PRIMORSKI DNEVNIK p<*,'ln» nraeana v gotovini i"'i _ ar 1* Abb postale I gruppo “ LdlS 55 llF Leto XVIII. - St. 13 (5097) TRST, torek 16. januarja 1962 Protestna nota italijanske vlade avstrijskemu zunanjemu ministru Predsednik vlade Fanfani in Segni odpotujeta danes na obisk v London Prvi ukrepi vlade v zvezi z zaključki preiskovalne komisije o Fiumicinu Rezultati 41 pokrajinskih kongresov KD: vodita Moro in Fanfani - Pismo južnotirolskih političnih kaznjencev o ravnanju izvršnih organov (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Danes je bila seja ministrskega sveta, na Kat®ri je Fanfani poročal o nedavnem obisku italijanskih državnikov v Maroku in o razgovorih, ki sta jih ®n in zunanji minister Segni imela z maroškimi državniki; poročilo je ministrski svet odobril. Nato je *anfani poročal o obisku, ki ga bosta s Segnijem izvršila jutri in pojutrišnjem v Londonu, kjer se bosta raztovarjala z Mac Millanom in zunanjim ministrom •ordom Homom; končno se je Fanfani zahvalil Se-priju, Colombu in Rumor-JU, ki so poročali o delu evropskega sveta v Brusiiu, in izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženimi rezultati. Ministrski svet je odobril razne ukrepe, med temi naj °rnenimo zakonski osnutek rainistra Pelle, s katerim se Pooblašča vlada, da more «revidirati in prilagoditi seda-n.Hm zahtevam določbe o u-Pravljanju z državno imovi. n°. in o splošnem državnem računovodstvu«, da bi jih nato vskladili v enotnem be-®®di'u zborniku. Na podlagi roga osnutka bo vlada mora.a predvsem poenostaviti u-Pravne postopke in strogo u-rediti pogodbene odnose med ,rzavo in zasebniki; okrepiti 'JflnoKt in nadzorstvo nad nebodki in izdatki države, pa .Pni odgovornost državnih nnkeionarjev in določiti organsko ureditev osrednjih in Periferičnih upravnih funkcij v . okviru širše decentraliza-Vfle. Ta ukrep je v zvezi z ?®4‘jučki parlamentarne pre-skovalne komisije o škandalu Mumicino. , N« predlog Fanfanija so po-aa'jšali za nadaljnjih pet let ,.el.lavnost določb, ki pooblači.0 državno upravo, da ključi nemški jezik kot iz-Pltni predmet na natečajih za .Prejem v javno službo, »da P1 .Prilagodili potrebam dvojezičnosti poslovanje državnih radov v bocenski pokrajini, * .‘majo svojo pristojnost v ?e.l deželi Trentinski - Gor-Jem Poadižju«. 1 R® predlog ministra za de-•1'uUa so odobrili zakonski snuteiCi ki predvideva deset-etni program graditve stano-an.i za delavce in likvidacijo gradbene imovine INA-Casa; 5 * za 200 milijard, ki jih bo-. ,. 'zdali v ta namen v de-Pjm letih. Hkrati je ministr-če* Sve* °dobril povišanje pla-8 00ff -1' februarjem. v višini uuo lir na mesec vsem pod-n.’kom, in vojakom v L a!nj vojaški službi, ki pri-let ?J° v°jski, mornarici in pA. stvu, nato karabinjerjem, r°“cijskim agentom, carini- - m, gozdarjem, kaznilniškim vajem jn gasilcem; vsemu P rocenemu osebju policijskih , Pa so odobrili stanovanjce doklado v višini 5.000 lir n , °ne, ki prebivajo v obči-ufb. ki imajo nad 250.000 prebivalcev, v višini 4.000 lir pa p, 0ne, ki prebivajo v osta- Uh občinah. s preteklo soboto in nedeljo Vo b.la predkongresna zboro-. anja KD v 40 pokrajinah in v Zahodni Nemčiji (za n= .Pristaše KD, ki so tam na , lu). V celoti so izvolili ■>n. ‘eh pokrajinskih kongresih - * delegate za bližnji kongres 30; Andreotti (skupno z nekaterimi bonomijevci), 28; sindikalisti «rinnovamento demo-cratico«, 17; «baza», 10; Scel-ba, 10; Tambroni, 8; Bonomi (kmetje), 2 (kar pomeni, da so glasovali kmetje v večini za kandidate «dorotejcev); Pella, 2 in Gonella enega delegata. Iz tega izhaja, da imajo pristaši levega centra (Fanfani, «morotejci», »Moro-doro-tejci», sindikalisti in «baza») 199 delegatov; »ljudski ceniri-zem» (Scelba) 10 delegatov; desnica (Andreotti, Tambroni, Pella in Gonella), 39 delegatov; ostane še 54 «dorotejcev» (gre v glavnem za pristaše ministrov Colomba in Rumor-ja), ki sicer ne nasprotujejo' odkrito levemu centru, ampak imajo nekatere pridržke glede sodelovanja s socialisti; na kongresu se bodo verjetno pridružili Moru in Fanfaniju. Odnos sil med-levim centrom in desnico je torej 5:1. Prihodnjo soboto in nedeljo se bodo vršili še preostali pokrajinski kongresi KD, toda odnos sil med levim centrom in desnico se po vsej verjetnosti ne bo bistveno spremenil. Odnosi med Italijo in Avstrijo so se spet nekoliko zaostrili, ker so italijanski obmejni organi zavrnili na Brerf-nerju avstrijskega socialističnega poslanca Ruperta Zecht- la, ki se je nameraval udeležiti pogreba Antona Gost-nerja pri Sv. Andreju (Bri-xen) skupno z uradno tirolsko delegacijo, v kateri je bil tudi guverner Tschiggfrey in predsednik VP Wallnofer. Vsi so imeli službeni potni list. Italijanske oblasti zatrjujejo, da je Zechtl aktivist znane tirolske nacionalistične organizacije Berg-dsel-Bund, ki je soodgovorna za ‘(protiitalijansko dejavnost«. V znak protesta proti takemu ravnanju, ostala dva člana uradne delegacije nista hotela sama na pogreb Gostnerja, ki je umrl v sod-nijskih zaporih, kjer so ga pridržali od preteklega maja v zvezi s teroristično dejavnostjo v bocenski pokrajini. Spričo dejstva, da so nekateri člani avstrijske vlade izjavili, da je Gostner podlegel posledicam ravnanja polici j- imitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiliiiiiillilmiiiiiiiiiifiiiiiHiiMiiiiimiiiitiiiiitiiiiiiimiifiiiiiiitiiiimmiiimuiiiimiittiimiiiiiiiiHimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiii Fašisti nadaljujejo pokole nad nezaščitenimi Alžirci FLN je prisiljen z enakimi ukrepi nastopati proti tej dejavnosti spričo sodelovanja med OAS in francosko vojsko - Poziv sto francoskih osebnosti za skupen nastop, da se zapre pot fašizmu ALŽIR, 15. — Francoski ultrasi nadaljujejo divjaške napade na Alžirce, zlasti v Alžiru in Oranu. Alžirci reagirajo na to nasilje, kakor morejo. Medtem pa se pričakuje, da bo alžirska osvobodilna fronta v kratkem začela izvajati svoj načrt za odločen boj proti fašistom, pripadnikom OAS. V soboto in nedeljo je bilo med raznimi atentati v vUj ki se bo vršil 27. t. m. R.ri eaP'iu- Posamezne struje ao prejele naslednje šte- ].‘° delegatov: Fanfani, 89 de-, uuaij«, u« um.,, ,„..0^... t«* - V; «dorotejci», 54; «moro- včeraj in danes, še posebno 1C1#, 53; «Moro-dorotejci», 1 hudi. ,""iiiiiiiii„„,iiiiiiiiii|IIIII.... vsej Alžiriji 50 mrtvih in 116 ranjenih. Po trditvah francoskih uradnih krogov in agencij je bilo od začetka leta v vsej Alžiriji 236 mrtvih in nad 500 ranjenih. Samo v Oranu je bilo v zadnjih 48 uraih 23 mrtvih. Povprečno računajo, da je bil izvršen en atentat vsakih trideset minut. Tem atentatom so danes sledili novi z večjim številom mrtvih in ranjenih. OAS, ki je do nedavnega izvrševala ločene atentate, je uvedla sedaj novo taktiko. Fašistični komandosi se vozijo z veliko brzino z avtomobili po ulicah in streljajo z brzostrelkami proti kavarnam, restavracijam in prenočiščem, ki so last Al-žircev. Jasno je, da alžirska osvobodilna fronta odločno reagira. V Oranu se zdi, da so v nekaterih trenutkih lašisti pravi gospodarji, ker policija redkokdaj nastopi. Alžirska tiskovna agencija javlja, da so skupine Alžircev v zadnjih dveh dneh umorile 73 fašističnih in kolonialnih agentov. Ista agencija poudarja sklep alžirske vlade o borbi proti OAS in pripominja, da je ta sklep popolnoma upravičen spričo dejanskega sodelovanja med fašističnimi skupinami in francoskimi silami v Alžiriji. Agencija poudarja, da so zločini, izvršeni DANES dni avna n°vica včerajšnjega vI„a Je aretacija Lumumbo-*en naslednika Antoina Gi-ttavni, Za ka‘«ega je pred-v hu ^ OZN sporočil, da je ..snem zaporu v Stanleyvil- o.**? *a katerega je predle OZN sporočil, da je . -•onem zaporu v Stanleyvil-k»r /čretaci.ia Je nezakonita, Sednn enga ni sam® P°dpred-sianB v|ade, temveč tudi po- Sreta ’,kateremu mora pred Parlament z večino daja°V odvzeli imuniteto. Iz- hodi “r’ Pa *e seveda na svo-,. !• ,Gr« torej za novo zmami v®'0n*alistov nad anezreli- Cn"n!u kongoške neodvisnosti k°??be pa j, re to tni ^r-^nialistov nad 1 Kongožanui. h0dn«?a ?ovica Prihaja iz Zaje J!!a Ir‘ana, kjer so se ba-ladiP°Dad,e indonezijske vojne 0i», } nizozemskimi, pr; če-d°nezHasi^Ui PnfPPiJ'1' dve in_ raini ,k torpedovki. Gene-Poslii ajnik OZN u Tant Je držav -predsednikoma obeh Zum.i brzojavko. naj spora-ud"‘o rešita spor. katerrtJa nov'ca Pa le tista, o siušafi smo vteraj ves dan po-radi,,1.1 velike hvalospeve po žav , 0 sporazumu šestih dr-^ Prehod v drugo obdob-šča%L0pske*a skupnega trži-, do 7n?.?razumeli so se; da bobe ‘J?1* carinske pristojbi-slj« odstotkov za kmetij- kov ?,r'?elke za 40 odstot-da industrijske proizvode, kontin„° uk‘nili industrijske ga i„n?enijo, da se bodo pogajanja u spešno končala, se zdi, da n važno, ali so javna ali tajna vsekakor pa je dobro, da je do pogajanj prišlo, in morda je še bolje, da se o tem ne govori. V resnici pa je ta navidezni mir okrog samih pogajanj, izpolnjen z velikimi pričakovanji, bil demantiran z vrsto krvavih dejanj, katerih bržkone še ni konec. Brž ko se * velikim trudom ustvarijo določeni pogoji, na osnovi katerih bi moglo priti med Fran" eijo in Alžirom do sporazuma, že se pojavi vrsta težav ter nasilnih dejanj, za katere Se natančno ve, kdo so njihovi pobudniki. Le-ti so ne' utrudljivi in do skrajnosti brezobzirni, bodisi v Alžiriji, ali pa v sami Franciji. Po. sebno v Alžiriji kažejo narav' Post nepojmljivo drznost, 'kar dokazuje, da uživajo od strani francoskih oblasti in vlado dokajšnjo prostost, dasi-fravno jih je ta, vsaj forma! no> postavila izven zakona. In ui nobena skrivnost, da imajo na razpolago izvrstno organ! zirano teroristično mrežo, kakor tudi svoje politične pokrovitelje. Sicer pa je Franci8 že na svoji koži občuti-njih metode borbe proti alžirsko-francoskemu sporazumu, da so to fašistične metodo, ker pač drugačne ne mo-reJo biti, če so cilji, ki se za njimi stremi fašistični. Mračna in mučna atmosfe-ra. ki se tako ustvarja, pa je ssmo del sistematične zarote v obupni bitki za čas. Nasprotniki sporazuma, ki se zdaj o njem vodijo tajna podajanja, se na vse kriplje bo-re. da bi preprečili nekaj, kar *e slehernemu razumnemu Francozu zdi, da je neizbež-n°- Svobodna in neodvisna alžirska država je vsekakor zKodbVinska nujnost, ki se ji danes ni več moč ogniti. Ta jfe v Pretežni meri že razumela ^sa francoska javnost. Proti ‘akšnemu razpoloženju in pa Proti vsemu, kar se njihovim skrajno reakcionarnim name-nom postavlja po robu, pa se rancoski ultranacistj poslužu-l*jo vseh sredstev: od politič-dega pritiska in plastičnih °mb do denarnih izsiljevanj n tajnih radijskih postaj. . V takšnih okoliščinah postali0 težave vse večje in čas edalje krajši. V tej situaciji rancoska politika nima kdo e kakšne izbire, pa tudi ča-a ne na pretek. Potreba po jkarazumu z alžirskimi vodili je postala do skrajnosti ujna, zakaj nihče nima naj-anjšega razloga, da se stvar zavlačuje, pač pa, da se Clmprej reši. eJansko, če je eden obeh ./farjev pristal na to, kar la u1Stven°. če so bila nače-bodočega sporazuma pošte-s Ustavljena, potem bi šlo Dr i°. še za to, da se ta v i0alcsi tudi pošteno uveljavi-’ se pravi, da se brez pri- kov in zvijačnosti začnejo ij dsničevatii To, seveda, ne d slo lahko in gladko, ven-mn °b . Poštenih namenih ne re hiti neizvedljivo, in to ?am° glede načelnih vpra-‘ !• temveč tudi v pogledu Posameznosti. tgvIP^Posti sporazuma so v dol - boli realne, ker so bila jav°Cena bistvena načela že da n° sprejeta. Francoska Vlahe "e odreka več Alžiriji njfe-Pravice po lastni državno- sti in neodvisnosti. Omejila t6ril'ld’ svoje zahteve, po ka-stal "ai hi Alžirija sicer po-okr«- sam°stojna, vendar v leni obliki — brez Saha- ^azu^rree’ ali kje drug->e' ’>ha p Jlvo’ na teh področjih ski h rancija, oziroma franco-' in m°nopoli> svoje posebne ; koliuemaihnoi interese, in v ■ do 17 tu resničpo prišlo hien;° jCenega popuščanja, poči ’ da se je odločila odrešuj. Vfem Pretenzijam, na o-Uost1 Akaterih bi se neodvis-v , ^-tžirije uresničila samo : bi obliki. V kolikor ga j de tega prišlo do jasne-bj v.1? Poštenega razčiščenja, ra,„Ua P°t do končnega spo- ^ma odprta. ho st n Alžirce je vprašanje e-Poln Vn°’ pri "jih j® opaziti oin° Pripravljenost, da se sten rej sklene za vse kori-je kasten mir. Celo več kažp'?a2't' Pri "jih. da namreč Vanil° tudi določeno razume-ftan *a objektivne težave t ncoske politike y zvezi s ^ vPrašanjem. Drev.^raak’ teror je alžiskemu ne ‘Valstvu prizadel hude ra-lju’j avz'io temu sta alžirsko kazai V° 'n nje8°va vlada po-v0st 8 ner,avadno potrpežlji-ski nasProti uradni franco- tiovih° '7*7'. ki *e ie do Sala" zločincev pokazala tako popustljivo. Vse to zaradi tega, ker Alžirija ne smatra vseh Francozov za zločince ker se ne postavlja na stališče, da so vsi enaki tem fašističnim zločincem, ker se za veda, da so ti enako škodljivi Franciji kot Alžiriji. Z alžirske strani se je skušalo storiti vse, da bi se pot do sporazuma olajšala. Ne postavlja, denimo, zahteve naj se Francija, brž ko bi bil sklenjen sporazum, iz Alžirije povsem umakne. Začasna alžirska vlada, se je izrazila v tem smislu, da ima namen v «polnosti spoštovati francoske interese v okviru najširšega in plodnega sodelovanja.)) Ona si bodočih odnosov s Francijo ne zamišlja kot nekakšno nadaljevanje sovražnosti, le da ne več v oboroženi obliki. Pač pa naj bi ti odnosi .bili takšni, pri katerih bo moč postopno ustvariti o-snovo nekega povsem iskrenega in enakopravnega sodelovanja prav na vseh področjih, kjer bo to za obe državi koristno. Največji kamen spotike na poti do sporazuma predstavlja vsekakor vprašanje statusa francoskih državljanov in ostalih Evropejcev v bodoči neodvisni alžirski državi. Doslej je bil njihov položaj privilegiran, v kolikor so bili popolni gospodarji situacije, posebno na gospodarskem področju, kjer je bila njihova moč neomejena. Prav v teh monopolističnih privilegijih gre tudi iskati stržen vsega zla in divjanja, ki ga je razviharil pobesneli francoski ultranacionalizem. Konec vojne v Alžiriji je očitno edini način, da se prepreči nadaljevanje tega zla in grozot. Alžirija je, kot rečeno, pripravljena zagotoviti Francozom v svoji bodoči svobodni državi takšne pogoje enakopravnosti in razvoja, pri katerih bodo povsem lahko živeli tudi brez svojih dosedanjih privilegijev. Se razume, da k tem Francozom ne more prištevati tudi ultraške teroriste, ker bi to pomenil? z zločinci, katerih edini namen je nadaljevanje vojne v Alžiriji. Glede alžirskega problema obstaja potemtakem samo en izhod: sprejeti po sedmih letih krvavih bojev upravičene zahteve Alžircev, nakar bi se našle potrebne oblike plodnega sodelovanja med obema državama, ki bodo tako v prid Alžiriji kot tudi Franciji sami. Druge rešitve ni, razen one, da se krvava morija -nadaljuje, v sramoto človeške civilizacije, v sramoto in pogubo Francije, ki, čeprav ne kot Alžirija, vendarle čedalje bolj krvavi od ran, zadoblje-nih v spopadih z alžirsko o-svobodilno vojsko. Sredine v tem vprašanju ni: ali mir ali vojna. In v prvi vrsti treba vedeti, da ne more in ne sme biti razumevanja za tiste, ki trde, da so pripravljeni do zadnjega izginiti v boju za francosko Alžirijo, zakaj ti se v resnici bore tudi proti Franciji sami, proti njenim interesom in proti francoskemu ljudstvu, ki iz dneva v dan težje prenaša alžirsko avanturo. Dve sliki s koncerta orkestra ljubljanske Akademije za glasbo: na gornji sliki prof. Demšar v imenu tržaške Glabene Matice čestita mlademu dirigentu Borisu Svari, na spodnji sliki pa pogled na ce loten orkester, ki je v soboto nastopil v Avditoriju NEKAJ ZGODOVINE ZELO NEVARNE BOLEZNI Osepnice ali črne koze spet strašijo po Evropi Nekoč je bila ta bolezen tudi pri nas zelo razširjena - Proti njej ni bilo pomoči - Uspeh dr. Jennerja: sedanja gotovost pred boleznijo Kar malo verjetno se zdi, ko slišimo te dni, da so se pojavili primeri obolenja za črnimi kozami ali osepnicami. Sicer — na srečo — ne pri nas, marveč v Zah. Nemčiji na Angleškem in v Švici, vendar pa je bolje, da smo kljub temu previdni. V naših krajih smo za to strašno bolezen vedeli pravzaprav le po tem, ker se je zelo strogo izvajalo cepljenje dojenčkov in tudi šoloobveznih otrok proti kozam. Da bi pa kdo zbolel za to boleznijo, se je zelo redko slišalo. Nekoč pa je bilo precej drugače. Skoro ni bilo človeka, ki ni imel znamenj na svojem telesu, ki so mu jih pustile koze. Lete so bile tako pogostne, da je skoro vsakdo zbolel za njimi. Ljudje so kar množično umirali Proti tej strašni bolezni ni bilo pomoči, nihče ni vedel za sredstvo, ki bi ustavilo to strašno uničevalko človeštva. Komaj v XVIII. stoletju so ...................................................................u.......................................„„„...........iiiiiiiAiun iiiiii ...........••■■■■m.....n..... iiiiiiiiiimiiiiiiujuiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiimmiiiimiiiiiiiiimiiii PRIPRAVE ZA DOBO, KO NAS BO NA ZEMLJI 5 MILIJARD Načini neposrednega spreminjanja atomske sile v uporabno elektriko ^i Zaloge premoga so omejene in premalo jih bo za naraščajoče človeštvo - V dveh, treh desetletjih je treba atomsko tehniko uposobiti za nove naloge To, čemur danes pravimo atomska elektrarna, je jJosto-pek, po katerem z razbijanjem atomskega jedra najprej pridobivamo toplotno e-nergijo, nato pa slednjo s pomočjo klasičnih naprav — turbin in generatorjev — spreminjamo v električno e-nergijo. Jedro vseh ustreznih naprav je reaktor, Toploto, ki je nastala '6^>' - , razbijanju atoma, moramo na izenačevati poštene Francoze | neki način privesti do turbin, ’ 1 - . ,, t . ■ MMimaii.............................................iiH.iiiHniiiiiiiHiiiiij,i|iiiiiiiiiiiiiii...|iHiii....imun.....iiniiiiiiiiiiii in to ali preko oz. s pomočjo segretih plinov ali tekočin ali • pa s pomočjo raztopljenih kovin. Pri vsakem takem postopku se dosežejo izredno visoke temperature, pridobljena električna energija pa se more izkoriščati v gospodarske namene. Na svetu danes deluje nad 60 reaktorjev, veliko več pa jih' trenutno grade ali zanje delajo šele načrte. Električna energija iz atom- KULTURNO PISMO Z REKE Danes otvoritev razstave del italijanskih umetnikov Uspela premiera «Pepelke» in priprave za Krleževo «Ledo» (Od našega pos. dopisnika) REKA, 15. januarja — V torek, 16. t. m. ob 18. uri bo otvoritev umetnostne razstave, ki jo organizira Italijanska zveza za Istro in Reko in ki je namenjena kiparjem in slikarjem italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji. Otvoritve se bo udeležilo veliko število osebnosti iz umetniškega, kulturnega, političnega in družbenega življenja iz Pulja, Reke in Kopra. Pobuda, ki je naletela na velik odmev, bo prav gotovo vzbudila živo zanimanje v krogih, ki se u-kvarjajo z upodabljajočo u-metnostjo, kajti kakovost del, ki so bila za razstavo izbrana, je visoko nad povprečnostjo. V splošnem je raven za razstavo predloženih del, vzbudila začudenje že pri samih članih izbirne komisij e, ki jo sestavljajo direktor Galerije upodabljajoče umetnosti na Reki prof. Boris Vižintin, asistentka na akademiji za umetnost in Znanost prof. Vanda Ekl in novinar Lucifero Martini. Ti strokovnjaki so presojali o 73 delih 14 avtorjev in sprejeli 38 del raznih tehnik. V splošnem so omenjeni trije strokovnjaki izrazili zelo povoljm sodbe o krepki, življenjski ustvarjalni sili italijanske etnične skupnosti tudi na lem področju kulturnega izživlja-njd. Med poklicnimi umetniki seveda najbolj izstopata a-kademski slikar prof. Romo-lo Benucci z Reke ter mladi umetnik iz Labina Qnintino Basanich, ki trenutno živi v Zagrebu in ki je z uspehom razstavljal svoje slike že tudi v Italiji in v Nemčiji. Kar se tiče slikarjev in ki parjev diletantov so vzbudili prijetno presenečenje Pirančan Luigi Ghersini, Koprčan Claudio Antonaz in Rečan Raniero Brunini. Toda tudi ostali so vredni vse pohvale in zammai.ja, saj je prof. Vižintin, po pregledu predloženih del. izjavil, da je prepričan, da bi po še ožji in strožji izbiri predložena dela moglu predstavljati celoto, ki bi tudi v Italiji naletela na časten sprejem. Razstava bo odprta do 30. januarja. Pred to razscivo pa je bila na Reki razstava ki jo je organiziral italijanski kulturni krožek in ki je bila namenjena izključno reškim diletantom. Ta je na neki način služila kot generalna vaja za reške slikarje in kiparje, hkrati pa tudi za sedanjo razstavo, katere se udeležujejo vsi urAetniki, ki so razstavljali na prejšnji razstavi. Pretekli četrtek se je italijanska Drama, pa vrnitvi s turneje po Istri, ponovno predstavila občinstvu z odrsko pravljico «Pepelka», ki je bila namenjena mladini. Pri pozornem občinstvu je ansambel doživel nov uspeh, hkrati pa je Rovinjcanka Eufemia jBenussi kot novi član reškega gledališča doživela svoj debut na odru. Po svoji vrnitvi s prekinjene turneje po Istri je italijanska Drama uprizorila dve predstavi dialektal-ne komedije sMezo millon» v dvoranah na Mlaki in v Zametu, v programu pa ima še uprizoritev istega dela v Lovrani. Hkrati pa se brez prekinitve nadaljujejo skušnje za novo zelo zahtevno premiero in sicer za Miroslava Krleže «Ledo». Končno bi v sklopu tovrstnih dogodkov, ki jih je vredno zabeležiti treba o-meniti še en dogodek iz kulturnega življenja italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji. Gre za desetletnico založbe hEDITd z Reke in desetletnico polmeseč-ne revije ttPanoramai). Tako prva kot druga imata točno določen namen s lužiti kulturnim potrebam italijanske nacionalne skupnosti v Istri in na Reki. Desetletnica založbe «EDIT» bo v marcu, revija uPano-raman pa slavi svojo desetletnico že v februarju. V zvezi s tema obletnicama bo prirejena cela vrsta prireditev in sicer v okviru italijanskih kulturnih krožkov in italijanskih šol v I-stri in na Reki. Proslave se bodo zaključile ob koncu marca ali v začetku aprila z večjo prireditvijo, ki jo pripravlja tisk v prostorih italijanskega kulturnega krožka na Reki. V. Z. skih central je za sedaj dražja od električne energije, ki jo pridobivamo na klasičen način t. j. v termičnih in vodnih centralah. Ker pa moramo računati z vedno večjo podražitvijo premoga, kajti njegove zaloge v zemlji se manjšajo, je jasno, da bo a-tomska električna energija v kratkem dosegla, morda pa celo presegla tudi najnižjp ceno električne energije iz 'klasičnih virov. Na vidiku pa je tudi nov tehnični postopek, ki bi mogel znatno poceniti električno energijo, ki. bi j0 pridobivali iz atomskih elektrarn. V atomskih elektrarnah se namreč izgublja ogromna količina sile zaradi večkratnega pretvarjanja ali spreminjanja ene energije v drugo in sicer atomske v toplotno, to-) plotne v kinetično, kinetične v električno. Ni, torej, nič čudnega, da so ta dejstva strokovnjake spodbudila, da se resno lotijo problema, kako bi se električna ali celo kemična energija mogla iz a-tomske energije pridobivati po neposredni poti, to se pravi brez «doIge poti« skozi turbine in generatorje. Strokovnjaki so doslej nakazali že tri možne rešitve in sicer tako imenovano termojonsko pridobivanje energije, nadalje tako imenovani plazma-reaktor ter, končno, termo-nuklearni reaktor. Te tri načine bomo skušali na kratko prikazati. Termojoni Ce se katoda, to je negativni pol električnega krožnega toka segreje do zelo visoke temperature, oddaja e-lektrone, ki jih anoda, t. j. pozitivni pol . električnega krožnega toka sprejema, v kolikor je njena temperatura nižja in v kolikor se nahaja v bližini katode. Takšna ((reka« elektronov pa ni nič drugega kot električni tok, ki teče iz zunanjega kroga od anode do katode. Ce se za katodo uporabi masa, ki vsebuje uran — predlagajo strokovnjak; — moreta sama izvršiti proces razbijanja atomov in proizvajati gorivo. Tak proces je zelo primeren za prenos toplote. Zaželeno je, da bi temperatura katode znašala od 3 do 4.000 stopinj Celzija. Razdalja med katodo in anodo pa bi morala biti manjša od ene stotinke milimetra. Ce je ta razdalja večja, jo je treba napolniti s paro pozitivnih jonov. Ker Se more anoda shladiti* do temperature od 400 do 800 stopinj Celzija, je kombinaci- ...............................mili m ..M rim i n m m tu imim m ii m m iiiii m n i um m m m m n umi umi m ■■ in m n Miti.. ■ 11 ■ i ■ ■ i n m ■ ■ > ■ u • m 11 m i ■ ■ 11M im .. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne boste imeli finančnih težav, pač pa se boste morali boriti za' svoj prestiž. Tudi glede čustvenih zadev bo šlo vse gladko. BIK (Od 21.4. do 20 5.) Veli-ko bo možnosti za uspeh. Izkoristite sedanje razmere, ki se ne ponavljajo. Vašo velikodušnost bodo znali ceniti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo zanimivo obdobja finančnih in materialnih uspehov na sploh. Kar se pa ljubezenskih zadev tiče, ne boste nad njimi preveč navdušeni. RAK (od 23.6. ,d0 22.7.) Opravka boste Imeli z novimi sodelavci, na katere se ne smete preveč zanašati, z ljubljeno o- Sli seno boste delali nove načrte. LEV. (Od 23.7. do 22.8.) Veliko bo načrtov, ki Pa ne bodo temeljili na trdnih tleh. Bodite velikodušni z ljudmi, ki so v težavah, posebno, ker vam je to .nožno. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Kar krepko po začrtani poti, toda ne kar |.a slepo. Lahko bi vas zavedlo Neki prijatelj vas bo Piosil za nasvete- TEHTNICA (Od 23.9. do 2.3.10.) S svojim pesimizmom ne boste prišli daleč. Zato spremenite nekoliko svoja razpoloženja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Neki sodelavec bo prinesel v vaše poslovne zadeve precej svežega zraka. Ljubezni se ne da diktirati zato, potrpite STRFLEC (Od 23.11. do 20 12.) Kar se vaših finančnih zadev tiče, bo Zelo razburkan dan. Srce pa naj bo mirno, ker mu ne grozi nobena neprijetna nevarnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojimi predlogi boste pokazali vso svojo sposobnost in delovno zmogljivost. Doma bo po burni debati razčiščen star spor. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za novo delo sl izberite nove sodelavce, ker s starimi ne boste prišli nikamor. Neko novo prijateljstvo b0 porušilo sedanje čustveno ravnotežje. RIBI (Od 20.2. do 20.3 ) Neka težavna poslovna zadeva bo končno uspela in zabeležili boste nov finančni usneh Z 'jub- ja s parno centralo zelo privlačna. Takšna »termojonska« poskusna celica z napetostjo 3,8 V je bila uspešno preizkušena v Los Alamosu v ZDA. Razumljivo je, da bo treba izvršiti še vrsto popravkov in izpopolnitev, preden bi mogli to napravo praktično uporabljati pri proizvajanju elektrike «na neposreden način«. Plazma-reaktor Generator spreminja kinetično energijo rotorja v električno energijo tako, da ((Seče« silnice magnetnega polja. Po istem principu dela tudi aplazma-reaktor«. Razumljivo je, da bodo v tem primeru na mesto kovinskega prevodnika — «rotorja» — torej namesto žičnega kroga rotorja prišli v poštev plini, ki bi mogli prenašati električno e-nergijo, električni tok (plazma). Toda ni v navadi, da bi se plin uporabljal kot prevodnik, pač pa kot izolator. Vendar pa prihaja pri visokih temperaturah in pri nizkem tlaku do jonizacije plina v pozitivno in negativno nabite jone in elektrone, to pa ustvarja možnost prenosa električnega toka, Sele pri temperaturah, ki gredo čez 10.000 stopinj Celzija, se bo večina plina jonizirala. Toda dovolj je doseči le eno desetino odst. jonizacije in že obstaja možnost prenosa električnega toka. Postavlja se vprašanje, kako priti do ustvarjanja tako visokih temperatur in do ((premikanja# plinov. ’ Znanstveniki na kalifornijskem vseučilišču, ki se ukvarjajo z izdelovanjem načrta za ((plazma-reaktor«, pravijo: V dolgem valju iz ognjevarne mase se nahaja plinasta snov, ki se da razbijati. Količina plina je odmerjena tako, da v enakomerni razdelitvi po vsem valju ne gre preko kritične napetosti, pri kateri bi moglo priti do verižne reakcije. Toda s pomočjo počasne kompresije plina na eni strani valja se doseže kritična koncentracija, hkrati pa se začenja tudi razbijanje jedra. Temperatura plina se pri tem večkratno poveča. Ko se doseže dovolj visoka temperatura, se plin jonizira, hkrati pa se začne premikati od kritično vročega kraja reaktorja proti njegovemu hladnemu delu. Ko prispe na hladni del reaktorja, se plin segreje, proces pa se v osilacijah nadaljuje. Za vzdrževanje ali točneje za spodbujanje ali povzročanje teh osilacij bi služila jedrska energija, ki bi jo dobivali z razbijanjem atomov v onem delu valja, v katerem je plin zgoščen. Termonuklearni reaktor Dušik iz zraka morejo asimilirati le redke rastline, vse rastline pa ga lahko črpajo iz amonijakove soli oziroma nitrata. Da bi se dušik mogel spajati r. vodikom, je potreben pritisk od 400 do 1.000 atmosfer in to pri izredne visokih temperaturah. Razum ljivo je, da so za ta proces potrebne izredno velike koli- ki jo vsebujejo atomska jedra. Možnost uporabe atomske energije za kemične procese so strokovnjaki začeli proučevati šele v zadnjem času, vendar je jasno, da bo vsaka industrijsko razvita dežela skušala to znanstveno novost izkoristiti. Kemonuklearni reaktor ,bi moral ustvarjali’ ((sintetične« kemične spojine. Ce bi. na primer' bb&vali' rheŠanico Ati-' šika in kisika z žarki, ki nastajajo pri razbijanju urana, bi dobili dušikov oksid, ki se sicer le težko dobi. Takšni dušikovi oksidi bi se mogli razmeroma lahko spreminjati v nitrate, hkrati pa bi se izognili vsem nevarnim stranskim produktom, raznim radioaktivnim usedlinam. Na vsak način morajo strokovnjaki te probleme rešiti najmanj v dveh treh desetletjih, kajti demografi nam za konec tega stoletja najavljajo že pet milijard ljudi, kolikor da jih bo živelo tedaj na Zemlji. Za tolikšno množico pa bodo dosedanji klasični viri energije mnogo premajhni, kajti premoga in nafte bi znalo zmanjkati; vodni energetski viri, ki danes poganjajo hidrocentrale, pa prav tako niso neizčrpni, uvedli cepljenje, ki naj bi preprečilo okužbo. V začetku so to cepljenje izvajali tako, da so vzeli osepničnemu bolniku kužilo in ga vbriz-gnili v telo zdravega človeka. Razumljivo je, da je to cepljenje po navadi povzročilo osepnice, ki pa izvečine niso bile tako hude kot prave koze. Vendar pa se ni vedno srečno izteklo. Včasih je tako cepljeni človek tudi umrl. Zdravniki so kaj kmalu spoznali, da tak način ni dovolj učinkovit, zlasti pa da ni zanesljiv. Vse preveč je uspeh takega zdravljenja bil odvisen od naključja. Zaradi tega so še nadalje raziskovali in poskušali, - da bi našli zares zanesljivo sredstvo zoper osepnice. To se je posrečilo nekemu angleškemu vaškemu zdravniku. Edvard Jenner je bil, ki je po vztrajnem študiju in poskušanju odkril pravi način. Rojen je bil leta 1749 v mestecu Berkeley v Glouce-stershireu na Angleškem. I . ■ i?l SHi . Ir: M S Sophia Loren, ki se je tako prodorno uveljavila v filmu, se bo ponovno preizkusila v petju. Napovedujejo, da bo nastopila v februarju v Sanremu | Njegov učitelj na medicinski šoli je bil znameniti kirurg in naravoslovec John Hunter, s katerim je bil tudi pozneje v prijateljskih zvezah. Pogosto mu je pisal o svojih raziskovanjih in uspehih. Mladi zdravnik Jenner je živel samo za zdravilstvo. Za. to se je tudi nenehno ukvarjal z mislijo, kako bi našel način in sredstvo ki bi zatrl osepnice', katere so zlasti na Angleškem terjale v tistem času velike žrtve. Ker je živel med kmečkim ljudstvom, ,je kmalu odkril nekaj, kar ga je potem pri. vedlo na pravo pot. Kot kmečki sin je vedel, da ima govedo pogosto bolezen, ki je precej podobna osepnicam, le da je milejša, in ki jo ime-nujejo kravje koze. Ta bol* zen se pojavlja na vimenu. A kmetje vedo, da se človek pri molžnji tudi naleze teh koz a še nihče od teh ni obolel za človeškimi kozami. In Jenner je sklenil, da bo cepil ljudi s kravjimi kozami, ki so blaga bolezen in jih s tem obvaroval okužbe z osepnicami. a preden s« je za to odločil, je dolgo opazoval in poskušal. Zlasti je natančno- opazoval tiste osebe, ki so zbolele za kravjimi kozami in so prišle v stik » osepničnimi bolniki. Ugotovil je, da nobena oseba, ki je prebolela kravje koze ni zbolela za pravimi osepnicami Ko je vse to skrbno in vestno dognal, se je nazadnje odločil in okužil 8-letnega Jamesa Phippsa s kravjimi kozami. Po nekaj dneh je za. čela fanta boleti roka, a kmalu je bil spet dober in zdrav kot prej. Zatem je dečku ,vbrizgnil osepnično kužilo, vendar ni fant po tem čutil nobenih posledic. Fant sploh ni zbolel. In vendar so bile osepnice tako kužljive, da bi moral zboleti. Tudi ko je nekaj mesecev pozneje ponovil cepljenje, je fant še vedno ostal zdrav. To je bilo leta 1796. Takoj zatem se je Edvard Jenner lotil praktične uporabe tega načina tudi na dru-gih osebah. In pri vseh je imel uspeh. Ko pa je o teh svojih uspehih objavil poročilo, so ga posnemali tudi drugi zdravniki. Vsaka oseba, ki' je bila cepljena po taj Jennerjevi metodi, je bila za varovana pred okužbo in ni-ti ni mogla prenašati bolezni na druge. Pridobivanje cepiva se je od takrat v mno-gočem izboljšalo, toda v bist-vu se še vedno uporablja kužilo kravjih koz. Toda spričo sedanjih poja. vov bolezni, kljub temu, da je bilo skoro po vsem svetu uvedeno cepljenje zoper koze, je nujno, da vsi otroci, ki so morda ((preskočili« cep-Ijenje, to popravijo brez odlašanja. Res je, da še vedno ni v vseh državah v veljavi obvezno Cepljenje, mnogo jih je, pri -katerih se cepivo ni prijelo, ali ki so bili rep. ljeni le enkrat. Vse to so morda vzroki, da pride tudi dandanes do okužb. S. A. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00; Orkester Guido Cergoll; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00: Radijska univerza: Tone Penko: Hormoni: »Adrenalin«; 18.15: Umetnost, književnost ln prireditve; 18.30: Mozart: Simfonija St. 38 v D-duru: 19.00: Radijski tednik za najmlajše; 19.30: Znani pevci in solisti: 20.00: Šport; 20 30: Večer z Martinom, Sowande in Johnson; 21.00: Slovenske Lavre: 21.35: Koncert pianistke Gite Mally; 22.00: Josip Tavčar: Franz Grillparzer ob 90-letnlct smrti«; 22.15: Ples v blue jeans; 23.00: Orkester Stan Kenton. Torek. 16. jssnntirja 1663 Nacionalni program 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20: Literarna oddaja; 15.30: Pesmi brez besed Koper ijeno « ,eOO se boste kr„siiu ra-j šine energije. In to energije zumeh. Glavobol. j moremo pridobiti iz energije, 6.15: Juttranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11 00; Otroški kotiček; 11.30: Simfonični plesi; 12.00: Glasba Po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah (II. del); 13.40: Mali ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Sola in življenje; 14.50: Mladinski zbor iz Titograda; 15.15: Zabavna glasba: 15.30: Vesele in poskočne; 16.00: «Bled 1961»; 16.30: Tretja stran; 16,45; Izbrane strani iz oper; 17.40: Simfonični portret Irvinga Berlina; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Duo Fasano: 19 30: Prenos RL; 22.15: Ritmi z orkestrom Domnerus; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. 6.3U- Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.15: Kako, kje. kdaj; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Veliki klub; 15.15: Poje Carla Boni; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: program za najmlajše: 16.30: Zgodbe in pesmi o morju; 17.20: Ritmi in melodije narodov; 17.40: Zanimi- vosti od vsepovsod; 18.00: De Franro in njegov orkester; 18.JO- Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske In gledališke novosti; 20.00- Glasbeni album; 21.00: Cario Goldoni: »Le avventure della villeggiatura«; 23.00: Ro-tondo in njegov orkester. II. program 9.00: Ju-tianje vesti; 10.00: «Srce na podstrešju«; n .00 Glasba za vas. ki delate; 14 00. Naši pevci; 15.00: Sladki spomini: 15.45: Najnovejše plo- šče; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Romantična medigra; 17.30: Vaš j-uke box; 20.30: Glasbene nagradno tekmovanje; 21 45: Večerna glasba. III. program 17.00: Na programu Robert Schumann; 18.15: Katolicizem v Angliji; 18.45: Filmski pregled; 19 00: Na programu skladbe G. Petrasslja; 19.15: Spomin na Luigija Russa; 20.00 Vsakovečerni koncert; 21.30 Tisoč let italijanskega jezika. 22.00: Na programu Dalza, Gar-si, Da Parma, Preš, VVtllaert, Bassano in di Lasso; 22.45: Sredozemska arheologija v bolonjskem muzeju. Slovenija 5.00: Dobro jutro; 8.05: Zenski vokalni kvintet; 8.25: Od polke do čalypsa; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Dve deli Bedricha Smetane; 10.15: Izberite melodijo tedna; 11.00; Prizor iz Dvorakove Rusalke; 11.15: Utrjujte svojo angleščino; 11.30: Jar- novič: Koncert za violino in orkester; 12.05: Kmečka godba 12.15: Kmetijski nasveti; 12..25 Obvestila in zabavna glasba 13.30: Mariborski komorni zbor 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo: 14.35: Odlomki iz Rossinijevih oper; 15.20: Kitara v ritmp; 15.30: V torek nasvidenje; 16.00: Vsak dan;. 17.05: Hector Berlioz: Fantastična simfonija; 18.00: Aktualnosti doma Ih v svetu; 18.10: Za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Majhni zabavni ansambli; 20.00: Poje Komorni zbor RTV Zagreb; 20.30: Jovan Cirilov: Viharna pota: 21.30: Franz Liszt v pesmih in skladbah; 22.15: U-vod v glasbo 20. stoletja; 23.05: Četrt ure s plesnim orkestrom: 23.20: Tri scene iz Kogojevih «Crnih mask«. Ital. televizija 8.30; TV Sola; 14.00: TV Sola; 15 30: TV šola; 17.30; Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Oddaja za a-nalfahete; 19.15: Slikar Francisco Go.va; 20.20: Športna oddaja; 20.30: TV dnevnik- 21.05: Giuseppe Dessl: «Rov»;’ 22.00: Umetnust in znanost: 22.20: Simfonični koncert; 23.05: TV dnevnik. DRUGI KANAL 2l.05: Srečanje z Arnoldom Mondadorijem; 21.55: TV dnevnik; 22.15: Jazz v Italiji; 22.45: Poklic vodičev. Jug. televizija 20.55: Zabavno-reklamna oddaja; 2.1.05: Revijski spored. Vrem« včeraj: najvišja temperatura 8.2, najnižja 6.1, ob 19. uri 6.8; zračni tlak '1019.1, narašča, veter 34 km severovzhodnik s sunki 60 km, vlage 54 odst., nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 10.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 16. Januarja Tomislav Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48. Dolžina dneva 9.06. Luna vzide ob 13.36 in zatone ob 3.33 Jutri, SREDA, 17. Januarja Anton Seja tržaškega občinskega sveta Povratek občinskega odbora na pot desničarske politike Župan Franzi! hodi zopet po Bartolijevih stopinjah - Leva opozicija je zapustila dvorano, nakar si je «večina» razdelila vse stolčke Za sedanjo občinsko upravo se bliža konec, ker bodo letos občinske volitve. Za razliko ob Bartolijeve si je hotela nadeti demokratičen plašč in lani v maju se je zdelo, da bo tudi šla po demokratični poti. takrat je namreč občinski svet glasoval za vstop predstavnikov opozicije v nekatere uprave ustanov, ki so povezane z občino. Tedaj so nastali tudi tako imenovani • primeri vesti», saj sta odstopila odbornika Pecorari in Spaccini, tako da je nastal v Krščanski demokraciji nekak mali potres. Letos je prišla na vr$to obnovitev številnih upravnih svetov, a »primerov vesti« ni bilo, ker je Krščanska demokracija to pot pač ubogala škofa. Da pa bi rešili zunanji videz, so namenili opoziciji nekaj drobtin, ji zaprli bodisi pot v upravni svet IAC bodisi v upravni svet F.NCO (Občinske potrošne u-stanove), ter ji prepustili tri neznatna mesta. IACP in EN CO pa sta najbolj važni u-stanovi. Zaradi tega je leva opozicija jasno povedala, da teh drobtinic, ki so bile videti kakor kakšna miloščina, ne sprejme, ter je strnjeno zapustila dvorano. Zato je vzbudila včerajšnja seja vtis, da je bilo z njo konec celo navidezno v levo usmerjene politike in odbora, za kakršnega je hotel precej časa Franzilov odbor veljati. Namesto obrata v levo smo torej doživeli obrat v desno, pa naj se je, recimo, tajnik tržaške PSDI še tako Ustil, da je občinski odbor nekak odbor levega centra • ante liUeiamr. S tern se ie torej ta namišljena «leva» igra končala, ta'.o da bodo -sedaj lahko škof in liberalci popolnoma zadovoljni. Seveda se je to odkrito nagibanje na desno začeld že s sodelovanjem liberalcev z relativno večino, včeraj pa je dobila ta politika še dokončen pečat. Tako so se vsaj znašli skupaj ljudje, ki spadajo skupaj, in je postal položaj čisto jasen. Pri vsem tem pa je značilno, da je predstavnik socialdemokratov odv. Puecher izjavil. da je proti odložitvi razpravljanja o tem vprašanju, ki jo je predlagal dr, Pin-cherle, ter je zahteval da se izvolijo občinski predstavniki v razne upravne svete' na včerajšnji seji, to je po demo-kristjanskem receptu. In dr, Puecher je storil to, čeprav je v soboto na kongresu PSDI njen tajnik Pierandrei izjavil, da je postal IACP volilna a-gencija demokristjanov! Posledica vsega tega je, da se je še bolj utrdil demokristjanski monopol ter da so zajeli tudi liberalci pri tem z veliko žlico, čeprav imajo v občinskem svetu le dva svetovalca, njihov svetovalec dr. Morpurgo je bil na primer izvoljen kar v dva upravna sveta, izvoljen je bil tudi »indipendentist« To!loy, rezervist Krščanske demokracije, in sicer kar v ENCO, kateremu je prej vedno nasprotoval, svoj piskrček pa je pristavila tudi skupina • Sio-venske liste«, ki je dobila neko zelo zakotno zastopstvo. Pa preidimo k poteku seje. Ko je župan predlagal imenovanje dveh predstavnikov občine v vodstveni svet ustanove za borbo proti tbc «Pe-titti di Roreto«, je dr. Pin-chčrle (PSI) vstal in dejal, da bo podal načelno izjavo v zvezi z imenovanjem občinskih zastopnikov v odbore in svete sploh. V svoji izjavi je med drugim poudaril, kašo so štiri konvergentne stranke pridržale zase pravzaprav monopol vseh občinskih 'zastopstev, s čimer so bile pokopane vse obljube KD in njenih priprež-nikov o usmeritvi v levo. Dr. Pincherle je dejal, da socialisti ne sprejmejo odločitve večine, da se leva opozicija izloči iz najbolj važnih upravnih teles, zlasti pa ne iz u-stanove ENCO, za katere u-stanovitev se je najbolj borila. Ves ta postopek KD in njenih zaveznikov je odločno obsodil tudi svetovalec Tonel (KPI), ki je na koncu dejal: • Zavračamo vaše žaljive predloge; vzemite si vse in vedite, da demokarcija ni miloščina. Vedite pa, da se bomo še nadalje borili za moralizacijo javnega življenja«. Dr. Dekleva pa je izjavil, da se pridružuje besedam dr. Pincherla in Tonela ter rekel, da se je leva opozicija, v katero spada NSZ, dolga leta borila, da bi veljala v občinskem svetu praksa in načelo, da mora biti opozicija zastopana v vseh javnih podjetjih in ustanovah, kjer je zastopana občina. Zato ni mogoče sprejeti nedemokratične politike in kriterjev občinskega odbora, po katerih se dodelijo opozicij nevažna zastopstva ter da se izloči prav iz IACP in ENCO v katerih bi morala priti do izraza njeno nadzorstvo. Dr. Dekleva je zahteval, da se spoštuje pravično in demokratično načelo, po katerem se morajo dodeliti opoziciji zastopstva v vseh upravah, ter da se ta zastopstva sorazmerno razdelijo med o-pozicijo. Stranke odbora pa naj se odrečejo .delu svojih zastopstev skupinam, ki jih vedno podpirajo, ne pa da jim nadevajo opozicijsko krinko Tudi misovec Morelli je izjavil, da oni ne sprejemajo nobenega zastopstva. Nakar je j bil z običajno večino zavrnjen odbor IACP pa Del Bianco (PSDI); v odbor mestne knjižnice prof. Udina, G. Furlani (PLI), Coslovich (KD), Puecher (PSDI) in Bisoffi; v muzej Risorgimenta Benni (KD), Morpurgo (PLI), Benussi Gam-bel (PSDI), Mirabella Giosef-fi (PLI); v naravoslovni muzej Spaccini (KD), Miani (PS Dl), Sadini Polli in Benussi; v kuratorij muzeja »Revoltel-la» Cumbat (PRI), Morpurgo (PLI), Mamolo (Slovenska lista), Salvini, Basilio, Jaut (KD) in Mascherini; v ENCO Bazzaro (PRI) in Tolloy («in-dipendentist«). Na koncu seje so odobrili še pristop občine k avtonomni ustanovi stalnega dramskega gledališča. AAWWVSWAWAWi Na pobudo slovenskih kulturnih delavcev v Trstu prireja Slovensko gledališče Andricev večer danes 16. t. m. ob 21. uri v Aviditoriju. O Nobelovem nagrajencu 1961 bo predaval književnik prof. Alojz Rebula. Iz Andri-cevih del — Travniška kronika in Na Drini most — bodo čitali odlomke člani Slovenskega gledališča v Trstu Zlata Ro-doškova, Stane Starešinič in Stane Raztresen. predlog dr. Pincherla, naj se razprava o tem odloži in leva opozicija, to je komunisti, socialisti in dr. Dekleva (N SZ) so zapustili dvorano; mi-sovci pa so ostali v njej ter s tem omogočili, da je bilo navzoče zakonito število svetovalcev in da so demokristjani in njihovi priprežniki lahko izvolili tiste zastopnike, ki jm zagotavljajo monopol ngd raznimi ustanovami. Med to razpravo se je ozračje v sejni dvorani tudi precej razgreli). Sledile so volitve, pri čemer so bili izvoljeni v ustanove »Petitti di Roreto« prof. Ester Bastiani (KD), Della Santa' (PLI); upravni svet IACP Del Conte (KD) in Trauner (PLI); v nadzorni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiMiiiiitiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiiiii Zborovanje gradbenih delavcev V četrtek ob 18. uri bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pon. dares zborovanje gradbenih delavcev, ki ga organizira sindikat te stroke Nove delavske zbornice CGIL. Na zborovanju bodo obrazložili delavcem določila nove delovne pogodbe, ki je stopila v veljavo 1. januarja. Svetujemo vsem gradbenim delavcem, ki se niso udeležili sindikalnih zbo. rovanj v novembru in decembru, ko so razpravljali o novi delovni pogodbi, naj se tega zborovanja udeleže, ker jim bo zelo koristilo. Stavkovno gibanie ladjedelskih delavcev po vsej državi Danes prva 24-nrna stavka v tržaških ladjedelnicah Delavci stavkajo proti vladnim načrtom za skrčenje števila zaposlenih v ladjedelski industriji - Zahteva po znižanju delovnega urnika in zvišanju plač Kakor smo že poročali, se je tudi na našem področju začelo ostro stavkovno gibanje delavcev ladjedelniške industrije, ki ga je v vsedržavnem okviru proglasila FIOM-CGIL po zborovanju v Livornu, na katerem so proučili vladne načrte, da bi se skrčili proizvodna sposobnost in število zaposlenih v ladjedelniški industriji, in so sklepali o sin. dikalni akciji za sklenitev posebne delovne pogodbe za lad-jedelniško industrijo. Na o-menjenem zborovanju so tudi izdelali program sindikalne borbe za ta mesec, ki bo zajela ladjedelniške industrije po vsej državi. V tem okviru bo na našem področju danes stavka delav- Včeraj v veliki dvorani porotnega sodišča Elo ve sna otvoritev sodnega leta Glavni govor je imel vršilec dolžnosti državnega pravdnika dr. Santonastaso - Število umorov nižje od državnega povprečja - Naraščanje prometnih smrtnih nesreč • Povečanje mladinskega kriminala Včeraj zjutraj ob 10.30 je bila v sodni palači slovesna otvoritev novega sodnega leta. Slovesnosti so prisostvovale najvišje sodne, civilne in vojaške oblasti iz Trsta, Vidma, Gorice, Pordenona in Tolmeča. Med drugimi so bili prisotni gen. vladni komisar dr. Mazza in poslanci Vidali, Bologna, Sciolis in Wondrich. Med konzularnimi predstavniki je bil tudi jugoslovanski generalni konzul dr. Žiga Vodušek. Razen članov sodnih oblasti iž Trsta so se ceremonije udeležili predsedniki sodišč iz Vidma dr. Spicciati, iz Gorice dr. Storti, iz Pordenona dr. Musotti ter iz Tolmeča dr. De Lavigne. Prisotni so bili tudi načelniki kanclistov dr. Gaetano In-dirli (Tolmeč), dr. Sebastia-no Balestra (Videm) ter dr. Umberto Jonadi (Pordenone). Ceremonija se je pričela s slovesnim sprevodom, ki je šel iz velike dvorane v sodni palači. V prvem delu sprevoda so šli vršilec dolžnosti državnega pravdnika dr. Santonastaso ter njegovi namestniki. Sledili so jim uslužbenci sodišča, ki so nesli znamenja pravice, a takoj nato so stopali prvi; predsednik prizivnega sodišča dr. Carpanzano ter drugi člani sodnega zbora. Pred vhodom v dvorano je stala častna četa karabinjerjev, policijskih in jetniških stražnikov. Takoj ko so vsi zasedli svoja mesta, je načelnik kanclistov prizivnega sodišča dr. Acconcia prečital novi razpored tržaškega prizivnega sodišča ter vseh kazenskih sodišč in pretur v tržaški, videmski in goriški pokrajini. Pri tem moramo omeniti, da so v posebno sekcijo za kmetijske spore, kateri predseduje dr, Palermo, imenovali za stalna člana tudi Marija Grbca in dr. Stanislava Oblaka. Grbec prihaja v poštev pri vseh pravdah, ki zadevajo sporni........................................ Pričetek akademskega leta zdravniško-bolniške šole Za spopolnjevanje znanja zdravnikov lovinarske pogodbe itd., Oblak pa v primeru pravd najemniških pogodb. Za namestnika o pravdah spolovinarskih pogodb pa je bil imenovan dr. Stanislav Grgič. Nato je spregovoril dr. Santonastaso, ki je v imenu državnega pravdništva podal običajno letno sporočilo o delovanju sodnijskih organov v preteklem letu. Naj omenimo, da je letos govoril dr. Santo-, nastaso, ker je glavni tržaški državni pravdni^, cjrn Ingras-sia šel pred 10 'dnčvi v po- 4pH£ii tega” jfe tudi do neke mere razumljivo, zakaj se ni dr. Santonastaso dotaknil v svojem govoru nekaterih perečih vprašanj, kot je bil to primer raznih njegovih kolegov pa drugih mestih republike. V zvezi z raznimi vprašanji, ki jih je že lanskega leta postavil v parlamentu minister za pravosodje, se je dr. Santonastaso dotaknil predvsem dveh problemov. Na eni strani gre za reformo sodnij-skega ustroja, na drugi pa za sistematično ureditev vprašanja, položaja javnega tožilca v kazenskem postopku in v u-pravljanju pravice. Glede prvega vprašanja je govornik poudaril, da je v teku globoka preobrazba političnega in socialnega značaja v italijan- V nedeljo se je pričelo akademsko leto zdravniško-bolniške šole. ki služi za spopolnjevanje znanja zdravnikov v Trstu. Otvoritvene ceremonije so se udeležili predstavniki raznih' oblastj ter številni zdravniki in primariji. Spregovorila sta predsednik šole dr. Carra-vetta in predsednik upravnega sveta bolnišnic odv. Mor-gera, prof. Tagliaferro pa je imel zanimivo uvodno predavanje. Končno so razdelili razne nagrade zdravnikom, ki so objavili znastvena dela. ali ki so marljivo obiskovali tečaje. Prof. Carravetta je v svojem govoru najprej počastil spomin umrlega, primarija Robbe, nato pa dejal, da je ta šola v pomanjkanju medicinske fakultete nujno potrebna, vendar bi bila koristna tudi, če bi se ta fakulteta ustanovila, saj morajo zdravniki spopolnjevati svoje teoretsko znanje, pridobljeno na univerzah, predvsem s prakso v bolnišnicah. Tako je že vsaka bolnišnica sama nekaka zdravniška šola. Predsednik bolnišnic odv. Morgera je pohvalil delovanje šole. delo predavateljev in rezultate, ki so jih dosegli slušatelji z obiskovanjem raznih teoretično - praktičnih tečajev. Uprava bo s svoje strani delovala, da opremi šolo in bolnišnico z novimi modernimi napravami, hkrati pa se bo potegovala za to, da se čimprej prenovi glavna bolnišnica ter da se zgradijo novi prostor: pri Magdaleni, v katerih bo 400 postelj. ski republiki. Spričo tega prihaja do protislovij med starimi pravnimi predpisi in novo politično ter socialno stvarnostjo. Se posebej je prikazal, da večkrat prihaja do pretirane počasnosti bodisi v kazenskih, kakor tudi v civilnih postopkih. Govornik je nato pripomnil, da mnogi menijo, da je itali-j janska pravica počasna, ker 1 j e premalo sodnikov. Vseh teh je namreč 5.703, se pravi zelo malo več kot pred sto leti. Z druge strani pa je omenil, da je v Angliji samo 150 sodnikov, čeprav gre za zelo napredno državo. Pri tem pa je dejal, da se ne more primerjati dveh pravnih sistemov, ki sta si zelo različna po tradiciji in po navadah. V nadaljevanju svojega govora je dr. Santonastaso pojasnil svoje stališče glede vloge, ki jo v današnjem sodnem sistemu igra javni tožilec. V tem pogledu je omenil, ’ da je zgodovinski razvoj povzročil precejšnje spremembe na tem področju.... Poudaril jg med drugim, da je ustanova javnega tožilstva izgubila precej svojih prejšnjih značilnosti, a da je drugi del kazenske razprave, se pravi razprava pred sodiščem, ohranila skoraj popolnoma svoje stare značilnosti. V tej zvezi pa je dr. Santonastaso načel vprašanje vloge javnega tožilca. Ali gre pri tem za predstavnika izvršne, ali pa za predstavnika sodnijske oblasti? Dr. Santonastaso je poudaril, da Se bo lahko to vprašanje rešilo, če ne s spremembo, vsaj s pojasnitvijo členov 107 in 108 republiške ustave. Nato je vršilec dolžnosti državnega pravdnika govoril o civilnih’ pravdah, s katerimi so se morala ukvarjati sodišče. Pri tem gre v večini primerov za pravde do katerih pride, ker podpisniki menic ne. poravnajo svojih obveznosti v določenem roku. Sledijo nato razne pravde, ki zadevajo povzročitelje prometnih nesreč. Potem ko je omenil, da je število trgovskih družb v preteklem letu naraslo, a da se je zmanjšalo število stečajev, je govornik obravnaval vprašanje zakonskih ločitev. V tem pogledu je poudaril, da se ni stanje v primerjavi s preteklostjo nič zboljšalo, temveč celo poslabšalo. V mnogih primerih pride celo do dejanskih ločitev, ne da bi se prizadeti zakonci pritožili na pristojna sodišča. Pri tem je omenil tudi nedavno razsodbo ustavnega sodišča glede enakopravnosti moškega in ženske. Pripomnil pa je da sodišča, kljub zakonskim predpisom težijo k temu, da ne delajo razlike med moškim in žensko glede vprašanja zakonske zveštobe. Kako pa je s kazenskimi prekrški? Dr. Santonastaso je med drugim omenil, da je na tržaškem sodnijskem okrožju število umorov ali poskusov umorov ter na splošno nasilja proti osebam nižje od dr- cev v vseh ladjedelnicah. Stavka se začne ob 6. uri in bo trajala do 6. ure jutri. Med stavko bo danes ob 10. uri na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga organizira pokrajinska Zveza kovinarjev FIOM. Delavci ladjedelniške industrije stavkajo torej proti vladnim načrtom za skrčenje proizvodne sposobnosti in števila zaposlenih zlasti v državni ladjedelniški industriji, obenem pa tudi za sklenitev nove delovne pogodbe. Med dru. gim zahtevajo povišanje plač za 20 odstotkov, skrčenje delovnega urnika od 48 na 44 ur s plačo za 48 ur, zagotovljeno plačo 44 ur na teden, priznanje pravice sindikatom, da posredujejo v vseh prime, rib delovnih odnosov itd. Pokrajinsko tajništvo FIOM je predlagalo sorodni sindikalni organizaciji, naj se udeleži te akcije za dosego nove delovne pogodbe. Omenjeno tajništvo poziva vse delavce, naj se udeležijo stavke in sindikalnega zborovanja, * * * Danes bo v podjetju SAI-FAC v Industrijskem pristanišču enourna stavka delavcev, ki hočejo s tem opozoriti vodstvo podjetja na svoje zahteve, ki so jih predložili že pred dobrim letom, a niso dobili še nobenega odgovora. Ce vodstvo podjetja tudi tokrat ne bo odgovorilo in ne bo pokazalo dobre volje za pogajanja, bodo delavci ponovno stavkali. Otvoritev sodnega leta v veliki dvorani porotnega sodisca Vršilec dolžnosti državnega pravdnika dr. Santanastaso govori na otvoritvi sodnega leta žavnega povprečja. Rastejo pa primeri tatvin, ropov in izsi-ljevahja. Prav tako je več primerov prekrškov, ki zadevajo javno upravo, državo, družino ter javno nravnost. Manj pa je prekrškov glede namernih stečajev. Glede vzrokov, ki pogajajo prekrške političnega značaja je dr. Santonastaso menil, da gre večinoma za »netolerantnost« med pripadniki ekstremističnih skupin, ki med drugim «ne trpijo obstoječega demokratičnega režima«. Glede prekrškov proti zasebni lastnini pa je menil, da gre za lov za lahkim življenjem, za zabave in za luksuz. Vendar pa je pripomnil, da nekateri menijo, da je treba to pripisati določenim družbenim pogojem življenja, ki jih danes zakon ščiti. Posebno pozornost je govornik posvetil nenamernim u-morom ali hudim telesnim poškodbam, ki jih povzročajo cestne nesreče Pri tem je pripomnil, da italijanska industrija vrže vsako leto na trg 400.000 novih vozil. Razne nesreče povzročajo ljudje, ki se še niso znašli z zapletenimi predpisi glede cestnega prometa. Mnogo pa je tudi vozačev, ki sploh ne upoštevajo prometnih predpisov posebno ponoči. Govornik je spregovoril tudi o vprašanju prostitucije, vendar le mimogrede. Omenil je sicer zakon Merlin kot možen vzrok za sedanje stanje, a je pripomnil, da gre za zelo zapleteno vprašanje, ki bi ga bilo treba proučiti na bolj resen način. Dr. Santonastaso je nato navedel zelo porazne številke samomorov. Teh je bilo lani samo na tržaškem Ozemlju 82, kar je več kot v vsej videmski pokrajini, ki šteje trikrat več prebivalcev. Vprašanje zase je mladinski kriminal. V tem pogledu je treba zabeležiti precejšnje povečanje tatvin in osebnih poškodb. V večini primerov gre za mladeniče, ki zagrešijo tovrstne prekrške, ker si ne morejo na drugačen način zagotoviti takih življenjskih pogojev, ki so že v navadi v njihovem okolju. Večje število mladeničev, ki so se pregrešili v tem pogledu proti zakonom pa prihaja iz begunskih taborišč Čeprav so sodišča izredno marljiyo opravljala svoje dolžnosti, so bila po mnenju govornika preveč prizanesljiva nasproti tako i-menovanim «teddy boysom». Dr. Santonastaso je zaključil svoj govor s splošnim pregledom nad delovanjem sodne policije ter organov, ki jim je poverjena uprava zaporov sa; »Dama Bianca«, Devin — pristanišče — vino in konser-ve; Trgovina Span Rado, Nabrežina 3 suknje. ----«»---- Nezgoda košarkarja na treningu Med treningom košarkarskega kluba ladjedelnic CRDA se je včeraj popoldne ponesrečil 21-letni Claudio Venturi iz Ul. S. Nicolo 22. Spodrsnilo se mu je in je padel ter si zvinil gleženj leve noge, ki si ga je verjetno tudi nalomil. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 8. do 20 dni. V & KINO V nedeljo in včeraj so kar štiri ženske umrle zaradi zastrupitve s plinom. Nekoliko po 2. uri v noči med soboto in nedeljo se je 42-letni Ful-vio Breskvar s Trga sv. Jakoba 6 vrnil domov in je našel svojo 75-lefmo mater Marijo Alzetta por. Breskvar mrtvo blizu postelje. Plin je uhajal iz plinske pečice. Do-ippevajo, da je ženska premaknila pečico in tako iztaknila gumijasto cevko. Okrog poldne v nedeljo so v zadnjem nadstropju v Ul-Lazzaretto Vecchio 7 našli mrtvi dve sestri, ki sta se tudi zastrupili s plinom, in sicer 62-letno Caterino Bonifb-cio vd. Cimera in 58-letno Li-bero Bonifacio vd. Consul, ki sta živeli skupaj po smrti svojih mož. Neka sostanovalka, ki je šla mimo njunega stano- vanja, je zavohala plin in jeL, " . pozvonila na vratih, toda n ih-1 \ma ^poredu tudi če ni odgovoril. Telefonirala ° Christie «Pajčevi- nav ter se komicno-glasbeno komedijo «Kitajec» Bariletta in Gredijja. Kot prvo delo pa nam je včeraj predstavila eStiri mlade redovnice» Vla- je iz spodnje mlekarne, a tudi po telefonu ni nihče odgovoril. Zaradi tega so obvestili karabinjerje, ki so odprli stanovanje in našli ženski že mrtvi. Tudi v tem primeru je kriva plinska pečica, gumijasta cevka pa ni bila odklopljena. Varovalka je bila odprta in iz tega bi se lahko sklepalo, da je plamen ugasnil in je tako uhajal plin. Včeraj okrog 9. ure pa so našli v Ul. Baiardi 52 mrlvo 74-letno Pierino Suzzi vd. To-mat, ki se je tudi zastrupila s plinom. Zenska je živela sama, njen sin pa je poročen Prispevki občanov za pomoč revežem občine Devin-Nabrežina Občinska podporna ustanova devinsko-nabrežinske občine se še enkrat zahvaljuje vsem občanom, ki so s svojimi prispevki omogočili obdaritev revni b vaščanov ob nedavnih praznikih. Skupno je bilo nabranih 419.000 lir denarnih prispevkov ter jedača in oblačila kot je to razvidno iz priloženega seznama: Castellani Eccelsa, Devin 2.500 lir; Terčon Josip, Nabrežina 5.000; Boschetti Tomma-so, Nabrežina postaja 10.000: Destradi Anna por. Sperandio, Sesljan 3.000; Leglša Albin, Sesljan 3.000; Radovič Davorin, Nabrežina kamnolom 1.000; Pizzul Cesare Natale, Nabrežina kamnolom 20.000; De Cleva Giovanni, Stivan 2.000; S.p.A. nCava Romanan, Nabrežina 50.000; Kocman Dan jela, Stivan 2.000 Hotel «Ples», Devin 1.000; Gruden Josip, jestvine, Devin 5.000; Uprava uTorre e Tasso», Devin 2.000; Gasser Carlo, Devin pristanišče 1.000; Braviu Antonio, Devin 5.000; Urama Sedmak, Sesljan 2.000; Gostilna «Alla Pineta», Sesljan 2.000; Bar »Edemi, Sesljan 3.000; Ho-tel nHermadan, Sesljan 5.000, Restavracija «7 Nani», Sesljan 5.000; Castelreggio Carlo. Sesljan, morje 50.000; Timavska papirnica, Stivan 200.000; «Cas-sa di Risparmio«, Sesljan 30.000; Hotel «Coronaw. Sesljan 10.000; Mesnica Lazzaro Elso, Nabrežina postala 100 kg me- linilllllllllllllllUIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllll Neverjetno, toda resnično Svojevrstno hrepenenje po socialni pravičnosti Razbijal je šipe izložbenih oken - Tržaški, goriški in tržiški trgovci so se oddahnili, ko so zvedeli za njegovo aretacijo Trgovci v Trstu, Tržiču in | del je iz višine 8 metrov in Gorici so se končno oddahni- ■ • • ■ ” ■ li, ker je padel v roke policiji neznanec, ki ni več neznanec, ki je razbijal šipe izložbenih oken kar v središču mesta v Trstu, pa tudi v Tržiču in Gorici. Pritožbe prizadetih trgovcev so se kar vrstile in agenti javne varnosti so imeli precej opravka, da bi izsledili krivca. Vsakikrat se je izmuznil, sobotni podvig v Gorici, o katerem smo poročali v naši nedeljski številki, pa je bil usoden zanj in za njegovega pomagača. Na letečem oddelku kvesture skoraj niso mogli verjeti, kar jim je pripovedoval 23-letni Silvio Millo iz Ul. For-nace 2. Najprej so zasačili v Gorici njegovega pomočnika 20-letnega Bruna Perentina iz Ul. del Šale 2, nato pa so našli še njega. Pri zasliševanju je dejal, da je razbijal šipe in včasih tudi kaj odnesel • zaradi hrepenenja po socialni pravičnosti, ker ne more ti peti trgovcev, ki malo delajo in dosti zaslužijo«. Ni kradel iz potrebe, saj je kot trgovski potnik zaslužil 100 tisoč lir mesečno in ima svoj avto. Ukradenega blaga ni prodajal, vrgel ga je v morje ali pustil kjer koli. Niti svojemu pomagaču, ki se mu je priključil Ie pri zadnjih podvigih, ni hotel ničesar dati. Nazional« 16.00 »Paštašuta v puščavi« (Pastasciutta nel (jeser-to). Venantino Venantini, Gio-vanna Ralli, Franco Volpi. Fenice 16.00 »Banač« (Lo spac-cone). Paul Newman, Piper Laurie in Jackie Gleason. Excelsior 16.00 «Vodnjak in nihalo« (U pozzo ed 11 pendolo). Vincent Priče, Barbara Steel«. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 »Baraba«. Tech-nloolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine, Katy Jurado. Arcobaleno 16.00 »Razporoka po italijansko« (Divorzio alTitalia-na). Marcello Mastrolannl, Daniela Rocca. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 »Divja dežela« (Paese selvaggio). Barve De Luxe. Elvis Presley, Hope Lange, Millie Perkins. Alabarda 16.00 »Steza ljubimcev« (II sentiero degli amanti). — Teohnicolor. Susan Haywarbh, John Gavin. Aurora 16.30 »Svet ponoči št. 2» (M mondo di notte n. 2). Prepovedano mladini. Cristallo 16.00 «Pugni pupe e marinai«, Ugo Tognazzi. Garibaldi 16.00 «Veter ne zna brati« (II vento non sa legge-re). Teohnicolor. Yoco Tani, Dirk Bogarde. Zadnji dan. Capitol 16.00 «Cudovita trojka« (I magnlfici tre). Teohnicolor. Ugo Tognazzi, Raimondo Via-nello in VValter Chiari. Impero 16.30 »Vam ugaja Brahms« (Le piace Brahms). Italia 16.00 «5 marinesov za sto deklet« (5 marines per cento ragazze). Teohnicolor. Tognazzi, Vianello in Virna Lisi. Zadnji dan. V nedeljo in včeraj štiri smrtne žrtve gorilnega plina V vseh primerih gre za nesreče, katerih žrtve so bile same ženske Massimo 16.00 «Tajne poti« (Le vie segrete). Richard VVidmark, Sonla Ziemann. Moderno 16.30 Revija Giorgia Bixia «Un genovese a Parlgi«. Na platnu «Un slmpatico ma-scalzone«. Zadnji dan. Astra 16.30 »Galli, topi, Picchio e soci«. Astoria 16.00 »Rok in njegovi bratje« (Rocco ed l suoi fra-telli). Alain Delon, Renato Sal-vatori. Prepovedano mladini. Vlttorio Veneto 16.00 «La gior-nata balorda« Jean Sorel. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 »V pekel za večnost« (Airinferno per 1’eteml-ta). Marconi 16.00 «Julija in Roma-noff». Teohnicolor. Sandra Dee, Peter Ustinov in John Gavin. Abbazla 16.00 »Kirasir« (II co-razziere). Renato Rascel in Claudia Mori. Odeon 16.00 «Vera Cruz«. Gary Cooper. Burt Lancaster, Šarita Montiel. [ OtEPALlIČA j VERDI Gledališka skupina detektivskih iger, v kateri nastopajo Elena Cotta, Carlo Alighiero, Pino Colizzi, Elsa Vazzoler in Tullio Valli, bo danes ob 21. uri ponovila predstavo «Stiri mlade nune« Vladimira Ca-jolija. Od jutri dalje «Pajčevina» Agate Christie, Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. in živi v Ul. Castagneto. Neka sostanovalka je zavohala plin in obvestila komisariat javne varnosti v Ul. Giulia. Agenti omenjenega komisariata so našli žensko, ki je sedela v kuhinji blizu mize, gumijasta cevka plinskega kuhalnika pa je bila odklopljena. V gledališču »Verdi« Vladimiro Cajoli Štiri mlade redovnice Včeraj je začela v gledališču kV er din nastopati gledališka skupina, v kateri igrajo Elena Cotta. Carlo Alighiero, Pino Colizzi, Elsa Vazzoler, Tullio Valli {n nekateri drugi. S2srjgsri«&jp2,l «rk*i s< je Moranil dišč v preteklem letu. | Vcer.j ne.,cn:.o po 17. uri Po govoru državnega pravd- j se je hu:’o ponesrečil 52-ietni nika je predsednik dr. Car- ; Giuseppe Pavan iz Istrske u'i-panzano formalno otvoril no- j ce 53, cerkovnik pri vo sodno leto se je hudo pobil ter ranil po glavi in prsnem košu ter si verjetno nalomil rebra. Zgubil je spomin in je močno krvavel iz nosa, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Pavan je popravljal okno sakrestije pri cerkvi Salezijancev. JZ KOPRSKEGA OKRAJA Posebna vzgoja za otroke z motnjami Po vsem koprskem okraju se je začela akcija za kategorizacijo otrok s telesnimi in duševnimi motnjami. Ta akcija sodi v okvir splošnih prizadevanj v Jugoslaviji, da bi omogočili invalidom, pol-invalidom oziroma sploh ljudem s kakršnimi koli motnjami pa je v tem, da se jim omogoči posebna vzgoja v zavodih, kajti z obiskovanjem rednih šol so prizadeti. Akcijo opravljata v koprskem okraju dve komisiji (za gornji predel okraja in za obalni pas). Komisija za gornji predel, ki ima svoj sedež v Postojni, je že zbrala podatke za postojnsko občino in okrog 30 otrok bodo porazdelili po zavodih ali pa bodo ustanovili poseben oddelek pri postojnski šoli. Pregledi otrok so bili zelo temeljiti, za kar gre pohvala tudi strokovnja-... kom iz ljubljanskih kPnik. V Saiezi- (prihodnjih tednih bodo ori-jancih v cmenjeni ulici. Pa-. šle na vrsto še druge občine. dimira Cajolija. Zgodba o štirih mladih «re. dovnicah» se dogaja v času, ko se vojna končuje. Toda zgodbe same je v delu bolj malo, pač pa več pripovedovanja, kar delu ni najbolj v prid. Štiri ženske, ki so s sovražnikom sodelovale in se niu prodajale, pridejo na svojem begu po naključju v ne-ki skoraj popolnoma zbombardiran samostan. Tam najdejo štiri ubite redovnice in najstarejši pride na misel, da se same preoblečejo v redovhi-ce — ostrižene so že bile za kazen zaradi kolaboracije — prave redovnice pa pokopljejo. In tu se pravzaprav začne dejanje igre, ko namreč neki cerkveni predstojnik sumi, da nekaj ni v redu, pa povabi v samostan svojega bratranca, zdravnika psihiatra, ki naj velja pred «redovnicami» kot politični preganjanec, ki se skriva. V resnici pa je zato tu, da vso stvar raziskuje in ni mu težko odkriti resnico. Kot že omenjeno, je v delu vse preveč dialoga brez P ra vega dogajanja. Režiser Carlo Alighiero, ki je obenem igral zdravnika, je vendar napravil igro dovolj tekočo, s sce nografom Carlom Ronchese-jem pa sta tudi vprašanje menjavajočih se scen rešila dovolj posrečeno. Štiri «redov-niče« so igrale Elsa Vazzoler, Elena Cotta, Vittoria Del Ver-me in Manuela Andrei. Cerkveni predstojnik je bil Tullio Valli in še eno moško vlogo je imel Pino Colizzi. Po pitju in petju je manjša družba, zbrana v gostoljubni hiši Mička Zamariča pri Gašperjih, nabrala 3000 lir za Dijaško Matico. Ob obletnici smrti drage mame daruje Alojzij Gec 1500 jir za Dijaško Matico. BRUSINI CARLO, Trst. Ul. Bat-tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog ln kerosene ter na plin In elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carducci 41, DOBITE; ženske. moške in otroške dežne plašče bande, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst ln zdamk po najnlžjib cenab. VESPAGENZIA, Trst, Ulica S. Fran-esco 44, tel. 28-940, takojšnja izročitev GRAND ŠPORT MODEL 1962 — 160 ccm z re-žervnim kolesom po znižani ceni, Darovati danes vespo, darujete srečo spomladi. ROJSTVA, SMRTI IN POHUKE Dne 14. in 15, januarja 1962 se je v Trstu rodilo 16 otrok, u-mrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 75-letnl Josip Ger dol, 55-letnl Arnaldo Fornasari, 75-letna Maria Dari vd. Pugiie-se, 82-letna Ida Pozzy por, Rossi, 7E-letni Giovanni Perossa, 74-letni Paolo Montanari, 81-lelna Giuseppina Peskar vd. Musizza, 62-letna Irene Vidali por, TalK-ner, 85-letna Dorpenlca Ciriani vd. Serian, 58-letna Matia Barbo por. Desanti, 62-letni Domenico Fragiacomo, 86-letna Ida Giral-di, 84-letni Carlo Novel, 73-letni Antorilo Sain, 81-letna Amelia Deotto por. Ricci, 80-letni Glor-gio Dapretto, 67-letoi Antonio Maluta, 48-letna Maria Dorcich por. Viti. 52-letni Libero Visin-tini, 77-letni Giovanni Metton, 69-letna Francesca Butinar. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Orianl 2; Alia Salute, Ul. Gluha 1; Serravaiio, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. FeV luga 46 (Sv. Alojzij). Ukrepi za preprečitev epidemije koz V tržaškem pristanišču so sprejeli potrebne ukrepe, da bi preprečili pojav ali čelo epidemijo koz, ker se je izvedelo, da so ugotovili primere koz v Duesseldorfu. Zaradi tega so cepili proti kozam približno 40 delavcev in delavk ter skupino vodij nekega nemškega podjetja, ki deluje v pristanišču. Cepili so jih takoj po povratku s področja Duesseldorfa V trgovini čevljev se je pričela popolna razprodaja zaradi obnovitve trgovine, neverjetno nizkih cenah. Izkoristite to edinstveno priložnost, ki jo nudimo svoji cenj. kiienteli p0 smešnih cenah za vse vrste čevljev. • Drevored XX. septembra 18 del časa zaprta, po Sporočamo žalostno vest, da je preminila v soboto, 13. t. m. JOSIPINA PESKAR vd. MUŽICA Žalujoči sestra Jerica, nečakinja Marija in ostali sorodniki primorski dnevnik Zaključek kongresa tržaške PSDI Ob raznih pozitivnih zahtevah nejasnost v politični liniji Po eni strani hvalijo sedanje sodelovanje s centrističnimi odbori, po drugi pa žele odprtje v levo - Za priznanje pravic Slovencev Kongres pokrajinske federa-'■Je PSDI, ki se je pričel v zvečer, se je končal v nedeljo z izvolitvijo novega pokrajinskega vodstva. Sko-»J v celoti je bilo potrjeno Prejšnje vodstvo, le da sta njem na novo prof. Lucio r^onza in Novero. j nedeljo je bila na kongresu diskusija o poročilih, nakar so sprejeli sklepno re-i- ,*I°- V njej pravijo, da Je kongres soglasno odobril lir'-®rams*t.° in organizacijsko nijo prejšnjega vodstva ter t v° Pohvalil delo socialdemo-/?Jsaih upravljavcev v občin-kih jn pokrajinskem svetu ®r v svetih raznih ustanov, jvongres je poveril vodilnim rganom nalogo, naj nada-sedanjo linijo, katero v °n obrili tudi socialdemo-jj^atski volivci na zadnjih vo- Kongres pa je poleg tega prion svojo zvestobo uresni-enju programa levega cen-vra’ hi bo upošteval demo-raticne Zahteve našega me--,a’ .razvoj gospodarstva, pri-tanišča in industrije našega Pod ročja, zahteve delavskega azreda ter uresničenje polne zaposlitve tudi v Trstu. Ta smeritev se je že izrazila v 9cinskem svetu z uresniče-tieiu Programskih točk, o ka-enh so se sporazumeli ob stanovitvi občinskega odbo-?■ I5. kongres je poleg tega bvezal vse člane stranke, da e zavzamejo za uresničenje naslednjega programa: Okrepitev gradnje ljudskih tanovanj; zaščita pomorskih nteresov Trsta tudi v okvi-u Pomorskih družb PIN; prenovitev ladjedelnic ter pove-9anje naročil zanje v Trstu n Miljah; oživljenje indukcijskega področja s čimprejš-J0 vključitvijo tobačne to-arne v njegovo proizvodnjo, Ustanavljanjem novih to-,?rn, pri čemer je treba tu-b ) v. naši deželi investirati Tpt non® prebitke kompleksa c« V zSraditev letališča, avto n, ?~e, drugega tira na želez-;'ski progi med Cervinjanom Jl.Quart° d’Altino, zgraditev aftovoda in plinovoda; ko-dinacija tečajev za strokov-Usposabljanje, tako da bo lov *azP°lago kvalificirana de-, vna sila; strogo spoštovanje uemokratičnih svoboščin in P avic, ki jih določa ustava „,j* V9e prebivalce vštevši pri-adnike slovenske jezikovne 5KuPine. aV-kongres izraža željo po acili pronicanja demokratič-, ga sindikata v podjetja, pri bar6r pa se n' treba izogi-1atl 9azPravljanja z vsem de-avskim razredom; po drugi lrani pa Vabi predstavnike Ugjij sindikalnih struj, da v'Znai° potrebo borbe, da se n Po.stavij° novi človeški od-v podjetjih. v , uugres je sprejel z zado-jji^^vom na znanje študije, vr,jJI" ie pripravilo prejšnje Jr^tvo; te študije bodo pred-41 v Rimu predsedniku vlad. da se končno doseže , paničen načrt za Trst, ki upošteval zemljepisni in fjhtični položaj ipesta, tako ]; ?° postalo aktivno v živ- b »ju celotne republike, da na »iZast°Pano v obeh vejah rt-i an)anta, da bo središče žele Furlanija-Julijska kra- jina ter da bo odigralo aktivno vlogo v odnosih s sosednimi državami, da obnovi svojo tradicionalno dejavnost s čezmorskimi tržišči v okviru politike atlantske solidarnosti, ki pa mora služiti obrambi miru in mednarodnega sožitja. Kot vidimo iz te resolucije, tudi ta kongres ni odstranil protislovja med napovedovanjem in zagovarjanjem obrata v levo in med centristično prakso v izvajanju konkretne politike, to je v sodelovanju z liberalci v občinskem in pokrajinskem svetu. Spričo tega protislovja, ki se ga voditelji tukajšnje PSDI prav dobro zavedajo, morajo pač posiljevati resnico in jo natezati na vnaprej pripravljeno kopito, to je trditi, da je sedanji občinski odbor pravzaprav »odbor levega centra ante litteram*, kot je rekel tajnik Pierandrei. Pri tem jih nič ne moti, da je podpora liberalcev temu odboru podobna ravnanju tistega kmeta, ki je postavil svojemu zelniku za varuha — zajca! Ne glede na razne pozitivne točke in zahteve v tej resoluciji, je torej to protislovje huda ovira za vsakršen napredek v tukajšnji politiki in zato bi se morala PSDI otresti v tem pogledu vsake nejasnosti. Končno naj še omenimo, da je treba pozdraviti zahtevo PSDI, da se mora ustava izvajati v celoti tudi glede pravic tukajšnjih Slovencev. ----(O)--- Tržaški gospodarstveniki na razgovorih na Dunaju Predsednik avstrijske trgo. vinske zbornice dr. Raab (bivši predsednik avstrijske republike) je včeraj sprejel predsednika tržaškega velesejma Suttoro. Sprejema so se udeležili predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Cai-dassi ter člana upravnega odbora tržaškega velesejma Grioni in Slocovich. Dr. Raab je sprejel povabilo, da se Avstrija udeleži 14. tržaškega velesejma. Poudaril je, da bo ta udeležba večja kot v preteklosti. Poleg tega je dr. Raab obljubil, da se bo velesejma udeležil osebno skupaj s svojimi bližnjimi sodelavci. Predsednik Suttora je včeraj obiskal tudi predsednika komisije za avstrijsko lesno gospodarstvo Miloto, ki je izjavil, da se bo tudi avstrijska lesna industrija udeležila tržaškega velesejma. Predstavniki tržaškega gospodarstva bodo jutri nadaljevali svoje razgovore z avstrijskimi gospodarskimi kro-,gj. Na kraju jih bo sprejel i-talijanski poslanik na Dunaju Martino. 3. pokrajinski kongres Kmečke zveze Spolovinarji in koloni ne morejo proizvajati po konkurenčnih cenah Predstavnik vsedržavnega odbora Kmečke zveze je zahteval izdatno pomoč malim kmetijskim posestvom, ki jih monopoli spravljajo v nevarnost TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni - III. sv. Fraučliku 20 Tele Ion «1-792 NOVO: Freuchen: Knjiga o sedmih morjih L 3.600.— Karel Putrih L 6.000.— V sotobo in v nedeljo je bil Ljudskem domu v Gradiški tretji pokrajinski kongres Kmečke zveze, na katerem so bili prisotni številni delegati slovenske in italijanske narodnosti iz vseh krajev naše pokrajine. V soboto zvečer je imel tajnik Kmečke zveze Marizza glavno poročilo, v katerem je govoril o številnih vprašanjih, Ki se tičejo kmetovalcev. Obžaloval pa je. da kljub povabilu ni bij prisoten noben predstavnik kmetijskega nad-zorništva. Za njim je kongres pozdravil socialdemokratski župan iz Gradiške, ki je v imenu občinske uprave govoril o krizi kmetijstva, katere vzrok je treba pripisati oblasti monopolov na tržiščih. Dejal je, da mladina vedno bolj zapušča kmetije, in prikazal hudo brent®. ki ga za kmete predstavljajo vojaške služnosti. Predstavnik vsedržavne Kmečke zveze Pecoraro je v svojem obsežnem govoru predvsem zahteval, naj se za vsako ceno ohranj mala zemljiška posest, ki se je hočejo polastiti monopoli, Zahteva) je izdatno finansiranje v korist malih kmetij, da se bodo lahko okrepile in kljubovale tej socialni nevarnosti. Ko je govoril o fevdalnih odnosih, ki še vedno trajajo v sodobni Italiji in katerih najbolj vidni primeri so spolo-vinartvo in kolonat, je Pecoraro dejal, da v takšnih pogojih ni mogoče proizvajati pšenice po konkurenčnih cenah, ki znašajo na Skupnem evropskem tržišču 3.500 lir za stot. Govornik se je vprašal, kako morejo spolovinarji in koloni uspevati in si ustvariti boljše življenjske razmere, če so po pogodbi prisiljeni svoj pridelek deliti z gospodarjem na polovico. Na kongresu so sprejeli zaključno resolucijo, izvolili so 21-članski pokrajinski odbor iti pa delegate za deželni kongres Kmečke zveze. Interpelacija svetovalcev KP1 Obdržati odborniška mesta za kmetijstvo Pokrajinski svetovalci KPI Bergomas, Papais in Marizza poslali pokrajinskemu okrožnice notranjega ministr- stanove temeljni kamen eko-stva prefektom, v kateri se krajevnim ustanovam sporočajo določene omejitve glede njihove pristojnosti v gospodarskih vprašanjih, za katera naj bi se brigale druge ustanove, ki so za to postavljene. Ministrstvo obenem trdi, da je nesmiselno ustanavljati od-borniško mesto za kmetijstvo v pokrajinskem odboru. Okrožnica, ki sta jo notranje ministrstvo in ministrstvo za trgovino poslala prefektom, je po mnenju svetovalcev v nasprotju s sklepi 19. skupšči. ne Zveze italijanskih pokrajin, ki je soglasno sprejela resolucijo, s katero si pokrajina prisoja odgovornost v izdelovanju načrtov za deželni razvoj in v kateri se nadalje poudarja, da «so krajevne u- nomskega in socialnega raz-voja, kakor tudi sredstvo za ■premostitev razlik med raznimi deli državen. Tudi na vsedržavnem shodu italijanskih odbornikov za kmetijstvo, ki je bil lanskega marca v Rimu, so zahtevali primerna sredstva za izboljša, nje življenja v kmetijstvu in ((prisotnost krajevnih uprav pri izvajanju pobud, ki se tičejo kmetijstva«, Svetovalci na koncu zahtevajo, naj naš pokrajinski svet določi, da bodo krajevne u-stanove sodelovale pri izdelavi načrtov za gospodarski razvoj. Obenem pa naj poudari važnost odborniških mest za kmetijstvo, kot so to soglasno ugotovili tudi na zgoraj omenjenih sestankih. Solidarnost socialistov s stavkajočimi v Tržiču V nedeljo 14. t. m. je imel izvršni odbor pokrajinske federacije PSI sestanek, na katerem je med drugim proučil tudi položaj stavkajočih uradnikov v tržiški ladjedelnici. S tem v zvezi je odbor izdal posebno poročilo, v katerem izjavlja, da brez pridržka obsoja zadržanje Intersin-da in predvsem zadržanje vlade, ki je najbolj odgovorna za obstoječe stanje, saj gre za državno podjetje, torej za premoženje, ki pripada vsem državljanom. Na tej podlagi bi morali biti urejeni odnosi tudi med delavci in vodstvom in zato ni mogoče odobravati absurdno zavlačevalno sindikalno politiko, ki prisili delavce k dolgotrajni borbi za dosego svojih upravičenih zahtev. S tega vidika izraža pokrajinska socialistična federacija v Gorici popolno solidarnost z delavstvom v borbi. Obenem se stranka obvezuje, da jim bo pomagala z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Zainteresirala bo tudi svoje osrednje vodstvo, naj stori vse za spremembo dosedanjih odnosov do delavstva, ki so poniževalni in ki so v škodo ne samo Tržiču, ampak celotnemu državnemu gospodarstvu. iinliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutviuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiii izpred okrajnega sodišča Namesto priboljšRa s fazani sta morala plačati globo Krompir iz Grojne in pes volčjak sta jih pripeljala na zatožno klop Na okrajnem sodišču v Gorici so včeraj dopoldne obravnavali zadevo 31-letnega Luciana Burgnicha iz Gorice, Ul. 20. septembra 114, in 32-letnega Licinia Donata iz Loč-nika, Ul. Licinio 36. Lovska zveza iz Gorice je proti njima vložila ovadbo, da sta lovila brez lovskega dovoljenja, da sta skušala loviti fazane, ki so zaščiteni in povrh tega še na zanke; obtožnica pravi nadalje, da sta lovila na zemljišču, ki je lovski rezervat. Lovski čuvaj Mario Marušič iz Poljan št. 1, ki vrši službo v Ločniku, je na svojem običajnem obhodu dne 25. septembra lani opazil v kraju, ki ga imenujejo «Pau-lado», kakih 20 zank iz medene žice, ki so jih neznanci napeljali na neki koruzni njivi in privezali na stebla koruze. Naslednje jutro okrog 4.30 je šel Marušič, ki je prejšnji dan pustil zanke nedotaknjene, na prežo in se najprej prepričal, če so še na istem mestu. Skril se je nato za bližnji grm in okrog 6.15 sta v resnici prišla dva mo- predsedmku vprašanje glede „ gta najprej ^ ,|iHiiii||||l|||||||ia|||||a||||||,||||||,|||m|ll|n||l||||l|l|||||||||||||||(||||||||||imi||||||||||iai|||i|I|||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Najetje posojila za gradnjo vrtcev v Devinu in Šempolaju Predlog gospodarskega načrta za leto 1962-63 - Vprašanje občinskega prevajalca - Akontacija občinskim uslužbencem »abr -?‘nožnj* seji devinsko-ta :rezivnskega občinskega sve-PrJ6 zupan Albin Škrk naj-Vai?, sP°ročil občinskim sveto-sDr,rfem’ da je bil odobren go-let,-, načrt za finančno je ‘961-62. Občinska uprava atevh C**aga*a za to ra^abj® Vrea a .lavna dela v skupni torta0,st‘ 140 milijonov lir, min: °blasti so odobrile le 20 ionov °d teh ie 14 mili' Pravil “r namenjenih za po-niiij:1 0 *n asfaltiranje cest, 1 skiK °n za vzdrževanje občin-za rj| Poslopij, 2 milijona lir liave ,ritev vodovodne nape-ritev’ • tnilljona lir za razši-lijor, i'avne razvetljave, 1 mi-škem lr Pa Je namenjen Kra-hiu vodovodu. lopredložen Je bil tudi pred-bjfa za javna dela, ki naj bi tu ioinV„edena v finančnem le-hj U®2!63. Gre za dela v skupna fednosti 76 milijonov lir, Plin,- sar naj bi porabili 20 ssfJ?nov. Ur za ureditev in za ,, .anje cest, 4 milijone lir jonBUr‘*ti«ne objekte, 4 mili-l'ion Za športne objekte, 2 mi-fazci? ... za razširitev javne vzd>-5 ■!aYe> 4 milijone lir za čin.,Zavanje in popravilo ob-Z»C‘d Poslopij, 2 milijona lir breji dovodne napeljave v Na-Ureau1 ler 40 milijonov lir za *>u kanalizacije v Seslja-Zun ^brežini. vpmFa° ie nato odgovoril na ki “pdJa svetovalca Pipana, Probi. ]e zavzemal za razne je iy.eJ^e Mavhinj. Odgovoril Pote.!?1 svetovalcu Bandiniju, bili , P® ie sporočil, da so razdeljeni resorji v ob- činskem upravnem odboru. Tako je odbornik Srečko Colja podžupan in odgovoren za javna dela, poleg tega pa odgovarja skupno z Dragom Le-gišo za turizem, Legiša je po-leg tega še odgovoren za šolstvo, odbornik Josip Terčon odgovarja za finance in osebje, medtem ko je odbornik Zvonko Markovič odgovoren za kmetijstvo. V naslednji točki dnevnega reda je odbornik Markovič sporočil, da je bil 30. decembra lani odobren občinski proračun za leto 1961. Pristojne oblasti so povišale predvidene dohodke za več kot 9 milijonov lir, medtem ko so znižali izdatke za 16 milijonov lir, tako da znaša razlika v primerjavi s prejšnjim proračunom 25 milijonov lir. Država bo krila 9,555.000 lir primanjkljaja, namesto 34,885.000 lir, kot je bilo predvideno. V razpravi o tem vprašanju je svetovalec in bivši župan Dušan Furlan izrazil začudenje zaradi ravnanja oblasti, ki so še med letom nujno zahtevale ureditev določenih vprašanj, sedaj pa so naenkrat že odobrene sklepe preklicali. Med drugim so črtali oziroma močna skrčili predviden izdatek za prevajalca. Ne moremo si kaj, da ne vprašamo, kaj se za tem skriva: ali na prefekturi hočejo, da se tolmač in prevajalec ukine, tako da bi morali svetovalci govoriti samo italijanski? V tej zvezi bi bilo nuj- CELOTNA razprodaja čevljev Zaradi obnove trgovine v O j O il U N„ (blizu cerkve) ^LVERJETNE CENE: OD 500 LIR DALJE ZA OTROKE IN ODRASLE GEC A., Trg Tra i rivi 2, tel. 31-198 no potrebno ustrezno pojasnilo. Občinski svet je nato med drugimi sklepi občinskega odbora potrdil tudi sklep o najetju posojila za gradnjo novih otroških vrtcev v Devinu in Sempolaju. Prvi bi veljal 25 milijonov lir, drugi pa 18 milijonov, Država v takih primerih nudi prispevek, ki znaša od 59 do 90 odstotkov gradbenih stroškov. Jasno je, da je občina v prošnji zaprosila za največji prispevek. Končno naj še omenimo, da je občinski svet sklenil dati občinskim uslužbencem akontacijo 10.000 lir na račun bodočih povišanj plač, kot to zahtevajo sindikalne organizacije. Sledila je tajna seja. Zvedelo se je, da je občinski svet soglasno odobril predlog o upokojitvi občinskega uslužbenca Kauterja, kateremu je bilo izrečeno priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo na občini. ---«»--- Strojevodja preprečil železniško nesrečo Včeraj zjutraj ob 9.40 bi kmalu prišlo do hude železniške nesreče na progi Trst-Mi-lan, in sicer v bližini Brescie, če ne bi strojevodja brzega vlaka R 464 Trst-Milan pravočasno opazil neke ovire na progi. Zgodilo se je namreč, da je na nekem nezavarovanem cestnem prehodu obtičal na tiru težak poljski traktor. Strojevodja je že od daleč o-pazil oviro ter je pritisnil na zavore. Vlak se je ustavil kakih 50 m pred traktorjem, ne da bi prišlo do kake škode. --------------«»--- V nedeljo dopoldne so sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek 67-letno Ano Ambrožič vd. Beccari iz Ul. D’Alviano 11 ki je v soboto zvečer padla v kuhinji svojega stanovanja in si verjetno prebila lobanjo. Našel jo je njen brat, ko se je vrnil domov. Zdelo se je, da ne bo hudega, zato niso poklicali takoj rešilnega avta, gledala zanke in nato šla o-krog njive ter naganjala fazane proti njim. Ti so se res dvignili vendar niso šli v zanke, ampak so odleteli. Oba neznanca sta nato postavila še nove zanke. Lovski čuvaj ju je nato legitimiral ter ugotovil, da sta Lucijan Burgnich in Licinio Donato in ju prijavil lovski zvezi. Oba obtoženca sta sprva tajila, potem pa sta le priznala, da sta šla na lov, da bi ujela kakšnega fazana, ki naj bi služil kot' priboljšek na družinski mizi. Sodnik ju je včeraj spoznal za kriva in obsodil vsakega na plačilo globe po 26.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Sodnik je odredil tudi zaplembo zank in drugega podobnega materiala, ki so ga dobili pri’ obtožencema, ki sta tako morala precej slano plačati fazane, katere nista niti imela časa ujeti. * * * Pri drugi razpravi so sedeli na zatožni klopi brat in sestra iz Stražic ter Bruno Breganti, ki stanuje skupaj z njuno družino v Ul. Colom-bo 44. Bilo je 17. julija lani, ko je poljski čuvaj Francesco Tommasi zalotil na njivi Bernarde Kumar v Grojni 13-let-nega Mihaela Fenzla in omenjenega 30-letnega Bruna Bre-gantija, ki sta pobirala krompir in ga po njegovem zatrjevanju spravljala v vrečo. Ko sta zagledala čuvaja, sta jo pobrisala z njive. Tommasi je šel za njima in ju dohitel, vendar sta bila takrat brez vreče, o kateri pravi Tommasi, da sta jo nekam skrila. Ob robu njive pa je čakala s psom volčjakom 16-letna Ester Fenzl, ki naj bi bila «na straži«. Pri včerajšnji razpravi sta oba obtoženca zanikala, da bi imela namen krasti krompir in sta trdila, da sta lovila psa, ki je ušel Ester in zdirjal po njivi, spotoma pa sta pokrala nekaj krompirja, ki da je bil že izkopan. Tudi Ester je trdila, da ni bila «na straži« ob robu njive, ampak se je tam mudila slučajno, ko ji je pes ušel. Priča Kumar Bernarda je izjavila, da je ugotovila samo primanjkljaj kakih 4 kg krompirja. Sodnik je to upošteval in obsodil samo Bruna Bre-gantija na plačilo globe v zne- sku 4270 lir in na plačilo sodnih stroškov, ker se je njegov pes klatil po lovskem rezervatu izven lovske dobe, za drugo obtožbo pa je oba obtoženca oprostil, ker proti njima ni bila vložena tožba, Ester Fenzl pa ker ni zakrivila dejanja, za katero je bila obtožena. ----«»■---- Med odmorom v šoli se je ponesrečil Včeraj ob 11.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Ulico Vittorio Veneto 11-letnega Marjana Krannerja iz Gorice, Ul. Favatti št, 24. Deček se je ponesrečil med šolskim odmorom, ko je ‘med Tgro padel na dvorišču. Pri padcu se je ranil nad levim očesom. V bolnišnici so mu zdravniki rano očistili in obvezali ter ga poslali domčv. Okreval bo v šestih dneh. Nekaj po 20. uri pa so prepeljali v bolnišnico 6-letnega Paola Bordina iz Gorice, Ul. Montesanto 1. Ko so se igrali z žogo, mu je neki drugi deček zagnal žogo v obraz in mu povzročil manjšo rano pod desnim očesom. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v 8 dneh. ----«»--- Krmilo mu je prebilo prsni koš Preteklo nedeljo okrog 15. ure se je peljal po pokrajinski cesti od Majnice proti Fari s svojim avtom 56-letni trgovec iz Tržiča Giovanni Flego. Ko je prišel do posestva «Piave Isonzo« je nenadoma zavozil s ceste na desni strani, a avto se je prevrnil in pokopal pod seboj šoferja, ki je bil edini potnik. Mimoidoči so Flegu takoj priskočili na pomoč in poklicali avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici. Tam so zdravniki ugotovili, da je krmilo avtomobila Flegu prebilo prsni koš; poleg tega ima udarec na glavi in druge manjše poškodbe. Pridržali so ga na zdravljenju za mesec dni. Domnevajo, da je Flegu postalo nenadoma slabo —-«»----- Požar v smrekovem nasadu pri Tržiču Včeraj popoldne okrog 15. ure so poklicali gasilce iz Tržiča na pogozdene pašnike blizu Tržiča med železnico in državno cesto, ker je začelo goreti med mladimi smrekovimi nasadi. Ker se je ogenj razširil tako, da je zajel okrog 10 ha zemljišča, so morali nekaj po 16. uri poklicati ‘udi gasilce iz Gorice, ki so bili na delu skoro dve uri, preden se jim je skupaj z gasilci iz Tržiča posrečilo omejiti in pogasiti ogenj. Škode niso še precenili, vsekakor je precejšnja, saj je bil uničen dober del mlade- Korislne telefonske številke Zelem križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Steverjanu 4675 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 384)9 Orožniki v Sovodnjah 804)7 Orožn. v Doberdobu 7-36-71 Izid natečaja ^Ponudite z ljubkostjo» Prvo mesto trgovcu Bressanu drugo Dlartelanfju in Zitterju Natečaj sta razpisali revija «Grazia» in Zveza trgovcev Mondadorijeva ilustrirana revija «Grazia» in zveza trgovcev goriške pokrajine sta razpisali tekmovanje med goričkimi trgovci, kdo bo najlepše okrasil svojo izložbo. K temu tekmovanju, ki so mu dali naslov »Ponudite z ljubkostjo*, so se prijavili številni trgovci, in sicer lastniki konfekcijskih trgovin, jestvin, keramičnih izdelkov itd. Vsi so si na moč prizadevali, da bi s svojimi kreacijskimi sposobnostmi in s pomočjo znanih opremljevalcev izložbenih oken na takšen način razstavili svoje blago, da bi napravilo vtis na kupce, prav tako pa tudi na člane posebne komisije, ki so jo sestavili z namenom, da pregleda vse izložbe in sestavi lestvico najboljših. Komisija je imela precej težko delo, ker se ji je bilo težko odločiti, kateri izložbi naj prisodi prvo, drugo ali tretje mesto. Prav vse so bile dobro pripravljene in so zaslužile najvišje mesto na prednostni lestvici. Ker pa pravilnik določa, da je prvi lahko samo eden, tedaj so morali to upoštevati. Prvo mesto so določili trgovcu s tekstilnim blagom Silviu Bressanu s Korza Ita-lia št. 70, ki je okrasil vse svoje izložbe, vendar mu je prvo mesto prinesla izložba, v kateri je na zelo posrečen način nakazan avtomobil. Izložbo je pripravil sam gospodar Silvio Bressan. Drugo mesto so podelili kar dvema trgovcema, ker sta njuni izložbi povsem enakovredni. To sta Milan Martelani z Verdijevega korza št. 93, kateremu je izložbo uredil iz-ložbar Livon Vasco, in Artu-ro Zitter z Verdijevega korza št. 99; Zitterju je izložbo uredil Mario Bardusco. Tretje mesto so podelili trgovini z jestvinami Antonio Orzan na Korzu Italia št. 106; izložbar Giuseppe Turco. Lastnikom prvoplasiranih trgovin bodo pravočasno sporočili, kdaj bo nagrajevanje. ---«»--- Pločevina mu je padla na glavo Včeraj okrog 16.20 so pripeljali na zavarovalni zavod v Gorici 38-letnega Bruna Ussa-ia iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 32. Zdravnik je ugotovil, da se je mož ranil na čelu, ko je delal v livarni SAFOG, kjer mu je padla na glavo debela pločevina. Nudili so mu samo prvo pomoč. Trgovina s tekstilnim blagom ua Kurzu Italia Silvio Bressan je prejela prvo nagrado pri natečaju, ki sta ga razpisali uGrazian in Zveza trgovcev za najlepše okrašeno izlozbo, ki jo vidimo n a sliki iiiiiiiitimmniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Dogodivščina ob podvozu Baruzzi v Podgori Vino in ne napadalci krivo poškodb na glavi Možak je skušal najti opravičilo za svojo nesrečo, pa se je kmalu izkazalo, da je iz trte izvito Precejšnjo zaskrbljenost jel Pristojne oblasti so s pre. med Podgorci povzročila vest,; cejšnjo mero dvoma zabeleži- da so neznanci okoli polnoči v noči od nedelje na ponedeljek napadli in pretepli pri cestnem podvozu Baruzzi 55-letnega Giuseppa Sivoccija iz Ul. sv. Mihaela 32 v Standrežu. Moža so vsega okrvavljenega po glavi našli na cesti, ki iz Podgore pelje proti Ma-donnini, uslužbenci Zelenega križa. Naložili so ga na avtomobil in ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni. Sivocci je imel več ran po temenu, prebito pa je i-mel tudi zgornjo ustnico. Sivocci je pristojnim organom dejal, da je nekaj prej zapustil gostilno in se vračal proti domu. Pri podvozu pa naj bi se mu približali neznani osebi, ki sta se ga lotili s pestmi in nogami. Tako naj bi ga obdelovala, da sploh ni mogel stati na nogah in da naj bi bile rane, ki so mu jih ugotovili, posledica tega pretepa. ...........................................ni,,, Goriški nogomet Tekma Juventina-Tisana se je končala neodločenem Naraščajniki iz Štandreža v Krminu niso imeli sreče - Ferfolja najboljši igralec Juventine - Mladinski vratar obeta dobro - Sovodenjski mladinci potrebujejo predvsem boljšo organizacijo in boljše vodstvo V zadnji tekmi za zaključek laniji v tekmi z Zoppolo. Pri- prvega dela letošnjega prvenstva je Juventina v tekmi s Tisano na domačem igrišču v Standrežu dobila točko, s katero je sicer ostalo stanje na lestvici nespremenjeno, vendar so po tej tekmi večji izgledi, da se bo položaj v povratnem kolu izboljšal. Po splošnem mnenju odgovarja rezultat 1:1 poteku igre, ki je bila precej uravnovešena. V prvem polčasu so bili gostje sicer bolj podjetni, v drugem pa so prevladovali domači igralci in so gostje zabili gol bolj po srečnem naključju, ker se je vratar Malavolti preveč oddaljil iz vrat pri obrambi nekega strela. Toda že štiri minute pozneje je Nanut po lepi kombinaciji izenačil in pri tem je ostalo do konca igre Prihodnjo nedeljo bodo igralci te kategorije počivali, ker morajo odigrati nekatera moštva zaostale tekme. V nedeljo 28. t. m. pa bo Juventina nastopila zopet v Fur- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiii Bolničarka iz Sčednega se je zaletela v avto V nedeljo okrog poldne se je s svojim skuterjem peljala 30-letna Ana Simšič, ki je doma iz Sčednega in je zaposlena kot bolniška strežnica v civilni bolnišnici, po Ul. 20. septembra v Gorici. Pred njo je vozil nekdo avto, ki je hotel zaviti na drugo stran ceste. Simšičeva pa njegovega manevriranja ni pravočasno opazila in je od zadaj zadela v avto. Pri tem je izgubila ravnotežje in padla s svojega vozila. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili precej močan udarec na glavi in jo zato pridržali na zdravljenju.- * * * Do drugega trčenja skuteri-sta z avtom je prišlo okrog 16. ure v UT. Aquileia, kjer se je preddelavec v podjetju IPL, 22-letni Gianfranco Dal Rio, ki stanuje v Gorici, Ul. Trieste 104, peljal s svojim skuterjem in trčil v neki avto. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili razne poškodbe in verjetno ima tudi zlom desne noge. Zato so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju. hodnjo nedeljo pa bo izrabila za prijateljsko trening tekmo na domačem igrišču proti moštvu iz Fare, da se bo bolje pripravila za nadaljnje tekmovanje. Od igralcev Juventine moramo pohvaliti najbolj Ferfo-ljo, ki bi lahko bil marsikateremu drugemu igralcu za vzgled vztrajnosti in požrtvovalnosti v igri. Vso pohvalo zaslužijo tudi Nanut, ki je v nedeljo pridobil eno točko za svoje barve, dalje Cijak, Pa-škulin in vratar Malavolti, ki je tudi pokazal precejšnjo zmožnost. Naraščajniki Juventine so v nedeljo dopoldne nastopili v Krminu,'kjer pa so tekmo izgubili z rezultatom 4:1, čeprav so v prvem polčasu vodili z 1:0. Rezultat torej pove, da so bili juventinci v prvem polčasu mnogo boljši. Popustili so šele v drugem polčasu, ker je bilo igrišče zaradi slabega vremena zelo težko in so sc prezgodaj upehali. Verjetno je to pripisati tudi dejstvu, da že štiri tedne niso igrali in jim je primanjkovalo treninga. Zato bi bilo prav, če bi se med tednom več vadili in tako bili bolj pripravljeni za nastop prihodnjo nedeljo v Podgori. Od mladih igralcev je zlasti dober vratar Nardin, ki lahko čez nekaj let postal močna opora prvega moštva Pohvalimo naj tudi Zezlina in Montico, ki je zabil v Krminu edini gol za svoje moštvo. * * * Sovodenjska glavna ekipa je v nedeljo počivala. Pač pa so dopoldne igrali na domačem igrišču naraščajniki, ki so tekmo z Mošo izgubili z rezultatom 3:0. Kdor je videl, kako so se na tekmo priprav- ljali, se rezultatu ne bo čudil. Organizacija tekme je bila zelo pomanjkljiva in vtis imamo, da se vodstvo društva premalo briga za svoj podmladek. In vendar prihajajo ravno iz vrst naraščajnikov potrebni elementi za okrepitev glavne ekipe za nadomestilo igralcev, ki iz enega ali drugega vzroka odstopijo. Med naraščajniki so nekateri prav dobri elementi, kot so n. pr. Aldo Persolja, Boris in drugi. Seveda pa po- samezniki ne morejo priti do izraza, če je celotno moštvo nepripravljeno tik pred nastopom in se člani vodstva premalo brigajo za potrebno organizacijo in tehnično pripravo. Tako so tudi v nedeljo igrali z moštvom, ki je bilo v naglici sestavljeno, da ne rečemo skrpucano. V nedeljo bodo sovodenjski mladinci nastopili na igrišču v Standrežu proti moštvu Au-dax iz Gorice in upamo, da ima sedaj 14 let in če se bo l bodo tokrat bolje organizira-še naprej izpopolnjeval, bo ' ni in torej tudi bolj uspešni. ZAHVALA. Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega očeta PETRA OELPINA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gospodu župniku Špacapanu, vsem sorodnikom, prijateljem znancem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. Žalujoči: žena, sin in hčerki z družinami Podgora. dne 16. januarja 1962. le Sivoccijevo izjavo. Ko so stvar nekoliko bolj proučile in potolčenega moža znova zaslišale, ko se mu je vino razkadilo, tedaj jim ni bilo težko priti do spoznanja, da si je mož izmislil «napadalee», ker je moral na kakšen način najti opravičilo za svoje rane. Kakor smo zvedeli, ne gre za noben napad, ampak za čisto navadno nesrečo, ki se kaj rada pripeti ljudem, ki zaradi prevelike zaužite mere alkohola izgubijo ravnotežje. ---------------«»--- Usekal se je na roki Sinoči okrog 21.30 so z av-tom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico v Gorici 55-letnega Jožefa Coljo iz Ločnika, Ul. Udine 131. Zdrav-nik je ugotovil, da ima mož manjšo rano na levem zapestju, ki si jo je povzročil, ko je pripravljal drva na domu. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v petih dneh. *★★*** ★★★-★***** Slovensko gledališče v Trstu gostuje v nedeljo, 21. t. m. v Prosvetni dvorani v Gorici Z Anton Pavlovič Cehov «Na veliki cesti* Dramski mozaik v dveh delih v priredbi Jožeta Babiča tvorijo enodejanke: NA VELIKI CESTI — LABODJI SPEV — TRAGIK PO SILI — O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA Prevod Janko Moder Režiser: Jože Babič Scenograf: inž. arh. Ernest Franz Glasba: Pavle Merku Dve predstavi: ob 16. in 20. uri Prodaja vstopnic od torka dalje na sedežu SPZ v Ul. Asco-1! 1-1. in v kavarni Bratuš. Cene: sedež) po 400 in 300 lir, stojišča po 200 lir, za dijake po 100 lir. ★ ★★★★★ ★★★★★★ •k-tr-k'1 iiiimiiiiiimiiiiiiiiiiMiinimmtitimtiiiimiiu ( KINO ) CGHSO. 16.30: »Sodni dan«, S. Mangano, V. Gassman in A. Sordi. Italijanski črnobeli film. VERDI. 17.00: ((Grozdna jagoda na soncu«. S. Poitier in C. Mc Neil. Ameriški črnobeli film. VI1TOR1A, 17.15: ((Najeti morilec«, B. Lee in S. Koscina. Italijanski črnobeli film v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: ((Marisot, mala Madridčanka«, Marisol in A. Duarte. Španski barvni film. ---«»-- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verd) št. 57, tel 28-79. ---«»-- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 10,2 stopinje ob 13. uri, najnižjo 0,2 stopinje ob eni uri ponoči. Via. ge je bilo 48 odst. g* ■ - ijrpj ftJ '9 i( v- mm IZIDI 'Bologna-Padova 4-1 *Inter-Mantova 2-0 •Juventus-Atalanta 1-1 •L. Vicenza-Fiorentfna 1-1 •Lecco-Spal 0-0 •Palermo-Roma 0-0 •Sampdoria-Catania 4-1 Milan-'Udinese 1-0 Torino-*Venezia 1-0 LESTVICA Inter 21 13 6 2 41 20 32 Fiorentina 21 12 6 3 36 17 30 Milan 21 13 4 4 SO 25 30 Roma 21 12 4 5 39 21 28 Bologna 20 10 5 5 35 26 25 Torino 21 8 9 4 ;>t 21 25 Atalanta 21 8 7 6 23 2) 23 Juventus 21 8 7 6 30 27 23 Palermo 21 9 5 7 14 16 23 Sampdoria 21 6 1 7 21 24 2« Catania 21 6 7 8 19 29 19 Mantova 20 7 4 9 26 27 18 Spal 21 6 6 9 2« 32 18 L. Vicenza 21 4 7 10 18 29 15 Lecco 20 2 9 9 15 26 13 Venezia 21 3 7 11 19 22 13 Padova 20 3 S 12 M 29 11 Udinese 19 2 2 15 19 40 6 Prihodnje tekme (21.1.1962) Nobenih sprememb na vrhu lestvice A lige Ponovno vzpostavljena razdalja med Interjem in zasledovalci Milan dokončno obsodil Udinese na izpad Milan-Bologna; Palermo-Ca-tanla; Fiorentina-Inter; Ftoma-Juventus; Padova-Vicenza; To-rino-Leceo; Mantova-Sampdo-rla; Atalanta-Udinese; Spal-Venezia. J!=P JL »s -išs IZIDI •Catanzaro-Monza 2-1 •Como-Parma 1-1 •Lazlo-Verona 1-1 •Messlna-Pro Patria 0-0 •Modena-Lucchese 4-0 •Napoli-Prato 2-1 •Novara-Barl 3-1 Genoa-*Reggiana 2-1 •Samben.-Alessandrla 2-1 •Coseuza-Brescia 0-0 LESTVICA Genoa Modena Lazlo Verona Pro Patria Pralo Messina Parma Brescia Catanzaro Napoll S. Monza Lucchese Reggiana Cosenza Alessandria Novara Sabened. Como Bari II 12 42 20 13 20 Trditev, da se je prvenstvo šele začelo, je dobila po preteklem 21. kolu nove podlage, saj so izidi pokazali, da so možne vse rešitve preden se bodo vrata popolnoma zaprla za letošnjimi borbami. Na vrhu le malo novega in isto velja za rep, toda ne bomo čakali mnogo na spremembe, saj nam bo že prihodnje kolo dalo odgovore na mnoga vprašanja. Trenutno je milanski Inter svojo prednost povečal za točko, toda zasledovalec ni več samo eden, temveč kar 8 7 3 15 13 23 6 10 2 24 12 22 7 6 5 21 11 20 7 5 < 21 19 15 6 7 3 17 10 19 6 7 5 27 24 19 4 11 3 13 12 19 7 4 7 17 17 18 8 5 20 21 18 8 3 17 19 18 7 6 17 20 17 3 8 23 29 17 4 8 23 24 16 6 7 13 22 16 7 7 19 22 15 3 9 21 24 15 5 9 13 24 13 7 8 11 21 13 7 6 21 20 11 Prihodnje tekme (21.1.1962) Alessandria-Lazio; Bari-Mo-dena; Brescia-Como; Catanza-ro-Reggiana; Genoa-Lucchese; Prato-Novara; Pro Patria-Co-senza; Sambenedettese-Napoli; Monza-Parma; Verona-Messina. V Športne stave j Bo!u(oa-Padova (4-1) 1 Inter-Mantova (2-0) 1 Juventus-Atalanta (1-1) X Vicenza-Fiorentina (1-1) X Lecco-Spal (0-0) X Palermo-Roma (0-0) X Sampdoria-Catania (4-1) 1 Udinese-Milan (0-1) 2 Venezia-Torino (0-1) 2 Cosenza-Brescia (8-0) X heggiana-Genoa (1-2) 2 Arezzo-Livorno (3-1) 1 Spezia-Cesena (0-1) 2 KVOTE: 13 — 1.180.000 lir 12 — 52.600 » r“=3p-1 6 »lil e I 1. — i. t StiUtUO i — 2. Babyluna i 2. — 1. Poppea i — 2. Encanto 2 3. — 1. Numantia 1 — 2. Ticris 1 4. — 1. Impronto 1 — 2. Fonlca 2 5. — 1. Asterie X — 2. Santaquin 1 8. — 1. Acrea 2 2. Topaze 1 KVOTE: 12 — 2.657.078 Ur 11 — 13.033 ■ 18 — 7.060 » dva in eden teh — Fiorentina — ga že prihodnjo nedeljo čaka na svojem igrišču. Toda o tem drugič. Herrerovo moštvo je kljub rahlemu pretresu, ki ga preživlja, doseglo prepričljivo zmago nad skromno Mantovo, ki pa po drugi strani gotovo ni moštvo, vsaj trenutno ne, da bi zmaga nad njim pomenila kakšen poseben podvig. Domači so sicer pokazali svoje že običajne kakovosti, poleg tega pa neko taktično novost, ki ga je patentiral njihov »čarovnik« Herrera in ki se predstavlja kot nekakšen 4—2—2. Ta nedvomno nova tehnična zamisel pa bo morala dobiti drugačnega kolavdatorja kot je provincialno mantovansko moštvo. To se bo prav kmalu zgodilo s Fiorentino, ki se sicer še drži drugega mesta, kljub izgubi dragocene točke v Vi-cenzi. Domače moštvo je imelo v svojih vrstah Jugoslovana Kostiča, ki je svojo dolgo odsotnost nadoknadil z inteligentno in učinkovito igro. Skoda le, da je ostal v napadu, zaradi posebnih taktičnih posegov trenerja, skoraj povsem osamljen. Drugače je moštvo dobro igralo in le redko katera enajstorica bi se mogla ubraniti poraza, da ni razpolagala s tako obrambo kot jo ima Fiorentina. Tej se je poznala odsotnost gonilne, povsod prisotne sile, ki je znana pod imenom DelTAngelo. Kljub vsemu temu pa je bila tekma ves čas živahna in borbena, rezultat pa v bistvu pravičen. Ni dvoma, da so se gostje skušali čim manj naprezati in tako prihraniti sile za prihodnjo rundo, ko bo šlo za prvenstvo. Tudi drugi lastnik drugega mesta, Milan, ni izgubil priložnosti za zmago v Vidmu, kjer je gostoval. Njegova zmaga pa je prišla po težki borbi z moštvom, ki se skuša z vsemi silami rešiti obupnega položaja, v katerem se nahaja. Toda Roccovo moštvo ni ravno pripravno za podvige take vrste, ker mu gre za dosego prvega mesta, kar je v sedanji fazi več kot dosegljivo. Vredno je omeniti, da je imelo srečanje v zaključnih momentih trenutke izredne razburljivosti. Domači so namreč zastreljali dosojeno enajstmetrovko, ki bi jih lahko dovedla do presenetljive zmage. Te prednosti pa niso izkoristili, in kot nekakšna kazen za to je prišel Altafinijev gol, ki je gostom prinesel upravičeno zmago, domačim pa položaj tako onemogočil, da je sleherno upanje na rešitev prava utvara. Tudi Roma je doživela delni zastoj po zaslugi Palerma. Rimljani so igrali v svojem običajnem slogu in tehnično dovolj dobro, toda pred seboj so imeli moštvo, ki se ponaša z obrambo, ki je prejela najmanj golov in to predvsem po zaslugi fenomenalnega Mattre-la, ki se bolj in bolj razvija v vratarja izrednih kvalitet. Sicer je srečanje potekalo večidel uravnovešeno z izjemo zadnjih petnajst minut, ki nosijo pečat Rimljanov, ko so dosegli po čudni logiki razveljavljeni gol. Tudi Bologna se vztrajno drži gornjih položajev. Njen zadnji nasprotnik — Padova — je le redko nudil resen odpor, če izvzamemo začetek, ko je s pomočjo enajstmetrovke celo prešel v vodstvo. To- da to je bila le slamnata iskra, nakar so začeli domači gospodariti na terenu z avtoriteto, ki jim je lastna. Zato je tudi izid pravičen, pa čeprav morda previsoko izražen. Enakega je dosegla tudi Sampdoria nad Catanio. S prenovljeno postavo je genovsko moštvo pokazalo čisto drugačno igro od tiste, ki smo jo letos od nje vajeni. Nekoliko je bila temu kriva razporeditev obrambe gostov, ki so često puščali nasprotnikom mnogo prostora in niso pokazali. volje do odpora niti tedaj | ko je bil rezultat že močno kompromitiran. Domači so torej dosegli lahek u-speh, ki bi lahko bil številčno še drugače izražen, da niso napadalci mnogo pogrešili. Zunanjo zmago je dosegel tudi Torino, katerega žrtev je postalo Venezia, to je moštvo, ki že trinajst nedelj ne pozna zmage in kar šest ni našla poti v nasprotno mrežo. Razumjlivo je, da je to pot poskušala vse, da bi pretrgala to neugodno sekvenco. Toda obramba gostov tega ni dopustila ter je komaj čakala, da se reši pritiska, da preide v protinapad. In ravno iz enega teh je padel odločilni zgoditek dneva, ki je prinesel ne povsem zasluženo zmago gostom, domačim pa precei otežkočil položaj. Nemila je bila tudi usoda Juventusu, ki je moral deliti točke z Atalanto, potem ko je pretežno prevladoval na igrišču in to kljub v naglici sestavljenemu moštvu. Toda ravno to je prerogativa nogometa. da skriva za svoje ljubitelje vedno nova presenečenja. In končno sta se tudi Lecco in Spal razšla vsak eno točko po tekmi, ki ni pokazala prav ničesar, razen tega, da je vredna takojšnje pozabe. B LIGA sumljivo potika pod vrhom lestvice z jasnimi nameni na nadaljnji napredek. Dobro se drži tudi Pro Patria, ki ji je uspelo iztrgati točko v Messini. Isto velja Cosenzo, ki je v Catanii sprejela v goste Brescio. Prve se je držala smola, drugi pa niso znali izkoristiti prilik za dosego gola. Tudi Como je našel v Parmi pretrd oreh, da bi mogel priti do česar več kot do točke. Le z golom prednosti so svoje nasprotnike odpravili Catanzaro Simmenthal, Napoli Prato, ter s pomočjo velike sreče Sambenedettese Alessandrio. Malo bolj »darežljiva« pa je bila Novara, ki je v nadaljevanju svoje pozitivne serije spravila na kolena Bari, ki je ponovno postal neomejen lastnik zadnjega mesta v lestvici. gib. V tej skupini se nadaljuje monolog Genoe, ki v nobenem pogledu nima tekmeca med partnerji. Njena prednost na lestvici znaša že pet točk, čeprav še nismo prišli niti do polovice prvenstva. Njena zmaga nad Reggiano je prišla mnbgo lažč, kot bi se dalo iz rezultata sklepati, saj domači praktično kot moštvo niso obstajali ter je bilo videti na terenu samo Genoo ki z vedno daljšimi koraki koraka proti višji skupini. Drugo mesto drži v svojih rokah Modena, ki je s spremenjeno postavo zaigrala kot nikoli prej ter naravnost pregazila goste iz Lucce. Točko manj ima Lazio, ki je dosegel svojo običajno domačo točko (v veliko razočaranje svojih ljubiteljev) na račun Verone, SMUČARSKI SKOKI Zmaga Jemca v Zaholmecu ZAHOLMEC, 15. — V troboju med predstavniki Koroške. Videmske pokrajine (Italija) in Slovenije, ki je potekal na fiO-metrski skakalnici, je zmagal Slovenec Jemc, ki si je s skokoma 50,5 in 50,5 m nabral 215.5 točke. Drugi je bil avstrijski predstavnik Maxer (47,5, 48) 200,3 točke, tretji pa Slovenec Zajc (47,5, 48) 204,2. Sledijo Pečar (Slovenija) 203,7; ieter (Avstrija), Dalmo-iin (Italija) itd. V mladinski konkurenci na 30-metrski skakalnici je zmagal Italijan Cecconi, ki si je nabral 201,6 točke. Drugi je bil Slovenec Smolej, tretji pa zopet Italijan Dalmolin. Sledijo še Doužan (S), Zwittel (A), Bezjak (S) -itd. * * * SEMMERING, 15. — Na mednarodnem skakalnem tekmovanju je zmagal Avstrijec Egger. kj je skočil 68,5 in 69.5 m pri čemer si je nabral 227.5 točke. Za njim so se uvrstili Leodolter, Gamwegen in Jugoslovan Oman. Z raznih evropskih smučišč V Wengenu Švicar Mathys pred Francozi in Avstrijci Presenetljivo tretje mesto Američana Ferriesa WENGEN 15 — Tekmovanje v alpskih disciplinah »Lau- . iz Domžal, med člani je prvo berhorn« je povzročil prirediteljem precej skrbi. V soboto | messto pripadlo Enotnosti pred ' r . sii J" v l\/T a i ctr rmn maHtnm l/n C n \T so morali odpovedati tekmovanje v veleslalomu, zaradi česar so v nedeljo vsi najboljši smučarji z vsega sveta prvič preizkusili svoje sile v slalomu. Na startu se je prijavilo 127 tekmovalcev, kar je bilo zaradi slabih vremenskih razmer vsekakor preveč. Zato je prvi spust veljal kot nekaka izločitev. Lahko rečemo, da se je nedeljsko tekmovanje zaključilo z nemajhnim presenečenjem. Namesto favoritov, je tokrat osvojil prvo mesto sicer nadarjeni Švicar Mathys, ki si je že v prvem teku priboril 2” prednosti, zaradi česar je lahko v drugem spustu vozil mnogo previdneje. Od Francozov je najbolj razočaral Du-villard, ki je zasedel komaj peto mesto, medtem ko je Perillat že v prvem spustu padel in tako izgubil vsako možnost za uvrstitev na zgor- Kljub številčni premoči gostujočega moštva Triestina je morala kloniti vareškim tekmecem z 1:0 Na vrhu lestvice C lige štiri enajstorice STRELEC: v 12’ drugega polčasa Albini. VARESE: Lonardi; Tellini, Fontana; Marcolini, Greco, Beltrandi; Borella, Orlando, Mezzalira, Mangiarotti, Albini. TRIESTINA: Toros; Brach, Frigeri; Sadar, Merkuza, Rocco; Risos, Trevisan, Demenia, Secchi, Santelli. SODNIK: Marengo (Chiavari). Čudna tekma v nedeljo v Varese. Triestina, ki je znala hladnokrvno odbijati napade uigranih in vztrajnih domačinov, je klonila prav v trenutku, ko se je znašla v številčni premoči. Sodnik je moral namreč zaradi grobe igre izključiti Beltrandija in vse je kazalo, da gredo domačini proti porazu. Zgodilo pa se je. o-bratno, ker je celotno moštvo šlo v srditi napad, ki jim je prinesel po zaslugi Albi-nija zmago. • Nedeljska tekma je bila odločilne važnosti za Varese. Vsi igralci so se namreč zavedali, da si morajo zagotoviti zmago če nočejo zaostati v borbi za promocijo. Zato so napeli vse sile in sreča jim je bila mila. Triestina namreč ni zaigrala slabo. Začela je sicer s previdno taktiko in je pustila v napadu samo Riso-sa, Demenio in Santellija. Kljub temu je bila vseeno kolikor toliko nevarna. Že po petih minutah igre so imeli Tržačani izredno priložnost, da preidejo v vodstvo. Santelli je namreč prišel do žoge, katero je, kakih 10 me- iu 1? INAC GE IZIDI LESTVICA •Varese-TRIESTINA j.8 Fanfulla 16 6 10 0 17 7 22 •Biellese-Vittorio V. 2-1 Mestrina 16 9 4 3 29 15 22 •Casale-Saronno ,.0 TRIESTINA 16 9 « 3 21 11 22 •Cremonese-Treviso 5.0 Biellese 16 7 8 1 24 16 22 •Fantu lla-Sanremese 0.0 Vittorio V. 16 8 4 4 17 12 20 Pordenone-*Ivrea 2-0 Varese 16 7 6 3 19 10 20 •Legnano-Pro Verceill 5-0 Sanremese 16 5 8 3 17 17 18 •Marzotto-Mestrina 2-2 Savona 16 5 7 4 19 13 17 •Savona-Bolzano 0-0 Marzotto 16 5 7 4 14 15 17 Pordenone 15 5 5 5 17 16 15 Prihodnje tekme (21.1.1962) 16 5 16 5 5 4 6 17 7 18 16 15 14 14 Biellese-TRIESTINA; Bolza- P. Vercelti 16 5 3 8 15 20 13 no-Ivrea; Casale-Legnano Por- Treviso 16 2 8 6 6 19 12 denone-Varese; Pro Verceill- Legnano 15 4 3 8 13 18 11 Savona; Sanremese-Cremonese; Ivrea 16 2 7 7 10 20 11 Saronno - Mestrina; Treviso - Saronno 16 4 3 9 8 22 11 Marzotto; Vittorio V.-Fanfulla. Bolzano 16 0 4 12 5 25 4 trov od vratarja domačinov, s šibkim strelom banalno zapravil. Po tej akciji so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in so brez prestan-ka napadali, pa čeprav njihove akcije niso nikoli spravile vratarja Tržačanov v resno zagato. Sele po polurnem napadanju je moral Toros dvakrat poseči v akvijo. V 34’ je bila Triestina ponovno na pragu vodstva. Toda tudi tokrat je Santelli, v izredno slabem dnevu, zastreljal žogo in ta ko pripomogel, da se je prvi del tekme zaključil brez gola. Ko je v 10’ drugega dela igre Beltrandi zapustil po sodniškem odloku igrišče, je kazalo, da bo morala Varese kloniti Triestini. Domačini pa niso obupali, temveč so se s podvojeno silo pognali proti Torosovim vratom in so tudi uspeli prebiti zid nevarnih tekmecev. To se je zgodilo 12’, ko je sodnik odločil streljanje prostega strela. Marcelin je poslal žogo visoko pred vrata in Albini, ki je bil v bližini, se je pognal med Bracha in Frigeri ja ter je s šibkim strelom prevaril mirnega Torosa Ta hladna prha je prisilila Tržačane, da so se odpovedali previdnostni taktiki in se pognali v napad. V 36’ je Greco surovo ustavil Demenio, kar je sodnik kaznoval s prostim strelom. Medtem ko so se domačini postavljali pred vrata, je Secchi streljal in poslal žogo v mrežo. Seveda sodnik ni priznal gola in ko so gostje strel ponovili jim ta ni prinesel uspeha. Takoj zatem so imeli domačini priložnost, da povečajo rezultat, toda prečka Torosovih vrat jim je odbila žogo ponovno v polje. Varese je v nedeljo pokazala, da se zna boriti, pa čeprav ni mogoče reči, da se lahko zanese na vse svoje igralce. Triestina je pokazala, da spada med enajstorice, ki upravičeno mislijo na promocijo v B ligo. Vsi njeni oddelki so se odlično obnesli z izjemo Risosa in Santellija, ki sta v nedeljo popolnoma odpovedala in nista bila niti najmanj v pomoč hitremu De-menii. S tem porazom je Triestina izgubila vodilno vlogo v lestvici in se je znašla v nevarni družbi štirih klubov z istim številom točk. njem delu vrstnega reda na cilju. Tudi Avstrijci so razočarali in so se prerinili v ospredje samo z mlajšimi, manj znanimi tekmovalci, ki so pustili za seboj znana imena, kot so Schranz, Stiegler itd. Morda je največje presenečenje povzročil Amerikanec Ferries, ki je v drugem spustu padel in je kljub izgubi dragocenih sekund zasedel tretje mesto. Izidi tekmovanja so sledeči: 1. MATHYS (Švica) 2’04”0 (58”1, 65”9) 2. Bozon (Francija) 2’05”7 (61”0, 64”7) 3. Ferries (ZDA) 2’06”5 (60”5 in 65”7) 4. Burger (Avstrija) 2’06”6 (60”2, 66”4) 5. Duvillard (Francija) 5’07’’l (61”9, 65”2) 6. Leitner A. (ZN) 2’08’T (61”0, 67”1) 7. Fahls (Avstrija) 2’09”0 (64”3, 64”7) 8 Leitner H. (Avstrija) 2’ in 09”0 (62”3, 66”9) 9. Schranz H, (Avstrija) 2’ in 10"2 (63”4, 67”0) 10. Gacon (Francija) 2’11”0 (63”0, 67”8) 11. Manninen (Finska) itd. # # * KRANJ, 15. — Kljub sla bim snežnim razmeram so v nedeljo izvedli v okviru prireditev v spomin na dražgoško bitko smučarski tek »Po stezah partizanske Jelovice«. Na start se je prijavila tudi tekaška elita, ki se pripravlja za pokal Kurrikala. Tekmovanje, ki je potekalo po skupinah, je dalo še kar zadovoljive rezultate. Med mladinci je zmagala Mojstrana pred kranjskim Triglavom, med pripadniki predvojaške I vzgoje je bila najboljša ekipa Svetovno nogometno prvenstvo V četrtek 18. t. m. razdelitev v skupine SANTIAGO, 15. — V četrtek bo v Santiagu žrebanje za raz. delitev finalistov v skupine zaključnega turnirja za svetovni nogometni pokal. Za dve reprezentanci se že ve kje bosta igrali. Gre za Čile, ki bo igral v Santiagu in Brazilijo, ki bo igrala v Vina del Mar. Za preostale reprezentance bo žreb določil tako skupino kot mesto, kjer bo potekal turnir in sicer Arica ali Ran-cagua. Zelo verjetno bodo reprezentance, ki bodo imele številke od 1 do 4 igrale v Arici od 5 do 8 bodo nastopile v Vina del Mar, od 9 do 12 v Rancagui in od 13 do 16 v Santiagu. Govori se, da so tudi pripravili koledar tekem, ki bodo 30. in 31. maja, 2., 3., 6. in 7. junija. Četrtfinale bo 10. junija, medtem ko bo polfinale tri dni kasneje. Fi. nalno srečanje pa bo v nedeljo 17. junija v Santiagu. ■iiiiiiiiiititiiiiiMiiiiitHiiiiiititiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiimiiiiiiiitiiiita TUINTAM Mojstrano, medtem ko so v skupini tekmovanja za družbene organizacije zmagale ZR OP Ravne. Največ zanimanja je seveda vladalo za nastop republiških reprezentanc. Kot vsako leto, je tudi sedaj reprezentanca Slovenije prepričljivo zmagala posebno po zaslugi bratov Pavčičev in Hlebanje. Na drugo mesto se je uvrstila e-kipa zagrebške vojne oblasti, na tretjo pa reprezentanca Bosne in Hercegovine. TEKI V LE BRASSUSU Zmaga Italijanov pred finskimi tekmeci LE BRASSUS, 15. — Italijanski tekači so dosegli v nedeljo izreden uspeh. V štafetnem toku 3x10 km so Italijani zasedli prvo, tretje in šesto mesto. Zanimivo je, da so Italijani pustili za seboj nič manj kot favorite v teh panogah Fince. Najboljši čas je dosege: De Florian, ki je pretekel progo v 31’55". Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. Italija (Steiner, De Florian, De Dorigo) 1.39’35” 2. Finska (Sabbari Menno-nenn, Eino Hthtala, Hanna Tol-sa) 1.42'32"5; 3. Italija II. (Sche. natti. Stella. Mayer) 1.42’5”; 4 švedska 1.42'45"; 5. Francija T. 1.42’49"; 6. Italija III. 1.43T5”: 7. Švica I. 1,43’50”: 8 Polisk? 1.44’28”; 9. Z. Nemčija 1.44'46”; 10. Norveška. premagalo zagrebške goste Medveščaka s kar 30:0 (8:0, 12:0). !jt lj< * LJUBLJANA, 15. — V drugi tekmi zahodne skupine jc Ljubljana premagala Celje 7:3 (2:0, 2:0, 3:3). HOKEJ NA LEDU JESENICE, 15. — V nedeljski prvenstveni tekmi zahodne skupine je jeseniško moštvo iiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmHiiiiiiiiiiiiHiiitiiMftnmumiiiiHiiimimmHiimiinimimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimmimiiiiiiiimmiimiimiHiiHi Po mnenju tednika «Calcio e ciclismo illuslrato» SZ in Avstrija si delita krono najboljše nogometne reprezentance 1961 "i i v j* r, ’ ir v fr ^ /\ , A &f. %+i <1 Jugoslavija na šestem, Italija pa na osmem mestu evropske lestvice RIM. 15. — V svoji jutrišnji številki bo tednik «11 cal-cio e ciclismo illustrato« objavil letne lestvice desetih najboljših nogometnih reprezentanc Evrope. Prvo mesto je tednik dodelil »ex aequo» Sovjetski zvezi in Avstriji, katerima sledijo Anglija, CSSR, Španija. Jugoslavija, Madžarska. Italija je na osmem — mestu pred Zahodno Nemčijo in Švico. Lestvico so sestavili na podlagi rezultatov doseženih med kvalifikacijskim turnirjem za svetovni nogometni pokal. F,-dino za Avstrijo, ki se je odpovedala udeležbi na tem turnirju, so upoštevali izide tekem z raznimi državnimi reprezentancami. K odlični uvrstitvi SZ so največ pripomogli rezultati, ki so jih sovjetski nogometaši dosegli med turnejo po Južni Ameriki. Sovjetska zveza si je zagotovila vse tri zmage in sicer proti Čilu, Argentini in Urugvaju. Rimski športni tednik poudarja, da je bila od evropskih reprezentanc edino španska letos nepremagana. Španija je namreč petkrat zmagala, dve tekmi pa je odigrala neodločeno. O italijanski reprezentanci pa tednik piše, da je zaradi maloštevilnih tekem prišla na osmo mesto, kar jo vseeno spravlja med evropsko aristokracijo v nasprotju z lansko lestvico, ko Italije ni bilo na prvih desetih mestih. Tednik nadalje ponatiskuje lestvice, ki so jih objavili nekateri evropski športni časopisi. Te so: SOVJETSKI ŠPORT (Moskva) SOVJETSKA ZVEZA Jugoslavija, Avstrija, Anglija, CSSR, Madžarska. Španija, Zahodna Nemčija, Italija, Bolgarija. ŠPORT MAGAZIN (Niirnberg) AVSTRIJA Sovjetska zveza, Švica, Anglija, CSSR. Zahodna Nemčija, Jugoslavija. Španija, Madžarska, Italija. L’EQUIPfi (Pariz) AVSTRIJA Sovjetska zveza, Anglija, Španija, CSSR. Madžarska, Jugoslavija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija. EXPRESS (Dunaj) AVSTRIJA Sovjetska zveza, Anglija, CSSR, Jugoslavija, Madžarska Zahodna Nemčija, Španija, Italija, Švica. PRZEGLAD SPORTOWY (Varšava) SOVJETSKA ZVEZA Avstrija, Španija, Anglija, CSSR, Madžarska, Jugoslavija, Italija, Zahodna Nemčija in Poljska. ŠPORT (Beograd) AVSTRIJA Sovjetska zveza, Anglija, CSSR, Jugoslavija, Španija, Zahodna Nemčija, Italija, Madžarska. Švica. NEPSPORT (Budimpešta) AVSTRIJA CSSR, Sovjetska zveza, Anglija, Madžarska, Španija, Jugoslavija, Italija, Zah. Nemčija, Bolgarija. CALCIO ILLUSTRATO (Rim) AVSTRIJA in SOVJETSKA ZVEZA ANGLIJA CSSR ŠPANIJA JUGOSLAVIJA MADŽARSKA ITALIJA ZAHODNA NEMČIJA ŠVICA SMUČANJE WESTBY. 15. — Ameriško smučarsko ekipo, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Zakopanih na Poljskem, bodo sestavljali Belfanz, Keck, Reischl in Brenann. NOGOMET V SANTIAGU Zmagoslavje Crvene zvezde SANTIAGO, 15. — Beograjska Crvena zvezda je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju s Santiagu, pri katerem so sodelovale še domače Colo - Colo, brazilski Botafogo in madžarski Ferencvaros. Beograjčani, ki so neporaženi končali turnir, so v odločilni tekmi premagali Madžare s 3:2 (2:1). Za tretje m četrto mesto pa je Botafogo z istim rezultatom odpravil čilske tekmece. # # * FLORENCA. 15. — Antonio Angeli, bolj znan pod imenom Antoninho, je danes zapustil Florenco in je odpotoval v Genovo, od koder bo odpotoval v Južno Ameriko. Antoninho upa, da bo lahko ponovno nastopal za Botafogo. * * * MILAN, 15. — Tiskovni urad nogometne zveze javlja, da bodo odloženo tekmo II. kola povratnega dela prvenstva A lige med Bologno in Leccom odigrali v sredo 17. t. m. ob 14.30. * « * FERRARA, 15. — Danes je prispel v Ferraro južnoameriški nogometaš Restivo, ki bo ostal na razpolago vodstvu Spala približno mesec dni. * primeru, da ga najamejo, bo moral klub plačati 100.000 dolarjev. # # * ADIS ABeBA, 15. zmago s 4:2 v polfinalu nogometnega turnirja za ,«III afriški pokal« nad Tunizijo se j* Etiopija uvrstila v finale. » drugem polfinalnem srečanju se bosta spoprijela Egipt 1" Uganda. Ig iji Ig MEXICO CITY, 15. — Domača enajstorica Atlante je v I rvem srečanju 5. nogometnega peteroboja zabeležila pri0 zmago. Mehiško moštvo je Pomagalo madžarsko enajstorie0 Ujpest 2:1 (1:1). Iz krvi rdečo !♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦« ********** M CIRIL DREKONJA 2.VII.1896 - 31.1.1944 V ozračju se je še vedno skrival tesnoben SSh. 'vaščani so ga morili. Srečni so bili, da se ni pripetilo nič usodnega. Krvi so se bali. Cas se je vlekel kot vlačen les mimo njih. Dolgočasje ie leglo na vas, pritiskalo na ljudi. Oteli so se na polje. Delo iih ie klicalo. Pomlad je prihajala, tiho, po prstih, da Se bi motfla miru in ne vzbudila strasti, ki so komaj poza-spale. Lističi so silili v sonce in dan. T.rava je rasla m obetala dobro košnjo. Za voli in orači se je kadila zemlja. Feriančev Ivan je bil pisal domov. Vprašal je v pismu, ali že teče voda v vas. Vprašal je še po drugih novicah. Ob koncu je pristavil, da bo on pil le domačo vodo Ferjane je bral pismo in mu je bilo do joka hudo. Ako bi bil stal Ivan v tem trenutku pred njim, bi mu bil rekel. «Le pij jo, ne branim ti!» — Shranil je papir za podobo na steni ši pregnal s prsti motnjavo oci, nato je razsodil. «Naj počaka! Svet ga bo izučil. Potem mu bo šla bolj v slast.* Ne Ana ne Ivan nista slišala teh besed. Jožef je spremljal Ano in njene misli. Na polju sta de-lala skupaj, zvečer posedala v hiši. Ko se je bila vrnila s Terezinkine svatbe, jo je pogledal z očitkom v očeh; »Dolgo si hodila!« — Zdaj je bilo vse dobro, šel je v dolino pogle- dat na materin grob, vprašal na pošti po pismih. Nato je zadel breme na hrbet in ga nesel po strmini proti domu. Koliko teže je nosil Jožef s sabo! Božič se je poganjal stežka za delom. Sam je garal na polju.’ Pogrešal je Jožefove roke. Prišel je h Klančarju: »Siromak sem, Jožef! Domov pojdi! Pomagal mi boš. Sam ne zmorem vsega.« Jožef seje zazrl v očetov koščeni obraz Smilil se mu je. Očetu bi bil rad pomagal, Božički ni mogel odpustiti. »Ne grem! Dobro je zame pri Klančarju.« Božič je spoznal, da je izgubil sina. Miha je živel staro življenje. Okna so se mu odpirala pri Trini, Malki, Pepci, Tonci, Katrici. Včasih je spodil Liščarje-vega, včasih štefnjakovega. Ni maral za to. Noč je imela zanj svojo moč. Na Tereziko je bil pozabil. Ni je bilo več. Nič ni moglo obujati spominov. Le pri natakanju vode se je včasih spomnil na Dolfija: «Ta ji je gradil pot!« Takrat je vzgorel. Z Ano še ni vasoval. Stari trn ga je zbadal. V ramenu se je zdaj in zdaj vnela iskra; «Pri tebi še nisem bil, Ančka!« — Pred očmi mu je stopil Ivan. «čakaj! Pokažem ti!« V nočeh je počakal za vogli; iskal je prilike, zbiral pogum. Vse bolj ga je podžigala misel na Ano. Zvečer nekoč, ko so ljudje zasnuli, je šel v vas. Iz sosedovega kozolca je prinesel lestev in jo prislonil k Aninemu oknu. Vzpel se je do njega in potrkal. «Ančka, Ančka, Odpri!« Ana je zaječala v snu. Miha je trkal, prosil. Ana se je prebudila: »Kdo je?« «Odpri, Ančka! Jaz sem, Ančka!« Glas mu je bil mil in sladek. »Ne, Miha!« »Odpri, Ančka! Odpri!« »Domov pojdi, Miha! še nikomur nisem odprla.« «Lažeš!» je siknil. »Saj te poznamo!« Ana je prosila za pet ran božjih, Miha pa je postal togoten in besen ko volk pred stajo. Stresel je lestev, da se je zamajala. Ni vprašal, tudi če bi padla na tla. Tulil bi bil, razsajal Tihota mu je branila. S slinami je požiral jezo. »Res ne boš odprla?« je položil odločitev na tehtnico. «Ne!» Miha se je stresel. Okna se mu odpirajo povsod, njemu, poglavarju. Odtipal se je po klinih na tla. Zadnja stopinja se mu je zapletla. Zaletel se je v stran in padel. Nekaj mehkega je začutil pod sabo. Sesedel se je na gnojišče, ki je ležalo med Klančarjevo hišo in sosedovim hlevom. «čakaj, cavdra!« Pobral se je s tal, obrisal roke ob hlače. »Pokažem ti svinjak!« Navdahnila ga je nova misel in ga toplo pogrela. Ob vratih v hlev je našel vile. Zasadil jih je v gnoj in nato vrgel blato na Klančarjev zid. Pomakal je gnoj v rjavo mlakužo, ki se je bila scedila s kupa v kotanjo, majal je, škropil steno ob lestvi, v višek pod okno. »Zdaj boš imela svinjak!« Sladko občutje mu je poigravalo v srcu. Maščeval se je za Tereziko in Dolfija, Ano in Ivana. Smrad se je širil iz gnoja; tudi od zida mu je udarjal v nos. Povohal je roki, smrdeli sta, prav tako obleka. «To se razkadi, roki si umijem.« Lestev je pustil na mestu, kakor jo je bil prislonil k zidu. Odtihotapil se je po ovinkih, čez pregraje. Njegovi koraki so zamrli v noči. Velik dan je že bil, ko je sosed odprl v Klančarjevo vežo. Jezo je prinesel na obrazu. Razkoračil se je v veži: »Ni lagal Blažič! Tvojo hišo poglej! Svinjaku je podobna.« Klančar je izpraševal z očmi. Sosed ga je vlekel skozi kuhinjo na drugo stran hiše in mu pokazal steno. «Moje lestve, mojega orodja in gnoja ne puste v miru.« Pljunil je: «Svinjak!» Klančar je buljil v prislonjeno lestev, v zamazani zid. Zajecljal je v soseda nekaj nerazumljivih besed. «Domov mi spravi orodje!« je zarežal sosed. «Tja, kjer je bilo!« Klančar je odskočil, kakor da se je prebudil nenadoma. Zacepetal je z nogama, nato je planil na klanec, od tod iz vasi na polje. žena je v strahu zaklicala za njim. Ni jo slišal. Ana je plela na njivi. Jožef je bil to leto prvič nabrusil koso, da nakosi živini zeleno krmo. Pridivjal je Klančar. Cez razore se je podajal z dolgim1 koraki. Ni pogledal, ali stopi na zemljo ali na setev. »Svinjakarica!« je zakričal. Ana se je stresla ob nenadne^1 glasu. Skočila je pokoncu. Oče se je zagnal proti njej, kako* da jo hoče polomiti na tla. Takrat so se ji zdrle noge. Pl* nila je v beg proti domu. Zajokala je, kakor onemogla, samotna ptica v produ. Neznano občutje nečesa groznega ji j® zarezalo v dušo. Bežala je mimo Jožefa, ga pogledala: «Pomagaj!» Klančar se je opotekal. Sapo je izgubil. Jeza ga je prem®' govala, da je lesenel v noge. Iz grla se mu je izvilo hropenji Ni čutil, da beži pred njim lastna hči. Postal je zver. Jožef je videl zariplega gospodarja. Vrgel Je koso v travfl in zbežal za njim. Ni vedel, čemu hiti, vedel je le, da mom hiteti. Obrnil se je proti zadnji strani hiše, da plane pri mal1P vratih v kuhinjo. Ob zidu je zagledal lestev, z gnojnico oškofP' ljeno, pomazano steno, še hitreje se je pognal mimo. Na hišnem pragu Je postal in prisluhnil. Nekod po prosti1' so se lovili nagli koraki. Zaslišal je vzdihe. Odprl je v sobic“ poleg kuhinje. Klančarica je stiskala otroke v kot in jih vam vala s svojim telesom. Gledala ga je vsa prepadena: «Poim' gaj, Jožef!« Zaprl je vrata in stopil v vežo. V tem trenutku je pr11,e' žala po stopnicah Ana. »Jožef!« Skočila je v izbo. Takoj za njo je pridrvel Klančar. Jožef & je pogledal srepo in mu zastavil pot. Gospodar je obstal prikovan v tla. Trenutek časa sta se gledala z ognjem v oče*1 Klančar se je stresel. »Vstran!« «Nikamor! Pamet!« » Jožef je bil pripravljen na vse. Klančarja je Jožefova odkm nost še bolj spodbodla. Vzgorel je znova. «Vstran!» «Ne!» (Nadaljevanje sledi) VBEDMSTVO: T-ST - U, MO^CCH, ~ »g. n. »» ~ ^ l££ZSiS£ Sg&Sg j£^MTJr^»"«-S,»»» S. Saioitm bank, , -M«« ~ <*» •*“" vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mali oglasi 30 lir beseda Vsi oglasi se naročajo pri upravi. ’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst