja. Budil jo Nemce in jim z otipljivo raziočnostjo slikal pogubno vlogo židovstva in grozne posledice njegovega delovanja. Hitlerjeve ognjevite besede, prežete z živo vero, so naposled tudi res strnile ves nemšlu narod pod praporom antisemitizma. Kolikor bolj pa se je v Nemčiji kazal ta razvoj in kolikor bolj je idovstvo izgubljalo eno postojanko za drugo, toliko srdi-tejše, jačje in drznejše je postajalo židovstvo v drugih državah. Žid je v svojo obrambo vprege! marsikatero evropsko državo, katere prebivalci so bili v svojem bistvu takisto protižidovsko razpoloženi kakor nemški narod. Ustvarjale so se koalicije, katerih namen je bila le obramba židovstva, dasi so dotične zvezne pogodbe vsebovale čisto drugačne določbe. Žid je pri vsej tej gonji ostal lepo skrit v ozadju, zanj in za njegove koristi pa so morali v boj milijoni arijskega človeštva. Današnji orjaški boj ima še vedno isti značaj, kajti proti Nemčiji in Evropi stoje tri države, v katerih je židovski živelj vsemogočen. Te države so Amerika, Anglija in Rusija, te tri države se bojujejo za židovske koristi, dasi na ves glas govore o člove-čanf-kih pravicah, o demokraciji in o siični navlaki: Američan, Anglež in Rus o v svojem bistvu le hlapci, ki so se udinjali »Izvoljenemu ljudstvu«. Tretja letalska bitka prt Bsogaluvillfs Nadaljnja sovražna križarka potopljena, 1 bojna ladja, 2 nosilki )etai, 1 velika križarka m 3 male križarke poškodovane Toki«, 13. ncv. (Vzhodnoazijska služba DNB). V tretji letal-CTk: bitki pri Bougain-villu 11. novembra so potopila japonska letala sovražno križarko ali velik rušilec. Razen tega so b;li deloma težko poškodovani 1 sovražna bojna ladja, 2 veliki letalonosilki. 1 vel'ka križarka in 3 male kri. žarke ali rušilci. Sestreljeni sta bil: 2 sovražni letali. Japonci so izgubili 30 letaL Tokio, 13. nov. DNB. K ponovnemu velikemu uspehu }?ponskega letalskega orožja v »tretji leta"ski bitki pri Bougainvillu« poročajo dodatno, da se boji v vodah pri otoku Bougainvillu nadaljujejo z največjo srditostjo. Poleg te »tretje letalske bitke« so b;la po poročilu japonskega glavnega stana ameriška mostišča na otoku Bougainvillu v zadnjih dneh večkrat cilj japonskih bombnih napadov. Tako je bil pri rtu Torokina sovražni prevozm psrnik zažgan ln potopljen. V noči na 12. novembra so Japonci napadli otok Mono. Pri tem je bil velik vlač;lec- ki je vozil skupaj z drugimi sovražnimi ladjam', zažgan Od teh operacij se pet leta/ ni vrnilo. Med nočn-m napadom 11 novembra na otok Manomea v skupini Ellice so prodrla japonska vodna letala sovražno protiletalsko cbrambo in bombardirala z velikim uspehom vojaške naprave. Tokio, 13. nov. (VzhodnoazfjSka služba DNB). Američani so 11. novembra napadli japonsko oporišče Rabaul. Kakor poroča japonski glavni stan, je japonska obramba dosegla med napadom ameriških le- tal pomemben uspeh. Japonska mornarica in mornariško letalstvo sta sestrelila 71 izmed skupno okel' 200 napadajočih sovražnih letal. Japonsko letalstvo je v bojih izgubHo 10 letal, med tem ko mornarica poroča o enem potopljenem rušilcu in lahkih poškodbah neke križarke. Ameriška stiska zaradi poraza pri Bougainvillu Bangkog, 12. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Roosevelt si še vedno ne upa priznati ameriškemu narodu težke ladijske izgube v obeh letalskih bitkah pri Bougainvillu. pač pa poizkuša potom nekega govornika iz glavnega stana Mac Arthurja v dolgem demantiju pomiriti ameriško javnost. Ta govornik je namreč trdil, da so japonski podatki o ameriških izgubah pri Bougainvillu »kratkomalo iz zraka sneti«. Od 1. septembra naprej »ni prišlo do nikakih resnejših izgub in večjih spopadov«. Ameriška taktika o priznanju izgub je že od Pearl Harbourja dovolj znana. Razen tega pa je, kakor znano, celo vodja vojnega poročevalskega urada Elmer Daviš lani v novembru izjavil, da »morajo biti takšne vesti pogosto nekoliko časa zadržane, da se sovražnika premoti«. Tako bo narod eZdinjenih držav bržkone šele po dolgem času, če sploh kdaj zvedel, da japonske trditve niso bile vzete iz zraka, temveč so bile ameriške ladje uničene z napadom iz zraka. V »dolenjski republiki" Razgovor s FTotikcsmmističnlm leglsnarjem, ki je bil več tednov ujetnik komunistov Pred kratkim sem obiskal na domu mladega človeka, ki je bival v »svobodni slovenski republiki« ves čas. ker je obstajala. Na vrath sem mu podal reko in se mu predstavil, toda začudilo me je, da mi je prcž'1 levico. V hipu me je spreletelo: ranjen in mogoče celo ob roko, toda bilo m tako hudo, nabral si je v sklepe !e močno revmo. Sedla sva in gledal sem mu v izmučeni cbraz Gospodinja m njegova scrodn:ca sta cpravljih gospodinjsko delo, on pa mi je pripovedoval : Dne 8. septembra je odšla skupina, v kateri sem bil tudi jaz. proti Velikim Laščam. Vedeli smo. kaj utegnejc storiti rdeči, zato sme jih hoteli prehitet,. Uspelo nam je v Zeiim-Ijah, da smo razerož li razpadlo italijansko edinko. Nato smo zavzeli Velike Lašče. Ker so postali komunisti močni — ojačih so se z ba-doljev&kimi izdajalci in njhovirr orožjem — smo se morali umikati. Na nas niso streljal le slovenski komun-sti, marveč smo se morali umkati predvsem zaradi italijanske kanonade Nekaj edin e vaške zaščite se je umaknilo pravočasno za ljubljanska blck. mi pa smo bili prisiljeni zaradi tako močnega strojniškega in topn škega ognja odložiti orožje. Potem smo mera!; dvigniti roke kvišku m tako stati cb plotu. Kdor se je gan'l, jc tvegal življenje. Mlad ljubljanski študent je dobil kroglo v hrbet... V oblasti politkssnisarjev Zbrali so nas v živnski vagon in nas peljali preti Grosuplju. Ko so se pojavila na nebu nemška letala, je začela tuliti s:renn na lokomotivi. Naši stražarji so se spustili v beg, nas pa so pust;li zaprte v vagonih. Naposled smo dospeli v Grosuplje, kjer nas je sprejel polit komisar. nek: medicmec Milan. Zaprli so nas v k"et, kjer smo dobili že neko uč;teljico. Tam smo ostali tri dni na golih tleh in cb malen kestni hrani Potem so nas odpeljali v Trebnje, kjer sta nas stTažila dva Kroparja. Med pogovorom smo dognali, da fanta prav za prav nimata pojma o komunizmu, bila sta nrisi'no mobilizirana, zato smo se htro dobre ' 'meli. V zapor so nas hodili venomer oy edovat: »Aha. to so pa tisti — izdajalci.« — »So že kar zreli za kroglo!« Politkcmisar, ki nam je pregledoval izkaznee, je pogledal salezjanca dr. B!atn'ka in vprašal: »Ti si far?« Mi sme b.li vsi tiho, dr. Blatnik tudi. Mladenič je vprašal še enkrat. V celic: je bil še vedno molk Na tretje vprašanje je odgovoril vprašanec: »Ja;? sem dr Blatnik, salezijanskj duhovnik« »Pa debro.« je dejal politkom'sar, »sedaj ne nosiš več tistega hudiča?« Pri tem je kazal na duhovniško obleko na fotografiji. Isti mladenič je imel z nami često razgovore. Začel je po navadi takole: »Tovariš, kako gledaš ti v bodočnost slovenske svobodne republike?« Jaz sem mu nekoč, ko me je vpraša1, odgovoril: »Nastala bo zmešnjava, da človek nc bo vedel, kdo pije in kdo je krčmar.« To me je kasneje obremenjevalo. Pretresljiva usada prisilnega moMliziranea Se nekaj je, kar me je v Trebnjem zelo pretreslo: Prisiljeni mobliz ranec se nikakor ni hctel sprijazniti s svojo usodo, skočil je z prvega nadstropja na dvorišče. Pravijc, da st mu je zmešalo. Na tla je priletel brez resnejših poškodb, vendar si je hotel vsekakcT vzeti ž vljenje, ker se ni mogel na drugačen način umakniti politkomisarju. Odstrani' je cementni pokrov na vodnjaku in skočil v globino Po lestvi se je spustil v vodnjak nekdo iz čete, teda ni opravil n'č, zato so od meiscrja prinesli vrv s kavljem in tako iskali po vodi utopljen-čevo truplo. Slednjič je kavelj zagrabil utopljenca za spodnjo čeljust; take sc izv'ekl: nesrečneža na suho. Nekje so popoldan dobili voziček, ki sta ga vlekla dva dvanajst- al: trinajstletna fantiča. Seveda so opravil5 pegreb brez duhovnika. Osem, deset komunistov in kemunistk je šlo za krsto; m da je bila tragedija še kemična po vrhu. so prepevali komunist'čno pesem: »Nabrusimo kose. že čas dozoreva ...« Rekli so, da je bil pokojnik njihov borec in da zasluži počastitev. V novomeških zaporih Odpeljali so nas v Novo mesto v sodne zi-pciTe, kamor so nas hedili ogledovat kakor medvede v zverinjaku Glavna sodnica je bila neka Vida. komun stka iz Mckronoga. »tožilec« pa je bil 18ietni fantič. »Tega smo likvidirali«, je namignil nekega večera ta »tožilec« »sodnici« Vid , kažoč na- I me. »Nekam vel'k je, treba bo dveh krogel.« Vso noč n:sem zat snil očesa, pripravlja! sem se na smrtno uro. Naša hrana je b'la slaba, na dvorišču pa so prirejali »osvobodile:« zabave in pojedine, da nas je ščegetalo v nos. Plesal; so in pili. kakor da nas hočejo z veselico posprem'ti na oni svet. Prišla pa je huda ura za vse. Nemška letala so se pojavila nad nami. Več na razbojnikov se je razkropila, nas pa sc- pustili zaprte v celicah Od siln;h eksplozij so popokala v celicah vsa okenska stekla. Zračrn pritsk nas je pometal ob tla, potem je zagrabil vsak svojo sla-mar co, da bi se tako zaščitil pred razstrelki. Naši ječarji so stali z naperjen'mi samokres ; tako so vztrajali, dokler ni postal bombni napad resda nevzdržen in smo se pripravljali na smrt. Profesor Kek in dr. Blatnik sta nam dala odvezo, m ječarj", ki tudi na svoje življenje niso dali več mnogo, so medtem spravili revolverje v torbe. V kleti gradu Breitenau Drugo jutro cb treh jc step 1 picd nas polit-komisar in nam rekei: »Tovarši, vzamemo vas v zaščito Odpel :al: vas bomo na varno.« Naložili so nas na avtomGb;le in nas odpeljali na grad Bre tenau. Namestili so nas v kleti na gola tla. Bilo nas je 86 moških, žensk in otrok. Tukaj se je začelo pravo gorje. Ležišča so bila gola tla. prostor vlažm in mrzl. Lotevati se nas je začenjala angina in revmatizem. Sam sem s- nabral v sklepe toliko revme, da ne morem hoditi, desno roko pa komaj dvignem. Dr B!atn;k je zbolel za angino. Hrana je bila ze lo silaba. podnevi smo se sončil ob grajskem zidu. kadile- pa So pobiral; suho listje divje trte in oreha, zato je bilo pa ponoči v kleti strašno kašljanje Slednjič so nas začel" zasliševati. Neznani za-sJilevalec je postopal z nami lepo ir nas nn ogovarjal > »tovariš1«, temveč z — »gospod«. Rekli so nam, da nam podarjajo življenje, ker smo bili zapeljani. Vse moške, ki ao le mogli stat' na nogah, so poslali v delavski »bataljon« v Novo mesto. Učeni „major" Djuro Tukaj se je začelo novo življenje. V »bataljonu« nas je bilo okrog 200, komandant pa je bil »major« Djuro, Hrvat m prej snaž'lec luči na novomeški železniški postaji. Ta naš »major«, ki je kaj hitro anvanziral, je budno pazil na nas. Propalm bivšim žandarjem, k so nas stražili, je dal ukaz, da morajo streljati, če bi se le komu od njih zdel kdo sumljiv ali pa bi se le v mislih upiral mislit' po komunistično. Hrana je bila vodena, kraha pa le za pol žem-lje. »Major« Djuro nam je držal vsako jutro politične ure. Govoril je proti »farjem«, ki da so vsi zreli za 6trel. Seveda je bilo treba ploskati in se navduševati, sicer bi lahko pastah »pro'etarsko nezavedni« in bi nas stalo to glavo. Djuro nam je tudi vedno in neprestano ponavljal: »Momci, nemojte begat, jer du vas streljat.« Al' pa je bil njegov dnevni šlager: »Kažem vam ja, dečki, nema Boga. Kar crkneš, crkneš — gotovo « In še je zaključil z grožnjo: »Zato neču trpeti, da se molite Bogu. — Radite j gotovo!« Rešeni! Pospravljali smo ruševine. Meni je nekako le uspelo, da so me poslali kot revmatika v bolnico, kjer sem tudi pr čakal nemški vojsko in domobrance. Nemški oficir, ki se je razgo-varjal z nam. srbohrvaško, se je zanmai zame. Povedal sem mu svojo storjo in je ukazal, da me morajo takoj spustiti na svobodo Zan mai se je za ves delavski bataljon Ker smo mu povedali, da so to vS) protikomunisti ir zatorej prisilno v delavskem bataljonu, je spustil vse na svobodo. Rekel je. naj gre vsak na svoj dom. tisti pa, k niso iz mesta, naj počakajo toliko časa, da bosta zasedla njihova bvališča nemška vojska in demobranstvo. potem naj se vrnejo k družinam in se iotijo dela T-7 vvrr^^te. tirasjorjeni Tako je pripovedoval moj informator. Utrudilo- ga je govorjenje, saj je še ves izčrpan n zaradi bolezni oslabel Videl sem tudi. kako ga je obujanje spominov na težke dm. ki. je bil ujetn'k kemunističn h razbojnikov 'n na žalostne doživljaje teh časov znovu močne pretreslo. Zato ga nisem hotel nadlegovati šc s spraševanjem po podrobnoetih Samo eni s-m ga še vprašal: »Pczabil: ste mi povedati, kaj ie b'le tisami, ki n;so prišli k delavskm oddelkom, temveč so ostali v zaporih? Veste kaj o nj hovi usod?« M'adi mož se je zdrznil n z muko odgovoril: »Ko so prišli Nemci, so osvobodi, zaprte kar jih je bilo še ž vih Za' pa sc našli v ccl-cah tud: neka; mrtvh Umorjeni so bil s strel; v glavo.. .« Zopet se je zdrznil cb tem spom nu potem pa po kratkem presledku trpko končal • »Svoje plačilo so deb li tudi rablji. Videl sem mrtve tudi nekatere rabelj-ske žandarje. k: so se b:l' pridruž:l: komunstičnim razbojn kom in nas strahova h v delavskem bataljonu. Veste, če sem mel kaj usmiljenja de človeka, me je sedaj zapustilo in bi se ne premišlja! ubiti komunista Trdoglavim Ljubljančanom pa b privoščil nekaj dni »svobodne repubHke« Vem da bi b'la to najboljša pret komunistična propaganda. boljra cd vaše reportaže« S toplo zahvalo sem se pcs'ovil Ob odhodu mi ie mpt?el zopet pedati s?.mo levco Ljenko. -A- Dr. Fr. Btaimk fe živ Salezijanski duh-vnik g. dr. Franc Blatnik, ki ga omenja nr.še gornje poročilo, je v naši javnosti splošno znan, saj je med sedanjo vojno storil dragocene usluge premnogim slovenskim rodbinam. Zato je vse boleče pretresla vest. ki se je nedavno razširila :n k; je vedela P-ve-dati, da e.i tudi on postal žrtev komunističnega zločinstva. Sedai se je k sreči izkazalo, da ta vest ni bila resnična, temveč da je dr. Blatnik ostal pri življenju. Ob zlomu Italijanske vojska je dr. B'at-nik, ki se je slučajno mudil na Dolenjskem. res padel v reke komunistom in si je po zaporih, po katerih so ga vlačili, nakopal hud-, boleezn. Zato so ga potem končno zaprli v samostan v Stični, k~er naj bi skupno z nekaterimi drugimi duhovniki čakal na »sodbo«. Preden je do tega prišlo, so se Stični približale nemške čete. k; so rešile ujetnike. m~d njimi tudj dr. Blatnika. ,Pester večer" za pr$padca le M'« spretno vpletena cela vrsta drugih posrečenih nastooov. n^edvsem erlr>mogla, da je bil uspeh večera kar največji. Gospodarstvo Tudi Madžarska pridobiva novo rodovitno zemljo V zadnjih šestih desetletjih se je površina orne zemlje na Madžarskem stalno dvigala, vendar ne v enakem razmerju, kakor je naraščalo število prebivalcev. Zato se je površina orne zemlje, ki odpade na sto prebivalcev, zmanjšala od 84 hektarjev v letu 1880. na 68 hektarjev ob izbruhu prve svetovne vojne in znaša sedaj 60 hektarjev. Že v prejšnjem stoletju so daleko-vidni politiki spoznali, da je treba za pridobivanje nove zemlje predvsem urediti reke in zavarovati poplavna področja, na drugi strani pa zgraditi potrebne naprave za namakanje. V tem pogledu je Madžarska v zadnjem desetletju zabeležila velik napredek. Skupna dolžina nasipov, ki varujejo obsežna področja pred poplavami, je dosegla že 5200 km, dolžina kanalov pa 20.000 km. Sedaj so y teku izredno obsežna dela, za ureditev vodnega stanja v nižini Tise, ki bodo prinesla koristi področju okrog 120.000 ha. Sedaj so dovršena dela za umetno namakanje področja, ki obsega 15.000 ha. Novo pridobljena zemlja bo koristila predvsem razširjenju živinoreje. V nekaterih področjih bodo ustvarjeni pogoji za dvakratni pridelek na leto. Vzporedno s prizadevanji, da se pridobi nova zemlja za obdelovanje, gredo druga prizadevanja za povečanje hektarskega donosa. Tudi v tem pogledu je Madžarska dosegla v zadnjih desetletjih velik uspeh. V povprečju zadnjih petih let je znašal donos pšenice na hektar 15 meterskih stotov, donos koruze pa 22 meterskih stotov, kar je še enkrat več, kakor je znašal donos v osmem desetletju prejšnjega stoletja. — Obstojajo pa še nadaljnje znatne možnosti za povečanje donosa in je verjetno, da bo mogoče povprečje donosa pri pšenici dvigniti še na 20 meterskih stotov in celo višje. V najnovejšem času so bili izvršeni uspešni poizkusi za pridobivanje raznih oljaric, zilasti riža. Pridelovanje riža je v tesni zvezi z novimi napravami za namakanje. Madžarski deželni urad za namakanje je izvršil že številne poiskuse, ki^ so pokazali, da je mogoča pridelovati riž v nekaterih področjih tudi v okviru malih kmetij, obratov, pri čemer je bil dosežen celo pridelek do 38 meterskih stotov na hektar, kar je znatno več. kakor znaša pridelek v tipičnih deželah za pridelovanje riža kakor so Egipt, Indija in Birma in le malo manj kakor v Italiji, kjer je povprečni pridelek še večji. GOSPODARSKE VESTI = Cie.-j-rji inoiajj vou.ii Knjigo o '.prejetih in izvrženih n-r-č 1 h z.i pjprav.li čevljev za dokaz, ca so n-uaz*nu u nje pravilno pjrabih. Po.i-.ajLaski gospo ar3 u svet v Ljubljani opoLa,„a vse ceviji-.e, aa ino.ajo o vseh popravi.in, ki jih Livršjo od 1. novembra t. 1. dalje, vo-iti na p lasi odredba š.fa p-kir.j nske uprave z dr.e 6 nov. 1943, knjigo o sprejet U in izv-tean iiaioč-Uh za popravilo ctvijev po ob.azca, ki ga je zaiožil Pokraj.nsiti goopo a ..ki svet. čev.jriiji dobe obi«zce za to ku. go pri gospodarskem svetu, prltii .e, s^ba V kiijigi je vse razp; c .eU.o tucno iz^o.niti. Knjigo je vsak mesec zaključti, čivljor jo mora predložiti \sak meaec P.k.ajn-£.kema gc3podajs;.eniu sv.tu. kadar pride po nakaT.no za za pr.h daj i mesec. Izk:z mora biti na koncu s štet. Pel g te^a je ni posebni vi sti iz-iazaii, k liko usnja i mu čevljar doma ^e nepor:ibl.cneg i. = Obnova nemsko-grške trg v.ne. Nemška trgovinska zbornica v Gre.j , ld je lani v jeseni nastala 12 nen&ko ^iške t.^ovia-ske zbornice, je nedavno p dala po.cč.o o razvoju nernško-giške tr^o r.e, ki .aža lep razvoj, čeprav ja trtba ^a:a:.i iiuilaeij: v Grčiji pr o.ati maislkavcro težavo in rešiti p^av kočiji, e nai.ge. Oživljen je trgovine je pripisati pre.vsem celovan.u nemško-grške družbe za bLigo;n 1 i.menjavo >,L>egiir;es«, »t: elaj px zbral 27. novem-bra k tretjemu zasedanju na sedežu glasnega stana Duceja. V četrtek e sire jel Duce pravosodnega ministra, ki ga je obvestil o pripravah za ustanovitev Izrednega sodišča. •Literarna nagrada založbe „Klas" Kakor je javnosti že znano, se je letos ustanovila nova knjižna zsležba Klas (knjgarna 2užek, prehod nebotičnika), ki si je postavila v svoj program načelo, da bo izdajala samo izvirna domača dela. V letošnjem programu so: Magajna: Oživeli obrazi, Dular: Krka umira in Narodcpisje Slovencev v dveh delih Ta dela so delno izšla, deloma pa iz'dejo v prihodnjih mesecih. Založba sedaj razpisuje vsakoletno januarsko literarno nagrado za najboljši reman ali zb rko novel slovenskega pisatelja v višini 6000 lir. Poleg tega zneslka dobi nagrajenec še običajni honorar po dogovoru z založbo. Nagrada se bo izplačala, takoj na predlog odbora. — Zbirka novel mora obsegat' vsaj 16 tiskovnih pol in roman vsaj 20 pol. Velikost pole oz roma tiska se računa po Dularjevem romanu Krka umira. Rokopise Je predložiti v dveh tipkanih izvedih najkasneje do 15 januarja vsakega leta. — Poleg dela, ki ga bo ocenjevalni odbor pod vodstvom g. prof. Franceta Vodnika nagrad'1, je pripravljena založba odkup ti tuii ostala dela po običajnem honorarju. \ / Ima svoj sloves Gcrica, novembra. Nima svojega slovesa samo Gorica, ampak tudi njena prijazna, vabljiva okolica. Po vihri, ki je šla mimo, kaže tudi goriška okolica povsem normalno lice. Ohranila je najtemnejše življenjske ter poslovne. gojpodt.r ke stike s soško prestolnico Plodna g-' '5 k a okolica zalaga naš trg z vsem potrebnim sočivjem sadjem, zelenjavo ter povrtnino. goriške družine pa s tečnim, zdravim mlekom Pametno, vzorno in smotrno gospodarstvo i o temelj njenega napredka in u pevanja. Goriško podeželje ima n~'no postojank ki so že cd nekdaj ob nedeljah in praznikih vabile !'0" iike mr-ščane izletnike ter občiidovjlc? divne orirnde Naj oni^nim" predvsem Št. Peter, Števerjan. Pevmo, Šempas itd. V letih po prvi svetovni vojni so bile izpeljane na vre str oni lepe asfaltirane ceste, ki so še te;.neje novezsle Gorico z njenim zaiedjem Smiselno organiziran avfobu.-ni promet, v Vipavsko dolino, na Kras. v Soško do Pno. 3. da in Furlanijo je zelo r--?~pcševal kupčii--ke ir> gospodarske odnošaje z našim s Inčnim mestom. ki ce I V gor'"-1: ih p"edmes'i:h o trti, v okolici na številne nrce!b': še zmerom cdlikujtjo po svojih de!r>vrr'i. i življenjskih ter p- rizvajs*n »h pr>rebnort;h | O Solkan« pod Sv. Gco kjor -'"»"li župnijo ter župr'"ka še Dr d:-:n .-e j."1 V.Vco steni ponašf»h tedanja »vas« Gorica, je znano da slovi d?'?č nor^krl' n- svojih mizarjih ter kvalitetnih mi:'"" kih proiz- vodih. Solkan je kakor Št. Vid pri Ljubljani eno izmed najbolj cvetočih, najbolj znanih središč slovenske mizarske obrti. Tukaj je rodni kraj Zavrtanikov, Vug, Jugov, Poberajev, Srebrničev itd. Posebna znamenitost Grgarja so številni »bežni«, ki požirajo vodo. Kadar največji med njimi »rine«, kakor pravijo Gr-garci. tedaj je vsa vas pod vodo. Grgar je znan tudi po tem. ker se je tam prikazala deklici Uršuli Ferligojevi Marija na Skalnici in ker je na tej podlagi nastala sloveča božja pot na Sv. Goro. Renče so |>o svojem slovesu prišle skupno z nabre-žin kimi kamnoseki in drugimi delovnimi sinovi našega rodu v slovenoko pesništvo (Župančič) zaradi svojih zidarjev, ki odhajajo čez poletje na sezonsko delo v razne kraje, pa preživijo potem zimske mesece pri svojih aiaižinah. Na bližnjem Gradišču, s katerega je leo razgled po Vipavski dolini, je vila, kjer je živel naš goriški »slavček« Simon G-egorčič. ko je bil še vikar na Gradišču. Iz Šempasa pod Krnico je izhodišče za izlete v Trnovski gozd. Štandrež ie zaslovel po svojih strokovnjaško pitan;h puranih (pičulatih). Zal nima danes tiste agrarno ruralne značilnosti z vsem svcj;in posebnim vonjem po grudi, rima več tiste privlačne podežel.-ke romantike. kakor v času pred prvo svetovno vojno. Števerjan v Brdih -nudi krasen razgled v vse rroeri Od tod lahko občuduješ ob po-?=:bnih dneh vrhove Triglava. Dolomitov, Karnskih in Beneških Alp Pogled sega vse tja do starodavnega Ogleja in zgodovin- skega Vidma. Vijolice in druge skrbno negovane cvetlice iz Št. Petra so bile svoj-čas znane celo v Rusiji, kamor so jih pridno izvažali. Mirnu je vtisnilo svoj pečat solidno čevljarstvo. Tukaj je tudi znana romarska cerkev na Gradu. Ob nedavnih dogodkih je doživel zlasti Miren usodno razdejanje. Bližnja Vrtojba si je pridobila veljavo po svojih zgodnjih vrtnih in poljskih pridelkih, Prvačina pa po svojem ranem sadju. V tem je zmerom »prva«, od tod bojda krajevno ime Prvačina. Cepovan je znano zdravo letovišče s krasnimi sprehodi. Sem so se zatekale živčno bolne osebe. Izvrstna pitna voda in j hladno, zdravo ozračje sta ustvarila Cepo-< vanu dobro ime. Iz Podgore, kjer je elek-j trična centrala in tkalnica lahko napraviš ' izlet na Kalvarijo. kjer je spomenik v prvi svetovni vojni padlim vojakom. Voger-sko. ki je ob badoljevskem besedolomstvu doživelo hude ure, je bilo znano po svoji romantični, pravljični legi na hribčku, od koder imaš lep lazgled po Vipavski dolini, pa tudi tja proti Čavenskemu pogorju. — Slovi pa še bolj po svoji prvovrstni kapljici, ki jo smatrajo za najboljšo v Vipavski dolini. Danes nudijo številne izmed teh in drugih okoliških naselbin žalosten pogled zaradi nedavnih dogodkov. Toda novo stanje ustvarja prepričanje, da bo goriška okolica vstala zopet v vsem svojem čaru in sijaju iz nekdanjih dni. Vzorno marljivo ter delovno prebivalstvo to tudi povsem zasluži. S posebno odredbo japonske vlade je bilo proglašeno me&to Tokio za Velik- Tokio. S to odredbo se je obseg mesta zelo povečal, obenem pa se je pomnožilo tudi število tokijskega preb valstva. Kakor su prebivalci Berlina in Rima ponosni na tc. da žive v prestopnem mestu, kakor podoben ponos navdaja tudi pre-bivr.lce drugih g!avn;h mest, tako so prebivalci Tokia nadvse pcnosn;. da živijo v mestu, ki je z na •'novejšo odredbo japonske viade postalo največje mesto na svetu. Tok'o je zanje nr-j večje mesto na zemlji, mesto s slavno zgodovino. čeprav je bilo poprej samo cdl;čno go spodnrsko sred:Sče Japonske. Z restavracijo japonskega cesarstva v jeseni lota 1868. je bila naselbina Jedo prekrščena v T Jco kar pomeni toliko kakor Vzhoano mest'.. Obenem se je v Tok;u naselil japonski cesarski dvor, s čimer je Tokio postalo središče vel kega cesarstva. Japonska ee je v nekaj desetletjih povzpela med vodilne velesile na svetu, zato si je tudi mOTala izbrati za novo srsoišče mesto, ki je vredno in dostojno njene velike vioge. Ze pred petdesetimi leti so Japonci napravili načrt za svojo metropolo. In že takrat je padla izbira na Tokio, o katerem vsi pravijo, do. bo posebno po sedanji vojni postalo središče japonskega imperija. Praktične ozire, ki so bili odločilni pa povzdig Tokia v Veliki T Aio, so narekovali upravni razlog;. Po sedanjem upravnem sstemu je bilo mesto Tokio del prefekture Tokio. Mesto je zajemalo po svoji površini le 26%, po prebivalstvu pa 92 % prebivalcev, ki so spadali pod to pre-i fekiuro ter so šteli 7,4 mil jona ljudi. Ker pa ! je mesto prispevalo 97 % vseh davkov, je postalo to dejstvo tako odločilne važnosti, da je bilo treba podvzeti neke reorganiaac.jske ukre Ansicht einer Gasse ln Tokio Pogled na tokijsko ulico v. pe Poglavitna vprašanja, s katerimi se je morala bavitj prefektuma uprava so se tkala vedno Tokia, ki je imelo v prefektumem svetu rned 112 pos'anci 103 zastopnike Tokio pa je imelo kot mesto obenem svoj posebni mestn' in upravni svet. To upravo je bilo treba po-enottj in vsklaoHi. kar se je zgodilo s tem, da so zajel: v mestni pomerij tudi njegove zunanje okraje. S proglasitvijo Tokia za Vel ki Tokio odpadejo vse dosedar.ie upravne nevšečnosti. Upravno področje Velikega Tokia je sedaj enotno, obenem pa se je skrčilo število tokijskih poslancev, ki je znašalo prej 112. sedaj na 100. S svojimi 2144 kvadratom; kilometri površine je Veliki Tokio največje velemesto na svetu. Na čelu tega velemesta stoji guverner, katerega imenuje vsakokrat cesar wmmm Japanisches Parlament in Tokio — Japonski parlament v Tokio Temelj naprednega kmetijstva — apno Ze davno je znano dejstvo, da se z apnom da, izboljšati slaba zemlja in prav tako je znano, da so velike, prej nerodovitne površine v Nemčiji ravno s pomočjo apna dvignili na višino zelo rodovitnih tal. Tudi naša zemljišča po večini ne vsebujejo zadostne kohičine apna. zato se zdaj nudi prilika, da ga s pametjo in pridom pridobimo, kjer je treba. Za mnoga umetna gnojila je velika stiska, apno pa se mogoče tu in tam le še dobi in s pri- J dom uporabi. Na poljih, ki vsebujejo premajhno količino apna, je skoro popolnoma izključeno racionalno kmetovanje. Rastlinstvo, ki nima zadostne količine apna na razpolago, slabo uspeva, kilavo rase in naposled celo propade. Apno namreč ne deluje samo kot hranivo, temveč vpliva povoljno v raznih smereh. Njegova svojstva so deloma kemične, deloma fizikalne deloma pa tudi biološke narave. Brez apna ne more živeti in uspevati nobena rastlina. Apno je rastlini poglavitno potrebno za razvoj stebla in listja. Seveda nimajo vse rastline enake pottebe po apnu. Največ apna izsrkajo iz tal detelje in druge metuljčnice, n. pr. grah. bob itd. Kjer je v zemlji manj nego 0.1% apna, ne uspevajo nobene vrste detelje. Cim bolj je zemlja prhka in čim bolj jo izpirajo padavine med letom, tem bolj izginja iz takšne zemlje apno, o čemur pričajo posebno primeri na primorskem Krasu. Kemično delovanje apna je zelo raznovrstno. Apno pospešuje raztvarjanje organskih tvarin v zemlji odnosno povzroča, da se humusna zemlja hitro razkraja v ogljikovo kislino, amonijak itd. Poleg tega pa tudi deluje na netopljive mineralne tvarine v zemlji, posebno na kalijeve soli in sicer na ta način, da jih sproščuje, z drugo besedo se ž njimi spaja, s čemer dobe rastline sicer neizrabljeni in neobhodno potrebni kalij Gnojenje z apnom ima poleg vseh drugih učinkov še iste lastnosti, kakor gnojenje z dragimi kalijevimi umetnimi gnojili. V zemlji se apno -"poji s topljivo fosforjevo kislino, ki se nahaja od narave same v zemlji, ali pa je bila zemlji na umeten način dodana Korenine rastlin se takšne spojine lahko nasrkajo. padavine oa je n,? morejo izprati. Zemlja, ki je brez apna, fosfomo kislino abso:bira s pomočjo železa in gline, ki se na ta način pretvori v netop Ijivo in za lastlinje neuporabno spojino. Fosfor in kalij pa sta vsaki rastlini za uspevanje neobhodno potrebna. Fizikalno delovanje apna. Ta lastnost apna prihaja do izraza posebno v težki zemlji. Apno pospešuje rahljanje zemlje, ki postane na ta način prikladnejša za obdelovanje, pristopnejša za vodo ter pospešuje vrhu tega še pronicanje zraka, svetlobe in toplote v zemljo. Slednjič preprečuje nastajanje skorje v tleh. z eno besedo ustvarja apno na težkih zemljah naravnost idealne pogoje za uspevanje rastlin. Kakor apno po eni strani popravlja ke-mičr.i in fizikalni ustroj zemlje, tako ustvarja po drugi strani izborno podlago | za razmnoževanje bakterij, ki so neobhodno potrebne za razpadanje organskih tvarin. Vsebina apna. ki se nahaja v zemlji v drobnih množinicah nudi hrano koreninam in koreninicam, ki ga željno srkajo. Preiskovanje zemlje glede na vsebino apna je razmeroma enostavno Zemljo raziskujemo s takozvanim kalcimetrom ali apnomerom in te raziskave izvršujejo v prvi vrs-ti kmetijske postaje. Za gnojenje uporabljamo živo ali gašeno apno. lapor ali sadro, kar nam je pač na razpolago. Kamnitna mesta Inkov 2e več mesecev je na potovanju švedska odprava, ki raziskuje sledove stare kulture Inkov v visokogorju južnoameriških Andov. Kraljestvo Inkov je ob času španskega vdora obsegalo prostrana ozemlja na zapadnem nabrežju južne Amerike, kjer nahajamo danes države Ecuador, Peru, Bolivija in Cile. Tudi del severoza-padne Argentine je bil še v območju Inkov. švedska ekspedicija je na svojem sedanjem potovanju odkrila v višini 4000 metrov doslej neznane zgradbe. Dohod k tem zgradbam je po posebnih kamenitih stopnicah, ki so vsekane v živo skalo. Na višinah Andov so Inki v objemu velikih goščav zidali svoja mesta, katerih ostanki še danes pričajo o izredno visoki stopnji njihove tedanje kulture. Izkopavanja kažejo, da so hiše starih Inkov že bile opremljene z vodovodi in kopalnicami. Posebno zanimiv je tloris zgradb. Pri zidavi so uporabljali Inki kamenitne kvadre, kajti apno je bilo tedaj še neznano. Kamnitne kvadre so spenjali z železnimi zakovicami in nekakšnimi zapahi. Sledovi kulture starih Inkov kažejo, da je ljudstvo Inkov poznalo tudi tehniko trdnjavske gradnje. Skoro v vseh mestih stoje še danes ostanki stolpov, ki so morali segati precej visoko proti nebu. Kulturni zgodovinarji sodijo, da so ti stolpi imeli poleg drugega še ta pomen, da so duhovniki Inkov, ki so bili obenem astronomi lahko opazovali zvezde na nebu. In- ki so- imeli leto razdeljeno na 12 mesecev ter so računali čas po vzoru drugih star-h ljudstev po mesečnih dobah. 11 dni razlike pri koncu zadnjega meseca ln pred potekom sončnega leta so izpolnili z velikimi svečanostmi. Der letzte Konig der Inkas Atahuelpa Zadnji kralj Inkov Atahuelpa Danes še ne vemo, če je predzgodovinsko ljudstvo Inkcv imelo kakšne socialne ustanove. Znano je le, da so od vsakega delavca zahtevali uspehe, odgovarjajoče njegovemu znanju in njegovim letom. Za stare in bolehne ljudi je skrbela občina. Ljudstvo kot množica je moralo delati izključno za državo. Pri tem pa je bilo vsakomur na prosto dano, da je eno četrtino delovnega časa porabil za svoje potrebe. 2500 stoletifikov V Stockhoimu so sestavili statistilco človeštva po starostni dobi. Iz podatkov je iaz_ vilno, da je trenutno 2500 ljudi na svetu, ki so že obhajali svoj stoti rojstni dan. Med posameznimi državami ima odstotno največ stoletnikov Bolgarija, kjer odpade na milijon prebivalcev 228 stoletnikov. No drugem mestu stojita Brazilija in Kolumbija, potem pa sledita švedska in Danska. V srodn.e-evropskih deželah prideta povprečno .Iva sto-letnika na milijon prebivalcev. V drugih deželah je razmerje še nižje. Vročo kavo je pil lzt< vsmtl V trenutku, ko ni bil nadzorovan, je pcl-drugoletni otročiček iz Viersena ob Renu popil čašico vroče kave. Pri tem jo dobil tako hude notranje opekline, da je še -- iaia noči umrl. Kulturdenkmal der Inkas Kulturni spomenik Inkov Dvaindvajset članov družine nepismenih »News Chronicle« poroča o neki sodni razpravi v Newyorku, kjer je prišlo n*a dan, da izmed 22 članske družine Johna Hunter-ja nihče ne zna pisati ali č i tati. Niti ecen izme.l članov rodbine ni hodil v šolo. Stvar je prišla v javnost, ko je 17 letni sin v neki prijavi navedel napačno starost, ker prave ni vedel. KULTURNI PREGLED SImžISev© ^Prebujenje Kakor lani »Goričanec« Stanka Kocipra je letos ZoTka S i m č i č a roman i dijaškega življenja »Prebujenje« (Nova založba, strani 350) malone dogodek v slovenski slovstveni kron;ki. Pri obeh pisateljih je značilno, da sta objavila še povsem mlada — Simeič je spisal svoj roman leta 1942 kot-abitur:ent — večji ep'čni skladbi, k kažeta naopovprečno literarno nadarjenost in upravičujeta živo pozornost prijateljev slovenskega slovstva. Res je, da se v današnji pičli izvirn- prcdukc'ji tembolj čuti značilnost tak h novih pojavov, kakor so Kociper. Simč'č n navsezadnje tudi Gelč Jontesova. Pr: Simčiču &e posebej opaža dejstvo, da je skoraj brez literarne preteklosti, če izvzamemo tst h nekaj humoresk, kar jih jc priložnostno objavi! v listih. In vendar je spi-al ob-ircn roman, zgrajen na nekaterih originalno zajetih psi ho! o šk'h opazovanjih m poln več kor samo dokumentarnih pogledov v življenje slovenskih študentov sred' enega najvažnejših razdob j svetovne zgodovine. Pri vsem tem je deio spisano v st'lu ki bi zadovoljil tudi ob mnogo večji p.sateijski izku'e-nosti, kakor jo ima p;sec »Prebujenja« Kadar mlad pisatelj pošlje v svet epičnega prvenca take vrste, kakor je Simč čev roman, se smemo po pravici nadejat da bo njegovo poznejše delo resnično n trajno obogatilo slovensko pripovedno prozo Za takimi jutri prihaja pogosto lep in rodoviten dan »Prebujenje« je razdeljeno v tr dele, ki jih označujejo Župančičev st h Časovno se dogaja v okviru enega samega šolskega leta n kaže ne ce'ih leto oni dijaškega življenja Simčič tf spisal generac jskega romana, k: b' skušal kar moči na široko tipizirati razvoj ;n usodo doraščajoč h mladostnikov -n jih tesne včleniti v njihovo okolje m o'obo. Izbral šr je trojico srednješolcev in orisal bclj s psiho-loško-opisno kakor z izrazito narativno meto do njih duševni razvoj in usodna razpotja, kakor jih prnaša leto dni takega ž;vljenja Pred meseci smo dobili v izdaji Dobre krnice roman o študentkah (Alba de Ccspedes. Nazaj ni poti). k; kaže kaj mislim v. zrazto na rativno. pripovedno metodo Sirnčičevo pripovedovanje je stilno povsem drugačno: pozna se mu dediščina ekspresion;zma in Cankarjeve lirčne proze. Mogli bi reči. da je »Prebujenie« neke vrste literarni študija o treh mladih ljudeh, študentih Jožetu. Dušanu in Milanu Res da se pojavljajo v njem tudi drug: štu denti in študentke, tako zlasti Zelenko in njegova sestra Marijana, pravnik Cvetko g:mna zijka Sabinka in še nekateri znaeiln tovarsi iz razreda te troj ce: pisateljevo zanimanje za nje pa leži nekje na obodu, niih usoda se v ničemeT ne dovrši tako. kakor se pred nami v nekem srn slu dovršuje usoda troj ce Prav ta, kar le mceoče enakomerna m švoka osvetlitev vseh oseb romana z žarometom pisateljeve kreat'vn" fantazije ie poles epiiaie konstrukcije po g'a vi tn a značilnost romana v klasičnem pomenu besede Simč č ie vCa^i premakni luč svojega »žarometa« na nekatere postranske pojave, tako na prmer na preteklost in nemirno nrav Jožetove matere na dmž;n-sko življenje v hiš; soanepa svetn ka v nhi du"evni svet ganljivo opisane nohabMenke Rože. pr: čemer je z'asti Jožetc-va mnt; s svojo usodr nekam pr'!enliena na tekoči trak pisateljevega pripovedovanja T postransk-pojavi vnašajo v svet Simčičevepa romana nekoliko nri'etne snremembe vendar iih je nre-malo. da bi dali njegovi kompoziciji t-st; šrek tok, kakoT ga imajo mojstrska deb starei'5h romanopiscev. Pisatelj nas na nadaljnjih stra- neh tem trdneje vklene v življenjski krog te trojice študentov, k; so najprej skupaj v nekem konviktu. nato pa v skromnem d jaškem stanovanju, kakor jih je tolko na ljubljanski periferiji. Umljivo jc. da ti trije gimnazijci ne doživljaje n kak.h velik h reči :n da se roman njihovh usod, zajetih v okvir ne celega lefa, ne more razbohotiti v eponejo ali dnb't: »napetost«. ki b; dražilno zgrab la povprečnega bralca če b hoteli strniti vse nrhove vzore m boje v on'oačneea :menova'ca kakor ga je no«tav;l n:=?tel] v nas'cv »vote kni'f>e. b; mr,-g!' reči: Dozorevanje Prebuienie n dozoreva n;e ie ^-hVnn si'a ne 'e n':hrv« oV^nv «rnrt' vrne k /"nrtMi m r<'kri'e v mVm ne mestno ž-v|jenie samr- c*1 okolnost: vsiljena prehoana oblika Pr D'išanu nas za:nteres'ra njegova intelektualist čn? narava ki d<ž; vi ji tud' umetniško venda' se predvsem hor^ za sm;«el ž;vlien,a: v mučn b duševnih k'č:h — ;zčn>flr. m zgodaj nn"«r -e stvamo ne m reta vrniti, duševna srcj:n;3 s stsrš' k- so iih va'ovi časa vrgli c'f'°č z n hove nor"a'ne ž vljeniske pot Sta ' kakor prezgodai odtrgana lista ki šc sanjata f rodnem drevesu lz M anov h K!odn;h ^anj 7a7navarrK. huda oo/ vc'ja ki se spraščajo v strahu m v 'ahno zastrti melanholiji. V-rita; meo njegova pshološka mesta se vpletajo zmerno lir čni razpoloženjski motivi z Gradu, Tivolija m Rožnika. Posebno žive so strani o božčnih počitnicah na Dolenjskem. Prav na takih nadrobnostih otipamo avtorjevo pripovedno žilico, ki za trdno in trajno rema-nevo stavbe še n ma dobro prenvšljenega, izkustveno dognanega tlorisa, da bi povsod enakomerno stala. Simčičev slog je že obkaj samosvoj, tu in tam še nekoliko pap rnat. na splošno pa živ in prepričeva^n s svojo notranjo silo; vsekako znatno presega raven začetniškega tipanja Pisatelj ljubi prijetne okrete. rad nasipje med filozofska premišljevama nekoliko humorja :n nevsljive ironije Skratka, za vso to v spoštljivem snvslu izpovedno knjigo. k*i opozarja na težnje novega redu čutimo mlado, vendar že resno psateljsko osebnost In vse delo prepleta jasen odziv našemu času: je to aoba. ko se — kakor pravi Dušan - klešejo ljudje, zato »Dleta v dlan'« Doba ko M^ani žal umirajo. toda Dušan- najdejo svoje pot k pozivnemu delu. a Jcžet: k materi in zemlj". * Smrt bivšega generala avstro-ogrske \cji-kt. v Linzu .ie umi J pehotni general v pokoju Hude h'- Krauss, zadnji poveljnik 2. vojaškega zbora 'o.vše Avstro-ogrske monarhije v svetovni voj ni. Kiauss je učakal 80 let ter je poveljeval v svetovni vojni avitrijski vojaki na italijanskem bojišču. * Nt-vo ti evna lei© nemško-ita!ijanske-ga združenja v Siia« V prestolih psisče Morosini v Rimu, kjer je sedež nemško-it-ui. jar okega ;:c'.riJ.enj©. je bil;., te dni otvorjeno novo po'-lovno leto. Združenje deluje na polju .zbliianja nemškega in italijanskega naroda z odličnimi uspehi. "' Ojačena p?.a'-in 5:a s!raža v Vaukuiiu Iz Rima poročajo, da so v Vatikanu n. zasii.ijijO.ii z-. :.ii nedavnega hnmbneg napada na va tika? .ko mesto. Pri tv.ru ns gre samo za osebno varnost papeža r.r več tudi za svet j značaj vatikanskega mestu. Prvič izza lota 1870.' je bila oječena palatinska straža, za katere se je prijavilo 10.C00 kandidatov, sprejeli pa so samo 2.500 mož. Vsa poslopja, ki pripadajo Vi tikanu ter uživajo pravico eksteritorijal-nosti, bodo sedaj močneje zastražena od papeževe straže. * Vedno bj>že boljševizmu. Koncertna družba v Stockholmu je dva dni po obletnici rdeča revolucije v Rusiji izvajala na javni koncertni prireditvi sedmo simfonijo sovjetskega skladatelja šoštai.oviča. Ta simfonija ima tudi naslov »Ljeningrajska simfonija« in se je že enkrat izvajala v švedski prestolnici. Videti je. da imajo -Švedi sovjetske muzike šs vodno premalo, sicer ne bi megli o- takšnim ulitkom« poslušati ponovnega izvajanja boljševiške glasbe. * Splošna vo;"aš?:a ebveznest v Angliji po vejni. V angleškem parlamentu so nedavno razpravljali o vprašanju splošne vojaške obveznosti po sedanji vojni. Za enkrat niso bili sprejeti še nobeni dokončni sklepi v tem pogledu, češ da je še prezgodaj govoriti o taki stvari. Zdi se pa, da bo morala Anglija z ozirom na težks izkušnje v sedanji vojni po njenem koncu u.Veo-ti sploš-no vojaško dolžnost. * Plutckrat je opustil kravj.> farmo. Rooseveltov finančni minister Morgenthau, j-i je obenem posestnik velike kravje farme, je pred kratkim ponudil na prodaj Marijan Pliberšek razstavlja V nedeljo, dne 14. novembra stopi pred slovensko javnost s svojimi prvenci doslej še neznan mlad slikar. Po pripovedovanju debutan-ta tc je bavil že v zgodnji mladosti s to umet-nc-tjo. izrezaval in stngel iz papirja figurice-pokrajine in čudne, zagonetne like. V gimnaziji je srečal nekatere mlajše slikarje, sprejemal je nase vse vplive in šele po maturi, ko so nastopili dvomi, sc je zatekel k mojstru Vavpotiču. Ta ga sprejme na široko v svoje srce in mu ugladi pot tja. kjer je sam sprejemal nekoč bogate smernice — na Dunaj. vso svojo kravjo farmo zaradi tega, ker so cene za mleko v Ameriki daleko pod | ceno za krmo, brez katere ni dobičkonosnega mlekarstva. " Kaviar in šampanjec za francoske ko-.Cniste. Tangerški list »Cri du Peuple« poroča, da je povabil sovjetski poslanik Bo-gomolov 84 »poslancev novega francoskega parlamenta« k sebi ter jim je ob tej priliki pootregel s svežim kaviarjem in šampanjcem. Ta sprejem je bil v času, ko v Sovjetski zvozi stradajo ljudske množice. .C {■■» iT »'i* .2 '1 v ■Si . -J * -i rt S SJP <*> Js Mladi Pliberšek se napoti na dunajske »Aka-demie der bildenden Kiinste« in je tam gojenec znamenitega profesorja Vilh. Dachauerja. Tam ostane eno leto (1937/38). Leto nato se poda v Florenco, srčiko umetnosti, in na Rcg-gia Accademia di Belle A rti, študira pri slavnemu Feliceju Careni in pri prof. Pozziju vse, kar mora slikar vedeti. Vse. kar mu odpira pota. To je študijska pot mladega človeka. On sam ljubi najprej portret, pa rože in najbolj kraj no. Za razvoj umetnika so nujne razvojne možnosti. Ta slikar jih ni imel mnogo. — V njegovih prvencih ni videti še osebnosti, pač pa je v:dna šela — dunajska in rtaPjanska. Iz te krstne razstave pa je vidna želja, da bi zra-stel v samorastnika. v slikarja, ki je svoboden in ustvarja po svoji volji. Da se pojavi v teh časih nov talent, nov junak, ki ga ni strah stopiti na negotova platišča palete, ie dokaz zdravja in dobre volje. Razstava bo odprta v nedeljo ob po! 11. uri v Obersnelovi galeriji. u— Pevcem »Ljubljane« in vsem ljub-Ijank.m pevcem. Pri spominski svečanosti danes ob 3. p_ poldre zi.ptjemo na grobu dr. iViarka Nat.acena che žalostinki: p Angeli Hiibar, »Človek glej« in Davorin Jenko. »Blagor mu«. Zberite se ob tri četrt na 3. ob grobu. Uijudno prosimo pcl-noštfcviine udeležbe. u— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce soproga posestnika in mesarja na Grosupljem ga- Marija Javornikova, rojena Tome. Za njo žalujejo družine Ja-vcinikova, Pečnikarjeva, Petričeva in Potočnikova. K večnem počitku so rajno položili na domačem pokopališču dne 9. novembra. — V Cvetu mladosti, star komaj 17 let, je preminul dijak 7. razreda I. realne gimnazije v Ljubljani g. Boris L o v-r e č i č. Pokopali so ga JI. t. m. na pokopališču v Lindaru pri Pazinu v Istri. '— Po kratki bolezni je umrl v častitljivi starosti 81 let železniški upokojenec g. Franc Jelene. Pogreb pokojnega je tjil v soboto popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Po daljšem bolehanju je preminul vodja zemljiške knjige v pokoju g. Leopold Primožič. Na zadnji poti so rajnega spremili v soboto popoldne z Zal na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje: u— Poročila sta se v četrtek v trnovski cerkvi g. Rajko Breskvar, uradnik banke Slavije in g. Boža Kotnikova. modistinja. Obilo sreče! pijte žiidčžo čajno mešanico z Acitronom. — Vrečka AcItrOKa ^am nadomesti štiri sveže citrone. u— Izdajanje nakaznic za blago. Mestno poglavarstvo v Ljubljani obvešča prebivalstvo, da je za izdajanje nakaznic za blago v smislu člena 3 naredbe o dopolnitvi predpisov za porrazdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov z dne 8. nov. 1943. pristojen oblačilni odsek mestnega preskrbovalnega urada, ki ima svoje prostore na Ambroževem trgu 7; u— Železniške legitimacije za upokojence. Od 22. novembra t. I. dalje bo finančna direkcija podaljševala železniške legitimacije za leto 1944, vsem onim upokojencem, ki jim direkcija sama izplačuje pokojninske prejemke. (Med 10. in 12. uro dop.) Kdor želi, da se mu železniška legitimacija pravočasno podaljša, naj jo odda v poslopju finančne direkcije v sobi št. 3 (v pritličju, vhod s Poljanske ceste) in prinese s seboj železniško znamko, ki se kupi pri vseh blagajnah železniških postaj. Svoje člane opozarjamo, da finančna direkcija nima v zalogi železniških znamk, zato si jo mora vsak sam preskrbeti in izročiti ob enem z legitimacijo. V nasprotnem primeru njegova legitimacija ne bo podaljšana. Direkcija v nobenem primeru ne sprejema v zameno za železniške znamke gotovino ali kakršno koli drugo vrsto izročenih znamk ali kolkov. — Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. u_ Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15. Telefon 32—84. u— Jesenska dela v sadovnjaku. Med jesenska opravila v sadovnjaku spala predvsem razredčenje krc-šenj sadnih dreves nadalje zbiranje in uničevanje bolnih plodov, zbiranje odpadlega listja, preoravanje ter zaščita mladih sadnih dreves pred zajci. — Pred zajci najlaže obvarujemo ml" d a drevesa na ta način, da jih obdamo s povezanimi tenkimi šibami, trsko ali s turščično slamo. Na ta način deblo od vsake strani zaščitimo, da žival ne more clo njega. u— Zaradi razdeljevanja zelja na živilskem trgu je bilo med gospodinjam precej prtožb, ker paa na mrazu m prijetno stati in zamujati čas. Treba je pač nekoliko potrpeti, saj tudi pri marsikaterih delitvah drugih živil ne more biti bolje urejeno, ker bi vsi radi prišli čimprej na vrsto ter je zato treba ni posamezne kraje dodeliti veliko število strank. Mestni tržni urad je Gospodarski zvezi za razdelitev zelja dal na razpolago stojnico mesarja Anžiča, eno prazno stojnico, prostor pod lopo za shranjevanje tržnih klopi in še celo ribarnico. Da pa Gospodarska zveza ni mogla na vseh teh prostori prodajati zelja in repe. je pač krivo dejstvo, da ima premalo za prodajo izvežbanega osebja. Na drugi strani pa Gospodarski zvezi ni vedno mogoče postavit na trg toliko blaga, da bi zadoščalo za prodajo na vseh štirih krajih. Zaradi pre- majhnih množin zelja ni mogoče urediti razdeljevanja tako, da bi ga prodajali trgovci, ker se zelje ne drži. Kadar bomo v Ljubljano dobili velike množine zelja, bo pa napredaj na štirih ali petih krajih. Mestno tržno nadzorstvo je razen proseorov dalo Gospodarski zvezi vsakorat na razpolago tudi svoje osebje, kolikor ga je pač moglo pogrešati. Tako mestni tržni urad kot Gospodarska zveza sta torej po svoj:h močeh storila vse, da bo naše prebivaistv-' čim prej zoloženo z zdravim zeljem po čim najn-žjih cenah, zato naj pa tudi stranke pokažejo malo več uvidevnosti. u— P°vest »Peirinka« Ivana M.iiič". ča, ki izide med letošnjimi Vedri k jvinu knjigami, je motno -n pi ep.ičevalno pripovedno delo, obravnava joče na vsak nar„a tako važni problem zemlje in družino. Ljubitelji izvirne slovenske knjige, včla ite se takoj v Voanikovo družbo: —u Ob alarmu mora vsakdo s seboj v zaklonišče vzeti nadomestno obleko, obutev, perilo, denar, listine, nekaj hrane, je dilni pribor, skodelice itd. u— Tečaji v Zavodu za italijansko kulturo. Zavod za italijansko kulturo v Ljubljani sporoča, da se sprejemajo priglasila za naslednje tečaje: 1. Nižji jezikovni in konverzacijskj tečaj, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure. 2. Srednji jezikovni in konverzacijski tečaj, ob torkih in petkih od 17. do 18. ure. 3. Višji jezikovni in konverzacijski tečaj, ob torkih in petkih od 18. do 19. ure. Poleg tega bo prirejen tečaj samo za konverzacijo in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Zgoraj navedeni tečaji se začno v ponedeljek. dne 15. novembra in bodo trajaii dva meseca in pol. Vse druge informacije se dobe na Napoleonovem trgu 6/1. u— Magajnovi Oživeli obrazi, Dular, Krka umira in Narodopisje Slovencev v dveh delih, so knjige, ki ne smejo manjkati nobenemu ljubitelju knjig. Krka umira izide v kratkem in do takrat se še lahko naročite na založbo Klas. knjigarna Žužek, prehod nebotičnika. u— Uspešno sredstvo proti podganam in mišim je star, debelo tekoči katran ali ko-lomaz. Z njim zamažemo mišje luknje. — Kjer se to sre lstvo uporabi, se ne bo nobena podgana ali miš prevlačila skozi do-tično luknjo. u— Najb°ljši pouk za dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol se vrši v prvem Učnem zavodu Korepet;tor'j, Mestni trg št. 17/1. Pogoji najugodnejši, posebno za privatiste in one ki nimajc redno šolskega pouka! Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—-16. u— Angleški učbenik prof. dr. J. Kotnika je pravkar izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelen-burgova 3. u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrd ka Everest, Prešernova 44. u— Vsakovrstni pergamontni senčniki se izvršujejo pri M. Tičar, Ljubljana. u— Pierre Loti: islandski ribič v slovenskem prevodu Vladimirja Levstika je knjiga, k: naj ne manjka v nobeni knjižnici. Dobite jo v Knjigarni Tiskovne z druge v Ljubljani. u— Pomoč pri učenju nudimo dijakom dijakinjam gimnazij in privat slom. l,juu-skošolski tečaj. Jezikovni tečaj vseh modernih jezikov za vse poklice. Vpisovanj-dnevno Lichtenturnov zavod aji Mik.oši čeva cesta 22a, I. nadstr., Delavska ibor niča. u— Starše in dijake-inje srednjih, strokovnih, meščanskih šol Opozarjamo na naš specialni pouk v sledečih odsekih: 1. za posamezne predmete, 2 za jezike. 3. za privatiste, 4. učna pripravljalnica-korepe-titorij »Napredek«. Izbira predmetov po želji. Najpopolnejša organizacija. Vpisovanje dnevno. Specialne instrukcije za srednje š°le, Kongresni trg 2 (v prosto rih Trgovskega učnega zavoda). Središče mesta! u— Najlepša knjižica za otroke ie Mojca Pokrajculja, ki jo bo poleg drugi:; mladinskih knjig Miklavž kupil v knjigarni Žužek v prehodu nebotičnika. u— Namesto venca osebja kurilnice in delavnice državnih železnic v Ljubljani za tragično v službi ponesrečenim kontrolorjem, dipl. tehn. Mlakar Ludvikom je isto zbralo znesek lir 4.653 in ga razdelilo kot podporo družinam onih železniških uslužbencev - tovarišev, ki se še niso vrnili iz internacije oziroma podpore najbolj potrebnim; vseh obdarcvancev je bilo 19 Osebje je prepričano, da se je s tem v sedanjih razmerah na najprimernejši način Živilski trg pred Mastlasvo Gosi ni bila* naprezaj, pč pa precej in pvrteiRe KINO MOSTE Izposlovali smo ugodnost za naše obiskovalce, da vozi vsak večer ob 19.30 po zadnji predstavi voz v mesto od našega kina in ne samo od garn. bolnice. Meščane vabimo, da si cgledajo naše sporede; za katere predvajamo najboljše filme takoj teden dni za centralnimi kini. Predstave: Delavnik (razen srede) ob 17.30. — Nedelja in praznik ob 13.45; 15.30; 17.30. Ljubljana, 13. novembra Ljudje tudi dandanes n so pozab i ivi svoja nekdanja imenit-.a praziovan r, ter f, r i. ga. ker je jutr: Martinova no ie j" ir. t; :. jih je zanimalo, če je ..a; ro.s: . :■ g js* Gospodinje so se z n.rnn e :sa n. .... drugega, kar znajo upi i b i: ae glede na tako slavno nodeijo. Colo po v t'1 n_i u. budila zarimanja v najmajši meri. Začenja se že pi - va z ma. s3j ir-ia.ao tr kaj vn in vsaK da:i z:in..u.e. zato tud. mi... .v zebe na trgu. I-.ekateie proau.;i.;;e zdaj z:>. radi mraza ne prihajajo n; trg. če n.rna mnogo blaga. Tud gospodinje jo vča.s >. precej zeblo in nekatere pozimi sploh n so prihajale na trg, zdaj pa kaže. ia se n? boje mroža. Prejšnj' t:žni dan smo pričakovali, da b--danes naprodaj več povrtnine, ker snu. upali, da sneg ne bo več oviral pr delo talcev pri pospravljanju pr'delkov V* resnic je bile dar.es malo več blag . Vendar mo rajo zdaj pridelovalci slfrtetj predvsem kako bodo spravil; č m več pride.kov zase a ne za prodajo. Ne morejo več zaupat vremenu in boje se. da bo zap del nov snet, in obležal. Sicer pa zdaj tud. ni vec toliko povrtnine, da bi mogei biti trg bolje založen. Prodajajo predvsem ena vijo; prodajalci bi je radi razprodali čim več. da bi jim ne gnila pod mokrim snegc-m ir, kei pač vse ne morejo vzimiti Zd: se pn tud-da je tega pridelka med pozno povrtnino največ. Danes je bilo naprodaj tudi precej zelene kolerabe in -pinače. Začenja se čas za motovileč, ki bo sčasom moral nadomestiti skoraj vso zelenjavo. Danes ga je b'b nekaj. Na zelenjadnem trgu ni naprodaj zeljna-tih glav. kar so gospodinje opazile že prejšnje tržne dni. Odkar so začeli zeije prodajati pooblaščeni trgovci, ga ne prodajajo več prodajalke na zeienjadnem trgu Kmetje po večini rajš! prodajajo zelje neposredno trgovcem, ki jim ga lahko oddajo večje količine. Prodajalke na trgu so pa iznajdljive. Nekatere dovaža o na trg narezano zelje, lepo očiščeno ter pripravljeno za ki-sanje ali kuhanje- seveda pa tud: pr merno za solato. To zelje je sevedo malo dražje od zeljr.atih glav. toda gosp:dinjam ni treba tako dolgo čakatj kakor za zeljnate glave v vrsti pred tržno lopo. škoda le, da kmetice ne dov- žajo še več narezanega zelja, če že nočejo pripeljati ze'.jnatili glav. Kmetje bode najbrž letos nakisali mnogo več zelja, saj so lahko sprev dei. da je. izredno živahno zanimanje tudi za kislo zelje r.a trgu. Mnoge gospodinje prih jajo na trg še prej kakor zeljar i jn čakajo pri zeljarskih prostorih, da se zaleže z zeljem ali repo. Prodajalcev zelja je pa letos več oddolžilo spominu pokojnega predstojnika in tovariša. M u— Ccr.J. občinstvu naznanjam, da moški c-ddelek v f: izerskem salonu Rcžii Vladka, Tavčarjeva 4, spet redno posluje in se priporočam za nadaljnji obisk. u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so darovali: Oddelek delojemalcev bančnih zavedov Pokrajinske delavske zveze lir 48 in tvrdka I. Wagner-Šolar lir 150. Naj iskre ne jša hvala. | kako: lan ter k že, o'a je zdaj tud njiho-i vo b ago b jI j priljubljeno i Sneg je tol ko skopnel. da so se lahko -/ačel : pot ude nt'v~--■ t nabiralci gob Pra-j i; n gr.cgu s zelo odporne štorov- :e '• a j ! h S precej rt-. • zato sc ;ih i tniv.afc lanes 1 hk'> pr oesii celo več ka-o g ;'» ni' s. 1 pričakovati Med 1 . : ::• b." -:«•; nekaj koiobai-"..c. ,..e'r -, .st< ;:i a ve Pr: • n '• n: b le ,..>■■<•.'•;.. pred tc-d.iam e n b Iti n'':c:lik(! \'ee Dov3 j je pa kuncev a zd; r cr. s po večir nedoločene . ;mc n : '; z nor« bnn pri- i etne -v. tek >sr.t ker s. t ko koščeni. Go-p>din •• delajo po- ob.it raz! ke me i pe-iutulno- •■ co plemensko ir. pitano. Ko so i se d'i">!:,s čud T' .-t dveh javčic ki je vsa-! k a ve!ja*a 220 L jim je prodajalec pojas- | 'lil. ria a t živali. Zdi se pa, d zdj na trgu ni posebnega zanimanja r/-: p>n..- ;-><-:-•' ž-v.lli. K O t. E A R Ne del1*?, 14. novembra: Jozafr.t. Poricde"cjk. 15. novembra: Leone'i. D AN A S S } E PRIREDITVE Kino Matica: Pr belem konjičku. r"ino S?0£r*>: Valček s trboi; mat 'cja ob 1030: Zaupam ti svojo ženo-. K;:io Union: ženske niso angelčk Kino Ttlosfe: Violanta. Kino Kodeijfvo: Vabimo na ples. Otvoritev razstave aknd. slika* a "arijam Plibeiška ob 10."0 v galerij: Ober-snel. v k t. r a r % e ti [.-/ --i•v... jjVvi sJuitf Posvetcvapja s - tarši. Vodja nemške mla<3ine na Štajerskem je skienii v mesecu novembru uvesti spet v vseh krajevnih skupinah posvetovanja s starši. Sestankov se bodo udtieževa i poleg st: r® • deški in dekliSk' voditelji, krajevni sicu-]):mski vodje, šolski upravitelji in učitelj-stvo. Delo je delžnost! Na delovnopolitičnem sestanku v Brežicah, k: so se ga udeležili krajevni uradni vodja in obratni voditelji, so govorili o delovnem načrtu za zimo. Navzcčne je k največji aktivnosti pozval okrožaj uradni vodja Markus. za zaključek pa je tovariš Kropatsch pris tnim funkcionarjem podal za zgled Fuhreijevo neumorno delo za narod. Zborovanja v ljutomerskem nUrc.žvr. ;,Tagespost« poroča, da se je v ljutomerskem okrožju začel val zborovanj. Zanimanje med prebivalstvom je izredno veliko. Tako v Ljutomeru kakor v sedmih drugih krajevnih skupinah so bil; zlooro-valni prostori do zadnjega kotička napolnjeni. V Hrastniku je bil velik službeni apel za uradne, blokovne in celične vodje. O usodnem boju nemškega naroda je g'vo-ril okrožn; vodja Eberhardt. Govorn k se je nato zahvalil navzočnim za njihovo dosedanje delo, ki se odraža v zadovoljivem zadržanju prebivalstva. Nesreče. V mariborski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: 33 letni ključavničar Alojz Greif je prišel z desno nogo med dva stroja, ki sta mu jo močno poškodovala; 31 letni Rudolf Rola se je opekel po desni nogi; notranje poškodbe je dobila 33 letna poljska delavka Milica Kovačičeva, ki je padla z voza, 12 letni Franc Pšen čnik pa si je pri padcu poškodoval desnico. Nedelja: Mr Leus^k. Resi jeva cc ?!•». 1, Bahovec. Kongresni t.-g 12 Komotar. V.č-Tržaška cesta. Ponedeljek: Dr P:cceu. p.lri^e4'?'!-,-« cesta 6. Hočevar. O'ovš'-a c-"' a R?. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta 47. Nedeljsko dežurno zdr:»vn5."ka ; -* vrši od sebote cd 20. do nonedelikn ' zjutraj mestn; višii zdravstven; svetnik dr. Franta Mis. Poljanska cesta 1* telefon 32-84. 7, i. TTi" \ ie stro-go ob'.'Czna od 13 do 6. ure! A ? D J? A -1! A Nedelja. 14. nov., ob 15.: Kovar^tv r't- hcwn. Izven Cere od 22 lir navzelo'. Ponedeljek, 15. rov.: Zanrto. Torek ">6. nov., cb 16 30: Kavamira. Red R. Sreoa. 17. nov.. 11: rv"varSfa-ia-R«!ter- fly. Izven Cene od 32 lir navzdol. Pcn^eRek, J5 Zanrto. Torek -»6. nov.: Z^^rta. Sreda 17. nov. cb 16.: Orfej in E^ rff' i. Red A. črt'-4-'--. 18 nov. ob 16' Tbais. Red Četrtek. G. Prcc*ri: R-dt-r?"1« One-ra v treh dejan vb Os?be: Butfp:"f'v —-Hcbalova Suzuki — Španova. Kate — Poličeva, Pinkeiton — Lioušček. Shar-nless — Poi>ov, Grro Sunončič vnma-dori - Dcln č1; borec ■ sar — Gre-rcrSn. D:rigcntt D. 2ebrs. režiser: C. Debevec. mLJIF5Z*M*~A NRRELJA, (J. M 0\' SMS R A 8.30 9.00: Alpski zvV:i. 0.01—"0.09; Nemški rek' in napevi. 10.09—30.15: P .0-čila v nemšdni ;n slovenšo ni. 10.15- 10.-10: Orgelska glo.oba Ln versko prebavna jc. 11: prireditev Slovenskih Domobra :oo-v. Pre-r.as iz Uni .na. 12; Op-Ha-^k' ko ;c■>■ t. 12.30—12.45: Poročila v nemščin in slovenščini. 12.45—14.00; Koncert glasbo za razvedrilo. 1-1.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15-- 15.00: Slovenska glasba; ig a Radijski orkester, vedi dirigent Drago Mario Šijanee. sodeluje Komorni zbo . 17.00 do 17.15: Poročila v nemščin' in slovonščir.'. 17.15—17.45: ; Fantje na vas: -»jo. 17.45 do 18 00; Kmetijsko predavanje. 10.00 — 19.30; Koncert sopranistke Ksenije Piu seje ve. 19.30 19.45: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijaščini. Napoved spore'.a za naslednji dan. 19.45—20.00; Mala medrgra. 20 00 20.10: Poročila v nemščini. 20.10—20.40: Lepi zvoki. 20.40— 22.00: Predigre in intermezzi. 22.00 -T2.10: Poročila v nemščini. Genoveve Fox: 34 DEKLE Z MEJE »Tak pojdi, nu! Govoriva lahko spotoma. Ncter pojdem in porečem materi, da pojdem domov skozi gozd in da me ti nekoliko pospremiš.« »Naj bo,« je Izabela dokaj ravnodušno odgovorila. Med potjo na grič sta se mnogokrat ustavili. Pomudili sta se na pašniku, tako da je Jane lahko pobožala kobilo Dolly in si ogledala telice, ki so bile med njeno odsotnostjo že odrasle. Sledili sta neko taščico in zam?n skušali dognati, ali bo tudi letos gnezdila v sadovnjaku. Trgali sta vijolice in splezali na Sionovo peč. Kako lepo je bilo spet skupaj delati davno znane in ljube reči! »Oh, pa sem res mislila, da se je pošta' podrla.« je osupnila Jane, ko sta nazadnje stali na majhnem zidu in gledali po bregu. »Kaj se mar ni?« Pomežikala je z očmi in si jih zasenčila z desneo. Bogme! »Pošta« je res spet stala, prav takšna ko kor nekdaj. S strehe je vihrala višnjeva zastavna. Izabe'a je skočda z zidu skokoma se jc pognala tja, pokleknila in z drhtečo ro- ko segla skozi odprtino. Najprej je mislila, da se je nekdo ponorčeval iz nje, potem je utipala nekaj šelestečega. Po bliskovo je izvlekla tisto reč. Oh, saj ni b;lo pismo, bil je samo zmečkan kos papirja. A ne, glej si ga. nekaj je bilo pa vendarle napisano na njem. Zravnala je papir na kamnu in nazadnje razbrala besede: »Izgubljena prijateljica se vrne.« Pod sporočilom ni bilo ne imena ne začetnice. in besede so bile napisane s tiskovnimi črkami, tako da nisi mogel vedeti, čigava je pisava. »Izgubljena prijateljica« je bila seveda Dolly. Peter ji je bil torej vendarle odpisal. In najbrže je bil on tisti, ki ji je bil pos'a! Dollyjo nazaj. Jane jo je medtem gledala, ne da bi le količkaj skrivala svojo radovednost. »Kaj je to?« je vprašala, ko ji je Izabela pomolila popir in je prečitala skrivnostne besede. »Kaj naj to pomeni? Kdo to piše?« »To je pismo — cd zvestega prijatelja.« Nato je Izabela ponovila zgodbo o Dol-lyji in jo izpopolnila s podrobnostmi, ki jih je bila v prvem poročilu zamolčala. To pot ni več končala z vprašanjem kakor prvikrat. »Peter jo je odvezal in spustil domov Vem, da je bil on. Ali, Jane,« je naglo do- dala, »to mora ostati najina skrivnost. Ce bi kdaj komu kaj cmenili, spraviva Petra v največjo zadrego.« Jane se je slovesno zavezala, da bo držala jezik za zobmi. »Rada bi le vedela...« je ugibala Dol-lyjina gospodarica, ko je spet sama stopala po griču nizdol proti domu. Vso pot so ji hodile na misel reči, ki b-' jih bila rada vedela. Koliko časa je ležal zmečkani listek v kamniti votlini? Kje je bila Dolly skrita? Ali je cče Allen kdaj odkril, kaj je bil storil Peter? Kje je bil Peter zdaj ? Drugi dan popoldne je višnjeva zastavica spet vihrala na »pošti«. Pod kamnito streho je ležal odtrgan košček papirja, na katerem je bilo zapisano: »Zvest prijatelj s:.« Pisemce se ni začenjalo z »ljubim Petrom« in ni bilo podpisano z imenom. Previdnost je bežja mast. 12. poglavje Krožek pri sestrični Febi »Bela! Bela! Kaj še nisi napravljena?« »2e grem, mati.« V podstrešni sobici je zaropotalo, predal se je odprl in spet zaprl, nato so za-capljale po strmih stopnicah bose noge, urne in bežne kakor dežek v aprilu. Izabela v svoji najboljši koteninasti obleki, s sveže poškrobljenim in novo zlikanim čepcem na glavi se je pojavila v kuhinji. V roki je držala čevlje in nogavice. Oči so se ji iskrile od pričakovanja, in lica je imela rožnata kakor najbolj rdeče med divjimi vrtnicami zunaj pred oknom. Gospa Ovvensova, ki je malemu Johnu pravkar ščetkala lase, je prenehala s svojim poslom in si pazljivo ogledala starejšo hčerko; nategnila ji je pet'ji trakov pri čepcu, da sta bili na obe strani enaki, in ji potisnila uporen kodre pod široki okrajek. »Čevlje in nogavice lahko deneta v se-delno torbo.« je rekla in z bradico pokazala na dvojico že precej nabreklih usnjenih vreč. ki sta viseli na stolu. »Potem se lahko cdpravita na pot. Jaz pri dem za vama.« Polly, ki je vzravnana kakor sveča sedela na stolu in stokala od nestrpnosti je poskočila, vesela, ker je bila mati pozabila na svoj običajni nauk: naj sedi pr miru kakor majhna gospodična in pazi da si obleke docela ne pomečka in je ne umaže. še preden krenejo 7 dema. Nekaj trenutkov sta se pomudili pri vratih in potapljali Dollyjo, ki je osedla- na in obrzdana čakala matere Owensove in malega bratca. Potem sta jo ubrali nizdol po kameniti cesti. Pri sestrični Feb; Wrightovi tam srori v Hvdes Cornerju je bil danes šivalni krožek. G^spa Ovvensova in deklici so bile vstale še pred sončnim vzhodom, se podvizale z jutrnjim delom n skuhale dovolj jedi, da so bili dedek oče Oivens in Jožef preskrblieni za kosilo, dedek pa tudi za večerjo. Same so nameravale obedovati na trgu pri Parkerju. nato na s tetko Lidijo skupaj nadaljevat izlet do Wrightovih. Po opravljenem hišnem delu naj bi oče Owens in Jožef prišla za njimi k večerji. Vijugasta pot proti vas: se ni zdela deklicama prav nič dolga. Noge so jima bile takisto hitre in poskočne kakor jezička. ko sta že naprej resrliala o zabavi, ki jo bosta imel: na' šivalnem krožku s povabljeno družbo. Duša jima ie bila čila in živa kakor rdeče snzdne lilije, ki so žarele na temnem ozadju grmovja, in lahka kakor osatovi kosmič . ki iih je sapica nosila preko njunih glav. Ko sta prišli do razpotja, kjer se je steza na Volčji hrib združevala " glavno cesto, se je oglasil za njunim hrbtom peket konjskih kopit. ŽIMO ZA Ž I M N I C E . ^ NUDI NAJUGODNEJE 12, LASTNE NAJMODERNEJŠE HIGIJENSKO UREJENE TOVARNE MILAN JAG&R Tovarna: FUŽESE Prodajalna: Ljubljana, 6v. Petra cesta 17 ŠČETKARSKE IZDELKE VSEH VRST NUDI NAJUGODNEJE — NA DEBELO — IZ LASTNE TOVARNE Kdor ifCe službo p'aOz> sa isaKc tjeseOo L —JO a Orft. to pruT tatoo —.60. sn dajanje naslov« ali šifro L 2.— Najmanjši issnc« za te op-laj* ;» L 7,— — Za feemrve to dopisovanja Je plačati ra. T«a*r> besedo L 1.—. ed drug* o? ♦» L —JO a besedo, ca gr*, Id prov. takso t — i5Q «a da1*n)» naslov« alt ilfro L a — KatiranJS' Iran* n to ogla** le L 10.— POSTREŽNICO iščem za ves uan GOSPOD. POMOČNICA. srednjih let. vajena kuhe in vseli gospodinjskih opravil, se spreime takoj. Naslov v v šiški; ogl. odd. Jutra. 20438-la kot pomoč v gospodinj-1 MLADO NATAKARICO. •>tvu in k otroku. Naslov pridno, s prakso v boljši V ogl. odd. Jutra. 20127-la | gostilni, iščeti sa takoj ali DRVA PREMOG G O M B A C Gledališka 14 POSTREŽNICO •j čas od 7 do 10 potre tj jem Frankopanska 1. 20155-la STROJ. MEHANIKA, :erfektnega. veščega cte-a na stružnici, v svrho x>pravil raznih strojev, šče tovarna šumi, Gra-Ušče št. 9. 20230-la KUHARICO, amostojno — za dobro meščansko hrano, ki bi obenem opravljala tudi ■ ostala hišna dela. sprejmem k tričlanrki rodbini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 20215-la STALNO SLUŽBO dobi dobro ali čeloma izve?,bana moč v tiskarni. Predstaviti se je pri »Fa^iirocel«, Lep dvorska št. 23. 2;/0E8-la HIŠNIK hišniK-kurjač. izprašan za POMOČ K ŠIVILJI Hčem. Ponudbe n ogl. odd. Juira pod spomoč Šivilji«. £0050-1 STAREJŠA VDOVA '-če zaposliive k otrokom ali ga vzame tud: v reo. Ponudile na ogi. odd. Jutra pol »či~ a*. I90i50-1 KUHARICA, perfektna, ki opravlja tudi ostala hišna dela, išče služ- in ho pri boljši rodbini. Po- centralno napravo. se sprejme-nudbe na ogl. odd. Jutra ta rakoj. Sun^van.e prosto, pod »Stalno«. 20124-1 plača in ostale po dogovoril. ELEKTROMONTER Zglasti e- v Beethovnovi ul. z mojstrskim izDitom, zrno- 5t- li0"a 'ev0 ~~ žen vseh v stroko spada- aicd 10. in 13. uro - vsak i o č i h del išče takojšnjo mzen rb ne''<-!iah. Pro-j sprejme zaposlitev. Ponudbe na 1f*Monfeti zaželeni! 19955-la os'!, odd. Jutra pod »Zrno- AVTOMEHANIKA žen«. 20137-1 s«rnu prvovrstnega. sprejmem. POSTREŽNICA, Adler-Servut. Kendn. k. rani- va j ena vsen rudnih del, kova ui. Zg'o..;ti mel 11. popolnoma famostojna. in 1"- uro. 20024-la išče zaposlitve za čez GOSP. P0Mnf>;'f;0 I dan. Ponudbe na Oglas, y zna rodi kuhati n zn vsa oddelek »Jutra: pod šl- druga hišna dela spremenil fro »Samostojna«. takoj. Naslov v vseh posl. 20239-1 jun*" 20081-la ' 19 LETNO DEKLE j SLUŽKINJO, s 4 rf.:;redi klas. gimn. pošteno v vseh ozirih, za 1 Inrnilr nm rrrrmrolro , . takoj ali pozneje sprej-ij0W/Ft mem. Hrana izdatna. Na-' slov se izve pri: Koman, 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača in procenti«. 20396-la KROJ. POMOČNIKA sprejmem za stalno za male komade. Hrana in stanovanje v hiši izven bloka. Dunajska cesta. Zglasiti se pri Josipu Boc, Tavčarjeva 4. 20232-la MLADA DELAVKA dobi službo za lahka dela. Vp-ašati pri Hri-•bernik, DunaisVa 37. — Tam se dobi rabljena punčka na ieračo. 20404-1 a DEKLE ZA TRGOVINO se sprejme. Cvetličarna Šelenburgova 1. S'merc 20410-la DEKLE ZA POLJSKA de'a sprejmem. Naslov v oilas. oddelku ».Tutra« 20311-1 a VAJENCA, 14—15 letnega, sprejme v uk ključavničarstvo, Wol-fovi 10. 20143-44 UČENKO Kovač Kalman, krojaški salon za dame, Stari trg 24. 20162-44 ŠIVILJ. VAJENKO sprejme M. Usenlk, Kolodvor ka 11-11. ?0095-4i VAJENCA za kie.,a^Ko obrt sprejmem takoj. N_sIov v oglas. oddelku »Jutra«. 20056-44 FRIZERSKO VAJENKO spremo takoj Pop 1 Viktor, Cankarjevo nab. 3. £0o5h--14 20172-la MLAJŠO MOČ z nekoliko prakse v rezanju papirja sprejme v stal-, no službo »Papirocel«, Le-j in 1 letnikom trgovske akademije. Išče primer no zaposlitev. Ponudb: ZrfŽŠZ Cankarjevo nabr. 7/II. ped . Pridna m prstena ' 7nl7 za službo«. 201S5-1 17 LETNO DEKLE z malo mattiro, znanjem srbohrvaščine, italijanščine in i.e..aj nemščino, išČ3 primerno sapo-slitev. Ponv,dbe na 1 gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena«. 2019-1-1 MESTO HIŠNICE i;:čem. Som pridna in p. Jtena, stara 30 let. — i cr.udoe na orla;; delek »Jut.a' p d ridna hišnic_c. 20040-1 BRIV. POMC BOLJŠE PERILO spiejmem v pranje ln 1 kanje. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« -od šifro »čisto perem« 20279-3 RUŠČINO podvorska 23. 20087-la po najnovejšem pravo-SPREJMEMO TAKOJ j pisu in izgovorjavi po-proti dobremu plačilu mehani- učujem po zmerni ceni. kare. avtokleuirje in avto- , Naslov v oglas, oddelku mrhar.ik-va:enca. Merkur — ' »Jutrat. 20213-3 Puharjeva 6. 202Si-la ANGLEŠČINO KONTORISTINJO j p o u č u j e gospodična uspešno — individualna meteda. Izgovorjava do- t vršena. Pride na dom. Na=!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20193-3 DOBER ZASLUŽEK se nudi moškim n žen=kam s prodajo sezon, predmeta. Primerno za penzioni-te. rev-ne študente, brezposelne itd. Naslov v vseli posl Jutra. 203:50-3 _ (lohrm znanjem nemščine, cd- =pre:memo takoj Merkur. Pu-š iro har;eva r.. 20223-la POSTREŽNICO za vfp "an, spre'mem gar Ciril, trg.. Kre- Medvedova 8. [i vovrsten, bita i?če stalno ' 30211 n^sto. tona be u.-. ogl. odd. | GOSP. POMOČNICO J m »Hiter* 20073-11 sprejmem k 4-f anski o.lrasli DOBRO DEKLE, i druž ni, ob dohr, plači in s.mostojna kuharica, vaje- rVrlv. Na-lov v vseh ni vseh gospodin,skih del, Jutra. 2^200-Ia išče službo pn dobri, bolj- MIZAR. POMOČNIK\ ši družini. Ponudbe na ra pohištvo spreimem t-'-"1 oglasni odd. Jutra pod: Bitenc Ivan, mizarstvo, Go. Dom«. 20187-1 s peska 10. 20435-laj AVTOM L MAN JK | ŠTFPARICO išče službo. Gre tudi za in vajenko sprejmem ključavničarja ali kar koli. Braikovič Živko, Igriška 3.; Tonudbc na ogl. odd. Ju-| 2043-Ma | tra pod »Zanesljiv in ve- ČEVI T. POMOČNIK, sten«. 20080-1 <>brr delavec m nora rHa. MLADO DFKI.E, so ;pre :ne. M-ftn skalno. Na- vajeno prodaje, staro 19 -lev v vseh posl. Joira. let, brez staršev, išče me-i 2^4?"-1 a , •to prodajalke v zeleniadni; TU G. POMOf.NTKAfCO) f ',-ovini, pekarni, slaščičar- mla^a moi1. vp".o frr~v''>/> 7 n: ali podobno. Ponu;!be ma5. Wo. tako' sore^mrm. Po-■ Pridna in poštena proda-i nn!b<> na "Ti. odd. .Tilra alkj«. 20165-1' nod .Vo=tn«s'<. KUHARICA. ] r-OcP^O rrlaiša, išče službo k od- rn. Vrram" 7.1 H'"'"'. •.-&!im osebam. Opravlja 7-rhsif; sr -0. do tudi druga hišna dela. Po- in od 17 f7n '0 ure. nudbe na ogl. odd. Jutra Naslov v v?rh post ■T"'-", pod »Mlajša kuharica«. | "M®?-!? 20116-1 MLADEGA FANTA UČITEI flCA s;>re:mrm začasno za p ma? -ee pruerno zaposlitev. Po- v delavnici. Naslov v vseh iradbe na ngl. odd Iu*ra posl. Jutra. 2'i3".C-Ia pol »Učitelji-. 39270-1 KROJ. POMOČNIKA. INTELTGENTKA dobrega. spremo k-or.it.vn i':e kakrSni kol: zaposlitev. Križa;. 8kof=a B. 2032S-ta Ponudbo n, osi 0.1 i Jutra SLUŽKINJO ■ram. Dopise nn ogl "dd. Ju-Ta pod »Ilgtidna »rJikn«. 20168-6 BAK3FN KOTEL za. obratni oritsk. 12 a\, prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vsebine 80 1«. 30167-6 Hi «H'iNn n-* < na led prodam. Vrhovče- va 9, pritličje, desno. "•01 ls-6 OTROŠKA POST ELJA šk- 1 »'TI 20091-6 POSTET JICO. otroško, prodam Ouled od 12 do 13. U!iri 3 majaj št 3. dvoriššče 2011S-6 ŽFNSKO KO* O NVanderer. v n.nbohšem stanju, prod.im Naslov v ogl. odd. Juti. 20126-6 MOŠKO ROČNO URO. specialno švicarsko »štopa-rico« znamke Lowent!iaI, par črnih škornev št. 42 in visele črne čevlje št. 43 ugodno prodam. Vprašati od 13 do 14 v Tavčarjevi 12, podpritličje. 20146-6 LUTZ PDČ. j velika, poceni naprodaj. Povnrašati : Mestni trg 26. 20147-6 PES VOLČJAK, dober čuvaj, naprodaj, še rajši v zirr.cnjavo \T's!ov v op!, odd. Tutra 19410-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, skoraj nov, prodam Milčinskega 5. 20131-6 KOT EST. moško in žensko, dobro ohranieni. prodom. Ogled od 7 do 9 Hradecke^a ce- j sti 70. 20132-6 PNETTMATIKO Za bicikt-I in ovču kož-jh z-"r>en:atn Naslov v ortl. odd. Tvtm. 20135-6 C>rt-»Tv-.^ p»>j:prtrvc:J obe ova'ni. ode;o. žimnico trave, čmn usn'cr>o torbico in t"ršVi kavni servis Z1 1"» oceb nrndom Oi^led ^opnMne. Trstenial.'"v !. I., -'"'n 20138-6 FPTO A n A n s rovrčilpikom in dopolnim priborom za izdr'ova-n*e s'lk u'-olno S. A. Z-'ošVi 3 ogled ->r\ tvr.-i^i Ivan Jax in tj-.. vieiwelsova cesta 3" oni 04-6 VETRNI JOPIČ. 'kr-raj nov — rredvo'n^ blT-r«. "a srednjo -noSko 00 ta-o. rrndorn Vaslav v "SPh poslov. »J"tra«. 20'69 6 f TFD'1 NTK. ! <1-.'-irr> chroni-n. prod^. •VodTlvc. Celov'V~ c-1 -"f T f)Tnn«'.:o POS'7'«7' 'O, "rodim — M"ste. jr,—-o.r ia koln- th. dchr«-n*--.o. n-rd-m. Ob ^e- M Te! 27 30 Meto: valček s R?NO ST.OGA Te i :ietek prve Ijtifcezm b!l jc 'e-l 'airi ir. 'eboj. K konskega življ- nja A!. — Idi'a srečnega za-j rirelcr-om glasbe nem r'lmu SK S TE30J« W 'ik ri S' ur- ' 1 - io vs.;k lin (V» g- -t:!ni C- roi 7-5 TV-7'l 3 In 5 V-. 72 200-S.6 [4 V g!, vi.: operetna pevki Liizi Wa!d pf rrtUler in Albert ^Tatter:•;ro'. k Režija U Hubert Marischka. il V nedeljo: MATINEJA ob 10.30: i »ZAUPAM TI SVOJO SKNO« N za vse t«=te. Ki te burke niso vide?' P Predstave ob delavnikih ob 15. 'n 17 Ob nedeljah oh 1030. 13.80. 15.50 m »« 17.30 uri. — Nabavite si vstopa ce v nredpiodaji! OMFGA I'"0 nr.-, n. ns"ir -1-TB<»> •ir ' -rnr-io '7I-T* p-r'am sT. _■ -nosvctska IG nasproti De-2H177-6 dom Na Novosel, lavskega doma. DVE ZA.TKI (ovnačkil r* vržene 17 VI.. eiste pasme, zamen :am za dve snn:iei iste 'n rnsti. zara.M križan rn Ogl H od pol 2 do pni 3. S' i"ko Potoemk. Dh Ljublian-ei "7-1. desno. 20200-6 JEKTFNKO Ponudhe na pnd >Je':len. -'Vv.l-G m-' 30269 DOBRA GOSPODINJA išče službo pri starejšem gospodu. Pogoj : hrana in stanovanie. Ponudbe na ogl.: odd. Jutra pod »Skrbna«. | 20302-1 ;!zre'na pri I ko se nnfii sni-TRGOV. POMOČNICA, Lobn: 7drovi. vsr-srr.in- izučena v špecerijski tr-|fko iZHrjeni gospodinji ze. vs; eeo : mu ponudniku, nd. odi. Jutra ka«. nuivi ST" O T, skorai nov. -Pf-tff- m.vh-š;°periea\ r^^looi FoVvj Fr.. Oh pnfok-i :T,. Vrhnika. 2001)4-6 POHTšT*\ro -• -no iT^h-n oh-an;enc ter kn-1 ;n:-k'i rn«n 'a. nanrnda'. — Og'nd od 'f nrr. rini;p. Na--!ov v v^rh posl Jnt-i! jrmp 'rj 3 rn ANC nvNAčH. ? sami!"'. 1 samea nzir S rn lop. 1 sa.m^o on -rn o b"'cr*r- .-■ ; nrodom. IZURJENI GOSPODINJI j Izrecna prilika se nndi ln,- ^ "osi. Jutra. '0^7n.ff »VELIKI BROCKHAUS« z'il..,a :zdaja. popolnoma nov, pro ;:rm. Naslov v vseh p:?m za gnj'zerie št. j ^9. Naslov v oglas odd. i Jutro. " 20163-6 r^-rrnO Ogl. | odd. Tutra pod sS^n-ai j novo«. 20149-6 f rpo iv^ttti t(-) \y modi. kromano, • p-o-dom. Ponjidb- no oel. odd. Ji; tra pod »Poste'.-«. 20143-6 KOitono in umivalnik, oboje z mar,-mornato ploščo, prodam. 20128-6 ZEPHIR PEČ. raslo ratiljeno in dimnft iz pločevine, raprodaj v Štrek-Jevi uHcI šte" 9. 2r244-3 MER KTIN-D F S A T KE, Meta'lbaukartan štev. 2 in šaksne. damske s čevlji št. 37 prodam. — Na ogled iz priiaznosti v oartimeriji »Venus«, pa-la'-? Pati. 20245-6 ZIMSKI PLAŠČ, dobro obran'en. zo 15-letnega drčira, prod m. Ogled med 12. in 15. ur ?< Na-slov v vreh poslovalnicah »Juta«. C 0242-6 i'Si i V! \ \ )< * fi-Sffof i'i-4i Zabavne dejodivščine mlade filmske igralke, ki se na svojo vlogo iz operete Pri pripravlja na povsem svojevrsten način V gl vlogah Leny Marenbach, Dorit Kreisler. Kari Schonboek itd Predstave oh nedeljah ob 10.33 18.30 15 30 ir> 17.30 uri H N U M M h U f1 -■i - k-esno »•4 'Scuil ngh ' v -'- dan pivovarne 20075-8 1co* o ŠIVALNI STROJ. » ŠPORTNI VOZIČEK ženski, za domačo rabo, v dobrem stanju, pro-prodajn. Dolenjska 19 I. dam. Naslov v og.. odd. 20114-6 Jutra 20282-6 LOKAL 3000 kg ŽAGANJA s tre.u izložbami in dvema proda ivudolf J.reo, — vhodoma v srelišeu. pirvlera. i-JUbljana-Vič, Č..m,:Ova Ponudbn tu ogl. odd. Jutra št. 8 . 20233-6 iiOi »Za denar«. 30j9'.-<} SPALNICA, MOŠKE GOIZERICE orehova. iepa. nioderna it 41. na n- vii i*i|irr.vl>Tie., naprodaj po ugodni ce-pre "voino uflije. se ugoino nI. Naslov v ogl. odd prtida Naslov x vseh posl. Jutra. yrr; GOJZERJE, LI NOLE J-PR FPROGO aove. št 40. ugodno rro om Nn-lov v vseh no4. prodam. Resljc a j,.,, 203S7-6 desno. TROFAZNI MOTOR, | RADIO 20321-6 3-n, malo Naslov v vseh po-J. .lutra. I VRHNJE RJUHE " ~ 3 + 1. se ug^no m blazine, skomj nove. fmo y v ,Iu. platno, h«, roen delo, na- -->n3",>6 i.rodaj. Naslov v vseliMPjl. kOzIJHOVINAST PLAŠČ A- - /">mrir* " črn (foln) in nov« siva vnine- MOŠKA OBLtKA. nfl jppjgj r.inzo-n) prmlam. ;.->i.<5 erni sukn'i. ''nm-ki pia»e. t !-xrr\T>T^iv rabljeno moško obleko in nik- ^ Bnc. ^ Si.UCIfl COHA ------ i LFZAI-NI STOL. SAMČKA .SOB* Rex-knzare9, dejnek plaS?. Inpn. mnrodsi n ^ 1». « r)0jc7(> ^ Teh ^ 100x60 h kn^er Ponfni n ^rp lpTino. SnSter*' levo ftvori«lte> •lovar. »rgovskn-goo^nodarski slovar. Vo'nn in mir in druT". anir^o rm-'.im. Naslov v vseh poM. Tutr? 30"9?-6 TOVORNI AVTOMOBIL pfSAINI STROJ in Topol ino Fiat. v o-.llic-nem TTrv1rrw0(H K « n ?4 em ftann. naprodaj. Merkur. In- (if)I?irn V07(1!I, !n pnr.,1)lp _ lia-jeva 6 -J.-7-o , n-ndnm Naslov v vseh FIAT TOPOL1NO posl. Tnfm. ' 20W-6 v ndl:"-iem s'anii in tovorni: H A R MONTKO. a.vtonmbil. nnprrdaj. Mnrknr. popnlnoma nnvn. 8(1 ho«or. ^ Pubarjev« 6. ?1226-6 iri'otnr®i "rlasu — FOTELJ i-TiJem. Na=!ov v v«"h r^el. 'biržnral velik, komo len — .Tnt-n 20W-6 irodam. Tapetnik V-hn.ec L, I pcirA. Iil'ive'-ova 17. dviri-f''. 1 'nber "■nv\ gprenl^^nsVa. 20 65-6 itn-^Ta' niirn». T.n*nn"«-*e-MOSKI PLAŠČ. rs 7. 2^%« 7i:ivki in grair.ofnr.. prodam. pT pv^^O PFČ Pr,is <1o1.. ^ XV. S^SO. krpico (bak-enol i in ko. •alnn h"0 t>-o 'om. OgVd OTROŠKO KOŠARO l-vl do IS. ire Na-Tov v z novo fim^ ro ueodno i-rjoh po-!. Jnfra. =v»t»v,.n v Jeme- i ADAmT ZA TTASVJ50 'e-a ffista 53-1. rVilh-ator) in ctro«Vo 20^08-S TVo ni «»n"n1t,. prodam. C«. VOLNENO OBLEKO, ta ni T/-':o 30. ' lja.o, do j. o ohranjeno, ptriviCF z^ viso ega ni šk_La. flan-lne. dob^o ohranjene, p.cdam ;ia 1500 iir. — -ro-i^m. Rimska 7'TT vri. donuikova 1V-1, levo. — ta 12 20437-6 cd o d 13. do 15. urs. PISALNI STROJ 2u407-6 »Rheinmctall«, v najbolj-P1SALNI SIF-OJ, jem stanju, počen: napro- VL.--e pisarniške omars, dvorišče. 20439-6 feiamj-oij. nroaam Oga- BIVALNI S1FOJ, lin, Pui.arjsva It".1;___1 original Singer, v dobrem stanju, 2 damska kostuma n rjav usnjen površnik pro- sva 14-1. 20405-5 STENSKA URA , lit i I a .T uaniv.ii ^/ui v godno naprodaj. Na- dam Kami,i5ka 13. 20380-slov v ogl. cud Jutra. - st,KNIE_ KRZNEN PLAŠČ, 20405-3 rvvv-.v-r, ? r.*0SK0 predvr 'no n-"-« p ••■««• modam. Lero vorsko ul oa 'O.T. ievo. ?'»r :« p—"l v ;:vi na •i* In PH"0 . n-f ln- zrn. •ynrui p,' ntrt ■»lil? !• n« m Os k o k !-Iir. Omr. p.1 r-'d ■ .1 .!<■«' -a R' i.•»4> „..ji,»JBVO n-frJ Kalto pieše Dunaj oi? veselih Straus-sovih valčkih vam 00 pokazal šegavi y Hans Moser v veleaabavnem f.lniu f T> T* VflBlMO Kh P Predstave aedelia ob 14 17 ari. delavnik oh 17 mi' KINO MOSTE Film za vse in vsakogar: VI01&NTA Romant ka blestečih snežnikov! — onečaščene dc-k!ice, ki je čakala na obljubo zapeljivca. Vsak delavnik razen srede ob 17.30. Nedelja in praznik ob 13.45; 15.30; 17.30. Izposlovali smo pri tramvajski upravi, da vozi po naši zs-laji predstavi od postaje pr: našem :;lnu voz ob 19.30 v me^to. Zgodba B?f''1 rsk: j zvezi Ki' iS"vn .11 j -1" -<■ 2 SV'1 F NI PilRNTCI. prvovrstni nub. in - c d i! 1 i pribor, vc'iki in m,ili, ro-potnoPM nov. rie prest. So- ' lin "en. ^ 6 eseb, predam Narl "»v v ogl. odd. Jut'?. 201/90-6 vrč KUNCEV, morskih r.-išičkov in še^t-delni z-j5' hlevček proda Koz:nr". T bor 6 I. 20173-6 TOVARNE. PCZOP! Prodam p-ecizno kontrolno uro nočnega čuvi»a. Po. nudbe na oni. odd. Jutra pod »Kontrolna ura«. 20175-6 LEPA JEDILNICA, črna, naprodai. Na ogled pr: hišnici Sirnčič, Fran-konanska 21. 20085-6 PRAŠIČA ZA REJO. 60 kg te?kega, prodam. Čc-rin. Hruševska 23. 201 11-6 OTROŠKO POSTELJO prodam. Korytkova ulica Št. 21. 20112-6 TEMNO OBLEKO, malo nošeno, za srednjo postavo, in salonske sive hlače prodam. Škofja ulica 7'I. 20113-6 3 SUKNJE, dobro oaranjene, predvojno , . , , , , . blao,o, za srednjo postavo, damski. foln, v dobrem sta- cCim Naslov v ogl. odd. n u, prodam. Mlekarna .r- . 20379-6 ,,An6 PRODAM: 2 VOLNENI MAJI mi7.irsko podjetje v obratu, m go-zarce st. } prodam. i;ano> orodja 2a 4 po. Nasiov v ogl. odd. Jutra_. močnike> st,skain;ce> peei. • „.,,„vvc ' vo~. precej materijah, ple- ČRNh ŠKORNJE „ skarski oddelek in trgovski št. in otroške nizke cev- ,ok , y sredjjeu ponudbe '•e šl. 3^ ter 2 zelezni pec. na o. 20393-6 TIUCIKIL. ' skora' nov, prednm. Pirnot Alojz pasarstvo. Kariv.ška cest- 2. 203',6-6 7'Vf'll PLAŠČ. lep, "enski. za vitko postt-vo. nrodan. Hrrvatin. Cesta v Rožno dolino 20. 2023 i-6 2 KUHINJ. OPRAVI, j novi. t-r hrastove sode po 1*0 lit-ov. prnd-m. I. Ora-žem Predovičeva 5'H 7P233-6 IA-USTF POTi^EVLJE št. 31. pripravo za likanje, pčr-e z.o blazine, va4-i-6 SKORAJ NOVI me-ki čevlji št- 41 'n mošt:: plašč, se proda Ogled od 13. do 16 ure. Naslov v vseli posl. Jnira. 31*122-3 TEHTNICO. decmilk) za 250 kg. nrel-sobno steno. kompletno z ogle 'alom. okrog! mizo in 2 stola, vse z"leno pl^skano. P"0'!um. Zor Jože. A1'"'" 1 14. 20J3:V« R1AVE ČFVLJE. domske, šr fk"ro- nove. rirod.cn Naslov v vseh n~sl. Jutra. ' 30429-9 ITMIVALNIK. -.-■-'"ko omaro. ftoV. ied'no mizo. slike, sveflke. jedilni s-rvis in pribor, nroda krmi. s::skn pisarni Tr;buč, rad Flo-r* 'a n-ko re-kvi'o. 2042^-6 TFAVEBZE T profil-, prodam. Vpraš-iti nn ogl. odd. Juta. 20411-5 MOŠKO OBLEKO, nošeno in bkgo za sukn:o. prodam. Krakovski nas:ji 5>. pritličje, levo 20M1-6 OPREMO ZA PISARNO, skoraj nevo (omare. p-'!icy, pralne mize. stole :'.d.). prodam. L;ubl ane. Selenburgu. a 1. ' ' 2*i4X'-G STAR STREŠNI STOL in ojieko, bobrovec. takoj ugodno jiro-lam — vse je v zelo dobrem f-tanja. Tomn/.ii*. Borštnikov trg. 4. 20399-6 GOJZERJE št. 40 prodam. Cerkvena ti. li — dvorišč«. 2 ><»i Ht im HI iUIHMUmUiUttUHilUi UUU »Ulj 11 mm ri rUi: m HlltuHimtlf tal (Ulirf i I f f itiiil j t( i iilii 11u:: ii i < i;. 1::.. ■ Jjphnt Ju ilaurier: 34 L 2. •^J? > u Roman »Kaj pa to?« je šepnila Dona; nagonsko je čutila, da kdo ve zakaj vsa stvar mahoma ni več v redu. On se je nekaj trenutkov obotavljal z odgovorom in kakor žival oprezno vleke! zrak skozi nos, nato je kratko dejali »Veter se je prevrnil na jugozahod.« Dona je obrnila lice proti vetru; tudi ona je spoznala: sapa, ki je pihala zadnjih štiri in dvajset ur s kopne strani, je zda j prihajala z morja. Tudi duh je imela drugačen, vlažno jn slano ii je bu-hal v cbraz Pomislila je na »Galeba«, ki je bil vsidran tam v malem zatoku, in tudi na to drugo ladjo ki je ležala tu v zalivu. Oseka jim je bila zdaj edina zaveznica, kajti veter je bil postal sovražna sila. »Kaj boste storili?« je vprašala, toda Francoz ji ni odgovoril: poskočil je bil in se jel po spolzkih skalah in vlažnih halogah snuščati proti vodni progi ob zalivu; možje so brez besede krenili za njim, pttem ko so se bili vsi ozrli v nebo in proti jugozahodu, od koder je pihal veter. Vsi so stali tam ob vodi in gledali čez zaliv proti tihi ladji. Na vodi je zdaj čud- no curijalo, kajti veter je pihai eseki nasproti; glas votle verige, ki ss je nateza-la ob boji, je bil glasnejši kakor prej. Nat o je kapitan »Mouettes pornigni! P'er-ru Blancu k sebi Ta je stepi! h gospodarju, ga poslušal in kdaj pa kdai razumevajoče prikimal z opičjo glavo. Ko sta končala pogovor, je Francoz šel k Doni: »Pravkar sem naročil Pierru Blancu, naj vas spravi nazaj na .Galeba'.« Začutila je, da ji je srce jelo mahoma razbijati; nekakšen mraz jo je ofclil. »Zakaj,« je hotela vedeti, »zakaj hočete, da odidem?« Snet se je ozrl proti nebu; to pot mu je kanila na lice deževna kaplja. »Vreme nam jo misli za gost'- « je rekel. »,La Mouette' leži zdaj ob od vetrnem bregu; možje, ki sem jih pusti! na nji, bodo gledali, da izplovejo iz zaliva. Vi pa Pierre Blanc imata baš toliko časa, da se lahko vrneta in jih pokličeta, preden raz-pno jadra.« »Razumem,« je menila, »to je, zastran vremena. Težko vam bo spraviti ladjo odtod. Ne mislim .Mouette', marveč to ladjo. Veter in oseka vam nista več ugodna. Zato hočete, da se vrnem na .Galeba', kaj ne? Za slučaj, če bi se težave povečale?« »Da,« je rekel. »Ne grem,« je Izjavila. Molčal je; izraza njegovega obličja ni tnoTla videti ker je gledal spet proti pristanišču. »Zakaj silite, da bi ostali?« mu je na-j zadnie prišlo iz ust. Nekaj v njegovem j glaru je stcrjlc. da ji je srce spet zače'o i rp"b:iat:. a to pot je bil vrrok drugačen, i Snir-.nfla «<» ie večera, ko sta skupaj ribarila n« reki in jo bil izrekel besedo *le-gat«, 7. istim mehkim glasom kakor zdaj to vprašanje. Tedaj jo je zalilo kakor val prešerao-stii »Kaj pa da,« je ponvslila. »čemu se neki še Miniva; nemara hova nocoj ali jutri oba mitva, in notom se ne bo zgodilo med nama marsikaj, kar bi bila lahko imela « Zagrebla je nohte v dlani, in ko je tako z njim vred zrla na pristanišče, je v burnem vzkipu strasti nenadoma zaklicala: »Tako mi smrti ln večnega po-gublienja, sai veste, zakaj hočem ostati!« čutila je, da se je ozrl po nji in spet pogledal preč. Nato je priznal: »Jaz pa želim, da greste — iz istega vzroka.« Spet je bilo tiho med njima; oba sta iskala besed. Da sta bila sama. bi besed ne bilo treba, zakai plahost, ki je prej stala med njima kakor zid. Je biia mahoma izginila, kakcr da 1e ni nikoli bilo. On se je zasmedal. jo prHel za loko ln jo poljub1'! na notranio stran: »Pa ostanite, če je tako,« je rekel, »borila se bova in skunaj visela na Istem drevesu, vi pa jaz!« Pustil jo je in spet mignil Pierru Blancu, ki se je zaradi izpremembe njegovih navodil z vsem obrazom zarežal. A zdaj se je dež ulil, oblaki so bili prepregli malone vse nebo in od pristanišča je v sunkih pihal jugozahednik. »Dona.« je zaklical, prvikrat rabeč to ime, a zlahka in neprisiljeno, kakor da je že od nekdaj tako. »Da,« se je oglasila, »kaj jc, kaj naj storim?« »Niti minute ne smemo izgubiti, ladja mora biti na poti, preden veter močneje pritisne. A prej moramo imeti njenega lastnika na brcdu.« Zastrmela je vanj, kakor da se mu meša. »Kako mislite?« »Ko je pihal veter še s kopne strani,« je kratko dejal, »bi bili lahko odpluli z njim iz Fowey Havena, še preden bi sd bili lenuhi tam na suhem zmencali zaspane oči. Zdaj moramo spraviti Ladjo križem kražem skozi ozki preliv med trd-njavskima stolpoma ali jo celo odvleči. Filjp Rashley bo na svoji lastni ladji manj nevaren, kakor če bi zavzdignil v kraju peklenski poplah in nam, ko bi pluli skoz, pognal v kljun topovsko kroglo.« »Ali niso to otoupni ukrepi?« »N'č obupnejSi kakor podjetje samo,« Je odvrnil Nasmehnil se je zvifika. kakor da to ne pomeni nič posebnega in kakor, da. mu je komaj mar, »Ali bi hoteli podvzeti nekaj, kar ni povsem brez nevarnosti?« j je vprašal. f »Da,« je vzkliknila, »povejte mi Kaj naj storim.« »Rad bi, da greste s Pierrom Blar.com poiskat kak čoln,« je predložil. »Ce krenete malce po bregu vzdolž tega zaliva, tja proti pristanišču, pridete do skupine koč na pobočju griča in potem do nabrežja. Tam boste videli privezane čolne, želim, da s Pierrom Blancom odvežete prvega. ki vama bo pri rokah, ter odvesiate z njim v Fo\vey Town, kjer pristaneta in poiščeta hišo Fil'"pa Rashleya.« »Da.« je rekla. »Zgrešiti njegove hiše ne morete,« je nadaljeval; »tik pri cerkvi stoji, nasproti nabrežja. Nabrežno stran lahko odtod vid'te, ker gori tam luč.c »Da.« »Recite mu, da je njegova navzočnost na njegovi ladji nujno potrebna Natvezite mu istorijo, kakršno hočete zaigrajte vlogo, ki se vam bo zdela pr merna Toda držite se v senci. V temi ste kar d-ooer kajut-ii'' dečko, pri h či bi vas pa sp zna! aa ste ionska.« »Kaj pa. če bi se hrani) iti"« »Ne bo se branil če borte spretni, že ne.« »In če kaj zasumi m me zadrži?« »Tedaj bo imel opravka z menoj.« t ZIMSKA SUKNJA, | MOŠKO OBLEKO, i STAVBNO PARCELO | NAPRODAJ: stara, moške se proda za 350staro ij. delo, u srednjo po-1656 m:, pri Mladinskem Industrijsko podjetje, priprav-lir. Naslov v vseh posl. Jutra.'stavo in težke čevlje št. -12, domu na Kodeljevem no za vsako stroko, z veii-20334-6 |kupim. Perme Jože, Vrtača 3. >prodam. Poizve se isto- kim zemljiščem. Hiša eno- 201C6-7 'tam: Na Peči 11, visoko nadstropna, trgovska z večjim SLAMOREZNICO pritličje. 20047-20 vrtom na najprometnejši ob na ročni pogon, v dobrem Petronafta, w ,. INDUSTRIJA, novo ah „„,-C»,„ tramvajski progi. Zazidljve DOBER KLAVIR kupim. Ponudbe na uW SNE2KE ali gumijaste škorenjčke št. 23 do 26, kupim. Po nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snežke«. 20237-7 STAREJŠO URO, verižico, zapestnico, obesek itd., dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogiasni oddelik »Jutra« | mlečnimi izdelki pod »Starina«. 20277-7 RADIO. fro »150.000«. ogl.j HIŠO, 20109-20 v Rožni dolin'. Zemljišče — i u u- ■ , ' i-O.OOO kv. m in 10.000 kv. odd. Jntra pod »Brezbi- enonadstropmo, za Bežigra- m Gramozni teren, znotraj ben«. 20141-7 dom. 1100 m- vrta, pro- bI>jA ŽAGANJE, /tredenco, kupim, večjo ali manjšo kupim. Gni-. v oglas, oddelku .jn-voeva ul 5. Tomaž Potočka«. 198S9-7 |nlk. 30CJ97-7 ONSKO j PISALNI STROJ, uro za pisarno — j0bro ohranion, kupim. Nuno. Naslov v oglas. eIov v vsell porf juaa. oddelku »Jutra«. 200tl-7| 20417-7 KRATEK KLAVIR I MANJŠO HIŠO Ui pianino, dobro ohra-'z dvoriščem in vrtom za tr-n ;en, kupim. Naslov v govvke svrhe. čim bližie ccn-ogias. oddelku »Jut:a«. tro> ^upim. Ponudbe na gl. 20033-7 0 jutra pod »Hiša na gra-PREPROGO. 'možnem terenu.« 2032V7 20157-7, f°s5ilno 'kletio Ipn 650 lir Ponudbe na ogl. donosno prodam za 0(M_ Ju;ra ^ >T,f1-2,200.000 lir. Ponudbe na mP71)0, 20411-20 ogl. odd. Jutra pod_ »Vir STAVBNO PARCELO 20261-20 Vtinim za raznoložl iiv'h orj.ooo K dr sc N. gai krt. št. 33. GOJZERJE, dobro ohranjene, št. 38 39, kupim. Ponudbe na dobička« oglasni oddelek »Jutra-n papcftO i,- « „ ,, T cod jOoizeni« 9fl"Rl-7 , j 1 ir. Ponudbe na og! odd. Ju. V S^nmTn 5" glavne?nnk±dv?rU Pp°'tra pod ,Kasne;e % ?n.nm«. V KOMIS. PRODAJO dam za 700.000 lir. Po- ' aoHR "0 sprejemamo fotoaparate, I nudbe n.i ogl. odd. Jutra| „AT>/," J. "" '.... etnine, antikvirete in;pod »Kolodvor«. 20262-20; MAVBNO PAKUtLO •-■■e boljše p: edmete.i KOMPLEKS iT vzho-.nem delu mesta. pro. - : arfumerija »Venus«, I3900 m3 pod Gradom, pro-lrlam 50-000 l'r Ponudbe ača Bata. 20246-7 dam za 105.000 lir. Ponud-1™ J"tra P0'1 >Rr?- be na ogi. odd. Jutra pod m0™> t(,ren«- 2041o-20 »Grad«. 20263-20( PARCELO RENTNO HISO tik ob Ižanski cesti, 1100 v središču Ljubljane, s'kv. m veliko, prodam za L. komfortnimi stanovanji, ze =7.500. Ponudbe na ogl. odd. lo donosno, prodam za lir Jntra pod »Prometna parce-3.600.000. Ponudbe na ogl. la« 20357-20 odd. Jutra pod »Rentna«. j PARCELO taUvvanje večjo :n manjšo, na,,r MAJHEN AVTO, perzijsko, kupim. — Po- luksuzni ali r 'tovorni. no-nudbe na ogli .-s. oddelsk v|ll0st ^ do kg t-upim_ »Jutra« pod .Preproga«. :ponil;ibe z nav;.jbo znamke j in naj ni/le cene na ogl. odd. OTROŠKI TRTCIKEL i.Tutra pod »Hitro prodani av-kupim. Ponudbe na ogl. to«. 203Ž-7 oddelek >--Jut'-a« pod ši-j i j-fOAPARATE fro »Otroški tricikel«. 'fotnt,riboi. lotom.,teri'al. radio, -1" ...aljnoglede in sltčne predme-EL::K. KUHAT NIK te. Stalno kupuje (tudi na.j. za r.-galiranje iob-o ohra- (-ene:e Hox kamere) r>rotj ta- 20264-20 , 4 STANOVANJ. HIŠO v centru mesta z vrtom in garažo, novo, prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutri pod »Domačin«. 20C90-20 MAJHNO HISO z ver';i:7i v'om ali dvoriščem, po e: • 'v- znotraj bloka. ku. pim. r nudbe na ogl. odd. Jutr ;vod »Takoj plačilo«. 30229-:0 KOMPI.EKS 19.500 kv. m, v industrijske svrhe, ob železn ci. proiam za 1,450.000 lit. Potiudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijski*. HIŠO, 575 kv. m. prodam za SS.P00 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška« 20338-20 LEPO PARCELO. 700 kv. ra veliko, prodam za 65 000 lir. Ponudbe na r-gi oad Jutra pod »No soncu«. PARCELO NA MIRJU prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »2 minuti od tramvaja«. 20360-20 PARCELO na lepi soočiti iegi v š.šk-prodam za 200.000 lir. Ponud- njen, kupim. Poircabe bb ogL jkojšnjema plačilu. Fototehni- jvfeokopritličBO. z vpITco d o»l.i. Jutra <•••! »Kuhalnik«. Bleiweisova 15. 20297-7jiavnico, prodam za 400.000 1 l"X)33 7 OTROŠKE SNEŽKE ' MALO STRUŽNICO (št. 25. dobro ohranjene, pol za ;.e!ezo. rabim 7/tn;o dam možnost; bele, kup.ai. Slom-' 202a6-20 "be na ogi oda_ jutra pod | »Prav lepa«. 20361-20 le" I PARCELO lr- 'za Bežigradom, prodam za 350.000 lir. Ponudbe na ogl. novr moderno »Oiio _';u uro zjškov? ul 14-1. levt-zliito veriž'co in obeskom, 11 Ponudbe pel »S-ražiiiea« je krznarstvo Mestni trg. STEKLENICE razne vrste, kinmj-.-aio. r)obro ,'iinčamn! Na Vašo željo jih pr n imemo na lomu. D. Gu Pontrdbe n 1 ogl odd. Jutra pod »ITgodiKi cena«. 20257-20 PARCFLO W9fi 7ln®> ir>lfiiwp'sovi cesti, orodnm ._ ..„..^1 I za 300.00 lir Ponnibe na ogl. dH^ dogovorn. Sb^kupimJ^ ^ ^ 1 °° 30079-7 Ponudb,e ™ S*1' °dKd" ITTŠO, ... jtra fjd »Plačam dobru«. IrlvnPtanovanjsko. komfortno. 20385-7 j 4450 vv. m vrta. v prrfm^t- ^lifTpfknr tudi bolite GENSKE DRSALKE, L^bHane, prodati, za L. f r • *?kor tudi boljše k letn odgovarjajoči-^.OOO. _ Pomidhe na osi SfU^ ™ čevlji St. 39. tei ' r«-odd. Jutra pod »Več mre^« jopice, lisičje boe itd-, ške dxsalke 42 kjpiro Poi nudbe na ogl. odd. Jutraj DVOSTANOVANJSKO J-317-M,?0d >>3tev- 39 in 42<<■ . Jhišo prodam za 390.000 lir. 20387-7' Ponudbe na ogl. odd. Jutra OTROŠKE SNEŽKE, :pod »Lep okoliš«. 2oi70-20 dobro ohranjena št. 25, ENONADSTROPNO au 26, kupim. Dc-ntavitl jhišo v surovem stanju pro-galra parcela«. 20354-20 Min. Voanikcv trg 5t. 2. Jeme;evoce-2 380 000 lir ali pa!' STAVBNO PARCELO MI v.-Tnvn ^-d-oaivA I 'scem družabnika za dogra-Uepo. na robu M r.a. 850 kv. PIS4I\'I =rrRO' J " . , CKfAlAU jditev iste. Ponudbe na ogi.im velika. ■ vodarn za 220.000 riMLM aitvUo vorin 7 metrnv1 . ,, . . „ , ,, lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poil -Za vilo.« 20355-20 PARCELO V ZG. ŠIŠKI v izmen 750 kv. m. prodam 'glavni cesti. Ponudbe na oiid. Jutra pod »Ob Bieiwet-sovi cesti«. 20362-20 STAVBNO PARCELO, lepo, za Bežigradom, v oepo. p sredni bližini Bleiweisove ceste. prodam za 155.O00 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res lepa prilika«. 20&52-2O LEPO PARCELO, sončno, no suhem gramoznško in damsko t x 1 • , , .. D .. fcnlo v vseli no- stanovanjsko hiso za Bczi- bul ,, tobro ohranjena, ku-1^alniS' JJrfl P tako, prodam za lir 2"307-7 . Ponudbe na ogl. ! MOŠKE OBLEKE^" iodd" -'ulra pod sta j stara, čevlje, perilo, po Ihištvo itd. stamo kupu-! ' — - »latiuvaujatiu lokali prodam 7! stale; čevlje^ perilo, po- i "^A*-^™™^77"20 GRAMOFON. PIOŠČE hiStvo itd. stalno kupu-! DVONADSTROPNO s slovenskimi narodnimi in'je: Drame Alojzija _.stanovanjsko hiso z lepimi božičnimi napevi — kupuje Ljubljana, — Gallusovo poslovnimi '- 20330-7 Ponudbe na asm odd. Jutra pod »1,900.000 iir« - 203^6-20 DVOSTANOVANJSKO popolnoma n&vo iiišo pro-SVEl"LO DELAVNICO dam za 580.000 lir. Ponud- po najvišji dnevni ceni nabrežje 23. tvrdka Everest. Prešernova 44' 19804-7 »»».h®, OTROŠKE SNEŽKE « št. nali škornje, kupim. Polajnar Knezova 34. !po možnosa v sredini mesu,, be na ogl. odd. Jutra pod l fJ"' ',išč -m -Li takoj za manjšo »Kupim manjšo«. 20375-20 ZELJNATE GLAVE {industrijo (detilnico). Fonud-1 \'lLO tn repo za riteinje, kuf«je[be na ogl oiKi. Jutra pod1 v 'epem okolišu v Šiški s Gospodarska zv„za. Bleiw-igo. ■ »Dtlavnica«. Ž0092-17 1 000 m2 lepo gojenega vrta . 19333-71 MAJHEN LOKAL prodam po ugodni ceni. Po- SNEŽKE ŠT. 32, ioddam najraje šivilji. Vprašati nudbe na ogl. odd. Jutra dobro ohranjene, kupim. Slomškova 23-1, desno od 10. pod »Lepo urejena«. Prečna 4. 20188-7 do 15. ure. 20268-17 ' 20574-20 ŠPORTNE SANKE, i ENODRUŽIN. VILO i TROSTANOVANJSKO dvosedežne, na gurte, ku- najraje v bližini središča me- hišo. z več'o delavtrco v pim. Naslov v ogl. ' odd. rta, vzamem v najem ali ku- Sp. Šiški, prodam za 380.0TK> futra. * 20197-7 pinl- Ponujbe na ogi. odd. lir. Ponudbe aa ogi. odd. SNEŽKE, ~ Jutra, pod »Dobra prilika«. j Jutra pod »Sp Šiška« nove ali malo rabljene, št! 20295-17 j 20414-20 38, kupim Ponudbe na oel. SUHO SKLADIŠČE. ! PETSTANOVANJSKO odd. Jutra ohranjene«. pod »Dobro primerno za mizarsko de- hišo. novCj?o m Bežigradom. 20086-7 lavuico. išščem. Ponudbe prodam za 600.00''' lii. Po-j na ogl. odd. Jutra pod »Mi- nudbe m o pod »T-govska točka«. 20371-20 2^0BN0 STANOVANJE 5 minut ol tramvajske postaje, lepo. takoj oddam stranki 3 odre.-1'h oseb. Ponudbe na ogl. odd. Ju'ra pod »iOO«. 20170-21 STANOVANJE dobi stranka, katera kupi po. hi?tvo Ponudbe na ogl. odd. Jntm pod »St. 500«. 20190-21 SPALNICO, KUHINJO z nekaj posode. po=od'm proti mesečni odškodnini. Prodam spodnjo in zgornjo žimnieo in železno peč. Ofrled od U. do 15. ure 9i?ks Gciška 25 I. nalstr. 20328-21 DVOSOBNO stanovanje, išče zakonski 00r brez otrok, v bližnjem centru mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 20003-2) a ENO. ALI DVOSOBNO stanovanje išče mirna družina dveh članov v sredini mesta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Inženjer«. 20436-21a ZA TRISOBNO stanovanje v mestu ali v najbližji okolici zamenjam kom-fortno stanovanje na Celovški cesti proti dobri nagradi! Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Za pol le'a pla"«m ua-jemnino«. 20:94-21a SOBO ODDAM 2 al; 1 gospod u Ulica na grad št. 2. vis. pritličje. 20'JS3-23 GOSPODIČNO sprejmem nu stanovanje. Hrenova 17, priti levo. 2 vmta. 20179-23 LEPO MIRNO SOBO z souporabo kojalnice, 0'ldam v sredini mesta samo boljšemu gosjiodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 20062-23 SOSTANOVALCA, uradnika ali dijaka, sprejmem tu stanovanje. Izltikar Marija, Viktor Eman. 15-111. 200ii3-23 LEPO SONČNO SOBO s souporabo kojainice. oddam m.ranim solidnemu boljšemu gospodu. Oddam ov. dve so. bi. Vprašati od 2. do 4. ure. lllica 3 mala 10-1, levo. 19999-« SOBICO. iejio opremljeno. ^ souporaho kO[ialniee. v sredini mesta, oddam buljšemj gos[»xlu. Na--lov v vseh posl. Jutra.. 20169-23 KABINET oddam postrežnici ali dekletu, ki ima veselje do ši-vania. Naslov v of*l. odd. Jutra. 20094-23 OPREMLJENO SOBO zračno, takoi oddam. Vr-Iiovčeva 9, pritličje, desno. 20117-23 OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice takoj oddam. Cesta na Rožnik št. 57 (blizu Čada). 20125-23 LEPO SOBO. udobno opremljeno, sončno, s souporabo kopalnice, odda dvočlanska druž' OPREMLJENO SOBO 1 gospodična — mirnega lepo, sončno, oddam enačaja, ž;ell spoznati boljšemu gospodu. Souporaba kopalnice. Kot-nlkova 17 — visoko pritličje. 20247-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom s hodnika, oddam takoj dostojnemu gospodu za 160 lir v Prečni ulici 8. 19274-23 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice takoj očdam na Resljevi cesti št. 18-111 — levo. v svrho ženitve Starejšega gospoda. Tudi vdovci z enim otrokom niso izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V dvoje je bolje«. 20076-25 Razno POZOR! POZOR! Znanstvenlic psiholog — Moder — se nahaja v 0 ■ n Okviri GALERIJA OBERSNEL WHWilHtHtlllHH«l iHtHHIMMUlHMIMII CESTA ARIELLE REE 3 Umetnine C3BC3aOIC3aC3BC»«C3aC3BC3SOBOaC3BC3BC3BC=> j) DAMSKO URO, I DRUŽABNIKA«-CO) zluto. z/i|«'>tno. sc4 .»! m prihodnjost. Raz. ž: ' cAd^ 3UJ04--3 vam astrološka in hlro- sSffim vhodom. od.la«.i«^f »'i^^oJb" r»-_«i a site mu, ali pa se oseb- Rtn^U 9, p ituje. d»no - n Javlte dr.evno od vrata 1. PRAZNO SOBO. -m*«; •>■ no Javite 15 30 do 17 ure veliko, sončno, tako; o'l!nm. Naslov v vseh posl. Jutra. 20207-;:) ODDAM LEPO SOBO s telefonom, primerno za pisarno, v središču. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2(M 18-23 I.EPO SOBO, strogo ločen vhod, oddam. Preradovičeva 14. 20420-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom (pozimi zelo t/*da.) oddam 1 ali 2 gospodoma. Natlačenova ul. 19. j I. nadstr., desno 20402-23 SOBO S HRANO, oddam 1 ali 2 premožnima osebama. najraje dijakoma Gledališka 7-1. 20324-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, od-itm 2wjiodu. Naslov v vs»h nosi. Jutra. 20336-23 LOČENO SOBO z dvema posteljama takoj oddam. Jegličeva 3. M.—336-37 ZAVITEK z zaičjo kožo sem našla v bližini doma. Vprašati t M. Sottler, Pribinova 4 1. 20158-37 STARŠI! Diplomirani filozof! nudijo dijakom vseh šol učno pomoč in nadzorstvo dnevno, dopoldne in popoldne. Honorar nizek. Pouk jezikov. — Novi trg 5. 20241-37 PERONSKA BRIVNICA Ljubljana, gl. kolodvor. =poro"a vsem bivšim svojim stalim nedeljskim obiskovalcem, da zopet redno posluje ob nedeljah. Obirk brivnlce na peronu dovoljen. Se priporoča zakupnik ^rank Ivan. 20274-37 STENICE, PODGANE, ščurke, zanesljivo uniči zavod za pikor.čevnni«1 203*6-2*1 mrčesa ln eolazni ZOR OPREMLJENO SOBO |Adolf, Tavčarjeva 4-TTT s posebnim vhodom oddam.' levo. 20*86-37 Naslov v ogl. odd. Jutra.! 50 LIR NAGRADE na. Naslov v oglas. odd. lutra 20142-23 SOBICO V SREDIŠČU takoi oddam. Naslov v ogl. odd. lutra. 20139-23 OPREMLJENO SOBO lepo, brez posteljnine, s centralno kurjavo oddam. Naslov v ogl. odd. lutra. 20139-23 OPREMLJENO SOBO za dve ali eno osebo oddam s 15. novembrom. — Strogo središče! Naslov v oel. odd. lutra 20151-23 OPREMLJENI SOBI v središču mesta oddam. Kopa'nlca na re *.polago Naslov v oglas, oc-delku »Jutra«. 20248-23 20382-23 2 OPREMI. TENT SOBI, lepi. v središču, oddam. Ogled od 11 do 14. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20391-21 OPREMLJENO SOBO lepo, s posebnim vhodom. dobi tisti, ki mi prines; izgubljeno de-no rokavico na oglasni oddele'--»Jutra«. 20067-37 SREBRNA ZAJKA (črna* je pobegnila. — Najditelja prosim, da jo s souporabo kopalnice, od- t?,roti nagradi dostavi v dam. Petrarcova (Komen-jSkrabcevi ulici štev. 7. skega) 24/11. Ivo. 20347-23j v^o^ 20071-37 ENO ALI DVE SOBI, j Mestne hranilnice. Novo me. opremljeni, posebna vhoda, um POT lir nrndw. Ru-z uporabo skupne pralnice.jdolf Zore. Ljublinna Gle'n-kopalnice, drvarnice, event.hj^j, „1;^ , o' 50133-37 po dogovoru kuhinje, od-i VAer nriK-AvrrF dam začasno dostojnim, pri-! YA5E ROKAMCE jaznim. snažnim osebam.!torb,ce- vsakovrstne čevl;, kakor tudi semiš, najceneje Ponudbe na ogl. odd Ju-!CaKor . . u . , tra pod »Samo" odrasli«. ibar.va ,Č!St' H'V,rula Dze ,n,„tn:rail, Mestni trg 11. ! 19241-37 OPREMLJENO SOBICO ! \pMSKO KONVEKZA oddam. Naslov v oglas-1 KONVtitiA. nem odd. Jutra. I. '-'-'V - - k . 20316-23 ':n nD 'zobmžens go- sla Konverzaci a v skup:ni -7 oseb tele majhen hono-r Kongrisni trg 13-11. 19361-37 OPREMLJENO SOBO j ISTNICO iščeta zakonca ' brez otrok s,.m izsub | na pot; ^ ?JS. za 1. december. Možnost lezniške zad-uge ao Delavske-kuhania zajtrka in večerje ga doma. Naditel a prosim, zazeljena. Ponudbe na osi. ,,a ;0 r,jdu v pisarni Ftrir. odd. Jutra pod: »Lastno Vošojakova 20'19-37 perilo«. 20164-23a 0 POSOJILIH STANOVANJE no. hiše in posestva dob te in- iščem pri starejši samo- formai-ije pri Jugr-K-elit — stoini vdovi. — Cenjene Ljubljana. Beethovnova 1.VIL ponudbe proiim na ogl. levo. 20207-37 oddelek »Jutra« pod šifro »Skupnost«. 20191-23a! na p.ti o.i Evrope s tratnvu. jem r t. 4 dO '' - U- 29. okt. Poštenega na.Vi telja jiro-im. 'dvorišče), nasproti Delavske. gi doma. ' 20178-7 ČASOPIS za zf levipr in narolorfsje. letnike, kunimn. Klein-tnnvr & Bamhe-rr. M"k-|o5:če. va 16. 20056-7 LEPO AVBO zn "orodno nošo 'tudi somn čele\ krpim. Ponudbe nn ogl. o*?d. Jutr? pod »Avbi«. 200"'7 KNTIGE. slovenske in nemške, znan-