LETO m., ŠTEV. 7 UUVLJIRI, PETEK, 10. J1NUKRJA 1958 CEHI 10 oa SLOVENSKI Izdaja fn tiska Časopisno podjetje Slovenski po roč e ral ec, — Ol rek to n Radi Janhuba Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vodnjak — Uredništroi Ljubljana. Tomšičeva ulica fit. 1 ia S. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. l/II, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta 7. telefon 21-696, za ljubljanske naročnike 20-463 za zunanje 21-632. — Poštni predal fit. 29. — 2iro račun pri Koma-aalni banka Ljubljana fiL €0-KB-5-Z-367. — Mesečna naročnina 230 din PRIPBfiVE HS VOLITVE V ZVEZNO IH BEPUBLISKE SKUPSCINE Danes seja zveznega odbora SZDL Predsednik republike bo kandidiral v Beograd u — Socialistična zveza ljubljanskega okraja želi, da bi kandidirali za ljudske poslance Edvard Kardelj, Vida Tomšič in Ivan Maček — Plenumi SZDL v Ljubljani, Kopru, Celju in Trbovljah PO SMRTI DR. PETRU GROZE Žalne svečanosti Jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila pogreba, je bila na častni straži poleg mrtvaškega odra — V soboto bo romunska skupščina volila novega predsednika Beograd, 9. jan. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel dopoldne delegacijo mestnega odbora SZDLJ in mestnega komiteja ZK Beograda, v kateri so bili sekretar mestnega komiteja ZK E.isto Antunovič, podpred- sednik ljudskega odbora Beograda Djurica Jojkič in podpredsednik občinskega odbora občine Cukarice Sima Kokoto-vič. Člani delegacije so seznanili predsednika republike z željo Beograjčanov in ga naprosili v imenu mestnega od- bora SZDL in mestnega komiteja ZK, naj bi pri volitvah v zvezno ljudsko skupščino kandidiral v volilnem okraju, ki obsega občini Cukairico in Rakovico. Predsednik Tito se je zahvalil in pristal na kandidaturo. Volitve -odgovorna naloga Ljubljana, 9. jan. Na današnjem plenumu okrajnega odbora Socialistične zveze v Ljubljani so razpravljali predvsem o političnih in tehničnih pripravah na volitve v zvezno in republiško ljudsko skupščino. V poročilu je predsednik okrajnega odbora SZDL Janez Vipotnik dejal, da morajo organizacije SZDL v predvolilnih pri- pravah še mnogo več storiti kot pri volitvah v občinske ljudske odbore. Zlasti se ne bo smela ponoviti napaka zadnjih volitev, da so bile volitve v zbore proizvajalcev prepuščene le sindikalnim organizacijam. Pri volitvah v oba zbora zvezne in republiške skupščine nosi glavno odgovornost Socialistična zveza ter bo to najvažnejše politično delo te organizacije v letošnjemu letu. Pred novo skupščino bodo izredno važne naloge, med prvimi pa seveda nadaljnje utrjevanje našega gospodarstva. Prav^ zarad; teh nadvse odgovornih dolžnosti ljudskih skupščin v bodočih štirih letih, bodo moral; zbori volivcev pokazati dovolj zrelosti in kandidirati državljane, ki bodo kos tem halogam. Pri izbiri kandidatov naj zbore volivcev ne vodijo le ozki interesi posameznega naselja. kraja pa tudi občine, temveč interesi skupnosti. Plenum je nato izrazil željo, 'da bi v ljubljanskem okraju kandidirali podpredsednik zvezanega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ter organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tcm|ič in član zveznega izvršnega sveta Ivan Maček. V razpravi je sodelovalo več Članov plenuma, ki so zlasti opozarjali na netočne volilne imenike pri zadnjih občinskih volitvah, ki jih je treba popraviti do konca januarja, v razprav; pa je bilo govora tudi o nekaterih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki bodo predmet razprav na zborih volivcev. Tako ie bil plenum seznanjen tudi z razgovorom na nedavni tiskovni konferenci OO 'SZDL. kjer so bili javnosti pojasnjeni primeri, ko so nekatera podjetja šla predaleč pri izplačevanju plač iz dobička ih pri delitvi premij. Predvsem so bili ti pojavi zapaženi v trgovski stroki, izjema pa je trgovina z živili. Dolžnost samouprav- nih organov v teh podjetjih je, da posvetijo tem vprašanjem več pozornosti in da opozarjajo vodilne ljudi v podjetjih, da politika izplačevanja plač iz dobička in premiranja ostane v normalnih okvirih. 32 poslancev v celjskem okraju CELJE, 9. jan. — Pri bližnjih volitvah v republiško in zvezno ljudsko skupščino bodo volivci celjskega okraja volili 32 poslancev. Tako bo imel celjski okraj v republiški skupščini 25, od tega 16 v republiškem zboru in 9 (8 industrijska in 1 kmetijska skupina) poslancev v zboru proizvajalcev. Razen celjske občine, kjer bodo izvolili v republiški zbor 3 poslance, ter žalske in Šoštanj ske, ki bosta imeli po 2 poslanca, bodo volivci vseh drugih občin volili v republiški zbor po 1 poslanca- V zvezni ljudski skupščini bo celjski okraj zastopan s 7 poslanci, izmed teh bodo 3 v zveznem zboru in 4 v zveznem zboru proizvajalcev. V zveznem zboru proizvajalcev bodo 3 zastopniki industrije in 1 zastopnik kmetijstva. Le-tega bodo razen kmetijskih proizvajalcev celjskega okraja voliili tudi kmetovalci mariborskega im murskosoboškega okraja. M. B. Temeljito revidiranje volilnih imenikov Koper, 9. jan. Danes Je bila pod predsedstvom Alberta Ja-kopiča-Kajtimira razširjena seja okrajnega odbora SZDL. Glavna točka dnevnega reda je bil razgovor o pripravah na volitve v zvezna in republiška zbora meseca marca. Kakor je obrazložil sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar, bodo volivci koprskega okraja volili 17 poslancev. V oba zvezna skupščinska zbora bodo volili tri, v oba republiška skupščinska zbora Pa štirinajst poslancev. Za volitve v zvezna zbora bosta v okraju dve volilni komisiji (v Postojni in Kopru), za volitve v republiška zbora pa ena (v Kopru). Vendar se je okrajna volilna komisija odločila za sestavo tudi pomožnih volilnih komisij po občinah, ki naj bi pomagale, da bodo vse priprave pravočasno im v redu opravljene. Na razširjeni seji so poudarili, da bodo sedaj, ob samem začetku temeljito revidirali volilne imenike. Res je sicer, da je bil koprski okraj ob zadnjih občinskih volitvah lani oktobra po odstotku volilne udeležbe v Sloveniji na prvem mestu, vendar je res tudi to, da bi bil ta uspeh še lepši, če bi bili volilni imeniki bolje urejeni. Obstoja najboljša volja, da se napake v teh imenikih odpravijo In da se z enako vnemo kakor pri občinskih volitvah doseže vsaj enaka, če že ne še boljša volilna udeležba. Člani plenuma so v njeni funkciji potrdili tudi propa- gandno komisijo, ki je delala ob občanskih volitvah,-in se zavzeli za sestavo podobnih komisij tudi po občinah. Te naj bi med drugim tudi poskrbele, da se vsi državljani — volivci v bodoče seznanijo z načinom volitev, ki bodo letos marca. Poudarjen je bil tudi pomen teh državnih volitev v mednarodnem pogledu. P. M. Nadaljnje pritegovanje volivcev k odločanju Trbovlje, 9. jan. — Plenum okrajnega odbora Socialistične zveze v Trbovljah je med dru- . gim sklenil, da bodo organizacije SZDL posvetile vso skrb zborom volivcev, ki jih bodo v naslednjih dneh že začeli sklicevati v posameznih občinah. Na teh zborih je treba odgovoriti na vprašanja in predloge, ki so jih podali volivci na zadnjih zborih volivcev. Prav tako je treba posvetiti tudi največ pozornosti volitvam krajevnih odborov, ki nudijo priložnost, da razširimo krog državljanov, ki sodelujejo v družbenem upravljanju in imajo možnosti neposrednega odločanja. . Ko so na plenumu govorili o političnih pripravah za volitve, so poudarili, da ne smejo biti kampanjske, ampak le nadaljevanje sistematičnega in poglobljenega političnega dela, ki je že dve leti zelo razgibano. Priprave za volitve morajo biti ustvarjalne v tem smislu, da ne bomo govorili samo o uspehih, ampak vlagali nadaljnje napore za hitrejši napredek na vseh področjih. Treba je sprostiti pobudo državljanov za uspešen razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja. IMS BUKAREŠTA, 9. Jan. (Tanjug). Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, član zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev in jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Nikola Vujanovič so danes popoldne obiskali prezidij velike ljudske skupščine Romunije, kjer so v imenu predsednika republike Josipa Broza-Tita izrazili sožalje najvišjim rumunskim državnim funkcionarjem ob smrti predsednika Petru Groze. Sožalje sta sprejela-prvi sekretar romunske delavske partije Gheorghi Dej in predsednik romunske vlade Chivu Stoica s člani politbiroja romunske delavske partije in člani vlade. Ob tej priložnosti so se člani jugoslovanske delegacije, ki bo jutri navzoča na pogrebu umrlega predsednika Prezidij a velike Ljudske skupščine Petru Groze, vpisali v knjigo žalosti. Takoj nato so odšli v palačo Republike, kjer so poleg mrtvaškega odra pokojnega predsednika Groze ostali pet minut na častni straži. Člana jugoslovanske delegacije, ki' bosta v imenu predsednika republike Josipa Broza-Tita prisostvovala pogrebu pokojnega predsednika Prezidiija velike Ljudske skupščine Romunije Petru Groze, sta prispela v Bukarešto danes. Članom jugoslovanske delegacije so na železniški postaji Cisterne so obtičale Včeraj so v Philipvillu zaman čakali na prvi vlak z nafto Sz Sahare — Proga Tugurt—Philipville razrušena — Hudi boji okoli Tugurta A 1 ž I r , 9. jan. (Reuter, Tanjug). Najdražji tovor nafte, bar so ga kdaj prevažali po kopnem ali po morju, je včeraj krenil Iz Sahare proti sredozemskemu pristanišču Philipvillu. Čeprav so francoski vojaki v stražarnicah, ki so jih postavili na vsakih 10 km ob progi, bi je dolga 400 km, stražili progo od Tugurta do Philipvilla, vlak ni prišel v Philipvill. Tudi vojaška lzvidniška letala in francoski vojaki, ki so patruljirali v planinskih predelih, da bi zavarovali vlak nafte pred alžirskimi uporniki, niso nič zalegli. Francosko poveljstvo v Alžiru je namreč danes sporočilo, da je železniška proga Tugurt—Philipvill razrušena. ljen pogajati se s Francijo o obrambnem paktu, ko si bo Tunizija pridobila polno neodvisnost in ko se bodo francoske čete umaknile iz vseh oporišč v Tuniziji, razen iz pomorskega oporišča v Bizerti. V svojem radijskem govoru je premier Bur-giba izjavil, da se Tunizija lah- 5— ..1 Tako se je začelo novo obdobje v »bitki za„-metrolej« med francoskimi -siiaffiu in enotami alžirske osvobodilne vojske. Vsa poročila s tega sektorja govorijo o ostrih spopadih in hudem pritisku upornikov, čeprav so uradna francoska sporočila še vedno skopa in pomanjkljiva. 2elezniška postaja Tugurt na alžirskem jugu je skrajna točka prvega francoskega naftovoda, po katerem se je od novega leta sem začela pretakati nafta s 180 km oddaljenega vrelca Me-saud v Sahari. Po obsežnih pripravah in razširitvi železniške proge ter izrednih varnostnih ukrepih naj bi se nafta iz Sahare prepeljala z vlakom do sredozemskega pristanišča Philipvill. Uradno so sporočili, da je bila proga »razrušena zaradi hudega viharja«. Toda vojaško uradno sporočilo govori o ostrih bojih ob udeležbi francoskih bombnikov, topništva ter tankovskih in helikopterskih enot. Ti boji trajajo že nekaj dni v bližini Biskre, Mac Mahona, Batne in Tugurta. Po še nepotrjenih poročilih so uporniki prodrli če tudi na sektor naftovoda med Tugurtom in Mesaudom. Francosko poveljstvo je danes razglasilo to področje za »prepovedano cono«, posebne enote pa so začele' »očiščevalne operacije«. Na nocojšnjem izrednem sestanku medvladnega komiteja za Alžir pod predsedstvom premiera Gaillarda so razpravljali o enem samem vprašanju: o saharski nafti. Minister za Saharo Max Lejeune, ki bi moral prejšnji teden pričakati »prvi vlak s petrolejem« v Philipvillu, je še vedno v Alžiriji, kjer je francoski glavni štab zaukazal pregrupiranje sil na vzhodnih področjih zaradi »likvidacije uporniških oporišč«. Vodstvo alžirske osvobodilne fronte je že lani odreklo Franciji pravico »izkoriščati naravna bogastva Sahare, ki so last alžirskega naroda«. Tunizijski predsednik Burgiba je danes izjavil, da je priprav- m' „'o P§®§! Za izboljšanje proračunskega sistema mmm Ljubljana, 9. jan. Danes dopoldne je odbor za gospodarstvo republiškega zbora ljudske skupščine LRS nadaljeval z razpravo o družbenem planu LR Slovenije za leto 1958. Sejo je vodil predsednik odbora tov. IVAN MAČEK. V razpravi so sodelovali član republiškega izvršnega sveta TONE BOLE in ljudski poslanci PIRNAT, MIRAN KOSMELJ, inž. BUDIHNA, dr. DERMASTIA, KOVAČ, ALBIN DUJC, VIKTOR ZUPANČIČ, KANT, MATEVŽ HACE, LOJZKA STROPNIK in IVAN MAČEK. Značilnost za današnjo razpravo ljudskih poslancev v odboru za gospodarstvo republiškega zbora je bila v tem, da je bila večina vprašanj, ki zadevajo družbeni plan, obravnavana s stališča obsega proračunskih sredstev, s katerimi naj bi razpolagali po planu občinski in okrajni ljudski odbori. V zvezi s tem se je razvila obširna razprava, ki naj bi temeljiteje pojasnila nekatera vprašanja, predvsem pa gledanje na razne vire planiranih proračunskih sredstev, na realne možnosti za doseganje predvidenih dohodkov, na način njihovega formiranja in posledice tega. FAKULTATIVNI DOHODKI Glede na to, da so kvote za proračunsko potrošnjo že nekaj let vnaprej določene oziroma omejene z ravnijo v preteklem letu ter povečane le za zakonite obveznosti, prevladuje mnenje, da proračunska sredstva ne bodo zadoščala. Tako je bil dr. Dermastla v svoji razpravi mnenja, da z 10-odstotnim povečanjem proračunskih sredstev za plačni sklad ne bo mogoče kriti dejanskega po-, večanja izdatkov za plače. Nezadosten obseg sredstev za proračunsko potrošnjo so utemeljevali posamezni ljudski poslanci med drugim tudi s tem, da temelji znaten del proračunskih dohodkov na dotekanju tako Imenovanih fakultativnih dohodkov. V zvezi s tem je ljudski poslanec Miran Košmelj poudaril, da so nekateri ljudski odbori že izčrpali možnosti ustvarjanja te vrste dohodkov za proračun. Glede možnosti za povečanje teh dohodkov je omenil povečanje maloprodajnega prometa, od koder se črpa del teh dohodkov, in možnost zoževanja pavšalne obdavčitve v gostinstvu. To slednje pa bi škodovalo turizmu. Tov. Košmelj je omenil še težavo v zvezi s tem, da se določajo občinske doklade proporcionalno, kar bi privedlo do nesorazmernih obremenitev posameznih skupin kmečkega prebivalstva. Ljudski poslanec Inž. Budihna je povezal to vprašanje z določanjem občinskih doklad za (Nadaljevanje na 2. strani) Tudi strojnice niso pomagale ... ko obrne tudi na druge države, vštevši Atlantski pakt, za sodelovanje, če bi med Francijo in Tunizijo prišlo do nerazumevanja. »Baniasa« priredili slovesen sprejem. Z romunske s-trani so bili na postaji predsednik velike Ljudske skupščine Romunije in član politbiroja romunske delavske partije Constan-tin Pervulescu, podpredsednika Tiče Florian in Petre Dragce-scu, minister za‘kemično in petrolejsko industrijo Petru Flo-rescu,. načelnik generalštaba romunske armade Jon Tutu-veanu z vrč generali in drugi. Na sprejemu je bil tudi navzoč jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Nikola Vujanovič z osebjem veleposlaništva. Po prihodu članov jugoslovanske delegacije na železniško postajo je vojaška godba zaigrala jugoslovansko in romunsko državno himno. Podpredsednik Simič je v spremstvu predsednika velike Ljudske skupščine Romunije Pervule-scrua pregledal častno četo. V stavbi veleposlaništva ljudske republike Romunije v Beogradu je odprta knjiga žalosti ob smrti predsednika Petru Groze. V knjigo žalosti so se vpisali doslej številni jugoslovanski državni- voditelji, med njimi Aleksander Ranko-vič. Vladimir Simič, Vlada Ze-čevič, Koča Popovič, Avdo Hu-mo. Slavko Komar, Slobodan Penezič, Joža Vilfan in drugi. Sožalje je tudi izreklo več kulturnih in javnih delavcev in članov diplomatskega zbora. Romunska velika Ljudska skupščina se bo sestala v soboto 11. t. m. na posebno zasedanje, da bi izvolila novega predsednika prezidija skupšči-ne. . . _ Diplomatska kronika Beograd. — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je priredil danes poslovimo koslio na čast dosedanjega veleposlanika ZDA v Beogradu Jamesa Riddlebergerja. Veleposlanik Riddieberger bo v soboto odpotoval iz Jugoslavije. Beograd — Danes je podpredsednik zveaaaga izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič sprejel veleposlanika Burme g. U Hla Maunga in se zadržal z njim v razgovoru. Buenos Aires — Veleposlanik FLRJ v Argentini Salko Fejič je izročil poverilnice predsedniku Argentine generalu Aranburju. — Veleposlanik Fejič se je ob tej priložnosti zadržal v krajšem razgovoru s predsednikom Aranburujem. Boris Ziherl in Cvijetni Mijatovič na poti v Rim Beograd, 9. jan. (Tanjug). Danes sta na povabilo inštituta »Gramsci« odpotovala v Rim člana CK ZKJ Boris Ziherl in Cvijetin Mijatovič. — Navzoča bosta na jubilejnem sestanku, ki ga inštitut organizira ob dvajsetletnici smnbi Antonija Gramseija, enega izmed ustanoviteljev in teoretikov KP Italije. «852 Srečanje v Delhifu V glavnem mestu Indije sta se sešla Maamillan in Sukamo — Razgovori med Macmillanom in Nehrujem Dražgoška šola — Odprli jo bodo v nedeljo 12. t. m. za proslavo bitke — Beri članek na 4, strani obletnice velike dražgoške New Delhi, 9. jan. (Reuter) Britanski predsednik Macmillan in indonezijski predsednik Sukamo sta se srečala danes v glavnem mestu Indije. Imela sta »kratke in informativne« razgovore o sporu med Indonezijo in Nizozemsko. S predsednikom Nehrujem sta se sešla na kosilu. Zastopnik indijske vlade je povedal, da je predsednik Nehru v današnjih razgovorih 3 predsednikom Sukarnom izrazil upanie, da bi se dal problem Zahodne Nove Gvineje rešiti na miroljuben način. Indijski predsednik Nehru in predsedniki britanske vlade Mac-millan sta se sinoči po večerji, ki je bila prirejena na čast britanskemu gostu, dlje časa raz-govarjaila. Dobro poučeni indijski krogi trdijo, da sta govorila o sklicanju morebitne nove bandunške konference. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da se je indonezij- ski predsednik Ahmed' Sukarno opravičil, ker se zaradi prezaposlenosti ne more odzvati povabilu, ki mu ga je poslal sirijski predsednik Kuatli za obisk v Siriji. Indonezijski predsednik Sukarno je končal danes dvodnevni obisk v New Delhiju in odpotoval v Boimb.aj, kjer bo ostal dva dneva, nato pa bo odpotoval v Kairo. Pri odhodu je izjavil na letališču, da za zdaj ni vidnih znamenj, da bi prišlo do pogajanj med Indonezijo in Nizozemsko o Zahod-n; Novi Gvineji, da Da »obisk v Inddjj utegne prinesti boljše ozračje za razgovore«. VREME Napoved za petek: Pretežno oblačno vreme, vmes sprva nekaj padavin. Temperature ponoči med —3 in 3, v Primorju o-koli 6, najvišje dnevne med 3 in 8 stopinjami C. 2 str. / SLOVENSKI POBOCEVALEC f St. n — 10. januarja i9ss PREDLOG DRUŽBENEGA NAČRTA ZA LETO 1958 V RAZPRAVI Plačilni li Dvoje nalog pri volilnih pripravah V gospodarskih odborih obeh zborov Ljudske skupščine LRS so razpravljali o družbenem načrtu za leto 1958 UCBUANA, 9. jan. Včeraj sta s« sestala v prostorih Ljudske skupščine odbora za g ospodarstvo obeh zborov ter poslušala obrazložitev predloga d ružbenega načrta LR Slovenije za leto 1958. Podal jo je pred stavnilc izvršnega sveta Tone Bole. Podrobna razprava o pos ameznih poglavjih tega načrta je bila včeraj in danes na loče n ih sejah obeh odborov. V obrazložitvi je tov. Tone Bole uvodoma poudaril, da je predlog družbenega načrta ljudske republike Slovenije za leto 1958 vsklajen z nalogam: in smernicam; zveznega družbenega načrta, ki izhaja iz splošnega petletnega perspektivnega gospodarskega načrta, in pa vsklajen z doseženimi uspehj v letu 1957. Izhajajoč iz teh dejstev se postavljata za leto 1958 dve nalogi, k; sta bistvenega pomena za gospodarski razvoj v tem letu. Prva naloga je povezana z vprašanjem primanjkljaja v naši plačilni bilanci, druga pa zadeva porast osebne potrošnje v letu 1953. Ko je govoril o gospodarskih uspehih v lanskem letu, je tov. Bole predvsem poudaril, da se je lani močno dvignila osebna potrošnja, in sicer v primerjavi z letom 1956 za 13%, izvoz pa se je povečal za 22 odstotkov. Dlje se je zadržal pri pojasnjevanju vprašanja večje industrijske proizvodnje v letu 1958. razen tega pa tudj pri nalogah za nadaljnji razvoj našega prometa, trgovine, gostinstva, turizma in obrti. Z uresničenjem nalog, ki lih nalaga družbeni načrt za leto 1953, bomo dosegli porast narodnega dohodka, kateri naj bi bil večji od lanskega za 7.8%. Pri tem je poudaril, da se struktura formiranja narodnega dohodka oziroma struktura proizvodnje letos ne bo bistveno spremenila. Celotna industrija v naši republiki naj bi povečala proizvodnjo za 8 odstotkov, medtem ko bi v zveznem merilu znašalo to povišanje 11%>. Razlika med zveznim 'n republiškim povečanjem industrijske proizvodnje bo nastala zategadelj, ker v Sloveniji v tem letu ni predvideno nobeno novo povečanj e industrijskih zmogljivosti. Izravnava plačilne bilance med prvimi nalogami Zatem, ko je govoril o razvoju v vseh gospodarskih panogah. se je tov. Bole zadržal pri vprašanju izravnavanja plačilne bilance, ki je in bo med poglavitnim; gospodarskim,- nalogami. 2e zvezni načrt jo uvršča v prvo vrsto, pri čemer nalaga vsemu gospodarstvu, da se v tej smeri zaposli kar naj- uspešneje. V Sloveniji je predviden letošnji porast izvo-za v primerjavi z letom 1957 za 12.5% in bi tako dosegli vrednost izvoza za okroglo 23 milijard 250 milijonov. Pri tem ga ne smemo primerjati z izredno velikim izvozom v lanskem letu, kajti lani je bilo glede izvoza izredno leto, sej smo ga povečali za 22 odstotkov. Tako močen izvoz pa ne smemo nadaljevati, in sicer zaradi padanja cen barvastim kovinam in pa zaradi večjih potreb po tekstilnem blagu na domačem trgu. Hkrati pa moramo omejiti tudi uvoz tistega reprodukcijskega materiala, kj ga lahko nadomestimo z večjim izkoriščanjem domačih surovin. Zlasti pri uvozu reprodukcijskega materiala se namreč čedalje bolj kažejo težnje, da bi ga še povečali. Letos bomo morali z dokaj večjo resnostjo proučiti naš uvoz in najti doma možnosti za nadomestilo uvoženih surovin. Obseg investicij približno enak kot lani Po predloženem družbenem načrtu za leto 1958 bi ostale investicije v istem obsegu kot leta 1957. Del sredstev bi se oblikoval med letom, pri čemer bo le-ta odvisen od dobro pripravljenih projektov in dokumentacij, s katerimi bodo- gospodarske organizacije zapro-šale za investicijske kradite iz zveznega, republiškega ali okrajnega investicijskega sklada. osebne dohodke. Udeležba na dohodnini bo za vse okraje v višini 60%, razen v treh okrajih, k; dobivajo dotacije In pa pri soboškem okraju, ki ima dotacijo, oziroma. udeležbo za 90 odstotkov. Pri letošnjem proračunu je značilno to, da bo za tiste okraje, ki so dotirani, prispevek na osebnem dohodku ostal v celoti njim samim. Za ostale okraje pa le izdelana lestvica v odnosu med plačilnim skladom in proračunskim globalom, k; nastane po razdelitvi proračunskih sredstev. Skupna sredstva republiškega proračuna naj bi znašala po predloženem načrtu 8 milijard 825 milijonov in pa 338 milijonov dotacij okrajem Gorica, Koper in Novo mesto. Med prvimi organizacijskimi nalogami v zvezi s pripravo letošnjih volitev v republiško in zvezno ljudsko skupščino zavzema za zdaj zelo važno mesto revizija splošnih volilnih imenikov. To de,lo, s katerim se podatki splošnega volilnega imenika kot stalne, javne knjige vsklajajo z dejanskim stanjem na terenu, mora biti po posebnem zveznem predpisu opravljeno najpozneje do L februarja letos- Takoj nato, in sicer od 1. do 10. februarja, pa bodo morale pristojne občinske komisije za volilne imenike.revidirane in izpopolnjeno splošne volilne imenike povsod prepisati dn potrditi. Na podlagi teh na novo urejenih splošnih volilnih imenikov bodo izdelali sezname volilnih upravičencev za posamezna volišča, ki jih bodo rabili pri volitvah 23. 3. 1958. Za izvedbo tega obsežnega »Svobodo« v mariborskem okraju Ko je govoril o ustvarjanju sredstev za republiški proračun, je poudaril, da bo slonel republiški proračun predvsem na dveh virih: na dohodnini in na proračunskem prispevku za Maribor, 9. jap. Svet Svobod in prosvetnih društev mariborskega okraja je na današnji redni let n; 'skupščini pregledal uspehe delavsko-prosvetnih društev, ki vključujejo v svojih 43 enotah nad 26.000 članov. Predsednik sveta tovariš Peter Kociper je v svojem poročilu analiziral poslovanje sveta, sosvetov knjižnic, društev, 6ekcij in vseh drugih oblik kulturno-prosvetnega udejstvovanja. V povečanem mariborskem okraju je danes 160 prosvetnih društev, med temi 37 Svobod in 5 mladinskih prosvetnih društev, ki Za izboljšanje proračunskega sistema (Nadaljevanje s 1. strani) predele z nizkim dohodkom. Bil je mnenja, da je povprečna stopnja doklade 13 °fc za goriški okraj previsoko odmerjena prav zaradi zaostalih predelov, kjer bo mogoče doseči največ 7 do 8-odstotno stopnjo obdavčitve. Ljudski poslanec Matevž Hace je opozoril na preveliko obremenitev gospodarstev v hribovitih predelih in dejal, da bi morali imeti poseben kriterij za obdavčitev v hribovitih predelih, ki bi bil drugačen do tistega za nižinska gospodarstva. Hkrati je tudi predlagal, naj bi prešle ocene katastra in katastrski izračun v republiško pristojnost, kar naj bi olajšalo izvajanje davčne politike. HITREJŠI NAPREDEK PRORAČUNSKEGA SISTEMA Glede na vse to in druge pripombe, ki so zadevale dotekanje Ing. Jože Levstik petdesetletnik Ljubljana,. 9. ja*n. Danes praznuje 50-letwco življenja inž. Jože Levstik. Rodil se je v Zagorju ob Savi v učiteljski družini. Svoja otroška leta je preživel v revirjih, g-mnazijo pa je obiskoval v Ljubljani, kjer je končal tudi pravno fakulteto. Po diplomi na pravni fakulteti, ko se ni hotel udinjati šestojanuarskemu režimu, se je vpisal na agronomsko fakulteto v Zagrebu, saj ga je ta poklic vedno najbolj veselil. Doma v rudarskem revirju, je že zgod.aj spoznal socialne H krivice in nujnost drugačne ureditve sverta. Tako se je v Zagrebu pridružil skupim naprednih agronomov, ki jih je združeval krožek pod vod- stvom pokojnega Janeza Marentiča. Ta napredna skupi im je postala najvplivnejša politična skupina na agronomski fakultet' ter je v marsičem doprinesla k razčiščevanju agrarnega programa naše partije. Po končanih, študijah in brezplačni praksi na takratnem banovinskem posestvu r> Pa-novičah, se je dolgo trudil dobiti zaposlitev, dokler je ni dobil v Ljubljani, kjer ga je zatekla vojna. Tu se je takoj nega boja kot aktivist Osvobodilne fronte. Do odhoda v partizane ju-n:ja 1942 je bil sekretar rajona Poljane v Ljubljani, v partizanih pa je imel odgovorne politične in gospodarske naloge. Pred kapitulacijo Italije je bil sekretar OO OF za novomeško okrožje, ob ustanovitvi odsekov SNOS pa je' postal načelmk oddelka za gospodarstvo. Jeseni 1944 je odšel na Štajersko, kjer je pomagal organizirati gospodarstvo na osvobojenem ozemlju zgornje Savinjske doline in Kozjanskega ter pripravljal vse potrebno za prevzem ljudske oblasti. Po osvoboditvi je bil prvi generalu.'■ sekretar vlade LRS pod predsedstvom Borisa Kidriča ter več let minister za kmetijstvo in gozdarstvo. Vsa leta po vojni je bil član zvezne oziroma republiške ljudske skupščine, član plenuma CK ZKS ter glavnega *odbora SZDL, član upravnega odbora Glavne Zadružne zveze za Slovenijo *n FLRJ, član upravnega odbora Kmetijske zbornice Slovenije. Vsa zadnja l,e-ta se je mnogo prizadeval za ustanovitev in razvoj mlade fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, na kateri je zdaj redni profesor. Bil je tv d' predsednik Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov LRS ter je opravljal še več drugih odgovornih dolžnosti. Kot pravi kmetijski strokovnjak zadružni delavec je vedno ostal v najtesnejšem stiku z vsemi problemi našega kmetijstva ter z ljudmi, ki delajo v kmetijstvu, ter je napisal več člankov in razprav s področja agrarne politike, zadružništva itd. Za svoje delo je b:l deležen mnogo odlikovanj in priznanj, predvsem. pa velikega zaupanja naših ljudi v ožji in širši domovini, povsod. kjer koli je deloval. Ob njegovi 50-letnic.' mu tudi mi želimo Se mnogo let zdravega življenja ter plodne- proračunskih sredstev iz gospodarstva v lanskem letu, so bili ljudski poslanci mnenja, da obstajajo različne ocene o višini posameznih vrst dohodkov, ki naj bi pritekali v proračune. Preoptimistična predvidevanja so imela za posledico zadolžitev ljudskih odborov, ki so najemali kredite za kritje proračunskih primanjkljajev. Iste posledice se lahko ponovijo v letošnjem letu. V zvezi s tem so ljudski poslanci poudarili nujnost prehoda z administrativnega določanja proračunske potrošnje na formiranje proračunskih sredstev na osnovi objektivizacije meril v delitvi ustvarjenega dohodka. O tem naj bi razpravljala še ljudska skupščina. Clan republiškega Izvršnega sveta Tone Bole je v svojem odgovoru med drugim dejal, da je treba pri formiranju proračunskih sredstev računati tudi s tem, da bodo odvajala podjetja od svojih skladov za potrošnjo avtomatično 20 % v proračune za komunalne potrebe. Ljudski poslanec Ivan MaEek je med drugim poudaril potrebo, da se več razpravlja o možnostih za povečanje dohodka, od. česar so odvisna tudi proračunska sredstva. Zlasti je treba razvijati možnosti za povečanje dohodka v gospodarstvu. Dalje je omenil, da so občine še preveč administrativne m premalo gospodarske. V zvezi s pomanjkanjem gospodarske iniciative, ki bi omogočila več sredstev, je tov. Maček poudaril tudi potrebo po vzpodbujanju iniciative. V razpravi o drugih vprašanjih je ljudski poslanec Hace omenil ukinitev prispevka za gasilski sklad. iz dohodnine v višini 2 %. V zvezi s tem je predlagal, naj bi se prispevek DOZ v gasilski sklad povečal od sedanjih 4 % za toliko, za kolikor bi se sklad zmanjšal na osnovi ukinjenega prispevka iz dohodnine. Predstavnik izvršnega sveta tov. Bole je predlog sprejel. Poslanec Hace je tudi omenil, da se je prenehalo pri nas s proizvodnjo gasilskih mo-tork in da kupujejo podjetja, ki imajo devize, motorke iste kvalitete po 2 milijona dinarjev v inozemstvu, medtem ko so stale domače 400.000 din. S tem trošimo dragocene devize. Zavzel se je za obnovitev proizvodn j e d->-mačih motork. Razprava o posameznih poglavjih družbenega plana v odboru za gospodarstvo se je nadaljevala popoldne, o preostalih poglavjih bodo razpravljali jutri dopoldne. so v minulem letu uresničila pri delu nov, vsebinsko poglobljen program. Po razpravi, ki je posegla malone na vsa področja dela Svobod in prosvetnih društev, so delegati izvolili še nov 37-članski okrajni svet ter delegate za kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki bo v Mariboru 25. in 28. januarja. jp Likovna razstava v Trstu Trst, 9. jem. Danes popoldne ob osemnajstih je bila v Občinski galeriji odprta razstava tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. Slikar razstavlja 31 del. Med njimi je največ olj — krajin in portretov — in devet scenskih osnutkov za uprizoritve tržaškega Slovenskega narodnega gledališča. Razstava bo odprta do 20. tega meseca. Ivan Bratko na »Kulturnih razgovorih« Ljubljana, 9. jan. Zvečer ob dvajsetih je v Križankah na Kulturnem razgovoru nastopil Ivan Bratko, direktor Državne založbe Slovenije. Govoril je o problemih našega založništva in odgovarjal poslušalcem na vprašanja o načrtih in delu naših založb. Dr. Bakarič v Ljubljani Ljubljana, 9. jan. Danes se je mudil v Ljubljani na zasebnem obisku predsednik Sabora Hrvatske dr- Vladimir Bakanič. Obisk delegacije romunskih delavcev Beograd, 9. jan. (Tanjug). Delegacija sindikata metalurgov Romunije, ki jo vodi podpredsednik sindikata metalurgov Nikolaj Mararu, je prispel* danes v Beograd deda v zvezi z revizijo in prepisom splošnih volilnih imenikov v LRS je bila pred kratkim postavljena posebna organizacija, ki jo sestavljajo komisija za revizijo volilnih imenikov pri sekretariatu izvršnega sveta za zakonodajo in organizacijo ter ustrezne komisije pri vseh naših okrajnih in občinskih ljudskih odborih- Sama neposredna tehnična izvedba obeh nalog pa je na ramenih občinskih organov, ki vodijo volilne imenike, torej matičarjev, v večjih mestih pa ustreznih posebnih uradov ljudskih odborov. Na prvj konferenci republiške volilne komisije s predstavniki okrajnih volilnih komisij so informativno obravnavali tudi potek . dela pri reviziji splošnih volilnih imenikov v naši republiki. Ugotovili so, da pregledujejo in dopolnjujejo volilne imenike na splošno že povsod. Bač pa se niso povsod okrajne in občinske komisije za volilne imenike zavzele za stvar dovolj resno, oziroma se ponekod zadovoljujejo s formalnim revidiranjem volilnih imenikov, brez ustreznega preverjanja dejanskega stanja na terenu. V takih primerih je seveda že vnaprej jasno, da bo uspeh revizije — če se metoda dela ne bo takoj spremenila — lahko samo delen in da bodo na dan volitev spet utemeljene pritožbe volivcev o nepopolnosti volilnih imenikov. Posebno pozornost je treba posvetiti temu delu v večjih mestih in industrijskih centrih, kjer je fluktuacija volivcev večja. Dobro j® organizirana revizija volilnih Imenikov zlasti v Kopru in Mariboru, kjer na terenu preverjajo dejansko stanje (s posebnim obvesti1-cm volivcev oziroma s pomočjo terenskih odborov SZDL). Poročila s terena so tudi pokazala, da so matičarji razen z delom z volilnimi imeniki zdaj precej obremenjeni še z drugim delom, zaradi česar se ne morejo posvetiti v prvi vrsti volilnim imenikom. Glede na pomen tega dela, ki je vezano na kratek rok, je nujno potrebno, da matičarje za zdaj razbremenimo tistega dela, ki ga je mogoče odložiti na kasnejši čas- Podaljševanje veljavnosti osebnih izkaznic pa se da koristno vskladiti z delom- -pri popravkih v volilnem imeniku. Izkušnje v zvezi z volitvami v naša politična predstavniška telesa kažejo, da so bile volitve v organizacijskem in tehničnem pogledu vedno dobro izvedene takrat, kadar so se priprave začele pravočasno in temeljito. Vskladitev volilnih imenikov z dejanskim stanjem na terenu je brez dvoma prva takšna naloga na začetku obsežnih priprav za volitve v Norme marsikje niso realne Iz razprave v odboru za gospodarstvo zbora proizvajalcev LRS marcu. Čeprav za njeno Izpolnitev preostaja sorazmerno 1* še kratek čas, jo je vendar mogoče v redu in uspešno opraviti. S tem bo izpolnjena n® samo redna naloga občinske administracije, ki bo imela urejen splošni volilni imenik, ampak bo dosežen tudi poglavitni politični namen revizijo volilnih imenikov. Namen pa je ta, da bo na dan volitev v republiško in zvezno ljudsko skupščino res vsakemu volilnemu upravičencu zagotovljena možnost, da uresniči svojo aktivno volilno pravico. OBJAVA OBMOČIJ ZBOROV VOLIVCEV Druga takšna naloga v prvi fazi organizacijskih priprav, ki je tudi vezana na kratek rok, je objava območij zborov volivcev v zvezi s postopkom kandidiranja. Poglavitna oblika za določanje kandidatov za poslanca je v našem volilnem sistemu postavljanje kandidatov po zborih volivcev. Sam postopek kandidiranja pa je z novimi zakoni o volitvah določen tako, da se morajo zbori volivcev sklicati dvakrat, in sicer prvič zaradi izvolitve delegatov za kandidacijsko konferenco, nato pa ponovno zaradi dokončnega določanja predlogov kandidatur. Pravočasna objava območij, za katera je treba sklicati zbore volivcev, je torej pogoj, da se kandidacijski postopek lahko praktično začne. Zbori volivcev v zvezi s kandidiranjem poslancev za republiško in zvezno ljudsko skupščino se sklicujejo za območja, za katera ss sklicujejo zbori volivcev, kadar gre za volitve odbornikov v občinski zbor oziroma v občinski zbor proizvajalcev. Katera so ta območja v okviru posamezne občine, določa občinski štatut oziroma loča občinski štatut oz. jih je določila občinska volilna komisija pri zadnjih volitvah v ljudske odbore- Zakonito mora zdaj najpozneje deset dni Po objavi odloka o določitvi volilnih okrajev, torej do 18- januarja, objaviti za ustrezni volilni okraj ta območja. Objava se razglasi na sedežu vseh občin v območju posameznega volilnega okraja. Razume se, da j® treba objaviti ta območja zborov volivcev za volitve v oba zbora republiške in zvezne ljudske skupščine; za volitve v republiški in zvezni zbor proizvajalcev morajo biti ta območja objavljena posebej za prvo in za drugo ptroizvajalsko skupino. Ker bodo morali biti prvi zbori volivcev, ki bodo volili delegate za kandidacijske konference sklicani že v kratkem, je treba območja zborov volivcev v vseh občinah zagotovo objaviti do navedenega roka. Sleherno odlaganje izpolnitve te naloge bi utegnilo na terenu ovirati pravočasen pričetek političnega dela v zvezi z volitvami. G. Na seji odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev republiške lijudske skupščine, na ka-ter- so razpravljali o predlogu republiškega družbenega načrta za leto 1958, ljudski poslanci niso imeli posebnih načelnih pripomb na predloženi predlog o razvoju posameznih gospodarskih panog. Zivahneje so razpravljali predvsem o nekaterih konkretnih vprašanjih. Tako so med drugim pri- obravnavanju industrije načel,; vprašanje produktivnosti dela oziroma realnega normiranja. Poudarili so, da v nekaterih podjetjih sistemi normiranja ne ustrezajo več in da sploh ne vzpodbujajo k večj; storilnosti. Ni treba dvigati norme do skrajnosti, treba pa jih je tu pa tam pregledati, ker jih le s tem Pravilno usmeriti sredstva Skupščinski odbor za zdravstvo. in socialno varstvo je pod predsedstvom Mire Svetina razpravljal o predlogu proračuna za negospodarske investicije. Obrazložitev predlogu proračuna za negospodarske investicije v zdravstvu je. podal sekretar Sveta za zdravstvo LRS dr. Tone Ravnikar. Poudaril je, da je bil prvotni predlog proračuna znatno višji, sedanji predlog pa izkazuje za 125 milijonov din negospodarske investicije. Zaradi tega je izpadla za letos gradnja zelo nujnih zdravstvenih objektov, n. pr. dozidava infekcijske klinike v Ljubljani, za katero so že izdelani načrti, ■ Razen omenjenih sredstev, je poudaril dr- Ravnikar, je še posebej predvidenih 100 milijonov dinarjev za zgraditev stanovanj za zdravstvene delavce. Obrazložitev k predlogu negospodarskih investicij za soci- odzval pozivu Partije in.vstopil v vrste narodnoosvobodil- ga in uspešnega dela. Sklicanje Ljudske skupščine LRS Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje oba zbora Ljudske skpuščine LRS na sejo, ki bo v sredo, dne 15. januarja 1958 ob 10. uri. Po začasnem predlogu dnevnega reda bosta oba zbora Ljudske skupščine LRS na sejo, ki bo v sredo, obravnavala: 1. predlog družbenega plana gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje od 1957. do 1981. leta; Z- predlog družbenega piana LR Slovenije za L 1958; 3. predlog zakona o znanstvenih zavodih; 4. predlog odloka o tem, kateri zakoni, odloki in ukazi Ljudske skupščine LRS in bivšega Prezidija Ljudske skupščine LRS so prenehali veljati; 5. predlog odloka o spremembah odloka o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani; 6. predlog proračuna Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) in predlog zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1958. Ljudska skupščina sedanjega tretjega sklica bo s temi sejami končala svoje delo in bi zaradi tega sprejela tudi odlok o svojem razpusta. Ljubljana 8. januarja 1958. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS alno varstvo pa je podala sekretar Sveta za socialno varstvo Nika Arko. Dejala je, da je bil prvotni predlog, ki ga je dal Svet, 124 milijonov, zdaj pa znaša le 30 milijonov dinarjev. Ta znesek je namenjen za potrebe Zavoda za duševno defektno mladino v Hrastovcu in na Trati. V Sloveniji je mnogo duševno defektnih in invalidnih otrok, ki še vedno živijo pri družinah, kar vsekakor zavira razvoj družin. V razpravi so ljudski poslanci Jože Fetejan, Jože Gričar in Alojz Lukač izrazili veliko skrb, da se s predvidenimi investicijskimi sredstvi ne bodo mogle kriti niti najnujnejše potrebe v zdravstvu in socialnem varstvu. Jože Pete jan je poudaril, da ne bo niti dovolj sredstev za prepotreben študij v zdravstvu, kaj šele za gradnjo nujnih bolnišnic. V Mariboru je velika potreba po šoli za medicinske sestre, o čemer se govori že več kot dve leti. Potreba po vzgoji srednjega medicinskega kadra je tem večja, ker je v ospredju pozornosti preventivna zdravstvena služba. Ljudskim poslancem sta odgovorila član izvršnega sveta Olga Vrabič in Tomo Brejc. Naglasila sta, da položaj ni ta-- ko slab, kot je na prvi pogled videti, ter da je treba zadevo gledati v merilu perspektivnega razvoja celotnega našega gospodarstva in da bo treba s pravilno orientacijo realizirati predvidena sredstva. lahko obdržimo na ravni, ki še vzpodbuja k večj.; storilnosti. Nekateri poslanci so tudi menili, da odnos med podjetji in inštituti še ni takšen, kakor želimo. Inštituti se namreč še vedno preveč oklepajo zgolj teoretičnega dela, manj se pa zanimajo za posamezne konkretne težave po podjetjih. Z dvema primeroma pa so na seii ilustrirali zboljšanje odnosov med proizvajalci in potrošnikom, oziroma med izdelovalcem in koristnikom izdelkov. Tov. Pavšič je povedal, kako so v Mariboru organizirali zelo uspel; posvet gradbenikov, ki so povedali, kakšne stroje potrebuje gradbena openativa. in s tem dali dejanske n,apotke industriji za smotrno proizvodnjo. Drugi navedeni primer je neko hrvat-sko podjetje, ki po strokovnjakih stalno spremlja obratovanje s v oijih prodanih strojev in po pripombah strokovnjakov izboljšuje posamezne tipe strojev. V razpravi o kmetijstvu so predvsem izrazili bojazen, da 380 traktorjev, ki j,ih predvideva plan za naše kmetijstvo, ne bo odkupljenih (ker menda ne bo regresa). Pojasnjen^ je bilo, da so ti traktorji namenjeni predvsem za hmeljarska področja, kjer so sredstva za nakup traktorjev že določena. Vrednost skupne letošnje proizvodnje našega kmetijsva pa bi po načrtu narasla za približno 10 odstotkov v primerjavi z oceno realizacije lani. To povečanje pričakujemo predvsem zaradi večjega prideilika v sadjarstvu dn vinogradništvu, ki sta lani doživela zelo slabo letino. V ostalih kmetijskih strokah pričakuj emo namreč nekoliko slabši pridelek kot lani. Po letošnjem načrtu s« bo pri nas močno dvignila tudi uporaba umetnih gnojil. Lani smo uporabili okol; 170 fag umetnih gnojil na hektar ali še enkrat več kot v letu 1956, letos pa' pričakujemo, da bomo povabili na hektar okoli 230 >kg umetnih gnojil. m LJUBLJANA, 9. januarja. Nocoj ob 18. uri je bila v spodnjih prostorih Moderne galerije odprta razstava sodobne japonske grafike. Triinštirideset grafičnih listov lepo ponazarja stremljenja in dosežke japonskih umetnikov. Ker bo razstava prenesena še v Zagreb, bo pri nas odprta samo teden dni, zato ljubljansko občinstvo posebej opozarjamo na izredno priložnost, da se seznanijo z moderno umetnostjo Daljnega Vzhoda. Nocojšnji otvoritvi je prisostvoval tudi inciator in organizator razstave g. Nobuva Abe (na sliki), ki se že dalj Sasa mudi v naši državi, da bi pripomogel k povezavi tesnejših kulturnih •tikov med Japonsko in JugM slavijo. j St. 7 — 10. januarja 1958 j SLOVENSKI POROČEVALEC J •&. 3 1 Trebcs je naprej V zadnjem času smo priča številnim pobudam in predlogom. ki prihajajo z vseh strani sveta, da bi našli izhod iz slepe ulice, kamor je zašla svetovna politika. Samo nekaj dni zatem, odkar je bila objavljena novoletna poslanica maršal Tito s predlogi in stališči, katere je miroljubna svetovna javnost sprejela z velikim odobravanjem, so sledile izjave Nehruja, razgovori Nehru—Siroky. prišel je najnovejši predlog britanskega predsednika Macmillana o sklenitvi pakta o nenapadanju med Vzhodom in Zahodom. Med te pobude lahko prištevamo tudi odločitev Sovjetske zveze o novem zmanjšanju oboroženih sil za 300 tisoč vojakov, kar je tudi dokaz o težnji Moskve, da bi prispevala. k zmanjšanju nezaupanja med Vzhodom in Zahodom. Tudi v ZDA se vedno bolj čuti pritisk za spremembo dosedanje toge politike. Znano je, da je v zadnjih dneh prišlo do bistvenih nesporazumov med Duilesom in Stassenom o nadaljnji usmeritvi ameriške zunanje politike. Katera usmeritev bo zmagala: Dullesova, ki je proti razgotmrcm s So- \ vjetsko zvezo in za. nadaljnje zaostrovanje ali Stassenova, ki zagovarja bolj zmerno st.aV.šče, še ni jasno. So znamenja, ki govorijo, da je trenutno malo upanja, da. bi se spor končal s popolnim porazom Dullesa ali popolno zmago Stassena. Trenutno pa je več znamenj, da se tehtnica nagiba na Dullesovo stran. To je. možno sklepati tudi po tem. ker so pred tradicionalnim sporočilom Eisen-hotverja »O stanju Unije«, ki ga ima. danes pred Kongresom, dajali ameriškemu javnemu. mnenju »močne injekcije« z nekim »strogo zaupnim« poročilom. ki napoveduje ZDA »katastrofo«, če ne bodo začele takoj z izdelavo najmodernejših orožij in krepitvijo oboroženih ?.l. Vprašanje pa jc, če ne bo ZDA v primeru, če bi prevladala trenutno Dullesova usmeritev, prehitel čas in jih potisnil v izolacijo. Navzlic številtrm pobudam, pozitivnim diplomatskim potezam, da bi prišlo do zmanjšanja napetosti med Vzhodom in Zahodom pa smo tremit.no še precej oddaljeni od neposrednih sporazumov. Razpoloženje v svetu po sporazumevanju je tako močno, da bi bilo treba narediti nov korak naprej in razbiti začarani krog, v katerem se nahajajo odnosi med Vzhodom in Zahodom. Res je, da je dosedanja blokovska politika pustila. težke posledice .'n obremenila. mednarodno vzdušje, kar pa še ne pomeni, da ne bi bilo možno najti načina za premagovanje težav na pripravljanju poti za sporazumevanje. Izkušnje so ie pokazale. da so osebni, stiki, državnikov na najvišjem nrvoju pripomogli k boljšemu medsebojnemu razumevanju in zmanjševanju nezaupanja. Treba bi bilo nadaljevati pot v tej smeri. Maršal Tito je v svoji novo-letn-: poslanici konkretno predlagal mednarodni setanek na širši osnovi. »Po mojem mišljenju« je dejal maršal Tito, »bije že dvanajsta ura, da se organizira neki mnogo širši sestanek na najvišjem mvoju, na katerem bi bile zastopane velike in male države. Na takem sestanku bi morali začeti z razgovori o tem, kako najti izhod iz položaja, ki je nevaren za m. r .. .« Mednarodni sestanek kot ga predlaga maršal Tito je realna osnova za vspostavljanje 'stikov med državniki in za začetek razgovora. Svet pričakuje nadaljnih pobud z Zahoda, pozitivnih predlogov, da bi se čimpreje ;zgladila nadaljna pot do razgovorov. Treba je z nečim začeti pa če tudi bi bili rezultati prvih razgovorov zelo skromni. Toda iz sed.anjega položaja, je treba narediti korak naprej. S. L. NAKNADNA POJASNILA FORE1GN 0FF1CEA 0 MACMILLANOVEM PREDLOGU Predlog se Izgublja Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je pojasnil, da je britansko stališče glede razgovorov s Sovjetsko zvezo enako ameriškemu — Dulles je odločno proti sestanku na najvišji ravni London, 9. Jan. (Reuter) Zastopnik Foreign Officea je na današnji tiskovni konferenci n a vprašanje, če je kaka razlika med britanskim glediščem in stališčem ameriškega ministra sa zunanje zadeve glede sestanka najvišjih predstavnikov, odgovoril: »Ne, naše stališče je en alto in je bilo izraženo v sporočilu atlantskega pakta. Pred razgovori najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda mora pr Iti do sestankov nižjih zastopnikov in ti sestanki morajo po kazati, da je upanje, da se bo kaj doseglo.« Britanski zastopnik je dodal, da bi bila britanska vlada in druge članice atlantskega pakta za to, da bi prišlo do sestankov ministrov za zunanje zadeve o razorožitvenih problemih. To vprašanje so postavili zastopniku Foreign Officea glede na vesti iz Washingtona, da je minister Dulles na včerajšnji tajni seji ameriškega kon&reap izjavil, da 1« odločno proti sestanku šefov vlad s Sovjetsko zvezo. Časopis »Scottsman« piše danes, da je britanski predsednik Macmillan obvestil predsednika Eisenhotverja o svoji zamisli glede sklenitve nenapadalnega pakta s Sovjetsko zvezo še prej, FINET PREVZEMA POSLE Luxemburg, 9. jan. (Reuter) Dosedanji predsednik evropska skupnosti za premog in jeklo Rene Mayer bo izročil v ponedeljek svoja pooblastila • novo izvoljenemu predsedniku te organizacije Belgijcu Paulu Fi-netu. Finet ja bil izvoljen na sestanku ministrov za zunanje zadeve držav članic skupnosti za premog in jeklo namesto Reneja Mayera, kj je odstopil. Italijanski politični in gospodarski krogi izražajo zadovoljstvo spričo izida konference ministrov za zunanje zadeve držav evropskega skupnega tržišča, čeprav na njej niso sklenili sporazuma o sedežu te evropske ekonomske organizacije. Ti krogi imajo izvolitev italijanskega ministra Pietra Campiglia za predsednika evropske investicijske banke za uspeh italijan- Pred mednarodnim kongresom slavistov Varšava, 9. jan. (Tanjug). V Varšavi je bil danes sestanek mednarodnega odbora za pripravo četrtega mednarodnega kongresa slavistov, ki bo v Moštvi od 1. do 10. septembra. Na sestanku je Jugoslavijo zastopal prof. Aleksander Belič, predsednik srbske akademije znanosti. Odbor je na tem zadnjem sestanku pred kongresom dokončno razvrstil in pregledal znanstvene referate, ki bodo predloženi kongresu in jih od napovedanih 350 znižal na polovico. Določil je tudi število uradnih delegatov za moskovski kongres, katerih^ bo skupno 150, se pravi 75 iz slovanskih in 75 iz drugih držav Evrope in Amerike. Francija dobi posojilo« Pariz, 9. jan. (Reuter). — V dobro obveščenih krogih se je izvedelo, da bo konec tega meseca morda že sprejet sklep o posojilu, ki ga je Francija konec lanskega leta zaprosila pri Evropski plačilni uniji. O tej francoski prošnji bodo govorili na mesečnem sestanku upravnega odbora Evropske plačilne unije v Parizu. Dva francoska zastopnika, ki se pogajata o posojilu, bosta še ta teden odpotovala v Washington, kjer bosta skušala doseči, da bi odgodili plačanje glavnice in obresti za neko povojno posojilo, ki ga je Francija dobila od Mednarodnega monetarnega fonda. ske diplomacije. H&ratl izražajo mnenje, da bo imela banka posebno v začetku evropskega skupnega tržišča eno izmed najvažnejših nalog. Italija pričakuje od nje pomembna investicijska sredstva za razvoj svojih južnih področij. Priporočila socialistične internacionale Pariz, 9. jan. (Reuter) Stalni pododbor socialistične internacionale, ki proučuie vprašanja kolektivne varnosti ln razorožitve, je imel včeraj sestanek v Parizu in je priporočil socialističnim strankam, naj prouče možnost za splošno, sočasno in kontrolirano razorožitev. Svetoval je tudi, naj bi se lotili problemov Srednjega vzhoda in Evrope, zlasti pa združitve Nemčije. Mnenja na je, da bi morale zahodne države nadaljevati z vojaško zvezo, dokler bo mir ogrožen. Iz sporočila, objavljenega po sestanku, je razvidno, da je Jules Moch podal .poročilo o razorožitvi, izraelski predstavnik Lowenberg pa o položaju na Srednjem vzhodu. Na sestanku pododbora sta bila navzoča tudi Gaitskell in Ollen-hauer. Priporočila pododbora bodo predložil; konferenci socialistične internacionale, ki bo 7. februarja v Londonu. preden jo Je omenil v svojem govoru. V osebnem pismu j e. ameriškemu predsedniku izrazil mnenje, da b; morale zahodne -sile v odgovorih na pismo predsednika Bulganina privoliti na nenapadalni pakt s Sovjetsko zvezo, piše časopis. Vendar pa predsednik Macmillan ni sporočil predsedniku Etsen- hcwerju, da bo o tem načrtu govoril v svojem govoru minulo soboto. »Macmillan je namignil na to zamisel kot na nekaj, o čemer 'bi mogli resno razgo-varjati s Sovjetsko zvezo«, piše »Scottsman«, ki dodaja, da je predsednik Eisenhower v svojem odgovoru Macmillanu odločno izjavil, da mu ta zamisel ni všeč. Tudi Foreign Office v tem smislu razlaga Maomilla-nov govor, s čimer je dobila zamisel britanskega predsednika ožji okvir. Po včerajšnjih triurnih razgovorih o zunanjepolitičnem položaju, ki jih je imel Dulles s člani zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma. je bila ameriška javnost uradno obveščena, da vlada nasprotuje konferenci najvišjih s Sovjetsko zvezo, - »dokler ne bodo nastale razmere v katerih bi bila konferenca plodna«. Izražajoč mnenje z Dullesovim stališčem nezadovoljnih članov odbora, je demokrat Coffin izjavil, da se »Washingtonu ni treba bati, da dobro pripravi j eni razgovori o določenih vpašanjih in v omejenem okviru ne bi rodili plodnih rezultatov«. Čeprav je, kakor trdijo, minister Dulles dopustil možnost za razgovore veleposlanikov. ne da bi pri tem navedel. o čem naj bi govorili, se v javnosti nadaljujejo razpravljanja v obeh smereh. Nov sestanek NATO? London, 9. jan. (Reuter) Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes, da bo prišlo celo do drugega sestanka sveta atlantskega pakta glede spora med Zahodno Nemčijo in Britanijo o vzdrževanju britanskih čet'v Zahodni Nemčiji. Povedal je, da bo sestanek sklican, ko bodo vsi člani sveta dobili navodila svojih vlad o tem problemu. -s**- V:.-, Naposled so matere treh Američanov, ki so bili obsojeni na dolga leta zapora pod obtožbo vohunstva, prispele na Kitajsko. Dolgo časa je trajalo, preden so dobile vizume ameriškega State Departmenta, toda naposled so po dolgem čakanju le prišle do cilja. Toda tudi tukaj ni šlo brez zapletov. Kakor poroča pekinški radio, so materam vrnili potne liste, ko je kitajski obmejni inšpektor ugotovil, da je ameriško zunanje ministrstvo napisalo za LR Kitajsko: »tisti deli Kitajske, ki so pod komunističnim nadzorstvom«. V oddaji pekinškega radia je bilo dalje rečeno, da so ameriškim državljanom pojasnili, da te besede izražajo sovražno stališče ameriške vlade do Kitajske in da oblastva potnih listov potemtakem ne morejo sprejeti. Pač pa so. materam izdali posebne vizume in jim dovolili, da vstopijo v LR Kitajsko. Na sliki: mater* treh obsojenih Američanov po prihodu v Hon gkong. POROČILA IZ ZDA Pendarek na varnosti Pričakujejo, da bo Eisenhower v svojem govoru v glavnem predlagal ukrepe za povečanje državne varnosti — Spremembe v pomoči tujini? — »Raketni« general odstopil k WASHINGXON, 9. jan. (Reuter). Današnje sporočilo predsednika ZDA Eisenhowerja o stanju Unije bodo prenašale vse ameriške radijske in televizijske postaje. Letošnje sporočilo se bo razlikovalo od dosedanjih sporočil predsednika Eisenhovverja v tem, da bo obsegalo samo vprašanje državne varnosti, ne pa kot doslej celoten zakonodajni program za novo zasedanje kongresa. Pričakujejo, da bo ameriški predsednik v okviru poročila predlagal ukrepe, ki naj bi jih storile ZDA na znanstvenem in vojaškem področju spričo sovjetskih dosežkov na področju raket in satelitov. Ameriška uprava namerava izvesti nekatere spremembe v programu pomoči tujini. Kaže, da namerava obresti od posojil, odobrenih nerazvitim državam v okviru programa pomoči tujini, izenačiti z obrestmi na po- NATO s priprtimi vrati Od našega stalnega ‘dopisnika PARIZ, 9. jan. (Po telefonu ). Z vsakim novim dnem, z vsakim novim mednarodnim sesta nkom postaja Jasnejši daleko-sežni pomen Bulganinovih decembrskih pisem, obeh sputni-kov in načrta Rapadskega. Naj Dulles še tako trmasto vztrlja pri svojih starih nazorih, venda r so dejstva še mnogo halj trmasta od njegove trdoglavosti. Zahodna Evropa si ne more iz-brisati iz spomina treh dogodkov In kadar se njeni predstavniki zberejo, da bi odločali o tem ali onem vprašanju, nam ni nič preveč težko ugotoviti, da so ti trije činitelji odigrali svojo vlogo in močno vplivali na o dločitev. V primeru, da se razidejo, ne da bi sklenili kakorkoli, pa je vzrok te neodločnosti In nesložnosti zopet isti. Zadnjih nekaj dni nam je nu- . dilo nove dokaze, da se ne motimo, če jim pripisujemo tolikšen pomen. Macmillanova Izjava o možnosti sklenitvi nenapadalnega pakta in včerajšnji sestanek stalnega sveta Severnoatlantskega pakta sta dve novi priči Sevanov interpfu PARIZ, 9. jan. (Tanjug). Britanski laburistični vodja Ane-urin Bevan se je danes zavzel za to, da bi zahodne države opustile »nesmiselno politiko«. Storiti moramo vse, da se bo politika Zahoda preusmerila na pota, ki bodo dala več upanja v mir, piše Bevan v komentarju o mednarodnem položaju, ki ga je objavil mendesistični časopis »Express« v Parizu. Perspektive za leto 19o8 so še vedno temne, vendar mnogo manj kot se zdi na prvi pogled, in sicer predvsem zato, ker se je svet začel zavedati nevarnosti, ki mu grozi, meni Bevan. Ko obsoja sklepe konference šefov vlad atlantskih držav, piše laburistični vodja: »Svet upravičeno vprašuje, zakaj je potrebno nadaljnje izpopolnjevanje našega orožja. Morda je Sovjetska zveza res sprfTaj na tem področju, toda to -praktično ne pomeni nič, saj to ne spremeni dejstva, da so velesile že zdaj sposobne, da v primeru spopa- vi raketnih izstrel išč im nuklearnih skladišč v zahodnoevropskih državah ter ostro napada »pan: carske kiro-ge v Ameriki, ki podobno kot v korejski vojni, z dramatizacijo znanstvenih dosežkov. na Vzhodu skušajo pahniti zahodne države v novo nevarno oboroževalno tekmo, trdeč, da ruski uspehi omogočajo Sovjetski zvezi, da kupuje na- da uničijo druga drugo in ves klonjenost blokovsko neprizade- svet«. Bevan odločno nasprotuje ameriški zahtevi po vzpostavit- GOVOR THEODORJA HEUSSA tih držav«. Upreti se moramo takšni histeriji, pravi Bevan in izraža mnenje, da bi v primeru, da bi nehali kopičiti rušilno orožje, lepe d.ena.-rce lahko diali ■ za odpravo revščine in zaosta- o razpoloženju, ki vlada v teh državah. Nihče si ne upa nakopati odgovornosti za enostavno odklonitev vzhodnih ponudb. Zato se je včeraj svet razšel, ne da bi se zedinil o vsebini odgovora Bulganinu, čeprav bd stalni delegati pravzapray ne imeli o čem razpravljati, ker bi jim že komunike decembrskega 'sestanka moral nuditi vso potrebno osnovo za tak odgovor. Toda vsakdo od njih se obotavlja, vsakdo od njih bi želel, da bodi ta odgovor čimbolj elastičen, da puste čimbolj »široko priprta« vrata bodočim pogajanjem. (Razumljivo je, da je ta izraz nesmiseln in protisloven, toda ni se moč znebiti občutka, da so si udeleženci konference želeli prav tega). Čeprav se bo zasedanje jutri nadaljevalo in čeprav navadno sklepi tega foruma ostajajo širši javnosti nepoznani, (kar je vsekakor izjemen primer, ker se sicer novinarjem posreči skoraj vedno razkriti vse »skrivnosti«), smo danes kljub vsemu čuli, da bodo individualni odgovori vsake vlade vsebovali naslednje tri skupne predloge-sestanek razširjene komisije za razorožitev Združenih na-rodov ali konferenco ministrov zunanjih zadev s tem, da ne odreja vnaprej udeležbo posameznih držav, temveč prepusti iniciativo v tem pogledu Sovjetski zvezi, in kot tretjo možnost ka- vsaj za široko javnost — vse bolj privlačen. Upoštevajoč pritisk takega javnega mnenja, je stalni svet NATO skoraj že sklenil, hčerka Majda z možem Božidarjem in vnukom Tedijem, sestra Hela in ostalo sorodstvo. RAZPIS PREDSEDNIK PARTIZANA MITJA RIBlClC O PEREČIH PROBLEMIH TELESNE VZGOJE, I Pravo pot smo šele začesi...64 Na obisku pri slušateljih Višje šole za telesno vzgojo Ljubljana, 9. januarja. Gledam obvestilo na črni oglasni deski Višje šole za »Slušatelji pozor! Gligorič — drugi Preteklo sredo »e je v Hastingsu končal letošnji mednarodni šahovski tumir. V zad- telesno vzgojo na ljubljanskem Taboru. . Pogoj za vpis v 4. semester sta opravljena izpita iz anaito- mile in odbojke.« . .____. Nehote zamahnem z roko, češ kaj bi bilo ^ odbojke. Ze v naslednjem trenutku pa me je sram. Pošteno sram! Kako si sploh morem misliti kaj takega. Naposled je telesna vzgoja predmet kot vsak drug. Ce hočem predavati telesno vzgojo, jo moram dodobra poznati. To ^di m samo navaden predmet. Z njim ne oblikujemo le telesa, marveč ima predmet močno vzgojno obeležje m družbeni prizvok — morda precej večji od mnogih drugih klasičnih in — priznanih. — Da, za priznanje te dejavnosti gre! Mnogi zaničiljivo zamahnejo z roko, če slišijo kaj o teles-ni vzgoji in sploh niso priprav-ljeni vrednotiti jo enako kakor ostale' panoge človekove dejavnosti. Posledice so očitne — boj ea uveljavitev telesne vzgoje je pr,- nas prav ta čas na višku-Razgledani in napredni ljudje z naj višjimi državnimi funkcionarji na čelu v svoijih govorih vse pogosteje omenjajo ta boij in podpirajo napredne težnje. T-oda dolga je vrsta tistih, ki ie zmeraj niso prepričani . .. godkih, je še posebej poudaril pohod festivalske misli, utrditev partizanske organizacije in. sprejem športnikov pri predsedniku republiškega IS Bor.isu Kraigherju, na katerem je slednji poudaril idejni pomen telesne vzgoje, saj to delo kreše človeka in ga vključuje v javno življenje. Dosedanji rezultati za zdaj še ne vzdržijo primerjave s potrebami in nas čaka še veliko delo, preden biom-o zagledali naš cilj — resnično množični razmah telesne vzgoje. Mitja Ribičič ,1e nato govoril o pomenu Višje šole za telesno vzgojo kot izredno važnem zavodu. Moral bi biti središče, kjer bi iskale pomoči vse telesnovzgojne organizacije, hkrati pa bi morala biti šola kritična do dela vseh teh organizacij. ko je odgovarjal na vprašanje slušateljev, ki so odločno zagovar- Predsednik partizana Mitja Ribičič je eden izmed najbolj gorečih borcev za napredno telesno vzgojo, prav zato se je danes tudi odzval vabilu slušateljev Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani, ki so se hoteli z njim govoriti o nekaterih perečih problemih te- „ _.,___________________ lesne vzgoje pri nas ter ga oh tej da je treba šoli priznati vi- priložnosti seznaniti tudi s težavami, s kakršnimi se bori za zavod. Besede Mitje Ribičiča o stanju telesne vzgoje so slušatelji sprejeli z velikim odobravanjem. Predsednik Partizana je brez olepševanja nakazal vplive, v katerih se je razvijalo naše telesnovzgojno gibanje. Omenil je predvojno tradicijo, vpliv vzhodnoevropskega utilitaristi čno-birokr3 tskega pojmovanja telesne vzgoje, ki se očituje v centralističnih težnjah, pa tudi^v precejšnjem primitivizmu _ naše »službene« telesne vzgoje (primer: predvojaška vzgoja), kakor tudi odsev zahodnega športa, ki kaže mnoge anarhistične in individualistične poteze, hkrati pa ima v nekaterih državah tudi velike pozitivne pokazatelje. Pri tem je mislil predvsem na nekatere značilne ljudske športne panoge, kakor so n. pr. atletika in smučanje v skandinavskih državah, strelstvo v Švici itd. Oprti na vsa ta opažanja si moramo zgraditi lastno zasnovo telesne vzgoje, ki jo je treba vskladiti z načeli naše družbene ureditve. »Ne misčim,« je dejal Mitija Ribičič, »da bi morali ustoličiti nekaj povsem n-ovega. Telesno-vzgoijne organizacija naj bi obdržale svoje značilnosti, potrebna pa je skupna akcija.« Ko je govoril o nedavnih do- sokošolsko stopnjo, je predsednik Partizana dejal, da tudi on podpira take težnje. Hkrati pa je pristavil, da samo administrativna poteza šoli ne bo prinesla potrebnega ugleda. Šola kot celota in vsak njen slušatelj in profesor mora 7. delom pokazati upravičenost take zahteve. Javnosti se mora predstaviti z znanstvenim in praktičnim delom na telesnovzgoj-nem področju ter si tako zaslužiti potrebno priznanje. Tudi povezava s terenom bi morala biti tesnejša. Mitja Ribičič je nato pohvalil slušatelje za njihovo delo ter še posebej' omenil lansko šolsko akademijo. ki mu je bila izredno všeč. Direktor zavoda profesor Drago Stepišnik in nekateri clisku-tanti iz vrst slušateljev so v nadaljnjem seznanili predsednika Partizana še s slabimi pogoji, v katerih deluje šola sedaj, nakazali nujnost preselitve v primernejše prostore ter ponovno poudarili, da je treba premakniti vprašanje šolskega ranga, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da priliv novih slušateljev v ta zavod nikakor ne bi mogel kriti potreb po kadrih. E. Bergant Slavko Kodrnjja -novi trener »Ljubljene« ZNK Ljubljani je uspelo pridobiti za letošnjo tekmovalno sezono dolgoletnega trenerja mariborskega »Branika« Slavka Kodmjo. Novi trener, ki je uspešno vodil že poprej ljubljanske in mariborske igralce., bo prvič vodil trening Ljubljane v torek 11. t. m. Clan mariborskega uredništva našega lista tov. Marjan KOS je imel te dni po končanem smučarskem tekmovanju na nokliuki razgovor z zveznim kapetanom za smučarske teke Gregorjem KLANČNIKOM, ki mu je med drugim o smučarskem teku nasploh povedal naslednjih nekaj poglavitnih misli. Razveseljivo je, da se je v zadnjih letih smučarskega teka oprijela tudi mladina, saj je ta disciplina najzahtevnejša in zato premalo privlačna. Res pa je, da je oprema zanjo najcenejša, pa tudi samo izvajanje obsega vse osnovne gibe smučanja in najbolj krepi telo. Smučar-tekač ne more biti nihče. če se za tekmovanje ne pripravlja že od srede poletja s smotrnim treningom. Prakso zadnjih let je pokazala, da so bili skupni treningi za mladince po tej strani zelo koristni. Iz teh tečajev smo dobili že vrsto mladih tekačev, ne samo z Gorenjskega. temveč skoraj iz vse Slovenije in tudi iz ostalih republik. Prav tako smotrno bi morali pripravljati tudi člane in članice, ker sicer ne smemo pričakovati na velikih tekmovanjih kdo ve kakšnih uspehov. Reprezentance vzhodnih in zahodnoevropskih držav imajo po tej strani mnogo ugodnejše pogoje. Vziic temu pa njihovih metod »amaterskega« športa ne bomo prevzemali. Pobude za prenos Smučarske zveze Jugoslavije iz Beograda v Ljubljano se tov. Klančniku ne zdijo' umestne, ker je prepričan, da bi to ne pomenilo koraka naprej. marveč obratno. Slovenski zastopniki imajo v Zvezi športov Jugoslavije dovolj priložnosti, da z dodelitvijo primernih finančnih sredstev SZJ pomagajo dvigniti tudi smučarstvo na zasluženo raven. Sicer pa ta športna zvrst tudi v ožjih slovenskih mejah pr: tern mislim na proračune v republiki ter po okrajih in občinah — ni dovolj upoštevana. Tekmovanje na Pokljuki, ki je bilo prvo te vrste, je poteklo predvsem v senci okoliščine, da naši tekmovalci za ta prvi mednarodni nastop niso bili prav pripravljeni. Njihovi tekmeci Po- Ostavka zaradi copat Medtem ko se mariborski dnevnik »Večer« ukvarja z miniaturno anketo o vprašanju, zakaj je v tem mestu dolgočasno, se dogajajo v športu stvari, ki niso niti najmanj dolgočasne. Tako vsaj menijo tisti, ki so z dogodki v najtesnejši povezavi, medtem ko jih drugi seveda komentirajo vsak po svoje: eni zaskrbljeno stiskajo glave in ugibajo, kaj bo z vsega tega nastalo, drugi pa se hudomušno muzajo, pozabljajoč, da Jih lahko danes, jutri doieti tudi kaj podobnega. V tem primeru bi se sicer vloge s stoodstotno zanesljivostjo zamenjale — saj nevoščljivost cvete kljub temu. da je toplomer zdrknil pod ničlo. Prav zdaj. ko so se košarkarice Branika vrnile z lovorikami iz Ljubljane in ponovno potrdile • upravičenost, da se bodo sestale s še seamorico v obnovljeni zvezni ligi. kujejo košarkarji 2SD »Maribora« pravkar razbeljeno železo za ustanovitev II. zvezne košarkarske lige — zapadni del. Pravijo. da bo verjetno padla kocka že v nedeljo na skupščini Košarkarske zveze Slovenije v Ljubljani. Za predlog Bosancev. po katerem bi sodelovale v tem tekmovanju po tri ekipe iz Bosne, Hrvat-ske in Slovenije so seveda navdušeni, trener Munčan pa pripravlja cel elaborat (za vsak primer), s katerim bo na skupščini pobil z dokazi črno na belem vsak ugovor. Kdo bi to zameril ekipi, ki je že devetkrat sfrčala na kvalifikacijah nazaj v republiško prvenstvo in samo enkrat se je nasmejala sreča? S tem pa zanimivosti še ni konec. Košarkarice Branika je peljal na turnir v Ljubljano tudi taisti Munčan, ki je pravzaprav trener »Maribora«! Kako to? Cisto enostavno. Dosedanji trener Marinič je (menda že desetič) dal ostavko na svoje mesto. V začetku njegove odločitve ni nihče jemal resno. Ko pa je le poteklo nekaj tednov in so navsezadnje izvede- li, da Je začel vaditi mladinke »Partizana« Hoče, so se obrnili na Munčan a in sklenili z njim pogodbo za tri mesece. Zakaj ne, saj ne gre za direktno konkurenco. 2enska ekipa »Maribora« Braniku namreč ne bo še tako kmalu nevaren nasprotnik. In zakaj se ne bi enkrat zopet pokazala netradiciomalna »mariborska športna sloga«? In sedaj še tretje! Alii veste, zakaj je dal bivši trener košarkaric Branika ostavko? Skoraj mi je nerodno, povedati: Zaradi copat! Da, zaradi čisto navadnih. oprostite, onih z debelim gumijastim podplatom, ki stanejo, kdo ve zakaj — kar 3.000 . dinarjev! Kaj imajo copati opraviti z ostavko? Res nenavadno. toda resnično. Boško je posodil na tekmovanju za državno prvenstvo svoje copate neki igralki, ker jih ji klub pač ni mogel, kupiti (dokaz visokega standarda mariborskega športa). Toda to še ni bil vzrok za ostavko. Boško je zahteval, da mu povrne klub tisti denar, ki ga je porabil za copate, kar je popolnoma umevno. Bla- gajničarka, stiskaška gospa Mica, ki ne pozna usmiljenja, mu je bila celo voljna ustreči, čeprav je to zanjo nekaj nevsakdanjega. Postavila pa je pogoj, da mora dobiti za to vsaj telefonsko odobritev predsednika košarkarskega kluba. Boško je izpolnil še to formalnost in po-p rosil predsednika, ki mij ni ugovarjal. Boško se je tako ponovno oglasil pri blagajničarki, ki pa ga je nezaupljivo pogledala izpod očal (torej popoln om a n asp rotno kot pri prvem srečanju) in ni hotela niti slišati o denarju. In kaj pravi druga stranka, v tern primeru predsednik košarkarskega kluba Branik? Da gre za tehnično napako. Ko mu je Boško telefoniral, naj naroči blagajničarki o izplačilu, je ležal v postelji, ker ga je zagrabila poslavljajoča se kitajska gripa. Mislil je, da bo pač kak dan pozneje opravil svojo dolžnost. Toda bilo je prepozno. Copati so medtem že prešli v zgodovino košarkaric Branika, vendar vsi upajo, da bodo nanje kmalu pozabili in bo po treh mesecih ostalo — oziroma se povrnilo vse zopet na staro. -sid i mm Veszprem in Neviki KERES njem, IX. kolu je Gligorič premagal Keresa v 57. potezi in dokončno zasedel drugo mesto na turnirju. Zanimivo je, da je bil Gligorič edini, ki je pa tem turnirju odvzel Kere.su celo točko. V tem kolu so dalje remizirali Filip in Sterner, Penrose in Clarke ter Blau in Kluger. V zadnjem paru je Barden zmagal nad Faz e kasom po 45 potezah. Izidi VIII. kola so bili: Ke-Tea : Sterner 1:0» Filip : Blau remi, Barden : Gligorič remi, Kluger : Clarke 1:0. (V prekinjenih partijah: Gligorič : Clarke 1:0, Gligorič : Sterner remi.) Končni vrstn,- red je bil naslednji: Kere-s 7.5, Gligorič 6.5, Filip 6, Barden 5, Kluger in Sterner 4.5, Penrose 4, Clarke 8.5, Blau 2 kn Fazebas 1-5 točke. Veszprem je staro idilično mestece, ki je nekaj kilometrov oddaljeno' od madžarskega morja — Blatnega jezera. Slikovita lega in obilje lepih, zgodovinsko pomembnih stavb mu dajeta vse pogoje za turistični center in živi muzej. Zaspano življenje v mestu pa se je izpremenilo po 1. 1952, ko je madžarska vlada preselila vse svoje kemično raziskovalne laboratorije v Veszprem. Obenem s centralnim kemičnim inštitutom v Neviki so ustanovili v mestu tudi tehni- ško visoko šolo. Brigada znanstvenikov in tehnikov, ki dela v inštitutu,- je temeljito preobrazila značaj mesta. Inštitut raziskuje probleme, ki so važni za madžarsko gospodarstvo. V zadnjih letih so proučili domače premoge, izdelali postopek za izdelavo umetnih gnojil in izboljšali kvaliteto porcelana. Delajo tudi razno industrijske poskuse, odpravljajo nedohstaike v proizvodnji itd. Na hoduljah preko reke Prebivalci vasi ob reki Pek v vzhodni Srbiji hodijo cesto preko reke — na hoduljah. Za--adi’ prevelikih sečenj celih gozdnih kompleksov v zadnjih petdesetih letih je raven vode v tej re-ki zelo nestalna. Kadar je Pek najvLŠji, ruši in nosi s seboj vse vaške brvi in mostove. Kmetje so se znašli in hodijo na hoduljah preko narasle reke. Kako je s smučarskim tekom pri nas? ljakl, Romuni, Italijani in Avstrijci so imeli za seboj mnogo daljše priprave in je . zato " zaostanek našega i najboljšega tekmovalca za 2.5 minut za zmagovalcem Poljakom popolnoma razumljiv in spravljiv. Mladinci posamič tudi niso zasedli prvega mesta, vendar je prvih deset plasiranih. vendarle iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske. H kraju je tov. Klančnik poudaril, da je pri smučarskih tekih in smučanju sploh eden poglavitnih pogojev — dobra oprema, s katero imajo zlasti mlajši tekmovalci in člani manjših klubov precejšnje težave. Prav gotovo bo treba za razširitev našega tekmovalnega kadra misliti tudi na dobavo čimvečje količine tekmovalne opreme. SMUČINE V GRINDELIVALDU Hskarjevti — sedma GRINDELWALD, 9. jan. — Prvi dan tradicionalnih ženskih smučarskih tekem v znanem švicarskem zimskošportnem središču so tekmovale v teku na 10 km in v veleslalomu. Jugoslovanka Rekarjeva se Je odlično uveljavila v teku, saj je med 35 tekmovalkami iz 8 držav pristala skupno s Poljakinjo Begun in časom 49:31 na sedmem ozir. osmem mestu. Zmagala je Vzhodna Nemka Kallns s 46:53 pred Bukovo (Poljska) 48:04 ter Peksa (P) 48:05. Razen Rekarjeve so se na prvih 14 mest plasirale samo Vzhodne Nemke, Poljakinje in Cehoslovakinje. Rusinj in Skandinavk ni bilo na startu. V veleslalomu je 1300 m dolgo progo z 38 vratci najhitreje presmučala Avstrijka Fran dl (1:29,5), druga je bila Carla Marchelli (It) 1:30.6. tretja pa Leducq (Fra) 1:32,9. S MUC AR.Tl ENOTNOSTI POZOR! Smučarski klub Enotnost poziva smučarske učitelje, vaditelje, trenerje in inštruktorje ter tekmovalce (-lke); ki imajo veselje učiti smučanje (osnovno in tekmovalno) med šolskimi počitnicami v Ljubljani oziroma zunaj, da se prijavijo nemudoma v klubski pisarni, Lik ozar jeva 5. V Nišu je boksarska ekipa domačega Radničkega premagala bolgarske boksarje iz Burgasa 15:5. Dežela surovin Kenija je angleška kolonija, ki živi predvsem od kmetijstva. Prideluje velike količine buhača. Letino ga izvozi 7000 ton. V Nairobiju so zgradili tovarno za ekstrakcijo buhača z letno kapaciteto 2000 ton ekstrakta. Pom-emibne so še plantaže sisal konoplje, ki je surovina za proizvodnjo kortizona. Jugozapadno od Mombase pa so odkrili bogata ležišča .radioaktivnega torija. Mraz in burja uničila sadunjabe Okolica Bara v Crhi gori je središče kulture južnega sadja v naši državi. Na ekonomiji Srednje kmetijske šole raste okoli 8 tisoč pomaranč, mandarin in limon. Drevesa so se lepo razvijala in rodila vsako leto . več- Južno sadje je letos izredno dobro obrodilo in bi prineslo vsemu fcraiu .znatne koristi, če bi ne prihrumela ledena burja z mrazom -—8 stop. C, kar se v teh krajih redko dogaja. Mraz in burja sta povzro- a _ . — Sovjetski napredek v borbi proti raku Sovjetski profesor Gause, član antibiotičnega inštituta akademije znanosti v Moskvi, je na mednarodnem sestanku zdravstvenih delavcev v New Yortou razlagal uspehe, ki so jih dosegli v borbi proti raku. Sovjetskim znanstvenikom je uspelo umetno proizvesti organizme, ki so zelo podobni rakastim tkivom. Te organizme so potem zatrli z nekim antibiotikom, ki so ga -odkrili. Poskuse so uspešno izvedli že na raznih živalih, katerim so najprej umetno povzročili obolenje, potem pa so jih popolnoma ozdravili. Prof. Gause je izjavil, da bodo kmalu začeli preiskušati novo zdravilo tudi na ljudeh. čila velikansko škodo na sadežih in drevju. Upravnik ekonomije tovariš Apostolov je izjavil, da bi škoda ne bila tako občutna, če bi neurje prišlo le nekaj dni pozneje. Tako pa je orkan stresel večino že zrelega sadja, mraz pa je požgal liste, tako da je drevje popolnoma ogolelo. Ohranila so se samo drevesa neposredno izza zaščitnega pasu gostih cipres. Neurje je uničilo nasade dva dni pred trgatvijo. Nabrali Sq samo 4 tone s»d-ja in še to ije tako stolčeno, da ga bodo morali porabiti za industrijsko predelavo. Strokovnjaki pravijo, da se bo okoli 1000 dreves posušilo, ostala pa bodo obrodila šele čez nekaj let. Posledice škode se bodo v celoti pokazale šele prihodnjo pomlad. Sendvič plošče »Sendvič plošče« so sestavljene iz treh slojev. Zunanja sloja sta iz plastične mase, srednji — iz lahkega materiala — je zalepljen med zunanja dva. Uporabljajo dve vrsti »sendvič« plošč. Plošče iz odpornejšega materiala so nosilne. Drugi tip pa s*o plošče za toplotno izolacijo. Uporabljajo jih za montažne gradnje. Majčkena pevka — velik uspeh ŠKODOŽELJNOST živi pokojnik da je avstrijska hokejska ekipa v Kitzbiiheiu na svojem igrišču zmagala nad ekipo Ljubljane 3:2 (Id, 0:3, 2:0). Pred kratkim je reševalo sodišče v Murski Soboti nenavaden slučaj. N. N. je bil med vojno mobiliziran in so ga poslali na fronto, kjer se je izgubila za njim vsaka sled. Po vojni je njegova žena zahtevala od sodišča, da ga proglasijo za mrtvega. Ko je dosegla to formalnost, se je v drugo poročila. V drugem zakonu je rodila otroka. Nedavno pa se je prvi mož . vrnil v svojo vas — živ in zdrav. Mučen položaj je sodišče rešilo začasno tako, da je dalo vsem trem prizadetim rok šestih mesecev, da razmislijo in se sami odločijo. Potem bo sodišče dokončno odločilo, vsekakor pa bodo smatrali drugi zakon za pravno veljaven. IfeliS Ji »M gaj i o S* H M? Pri vas se pa nekaj smodi! Ne pri nas, pri sostanoval cih! ‘T »v 'V 2e v šesti šoli se j‘e odločil, da bo postal odvetnik. Od te namere ni odstopil, čeprav niti tedaj', ko se je vpisal na pravo, niti med študijem ni kazal nikakih izrednih, a tudi ne povprečnih sposobnosti v tej smeri. Spomin je imel srednje dober in trd, izgovorjavo bolj slabo, toda ker si je bil teh pomanjkljivosti svest, je napel vse sile in si marljivo prizadeval za to, da bi premaga', prirojene pomanjkljaje. Nazadnje, po več letih, ko je marsikateri izmed njegovih vseučiliških tovarišev že zaslovel ali dosegel visok položaj v državni službi, je Kossecki dosegel uspehe, ki so mu pridobili sloves zanesljivega odvetnika, a pozneje prav tako poštenega ter zaupanja in spoštovanja vrednega sodnika. To javno mnenje je zelo cenil. Spadal je v tisto redko vrsto ljudi, ki jih lastne težave in osebne pomanjkljivosti uče ceniti resnične vrednote. Marsikdo z njegovimi ambicijami bi se nazadnje vdal zagrenjenosti in zavisti. Kossecki ni poznal ne zagrenjenosti ne zavisti. Dokler je študiral, se je boril z velikimi materialnimi težavami. Sicer se teh težav ni rešil niti pozneje, ko je opravil magisterij. Tedaj je bila že prva svetovna vojna, toda spremembe, ki so se porajale in dozorevale med bojevanjem, se niso kaj prida poznale v življenju Kosseckega. Potem ko si je pridobil zaupanje enega izmed znanih varšavskih odvetnikov, je dobil zaposlitev v njegovi pisarni; naslednja leta je brskal po aktih ter spoznaval sodnijske kuloarje* - vse dotlej, ko so ga ob kijevski odpravi vpoklicali k vojakom. Preživel je ves ta vojni pohod, katerega zgode in nezgode je doživljal z naključnimi tovariši. Bil je lahko ranjen, od prostaka je napredoval za korporala, dobil je celo manjše odlikovanje in ko so ga v začetku enaindvajsetega leta'odpustili iz vojske, se je vrnil k svojemu pripravništvu. Kmalu je ta kratka epizoda v nje- * Ozek hodnik. govem življenju izgubila sleherni pomen. Iz spomina so jo izbrisali drugi dogodki, to pot osebni in odločilni. Nazadnje je opustil pripravništvo in odprl skromno, toda svojo pisarno, kar je bilo prav.tako pomembno kakor svoj čas odločitev, da zapusti trgovino s kolonialnim blagom. Tedaj — imel je enaintrideset let — si je ustanovil tudi družino, ko se je oženil po pameti in praktično z neko gospodično Aliso Skorodynsko. To je bilo mlado dekle, repatriiranka iz Ukrajine, kjer so njeni starši, obmejni kmečki plemiči, imeli majhno posestvece v okolici Bele cerkve. Ker je bila izgubila očeta še med vojno, z materjo, ki je zbolela za tifusom, pa se je' poslovila za večno na obmejnem repatriacijskem zbirališču, se je znašla v Varšavi popolnoma osamljena in brez sredstev za življenje. Z odvetnikom začetnikom, ki je bil blizu deset let starejši od nje ter kot moški bolj malo privlačen, se ni poročila iz posebne ljubezni. Vendar pa je prinesla za doto zdravo telo, dekliško lepoto, povprečno miselnost, ki pa jo je podpirala dobra volja, miren značaj in pa tisto trohico vdanosti, ki ne-pomogljivim in od usode zapostavljenim bitjem olajšuje, da se prilagode življenju. Res da je sanjala o učinkovitejši usodi, toda ko jo je doletela bolj skromna — jo je sprejela za svojo. Sicer pa je treba priznati, da -je niti bližnja prihodnost niti naslednja leta niso razočarala. Spadala je v vrsto žena gospodinj, zatorej ji je družinsk življenje, urejeno in brez pretresov, jemalo dovolj časa in nalagalo dovolj dela, tako da je mogla med vsakdanjimi drobnimi skrbmi in drobnimi radostmi napraviti razum in srce odporna zoper skušnjave in želje, 1 i presegajo tiste darove življenja, ki so ji bili dodeljeni. Kljub raznim materialnim težavam ni trpela pomanjkanja.'Prav tako do nekega trenutka ni še doživela hujšega trpljenja. Od moža je prejemala več dokazov naklonjenosti, kakor se jih je mogla nadejati. Rodila je dva zdrava sina, mož je ni varal, dočakala je naziv gospe sodnikove in s tem naslovom združeni družbeni položaj, imela je služkinjo in krznen plašč, nazadnje svojo vilo ... česa, zaboga, si je mogla še želeti? Toda sedaj je vse to spadalo v preteklost. Kadar koli se je v zadnjih mesecih namerilo, da je gospa Alisa morala prehoditi tako dobro znano pot iz mesta do Naselja, so jo vselej obšla nasprotujoča si in silno zamotana čustva. Dokler ni nekega dne, ko je utrujena postala na mostu — bila je že prva pomlad in dan sončen, s prijetnim, omam-ljivim zrakom — nenadoma, zanjo samo nepričakovano spoznala, da ji pač nikoli več ne bo dano, da bi se vračala domov s takim mirom, s kakršnim se je vračala poprej. V Naselju ni preživela veliko let življenja, nasprotno — komajda eno kratko leto. Toda čas, ki prednikuje katastrofam, se ne šteje po številu mesecev, temveč se meri s široko mero poznejših muk in izgub. Zatorej se je tudi gospa Alisa v spominih vživela predvsem v Naselje. Sicer pa je imela skorajda pet let časa, da tisto kratko razdobje tik pred vojno napolni z globoko domačnostjo. Tako je naneslo, da je prisilni beg sodnikov sovpadel z akcijo izseljevanja Poljakov iz Naselja. Gospa Alisa je ostala v Ostrowcu samo s staro Rozalijo, služkinjo še iz varšavskih časov, in z mlajšim sinom Aleksandrom, ki ga je, gotovo iz neugasljive ljubezni do rodnega kraja, klicala po rusko Alek. To pomanjševalnico je sprejela vsa družina. Starejšega fanta, takrat šestnajstletnega Andreja, pa je oče zaradi varnosti vzel s seboj v Varšavo. Izseljevanje je bilo bliskovito. Prebivalcem so pustili komaj tri ure, da povežejo svoje cule, a s seboj so jim dovolili vzeti samo najpotrebnejše osebne stvari, Skoraj vsakokrat, kadar se je vračala domov, se je gospa Alisa spominjala tistega dneva pozne jeseni, ko je morala zapustiti svojo vilo — kakor da je skrit v znani okolici ter nestrpno čaka, da bi ga poklicala.